vsak petek izide XV OKNO GBD Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 041 2H0 10 40, 2H0 10 17, 2X0 10 30 faks: 04 j 2X0 10 12 www.gbd.si, info(nfihd.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev varnost i strokovnost • donosnost Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 35 - CENA 180 SIT (14 HRK) DOGOVOR, KI DRZ1! Gorenjska y Banka Banka d posluhom NOMINALNE OBRESTNE MERE GLAS Kranj, torek, 6. maja 2003 Gradnja kanalizacije v Britofu. Foto: Tina Doki Eurokanalizacija Slovenska pridružitev Evropski uniji prinaša nove, zahtevnejše standarde tudi na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Hvala bogu, porečejo okoljsko ozaveščeni, po drugi strani pa tudi: o, groza! Tisto, za kar so neprimerno bogatejši Nemci potrebovali tri desetletja, namreč naša državica namerava napraviti v pol krajšem času. Do leta 2008 naj bi bila z javno mrežo odvajanja in čiščenja odpadne vode preskrbljena naselja z več kot 100.000 prebivalci, do leta 2010 naselja s 15.000 do 100.000 prebivalci, kamor sodi tudi Kranj, do leta 2015 naselja s 1500 do 15.000 prebivalci in do leta 2017 še vsa manjša naselja. Bi še nekako šlo, pravijo v kranjski Komunali, če bi bilo denarja dovolj. Novi metri kanalizacije se trenutno gradijo v glavnem iz takse za obremenjevanje vode. Na leto se "na glavo" zbere okrog 6000 tolarjev takse: v primestju, kjer je poseljenost nekoliko redkejša kot v mestu, pa gostejša kot na podeželju, pade "na glavo" približno pet do sedem metrov kanalizacije, ki stane od 150.000 do 230.000 tolarjev. Samo s takso za obremenjevanje vode se torej ne bo dalo priti daleč. Seči bo treba tudi v občinske proračune, ki pa so tudi nekakšne jame brez dna. V Komunali so na področju gradnje kanalizacije začrtali svoje razvojne cilje. Kar je država predpisala do leta 2017, bi bilo realno uresničljivo do leta 2025, pravijo. Pa še to z veliko politične volje in konsenza različnih lastnikov komunalne infrastrukture. Do leta 2017 oziroma 2025 bo po izračunih Komunale, ki zdaj upravlja s 145 kilometri javne kanalizacije, treba v občinah Kranj, Naklo, Cerklje, Preddvor in Šenčur zgraditi še približno dvakrat toliko kilometrov kanalov, obnoviti pa jih najmanj 60 kilometrov. Da o industrijskih odpadnih vodah niti ne govorimo. Helena Jelovčan Z esejem začetek mature Kranj - Včeraj se je s pisanjem eseja začela letošnja matura. Dijake zadnjih letnikov gimnazij, splošnih in strokovnih, pa nadaljevanje čaka junija, ko bodo na vrsti še drugi izpiti. Izpiti iz materinščine, matematike in prvega tujega jezika so obvezni, maturantje pa opravljajo še po dva izbirna predmeta. Zaposleni bodo prav do konca junija, v negotovosti pa tja do srede julija, ko bodo seznanjeni z maturitetnimi rezultati, od njih pa je (poleg uspeha v zadnjih dveh letnikih) močno odvisno, ali bodo sprejeti na želeno fakulteto ali drugo visoko šolo. Ko julija dobijo tudi to informacijo, se za generacijo maturantov začenjajo najdaljše počitnice. D.Ž. Na Šobcu nove počitniške hišice Lesce - Prvega maja so v kampu Šobec odprli deset novih lesenih počitniških hišic, ki so nadomestile osem starih in povsem neprimernih bungalovov. Nove objekte so odprli dolgoletni član Turističnega društva (TD) Lesce Franc Vovk, predsednik leškega TD Zlatko Kavčič in radovljiški župan Janko S. Stušek. Gradnja je stala 110 ce, ki so tudi ogrevane, bodo podaljšale turistično sezono na vsaj štiri do pet mesecev. Zasedene bodo vse poletje, večina gostov prihaja z Nizozemske, povpraševanje pa je tolikšno, da bi jih lahko oddali še enkrat toliko. Kamp Šobec, ki spada med najlepše evropske kampe, naj bi tudi letos pridobil modro zastavo, dnevno v njem letno letuje J^ove počitniške hišice so odprli (na sliki z leve): predsednik TD esce Zlatko Kavčič, dolgoletni član TD Lesce Franc Vovk in radovljiški župan Janko S. Stušek. ^lijonov tolarjev, za postavitev n,Slc je poskrbel podjetnik Mi-|an I .imovšek iz Komende, na-°?ba pa naj bi se povrnila v de-Seitih letih:-Nove počitniške hiši- okoli 30 gostov, prve večje skupine nizozemskih gostov pa pričakujejo konec meseca. (Več na 3. strani) Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Praznični prvi maj Ko je prvi maj, se oblaki skrijejo za gore, pravi ena od pesmi, ki jo je na tradicionalni prvomajski slovesnosti na Joštu pripovedoval igralec Pavle Rakovec. Sv. Jošt - A vse povedane pesmi ob tradicionalnem delavskem prazniku (njegovo praznovanje je povezano z velikim stavkovnim gibanjem, ki se je razvilo v ZDA v 19. stoletju in je svoj vrh doseglo 1. maja 1886, ko je v Chicagu stavkalo 40 tisoč delavcev) niso bile tako vedre kot uvod. Nasprotno; prav trpke so bile in marsikateri od današnjih delavcev se lahko istoveti z njimi. Govorile so o izgubljenih službah, o bornih plačah, o pravicah, ki jih je za delavce vse manj, o neizprosnem liberalnem kapitalizmu, ki navadnim ljudem jemlje dostojanstvo. Kljub temu pa so tradicionalna prvomajska srečanja dobro obiskana. Na Jošt je prišlo več tisoč ljudi. Spregovoril jim je Boris Maza-lin, predsednik Konfederacije sindikatov 90, kamor je vključen tudi Svet gorenjskih sindikatov iz Kranja, organizator vsakoletne prireditve na Joštu. Zbranim je dejal, da praznični kresovi niso le kurjenje smeti in prvomajski shodi ne le zabave in gostija, pač pa se delavci ob tej priložnosti znova zbirajo in drug drugemu prinašajo sporočilo, da tudi delavstvo danes nekaj pomeni in da hoče soustvarjati pri- hodnjo državo. Že prihodnji prvi maj bo brez meja, s Slovenijo v Evropski uniji. Koliko enega in drugega bo delavstvo doživelo v EU, je odvisno tudi od tega, (H) HONDA d.o.o. Z GOTOVINSKIM PLAČILOM DO NAJCENEJŠEGA KURILNEGA OLJA ČIŠČENJE CISTERN kako bo znalo držati skupaj in se postavilo za svoje pravice. Obiskovalci Jošta (poleg delavcev smo sem in tja prepoznali tudi kakega direktorja) so prisluhnili slavnostni besedi, potem pa so se prepustili zabavi. Pel in igral jim je Andrej Šifrer, ki je ta dan slavil rojstni dan, za glasbo je skrbel tudi ansambel Viktorji, na Jošt pa se je pripeljal tudi sam maršal Tito. Na Joštu je bil v resnici leta 1977, tokrat pa skozi igralca Iva Godniča. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki H O g 55 Š LEA F1 t* 5 9770352666018 Pravica do dela in plačila Naša skrb bo tudi v prihodnje usmerjena k ustvarjanju pogojev, v katerih si bo lahko vsak posameznik s svojim delom sam zagotavljal socialno varnost. Ljubljana - Država pa bo še naprej skrbela za tiste, ki tega zaradi najrazličnejših razlogov ne zmorejo, je zapisal v prvomajski poslanici minister za delo družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski. Poudaril je, da smo pred letošnjim praznikom dobili socialni sporazum, ki predstavlja pomemben napredek na področju dela, zaposlovanja in zagotavljanja blaginje za vse skupine prebivalstva. Podpis socialnega sporazuma za obdobje 2003 -2005je dokaz, da smo vzpostavili prostor za demokratični dialog med socialnimi partnerji in ujeli korak z razvitimi evropskimi drŽavami. Je dokaz, da nam ni vseeno, kako se bo v prihodnje razvijala Slovenija, je zapisal minister in poudaril pomen uravnoteženega gospodarskega in socialnega razvoja. J.K. Prvomajsko srečanje na Sobcu Lesce - Tradicionalno prvomajsko srečanje na Šobcu ob mednarodnem prazniku dela je na prireditveni prostor leš-kega kampa privabilo več sto ljudi. Rdeči nageljni v gumb-nici so bili bolj redki, ni pa manjkalo prazničnega razpoloženja in tudi kritičnih misli o današnjem položaju delavcev. Srečanje je tudi letos pripravila radovljiška občina, prisotne pa je nagovoril radovljiški župan Janko S. Stušek. Prvomajskemu srečanju je po pol stoletni tradiciji lani slabo kazalo, zato je občina od sindikatov spet prevzela vlogo prireditelja. Zupan Stušek se je v svojem govoru dotaknil tranzicije v Sloveniji, ki je končana, premoženje pa je dobilo lastnika. "Slab odstotek in pol Slovencev zasluži mesečno 800 tisoč tolarjev bruto, 265 tisoč Slovencev pa je pod mejo statistične revščine. To je velik problem naše družbe, ki ga bo treba rešiti. Poleg tega je država prevelik zalogaj socialne skrbi zaupala občinam, kar ni dobro in pogosto vodi v sprenevedanje. Za socialo morajo poleg države in občin poskrbeti tudi podjetniki in se zavedati, da delavci niso le hodeči stroji. Poskrbeti moramo za najšibkejše in današnji praznik je pravi, da opozorimo na to," je poudaril Stušek ter ob tem dejal, da bomo prihodnje leto praznik delavstva praznovali v Evropi in bo zato dobil še dodatne razsežnosti. Zagotovil je, da bo občina obdržala praznovanje in tudi jedro praznovanja - delavstvo mora ostati. V radovljiški občini je spodbudno zmanjševanje brezposelnosti, kar je posledica oživljanja gospodarstva in obrti. "Gospodar- ski razvoj spodbujamo tudi s poslovnimi conami; z rešitvijo le-škega centra se odpirajo nova delovna mesta, pripravljamo pa se tudi na odprtje drugega -Kravja dolina v Lescah." Za prvomajsko vzdušje sta poskrbela Pihalni orkester Lesce in meša- ni pevski zbor Anton Tomaž Linhart, proslavi z zagotovilom, da bo tradicija ostala tudi v prihodnje, pa je sledila zabava z ansamblom Prepih. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Druženje le ob kresu Medvode - Ne vem, zakaj pri nas ni bilo nikdar v navadi, da bi se zbrali na organiziranem prvomajskem srečanju. Morda je bila za to kriva industrija, ki je včasih v Medvodah ni bilo, morda bližina Ljubljane, morda tradicija, da smo se raje za 1. KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED -BREZPLAČNO- Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku, s popustim za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure. Kupon ne velja za pravne osebe (d.o.o. - s.p.) Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku. maja podali na izlet na Katarino, k Zbiljskemu jezeru, na Šmarno goro. Zato pa smo vedno imeli večer pred prvim majem kres v Goričanah. To pa je tradicija, ki se je spominjam vsa leta nazaj. Tako mi je pripovedoval domačin in me hkrati tudi povabil, da se zvečer ob prigrizku in kapljici dobiva pri goričanskem kresu. Bilo je veselo. Tudi tokrat so prišli številni domačini in občani iz različnih krajev občine. Goričanski kres je poznan, da je v občini največji in tudi med najbolj družabnimi srečanji. Tudi letos je bilo tako in Številni so ob njem potem pričakali tudi zgodnje jutranje ure. 1. maj pa je bil potem v občini spet predvsem izletniški, a vseeno prazničen. Za marsikoga pa trenutek za spomin, ko so bili časi drugačni časi za delo, za veselje in praznovanja. A.Ž. Praznično v Kamniški Bistrici Kamniška Bistrica - V dolini Kamniške Bistrice že osem desetletij na praznik 1. maja z rdečim nageljnom v gumbnici in s tradicionalnim družabnim srečanjem počastijo spomin na delavski praznik. Tudi letos je župan Tone Smolnikar pozdravil in nagovoril številčne Kamničane oziroma občane, ki so se v lepem sončnem dopoldnevu zbrali za praznik pri planinski koči. Mestna godba Kamnik, ki je ta dan po občini s prvomajsko budnico oživela tradicijo spominov, je potem začela dopoldansko svečanost z internacionalo tudi v Kamniški Bistrici. Tudi letos so prišli in nastopili v programu člani moškega in članice ženskega pevskega zbora Delavskega kulturnega društva Solidarnost. Vsak zase in s skupnim nastopom sta zbora slovesno obeležila praznično druženje številnih udele- žencev in misli v pesmi recitator-ja Gorana Peršina. Županovemu nagovoru in kritičnim mislim o nemoči občine, da bi delo in gospodarstvo za dela željne imelo večjo moč, je pritrdila tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zade- ve Alenka Kovšca, ki je prav tako poudarila željo za delo, socialno državo, solidarnosti in pravičnost. To pa so pravice, visoka raven pravic, ki pa so po evropskem vzorcu povezane z večjimi dajatvami. Andrej Žalar Prvomajsko na izviru Završnice Žirovnica - Občina Žirovnica je delavski praznik tretje leto zapored obeležila skupaj s Planinskim društvom Žirovnica, ki je pripravilo že sedmi tradicionalni prvomajski shod pri Domu pri izviru Završnice v Zelenici. V nagovoru okrog sto petdese- tim ljudem sta spregovorila Dušan Rajgelj, predsednik PD Žirovnica, ki se je dotaknil obnove Doma, za katerega je pred zadnjimi zaključnimi deli potrebno urediti še nekaj pravno formalnih dokumentacijskih nalog, ter župan občine Žirovnica Franc Pfajfar, ki se je spomnil razvoja delavskega gibanja od upora v Chicagu pred 117 leti do danes, ko so se delavci borili za delavske pravice, mir in reševali nacionalna vprašanja: "Boj za delavske pravice je v drugačni obliki prisoten tudi danes: težka zaposljivost, zaostreni plačni pogoji, našo občino, ki je pred dvema letoma šla svojo finančno pot, pa je zopet blizu izravnave. Slabše plače, odhod mladih in generacijska sprememba so že odprla vrata revščini tudi na Gorenjskem, kjer se beleži 10-odstotna brezposelnost." Obenem je izrazil zamisel, da bi v prihodnje pripravili prvomajsko praznovanje tudi v dolini, ki bo občanom bolj dostopno, saj vsi ne zmorejo prehoditi zahtevne poti v hrib, tradicionalna srečanju pri Domu v Zelenici pa naj bi ostala. V kulturnem programu je nastopala mešana pevska skupina Kulturno prosvetnega društva dr. France Prešeren Žirovnica. Katja Dolenc t Delali in praznovali skupaj Domžale - Pod naslovom Delamo in praznujemo skupaj je potekala osrednja prireditev ob prazniku dela v Domžalah, ki jo je pripravila območna organizacija ZSSS. Osrednjo pozornost so namenili razvoju občine in možnostim za odpiranje novih delovnih mest, o čemer so spregovorili tudi domžalska županja in župani vseh sosednjih občin. "Povabili smo vse, ki lahko prispevajo h kakovosti življenja in dela v občini, da bi s tem naredili korak k oblikovanju bolj usklajene politike na tem področju," je razložila sekretarka območne organizacije Justi Arnuš. Meni, da se vedno bolj vračamo k prvobitnemu pomenu delavskega praznika. "Ta praznik dobiva novo veljavo in pomen v samostojni Sloveniji, za delavce 1. maj ni podo ben drugim dnevom v letu," je prepričana. To je tudi priložnost, da se pred javnostjo spregovori o stiskah delavcev in priložnostih za iz boljšanje njihovega položaja. Praznovanje so zaokrožili s tradicionalnim kresovanjem na Količevem. M. R., foto: Tina Doki Nova ne bo le devetletka Jeseni bo marsikaj novega v vrtcih, devetletni osnovni šoli, v glasbenih šolah in šolah s prilagojenim programom, o čemer so na regijskih posvetih premlevali predstavniki teh ustanov skupaj s šolsko oblastjo. Predostfe - Enajsti regijski posvet, ki jih je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport pripravilo marca in aprila po vsej Sloveniji na temo predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, je za gorenjske občine, vrtce in šole potekal v Predosljah. Tamkajšnja šola šteje okoli štiristo otrok in bo skupaj z ostalimi 195 slovenskimi jeseni začela s poukom devetletke. Frontalna uvedba devetletke je bila prevladujoča tema posveta, ki so ga šolske oblasti v minulih dveh mesecih pripravile s predstavniki 194 občin in vodstvi 111 vrtcev, 448 osnovnih ter 43 Šol s prilagojenim programom ter zavodov za izobraževanje in vzgojo otrok s posebnimi potrebami. Neplačnike bodo trše prijeli Jeseni se ne obetajo le spremembe v osnovnem šolstvu, pač pa tudi v vrtcih, saj se spreminja zakon o vrtcih, je povedal minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Spremembe zadevajo normativ, ki naj bi bil v prihodnje fleksibilnejši, eden od členov ureja tudi financiranje bolnišničnih oddelkov (doslej je država sofinancirala le oddelka v Ljubljani in Valdoltri, poslej bo vse), zakon pa bo za naprej skušal disciplinirati neplačnike oskrbnin. Razmišljajo, da bi staršem, ki ne sodijo v kategorijo socialno ogroženih, v primeru neplačništva posegli v dohodke, kot skrajni ukrep pa je grožnja z izključitvijo iz vrtca. Ker gre za zelo občutljivo področje, ki utegne ogroziti tudi otrokov položaj, bodo zelo skrbno preverjali razloge, preden bodo posegli po najbolj drastičnih ukrepih. Eden od zakonskih členov ureja tudi financiranje zasebnih vrtcev, kar bo zajeto v novo metodologijo. Minister napoveduje tudi zmanjšanje razlik pri oblikovanju cen v slovenskih vrtcih. Razlike bodo še vedno ostale, vendar ne bodo več tako izrazite kot sedaj, ko se razlikujejo od občine do občine. Izkušnje štirih krogov Devetletka je dejstvo, s katerim se bo jeseni spopadla še preostala polovica slovenskih šol. Na ministrstvu ugotavljajo, da je bila dosedanja postopnost smiselna, saj izkušnje sedanjih štirih krogov pomagajo pri reševanju odprtih vprašanj. Teh je nekaj več zlasti v zadnjem trilet-ju devetletke, kjer se začenjata diferenciacija in nivojski pouk, vprašanja sproža prehajanje učencev med ravnmi, prihaja tudi vrsta izbirnih predmetov. Kot je poudaril tudi direktor Zavoda za šolstvo Alojz Pluško, je z dosedanjimi devetletkami nastala dobra mreža mentorskih šol, sicer pa novost prinaša tudi več izobraževanja učiteljev. Med poudarki gorenjskega posveta kaže omeniti tudi financiranje dejavnosti šol, kadrovske pogoje izobraževanja učiteljev, uvajanje programov za učence s posebnimi potrebami v redne osnovne šole in usmerjanjem teh otrok v redne osnovne šole. Država prispeva komaj za davek Uvedba devetletke je razen vsebinskega tudi zahtevno finančno vprašanje, saj je treba v vseh šolah zagotoviti prostorske pogoje zanje. Že od leta 1993 potekajo skupna vlaganja občin in države v šolski prostor in do lani je država sofinancirala 350 naložb v skupni višini 21 milijard tolarjev. Drugi razpis za sofinanciranje šolskih investicij je bil objavljen leta 1999, na katerega je bilo prijavljenih 464 investicij, je povedal državni sekretar za investicije Herman Tomažič. Medtem ko je iz prve- ga razpisa uresničenih okoli 45 odstotkov naložb, so jih sedaj v program investicij vključili kako tretjino. Ko je ministrstvo v zadnjih mesecih opravilo pregled za 196 šol, ki jeseni začenjajo z devetletko, so ugotovili, da bo v 15 potekal pouk v dveh izmenah, v 11 šolah se izmene nadaljujejo, vendar bodo z dokončanjem gradnje v kratkem odpravljene, v 7 šolah pa bo izmena pogojno, če občina (in šola) ne bosta našli nadomestne lokacije. Občine so šole uvrstile v svoje prednostne programe. Tako letos poteka 101 projekt, od tega na Gorenjskem 25 (18 šol, 6 vrtcev in 1 glasbena šola), za prihodnje leto pa jih ostaja še 34. Največji problemi so po Toma-žičevem v Kranju, občina Bled ima težave v osnovni šoli Gorje, kjer pa letos začenjajo z gradnjo, v Škof j i Loki pa prostorsko stisko rešujejo skupaj z vrtcem Čebelica. Borza šolskih kadrov Predstavniki občin so na posvetu izrazili več kritičnih pripomb na dejstvo, kako nizek je odstotek sofinanciranja šolskih naložb s strani države, v Škofji Loki denimo le desetina, kar zadošča le za polovico davka. Predstavniki ministrstva so pojasnili, da takšna finančna razmerja nalaga zakon o financiranju občin. Kako pa država sofinancira adaptacije šol s prilagojenim programom, ki jih obiskujejo otroci iz več občin, je zanimalo Mohorja Bogataja iz mestne občine Kranj. V takšnih primerih naj bi s finančnim ministrstvom dosegli dogovor, kolikšen naj bi bil odstotek sofinanciranja, saj vsem občinam, iz katerih so otroci, tudi ne pripada enak odstotek državnega deleža. O izkušnji z obnovo šole s prilagojenim programom je govoril tudi Jože Rebec iz Radovljice, kjer je gradnja na ple- Nove hišice bodo podaljšale sezono V kampu Šobec so odprli nove počitniške hišice apartmajskega tipa najvišje kategorije. Naložba je stala 110 milijonov tolarjev. Šobec med najlepšimi kampi v Evropi. Lesce - Leska godba je poskrbela za praznično vzdušje, nove počitniške hišice pa so minuli četrtek v kamp Šobec privabile veliko ljudi. Deset lesenih hišic je nadomestilo osem 40 let starih in dotrajanih bungalovov. Hišice je skupaj s predsednikom Turističnega društva Lesce Zlatkom Kavčičem in radovljiškim županom Jankom S. Stuškom odprl domačin Franc Vovk, dolgoletni član omenjenega leškega društva. "Čas je že bil, da smo dotrajane in povsem neprimerne bungalove zamenjali z novimi. Prvi nizozemski gostje so že prišli, večje skupine pa pričakujemo konec meseca in junija. Letošnji sezoni dobro kaže, podpisali smo tudi pogodbo z nizozemsko turistično agencijo Vacansoleil, ki bo v kampu postavila 25 velikih šotorov, za katere imamo že 125 rezervacij. Doslej še ni bilo odpovedi, pljučnica in vojna v Iraku na zmanjševanje rezervacij ne vplivata, verjetno pa bomo občutili recesijo v Nemčiji. Slovenski gostje se redko odločajo za počitnice v kampu Šobec, pri nas jih je okoli 5 odstotkov, imamo pa že dve rezervaciji za hišice. V prihodnje jih pričakujemo še več, saj dosedaj zanje večina ni vedela. Verjetno pa bo treba spremeniti tudi miselnost Slovencev, da dopust ni vedno le morje ali tujina," je povedal Ure-vc. Frank Van den Broek Gradnjo lesenih počitniških hišic so načrtovali dve leti, zgradili pa so jih v samo dveh mesecih. Naložba je stala 110 milijonov tolarjev, gradnjo hišic pa so zaupali samostojnemu podjetniku Miranu Lamovšku iz Komende m podjetju Šport plan, za nadzor Pa je poskrbelo radovljiško podjetje Alpdom. Gostom so na 55 kvadratnih metrih na voljo kuhinja; jedilnica, kopalnica ter spalnici s petimi ležišči, objekt je °gievan, kar pomeni, da ga bodo Jahko uporabljali tudi spomladi ln jeseni. V hišici je vsa oprema, tudi posteljnina, enodnevna najemnina pa stane dobrih 16.000 tolarjev. Hišice so bile že pred Uradnim odprtjem oddane, zasedene bodo vse poletje, gostje so VeČinoma Nizozemci. Direktor P°djetja Šobec, d.o.o., Rado Urevc je po odprtju dejal, da je Povpraševanje tolikšno, da bi jih oddali še enkrat toliko. Kamp Šobec je odprt od velike noči, dnevno pa v njem biva okoli 30 gostov. Spada med pet najlepših kampov v Evropi, poleg tega se lahko pohvali tudi z modro zastavo in več kot 60 priznanji za urejenost. Kamp je v lasti leškega turističnega društva, slednje je največje društvo v državi, ki je zagotovilo tudi denar za gradnjo novih hišic. Osemdeseta leta so bila za kamp zlata leta, saj so letno našteli okoli 70.000 gostov in več kot 130.000 nočitev, vojna je odgnala skoraj vse, po desetih letih pa se spet vračajo. "V letih, ko ni bilo gostov, se ni splačalo investirati, kamp smo le dobro vzdrževali, z vračanjem gostov pa je čas tudi za investicije. Lani smo uredili sanitarije in se odločili tudi za gradnjo lesenih počitniških hišic, s katerimi dopolnjujemo sedanjo ponudbo kampa. Dosedaj so gostje pri nas lahko šotorih, bivali v avtodomih in prikolicah, zdaj pa bodo lahko letovali tudi v hišicah, ki naj bi podaljšale turistično sezono. Naš cilj je vsaj 4 do 5 mesecev v eni sezoni," je dejal predsednik TD Lesce Zlatko Kavčič in dodal, da je vrednost naložbe sicer velika, u . ___* Nove počitniške hišice so navdušile številne obiskovalce, ki so prvomajski popoldan preživeli v kampu Šobec. vendar je v kampu 1. kategorije včasih treba investirati tudi zato, da kamp ohrani svoje mesto. Naložba naj bi se povrnila v desetih letih. Nad hišicami je bil vidno navdušen tudi Frank Van den Broek, upokojeni nizozemski novinar časopisa Algemeen Dagblad, ki v kamp Šobec prihaja že tri desetletja. "Doletela me je čast, da sem prvi gost novih počitniških hišic. V eni od njih bom preživel le nekaj dni, saj v ponedeljek (včeraj, op. p.) odpotujem domov, vendar se bom zagotovo še vrnil. Hišice so zelo lepe in udobne, vedno znova pa me navdušujejo tudi lepa narava, gore, hribi in prijazni ljudje. Slovenija je čudovita dežela in povsem varna, o slednjem prepričujem tudi svoje prijatelje in znance na Nizozemskem. Na Šobcu sem preživel že veliko lepih počitnic," je navdušeno dejal Van den Broek. Letos bodo v kampu uredili ene od sanitarij in tobogan, pripravljajo tudi načrte za novo restavracijo. "Z njeno gradnjo je povezana gradnja kanalizacije, skupaj z občino naj bi jo zgradili do čistilne naprave v Radovljici in bo zagotovo prelomnica v razvoju kampa, saj se zelo zavedamo pomembnosti varovanja okolja. Preko kampa je že speljan nov plinovod od Radovljice do Bleda, priključek v kampu je pripravljen, s tem pa je povezana tudi možnost za gradnjo dvorane ali bazena. Našteto naj bi podaljšalo turistično sezono z nekaj mesecev na celo leto," je načrte kampa pojasnil Kavčič. Tudi številne obiskovalce so hišice navdušile. Nekaterim so vzbudile željo po letovanju ali lastni počitniški hišici. Slavka Kosmač, Radovljica: "Hišice so zelo lepe in bodo zagotovo še izboljšale ponudbo Slavka Kosmač Teja Prelovšek kampa, zato ne preseneča podatek, da so jih tujci razgrabili in so zasedene vse poletje. Prav nič moteče niso v gozdičku. Ogledala sem si jih že med gradnjo. Zagotovo bodo nudile prijetno bivanje. Tudi kamp je zelo lep in čist, pravšnji tudi za sprehod." Teja Prelovšek, Lesce: "Nove lesene hišice so super in če ne bi živela tako blizu, bi z veseljem počitnikovala v njih. Poleti rada pridem na Šobec, všeč mi je, ker je čist in se lahko kopamo ter zabavamo na igriščih in ig-ralih. Nudi nam dovolj zabave, pa tudi današnje prvomajsko praznovanje ob odprtju hišic je prijetno." Ferdo Demšar, Tržič: "Z veseljem bi dopust preživel v eni od lesenih hišic, ki so tudi zelo lepo opremljene in vsekakor spadajo v okolje kampa. Verjetno je bila to kar draga naložba, ki se ne bo povrnila tako kmalu. Je pa Šobec res enkraten kamp, ki si zasluži visoko uvrstitev med evropskimi kampi in modro zastavo. Večkrat pridem sem na sprehod, počitnikoval pa v njem še nisem, kar pa ne pome-da tudi nikoli ne bom." Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Ferdo Demšar čih edinole radovljiške občine, čeprav jo obiskujejo tudi otroci iz občin Bled in Bohinj. Kako bo s poukom v podružničnih šolah, ko bo devetletka? Jih bodo otroci lahko obiskovali do zaključka drugega triletja? Minister Gaber meni, da se na podružnicah obstoječe stanje praviloma ne bo spreminjalo, saj bi bilo predrago, lahko pa pričakujejo več kombiniranih oddelkov, kar pomeni tudi širše usposobljene učitelje. Ravnatelji so opozorili tudi na visoke standarde, ki jih zakonodaja predpisuje šolam (denimo za delovanje šolskih kuhinj) in pritiske inšpekcijskih služb nanje. V šolah bi bili veseli tudi nekakšne "borze kadrov", saj se dogaja, da ima neka šola denimo premalo ur, da bi lahko imela zaposlenega "celega" učitelja, skupaj z drugimi šolami pa bi takšne kadrovske zadrege lahko rešili. Minister predlaga, da se o tem dogovarjajo aktivi ravnateljev, to vlogo pa bi lahko igral tudi zavod za šolstvo. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič GLAS »IEHGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, MIha Naglic,Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič______ GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana/ Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za drugo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). Park na referendum Ljubljana - Dosedanje javne predstavitve zakona o Triglavskem narodnem parku so sprožile tudi pomisleke o smiselnosti spremembe dosedanje meje narodnega parka in njegovem zmanjšanju, kar je pokazala tudi razprava na izredni seji bohinjskega občinskega sveta. Zato je predlagatelj zakona in poslanec Dušan Vučko bohinjski županji Evgeniji Kegl Korošec predlagal razpis posvetovalnega referenduma. Po predlogu novega zakona bi naselja Stara Fužina, Studor in Rib-čev Laz izločili iz območja Triglavskega narodnega parka (TNP). Prebivalci teh naselij so se na javni predstavitvi sicer opredelili do spremembe predlogov, vendar to ne zadošča za ugotovitev večinskega mnenja. Vučko je v svojem pismu bohinjski županji med drugim zapisal, da kot predlagatelj ni imel namena spreminjati meja parka na območju bohinjske občine mimo volje tamkajšnjih prebivalcev, zato predlaga, da občinski svet v skladu z zakonom o lokalni samoupravi razpiše posvetovalni referendum za naselja Stara Fužina, Studor in Ribčev Laz. "Kot poslanec državnega zbora se zavedam določb ustave, ki določajo, da državljani in državljanke izvajajo oblast tudi neposredno, in zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da je ena od neposrednih oblik sodelovanja občanov tudi referendum," je svoj predlog pojasnil Vučko. Javna predstavitev predloga zakona o TNP je namreč pokazala nasprotujoča si mnenja domačinov. Bohinjski občinski svet je na svoji izredni seji sredi aprila soglašal, da je predlog zakona primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, občinski svetniki pa naj bi odločali tudi o Vučkovem predlogu za razpis posvetovalnega referenduma. Renata Škrjanc Plačali bodo takso Kaj se dogaja s komunalo v občini Gorenja vas - Poljane, je bil naslov okrogle mize v organizaciji LDS. Vodil jo je Dušan Marc, sogovornika pa sta bila še župan Jože Bogataj in vodja režijskega obrata Ivan Petrovčič. Gorenja vas - Okrogle mize so se udeležili številni občinski svetniki in zainteresirani občani. Dotaknili so se oskrbe s pitno vodo, odpadnih voda in čiščenja ter tudi ločenega zbiranja odpadkov in odvoza na deponijo. Že v začetku so povedali, da vse ne teče popolnoma gladko, a kljub temu zadovoljivo. Zupan Bogataj je povedal, da so veliko naredili na področju vodovodov, veliko manj pa na čiščenju odpadnih voda. Pred letom so ustanovili še režijski obrat, saj so ugotovili, da lahko prihranijo nekaj tolarjev s poračunanjem DDV. V tem času se je odločitev pokazala za pravilno, pravi župan Jože Bogataj: "Smo ena redkih občin, ki sama skrbi za vse javne gospodarske službe že od vsega začetka. Razlog je, da si komunalnega podjetja ne moremo privoščiti." Na področju kanalizacije gre v občini počasneje, a le zato, ker imajo t.i. socialno ceno kanalščine. Ekonomska cena je nad 300 tolarjev, sedaj pa krajani (le nekateri) plačujejo 70 tolarjev. Vodja režijskega obrata Ivan Petrovčič je povedal, da je pod plaščem uspešnosti kup stvari še nedorečenih, predvsem pa meni, da so krajani premalo informirani o pomenu. "Na po- Kaj pa most na Gmajnici Težko pričakovana gradnja se je začela 11. marca, rok 45 delovnih dni se izteka 19. maja. Za praznik pločnik in oporni zid. Komenda - Na gradnjo mostu čez Pšato na Gmajnici so se v občini Komenda začeli resno pripravljati pred skoraj dvema letoma. Okrog sto let star most namreč ni več dopuščal tovornega prometa čezenj in je bil zato potreben za vse težje tovore obvoz preko Križa. Promet pa je bil otežen tudi za osebne avtomobile. Po daljših pripravah in usklajevanju pa so 11. marca stari most podrli in začela seje gradnja novega. Oddahnili so si vozniki, domačini in oddahnili so se nenazadnje tudi na občini skupaj z županom. Občina, kije edini investitor, v občinskem proračunu zagotavlja za most 35 milijonov tolarjev, izvajalec del, ki ima nalogo, da most zgradi v 45 delovnih dneh, pa je Hidrotehnik Ljubljana. "Most bo dolg slabih 21 metrov, vozišče bo široko 5,5 metra, enostranski pločnik pa 1,20 metra. Pod mostom oziroma pločnikom bo potekala tudi vsa komunalna infrastruktura: vodovod, električna napeljava, kabelska TV in telefonija. Promet bo med gradnjo potekal po ob- ni v počastitev letošnjega občinskega praznika že začele in bodo trajale ves mesec maj, pa v zloženki s programom nismo zasledili napovedi o odprtju novega mostu čez Pšato na Gmajnici v občini Komenda. Je pa v programu odprtje prav tako pomembne pridobitve oziroma ureditve v Komendi. 15. maja bodo pred slavnostno sejo namreč odprli pločnik in oporni zid proti cerkvi na Glavarjevi cesti v Komendi. Andrej Zalar dročju delovanja smo še vedno šibki, saj imamo zaenkrat le odlok o režijskem obratu, programa dela pa ne. Tudi kadrovsko sva zaposlena le dva, to pa je veliko premalo," pravi Petrovčič. V nadaljevanju so se dotaknili zaščite vodnih virov. Bogo Zun, občinski svetnik, je nezadovoljen s premalo zavarovanimi vodnimi viri. Ivan Petrovčič mu odgovarja, da imajo odloke še iz skupne občine in daje zaščita vodnih virov sedaj na strani države. Dušan Marc, podsekretar na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo: "Zmotno je mišljenje, da bo država sama od sebe kaj naredila. Naredimo lahko tudi na rezervo, lahko pa mirno povemo, da smo doma v krajih, kjer je dobra pitna voda." Velik problem pri vodovodih je lastništvo, saj so lastniki graditelji, kljub temu pa mora kvaliteto vode zagotavljati občina. Petrovčič: "Dokler je vse v redu, se lastniki branijo prenosa sistema na občino. Ko gre nekaj narobe, pa se vsi obračajo na župana, češ, to nam morate urediti. S prisilo jih ne moremo vzeti v upravljanje! Z odlokom pa imamo urejeno, da bomo prevzeli vodovode le v dobrem stanju." Naslednja tema je bilo plačevanje takse za odpadne vode. Leta 1996 so v občini začeli pobirati takso, a le t.i. socialno. Dušan Marc je podal iztočnico: "Z zbranim denarjem bi lahko pridobili lepe denarce za razvoj kanalizacije v občini." Zupan Bogataj je povedal, da je pred leti uvedena taksa naletela na strašanski odpor, največji očitek pa je bil iz hribovskih družin, češ da ne bodo nikoli priključeni na čistilno napravo. "Ker takse ni bilo, se niti ne moremo prijavljati na razpise. Država določa takso v vrednosti 107 tolarjev za kubični meter, mi jo računamo v delu občine po 60 tolarjev. Zaradi tega je občina prizadeta, s tako zbranim denarjem bi lahko veliko več naredili." Tako kot občani so tudi na okrogli mizi izpostavili vprašanje, zakaj morajo eni občani plačevati takso, drugi pa ne. To naj ne bi bilo enakopravno. Bogo Zun je na to izjavo povedal, da hribovci nikoli ne bodo enakopravni, saj morajo plačevati za cesto, za lastne vodovode in podobno. Ivan Petrovčič je odgovoril, da voda tako ali tako kroži, zelo onesnažena voda pa bo s časom prišla tudi v hribe. Že nekaj let v občini poteka ločeno zbiranje odpadkov, smeti jim odvaža podjetnik. Do konca leta mora občini zagotoviti še zbirni center za posebne odpadke, problem nastaja zaradi lokacije. Problem je tudi pomanjkanje načrtov glede odpadkov, potrebovali bi komunalnega inšpektorja. Deponija Draga je vse bolj polna, odvoz pa je za krajane vedno dražji. Ugotovili so še, da bo potrebno še veliko narediti za popolno ločeno zbiranje odpadkov, dopolniti ekološke točke in predvsem o dobrih plateh ločenega zbiranja informirati občane in občanke ter jim s tem potrkati na njihovo zavest. Boštjan Bogataj Gradnja novega mostu na 30. delovni dan 2. maja. vozu, ki je že do zdaj veljal za tovorni promet, le kmetovalci, ki oddajajo mleko, bodo zjutraj med 6. in 7. uro lahko vozili po Šolski poti." Tako smo med drugim zapisali pred slabima dvema mesecema, ko so stari most podrli in seje začela gradnja novega. Zdaj se slišijo pripombe, da kar zadeva promet po Šolski ulici, takratne napovedi oziroma obljube ne držijo in da se po njej več ali manj kar ves dan odvija Evropa v Škofji Loki in Železnikih Škofja Loka - Od danes, 6. maja, do petka, 9. maja, bosta v obeh mestih organizirani okrogli mizi, za zaključek pa bo v petek ob 10. uri odprta še razstava otroških del na temo Evropske unije. Slavnostni govornik v Mali razstavni galeriji občine bo Janez Podobnik. 9. maj je bil pred 13 leti razglašen za dan Evrope, ker je na ta dan pred 53 leti Robert Schuman predstavil deklaracijo, v kateri predlaga oblikovanje skupnega trga v premogovni in jeklarski industriji. promet. Svoj pomen pa že dobiva tudi pripomba, ki jo je prvi dan, ko se je začela gradnja, imel župan občine Komenda Tomaž Drolec. Takrat, kot smo zapisali, je poudaril, da bo vztrajal, da bo most zgrajen in odprt za občinski praznik, to je najkasneje do sredine maja letos. "Izvajalec očitno tega roka ne bo težko uresničil, saj je ob lepem vremenu že prvi dan delal samo do treh popoldne," je začetek gradnje takrat pokomenti-ral župan. Mi smo zdaj izračunali, da bo 45. delovni dan 19. maja, 60. koledarski dan pa v soboto, 10. maja. Med številnimi prireditvami, ki so se v obči- Radi bi delili dobiček Jesenice - Zavod Gorenjske lekarne je na gorenjske občine kot soustanoviteljice naslovil vlogo za izdajo soglasja k izplačilu povečane delovne uspešnosti za letošnje leto v višini 28 odstotkov od skupnih sredstev za plače, ki vključuje 3 odstotke za dodatno pokojninsko zavarovanje za zaposlene. Večina jeseniških svetnikov je rekla odločen ne. V gradivu za aprilsko sejo občinskega sveta je bilo razloženo, da javni zavod lahko pridobi povečano delovno uspešnost, če opravlja storitve javne službe v dogovorjenem obsegu in kakovosti oziroma na podlagi sprejetih programov dela, če tekoče pozitivno posluje in ne izkazuje Danes ob 19. uri bo prva okrogla miza z naslovom "Regionalni in strukturni skladi kot priložnost za občine v Sloveniji", ki bo potekala v veliki sejni sobi občine. Regionalna razvojna politika se v Sloveniji izvaja že dalj časa, v sedanji obliki pa se je začela izvajati na pobudo Evropske komisije in naj bi služila kot osnova za pridobivanje sredstev iz strukturnih skladov. "Pri načrtovanju razvojne prenove je Slovenija soočena z dodatnim problemom: z oblikovanjem primernih regij, ki bi v okviru kriterijev Evropske unije in norm globalnega gospodarstva lahko razvile sodobne razvojne vzvode," nam je o izhodiščih okrogle mize povedala organizatorka Andreja R. Megušar. Okrogla miza v Železnikih (v četrtek ob 20. uri v kinodvorani) bo minila v iskanju odgovora na vprašanje Ali bo uspešnemu povezovanju na gospodarskem področju evropskim državam uspelo tudi povezovanje na duhovnem področju v družbi in vojski. Glavni organizator Janko Jelene je za mizo povabil upokojenega profesorja teologije dr. Stanislava Matičiča in vojaškega vikanata, glavnega ku-rata Slovenske vojske Jožeta Pluta. Naslov predavanja je Duhovne vrednote v družbi vojski držav članic Evropske unije in Slovenije. Boštjan Bogataj Za konje pol milijona Občina Žirovnica je lani namenila pol milijona tolarjev za oskrbo konj v občini, ki so zboleli za kužno boleznijo smolike in za cepljenje. Žirovnica - Občina Žirovnica je lani oktobra prejela od Konjeniškega kluba Stol prošnjo za pomoč pri preprečevanju širjenja kužne bolezni smolike (Adenitis Aequorum), ki je v občini izbruhnila v začetku pašne sezone. Z njo so se okužili vsi konji, ki so bili na pašnikih, hitro pa se je širila tudi na ostale konje, saj je bolezen hitro nalezljiva in če ni povsem izkoreninjena, se rada ponavlja. Ob bolezni kmalu nastane gospodarska škoda, saj povzroči slabše pri-raščanje, kronične spremembe na dihalih, možnost pojava naduhe, kije kronično neozdravljiva bolezen srca in pljuč. Zaradi nje je lani že odpadla razstava konj, ki je bila načrtovana v septembru, lastniki pa konj niso smeli več voziti izven meja občine. 139 konjem je velika nevarnost pretila predvsem v mrzlih in vlažnih dneh v času zime, zato je župan Franc Pfajfar izdal ustrezen sklep za porabo rezerve in sredstva namenil za kritje stroškov za zdravila in za preventivna sredstva pri zatiranju bolezni. Stroške veterinarskih storitev so lastniki konj krili sami. Na podlagi predračuna za cepljenje je bilo namenjenih skoraj pol milijona tolarjev, a ker v računu ni bil upoštevan DDV, ki je znesek povečal za dobrih 37.000 tolarjev, je morala občina na zadnji seji ponovno potrditi porabljenih 537.680,00 tolarjev sredstev iz proračunske rezerve. Katja Dolenc izgube iz preteklih let, v polni ceni storitev zaračunava plače kot element cene v zakonskem obsegu, kar pomeni brez delovne uspešnosti, in izkazuje za delitev razpoložljiva sredstva. Podlago jim daje tudi zakonodaja, ki ureja plače v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti. Javni zavodi, ki pridobivajo del sredstev s prodajo blaga in storitev na trgu ali na podlagi javnih razpisov, lahko v soglasju z ustanoviteljem povečajo plače na račun delovne uspešnosti. Po lanskoletni bilanci so v Gorenjskih lekarnah pri tržnem delu poslovanja ustvarili nekaj več kot 319 milijonov dobička, od tega so 159,6 milijona namenih za vzdrževanje stavb in opreme, 141 milijonov (23 odstotkov mase plač) so izplačali za delovno uspešnost, s preostankom pa so pokrili del stroškov na javnem delu, kjer so jim priznane nižje cene od stroškovnih. Tudi za letos načrtujejo ostanek dohodka na tržnem delu v višini 379,7 milijona tolarjev, od česar bi četrtino vložili v vzdrževanje osnovnih sredstev, malenkost manj (186,6 milijona tolarjev ali 28 odstotkov mase plač) pa bi namenili izpla- barcaffe čilu delovne uspešnosti zaposlenim. Svetnice in svetniki so v razpravi spomnili, da se zgodba o soglasju ponavlja iz leta v leto, da ga sicer nekateri občinski sveti lahko tudi odrečejo, vendar na koncu obvelja predlog Gorenjskih lekarn. Prepričani so, da so že osnovne plače zaposlenih v lekarniški dejavnosti dovolj dobre in ni potrebno deliti še dela predvidenega dobička. Veliko bi prispevali uporabnikom njihovih storitev, če bi zmanjšali marže za prodajo zdravil na recept, za katere je treba posebej plačati. V okviru Lekarniške zbornice bi lahko zdravila pocenili in iz dobička pokrivali del stroškovne cene. Vsem bi bilo v prid, če bi Gorenjske lekarne in Osnovno zdravstvo Gorenjske sodelovali pri financah in bi lekarne dobiček namenjale za pokrivanje večnega pomanjkanja denarja v zdravstvu. Z jeseniškim standardom in ravnijo plač težko razumemo takšen način povečevanja dobrih plačnih osnov, so še dodali. Večina jeseniških svetnikov je soglasje k povečani delovni uspešnosti za delavce Gorenjskih lekarn torej odrekla. Priporočili so še, naj plače uskladijo z gibanjem cen in naj ne presegajo primerljive ravni plač na območju, kjer delujejo. Želijo, da bi bilo njihovo mnenje, za razliko od prejšnjih let, upoštevano, zato bodo s sklepi seznanili Lekarniško zbornico, Ministrstvo za zdravstvo, Zavod za zdravstveno zavarovanje in vse gorenjske občine. Mencli K^ko* Torek, 6. maja 2003 IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si Struževčanom ne smrdi več Župana kranjske in nakeiske občine Mohor Bogataj in Ivan Štular s sodelavci in izvajalci sta minuli torek simbolično odprla 87 milijonov tolarjev vreden kanalizacijski vod. Kranj - Kot sta na priložnostni slovesnosti ob železniškem mostu na Gorenji Savi dejala oba župana, so novi metri kanalizacije tudi uspeh dobrega sosedskega sodelovanja. Gre za 1391 metrov novega primarnega kanalizacijskega zbiralnika GZ-7 od dosedanje začasne mehanske čistilne naprave v Struževem do priključka na kanal na Gorenjesavski cesti, speljanega na centralno čistilno napravo v Zarici, ter za 261 metrov sekundarnega odcepa od skakalnega centra na Gorenji Savi. Investitorica je bila mestna občina Kranj, izvajalec pa Cestno podjetje Kranj. V kanal GZ-7 do levega brega Save se stekajo odpadne vode iz večjega dela občine Naklo z naselji Zadraga, Duplje, Strahinj, Cegelnica, Naklo, Okroglo in Polica ter naseljem Struževo v kranjski občini, kasneje pa se bo nanj priključil še del Zlatega polja. Sekundarni kanal pa je namenjen za odvod od novega skakalnega centra in iz naselja Gorenja Sava, v prihodnje pa še iz naselij Rakovica, Zabukovje in Spodnja Besnica. Eden poglavitnih ciljev izgradnje kanala je zaščita vodnega vira na Gorenji Savi, ki z 210 litri vode na sekundo predstavlja najpomembnejši vir pitne vode za mesto Kranj in njegovo okolico. Seveda pa ne gre pre- zreti tudi boljšega zraka, ki ga poslej lahko dihajo v Struževem, kjer so že dve desetletji opozarjali na občasen smrad iz začasne mehanske čistilne naprave, kamor so pritekale odpadne vode iz sosednje nakeiske občine. V Kranjski komunali bodo odsluženo čistilno napravo predelali v zadrževalnik vode, ki bo koristen ob hujših nalivih. Gradnja kanalizacije od Stru-ževega do Gorenjesavske ceste je bila dokaj zahtevna, saj glavni kanal pečka reko Savo, za kar je bila potrebna vgradnja kar 381 metrov oziroma 32.000 kilogramov dodatne jeklene konstrukcije, pri čemer 217 metrov poteka na jeklenih podpornih stebrih ob robu železniš- Lepotica v belem Pridite slikat najlepšo češnjo v Sloveniji, nas je pred prazniki povabil Slavko Čebašek iz Voklega. , Voklo - Ni lepšega, kot je pomladno drevje v polnem razcvetu. In ko cvete, je ni lepše od Rotarjeve češnje, vsaj tako je prepričan njen ponosni lastnik Slavko Čebašek iz Voklega, ki nas je pred prazniki poklical, naj pridemo slikat njegovo lepotico v belem. Mogočno drevo, visoko več kot 20 metrov s krošnjo obsega 25 metrov (po oceni strokovnjaka izpred nekaj let gre menda za najrazsežnejšo krošnjo na Gorenjskem), so kot Češnjevo peško posadili leta 1937. Slavko Čebašek je bil tedaj še otrok in pomni majhno drevesce, ki se je v letih razvilo v visoko drevo. Deblo je tako debelo, da ga dva možaka ne objameta, razcepi pa se kar v 13 vrhov. Veje gospodar vsako leto skrbno obžaga in češnja hvaležno obrodi. Plodovi niso prav debeli, tudi zelo sladki ne, drevo tudi precej pozno obrodi, tam okoli žetve, vendar je za hišnega gospodarja to najljubše drevo daleč naokoli. Žena, hčere in vnuki imajo najraje češnjevo Pito, vsa družina se naje svežih Češenj. Včasih so otroci radi rabutali" sosedovo sadje, se spominja Slavko Čebašek, danes pa bi bilo najbolje, ko bi jih J »m kar ponujal. Na vrhu drevesa, kamor ne seže najdaljša hišna lestev, sladkih sadežev ostane še dovolj za ptice, ki so pri Notarjevih, kakor se reče po domače, prav tako ljubi gostje. Roparjeva češnja je znana daleč naokoli: Slavkov vnuk Primož, ve-''k ljubitelj dreves, jo je bil pred leti opisal v reviji Gea. Iz kamniške drevesnice pa so že večkrat prišli "otepat" veje, s katerimi so potem cepili tamkajšnje češnje. Rotarjeva češnja je že stara, a bo ostala družinsko drevo. Ne le zaradi sočnih sadežev in sence, ki jo daje, pač pa tudi zaradi družinskega ponosa. Slavkovi vnuki Mihaela, Matevž, Manca, Klemen in Tanja so komaj dočakali naš obisk in fotografiranje pod cvetočim drevesom. Danica Zavrl Žlebir Poskrbeli za okolico šole Na Srednji gostinski šoli Radovljica so podpisali Eko listino in se s tem zavezali k odgovornemu ravnanju. Radovljica - Srednja gostinska šola Radovljica se je kot prva srednja šola na Gorenjskem vključila v program evropskega združenja Eko šola. V torek, na dan Zemlje, so pripravili slovesnost ob podpisu Eko listine, s katero so se zaobljubili, da se bodo aktivno vključevali v reševanje okoljevarstvenih težav v šolskem okolišu. Letos so se osredotočili predvsem na ravnanje z odpadki. "Namestili smo koše in zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, precej pozornosti smo namenili še skrbi za urejeno šolo in njeno okolico," je razložila koordinatorka Eko šole Natalija Šetina. S tem projektom so v šoli začeli uvajati načrtno okoljsko vzgojo, dijake ves čas spodbujajo k skrbi za okolje. "V dijakih želimo poglabljati čustvene vezi do narave in vzgojiti ljudi z odgovornim odnosom do narave," kega nasipa, 164 metrov pa je vpetega na sam most. Cevi so iz armiranega poliestra, ki zago- tavlja vsaj stoletno življenjsko dobo. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki Na dražbi oddana štiri stanovanja Kranj - Na javni dražbi 24. aprila je mestna občina Kranj ponudila mladim družinam v najem pet različno velikih profitnih stanovanj v obnovljeni hiši pri kopališču. Varščino je vplačalo le devet draži-teljev, ki so se potegovali za štiri stanovanja, medtem ko za najmanjšega, velikega dobrih 27.kv. metrov, zanimanja ni bilo. Pomeni, da tudi mladi želijo večja stanovanja in da suša s stanovanji v Kranju očitno vendarle ni tako huda. Sicer pa je bilo 32 kv. metrov veliko stanovanje oddano za izklicno mesečno najemnino nekaj več kot 23 tisočakov, skoraj 39 kv. metrov veliko stanovanje je bilo oddano za slabih 47 tisočakov na mesec (izklicna cena blizu 30 tisočakov), 43 kv. metrov veliko stanovanje za 58 tisočakov (izklicna cena 34.000) in 61 kv. metrov veliko stanovanje za dobrih 65 tisočakov mesečne najemnine (izklicna cena okroglih 47.000 tolarjev). H.J. je poudarila Natalija Šetina. V letošnjem letu so osrednjo pozornost namenili zmanjševanju količine smeti in s tem zmanjševanju porabe naravnih virov. Če bodo letos izpolnili vse zastavljene cilje, si bodo lahko prislužili Eko zastavo, to je mednarodno priznanje za okoljsko delovanje. V torek so na šoli pripravili tudi Eko dan. Dijaki so med drugim iz odpadnega materiala ustvarjali najrazličnejše izdelke ter uredili in zasadili okolico šole. Prisluhnili so lahko tudi predavanju o varnem odlaganju odpadkov in se seznanili z varčevanjem z vodo in energijo. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Markov "sum" obudil običaje Pred cerkvijo sv. Marka je bil četrti Markov semenj, ki je združil pevce iz različnih krajev Slovenije in zamejstva, pred obiskovalci pa obudil stare ljudske običaje. V Vrbi se nadaljuje tudi tradicija pisateljevanja. Vrba - Četrti semenj sv. Marka, ki praznuje svoj god 25. aprila, je v sodelovanju z občino Žirovnica, Društvom podeželskih žensk izpod Golice in Stola ter vaščanov Vrbe pripravil Moški nonet Vasovalci. Že na predvečer dogodka je bil v cerkvi sv. Marka večer litanij in koncert domačih skupin, v nedeljo pa se je praznovanje začelo s slovesno mašo pred cerkvijo sv. Marka v Vrbi. Po zaključku se je dolg sprevod pevskih skupin sprehodil skozi Vrbo do vaške lipe, kjer je zbrane pozdravil Anton Koselj, predsednik vaškega odbora Vrba, skupine pa so se vse predstavile z eno pesmijo, nato so se pred cerkvijo sv. Marka predstavile še predšolska in šolska folklorna skupina KD dr. France Prešeren Breznica -Žirovnica ter folklorna skupina Triglav Slovenski Javornik, zaigrali pa sta tudi mlajša in starejša tamburaška skupina Kašarji. Ob 14. uri je vse zbrane pozdravil župan Franc Pfajfar, nato pa je sledil veliki koncert vseh dvanajstih pevskih skupin. Nastopili so Mešani pevski zbor Anton Vovk Žirovnica Breznica, Mešani pevski zbor sv. Nikolaja Bohinjska Bistrica, Ženska vokalna skupina Cantate Čemše- nik, Komorni pevski zbor Osti Jarej, Moški komorni zbor Pod-nart, Kranjski kvintet Kranj, Kvartet Krehovci Sovodenj, Kvartet KD dr. France Prešeren Žirovnica Breznica, Mešana vokalna skupina Dr. France Prešeren Žirovnica Breznica, Ženski oktet Pet in trio Šmihel Avstrija, Moški oktet Odmevi Trst Italija in Moški nonet Vaso- valci Žirovnica. Ob slovenski ljudski pesmi so si obiskovalci lahko ogledali tudi stare ljudske obrti: pletenje košar iz šibja in izdelkov iz slame, staro čevljarsko obrt, rezljanje iz lesa, izdelovanje gorjuških fajf, umetniško kovanje, lončene izdelke, delo na statvah, klo-bučarstvo, čebelarske izdelke, izdelavo dražgoških kruhkov, prejo iz volne, kolarstvo, domačo peko in žganjekuho, domača naravna mazila, izdelke iz stekla, suho robo, za vse, ki jih je zanimal potek plinske napeljave v občini, pa je imelo svoj "štant" tudi podjetje Plinstal Jesenice. Posebej so bili razstavljeni tudi izdelki prebivalcev Vrbe, med katerimi so celo štirje pisatelji. Andreja Novšak, Boris Vene, Jelka Koselj in najmlajši pesnik Miha Šimac so predstavili svoje knjige, kar pomeni, da se tradicija besedne umetnosti v Vrbi nadaljuje. Katja Dolenc Boltarjeva kapelica bo lepša H Spodnje DupUe - Občina Naklo namenja precej skrbi obnovi kulturnih spomenikov, med katerimi so tudi sakralni objekti. V Zgornjih in Spodnjih Dupljah so doslej obnovili že štiri kapelice. Sedaj poteka obnova kapelice, ki stoji ob Boltarjevi domačiji. Gradbeniki so najprej popravili zidove in namestili novo streho. Začetek aprila se je lotila rekonstrukcije starih fresk ruska slikarka Maša Bersan. Kot je povedala, gre za zahtevno opravilo, saj je ostalo od prejšnjih po-slikav le malo vidnega. Prizadevala si je za ohranitev prvotnega sloga, v katerem bo upodobila sv. Marijo v sredini, sv. Mihaela na severni steni kapelice in na južni sv. Vida. Za praznik slednjega svetnika bodo obnovljeno kapelico blagoslovili. V tej vasi jih čaka le še obnova kapelice v bližini dupljanske graščine. Kot načrtujejo, bodo s tremi milijoni tolarjev iz občinskega proračuna letos dokončali še fresko v cerkvi v Zgornjih Dupljah in izvedli manjše obnove v Vogvarjevi hiši. Stojan Saje Nudimo ugodna KRATKOROČNA POSOJILA od 200.000 do 1 mio tolarjev do 2,5 let zaposleni, upokojenci, podjetja, obrtniki ... tudi če ste kreditno obremenjeni več kot 2/3 realizacija in izplačilo v teku delovnega dne. DOLGOROČNA POSOJILA ♦ «*• v/* na 5,5 in 10 let na nepremičnino oiuorv Telefon: 01/56 34 840 Slovensko podjetje z več kot 10-letno tradicijo Dunajska 129 • 1000 Ljubljana • telefon: 01/56 34 i faks: 01/56 34 850 • www.orionltd.si Večina se je izrekla za katoličane Rezultati popisa prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj v prvi polovici lanskega aprila, na katerem so vprašani lahko odgovarjali tudi na vprašanje o veroizpovedi, so povzročili zanimive komentarje. Nad 15 odstotkov vprašanih pa na to vprašanje ni želelo odgovoriti. Ljubljana - Med državljankami in državljani, ki so odgovarjali na vprašanje o veroizpovedi (vključitev tega vprašanja med popisana vprašanja je le kot neobveznega določilo ustavno sodišče - op.p.) se jih je 1.135.626 ali 57,8 odstotka opredelilo za katoličane. V popisu leta 1991 se jih je za katoličane izreklo 71,6 odstotka. Primerjava med obema popisoma je pomembna, čeprav jo je treba upoštevati z zadržkom. Delež evangeliča-nov se v desetih letih ni bistveno spremenil. Lani^se je za to vero izreklo 14.736 državljank in državljanov ali 0,8 odstotka, leta 1991 pa 14.101 vprašani ali 0,7 odstotka. 1399 državljanov se je lani izreklo za druge protestantske vere (500 manj kot leta 1991). Število pravoslavnih se je v obdobju med štetjema malenkostno zmanjšalo (lani 45.908 ali 2,3 odstotka, pred 11 leti pa 46.320 ali 2,4 odstotka), za druge krščanske vere pa se je lani opredelilo 1877 državljank in državljanov. Najbolj se je razširila islamska vera. V lanskem popisu se je zanjo izreklo 47.488 ljudi ali 2,4 odstotka, leta 1991 pa 29.361 ali poldrugi odstotek. Judovsko vero je javno izpovedalo 99 ljudi (leta 1991 199), orientalske vere 1026 ljudi (leta 1991 478), agnostikov je bilo 271, za druge veroizpovedi pa seje izreklo 558 ljudi. Leta 1991 je bilo teh 269. Kar 3,5 odstotka ali 68.714 državljank in državljanov je izjavilo, da so verniki, vendar ne pripadajo nobeni veroizpovedi (leta 1991 je bil odstotek teh 0,2 odstotka), za ateiste pa se je izreklo dobrih 10 odstotkov (199.264) tistih, ki so odgovarjali na to vprašanje. Leta 1991 je bilo takih 4,4 odstotka ali 84.656. Na vprašanje o veroizpovedi ni hotelo odgovarjati 15,7 odstotka ali 307.973 državljank in državljanov. Razhajanja s cerkveno statistiko Z rezultati popisa so najbolj zadovoljni v islamski verski skupnosti, saj se je število njihovih vernikov uradno povečalo za 18.000, kar je argument več v zahtevi po graditvi islamskega kulturnega središča v Ljubljani. Popis je ovrgel napovedi, daje v Sloveniji med 70 in 100.000 muslimanov. Izidi popisa pa so presenetili vodstvo rimskokato- Prazniki in godovi Pankracij je prvi ledeni mož Danes, 6. maja, je praznik Dominika Savia, dijaka, ki je umrl leta 1857, star 15 let. Don Bo-sko, ustanovitelj salezijancev, je Dominika sprejel v svoj vzgojni dom, kjer je živel svetniško, vendar je mlad umrl. Danes je tudi svetovni dan babic. Jutri, 7. maja, bo spominski dan opati nje Gizele, škofa Dominicija-na in kneza Borisa Bolgarskega. Gizela, ki je bila hčerka bavarskega vojvode Henrika II. in žene Gizele Burgundske, je imela okrog leta 1000 veliko vlogo pri pokristjanjevanju Madžarov. Gizela se je poročila z ogrskim kraljem Štefanom. V četrtek, 8. maja, bosta mednarodna dneva Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Na ta dan pred 58 leti se je končala II. svetovna vojna, v Ljubljani pa bodo proslavili obletnico posvetitve stolnice. Katoliška cerkev se bo v četrtek spomnila mučenca Viktorja Milanskega, škofa Desiderja ali Zeljka in papeža Bonifacija IV. V petek, 9. maja, bo praznovala Evropa v spomin na začetke današnje Evropske unije. Petek bo tudi praznik zmage nad fašizmom. Na koledarjih pa so kot svetniki ali blaženi zapisani opat Pahomij, ki se je rodil v Egiptu in živel kot puščavnik ter dobil številne posnemovalce, puščavnik Beat Švicarski, devica Katarina iz Bologne, ustanoviteljica notredamk Marija Terezya Gerhardinger in škof Adalgar. V soboto, 10. maja, se kristjani spominjajo škofa Antonina, mučenca Gordijana, svetopisemskega moža Joba in Trsat-ske Matere božje. Nedelja, 11. maja, bo 4. velikonočna nedelja in nedelja duhovnih poklicev. V nedeljo se bo cerkev posebej spomnila kralja Sigismunda (Žiga), opatov Oda, Majola, Odila in Petra Častitljivega ter redovnikov Ignacija Lakon-skega in Alojzija Rabatta. V ponedeljek, 12. maja, bo praznik med Slovenci zelo spoštovanega Pankracija, ki ga skupaj s Servacijem in Bonifacijem štejemo za "ledene može". 15. maja jim sledi Zofka. V teh dneh se ponavadi ohladi, zato so jim ljudje začeli praviti "ledeni možje". Ko so godovi ledenih svetnikov mimo, je nevarnost pozebe manjša. Pregovori o ledenih svetnikih med drugim pravijo: Po svetem Servati ni mraza se bati. Ali: Sveti Pankracij, Serva-cij, Bonifacij so ledeni radi vsi. Če pa prej slane ni bilo, tudi pozneje ne bo mrazilo. Če Pankra-ca sonce peče, sladko vince v klet poteče. Jože Košnjek liške cerkve, ki je pričakovalo približno enak odstotek izrečenih za katoličane kot leta 1991. Leta 1991 se je za katoličane izreklo 71,6 odstotka prebivalk in prebivalcev Slovenije, lani pa 57,8 odstotka. Podatki statistike so v nasprotju s podatki župnijskih statistik, ki jih zbira cerkev sama in po katerih je krščenih okrog 80 odstotkov novorojenih otrok, cerkveno pokopanih prav tako okrog 80 odstotkov pokoj- Poučno za zakonce in starše Kranj - Odbor za zakon in družino kranjske dekanije pripravlja v župnijski dvorani v Tavčarjevi ulici v Kranju redna predavanja in pogovore za starše in zakonce o problemih, s katerimi se oni in njihovi najbližji srečujejo v vsakdanjem življenju. V petek, 9. maja, ob 20. uri bo na sporedu drugi del predavanja Marka Juhanta z naslovom Kako postanemo še boljši starši. Odbor, ki ga vodi Marjana Marolt, vabi k čim številnejši udeležbi. J.K. Gamo mm najbolj športna frekvenca nih, k birmi pa gre okrog 60 odstotkov otrok. V nedeljah in praznikih pa prihaja redno k maši okrog 20 odstotkov katoličanov. Vodstvo rimskokatoliške cerkve navaja kot razlog za nižji odstotek katoličanov predpis, po katerem se starši niso smeli izrekati o verski pripadnosti otrok, starejših od 14 let, prav tako pa tudi razmere, ki niso naklonjene delovanju rimskokatoliške cerkve. Rezultati popisa potrjujejo tudi domnevo slovenske rimskokatoliške cerkve same: tradicionalna vernost upada, sočasno pa se povečuje zanimanje za duhovnost in druge oblike religioznosti. Za precejšnje število državljank in državljanov, ki na vprašanje o veroizpovedi niso želeli odgovoriti, je težko trditi, kako bi se odločili, če bi odgovorili na vprašanje. V slovenski rimskokatoliški cerkvi pravijo, da bi se večina teh odločila zanjo. Sociologi pa tudi trdijo, da v sodobnem času vedno več ljudi noče govoriti o svoji veri in svojem načinu verovanja in veruje drugače, kot je običajno v njegovi veri. V vsaki družbi pa so tudi ljudje, ki ne verujejo. Delež katoličanov v Sloveniji se bistveno ne razlikuje od deleža, ki ga imajo v srednjeevropskih državah. V Avstriji je katoličanov 71,5 odstotka, v Bosni in Hercegovini 16,9 odstotka, na Češkem 26,9 odstotka, na Hrvaškem 85 odstotkov, na Madžarskem 54,9 odstotka, na Poljskem 89,9 odstotka in na Slovaškem 67,7 odstotka. Jože Košnjek Praznični maj na Koroški Beli Koroška Bela - Famo kulturno društvo Koroška Bela pripravlja tudi maja številne prireditve. Majski program se je začel z nedeljsko gledališko predstavo Hagade režiserja in igralca Gregorja Čušina, v petek, 9. maja, ob 20. uri pa bodo v kulturnem hramu na Koroški Beli Gorenjski komedijanti zaigrali komedijo Gospod Evstahij iz Šiške režiserke Metke Dulmin. Gledališke predstave se bodo nadaljevale tudi naslednji teden. V sredo, 17. maja, ob 20. uri bo gledališka skupina Farnega kulturnega društva Koroška Bela igrala cirkuško komedijo Zupanova Micka režiserja Gregorja Čušina, v soboto, 24. maja, ob 16. uri pa bo otroška dramska skupina KPD Josip Lavtižar pod vodstvom režiserke Metke Dulmin zaigrala igrico Mala čarovnica, ki ni mogla postati zlobna. Tudi maja bodo organizirali več delavnic za starejše in mlajše ter malo romanje do cerkve Svete Trojice v Kamni Gorici. J.K. Romanje gasilcev na Brezje Brezje - V soboto, 10. maja, bo 3. vseslovensko romanje gasilcev na Brezje v počastitev svetega Florjana, njihovega zavetnika. Gasilci iz vse Slovenije se bodo ob enih začeli zbirati na parkirišču pred baziliko Marije Pomagaj, od koder bodo v povorki s pihalno godbo krenili proti baziliki, kjer bo ob 14. uri maša. Po maši bo blagoslov gasilcev, gasilskih vozil in opreme, nato pa družabno srečanje. J.K. Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih "Nerednosti" v cerkvenih krogih Zadnjič smo videli, da so bili župniki na gorenjskih prafarah veliki mogočniki, ki pogosto na fari sploh niso živeli - kaj šele, da bi tu kaj delali -temveč so jo imeli samo v zakupu, kot zelo donosno podjetje. "Zelo nazorno osvetljujejo razmere dogodki po smrti starološkega župnika Seuelda, ki se omenja na tem mestu 1314, a je bil sicer fre-isinški prost. Ko je z njegovo smrtjo 1319 postalo mesto starološkega župnika prazno, je prišlo do hudega spora. Opat benediktinskega samostana v St. Lambrechtu Oto je namreč kot odposlanec svete stolice 16. decembra 1319 ukazal freisinškemu škofu Konradu HI. pod grožnjo suspenza, da v šestih dneh prizna kot starološkega župnika z vsemi pripadajočimi dohodki Friderika de Gloyach, kanonika v Brezah, proti čemur je Konrad III. 15. januarja 1320 protestiral, češ da ni Friderika nikoli oviral, da zasede omenjeno mesto, pač pa je samo uporabil svoje pravice, ne da bi vedel za Friderika, in je prezentiral na to mesto Emiha de Altz.eya, nakar je le-te ga oglejski patriarh slovesno postavil. Emiho je bil vsaj od 1306 dalje kanonik v Fre-isingu, vsaj od 1308 pa tudi prost ob Vrbskem jezeru. Enemu kot drugemu je torej šlo le za kopičenje služb in z njimi povezane dohodke, ne da bi nameravala opravljati službo na loškem ozemlju. Kasneje je starološka župnija pripadla Emihu. V svojstvu starološkega župnika srečamo Emiha prvič 1336, ko je dobil za tri leta oproš-čenje od rezidencije, zadnjič pa 1345. Namesto teh župnikov so opravljali službo pomočniki, s katerimi se je nominirani župnik sam pogodil glede plače." Tako dr. Blaznik, ki o podobni praksi poroča tudi v naslednjih stoletjih. Neredne razmere med kleriki so povzročale tudi zmedo in nezadovoljstvo med laiki. "Vernik pa je ostal le prepogosto razočaran nad razmerami v cerkvi in vedenjem raznih cerkvenih krogov. Kopičenje cerkvenih služb, ki jih nosilec ni mogel sam opravljati in je tja postavljal pogosto neuke in Freska Svete Nedelje v Crngrobu kaže, česa vsega se ne sme početi v nedeljo. nevredne duhovnike, se je na prelomu v novi vek na loških tleh sicer sčasoma zaustavilo. Toda razne druge nerednosti prav gotovo niso spodbudno vplivale na vernike. Iz. Pisem škofa Sik-sta /stoloval 1473-94/ npr. veje nevolja zaradi razmer v nekaterih samostanih. Ko so se obrnili na škofa loški oskrbnik in nekateri meščani s predlogom, da bi poklicali v mesto frančiškane iz Ljubljane, jim je škof to odločno odbil, češ da frančiškanov ne bi nagnali iz. Ljubljane, če bi živeli v redu. Iz istega pisma je tudi razbrati, da celo življenje loških klaris ni bilo vzgled-no. Škofje bridko tožil, da je slišal o neredu v samostanu; v pismu je zagrozil, da klarisam ne bo odrekel samo deputata, ki gaje jim prostovoljno daje, marveč jih bo izgnal iz Škofje Loke in naselil v samostan take redovnice, ki se bodo držale reda (1491). " Zdi se, da pisna intervencija škofa Siksta ni veliko zalegla ali pa seje to zgodilo le za kratek čas. Sto let pozneje, na vrhuncu reformacijskega giba- nja, je bilo stanje v samostanu spet "neredno". "Po burnih verskih bojih razgrinjajo viri številne nerednosti v vrstah samih cerkvenih krogov. Zmeda je npr. zajela loške klarise. Leta 1599 je bila odstavljena opatinja, nakar so naslednjega leta izvolile prednico štiri redovnice, ki so prosile patriarha, da izvolitev potrdi. Leta 1627 je nepričakovano prišel v samostan vizitator, ki je odstavil prednico, čeprav je bila 24 let na tem mestu; s seboj je pripeljal iz Mekinj dve gospe in jima izročil vodstvo samostana." Za kakšne nerednosti je šlo, nravstvene ali v kakih drugih obveznostih - tega pri Blazniku ne zvemo. Zvemo pa še marsikaj o zgodovini loškega ženskega samostana. Da ga je ustanovil Otakar, tedanji župnik v Kamniku, potekal iz rodu Blagovi-ških. Za ustanovitev je leta 1352 najprej pridobil "predhodni pristanek" tedanjega freisinškega škofa Alberta - "da sme po uvidevnosti razpolagati s svojim posestvom v Loki" - šest let pozneje pa še soglasje starološkega župnika Hildebranda Haka. Nekaj dni po slednjem je 1358 ustanovitev samostana odobril še oglejski patriarh Nikolaj, pod pogojem, da morajo v samostanu enkrat na leto opraviti za oglejske patriarhe slovesno služb0 božjo s petjem. Prva opatinja je postala Giz4a (Geysel), vdova po Nikolaju iz Ljubljane, sicer pa - sestra ustanovitelja Otakarja. V samostan je za materjo še istega leta vstopila tudi njena hči, kot sestra Elizabeta. Ustanovitelj je poskrbel tudi Za svetno podstat nove ustanove. Samostanu je izročil 37 kmetij z vsemi pravicami! Preddvorski strelci praznujejo 70 let Preddvorsko strelsko društvo ima eno najiepših strelišč v Sloveniji. Skupaj z lovskim društvom domuje na strelišču v Dragi nad Preddvorom. Preddvorski pionirji so dobri, če ne kar najboljši strelci v Sloveniji. Zdravko Žižmond Preddvor - Strelstvo se je v Preddvoru začelo leta 1923. Prvi predsednik takratnega društva je bil Peter Jocif, danes je to Zdravko Žižmond. Društvo ima trenutno šestnajst članov, kjer jih tekmuje polovica. Pionirska reprezentanca je izredno dobra. Trenutno trenirajo streljanje z malim kalibrom, ker bo julija državno prvenstvo v Ljubljani. Njihov trener in tudi sam velik ljubitelj strelstva je že omenjeni Zdravko Žižmond. V društvu še nimajo deklet, vendar v prihodnosti niso izključena, saj strelstvo postaja priljubljen šport. "Pionirji so zelo dobri. Letos bodo verjetno najboljši strelski klub v Sloveniji," meni njihov trener in dodaja, da je strelstvo eden najtežjih, če ne kar najtežji šport: "Vsi mislijo, da je streljanje zelo enostavna zadeva. Dobrega strelca dobiš šele po štirih, petih letih. Šele takrat lahko vidiš, ali bo kaj z njim ali ne. Največ pri strelcu pomeni njegov notranji del. Tekmovalec v streljanju namreč zadovoljuje samo sebe, ne gledalcev. Edino na koncu se rezultati berejo in pregledujejo, med tekmo pa gledalcev ni. Tako, da ves užitek, ki ga ima strelec, ga ima zase, ko strelja. Tekmovalec ponavlja strele. V bistvu je narejeno tako, da je vsak strel svoja tekma. Za vsak strel se mora posameznik pripraviti, zbrati, ker če zgreši, je zanj tekma lahko zaključena." Žižmond primerja streljanje s skoki in v smehu pripomni: "Samo da ima strelec šestdeset "skokov" oziroma se v dveh urah šestdesetkrat pripravi. Strelstvo je lahko dopolnilna, psihična hrana posameznika. V trenutku moraš iz glave izbrisati vse in se pripraviti na nov strel. Trenutno sta najbolj razširjeni med ljubitelji streljanja puška in pištola. V novejšem času so precej popularni tudi glinasti golobi, Gorenjska pa žal za njih nima pravega, primernega prostora." Strelstvo je lep in razširjen šport Strelski šport je najbolj razširjen na svetu. Vsaka najmanjša pokrajina, državica se lahko in se ukvarja s strelstvom. Do vrhunskih rezultatov pa pridejo le redki. "V Sloveniji imamo srečo, saj imamo vrhunske strelce. V Dragi imamo tri zlate medalje iz olimpijskih iger, kar pomeni, da so strelci imeli zadnjo pripravo pred nastopom na olimpiadi, kjer so dosegli tri zlate iiren bron. To so strelci iz bivše Jugoslavije. Med njimi je tudi znan priimek Debevc," razlaga Žižmond. Tam, kjer tekmujejo Preddvor-čani, se jih vedno bojijo, saj pomenijo hudo konkurenco: "Koje bilo državno prvenstvo, kamor morajo priti vsi z normami, je tekmovalo okoli petsto strelcev. Pionirji so osvojili med posamezniki prvo in tretje mesto, ekipno pa so zmagali. Državni prvak je tako postal Jernej Žižek z Brega, tretji pa je bil Mitja Žižmond iz Preddvora. Kot tretji član ekipe je nastopil še Aleš Bolka iz Tupalič. Člani ne dosegamo tako visokih rezultatov, vseeno pa se lahko pohvalimo s kar nekaj dobrimi uvrstitvami. Lani smo bili ekipno drugi, imeli pa smo tudi državnega prvaka v streljanju z vojaško puško (Igor Žižmond), jaz pa sem bil prvak v streljanju z ostrostrel-sko puško." Pri Žižmondovih (bi lahko rekli) imajo streljanje že v rodu. Vsa družina se navdušuje nad tovrstnim športom. Dobili bodo tudi prvo žensko predstavnico, ki pa bo streljala s pištolo. "Strelstvo je lep šport, vendar je oprema za strelca precej draga zadeva. Čevlji, hlače, narejene iz posebnega materiala, strelski jopič, rokavice. Tudi spodnje perilo mora biti prilagojeno strelcu. Obleka je precej draga, otroci pa rastejo," doda Zdravko smeje. Strelsko in lovsko društvo sta povezana Letos bo Strelsko društvo Preddvor praznovalo sedemdesetletnico, ki jo bodo proslavili v okviru manjše tekme. Ko pa se pogovarjaš o strelskem društvu, ne Obnova Flisove poti Škofja Loka - Turistično društvo Škofja Loka je pogodbeno vezano z Zavodom za pospeševanje turizma Blegoš. KIj t d> več informacijam je dejavnost potekala nemoteno. Lani je društvo praznovalo 50-letnico, ob tem pa so pripravili vrsto aktivnosti, od katerih nekatere še tečejo. Pripravili so slavnostno prireditev s podelitvijo priznanj, izdali so barvni učni list za šolske skupine, odprli krožno kolesarsko pot V zavetju Lubnika. "V zaključni fazi je še izdelava jubilejnega prospekta, ki bo izdan pred letošnjo turistično sezono. Čaka pa nas še en zahteven projekt, namreč obnova Flisove poti," pravi strokovni delavec društva Marko Pleško. Lani je društvo sodelovalo pri Otroškem pustovanju, pri velikonočnem in cvetličnem sejmu, sodelovali so pri organizaciji koncerta Slapov in Srefanovskega ter sodelovali še pri drugih prireditvah, med njimi tudi pri občinskem prazniku in na Venerini poti. Dvakrat so tudi gostovali, in sicer na Prazniku češenj v Brdih ter tehnično pri izvedbi 750-letnice Kostanjevice na Krki. S turističnimi vodiči so na ogled niesta in okolice peljali 85 skupin, v nakladi 8.000 izvodov pa so ponatisnili tudi prospekt Sprehodi po mestu in °kolici. Ob tem velja povedati, daje TD Školja Loka ljubiteljsko, v njem je zaposlen le en strokovni delavec, ki mu pomaga delavka preko javnih del in občasno še študentka turistične šole. Boštjan Bogataj Koča na Ermanovcu odprta Planinski dom na Ermanovcu upravlja planinsko društvo s Sovodnja in je bil prek zime oskrbovan le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Od 26. aprila pa do konca oktobra pa bo oskrbovan vse dni v tednu. Tako se bodo pohodniki lahko odslej okrepčali ob vsakem času ni si nabrali moči za nadaljevanje poti. A.B. moreš mimo lovskega. Zdravko Žižmond je tudi tu zelo aktiven. Lovsko društvo Preddvor upa, da bo nekoč dobilo ustrezno zemljo za izvajanje svoje dejavnosti. Društvo ima aktivnosti predvsem v športnem smislu, v opazovanju narave, za izvajanje lova, lovskega turizma pa nima pravice. V Dragi so naredili tudi posebno strelišče za nastrel pušk risanic za lovce. Lovec v gozdu zelo težko nastreli puško. Tako pa pride na strelišče in preizkusi puško ter sebe. Lovsko društvo Preddvor je v primerjavi s strelskim še zelo mlado. Ustanovljeno je bilo lani in ima trideset članov: "Za usta-nanovitrv društva smo se odločili z namenom, da lokalna skupnost dobi možnost upravljanja z loviščem na svojem območju, kot imajo možnost druge regije v Sloveniji. Ne zdi se nam prav, da bi to lovno območje prešlo na Zavod za gozdove, ki je sicer v večini na zasebnih zemljiščih. S takim enostranskim nedemokratičnim postopkom se ne moremo strinjati," pravi Žižmond, in dodaja, "kakor se tudi ne moremo strinjati, da je upravljalec lovišča Mladi člani Strelskega društva Preddvor: Jernej, Mitja in Aleš Kozorog Kamnik, ki je nenazadnje iz druge občine in nam jemlje prihodek iz že tako demografsko ogroženega območja, kot je naše. Lov in lovstvo pridobivata širši pomen. Namen lovstva je, da predvsem vzdržuje z okoljem uravnovešene populacije in smiselno izkorišča to naravno bogastvo. Naše društvo pa ima dovolj strokovne podla da bo kos takim ge in izobrazbe, nalogam." Alenka Brun, foto: Tina Doki Odrinjeni na rob turističnega dogajanja V turističnem društvu Ribno so bili zelo kritični do delovanja lokalne turistične organizacije. Opozorili so tudi na težave z odvozom smeti. Ribno - Odnosom med lokalno turistično organizacijo in posameznimi turističnimi društvi so posvetili največ pozornosti na rednem občnem zboru Turističnega društva Ribno. Člani društva so prepričani, da so odrinjeni na rob turističnega dogajanja v občini, saj informacije dobijo samo preko javnih občil. Razprava se je precej razvnela tudi pri težavah z odvozom smeti. Na občnem zboru so izvolili še novo vodstvo in člane organov društva. "Zadnje čase nimamo prav veliko aktivnosti, razlog je pomanjkanje denarja," je opozoril zdaj že bivši predsednik društva Franc Odar. Ker nimajo svoje gospodarske dejavnosti, so odvisni samo od dotacij občine, ki pa so vsako leto manjše. Kljub temu so lani dobro sodelovali pri organizaciji svetovnega prvenstva članov v ka-stingu, kupili so tudi dvajset košev za smeti, ki jih bodo postavili ob sprehajalnih poteh. Odar je izrazil željo, da bi se v njihovo društvo včlanilo čimveč mladih, ki bi s svojo energijo, voljo in zamislimi poživili delovanje društva. Poudaril je, da sta prihodnost in razvoj kraja v turistični usmeritvi, podlaga za to pa so kakovostna ponudba, ustvarjalnost krajanov in urejenost kraja. "Zato si bomo še naprej z raznimi aktivnostmi in pobudami trudili uresničevati slogan Turizem smo ljudje." V prihodnje bodo posebno pozornost namenili novi, zaostreni zakonodaji na tem področju. "Neprestano je treba preverjati urejenost kraja, počivališč in sprehajalnih poti ter njihovih označb. Gostu je poleg sobe in hrane treba ponuditi še pestro zunajpenzionsko ponudbo." Ob precej sredstev so, ugotavljajo v društvu, predvsem na račun izpada prihodka iz turistične takse, ki je zdaj del proračuna občine, ki jo večinoma nameni za delovanje lokalne turistične organizacije kot profesionalne organizacije na tem po- dročju. Tudi po mnenju predsednika Turistične organizacije Slovenije Marjana Rožiča so lokalne turistične organizacije začele izpodrivati iniciativo ljudi. "Bistvena za razvoj turizma so prav turistična društva," je poudaril. Razprava se je razvnela še ob vprašanju odvoza smeti; komunalno podjetje namreč ne odvaža tistih vreč z odpadki, ki niso opremljene z njihovim logotipom. "Te pa so dvakrat dražje," je nekdo pripomnil, a so ugotovili, daje to zaradi tega, ker je v ceno vrečke že vračunan odvoz smeti. Ob koncu so podelili tudi priznanja za najbolj urejene hiše. Mateja Rant VISA Banka Celje Banka Koper Gorenjska banka Poštna banka Slovenije Raiffeisen Krekova banka Nova Kreditna banka Maribor Slovenska zadružna kmetijska banka V maju so Activa, Activa-Eurocard/MasterCard in Visa še posebej aktivne. Sodelujejo v nagradnem žrebanju za tri enotedenska doživetja v naravi in druge praktične nagrade. Nagradno žrebanje bo 21. maja 2003. Več informacij: v bankah članicah sistema Activa in na www.activa-card.com Fotografirano naslikano po fotografsko Marjan Kukec, ki trenutno razstavlja v Galeriji Prešernove hiše, je svojo slikarsko pot zaznamoval predvsem z umetelno izrisanimi risbami v navadnem svinčniku in barvicah ter z radoživimi kolaži. Blizu mu je svet narave, predvsem detajli zanimivih skal, kamnov in dreves, v katere se poglobi z natančnim risarskim očesom in jih potrpežljivo izrisuje na papir. Kranj - Marjan Kukec je bil rojen 7. maja leta 1933 v Ljubljani. Po diplomi na Pedagoški akademiji v Ljubljani je bil zaposlen kot likovni pedagog v Beli cerkvi, Novem mestu, Tržiču in Kranju. Že dolgo se ukvarja s slikarstvom, grafiko in fotografijo, je član Fotografskega društva Janez Puhar v Kranju, kjer pa trenutno tudi živi. Ob svoji sedemdesetletnici je pripravil razstavo likovnih del, v kateri je lahko spremljamo razvoj ustvarjalne poti in likovno razmišljanje. Njegova ustvarjalna pot združuje risbo, grafiko in slikarstvo v enakovrednem razmerju, vse tehnike pa se v njegovih delih tudi razpoznavno prepletajo. Pri slikanju risb ali izdelovanju grafike je prav s fotografijo ohranil spomin na neki motiv, izredno fotografska "obdelava" likovnih del pa je razpoznavna tudi v njegovi tehniki. Ob tem pa ni mogoče spregledati tudi vpliva njegovega slikarstva na fotografijo, ki se lahko zasluti, kot je v besedilu k razstavni publikaciji zapisal umetnostni zgodovinar Damir Globočnik: "...v premišljeno izbranih kompozicijskih rezih in Plečnikova medalja Vodniku Ljubljana - Včeraj, v ponedeljek, 5. maja, je Robert Potokar na podelitvi Plečnikovih nagrad v Narodni Galeriji v Ljubljani prejel Plečnikovo medaljo za svoj nedavni izvrstni kulturni prispevek Gorenjska - arhitekturni vodnik. Na vsakoletni podelitvi Plečnikovih nagrad, največjih priznanj za arhitekturo, ki jih podeljuje izbrana komisija Plečnikovega sklada Društva arhitektov Slovenije za izvedbene arhitekture in druge pomembne dosežke na tem področju, je knjiga Gorenjska - arhitekturni vodnik, avtorja Roberta Potokar-ja, ki smo ga s svojim nedavno izdanim delom predstavili tudi v Gorenjskem glasu, kmalu po izidu že prejela prvo nagrado. Vodnik, ki gaje napisal skupaj s strokovno sodelavko Špelo Kuhar in avtorjem fotografij Blažem Budjo, podrobno zajema vse vrste pomembne arhitekture na gorenjskem prostoru skozi celotno zgodovino in ga v slovenskem in širšem prostoru Še ni bilo. Obravnavani so kozolci, tovarna, arheološke izkopanine, enodružinske hiše, romarske cerkve, šolski objekti, znamenja, spomeniki NOB, srednjeveški gradovi, krajinska arhitektura, odlični umetnostni spomeniki ter že porušene kvalitetne ar- hitekture. Vodnik je namenjen zelo široki publiki, tako strokovni kot laični. "Nagrada je vsekakor neka potrditev, da smo naredili res kvalitetno delo. Prepričani smo bili v tem, da smo dobro delali, in daje bilo izdano kvalitetno delo, ki ga v slovenskem prostoru še ni bilo in to je odkrila tudi strokovna komisija arhitektov Plečnikovega sklada. Nagrada mi pomeni predvsem potrditev našega dela," je ob veselem dogodku dejal Robert Potokar. Na podelitvi v Narodni Galeriji je ljubljanska županja Danica Simšič podelila tudi Plečnikovo nagrado za Osnovno šolo ob Rinži v Kočevju, Plečnikovo medaljo za poslovno stavbo Linde M.P.A. arhitektov Vesne in Mateja Vozliča, nagrado za življenjsko delo je prejel pokojni arhitekt Savin Sever, med nominiranimi deli za nagrado pa je bil tudi novi stanovanjski blok v Lescah arhitektov Saše Bunčič in Matevža Čelika. Katja Dolenc Iz galerije Prešernovih nagrajencev za FRANC NOVINC (1938) Na zeleni barvi lebdijo rumeni in modri odtenki, ki ponazarjajo gladino vode. S črno barvo modulira optično resničnost narave, ki se dogaja na bezečih valovih vode. lluzionisticna opna diagonal ustvari lirično eksplozijo vidnega, na videz abstraktnega sveta. Lebdenje na sliki povzroča tudi kompozicija, ki jo vztrajno gradi na robovih slike, tako krhka, razpadajoča, a vseeno stoječa. Novinčeva likovna tema je krajina, ki jo barvno raziskuje in preoblači. Rodil se je na Godešiču pri Škojji Loki. Na ALU v Ljubljani je Študiral slikarstvo pri profesorjih Francetu Miheliču in Maksimu Sedeju. Diplomiral je leta W64. Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1984 za umetniške dosežke na področju krajinarstva. ' ^ Galerija Prešernovih nagrajencev Pavšlarjeva hiša Kranj in Avla Mestne občine Kra Razstave: FRANC NOVINC, 24. april - 20. maj, Avla Mestne občine Kranj; FRANCE SLANA, otvoritev 20. maja, Pavšlarjeva hiša, Kranj kotih snemanja, pri barvni kompoziciji pa neredko tudi v iskanju kompozicij, ki jih v odločilni meri oblikuje barvna podoba fotografiranega motiva, in nenazadnje v pazljivem sestavljanju naravnih in ujetih predmetov v ambient, katerega poglavitni namen je, da postane prizorišče inovativnega fotografskega beleženja." Njegov motivni svet na razstavljenih delih iz zadnjih nekaj let zajema predvsem osamljene predmete narave, med katerimi so verjetno najljubša stara drevesa, viharniške korenine, nenavadne skalne gmote, obmorske čeri in kamenje, školjke, debla rogovi lasti h oljk ... Njim se posveča z izredno natančnostjo in potrpežljivim izčiščenim risanjem, ki včasih meji že na "spo-lirano" fantastiko inje očitno nerealno, saj je oživljeno z za motiv nenavadno močnimi barvami, ki ga sicer intenzivno poživljajo v navdušujočo barvno skalo. Avtor preseneča predvsem zaradi vztrajnega tankočutnega risanja s svinčnikom in barvicami. Risbe, ki kažejo "posnetke" morske in gorenjske krajine s predmeti v naravi in mogočnimi košatimi drevesi, pa poživljajo tudi "umetno" dodanimi pisanimi predmeti iz uporabnega kmečkega sveta, kakor so na primer sani, rabljen plug. Motiv okrepijo s sporočilnostjo, ga poživijo ter obenem poudarijo skrajnosti sive in živih barv, ki ju poveže v nadrealno radoživo, vendar skladno enoto. Marjan Kukec je postavil na ogled tudi dva kolaža iz ciklusa abstraktnih lepljenk iz konca šestdesetih in v začetka sedemdesetih let, na katerih je že zaslediti zanimanje za izrazno govorico barve in geometrijskih oblik ter podobno likovno razmišljanje. Globočnik je ob tem zapisal, da so barvni liki premišljeno nizani in ritmično stopnjevani, sprva ujeti v mirne, šahovnicam podobne kompozicijske mreže, s katerimi se je približal umetnosti op-arta in geometrijski abstrakciji, nakar so se razvili v živahne žive like. Katja Dolenc, foto.: Tina Doki Iz trte in vina Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja bo še do 11. maja na ogled razstava Vonj po vinu, na kateri se predstavljata umetnika Stanislava Vauda Benčevič in Dušan Fišer. Oba umetnika prihajata iz ptujskega okolja, kjer sta se že v mladosti srečevala z vinogradi obraslo pokrajino, ki daje že več stoletij tudi viden pečat prebivalcem tega območja. Iz trte in vina, ki sta v stoletjih pridobila bogato simboliko življenja, rodovitnosti, Kristusa, krvi in žrtvovanja, povezanosti z naravo in poti resnice, sta ustvarila domiselna likovna dela, ki presenečajo, vsak na svojem področju seveda, z izredno kreativnostjo. Stanislava Vauda Benčevič je že v času študija je prepletala kostumografski in oblikovalski princip. Njeni kostumi so že bili videni na odrih različnih slovenskih gledališč - med njimi tudi v predstavi SMG Ljubljana Sen kresne noči režiserja Vita Tau-ferja. Predstavila je tudi nekaj samostojnih projektov: v Lični gospodični je izdelala obleke in stenske preproge iz koruznega ličja. V Galeriji Ivana Groharja se predstavlja z zanimivimi in izredno ženstvenimi svilenimi oblekami, mojstrsko krojenih iz enega kosa blaga, namočenega v različnih sortah vina svojega vinskega okoliša in okrašenih z narezanim vinskim rožjem, ki obleke poživlja z veselimi, radostnimi in "navihanimi" sve-drčkastimi vinskimi viticami. Dušan Fišer je stene galerije oblekel v prosojne folije z neštetokrat ponovljeno realistično naslikano podobo grčave trte v času obrezovanja, ko še ni mogoče videti, kakšen sad bo rodila, je v razstavnem katalogu Vonj po vinu, ki je izšel lani ob razstavi v Jakopičevi galeriji v Ljubljani, zapisala Marjeta Ciglenečki, njegovo umetnino, sestavljeno iz slik, instalacij in performansa, pa označila kot sodobno krajinarstvo. "Za osrednjo misel svojih najnovej- ših slik je izbral fotografijo Metke Stojana Kerblerja in jo postavil kot krhko figuro med še suho trto zgodnje, a še vedno hladne pomladi ter marogasti okvir zemeljskih barv. Trta je tudi v akrilnem diptihu velikih dimenzij. "Stanka Vauda in Dušan Fišer sta povedala vsak svojo zgodbo o vinu, njuno pripoved pa bi lahko pospremili z razlago o ženskem in moškem principu," je še zapisala Marjeta Ciglenečki: "Prvega opredeljuje radostno odzivanje na bogastvo oblik in barv, ki jih ustvarjalka prepoznava v vinu, grozdju in trti, drugi pa je mračnejši in tesno povezan z mistiko haloške pokrajine." Katja Dolenc Male podobe realnosti Kranj - V poslovnih prostorih Domplana na Bleivveisovi cesti je po dolgem času zopet na ogled razstava oljnih slik slikarja Štefana Remica. Predstavlja nekaj tihožitij, preprostih realističnih in figuralnih motivov, portretov in avtoportretov v majhnih formatih. S slikanjem se je ukvarjal že v sedemdesetih letih, koje imel nekaj razstav po krajih bivše Jugoslavije. S slikanjem se je ponovno začel ukvarjati nekoliko več lani. Katja Dolenc Cici umetnije na ogled Ljubljana - V Slovenskem etnografskem muzeju bo še do 9. maja na ogled bienalna razstava otroških likovnih del, ki sta jo že šestič pripravila Založništvo revij Ciciban in Cicido Založbe Mladinska knjiga ter Otroški vrtec Ajdovščina. Na letošnjem natečaju so sodelovali predšolski otroci in učenci od l. do 3. razreda osnovne šole ter zavodi, ki usposabljajo otroke s posebnimi potrebami, bolnišnični oddelki vrtcev, otroški ateljeji in posamezniki. Skupaj je prispelo 1586 likovnih del, 114 razstavljenih, od katerih je osem kiparskih, pa je izbrala strokovna žirija. Dvanajst najbolj zanimivih likovnih del je Ines Sečnjak, 3 leta: Umivam se rada. bilo nagrajenih, od tega dve skupinski, izšel pa je tudi katalog. Alenka Rožnik iz Mladinske knjige je povedala, daje razstava prava zakladnica svežih idej, ki pričajo o domiselnih načinih spodbujanja in motiviranja otrok. Katja Dolenc Piše Eva Senčar S knjigo o Frida Kahlo, Malka Drucker, prevedla Nuša Rozman, Dnevnik Fride Kahlo; uvod Carlos Fuentes, prevedla Marjeta Drobnič, Pismo Fridi Kahlo, Manca Košir, Študentska založba, knjižna zbirka Beletrina, Ljubljana 2002, 290 str. Kot najstnica je zaradi svobodnih nazorov in izzivalnega obnašanja zbujala prezir in ni veljala ne za krepostno ne za požrtvovalno dekle. Ko so jo neposredno po strašni prometni nesreči, ki je za vedno zaznamovala njeno življenje, našli nataknjeno na kol, golo, krvavo in pokrito z zlatim prahom, je njihov pogled izražal občudovanje magične- ga, skrivnostnega, nadzemeljskega - 'la bai-larina', lepa plesalka, so vzkliknili. Njen boj za življenje seje pretopil v 'umetnost': ohranjanja življenjskega vitalizma in humorja, likovnega izraza, čaščenja tradicije in ljudske umetnosti s pobeglimi azteški bogovi, zavzetim verovanjem v Kristusa in devico Guada-lupe, z napredkom, ki ga je izsilil diktator Diaz, pa mehiško revolucijo, ki predvsem ni dovolila pozabiti ran, ki so ustvarile Mehiko. Kahlo s svojim zlomljenim telesom in večnimi bolečinami simbolizira to deželo, razdvojeno zaradi političnih zlomov, napredka in statične kulture kmetov Indijancev in mesti-cev. Mehiški pisatelj Carlos Fuentes, avtor uvoda k Fridi nemu Dnevniku ugotavlja, da prav umetnik daje družbi tisto, kar ji avtoritarna ali represivna ureditev krati ali česar ji ne dovoli izraziti. Frida Kahlo je v svojem sedeminštirideset-letnem življenju ustvarila le okoli 200 slik in imela za svojega življenja le peščico odmevnih razstav; njena umetnost, ki je bila sprva v senci njenega slavnega moža slikarja Die-ga Rivera, je zmes nekakšnega naivnega slikarstva, zadnje faze nadrealizma in neizmernega povzdigovanje mehiške kulture, kar je izkazovala tudi z. obilico nakita in oblačenjem bogate ljudske noše. "Moje teme," je rekla, "so moja občutja, moja počutja, moji odzivi na življenje. In tudi Mehika, seveda država, kjer je vse umetnost, od najskrom-nejšega kuhinjskega pripomočka do najraz-košnejšega baročnega oltarja." In vendar se je hranila tudi z Boschom in Brueghlom in ljubila filme Stana in Olia, Chaplina in bratov Marx. Fridina umetnost fascinira; tudi z morbidno stj o. S svobodo. S sugestivnostjo. S protestom. S pitoreskno lepoto podob (odlika biografskega filma, ki se še vrti v naših kinematografih). Pol stoletja po svoji smrti je Frida postala blagovna znamka ali kot se je izrazila s svojo štiridelno sliko slikarka Nataša Ribič (trenutno razstavlja v ljubljanski galerij1 Equrna); Frida Kahlo Stvle. Z eno nogo na morju, z drugo v hribih Prvomajski prazniki so minili. Bila sem kot nemški televizijski voditelj Rudi, ki pravi: "Včeraj na morju, danes že v hribih." Ogledala sem si teniško tekmovanje, se spogledovala; življenjskim prostorom medveda in po dolgem času jedla joto. Teniško tekmovanje naj bi bilo tekmovanje kranjskih "veteranov" oziroma bolj znancev. Pri Treh palmah so se pomerili prijatelji tenisa iz Novigrada in Kranja. Vendar, če bi sodila po videzu, niso bili prav nič podobni veteranom. Igrali so posamezno in v dvojicah. Kljub temu da je na koncu zmagal Novigrad, so se Gorenjci borili do zadnjega. Žal sem zaradi spraševala. Turnir je trajal do sedme ure zvečer, začel pa se je ob enih popoldan. Vročina je bila znosna. Namestili so me v Pineti, v Pinestine bungalovčke oziroma apartmaje, kjer ponoči slišiš šumenje morja, saj so postavljeni tik ob obali. Trenutno mir in tišino kali le ropot strojev in delavcev, zaradi prenavljanja restavracije. Povsod v Pineti je Slovencev kar mrgolelo. Da o Marko Pongrac in Rajko Kožar sta se borila za Kranjčane. gneče na avtocesti pol turnirja zamudila, vendar mi je ženski spremljevalni del turnirja kasneje razložil, da mi je lahko žal le, ker sem zamudila srečanje z županom Novigrada, saj naj bi bil moški, ki naredi vtis. S teniškim loparjem ali brez, pa nisem kolesarjih, roleristih in družinah na kolesih ne govorim. V gosjem redu, opremljeni s čeladami, so se odločili, da bodo sprehajalne steze in glavne ceste spremenili v kolesarske poti. Košarka, odbojka na mivki, šumenje morja in borovcev, so^ič- Jutranji tek ob obali marsikomu pomeni lep začetek dneva. Mi gremo, gremo, nazaj še pridemo. no vreme ter blag veter so na daljši sprehod ob obali pripravili še tako zagrizene ljubitelje popoldanskega poležavanja na "kavču". V bližini Poreča, v Lanterni pa so imeli svoje zborovanje tudi ljubitelji "spačkov". Ljubitelji ci-troenov so (dobesedno) "zasedli" Lanterno. Pisanost in veselje ljubiteljev spačkov sta polnila tako parkirišča kot apartmaje. Smeh in pogovor o starosti, barvah, manj bolj dragih rezervnih delih njihovih ljubljenčkov so polnili Lanterno kar nekaj dni. Po tenisu in "spačkih" hribi Že pred tednom je prijatelj ponavljal: "Lahko greva na Vodice, vendar do tja vodi precej strma pot." Vedno sem rekla le "prav". Tako sva se v soboto zjutraj odpravila do Partizanskega doma na Vodiški planini. Na 1118 metrih nadmorske višine kraljujeta v Domu Ljuba in Ljubo. Ljuba me je vso utrujeno previdno vprašala, po kateri strani sva prišla. Povedala sem ji, da moškega sumim, da me je "vlekel direktno navkreber", ker je bil ob vsem čakanju in prednosti pred menoj v hoji popolnoma tiho, me nič ni priganjal in se je le pritajeno smehljal. Takoj je vedela, da sva prišla po poti, ki ji pravijo Na Žago. Meni okoliš ni poznan, zato sem pripomnila, da ne vem, po kateri poti sva šla, vem pa, da je šlo strmo navzgor in sem se počutila kot Smrkci, ko sprašujejo ata Smrka, "če je še daleč", ta pa odgovarja "samo še malo oziroma takoj za naslednjim ovinkom." Seveda je imela Ljuba prav. Fante se je odločil, da mi bo razkazal lepote Vodiške planine najprej s strme strani, potem pa še s položne. Nazaj sva se vračala čez Goro na Jamnik, kar pomeni, da sem prehodila kar nekaj Jelovice. Najbolj sem občudovala označeno kolesarsko pot, ki se nahaja le nekaj metrov stran od napisa: območje medveda. Vodice Do Vodic, kakor jih tudi imenujejo, lahko prideš z avtom ali peš iz različnih smeri. Med drugim iz Krope, Dražgoš, Kamne Gorice, Jamnika, bohinjske strani, celo blejske preko Taleža. Gre za okolico, ki jo moraš zelo dobro poznati, saj se celo domačinom včasih zgodi, da se izgubijo. Kolovozne poti se lahko na enkrat nehajo, steze končajo, poti izginejo, na kar ugotoviš, da si namesto na Jamniku prišel ven v Bohinju. Hujše je tisto, ko hodiš, hodiš in nikamor ne prideš. Mimogrede lahko spoznaš tudi kakega škrata, se ti noga "zatakne" ob manjšo, popolnoma neškodljivo vejo ali rečeš "dober dan" medvedu. Lovci si-cer pravijo, da medved človeku ni nevaren, ker se umakne. Srečanje z medvedko pa je druga pesem. Z njo je pogovor "težav-nejši", ker ji mladič pomeni več, kot "pogovor". Na koncu medveda nisem srečala, sem pa zato izvedela vse o podrasti Jelovice, o imenih skal, o smrekovcu (smrekovo žganje), o tem, kako je nastal vikend Mi-cenau, o štoru, na katerem je vrezano besedilo "pusti me na miru" in o partizanski tiskarni. Vse skupaj se sliši se kot odlomek iz ameriškega risanega filma. Je pa res, da Jelovica lahko spominja na pravljično deželo, le malo domišljije je potrebno. Preveč domišljije pa spet ni Tudi "mladim nogam" počitek prija. zdravo, ker v takem primeru medveda slišiš in vidiš ob vsakem poku suhe veje in še najmanjši senci, ki se premakne med drevesi. Alenka Brun Kern najboljši kegljač v šenčurski občini Hotemaže - Športno društvo Grintovec Olševek in Kegljaški klub Gorjanc sta v okviru občinskega praznika občine Šenčur organizirala osmo prvenstvo v kegljanju za občane občine Šenčur. Prvenstvo je potekalo zadnji konec tedna v aprilu. Predtekmovanje so izvedli v petek in soboto, v finale pa se je uvrstilo osem najboljših. Prvenstvo se je zaključilo v ponedeljek z zmago Staneta Kerna iz Hotemaž, ki je na kegljišču pri Gorjancu v Hotemažah v polfinalu podrl 265 kegljev, v finalu pa 396. Drugo mesto je zasedel Senčurjan Andrej Lanišek, tretji pa je bil Janez Knific iz Pre-bačevega. A.B., foto: Tina Doki Ljubo rad postreže s čajem Financiranje poslovnih ambicij KAM V NASLEDNJIH DNEH? _ Prijatelji rekreacije! Naj za vaš rekreacijski dogodek izve vsa Gorenjska! Z vašo pomočjo bomo rubriko sčasoma izpopolnili. Če v vašem kraju v prihodnjih dneh, mesecih pripravljate zanimive, znane ali le rekreacijske prireditev nas o njih obvestite: faks - 04/ 201 42 13, telefon - 04/ 201 42 00, e-pošta - alenka.brun@g-glas.si (za Rekreacijo) ali po pošti na naslov Gorenjski glas, Rekreacija, Zoisova 1, 4000 Kranj Rekreativni hokej na rolkah in "floor bali" Rekreativna letna liga v "in line" hokeju bo potekala predvidoma od 22. 4. - 10. 6. 2003 vsak torek popoldan od 17. do 21. ali 22. ure. Rekreativna letna liga v "floor ballu" pa od 23. 4. - 11. 6. 2003 vsako sredo v mesecu od 17. do 21. ure. Ostale informacije na telefonskih številkah 041 945 399, 04 / 25 19 200 in 041 676 064. Drn in strn avantura 17. in 18. maj. Začne se ob 8. uri (prvi dan) in konča ob 20. uri (drugi dan). Gre za pustolovsko tekmo, kjer ekipo sestavljata dva člana in ekipe premagujejo dvesto kilometrov naravnih preprek. Več informacij na naslovu spletne strani: Www.drninstrn.com. Maraton Železna Kapla -Preddvor Start bo ob 10. uri v Železni Kapli, cilj pa pred °bčino v Preddvoru do 16. ure. Pravico do udeležbe na maratonu imajo tekači in tekačice letnikov 1985 in starejši z uradno štartno številko, ki ni prenosljiva. Izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do 18. junija na naslov: Klub Trmastih, Bel-ska 46, 4205 Preddvor ali po elektronski pošti: klubtrmastih@email.si. Štarnina za maraton je za tiste, ki se prijavijo do 18. junija 15 evrov, kasneje in na dan maratona pa 25 evrov. Tekmovalo se bo v različnih kategorijah, tako pri moških, kot pri ženskah. Adventure race Slovenia -Velenje 2003 Avanturistična tekmovanja so se že dodobra uveljavila povsod po svetu, letos pa avantura prvič potuje tudi skozi Slovenijo. Na tekmovanju bo sodelovalo trideset štiričlanskih ekip z različnih koncev našega planeta. Ekipe bodo tri dni (in prav toliko noči) premagovale 200 km najlepših predelov Šaleške in Savinjske doline, proga pa poleg tekmovalnega izziva ponuja tudi nekatere najlepše zgodovinske in kulturne znamenitosti obeh dolin. Prijave so se začele s prvim januarjem in se končajo s prvim junijem 2003. Vsaka ekipa mora izpolniti uradno prijavo, ki se nahaja na in-ternetni strani tekmovanja Adventure race Slovenia - Velenje 2003 (http://ars.rutka.net). Ekipa bo uradno prijavljena, ko bo izpolnjevala pogoje, ki so ravno tako zapisani na že omenjenih spletnih straneh. Ekipa pa bodo nastanjene v počitniškem kampu ob jezeru, za kar tekmovalci potrebujejo opremo za taborjenje. Več o avanturi si lahko preberete na spletni strani http:// ars.rutka.net. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonskih številkah 041 624 158 ali 031 840 290. A.B. Le nenehen tehnološki razvoj, inovativnost in ambicioznost podjetju zagotavljajo uspešnost in prinesejo višjo dodano vrednost. Seveda pa je gradnja poslovnih objektov in uvedba novih proizvodnih programov pogojena z ustreznimi finančnimi sredstvi. Za podjetja, ki večjih investicij ne zmorejo ali jih ne želijo zagotoviti iz lastnih sredstev, ponuja banka Karntner Sparkasse možnost pridobitve investicijskega kredita. je n- Krediti za podjetja in obrtnike Banka Karntner Sparkasse na področju investicijskega kreditiranja ugoden konku renčni ponudnik. Njihovi vesticijski krediti so namenjeni malim, srednje velikim in velikim podjetjem ter obrtnikom. Krediti so tolarski, z devizno klavzulo, z možnostjo obročnega ali anuitetnega odplačevanja. Investicijski kredit je mogoče pridobiti za dobo odplačevanja do deset let. Financiranje gradnje in nakupa objektov Za pridobitev investicijskega kredita se podjetja in obrtniki najpogosteje odločijo ob nakupu ali gradnji poslovnih, proizvodnih in skladiščnih objektov. Banka Karntner Sparkasse nudi investicijske kredite tudi podjetjem, ki vodijo, projektirajo in financirajo različne gradbene projekte. Svetovalci za podjetja se o posamezni investiciji podrobno pogovorijo s stranko, pregledajo dokumentacijo in na podlagi natančne analize pripravijo načrt vseh stroškov, ki je osnova za pripravo podrobnega načrta financiranja. Poslovanje po meri strank Finančni svetovalci banke Karntner Sparkasse strankam svetujejo v podjetju ali na domu. Njihova posebnost je individualno svetovanje, ki je Moderna evropska banka prilagojeno posamezni stranki, njenim poslovnim ciljem in zmožnostim. Banka ima poslovalnice v vseh večjih slovenskih mestih, kar omogoča nemoteno poslovanje v vseh regijah. Strokovno znanje, podpora informacijske tehnologije in dolgoletne izkušnje pa so poleg ugodnih konkurenčnih paketov financiranja temelj dobrega sodelovanja s strankami. Banka Karntner Sparkasse je del skupine Sparkasse, največje bančne skupine v Evropi, ki ji zaupa že več kot 10 milijonov Evropejcev. Poslovna enota Kranj Rožna ulica 44,.Šenčur Tel. št. 04/251 94 83 Darja Omerzu Svetovalka za podjetja Več o produktih in storitvah banke si lahko preberete na spletni strani www.sparkasse.si. Pokopala jih je neučinkovitost Zmagovalec letošnje mednarodne lige v floorballu je avstrijska ekipa Flvers Villach, ki je v polfinalu izločila dvakratnega zmagovalca Loko Spiders. Ločani so bili na koncu tretji, Insport Žiri četrti in Zelenci iz Kranjske Gore šesti. Flvers iz Beljaka so v finalu s 4:0 premagali KAC. Železniki - V športni dvorani v Železnikih seje v soboto s finalnim turnirjem končala mednarodna liga v floorballu na velikem igrišču, v kateri so nastopala slovenska in avstrijska moštva. Sicer zelo dobro organiziran tur- ODBOJKA nir pa se ni končal po željah gostitelja, najuspešnejšega slovenskega kluba Loka Spiders iz Škofje Loke. Ločani so namreč redni del lige končali na 1. mestu, dobro odigrali tudi četrtfina-le pred slabim mesecem dni v Bohinjci zmagali drugič zapored Kranj - Odbojkarski veterani Triglava so v soboto, 26. aprila, v športni dvorani Planina v Kranju organizirali že 11. turnir gorenjskih veteranov v odbojki. Očitno datum letos ni bil najbolj posrečeno izbran, saj so se mnogi verjetno odpravili že na dopust. Tako slabe udeležbe ni bilo še nikoli, saj sta se turnirja poleg Triglavanov udeležili le še ekipi Bohinja (lanski zmagovalci) in Kamne Gorice. Bohinjci so že drugo leto zapored osvojili prehodni pokal, tako da jim lahko naslednje leto v primeru njihove zmage preide v trajno last. Turnir sta finančno omogočila Zavarovalnica Triglav, d.d„ OE Kranj in Gitas Kranj, d.o.o., brez njune pomoči veterani Triglava ne bi uspeli izpeljati turnirja. REZULTATI: Kamna Gorica : Bohinj 0:2 (-23, -14), Triglav : Kamna Gorica 1:2 (-17, 23, -5), Bohinj : Triglav 2:1 (-20, 19, 15). Končni vrstni red: 1. Bohinj, 2. Kamna Gorica, 3. Triglav. I.D. Beljaku in so zato pričakovali vsaj nastop v finalu, če ne kar končnega zmagoslavja in s tem ponovitev uspeha zadnjih dveh sezon. Nazadnje so se morali zadovoljiti s tretjim mestom, potem ko so v malem finalu nadigrali rivala iz domačih logov - Insport Canadien Žiri (6:2), ki je prav tako načrtoval boj za končno zmago. Letošnji zmagovalec mednarodne lige so tako postali Flversi iz Beljaka, ki so v finalu s 4:0 premagali celovški KAC. Zaključni turnir mednarodne lige v floorballu je znova dokazal, kako atraktivna je lahko ta športna igra, ki je sestavljena iz elementov hokeja na ledu in hokeja na travi. Polfinalni srečanji sta bili avstrijsko - slovenski. V prvi tekmi sta se pomerila Insport Canadien Žiri in celovški KAC. Žirovska ekipa je bila favorit, saj je v rednem delu lige z Avstrijci enkrat remizirala (2:2) in enkrat zmagala (5:3), vendar pa je bil njen napad neučinkovit in nazadnje so Žirovci izgubili z 2:5. Podobna usoda je v drugi polfinalni tekmi doletela še Loko Spiders, ki je bila v rednem delu mednarodne lige prav tako uspešnejša od nasprotnika Flvers iz Beljaka (remi 7:7 in zmaga 4:0). Tudi v Železnikih so bili Spider-si boljša ekipa na igrišču, vendar premalo učinkovita, tako da je moštvo iz Beljaka slavilo s 3:4, pri Čemer je treba omeniti, da so Avstrijci dali ravno toliko golov, kolikor so si na vsej tekmi sploh pripravili priložnosti. Prav tekma za tretje mesto ŠTEDILNIKI, PEČICE in SAMOSTOJNE PLOŠČE od 25. aprila do 17. maja -10°/< med Ločani in Žirovci je bila finale pred finalom, saj sta obe moštvi prikazali precej dopad-ljivejšo in atraktivne j šo igro kot avstrijski ekipi v finalu. V lokalnem derbiju so bili s 6:2 boljši Spidersi, ki so že v rednem delu lige obakrat premagali Žirovce (obakrat 3:1). SBIH|H| "Čeprav smo si z dobrimi ig-m .j«-,«!.: W rami v rednem delu medna-j 1"^" rodne lige pri - [ JB igrali ugodnej- šega nasprotnika, nam to ni prav nič pomagalo. Igrali smo sicer kar dobro in borbeno, a šepali smo v učinkovitosti. Predvsem v tekmi z Loko Spiders smo pokazali dobro in dopadljivo igro, po mojem celo eno najboljših iger v tej sezoni. Kljub vsemu smo razočarani, saj smo pričakovali več od finalnega turnirja," je dejal Da- Blaž Kržišnik Damijan Mozzini mijan Mozzini, trener Insporta Canadien Žiri, ki lani v mednarodni ligi ni igral, sezono prej pa je tekmovanje končal na tretjem mestu. Najboljši strelec Loke Spiders (z 22 goli in 12 podajami tretji strelec v mednarodni ligi) Blaž Kržišnik pa je de-jal: "Na tekmah na izpadanje moraš izkoristiti vse priložnosti za gol, ker možnosti za popravo ni. In ker smo v polfinalu izkoristili premalo priložnosti za gol, smo tudi izgubili, kar je za nas veliko razočaranje. Res škoda, saj smo v preteklosti Flvers večinoma premagovali. V srečanju z Žirovci smo nato le dokazali, da smo še vedno najboljša ekipa v Sloveniji, pa čeprav smo po nesrečnem porazu v polfinalu težko zbrali svoje misli." Na zaključnem turnirju so nastopili tudi Zelenci iz Kranjske Gore, ki so v prvi tekmi spodnje skupine premagali Wiener FV 98 (3:2), v tekmi za peto mesto pa nato izgubili z Wi-kings Zeli am See (5:6). REZULTATI: Klagenfurt : VVikings Zell/See 0:4, Wiener FV 98 : Kranjska Gora 2:3; za 7. mesto - Wiener FV 98 : Klagenfurt 5:2 , za 5. mesto - Wi-kings Zell/See : Kranjska Gora 6:5; polfinale - Insport Žiri : KAC 2:5, Loka Spiders : Flvers Villach 3:4, za 3. mesto - Insport Žiri : Loka Spiders 2:6, finale -I.F.L. Flvers Villach : KAC 4:0. Končni vrstni red: 1. Flvers Villach, 2.KAC, 3. FBC Loka Spiders Škofja Loka, 4. Insport Žiri, 5. Wi-kings Zeli am See, 6. ŠD Zelenci Kr. Gora, 7. Wiener FV 98, 8. FBV Klagenfurt, 9. 1BC Leoben. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Fajt zmagal, Valjavec tretji Kolesar kranjske Save Kristjan Fajt je zmagal na dirki Giro delle regione, ki je največja spomladanska kolesarska preizkušnja članov do 23 let. Kranj - Za gorenjskimi kolesarji so uspešni prvomajski prazniki. Zadnjega tedna se bo verjetno najbolj spominjal kolesar Save Kranj Kristjan Fajt (na sliki), saj je v dresu slovenske reprezentance do 23 let zmagal na največji spomladanski preizkušnji članov do 23 let - na etapni dirki Giro delle Regione v Italiji. Fajt je bil v prvi etapi šestdnevne dirke drugi, v drugi, najzahtevnejši pa je celo zmagal in oblekel rumeno majico, ki jo je nato v zadnjih štirih etapah uspešno ubranil. Njegov uspeh sta dopolnila še dva slovenska kolesarja Tomaž Nose (tretji) in Jani Brajkovič (sedmi). "Dobiti dirko z veliko tradicije in imenom je velik uspeh, na račun te zmage pa bo Fajt zagotovo prejemal ponudbe profesionalnih klubov," je ob velikem uspehu mladega savčana dejal selektor Gorazd Penko. KOŠARKA Z uspešnimi nastopi na italijanskih dirkah nadaljuje tudi Besničan v dresu italijanske Fasse Bortolo Tadej Valjavec. Po tretjem mestu na etapni dirki po Lombardiji je tretje mesto prikolesaril tudi na dirki po To-skani. Valjavec, ki ga ne bo na Giru dTtalia, je na zadnji precej BALINANJE hriboviti dirki glavnini ušel skupaj z Italijanoma Ronaldom No-centinijem in Massimom Giun-tijem, zmagovalca pa je nazadnje odločil šprint, ki ni Besni-čanova prvina. Tako je nazadnje zmagal Nocentini. S.Š., foto: T.D. (arhiv) V široki paleti izdelkov za kuhanje in pečenje boste v Merkurju zagotovo našli pravega za vašo kuhinjo. Na oddelkih z belo tehniko vas pričakujemo s celovito ponudbo blagovnih znamk. Pri nakupu štedilnika, vgradnega štedilnika, samostojne plošče ali pečice blagovnih znamk Bosch, Candy, Electrolux, Gorenje, VVhirlpool in Zanussi vam od 25. aprila do 17. maja priznamo 10 % popust! Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve v akcije. Možnost nakupa na 12 obrokov! MERKUR, Cesta Staneta Žagarja 67, Kranj-Primskovo, tel.: 04 201 79 00; MERKUR, Sp. Plavž 3b, lesenice, tel.: 04 583 43 00; MERKURDOM, Gorenjska c. 41, Radovljica, tel.: 04 537 13 00; MERKUR, Kapucinski trg 12, Škofja Loka, tel.: 04 511 13 82 MERKUR 'Ustvarjamo zadovoljstvo Helios zmagal v Kopru Domžale - V 9. krogu drugega dela za uvrstitev od 1. do 8. mesta 1. slovenske košarkarske lige je domžalski Helios slavil v Kopru. V dvorani Bonifika je domačine premagal z 72:78 (57:60, 39:38, 22:24) in se tako z 12 točkami prebil na peto mesto lestvice. Vodita novomeška Krka in ljubljanska Union Olim-pija s 17 točkami. Jutri ob 20. uri Helios v svoji dvorani gosti Geoplin Slovan. S.Š. ŠAH _ Zmagali kamniški upokojenci Kranj - Na moštvenem šahovskem prvenstvu Gorenjske za upokojence so zmagali šahisti DU Kamnik s 24 točkami pred gostitelji DU Kranj z 22 točkami in DU Radovljica z 21 točkami. Prvenstva se je sicer udeležilo devet moštev iz Žirov, Jesenic, Lesc, Radovljice, Kamnika, Komende, Škofje Loke, Nakla in Kranja. S.Š. Trati in Centru gorenjska obračuna Kranj - Prvomajski konec tedna je pomenil začetek državnih ligaških tekmovanj v balinanju. V superligaški konkurenci so od petih gorenjskih predstavnikov slavila tri moštva. Zanimiv je bil dvoboj podprvaka Centra Pekarne Vrhnike z novim članom elitne druščine Bistrico, ki so ga dobili Kranjčani s 15:9, čeprav so pred odločilnimi igrami v krog zaostajali s 7:9. Lokateks Trata je v drugem gorenjskem obračunu doma premagala Jesenice s 16:8, Hu-janci pa so slavili v gosteh proti Skali Casino K bar s 7:17. 1. liga: Planina : Zabiče 8:16, Antena : Primskovo 14:10. 2. liga -vzhod: Mengeš : Zarja 10:14, Tržič : Dobrova 11:13, LUS Duplica : Radovljica Alpetour 8:16. 1. gorenjska liga, 2. kolo: Adrijan Črnivec : Center 6:10, Bratov Smuk : Jurč Blejska Dobrava 10:6, Jesenice Gradiš : Visoko Rapa 2:14, Čirče VAN-DEN : Lesce 14:2, Trata Vedrialp : Rogovila TELE-TV 8:9. Vodi Čirče VAN-DEN s 6 točkami, točko manj ima TELE-TV Rogovila, kar šest moštev (Visoko Rapa, Jurč B. Dobrava, Trat Vedrialp, Bratov Smuk, Center in Lesce) ima tri točke, Adrijan Črnivec ima eno točko, Jeseničani so še brez osvojene točke. S-S- NAMIZNI TENIS_________ Nasmiha se prvi naslov Ljubljana - Igralke kranjskega Merkurja so le korak od osvojitve prvega naslova državjiih prvakinj v zgodovini kluba. V prvi finalni tekmi državnega prvenstva v namiznem tenisu so v Ljubljani s 4:6 ugnale Ilirijo. K zmagi Kranjčank je največ prispevala njihova najboljša igralka Tina Šafran s tremi posameznimi zmagami in še v paru s Spelo Polončič, po eno točko pa sta prispevali še Mirjana Lučić in Špela Polončič. Druga, mogoče že odločilna tekma bo jutri 7. maja, ob 17. uri v Kranju. V tekmi za tretje mesto so igralke Edi|s Mengša izgubile proti Istrabenzu Semedeli s 4:6. ^> Uspešni kljub prazni blagajni Tržiški alpski smučarji so kljub boju za preživetje med najboljšimi slovenskimi alpskimi smučarskimi klubi v državi in najkakovostnejši tržiški športni klub z 19 osvojenimi kolajnami na državnih prvenstvih. ROKOMET Tržič - Za alpske smučarke in smučarje Smučarskega kluba Tržič se je že začela nova sezona. V njej bo težko ponoviti uspehe pretekle, ki je bila med najuspešnejšimi doslej. Tržičani so v vseh kategorijah na državnih prvenstvih osvojili 19 kolajn in naslov državnega prvaka med srednješolci. Za uspehe so zaslužni tekmovalci in njihovi starši, vodstvo kluba, trenerji Roman Rozman, Jani Hladnik in Anže Rener ter vaditelja najmlajših Matej Lesar in Tina Šmid in pokrovitelji, ki so Roman Rozman prepričani, da ima alpsko smučanje v Sloveniji še vedno prihodnost. Ker nimajo ustreznega domačega smučišča, so bili tudi NOGOMET v pretekli sezoni odvisni predvsem od treninga v Innerkremsu in Bodentalu. S tremi kombiji so prevozili, na srečo varno, 115.000 kilometrov. Občinska pomoč je klavrna. Letos lahko računajo na 3,5 milijona tolarjev, kjer je vračunana tudi plača trenerja. Zaradi pomanjkanja denarja so se morali enemu odpovedati, kar je škoda za klub, ki ima v mlajših kategorijah velike talente. Eden od gorenjskih klubov, ki po uspehih zaostaja za Tržičani, bo prejel letos 12 milijonov tolarjev, denar za plače trenerjev pa še posebej. Po točkovanju Smučarske zveze Slovenije je tržiški klub peti najuspešnejši alpski smučarski klub v državi, za Branikom Maribor, Olimpijo, Bledom in Al-petourom. Ce bi imeli še članice, starejše in mlajše mladinke, bi bili Tržičani uvrščeni višje, sta povedala trenerja Roman Rozman, ki skrbi za člane in mladince, in Jani Hladnik, ki trenira mlajše kategorije. Cici-banke in cicibani ter alpska šola, v kateri je 15 začetnikov, pa so zadolžitev Anžeta Rener-ja. V pokalu Maček Muri se jih je kar nekaj uvrščalo med najboljših deset, največ pa sta dosegala Staš Meglic in Jan Šmid. V tržaškem klubu imajo nekaj odličnih, predvsem mlajših Visok poraz Triglava Kranj - Nogometaši kranjskega Triglava so v 23. krogu gostovali v Goriških Brdih pri neposrednemu konkurentu v boju za obr-stanek. Kranjčani na žalost niso prikazali dobre igre in pomembno srečanje visoko izgubili 4:1 (1:0, strelec za Triglav je bil Matic), s čimer so jih Goriška Brda ujela na lestvici. Še dobro, da je novi prvoligaš Domžale doma premagal Križevce (2:1, 0:0, strelca za domačine sta bila Čauševič in Lazarevič), ki se tudi želijo znebiti neugodnega položaja pri dnu drugoligaške lestvice. Lestvica: Domžale 59, GPG Grosuplje 44, Ptuj Drava 42, Aluminij 43, Bela krajina 38, Jadran P. Mahnič 32, Izola in Livar Ivančna Gorica po 31, Krško Posavje 30, Zagorje, Triglav Kranj, Goriška Brda in Dravinja po 26, Križevci 24, nafta 18 in Železničar 13. 3. liga - center, 21. krog: Alpina Žiri : Kamnik 2:1, Rudar Trbovlje - Šenčur ProtectGL 0:4, Zarica : Britof 1:1. Vrstni red: Fac-tor Šmartno 53, Svoboda 47, Šenčur ProtectGL 44, Zarica 30, Kamnik 29, Avtodebevc Dob in Britof po 28, Status Kolpa 26, Slovan in Alpina Žiri po 22, Slaščičarna Šmon 18, Elan 1922 17, Vrhnika Blagomix 10 in Rudar Trbovlje 8. 1. gorenjska liga, 19. krog: Železniki Domel : Polet 2:0, Jesenice : Ločan 8:0, Velesovo : Visoko 0:1, Lesce : Sava 0:1, Naklo : Bitnje preloženo. Vodita Jesenice in Železniki Domel po 40 točk, tretji Naklo ima 33 točk, na dnu lestvice sta Bitnje in Sava s po 18 točkami. Tekme 20. kroga (sreda ob 17:30): Lesce : Polet, Sava : Velesovo, Visoko : Naklo, Bitnje : Jesenice, Ločan : Železniki Domel. 2. gorenjska liga, 16. krog: Trboje : Kondor 0:2, Kranjska Gora : Bohinj 0:0, Podbrezje : Hrastje 2:2, Podgorje : Preddvor preloženo. Vodi Hrastje z 41 točkami pred Bohinjem s 34 točkami. S.Š. V soboto, 9. maja, bo v okviru Tedna mladih nogometna tekma NK VELESOVO (prva ženska nogometna liga) in GORENJSKI GLAS (prva časopisna liga). Tekma med prvoligaškimi nogometašicami in ekipo Gorenjskega glasa, v kateri bomo zbrali znane Gorenjce, bo ob 15. uri na stadionu v Kranju - predtekma drugoligaškega srečanja NK Triglav in NK Nafta Lendava. Bralke in bralce Gorenjskega glasa pozivamo, da izberete najbolj znane Gorenjce v ekipo, ki (se) bo brcala z ženskim nogometnim ponosom Gorenjske! Organizatorji tekme: CENTER MLADIH KRANJ, ND TRIGLAV 2000 in GORENJSKI GLAS. Predlagam, da v ekipi Gorenjskega glasa nastopi naslednji znani Gorenjec: 1...........................;.............;..............;............................. 2..................................................................................... 3.............................................................................:........ Svoje predloge pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj s pripisom "nogometna tekma". Predloge sprejemamo tudi po elektronski pošti info@g-glas.si. Vabljeni k sodelovanju! Tržiški smučarji s trenerjama Anžetom Renerjem in Janijem Hladnikom smučarjev. Prvo ime je Andrej Jerman iz Tržiča, specialist za hitre discipline in udeleženec tekem za svetovni pokal in svetovnega prvenstva. V svetovnem pokalu je bil v zadnji sezoni najboljše uvrščeni slovenski smučar. Izredno obetavna je skupina smučarjev in smučark, večinoma rojenih leta 1984, 1985, 1986 in 1987, ki so večinoma že člani C državnih reprezentanc in so se že uvrščali med najboljše na mednarodnih tekmah. To so Janez Jazbec iz Sebenj, Rok Perko iz Zvirč, Andrej Križaj iz Most pri Žirovnici, Gašper Markič iz Bistrice pri Tržiču, Anže Mravlja iz Strahinja in Matija Grašič iz Seničnega, ki je zaradi bolezni HOKEJ NA LEDU manj tekmoval, je pa srednješolski državni prvak v veleslalomu. Sedaj že trenira s polno paro. Med dekleti sta bili najuspešnejši Katja Jazbec in Urša Ovsenek, prve uspehe pa so dosegli tudi Jaka Sušnik, Žan Ribnikar, Enes Punger-čar, Mateja Šmejic, Jan Lav-tar in Iris Pavlin. V smučarskem klubu Tržič sta trenirala tudi Lojzka Meglic in Samo Petrač, ki sta na svetovnem prvenstvu gluhih in gluhonemih smučarjev v Sungsvaldsu na Švedskem osvojila dve kolajni: Lojzka Meglic je bila bronasta v smuku, Samo Petrač pa je v smuku osvojil srebrno kolajno. Jože Košnjek, foto: Tina Doki Slovenija se je poslovila od skupine A Helsinki - Z včerajšnjo tekmo proti reprezentanci Belorusije seje za slovensko hokejsko reprezentanco končal drugi nastop na svetovnem prvenstvu skupine A. Po porazu s Češko (2:5) so v nadaljevanju prvega dela igrali pod pričakovanji, tako da jim ni uspelo priigrati obstanek v elitni hokejski druščini in bodo naslednje leto znova nastopili v B skupini. Po hudem porazu proti domačinom, Finski, z 0:12 so naši hokejisti izgubili z Avstrijo 2:6 in padli v skupino G za obstanek. V Tampereju so risi izgubili proti Američanom z 2:7. Tudi sobotno srečanje z Japonsko so slovenski hokejisti začeli slabo ter po 1. tretjini izgubljali že z 0:2. V nadaljevanju so naši hokejisti vendarle strnili svoje vrste, zaigrali napadalno in bolj povezano ter remizirali 3:3. S.Š. Najboljši športniki Tržiča za leto 2002 Podljubelj - Zadnji teden v aprilu je Športna zveza Tržič in Komisija za športno rekreacijo v sodelovanju s Sankaškim klubom Podljubelj razglasila najboljšega športnika Tržiča za leto 2002. Obenem pa so razglasili tudi zmagovalce delavskih športnih iger. Podelili so priznanja ter prireditev popestrili s spremljevalnim programom. Izvršni odbor Športne zveze Tržič se je odločil, da na prireditev povabi tudi vse druge odlične tržiške športnike, ki so člani športnih organizacij in so v zadnjem obdobju dosegli vidne rezultate in po Pravilniku niso prišli v izbor za kandidiranje najboljših športnikov Tržiča. To so bili hokejista Nejc Japelj in Andrej Tavželj, sankač Borut Kralj, biatlonec Klemen Lausegar, smučarski skakalec Mitja Mežnar, nordijski kombinatorec Mitja Oranič, tele-markar David Primožič, rokometaš David Špiler, kolesar Miha Švab. V izboru za najboljšega perspektivnega športnika Tržiča 2002 je tretje mesto osvojil športni plezalec Tomaž Valjavec, drugo plesni par Melanija Kogoj in Jure Markič ter prvo alpski smučar, član Smučarskega kluba Tržič Rok Perko. Naslov najboljšega športnika je za lansko leto po enoletnem premoru ponovno osvojil kegljač, član kegljaškega kluba Iskraemeco Kranj Boris Benedik. Drugo mesto je pripadlo biatlonki Andreji Grašič, tretje alpinistu Aljažu Anderletu, četrto alpskemu smučarju Andreju Jermanu, peto skupno padalcu Urošu Banu in športnemu plezalcu Mateju Sovi, sedmo pa sta si razdelila kegljača Tončka Urbane in Filip Praprotnik Alenka Brun, foto: Tina Doki Kranjčanom ni uspelo Kranj - Rokometašem CHIO Kranj se ni uspelo uvrstiti v SIOL ligo. Pd neodločenem izidu Kranjčanov v Gorišnici, je bilo jasno, da so si varovanci trenerja Danila Lombarja "izbrali" najtežjo pot za napredovanje. V zadnjem krogu bi morali doma, v derbiju kroga, s štirimi goli razlike premagati Ormož, obenem pa so potrebovali še pomoč Sežancev, ki bi morali premagati Sevnico. Končalo se je s porazom z Ormožem, tekme v Sežani pa sploh ni bilo. Preseneča odločitev vodstva 1. B lige, ki je tekmo v Sežani, odločala je o drugem potniku v SIOL ligo, preložila na ta petek. Po porazu Kranjčanov to zdaj ni več pomembno. Prvoligaši so začeli z igranjem končnice. Znani so že trije polfi-nalisti. To so: Celjani, Prulčani in Gorenje, ki so bili boljši od Koprčanov, Ločanov in Trboveljčanov. Četrti polfinalist bo znan jutri, saj bosta Prevent in Trimo Trebnje odigrala še tretjo tekmo. V končnici igrajo na dve zmagi. Ločani so imeli za prvega tekmeca prvake. Po napovedih so izgubili obe tekmi in bodo zdaj igrali za uvrstitev od 5. - 8. mesta. Do konca prvenstva bodo igrali najmanj štiri in največ šest tekem. Na RZS so se odločili, da bo finalni turnir pokalnega tekmovanja tudi letos v Škofji Loki. Igralo se bo 31. maja in 1. junija. Polfinal-na para sta: Celje P.L. - Mobitel Prule 67 in Gorenje - Prevent. V dvorani Poden pa bo tudi kvalifikacijska tekma ženskih reprezentanc Slovenije in Belorusije za nastop na SP 2003 na Hrvaškem. Končano je tudi žensko pokalno tekmovanje. Po pričakovanju so zmagale Krimovke, ki so v finalu premagale Olimpijo. Rokometašice Planine Gradbeništvo Radojevič bodo tekmo s Cel-jankami odigrale v četrtek. Rezultati: SIOL liga - končnica druga tekma: Termo - Mobitel Prule 67 23-28 (0-2 v zmagah - naprej Prule); Trimo - Prevent 33-26 (1-1); Cimos - Celje P.L. 31-39 (0-2 naprej Celjani); Rudar -Gorenje 22-32 (0-2 naprej Gorenje); 1. B liga - moški: Dobova -Gorišnica 30-32; Dol TKI Hrastnik - Novoles 37-35; Istrabenz plini - Črnomelj 34-34; CHIO Kranj - Ormož 28-30; Napredujeta Ormož in Novoles, CHIO je četrti. Izpadeta Izola in Dobova. V naslednji sezoni bosta med 1. B ligaši igrala Slovan in Pivka perut., ki sta izpadla iz SIOL lige. Pokal - ženske: finale: Krim Eta Kotex - Olimpija 32-21. M.D. Celjani prvaki, Termo tretji Škofja Loka - V športni dvorani Poden v Škofji Loki je prejšnji teden potekal finalni turnir državnega prvenstva v rokometu za starejše dečke, na katerem so poleg domačega Terma Škofja Loka sodelovali še Gorenje Velenje, Izola in Celje Pivovarna Laško. Po pričakovanjih so državni prvaki postali Celjani, ki so ugnali vse tri tekmece, Termo pa je z eno zmago zasedel tretje mesto. Prav Celjani in Ločani so se pomerili na zadnji tekmi turnirja (na fotografiji: Termo v temnih dresih), na kateri bi si domača ekipa še lahko priigrala končno prvo mesto, vendar ni bila kos fizično močnejšim Štajercem. REZULTATI: Termo Škofja Loka : Gorenje Velenje 25:21, Celje Pivovarna Laško : Izola 20.15, Gorenje Velenje : Celje Pivovarna Laško 19:25, Termo Škofja Loka : Izola 18:19, Izola : Gorenje Velenje 23:19, Celje Pivovarna Laško : Termo Škofja Loka 18.11. Končni vrstni red: 1. Celje PL, 2. Izola, 3. Termo, 4. Gorenje Velenje. S.Š., foto: T.D. VESLANJE Poglobili dosedanje sodelovanje Bled - Pred začetkom letošnje veslaške pogodbe so konec aprila v Mali Zaki na Bledu svečano podpisali sponzorsko pogodbo med zavarovalno družbo Adriatic in Veslaškim klubom Bled. Pogodbo sta podpisala predsednik blejskega kluba dr. Peter Fajfar (na sliki desno) in predsednik uprave Zavarovalnice Adriatic Dušan Novak (na sliki levo). S pokroviteljsko pogodbo sta Adriatic in Veslaški klub Bled že nekajletno sodelovanje tako le še poglobila, s sredstvi, ki jih bo prispevala zavarovalnica, pa bodo lahko blejski veslači svoje delo zastavili še ambicioznejše. S.Š. PREJELI SMO Popravek V Gorenjskem glasu je bil 25. aprila 2003 objavljen odgovor z naslovom "Komu je 'križ' avtocestni križ", ki pojasnjuje odnos Darsa do občine Radovljica in načrtovane izgradnje avtoceste. Pri objavi je pomotoma izpadla funkcija pisca odgovora, napisal ga je Janko S. Stušek, župan Občine Radovljica. Zaradi neljube napake se mu opravičujemo. Uredništvo In prvi bodo zadnji Pod gornjim naslovom gospod Tone Kristan, predsednik združenja žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj, ponovno in še enkrat toži o krivicah žrtev genocida, ki so ga izvajali okupatorji nad slovenskim narodom. V Krajevni organizaciji Društva izgnancev Slovenije Kranj (KO DIS Kranj) spremljamo delovanje Združenja žrtev okupatorja 1941-1945 Kranj in prizadevanja predsednika gospoda Kristana. Ker gre za "NAŠ" zakon o poplačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, se z gospodom Kristanom strinjamo, da so bila pričakovanja drugačna od dejansko doseženih pravic glede odškodninskih upravičenosti. Tudi gospod Kristan izraža nemoč in ugotavlja, da dialog s predstavnico vlade ni produktiven. Kaj več pa ne more narediti tudi gospod Kristan, ki sicer vedno znova nastopa z že znanimi zahtevki, ni pa nikoli še poročal o doseženih učinkih. Kot v odvetniški pisarni se producirajo vloge in pritožbe, pričakovanih rezultatov pa ni. V marsičem se izgnanci z gospodom Kristanom strinjamo, vendar "po toči zvoniti je prepozno" ali skoraj prepozno. Ali je to indolentnost taboriščnikov in izgnancev, kot poudarja gospod Kristan. Najboljši čas je bilo obdobje priprav in razprav za citirani zakon in druge zakonske akte, ki urejajo obravnavano področje. Po sprejemu zakona pa ostajajo le takšni ali drugačni občutki, hude besede in kreg ter seveda pravniške poti in demonstracije. Tudi izgnanci Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Kranj smo pričakovali več medsebojnega sodelovanja organizacij in posameznikov, ker nas interesno povezuje skupna celostna zakonodaja, ki zadeva Žrtve vojnega nasilja. O delovanju Društva izgnancev Slovenije (DIS), o ciljih, dosežkih in uspehih lahko beremo v glasilu DIS "Vestnik". Verjamemo, da se v Združenju žrtev okupatorjev 1941 - 1945 prizadevajo za popravo krivic. Damo Vam prav in Vas v Vaših prizadevanjih podpiramo. V vseh pretečenih letih obstoja in delovanja pa Vaš boj spominja na spopade Cervantesovega junaka. Mogoče pa tudi ta boj ne bo zaman. Za KO DIS Kranj Janez Zurc, tajnik Jovankine frizure V mesecu februarju je v Lo-čanki izšel članek, v katerem so v reklamne namene objavljene fotografije štirih frizur Jovanke, Žene maršala Josipa Broza -Tita. Izraženi so tudi slavospevi Jovanki in Titu. Oba, kot vem, izhajata iz preprostih družin, tako kot največ izmed nas. Tito je bil komunistični diktator v lažji obliki (dovoljena je bila samo ena stranka). Njegovo obnašanje, kot tudi obnašanje njegove žene, je bilo aristokratsko, monarhistično, v velikem izobilju. Njegovo vodenje države je bilo rafinirano in je gospodarstvo pripeljalo v največjo inflacijo na svetu. Vsi veliki industrijski objekti so sedaj propadli (npr. Litostroj, TAM - še več jih je). Titova žena Jovanka se je družila s srbskimi generali jugoslovanske vojske in delovala špionažno z rusko tajno angen-cijo NKVS. Prav zato jo je mož Tito zadnja leta skupnega življenja napodil stran od sebe. Taka vsebina članka, kot jo je napisal neki frizer Stevo, je seveda v demokratičnih sferah dovoljena. Ne razumem pa uredništva Gorenjskega glasa, da si jo je dovolilo objaviti. S pozdravi Janez Mlinar Hokej na rolarkah V 4. številki Zgornjesavca spet pišete neumnosti in onesnažujete slovenščino. Še kar naprej uporabljate nesmiselno skrpucalo IN-LINE oziroma IN-LINE HOKEJ, čeprav so o tem pisala že domala vsa slovenska javna občila... tudi Zgornjesav'c. Očitno zelo malo berete, kar je za novinarko, ki to je ali si to samo domišlja, zelo nenavadno. Zapišete celo neumnost, da je v športnem društvu Dovje - Mojstrana najbolj množična "rekreativna sekcija, predvsem pozimi in-line hokej, na drsališču, ki je... " Takšne neumnosti že zlepa nisem prebral! Očitno sploh ne veste, kaj žargonski zmazek in-line pomeni. Tisto, čemur nevedneži, snobi in uničevalci slovenščine rečejo in-line, se ne igra pozimi in še manj na drsališču. Zdaj začenja sezona HOKEJA NA ROLARKAH Ker očitno ne berete niti Zgornjesavca (razen svojih prispevkov), Vam pošiljam prispevek, ki je bil objavljen v januarski številki. Prosim, ne pišite več neumnosti! Tudi enobesednega izraza rekreacija ni dopustno uporabljati, če govorimo o športu. Izraz rekreacija pomeni sleherno razvedrilo. Tudi pletenje, igranje taroka in vrtnarjenje so rekreativne dejavnosti. Če torej govorimo o razvedrilnem športu, je treba samostalniku rekreacija dodati levi prilastek, ki označuje vrsto rekreacije. S športnega strokovnega (terminološkega) in jezikovnega zornega kota je torej neoporečno govoriti in pisati o ŠPORTNI REKREACIJI (še lepše pa o športnem razvedrilu). Športoslovci, ki se ukvarjamo s športno terminologio in preganjamo tujke, popačenke in žargonske izraze, ne moremo biti uspešni, če nam takšni in drugačni pisci "nagajate ". Ali pa mogoče menite, da je za zgor-njesavsko dolino vse dobro ? P.S. Očitno Vam tudi lektor prispevkov ne popravlja, toda to ni moj problem, ker nisem slo-venist. Želim le, da "moje " izraze uporabljate neoporečno. Silvo Kristan, Kranjska Gora Pismo občinski upravi V nedeljo, 30. 3. 2003, okoli 19.15 je TVS I v oddaji Odmevi - Iz vaših krajev prikazala tudi pločnik za Stritarjevi 5 v Kranju, spremenjen v privatno parkirišče, kar dokazujejo rumeno začrtane oznake na pločniku, kot tudi napis na prometnem znaku zraven, ki tudi označuje nove "lastnike" tega pločnika, namreč najemnike poslovnih prostorov v stavbi na omenjenem naslovu v Kranju. Komen-tatorka na TVS se je ob tej priložnosti vprašala, kaj je s "pravicami pešcev" v tej ulici. Stritarjeva ulica, ki teče od Bleivvei-ssove do Gregorčičeve v Kranju v razdalji kakih 70 metrov, je originalno imela sicer pločnik za pešce na vsaki svoji strani, vendar sta oba pločnika za pešce neuporabna: pločnik vzdolž zgradbe centra za socialno delo že dlje, saj avtomobili na parkirišču tik zraven redno parkirajo tako, da segajo z "zadki" oziroma "nosovi" daleč v sicer že tako ali tako ozek pločnik, na nasprotni strani Kina Center mimo Pečjaka do stavbe z. naslovi odvetnikov (katerih imena se sicer nahajajo tudi na prometnem znaku "sprivatiziranega" pločnika), pa je postal docela neprehoden s to zadnjo "privatizacijo ", že pred tem pa so ga sekala občasno parkirana dostavna vozila "Pečjaka". Ker se je prispevek s tem problemom prikazal omenjenega dne na nacionalni televiziji in ker še več kot deset dni zatem nisem zabeležil nobene omembe na to temo niti v regionalnem poltedniku Gorenjski glas (ki je imel od tedaj že tri številke), niti kako drugače, in ker prometni znak sprivatiziranega pločnika še vedno stoji, najbrž ne samo v svojem lastnem imenu vprašujem: Kdo se tukaj moti: ali komentator TVS, ki problem vidi, ali drugi meritorni, ki ga očitno ne. Dostavljeno županu MO Kranj ter regionalnemu poltedniku Gorenjski glas. Peter Zaplotnik, 4000 Kranj, Vodopivčeva 2 DOGOVOR, KI DRZI! GTG d.o.o. - v stečaju, Cesta Cirila Tavčarja 6, Jesenice Objavljamo prodajo 55/100 deleža nepremičnine, na pare. št. 717/7, v naravi stavbišče, v skupni izmeri 780 m2, z javno dražbo, ki bo 15.5.2003 ob 13.30 uri v sobi 309 na Okrožnem sodišču v Kranju. Izklicna cena je 7.000.000 sit. Interesenti morajo vplačati 10% varščino 700.000 sit do 13.5.2003 na TRR 05100-8010695503. Interesenti lahko vpogledajo dokumente pri Okrožnem sodišču v Kranju, ali pri stečajnem upravitelju na naslovu nepremičnine Ledarska c. 4, Jesenice, dne 9.5.2003 od 9. do 10. ure. Stečajni upravitelj: Mihael Bakovnik LOKACIJA ZEMLJIŠČE Embalažno grafično g podjetje d.d. 1 Kot iz škatlice ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP OZ. PRODAJO ZEMLJIŠČ IN POČITNIŠKIH OBJEKTOV POVRŠINA VRSTA parcela 354/2, k.o. Suha parcela 351/1, k.o. Suha del parcele 368/1, k.o. Suha del parcele 354/3, k.o. Suha del parcele 369, k.o. Suha del parcele 371/1 del parcele 371/2 POČITNIŠKI OBJEKTI Stinica Smilje, NIZ I. 2B, 14/11 Čatež, apartmajsko naselje in kamp stavbno zemljišče stavbno zemljišče stavbno zemljišče skupaj stavbna zemljišča železnica skupna površina kompleksa gozd pašnik gozd skupa] gozd/pašnik 3.484 m2 4.259 m2 2.966 m2 10.709 m2 2.546 m2 13.255 m2 1.085 m2 3.380 m2 608 m2 5.073 m2 garsonjera z mansardo 37,90 m2 lesena brunarica, tip B 20 4,5m x 5,5, m OBVESTILO INTERESENTOM Nepremičnino si lahko ogledate po predhodnem dogovoru. Natančna površina parcel, ki se prodajajo v delu, bo določena po geodetski odmeri. Dokumentacijo v zvezi z nepremičninami (prospekt, načrt parcel) in vse druge informacije lahko dobite na sedežu družbe vsak delovni dan od 9.00 do 11.00 oz. po telefonu 04 511 19 15. Rok za zbiranje ponudb je 30 dni. Ponudbe sprejemamo na naslov: EGP Embalažno grafično podjetje d.d., Kidričeva 82, 4220 Škofja Loka, z oznako "Nakup nepremičnin". NOMINALNE OBRESTNE MERE VAM PRINAŠAJO PRAV TO NOVOST Novost v ponudbi dolgoročnih potrošniških kreditov je uporaba nominalne obrestne mere pri izračunu anuitete, kar pomeni dodatno ponudbo k veljavnim oblikam dolgoročnega kreditiranja. Anuiteta se pri uporabi nominalne obrestne mere v času odplačevanja kredita ne spremeni. Banka v tem primeru pri izračunu anuitete in v dobi odplačevanja ne uporablja več temeljne obrestne mere. Nominalne obrestne mere za dolgoročne kredite znašajo od 9,80 % do 10,90 % letno. Tako kreditojemalec že ob najemu kredita natančno ve, koliko obresti bo plačal za kredit. NIŽJ E OBRESTNE MERE Banka je znižala tudi nominalne obrestne mere za kratkoročne potrošniške kredite. Tako so se obrestne mere (odvisno od vrste zavarovanja) znižale do 0,5-odstotne točke. Občani lahko najamejo potrošniški kredit za vse namene, lahko pa se odločijo tudi za gotovinski kredit. PRIMER IZRAČUNA ZA NAJEM POTROŠNIŠKI EGA KREDITA Kratkoročni kredit Dolgoročni kredit Višina kredita 1.000.000,00 SIT 1.000.000,00 SIT Cas odplačila 1 leto 5 let Stroški odobritve 10.000,00 SIT 15.200,00 SIT Zavarovanje Brez zavarovanja S poroki Letna nominalna obrestna mera 9,85 % 10,30% Letna efektivna obrestna mera 12,45% 11,54% Višina mesečne anuitete 87.847,00 SIT 21.395,00 SIT DODATNE INFORMACIJE Vsi interesenti si lahko informativne izračune za kredit izdelate tudi sami, in sicer na spletni strani www.ebkr.si. Pri dolgoročnih kreditih je namreč v skladu z Dogovorom o načinu izračuna anuitet možno anuiteto izračunati tudiz uporabo korekcijskega faktorja ali pa iz skupne obrestne mere. Izračuni so pripravljeni tako, da omogočajo izračun efektivne obrestne mere, ki jo morajo banke prikazovati v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih. Gorenjska y Banka Banka d posluhom 98-letna Ivana Rant že skoraj četrt stoletja v sodnih mlinih za svojo pravico Imeli so me za mrtvo, neprištevno Pred dobrim mesecem, 5. aprila, je praznovala 98. rojstni dan. Čilega in iskrivega duha, zaradi let sicer nekoliko slabotna, a zdrava. Dolenja vas - Tako jo lahko vidi vsak, ki z njo pokramlja in se čudi njeni razsodnosti, izvrstnemu spominu, sposobnosti dojemanja, zanimanju za dogajanja, neustavljivi želji po branju. Za povsem opravilno, poslovno in oporočno sposobno jo je lani ocenil tudi nevropsihiater, ko je želela sodišču, moževim otrokom iz prvega zakona in vsemu svetu dokazati, da ni neprištevna, za kakršno so jo razglašali. Tako kot so jo na sodišču v Kamniku, kamor je njena pravdna zadeva romala iz Škofje Loke, že razglasili celo za mrtvo. Daje do smrti živela pri svoji hčerki v Bes-nici, je pisalo v sodnem spisu. pet otrok, za katere je ob svojih treh in obilici trdega kmečkega dela zgledno skrbela. Z možem Janezom in sinom Vinkom se je še za življenja moža preselila iz hiše Janezove prve žene na mo- Ivana Rant se s sodnimi mlini bojuje že skoraj četrt stoletja. Začelo se je kmalu, potem ko je umrl mož Janez, to je bilo decembra 1978, in so se njegovi otroci iz prvega zakona potegovali za dediščino. Ivana Rant je doslej na žalost izgubila vse pravde, na različnih sodiščih, različnih stopnjah, zavrnjena je bila tudi njena zahteva po reviziji postopka. A se ne pusti. Ker je prepričana, da ima prav. Ker ima v roki predporočno dedin-sko in ženitno pogodbo, ki stajo leta 1935 pred notarjem in pričami podpisala s takratnim ženinom Janezom Rantom. Pogodba med drugim določa, da v primeru enega od zakoncev s celotnim premoženjem razpolaga drugi. Na videz nepomembna pogodba, ki pa je kljub letom veljaven pravni akt, je postala aktualna prav z moževo smrtjo. Z vdovcem je namreč Ivana iz Rovt pri Sv. Lenartu v Selški dolini daljnega 6. oktobra 1935, ko je bila ohcet, prevzela tudi njegovih t' Izvrstno razpoložena 98-letnica. ževo očetovino, prvo kmetijo pa sta prevzela Janezov sin iz prvega zakona in njegova žena. Tik pred Janezovo smrtjo leta 1978 so se otroci iz prvega zakona z očetom najprej pogovorili o dedovanju, nato pa pogodbo podpisali tudi na škofjeloškem sodišču. Ivana Rant trdi, da brez njene vednosti in pristanka. Tudi v zapuščinskem postopku po Janezu je bila prepričana, da težav ne bo, da dedinska in že-nitna pogodba velja in da bo avtomatično vse moževo premoženje pripadlo njej. Pa ni bilo tako. Pogodba se je kot po čudežu izgubila in sklep sodišča je bil drugačen, njej v škodo. Odtlej pravde, pota po sodiščih, stroški za odvetnike in sodne postopke, zraven pa še velika mera grenkobe. Ker so jo goljufali, ji tajili, ponarejali listine, jih zamolčevali, jo proglašali za neprištevno in celo mrtvo, ji Kako zaustaviti vandale v Prešernovem gaju Video kamere za Prešerna Mestna občina Kranj ima zaradi vandalizma v Prešernovem gaju vsako leto po nekaj sto tisočakov škode. Video nadzor cenejši od stalne prisotnosti varnostnikov. Kranj - Mestna občina Kranj je ob 200. obletnici rojstva svojega velikega meščana dr. Franceta Prešerna leta 2000 lepo obnovila Prešernov gaj. Na žalost pa vandali nimajo odnosa do tega edinstvenega kulturnega spomenika. Svetilke so pogosto razbite, prav tako električne omarice, polomljena je kovana ograja, popackano obzidje, uničene grmovnice. Zato se je mestna občina že v letu 2001 pogodila s kranjsko Varnostjo za občasni nadzor Prešernovega gaja. Tega zaklepajo ob desetih zvečer in odkle-pajo ob šestih zjutraj, ponoči so varnostniki dvakrat na obhodu, njihove intervencijske skupine pa so pripravljene tudi za morebitno posredovanje. Občino takšno sodelovanje z Varnostjo stane 25.000 tolarjev na mesec. Na žalost pa varnostniki ne pomagajo dosti oziroma se jim nočni vandali uspešno ogibajo. Zato so se v upravi mestne obči- ne Kranj odločili za učinkovitejše varovanje gaja. Ponudbo za 24-urni nadzor varnostnikov ter video nadzor so naslovili na podjetji Varnost in Group 4 Se-curitas, nanjo je odgovorila le slednja, ki je stroške video nadzora ocenila na okroglih 110.000 tolarjev na mesec, stroške stalnega fizičnega varovanja pa na 900.000 tolarjev. V mestni občini se nagibajo k cenejši rešitvi, torek k namestitvi video sistema, s katerim naj bi vandale pregnali iz Prešernovega gaja. Če se seveda ne bo zgodilo ravno Prešernov gaj je nenehna tarča izživljanja. Foto: arhiv nasprotno... Vandalizem je mestno občino Kranj v letu 2001 stal 428.000 tolarjev, v letu 2002 par tolarjev manj, v prvih treh mesecih letos pa že 250.000 tolarjev. Helena Jelovčan KRIMINAL Radovljica in Lesce še na udaru Radovljica - Čeprav so policisti pred približno mesecem dni razbili skupino, ki je vlamljala in kradla po Radovljici in Lescah, so lumpi v tem koncu Gorenjske očitno še aktivni. Njihova značilnost je, da vlamljajo na dokaj "neprefinjen" način in se zadovoljijo s skromnim plenom. Tako je v noči na soboto nekdo skozi balkonska vrata vlomil v hišo v Lescah, našel denarnici in iz njih pobral devetnajst tisočakov. V isti noči je neznanec vlomil tudi v parkiran osebni avto R4 v Radovljici, ga pregledal, vzel pa ničesar. Škode je za petnajst tisočakov. V noči s sobote na nedeljo je neznanec "obiskal" radovljiško šolo Antona Janše. V predalu mize v računovodstvu je našel priročno blagajno, iz katere je vzel 20.000 tolarjev, v kuverti pa še 15.000 tolarjev. Več vlomov in tatvin je bilo tudi med prejšnjim koncem tedna. Iz gostinskega lokala na Gorenjski cesti v Radovljici je neznanec °dnesel denarnico in šest zavojčkov cigaret marlboro in boss light, Vredno skupaj 35.900 tolarjev, iz lokala na Cankarjevi ulici pa 40.000 tolarjev in več računov iz registrske blagajne, 7000 tolarjev lz natakarskih denarnic ter dve steklenici alkoholne pijače bacardi °reezer iz hladilnika. Tat v zakristiji Kranj - V nedeljo popoldne je nekdo vlomil v zakristijo cerkve na Glavnem trgu v Kranju. Iz košaric za pobiranje prispevkov je ukradel 200.000 tolarjev. 'zginili kolesi, moped, avta Jesenice - Med 28. aprilom in 4. majem sta iz drvarnice pri več-stanovanjski hiši na Jesenicah izginili dve kolesi, vredni skupaj Okroglih sto tisočakov. Neznani tat je v drvarnico vlomil. Železniki - Približno 30.000 tolarjev pa je vreden neregistriran [noped APN 6, ki gaje v noči na soboto neznanec odpeljal iz neza- kle njene drvarnice ob stanovanjski hiši v Železnikih. Škofja Loka - Na praznik dela je v Škofji Loki nekdo odpeljal v neznano neregistriran in nezaklenjen osebni avto Z yugo 45 bele barve, vreden skromnih 50 tisočakov. Kranj - S parkirišča na Begunjski v Kranju je v noči na 28. april izginil osebni avto VW golf III, kovinske temno sive barve, letnik 1993, z registrsko oznako KR 28-65A, vreden okrog 600.000 tolarjev. Gola brez mreže Lesce - S sobote na nedeljo je z zavarovanega nogometnega igrišča v Lescah nekdo snel mreži z obeh golov, vredni 200.000 tolarjev. Policisti menda poizvedujejo za "črnimi" igrišči, kjer bi se mreži lahko pojavili. Zažgal kozolec Škofja Loka - Neznani piroman je v sredo, 30. aprila, nekaj po deveti uri zvečer prišel do kozolca v Bukovici. Našel je plastično folijo in stiropor, ki ju je porinil med zložena drva in zakuril. Ogenj seje s skladovnice drv razširil na ostrešje kozolca. Požar so pogasili gasilci iz Škofje Loke, škode pa je za približno 200.000 tolarjev. V istem času in na enak način je neznanec zakuril še v nezaklenjeni drvarnici. Ogenj je pravočasno opazil lastnik M.B. ter ga hitro pogasil, tako da škode ni bilo. Lopovi v avtosalonu Štern Kranj - Policisti sicer poročajo o neznancu, ki pa bržčas ni bil sam, sicer ne bi mogel odpeljati kar treh vozil hkrati. Zgodilo seje v pred-praznični noči 30. aprila, koje neznanec z nepoštenimi nameni prišel na dvorišče stanovanjske hiše v Šmidovi ulici v Čirčah. S parkiranega kombija je ukradel registrski tablici KR 92-91 D. Takoj zatem se je sprehodil do dvorišča avtosalona servis Štern v isti ulici. Vlomil je v salon, v pisarni našel ključe osebnega avtomobila škoda octavia, v razstavnem prostoru pa neregistrirano motorno kolo vamaha YXF600N in motorno kolo iste znamke, registrske oznake KR E5-90. Obe kolesi je ukradel. Z dvorišča pa je odpeljal tudi škodo oc-tavio, na katero je po vsej verjetnosti namestil prej ukradeni registrski tablici. Škodo cenijo na okroglih osem milijonov tolarjev. Poročna fotografija Ivane in Janeza Ranta iz 6. oktobn odrekali pravico do vpogleda zemljiško knjigo. Saj, če bi bila res mrtva, bi se izteklo tako, kot so želeli. Pa se Ivana Rant ne da, telesno in duševno zdrava je pripravljena izbojevati svoj boj do konca. Prepričana, da ima prav. Zahteva, da tako odvetniki kot sodniki svoje napake, čeprav neradi, priznajo in seveda popravijo. Bil bi že čas, pravi, da nehajo ščititi drug drugega. Življenje, če še tako dolgo, je namreč prekratko. Za vse. 5. aprila je Ivana Rant, ki v Dolenji vasi živi s sinovo družino in hčerko Olgo, dobre volje nazdravila bližajoči se zmagi NEZGODE nad sodnimi mlini na veter. In če končamo z mnenjem nevro-psihiatra, začetim že v uvodu; kljub visoki starosti je nenavadno bistrega in živahnega duha. Je urejena oseba, njeno mišljenje je kritično, čustvovanje uravnovešeno, voljne sposobnosti ohranjene. Tudi do občasnih motenj ne prihaja in ni podvržena zunanji sugestiji oziroma morebitnemu zapeljevanju. Čeprav prepušča urejanje svojih zadev sinu in snahi, a le zaradi slabše pokretnosti, je v celoti opravilno, poslovno in oporočno sposobna. Helena Jelovčan Padel z gradbenega odra Kranj - 45-letni J.Š. iz Bitenj je v sredo, 30. aprila, postavljal gradbeni oder, da bi na svoji kmetiji popravil ostrešje. Pri tem je bil nekoliko nepazljiv. Stopil je preveč nazaj in padel z odra na betonska tla. Huje ranjenega so odpeljali v klinični center. Zbil kolesarko in pobegnil Cerklje - V nedeljo, 4. maja, okrog pol osmih zvečer se je na cesti med Cerkljami in Pšenično Polico zgodila prometna nesreča. Policisti so ob ogledu ugotovili, da je voznik med prehitevanjem zbil 18-letno kolesarko, kije padla in se lažje ranila, vendar pa je po nesreči peljal naprej. Ob pol dveh ponoči so ubežnika izsledili. Gre za 20-letnega Č.L. iz okolice Cerkelj. H.J. Okajena za krmilom Kranj - Kranjska policijska patrulja je v nedeljo popoldne pri nadzoru prometa v bližini Tatinca naletela tudi na 43-letnega kolesarja. Policista sta posumila, da ga ima M.U. kar precej pod kapo, alkotest je dejansko pokazal zvrhano mero, 3,79 grama alkohola. Manj, vendar še vedno občutno preveč, pa so policisti na Polici pri Naklem, kjer so obravnavali prometno nesrečo, namerili povzročitelju A.Ž. Pri njem je alkotest pokazal 2,76 grama alkohola. H.J. Angelčki iz cerkve sv. Uršule Kranj - Za zdaj še neznani tat je vlomil tako, da je snel vrata. Kriminalisti iz urada kriminalistične policije kranjske policijske uprave še poizvedujejo za neznancem, ki je med 19. in 22. aprilom vlomil v cerkev sv. Uršule na Sorskem polju v Bitnjah, ki sodi pod stražiško faro. Vlomilec je prišel v cerkev tako, daje staknil vhodna vrata s tečajev. S stranskega oltarja je vzel dva kipca angelov, izdelana iz lesa in pozlačena. Kipca, visoka približno pol metra, sta iz 17. stoletja. Iz cerkve pa so izginili še štirje pozlačeni kipci agelov, visoki kakšnih 30 centimetrov, ki izvirajo iz 19. stoletja. Neznanec naj bi jih vzel z glavnega oltarja. Vsi ukradeni kipci so vredni okrog tri milijone tolarjev. V cerkev sv. Uršule je bilo vlomljeno že sredi februarja 1995. Tedaj je vlomilec odnesel slike, svečnike in kipce. H.J. Brezplačni telefon 080 22 35 Ljubljana - Notranji minister dr. Rado Bohinc bo jutri med 10. in 13. uro prvi odgovarjal na vprašanja. V ministrstvu za notranje zadeve so se v želji po čim večji odprtosti za težave ljudi, povezane z državno upravo, odločili ponuditi vsem možnost telefonskega dialoga. Brezplačni telefon 080 22 35 bo odprt vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu med 10. in 13. uro. Različni strokovnjaki iz ministrstva bodo odgovarjali na vprašanja ljudi, jim svetovali, pomagali pri premagovanju "birokratskih" ovir. Prvi bo v telefonskem dialogu na voljo sam minister dr. Rado Bohinc s sodelavci, ki bo pojasnjeval zlasti spremembe iz novega zakona o policiji. O vsakokratni temi pogovora bomo bralce seznanjali tudi v Gorenjskem glasu. H.J. Udbina podjetja v tujini Z objavo Centralne aktivne evidence nekdanjega Republiškega sekretariata za notranje zadeve na internetni spletni strani www.udba.net, ki si jo je privoščil častni generalni konzul Republike Slovenije v VVellingtonu Dušan S. Lajovic, je slovenski politični in laični javnosti za trenutek zastal dih. Toda. Objavljena baza podatkov je v prvi vrsti policijska evidenca kurjih tatov, straniščnih upodabljajočih umetnikov in pesnikov, kradljivcev nabožnih kipcev in podobnih nepridipravov. Domala nič pa iz nje ne zvemo o zloglasni Udbi. Vzeli smo si čas in prebrskali del arhivskega gradiva, ki ga hrani III. oddelek Arhiva Republike Slovenije. "Odkrili" smo (še neobjavljene) dokumente o podjetjih, ki jih je Udba ustanovila v tujini. Konec leta 1949 je takratna Uprava državne varnosti za Slovenijo, skrajšano Udba, doživela še eno povojno prenovo. Vodstvo uprave, ki ga je poosebljal Ivan Maček - Matija, je znotraj I. odseka ustanovilo referat za gospodarstvo. Vodil ga je major Niko Kavčič. V Švici, Italiji, Avstriji in Nemčiji so začela cveteti podjetja, za katerimi je stala uprava državne varnosti. Torej Udba. Znotraj odseka je obstajal referat za ilegalno trgovino, ki je imel organizirano transportno in skladiščno službo ter materialno in finančno knjigovodstvo. Sestanek na vrhu Transportna služba je bila organizirana na zasebni ravni in sicer tako, da so lahko podjetja posle legalno opravljala tudi preko Narodne banke. Pri čemer se legalnim državnim ustanovam ni niti sanjalo, za kaj pravzaprav gre. Z računovodstvom pa je bilo tako, da podjetjem dvojnega knjigovodstva sploh ni bilo treba voditi. "Poznala" so le tako imenovani ameriški žurnal (knjigo prometa) in kartoteke, iz katerih se je dalo razbrati aktualno stanje. Poleg tega je bila za vsa podjetja obvezna še skladiščna evidenca. Če seje le dalo, so bila plačila speljana z akreditivi. V ta namen so obstajali separatni fondi oziroma zasebni računi, nad katerimi so imeli natančen pregled le njihovi lastniki. Ki so, kakopak, imeli ime in priimek. Eden od njih je bil, recimo, Andrej Mahnič. Ti so "račune" polagali izključno prvoodgovornemu v vodstvu podjetja. Pa še to samo občasno. Na vseh kontih so bili rezervni fondi, za rezerve pa se je kupovalo zlato, na katerega je bilo mogoče kadar koli dvigniti določen lombard. Mimogrede. Na neki konferenci najvišjega udbovskega vodstva na državni ravni, ki je potekala v Makedoniji, so izbrani tovariši med drugim govorili tudi o nizki ceni zlata v Zahodni Evropi. Ker je bilo takrat v Grčiji zlato občutno dražje, naj bi ga z Zahoda preselili na Vzhod. Torej v Grčijo. Podjetja, ki so bila po zagotovilu gospoda Nika Kavčiča leta 1954 likvidirana, so bila v funkciji zagotavljanja deviz upravi državne varnosti in njenemu nadaljnjemu delu. Devize, ki so pritekale v državo, so bile izkupiček tako imenovanega državnega šverca, ki je temeljil na utaji davkov in izigravanju carinskih služb držav "gostiteljic". Državni "šverc" Da ne bi med posameznimi jugoslovanskimi republikami prihajalo do konkurence, je bilo tržišče razdeljeno na sektorje. Kar je pomenilo, da so se republike predhodno dogovorile o tem, s čim bodo prekupčevale. Odrejanje kontingentov z opojnimi drogami (trgovina z droga-mi je potekala izključno po zasebnih kanalih) je bilo, denimo, prepuščeno Makedoniji. Sicer pa je bila centralizirana le trgovina s cigaretami in s kavo, vse drugo je bilo v pristojnosti republik. Med republikami je zadeve koordiniral tako imenovani konjunkturni center, ki je med drugim vodil kartoteko zvez in trgovcev; vodila se je centralna in republiška evidenca zvez. To pomeni, da bi morali za vsako izpeljano akcijo ali operacijo obstajati dokumenti. Pod budnim očesom centra pa je potekalo tudi ustanavljanje novih mrež. Natančna pravila igre so bila izdelana tudi glede delitve denarja. Vsaka republika je imela lastne devizne potrebe in je bila, kar se tega tiče, avtonomna. Je pa pri zveznem odseku obstajal centralni fond, v katerega so bile republike dolžne odvesti odstotke od (ilegalnega) prihodka. Poleg tega so bile republike centru dolžne o svojem početju redno in izčrpno poročati. Menda je bila Slovenija pri tem vsem drugim republikam svetel vzor, saj je obveščanje razdelila na organizacijski in poslovni del. Povedano drugače, o delovanju podjetij slovenske Udbe v tujini bi morali v Beogradu obstajati popolni arhivi. Udba je imela nad državnim "švercem" ekskluzivno pravico. Kdor ni prihajal iz njene hiše, se z ilegalnimi posli ni smel ukvarjati. V nasprotnem primeru je tvegal, da pride v zdaj že javno Centralno aktivno evidenco Republiškega sekretariata za notranje zadeve. In s čim je država oziroma Udba "švercala"? Z vsem, kar je prinašalo devizne dobičke. Z ameriškimi cigaretami, s kavo, z fižem, s sladkorjem, z lesom, z urami, z opojnimi drogami, z ženskimi najlon-kami in celo z rožami. Za slednje so bili Hrvatje pravi mojstri. V Zagrebu so obstajale cvetličarne, ki so bile včlanjene v mednarodno organizacijo cvetličarn in so v tujini prodajale rože za dinarje. Po tečaju Narodne banke Jugoslavije. Devizne razlike pa je izplačevala njihova centrala v New Yorku. Vzajemni posli Podjetja slovenske Udbe v tujini so bila organizirana Znotraj posameznih centrov. Leta 1951 CESTNO PODJETJE KRANJ , družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL.: (04) 280 60 00 ♦ TELEFAX: (04) 204 23 30 • www.cpkranj.8l Obvestilo o zapori Cestno podjetje Kranj, d.d., obvešča.uporabnike cest, da bo zaradi del pri izgradnji avtocestnega odseka Naklo - Podtabor do 20. septembra 2003 promet med viaduktoma Tržiška Bistrica in Lešnica preusmerjen na levo polovico novozgrajenega avtocestnega odseka. Promet bo potekal dvosmerno in bo na posameznih odsekih še dodatno oviran. Obvoz za vozila iz smeri Jesenic za smer Tržič in Ljubelj je po avtocesti do izvoza Kranj - zahod, kjer se promet usmeri po drugi polovici avtoceste nazaj v smeri Tržič - Ljubelj. Vozila iz smeri Podnarta se v križišču pri Grmaču preusmerijo po regionalni cesti proti Naklemu in Polici, od tu pa na avtocestni priključek Kranj - zahod ter po avtocesti v smeri Tržič - Ljubelj. V obratni smeri je obvoz po isti trasi. V ostalih smereh promet ne bo preusmerjen. Med 5. 5. 2003 in 1. 8. 2003 je predvidena delna zapora regionalne ceste Zvirče - Podtabor. V tem času bo tudi zaprt priključek Tržič/Ljubelj. Obvoz bo po začasno urejenem priključku Podtabor. Voznike naprošamo, da upoštevajo začasno prometno signalizacijo. je Niko Kavčič izdal navodilo, naj se inozemski centri med seboj neposredno povežejo, svoja podjetja pa vključijo v vzajemne posle. Iz zapisnika "pogovora" z Alojzo n Jurco (akcija Vrh, 28. marec 1974) je mogoče predvidevati, daje bil center državnega šverca v hotelu Štefani. (Iz arhivskega gradiva Udbe, ki smo ga pregledali, ni bilo mogoče ugotoviti, kje se je hotel nahajal; na Dunaju ali v Gradcu.) Med drugo svetovno vojno je bil hotel porušen, kmalu po vojni pa naj bi ga kupil Vitko Hlaj - Vitko, leta 1944 agent obveščevalnega oddelka OZNE (Oddelek za zaščito naroda, poznejša Udba) v Trstu. Samo po sebi se razume, da so podjetja delovala strogo konspirativno. Prvič, vsi zastopniki podjetij so bili sodelavci Udbe, drugič, tovarišija je med seboj komunicirala v šifrah. Tako na osebni kot tudi na podjetniški ravni. Recimo, če sta se dva pogovarjala o nakupu volne, je to pomenilo nakup ameriških dolarjev; levanta je bil sinonim za italijansko liro; bombaž je pomenil švicarski frank, kava je bilo enako angleški šiling, jeklo nemška marka, celuloza pa zlato. Ali pa, če je kdo rekel, da se bo jutri v pisarni oglasil tovariš Pipan, je to pomenilo, da bo prišel tovariš Antonio Pertini; tovariš Karo je bil Nino Kosulič, za tovarišem Fabianijem se je skrival Tone Furlan, za tovarišem Tajnikom Tone Kovic in tako naprej. Seveda so bili skrbno izbrani tudi najožji sodelavci Nika Kavčiča. V ta krog naj bi med drugim spadali Miloš Ogrizek, Alojz Jurca, Drago Dekorti, Jože Murn in Franc Braniselj, nekdanji uslužbenec SDV, zvezni poslanec in direktor LTH Škofja Loka. Braniselj, ki naj bi se na Dunaju ukvarjal z državnim "Švercem", naj bi upravljal tudi s tamkajšnjo lastnino slovenske Udbe. Sicer pa je vsa zadeva slonela na zaupanju do ljudi, kar se je v nekaterih primerih (znana je afera Winkler) izkazalo za zelo tvegano. Dunajska linija Na severu so posli potekali po dveh linijah: dunajski in munchenski. Za agente Udbe v Nemčiji, ki je veljala za izrazito investicijsko državo, je bilo značilno, da so delovali vsak po svojem kanalu. Pri tem pa so se trudili, da bi iz trga izločili vzhodno konkurenco. To je Čehe, Ruse in Bolgare. Ena od takratnih udbovskih baz v Munchnu, je bilo, na primer, podjetje Globus. Precej več kot o munchenski liniji, je iz pregledanega zgodovinskega arhiva mogoče povedati o dunajski liniji. V enem od dokumentov, denimo, piše, da Ljubljana: Maribor: Celje: Kranj: Koper: 01 53-07-590,23-06-368 02 23-80-342 03 42-87-802 04 20-13-884 05 66-34-862 Pokličite in vse o našem stanovanjskem kreditu vam bomo zaupali na štiri oči. Nakup ali obnova hiše, stanovanja, vikenda, so pač preveč pomembne odločitve, da se ne bi oglasili pri nas. www.volksbank.si e-mall: stanovanje@volksbank.si Volksbank • Ljudska banka d.d., Dunajska 128 a, Ljubljana "smo veliko blaga (preko dunajske linije, op. M.S.) izvozili ilegalno, ker imamo to možnost". In še: "Pri večjih poslih bi lahko veliko zaslužili na deviznih razlikah." Sicer pa so bila na Dunaju v lasti slovenske Udbe (vir: isti) naslednje pravne osebe: Hotel Palače; Hotel Dunaj; mednarodno prevozniško podjetje See und Continentalle Transport-Gesellschaft m.b.h. Zugrunden (specialni prevozniški posli; transport preko Jugoslavije, proti Hamburgu, Brem-nu, Trstu in Rotterdamu; carinski posli); lesno podjetje Harsch, ki je bil v navidezni lasti Ericha Harscha in Frana Jenka iz Zagreba; žaga v Krieglac-hu, ki leži ob glavni cesti Gradec - Dunaj. Po navedbah Karla Kranjca, direktorja izvoznega oddelka Elektrotehne (28, marec 1974; vir: isti) je bila lastnica zgradbe hotela Palače - na naslovu Mari-ahilferstrasse 99, Dunaj - Služba državne varnosti Socialistične republike Slovenije. V hotelu je bilo devetdeset ležišč in štirideset stanovanj. Kranjec: "Hotel je bil knjižen na lastnika Alfreda Winkler, (lesni trgovec iz Gorice, op. M.S.) ki je bil oče pobeglega Aleksa Winklerja, nekdanjega oficirja SDV. /.../ Za rešitev zadeve je bil zadolžen Jože Gregorčič, do upokojitve vodja oddelka za propagando na Gospodarskem Razstavišču, ki zdaj živi v Kopru. Leta 1974 je od Winklerja hišo kupila Avstrijska nogometna zveza. /.../ Možno, da je bila zgradba plačana tudi s posli iz šverca. /.../ V isto lastnino naj bi spadale tudi neke žage in posestva po Avstriji. /.../ Imena, ki so se bavila s trgovino in proizvodnjo z lesom in so bila povezana z imovino, so: Harsch, Jenko, Jančikovič. /.../ Navadno so bili v zemljiško knjigo vpisani tuji državljani." (vir: isti) Poleg hotela Štefani naj bi Hlaj kupil še žago v Krieglachu. Kmalu po nakupu je Hlaj lastništvo žage prenesel na svojega bratranca Rudija Pavletiča in nekega Marina. Oba sta bila doma iz Trsta. Leta 1975 je bilo zemljišče (na katerem je žaga stala) s pripadajočimi objekti vredno osem milijonov šilingov; uradno je bila žaga Pilana Dampfsagewerk A.G. Krie-glach, Avstrija podružnica podjetja Forst und Holz A.G. Zurich, ki se je pozneje preimenovala v Inex A.G. Zurich, de- jansko pa je bila takrat žaga, s katero je med drugim upravljal tudi Ivo Puharič, v lasti I. oddelka zvezne Udbe. V posredno last slovenske Udbe je spadala tudi trgovska družba Slovenija, Argentinia strasse, Dunaj. Družba je bila ustanovljena leta 1947, prostore zanjo pa ji je odstopila sovjetska okupacijska oblast v Avstriji. Po načelu slovenskega Centralnega komiteja jo je ustanovil Josip Gregorčič. Njegov neposredni vodja je bil Janez Rojnik, doma iz Slovenj Gradca, kije delal po navodilih Nika Kavčiča. Rojniku naj bi bil podrejen Vladimir Počkaj, kije pri Sloveniji opravljal trgovske posle s sadjem in zelenjavo. Iz dohodka družbe naj bi Počkaj po nalogu Rojnika spomladi leta 1949 za petinštirideset milijonov lir hotel Palače kupil od italijanskega lastnika Bartolia. Kupoprodajna pogodba je bila overjena v Rimu. Po nekaterih virih naj bi denar za nakup hotela prišel iz Slovenija-lesa. In sicer v času, ko gaje vodil Janez Pretnar, ki je tako kot Winkler pobegnil in živi v Trstu. Za nakup naj bi vedel tudi glavni računovodja Slovenije Bojan Tajnik iz Kranja. Josip Gregorčič: "Rojnik je večkrat hodil na Koroško. Po mojem mnenju je tam opravljal s kakšnim premoženjem. Oprema v Sloveniji je bila jugoslovanska last, z njo pa je upravljal Rojnik." (vir: isti) Poleg navedenega naj bi bile v lasti slovenske Udbe še štiri nepremičnine; tri na Dunaju in ena v Gradcu. (Slednjo je z oporoko iz leta 1926 pravni naslednici zapustil Rihard Schoder, veletr-govec iz Gradca.) Vse štiri nepremičnine so stanovanjske hiše, ki so bile pred vojno last Kranjske hranilnice v Ljubljani. S sklepom okrajnega sodišča na Dunaju so bile 4. aprila 1955 prenesene na NB Jugoslavije, centrale za LRS. Nepremičnina na Wien XX, Pappenheimgasse 6, je bila 28. novembra 1958 prodana. Druge tri pa se vodijo med sredstvi NB Slovenije in sicer med osnovnimi sredstvi sklada skupne porabe. Nepremičnine je želela 29. avgusta 1972 v svojo last prenesti Ljubljanska banka, a ji to takrat ni uspelo. Sklep o vknjižbi je dobila tudi NB FLRJ centrala za LRS, čeprav kot takšna ni več obstajala. (konec prihodnjič) Marjeta Smolnikar TELEKOMUNIKACIJE GRADBENA MEHANIZACIJA REŠET, D.O.O., KRANJ, HUJE 9, KRANJ Gradbeno podjetje, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, želi zaposliti ZIDARJA Pogoji: IV. stopnja gradbene smeri izpit B kategorije 3 leta delovnih izkušenj samostojno izvajanje del GRADBENI DELOVODJA Pogoji: IV. stopnja gradbene smeri izpit B kategorije znanje polaganja asfalta vodenje skupine asfalterjev VOZNIK KAMIONA Pogoji: IV. stopnja - poklicni voznik izpit B, C, E kategorije 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za poizkusno dobo z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na zgoral naveden naslov v roku 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobite po telefonu 04 280 53 11. tanovanjski kredit a klic VOLKSBANK ZAUPANJE NAS POVEZUJE. Tradicija kamniške majolike Prihodnje leto bo 150 let, ko se je v današnjem podjetju ETI Svit Kamnik rojevala kamniška majolika. GOSPODARSKI KOMENTAR Kamnik - Danes kamniško majoliko poznajo po vsem svetu. Kot priznanje, darilo, spomin krasi poslovne prostore partnerjev, prijateljev, vitrine tekmovalcev. Vse od začetka pa je majolika tudi prepoznavni simbol Slovenije, danes pa tudi zanesljiv temelj razvoja podjetja ETI Svit Kamnik. Že nekaj Časa pa v ETI Svit v Kamniku navezujejo stike in iščejo ideje za razvoj na različnih področjih. Ena takšnih povezav, ki potrjuje tradicijo in nakazuje nadaljnji razvoj, je uporabnost njihovih izdelkov. Skodelica za čaj, različne posode za farmacijo, kozarci, lončki, okrasni krožniki... Kamniška majolika je v zadnjem času botrovala nastanku okrog sto različnih izdelkov podjetja ETI Svit, katerega cilj je še naprej proizvodnja dekorativnih in drugih keramičnih izdelkov. Posebnost, ki so jo v Maleše-vem letu obeležili v Kamniku z ETI Svit sledi cilju uporabnosti izdelka v ustrezni embalaži. razstavo Sto del za sto let v Ma-leševi galeriji, je bila tudi razstava njegovih keramik. Pripravili so jo v podjetju ETI Svit v sodelovanju s kulturnim centrom in jo nadgradili s projektom izdelave replik njegovih keramičnih krožnikov. Ta razstava pa ni bila edina posebnost. V podjetju Svit z dolgoletno tradicijo tudi sicer sledijo bolj unikatnim izdelkom in manj veliko serijskim. Jože Vahtar, svetovalec v podjetju, pravi, daje pri njihovih izdelkih vse bolj poudarjana uporabnost. Kot primer omeni ptičjo hišico, ki je sestavljena iz petih delov in je plod programa spodbujeva-nja kreativnosti, ki so jo nazadnje nadgradili že s sodelovanjem s podjetjem Pelar iz Du-pelj, ki se ukvarja z izdelavo izdelkov iz lepenke, papirja in kartona z dodatki lesa. Tako v Svitu kot v Pelarju ugotavljajo, da so pri sedanjem povezovanju in iskanju značilnosti in izdelkov pod iskanjem blagovne znamke Edinstveno iz Slovenije našli skupno točko, ko uporabnost izdelka vsebinsko poudarja tudi embalaža. To pa je tudi pot, ki med drugim znižuje tudi stroške, poudarja pa po eni strani uporabnost, hkrati pa tudi embalažno inovativnost z darilno namembnostjo. To pa je za Svit, kot ugotavlja tudi direktorica Jelena Jerin, nedvomno uspešna nadgradnja tradicionalne kamniške majolike, ki jo sicer krasita prepoznavna motiva, kot sta pav in modra črta, ki jo imenujejo barok. Andrej Žalar Poletja ne bo Novi poslovni prostori za pravne osebe Hranilnica Lon je pred prazniki v Kranju odprla še dodatne poslovne prostore za poslovanje s pravnimi osebami. Kranj - Lani je Hranilnica Lon zaokrožila deseto leto delovanja, od leta 1995 deluje v poslovnih prostorih poleg kina center, letos pa so glede na večje potrebe svojo dejavnost razširili še v druge prostore iste stavbe. Dan pred praznikom dela so povabili na odprtje nove pridobitve, ki bo služila zlasti poslovanju s pravnimi osebami. Za prijetno vzdušje je ob tej priložnosti skrbel Dixieland Band, v novih poslovnih prostorih pa so odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Franca Vozla. Hranilnica Lon, ki razen v Kranju deluje še v petih poslovnih enotah in dveh izpostavah po Sloveniji, se je izkazala kot uspešna. Njen direktor Slavko Erzar je ob odprtju razširjene matične enote dejal, da so lastniki lahko zadovoljni, hranilnica Ugodni krediti za podjetne Za srednje velike in majhne gospodarske družbe ter zasebnike smo pripravili še posebej zanimivo in ugodno ponudbo kratkoročnega, nenamenskega mikro kredita. Lahko ga najamete za obdobje do enega leta, v višini do pet milijonov tolarjev. Oglasite se v naših poslovalnicah v Kranju (tel.: 04 28-74-117), Medvodah (tel.: 01 36-19-142) in Škofji Loki (tel.: 04 51-24-335). Predstavili Vam bomo prednosti naše ponudbe. Dodatne informacije najdete tudi na našem spletnem portalu: www.nlb.si/mikrokredit. Pričakujemo vas z veseljem, znanjem in zaupanjem. 9 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Gorenjska ustvarja dobiček, ki se bo delil v obliki dividend. Odločitev o tem bo sprejela skupščina. Med drugimi uspehi je direktor omenil tudi izvajanje plačilnega prometa v tujini, kar za majhno hranilnico pomeni uspeh. Temu je pritrdil tudi župan mestne občine Kranj Mohor Bogataj, ki je dejal, da je Hranilnica Lon eden najlepših dokazov, da vseh hranilnic ne gre metati v isti koš in da so takšne kot Lon vredne zaupanja varčevalcev in poslovnih partnerjev. Danes je hranilnica, nekoč bo morda banka, je dejal, preden sta s Slavkom Er-zarjem prerezala trak na vratih novih poslovnih prostorov. Danica Zavrl Žlebir Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Slovensko gospodarstvo je kot majhno in odprto hudo odvisno od svojega okolja. Ko bomo čez leto dni, kot so nam obljubili vrli politiki v Ljubljani in Bruslju, postali polnopravni člani EU, se bo ta odvisnost zgolj povečala. In ko nas bodo nato po nekajletnem čakanju v evropskih denarnih vicah sprejeli še v evro nebesa, bomo s smrtjo tolarja prenesli denarno samostojnost na Evropsko centralno banko (ECB), ki je v teh dneh spet postala tarča kritik zaradi svoje politike obrestnih mer v evro območju. Obrestna mera je cena denarja in ko je nizka, je denar poceni, kar ugodno vpliva na gospodarsko rast. Le-to pa evro območje trenutno zelo potrebuje, saj je v zadnjem četrtletju lanskega leta rast na letnem nivoju znašala samo 0,7 odstotka, letošnja pa je tudi bolj kot ne pičla. Nemški rezultati so slabši od napovedovanih in največje evropsko gospodarstvo se še vedno pelje naprej v prvi prestavi. Francija se je zadnjih nekaj let vozila precej lagodno, a tudi njej je začel gospodarski motor kašlj at i. Običajni odziv ECB na zahtevo znižanja obrestnih mer z namenom pospeševanja gospodarske rasti je njena lastna trditev, da je njena denarna politika že zdaj zelo spodbujajoča, saj še nikoli od druge svetovne vojne obrestne mere niso bile tako nizke, kakor so v tem trenutku. A to je samo deloma res, saj je za pravo sliko nominalna obrestna mera slaba mera in jo je potrebno popraviti z vplivom inflacije. Tako dobljene realne obrestne mere so za celotno evro območje v splošnem sicer ugodne, kar pa ne pomeni, da lahko ECB mirno spi. Najprej, centralna banka prepočasi reagira na rast tečaja evra, ki lahko resno zniža prihodnjo gospodarsko rast. Tečaj evra je pretekli teden presegel 1,1 ameriškega dolarja, kar je najvišje v zadnjih štirih letih. Po napovedih pa naj bi evro še naprej rasel in naj bi do konca leta dosegel vrednost nekje med 1,2 in 1,3 dolarja. Rast evra bo tako še ošibila gospodarsko rast in znižala inflacijo v evro območju. Druga kritika, ki jo v današnjih časih pogosto sliši ECB, leti na račun njene inflacijske politike, ki se osredotoča predvsem na povprečno stopnjo inflacije evro območja, pri tem pa tvega nastanek deflacije v Nemčiji. Na prvi pogled se zdi ta nevarnost še precej daleč, saj je stopnja inflacije evro območja v zadnjem letu ostala nekaj nad dvema odstotkoma, a osnovna inflacija v Nemčiji, ki izključuje cene energije in hrane, znaša le dobrega pol odstotka, kar pa je že nevarno blizu deflaciji. Japonski primer kaže, kako nevarne so lahko padajoče cene, ki povečujejo realno breme dolgov, politika nižanja obrestnih mer znamenom spodbujanja gospodarske rasti pa postane brezpredmetna, saj obresti ne morejo biti negativne. Za Nemčijo so obrestne mere ECB že zdaj previsoke, za Francijo bodo prihodnje leto, ko naj bi tamkajšnja osnovna inflacija padla v bližino ničle. Lekcija z Japonske nas pouči, da bi morali evropski centralni bankirji ukrepati čimprej. V nasprotnem primeru se bo Slovenija čez nekaj let iz evropskih denarnih vic namesto v evro nebesa preselila v... Pa uganite sami! EKOLOŠKO KURILNO EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. £CO OIL 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI Sava uspešno posluje Sava, d.d., in poslovna skupina Sava bosta na jutrišnji novinarski konferenci podrobneje predstavili poslovne rezultate preteklega leta in letošnje poslovne načrte. Kranj - Pred prazniki je zasedal nadzorni svet Save, d.d., in sprejel letno poročilo njene uprave za leto 2002 ter podprl predlog glede uporabe bilančnega dobička, ki predvideva izplačilo 546 tolarjev dividende na delnico. Skupščina delničarjev Save, d.d., bo sklicana 11. junija. V oceni poslovanja za leto 2002 je nadzorni svet ugotovil, da je Sava uspešno izvedla preobrazbo poslovnega sistema v holdinško družbo, ki z novo organizacijo, prenovljeno strategijo ter uvedbo novega informacijskega sistema in korporacijskih politik postaja vedno bolj urejen in prepoznaven poslovni sistem. Kot ugotavlja nadzorni svet, je lani upravi Save, d.d., uspelo izboljšati mnoge elemente poslovanja: prodaja v Poslovni skupini Sava se je povečala za 16 odstotkov, dodana vrednost je porasla za 8 odstotkov (dodana vrednost na zaposlenega celo za 15 odstotkov), celotni dobiček pred davki je bil za 21 odstotkov višji kot leto predtem, nadvse ugodna pa je bila tudi visoka rast tržne vrednosti Savine delnice. Ob tem je Sava, d.d., lani tudi veliko, vendar selektivno investirala, kar- je dobra podlaga za nadaljnji uspešni razvoj celotnega poslovnega sistema. Nadaljevanje takšnih trendov lahko po mnenju nadzornega sveta Save znat- no izboljša poslovne rezultate v prihodnosti. Nadzorni svet se je seznanil tudi z dopolnjenim poslovnim načrtom za leto 2003, ki že temelji na izvajanju prenovljene dolgoročne strategije družbe, usmerjene v rast donosnosti ob nadaljevanju rasti. Obravnaval je tudi rezultate poslovanja, ki jih je Sava dosegla v prvem četrtletju letošnjega poslovnega leta in so skladni z dinamičnim načrtom. Tako so na ravni Poslovne skupine Sava prodajo realno povečali za 14 odstotkov v primerjavi z lani in za 2 odstotka glede na dinamični letni načrt, to pa kljub dejstvu, da večina trgov v Evropi kaže znamenja resne recesije. Ustvarjena dodana vrednost ostaja na ravni enakega lanskega obdobja in je za 4 odstotke boljša od dinamičnega letnega načrta. Razveseljuje tudi dejstvo, da so programi varčevanja in drugi ukrepi za obvladovanje stroškov že v prvem trimesečju prinesli znatne prihranke, zaradi Česar v Savi pričakujejo še dodatne učinke na povečanje načrtovanega dobička do konca poslovnega leta. p ^ Zavarovalnica Maribor na novi lokaciji Kranj - Od 28. aprila naprej poslovna enota Zavarovalnice Maribor, predstavništva v Kranju, posluje v novih prostorih. S Zoisove 1 se je preselila v novo poslovno zgradbo na Nazorjevo 1, kjer bo za stranke poslovala od ponedeljka do petka od 7.30 do 15. ure, ob sredah pa od 7.30 do 17. ure. Za nakup novih poslovnih prostorov se je Zavarovalnica Maribor, d.d, v Kranju odločila zaradi trenutne prostorske razpršenosti in namena širitve obsega poslovanja na tem območju. Na dobrih 350 kvadratnih metrih je dobilo nove prostore vodstvo poslovne enote Predstavništvo Kranj (z direktorjem mag. Milanom Koširjem), oddelek prodaje in sklepanja avtomobilskih zavarovanj, škodni oddelek z vsemi svojimi službami, vključno z ogledi in cenitvami avtomobilskih škod. V novih prostorih je trenutno zaposlenih 9 ljudi. D.Ž. Ali mi lahko sporočite, kdo igra na Tednu mladih? To je bilo najbolj pogosto zastavljeno vprašanje obiskovalcev spletne strani www.teden-mladih.com v preteklem mesecu. Pomeni pa, da so ljubitelji Tedna mladih nestrpno spremljali priprave in brali novičke, ki smo jih redno pisali in objavljali na domači spletni strani. Tam smo pred nekaj tedni program tudi objavili. In glej, usul seje plaz komentarjev. Pisali so predvsem zagovorniki in ljubitelji posameznih glasbenih zvrsti in skupin, ki so hvalili svoje idole in kritizirali posamezne pripadnike preostale glasbene scene na Tednu mladih. Popolnoma normalna stvar, saj imajo vsaka ušesa svojega muzikanta in vsak muzikant svojo publiko. In prav zaradi tako raznovrstne publike, smo letos ponovno poskrbeli, da bo v pravi meri zastopana ročk, pop, hip-hop, jazz, etno in alternativna glasba ter bolj moderni glasbeni slogi, kot so techno, house in drum Nnv bass. Ker pa Teden mladih ni samo en velik koncert z veliko obiskovalci, smo v program vključili še mnogo drugih prireditev, za katere upam, da ne bodo šle mimo vas čisto neopaženo. Dobro si oglejte program in se nam pridružite tudi pri izobraževalnih, kulturnih in športnih dogodkih! Tudi tam boste srečali stare znance in nove prijatelje ter se predvsem lepo imeli. Morda se vam iščejo se ideje! zgodi, da boste odšli domov še veliko bolj zadovoljni kot s koncerta ali plesne zabave. V letošnjem Tednu mladih naj vas vodi geslo: "Never try, never know!" Le tako boste spoznali nove dimenzije najdaljšega tedna v letu, ki so vam bile v preteklosti morda skrite - pa čeprav bo to klepet s Tonetom Pavčkom, obisk ustvarjalne delavnice, raziskovanje Izzivov življenja, tek po ulicah Kranja ali pa sodelovanje v preventivni akciji "Facko na kolesu". Pa ne pozabite, da ima Teden mladih devet dni.) Jakob Klofutar, vodja projekta Teden mladih 03 jaka@teden-mladih.com Bobni so zakon Ponedeljek in sreda bosta zaznamovana z udarci. Najprej se bodo predstavili Kranjčani But n' fejst, sledil jim bo Slovenski tolkalni projekt StoP. Ponedeljek, 12. maj. Osma ura zvečer, pred Oldom. Skupina. Čisto primerno ime, ni kaj. Kojih boste slišali, se boste strinjali. Mladci in mladenka so prvič skupaj zabobnali pred približno šestimi meseci. Takoj so se ujeli, vendar po dveh uspešnih nastopih, niso bili prepričani, če bi ostali skupaj. Čeprav jim je marsikateri poslušalec namignil, da to mogoče ni tako slaba ideja. Dileme so očitno izginile, ime so pa tudi pogruntali. Torej, so: Gašper Srečnik - Geps (sicer tudi bobnar pri skupini Godscard), Iztok Repovž - Izi (bobnar pri skupini Moonart), Ema Vratarič (ba-sistka pri skupini Sarcasm), Damir Rapič - Dexter in Luka Vojnovič - Didi. Ko smo jih nazadnje slišali, so naštudirali dve priredbi in ustvarili lasten komad, ki so ga poimenovali SS. Časa za kaj novega je bilo dovolj, zato pričakujemo, da bodo But n' fejst nadušili tudi tiste, ki jih še niso imeli priložnost slušati. Drugi tolkalci, kijih bomo imeli priložnost spoznati na letošnjem Tednu mladih so člani skupine StoP oziroma Slovenskega tolkalne-ga projekta. Skupina deluje od leta 1999, člani skupine pa so: Da-vor Plamberger, Barbara Kresnik, Matevž Bajde, Franci Krevh, Dejan Tamše, Tomaž Lojen in Damir Korošec. V skupino jih je združila želja po komornem muziciranju, raziskovanju novih tolkal, skladb in zvoka. Vsi mladi glasbeniki so ali že končali študij tolkal ali še študirajo - pravi profesionalci torej. StoPovci bodo tolkli po svojih tolkalih v sredo, 14. maja, ob 20. uri na Pungertu. Ustvarjajmo skupa] na delavnicah Tedna mladih 03 Na delavnici Od ideje do uresničitve, ki je del projekta Ti POVEJ! Urada RS za mladino, bodo mladi predstavili Majski šopek, istrski ples, s čudovito pisavo napisano ljubezensko pismo, ideje, kako oživiti mestno jedro Kranja, svoje ideje in skušali najti pot do njihove uresničitve. Delavnica bo potekala v soboto, 10. maja, od 9. ure dalje v prostorih Mladinskega sveta Kranj. Na njej bodo sodelovali mladi, stari od 15 do 30 let, ki so se do 3. maja prijavili na Urad RS za mladino. Na delavnici bodo mladi predstavili svoje ideje o oživljanju mestnega jedra ter o zabavi in prostem času v Kranju. Urad RS za mladino je akcijo TiPovej začel izvajati v letu 1999, in sicer z namenom spodbujati ustvarjalnost in inovativnost mladih. Lani so prvič kot del projekta izvedli 10 delavnic z naslovom Od ideje do uresničitve. Tako imamo letos tudi v Kranju priložnost pobliže spoznati delavnico, saj sta letos na stran mladih ustvarjalcev pristopila župan Mohor Bogataj in Center mladih, ki delavnico vključuje v program Tedna mladih. Lani je akcija TiPovej! z delavnico Od ideje do uresničitve gostovala v 10 slovenskih mestih. Na teh delavnicah so 104 udeleženci predstavili svoje ideje, 11 idejnih navdušencev je za predstavljeno idejo dobilo sredstva za lažji začetek. Nekaj teh idej je že uresničenih, nekaj jih je še v delu, nekaj se jih je na poti do cilja izgubilo, vsi tisti, ki lani niso prišli v ožji izbor, so letos spet vabljeni k sodelovanju, da bi še bolj izpilili svoje ideje. In kako delujejo delavnice Od Ideje do uresničitve? Nanje se lahko prijavijo vsi, ki so stari od 15 do 30 let in imajo kakšno dobro idejo, za katero ne vedo, kako jo uresničiti. Na delavnici se naučijo, kako idejo spraviti na papir, jo preveriti in jo potem, če teče vse kot po maslu, tudi prodati. Po delavnici imajo udeleženci mesec dni časa, da idejo razvijejo v mini poslovni načrt in jo prijavijo za nagrado 100.000 SIT. Izmed prijavljenih komisija izbere tri avtorje, ki jim pripada nagrada v zgoraj omenjeni višini. Komisijo sestavljata dve članici delovne skupine TiPovej! ter predstavnika lokalnega mladinskega centra in občine. Letošnje leto bodo potekale delavnice v treh slovenskih mesti, poleg Kranja sta to še Velenje in Brežice. Temi kranjske delavnice sta oživljanje mestnega jedra ter zabava in prosti čas v Kranju. Temi, o katerih se v Kranju že kar nekaj časa pogovarja - a rešitve zaenkrat še ni. Mogoče jo najdejo mladi na delavnici. Zupan Mohor Bogataj bo tri najbolj obetavne ideje nagradil z zneskom 100.000 SIT. Upamo, da bo mestna oblast tako prišla do svežih idej in koristnih rešitev pereče problematike. Pester izbor delavnic naj bi zagotovil, da si bo vsak obiskovalec lahko našel vsaj eno, ki bi jo rad obiskal. Začelo se bo v soboto z izdelovanjem majskega šopka, kuhanjem vegipojedine, iskanjem in uresničevanjem idej ter končalo čez en teden s plesno delavnico istrskih plesov v Kulturnem domu Primskovo. Ustvarjanje se bo začelo v soboto, 10. maja, ob 9. uri z ustvarjalno delavnico Od ideje do uresničitve. Brezplačna delavnica je del akcije TiPOVEJ! Urada RS za mladino, katere namen je spodbujati ustvarjalnost in inovativnost mladih. De-lavniška sobota se bo nadaljevala ob 12. uri s kuharsko delavnico društva Izvir na Pungertu. Ob 15. uri bosta Glavnem trgu prikazana dva načina izdelovanja majskega šopka, ki ju bo predstavil cvetličarski mojster Matjaž Beguš. Na delavnico se je treba prijaviti do četrtka, 8. maja, saj je število mest omejeno, seveda boste lahko svoj izdelek odnesli domov. Na nedeljsko plesno delavnico moderne plesne tehnike se pa ni potrebno prijavljati, samo prideš in plešeš. Delavnica bo v Mladinskem svetu ob 20. uri. Na delavnici oblikovanja gline v ponedeljek, 12. maja, boste svojo umetniško žilico lahko zadovoljili s spoznavanjem gline, osnovami oblikovanja le-te ter s spoznavanjem obdelave glinenih izdelkov po končanem ustvarjanju (sušenje, barvanje, peka). Pogovorne delavnice z naslovom Izzivi življenja bodo ravno pravšnje za vse, ki jih je strah javnega nastopanja, ki še niso odkrili, kaj bi najraje počeli v življenju, ki jih mučijo različna vprašanja o lastni biti. Prva od skupno štirih bo v ponedeljek, 12. maja, na vrsti delavnica Čustvene inteligence in osebne rasti, ki bo ob 18. uri potekala na kranjski gimnaziji. Delavnica bo pravi kraj za vse, ki bi se radi naučili več o samozaupanju in samospoštovanju ter bolje spoznali sami sebe. Na vse delavnice z naslovom Izzivi življenja se morate prijaviti na Študentskem servisu Cmok, na Glavnem trgu 20, kjer tudi plačate prijavnino (300 SIT za imetnike Cmok kartice in 500 SIT za vse ostale). Za čim lepše fotografije s poletnih počitnic, se lahko v torek, Bepop v soboto, 17. maja na Slovenskem trgu. Sredi maja sneg na Glavnem trgu Snežene kepe so letele vsevprek in zadele tudi kakšnega ničhudegasluteč mimoidočega. 12. maja, odločite obiskati fotografsko delavnico na Glavnem trgu. Fotografinja Božena Logar vas bo seznanila z osnovami fotografije, vas naučila ločiti lepe in dobre fotografije od slabih ter vam razložila kompozicijske, svetlobne in barvne zakonitosti fotografiranja. Uro po fotografski delavnici vas bodo člani društva Modri krog naučili izdelati mozaik iz keramike. Če bi se radi posvetili odkrivanju tistega, kar vas veseli, naj vas noge ob 18. uri nesejo proti gimnaziji na delavnico Odkrij, kaj te veseli. Sredino popoldne bo čas za vajo lepopisa na delavnici Umetnost kaligrafije in za vajo leporečja na delavnici Retorika in javno nastopanje. Lepopisja se boste na Glavnem trgu učili V devetih dneh Tedna mladih 03 je mogoče marsikaj. T\idi sneg! Sicer le na delavnici Snežene kepe, pa vseeno. Vendar ta petkova delavnica ni edina, na katero lahko v času od 9. do 17. maja pripeh>te svojega, lahko pa tudi sosedovega malčka. Otroško dogajanje se bo začelo v soboto, 10. maja, ob 10. uri, na Pungertu z lutkovno predstavo Od kdaj kače nosijo očala. Predstavo so pripravili študenti Pedagoške fakultete in govori o kači z imenom Nao, ki ni marala nositi očala, ker je mislila, da se ji bodo druge kače smejale ... Po končani predstavi, ob 11.30, bo čas za brezplačno delavnico, kjer bodo otroci naučili izdelovati lutke. Lutkovna skupina Sončice je za ponedeljek, 12. maja, pripravila lutkovno predstavo Mavrična dežela. V njej nastopata Pisanček in Pisanka, ki sta prišla na Zemljo od zelo daleč. Na Zemljo sta prišla zato, da bi spoznala ljudi, ki živijo v različnih deželah in se zato med seboj nimajo radi. Najprej naletita na roza deželo, kjer se igrajo roza otroci. Ti otroci živijo v prepričanju, da je roza edina barva na Zemlji ... Še preden se s svojimi otroki podate v dežele različnih barv, lahko ob 16. uri poskrbite, da bo bela majica, ki jo boste prinesli na delavnico barvanja majic, postala čimbolj mavrična. Princ Mustafa in princesa Gle-onora je predstava Orientalskega gledališča. Ogledali si jo boste lahko na Glavnem trgu v torek, 13. maja, ob 18. uri. Naslednji dan bodo ob 10. uri otroci kranjskih vrtcev risali in barvali beton na Glavnem trgu, popoldne bodo otroke spet razveselili študenti Pedagoške fakultete, ki so pripravili predstavo Slonček. Mali slonček hodi od živali do živali in jih sprašuje vse mogoče. Vendar ga vsaka žival napodi, ker ne mara odgovarjati na njegova "neumna" vprašanja ... Tudi v četrtek bodo za predstavo poskrbele študentke Pedagoške fakultete. Ob 18. uri bo čas za predstavo Ups, jaz sem pa zelen. Za petkovo otroško rajanje bo 17. uri najprej poskrbela delavnica s snežnimi kepami, ob 18. uri bo pred Old Houseom najprej zamukal voliček nato pa zame-ketal kozliček v predstavi zamejske koroške Lutkovne skupine Pika z naslovom Od volička do kozlička. Metuljček in me-tuljčica Gledališča labirint bosta v soboto, 17. maja, ob 11. uri letala na Pungertu. Po končani predstavi bo, čas za likovno ustvarjanje, saj bo na vrsti delavnica risanja, kjer bo gotovo nastal tudi kakšen metulj. Izbire je na Tednu mladih dovolj, zato ne pustite otrok pred televizorjem, ampak jih odpeljite s seboj v mesto. Drugi otroci so vedno boljša družba, kot škatla, ki kraljuje v vaši dnevni sobi. Plezalne urice na Pungertu. Foto: Jaka Vinšek ob 16. uri, leporečja pa ob 18. uri na gimnaziji. Vmes se boste lahko pozabavali še z zgibanjem barvnega papirja na delavnici origamija na Glavnem trgu. Tudi na sredine delavnice se lahko prijavite na Študentskem servisu Cmok, kjer tudi poravnate prijavnino. Za otroke je delavnica Oblike papirja - origami brezplačna. Inštrument avstralskih domorodcev didgiredoo vas bo očaral v četrtek ob 16. uri, le eno uro kasneje vas bo Maja Tolo naučila izdelati čajno lučko, s katero boste lahko bližnjega obdarili ob njegovem osebnem prazniku. Ob besedi porno se večina ljudi zdrzne, tudi ob naslovu predavanja profesorice Zorice Potisk Kaj vse se lahko naučimo iz pornografskih filmov se verjetno boste, ravno zato bi bilo zanimivo iti na predavanje, ki bo ob 19. uri v Mladinskem svetu - da se naučimo kaj novega. Stilska delavnica bo kot nalašč za vse punce, ki se bodo petek zvečer odpravile na koncert na Slovenski trg. Če bodo ob 16. uri zavile na Glavni trg, se bodo tam pod strokovnim vodstvom naučile pravilno naličiti svoj obraz in narediti sebe še lepše. Za boljšo poletno kondicijo bo v soboto, 17. maja, ob 17. uri, v Kulturnem domu Primskovo plesna delavnica istrskih plesov, skozi cel Teden mladih pa bodo na Pungertu potekale Urice športnega plezanja z znanim' slovenskimi plezalci in plezalkami (Martina Čufar, Klemen Bečan ...). Več o delavnicah m ostalih dogodkih na Tednu mladih 03 si lahko ogledate na www.teden-mladih.com. In °e pozabite, da je na delavnice treba prijaviti na Študentskem servisu Cmok, na Glavnem trgu 20 v Kianju. Pa obilo ustvarjalnih užitkov! In preko 100 prireditev! e Club Rosa Dvorana Primskovo Fokus Bar Glavna cerkev Gimnazija Kranj Grad Khislstein Glavni trg Jelenov klanec Kanjon Kokre Kino Storžič pred Mc Donaldsom Mestna hiša Staro mestno jedro Mladinski svet Maistrov trg Old House Planina Prešernova ulica Pungert Ročk Cafe Star Bar Stari Mavr Slovenski trg Športni center Kranj Študenstki servis Cmok LMO Izdelava in postavitev skulpture TM03 Motoristični kotiček - predstavitev gorenjskih moto klubov in in prikaz vame vožnje s skuterji, kolesi z motorjem in motornimi kolesi z inštruktorji vame vožnje (Sandi Kovač, Uroš Laussiger in Zlato Jensterle) CMOK turnir v taroku Kranjske mažoretke in bobnarji - Uradna otvoritev Tedna mladih Koncert alternativne glasbe - Scarecrovv, , Gwynn ap nudd, EsoSpe, Explusion, , KAOZ, , Radical dub kolektiv / / MH Četrta pot - otvoritev razstave grafik, slik, risb in karikatur liti* s«vk. Meta K«.*« jjiij« iht»rotj»/ " Koncert - Select, ■v v; , Rebeka Dremelj ' Večer trših tehničnih ritmov - dj Plotz (guest), tlj *i/l?> (interpartv), dj Becco (tort dust), sij Oonble - B (freelancer), dj Diablo (kimiteam), r M, Backstage, Best Brate (Aut), Tha Flow, BtOTtt On, Cancel, Nogometna tekma - Gorenjski Gles (t. časopisna liga): NK Velesovo (t. fenska nogometna liga) ^?"J8" SM CMOK turnir v igri; ni: NK Triglav: NK Nafta Lendava 0300 fittm ŠS Cmrt MS » 6C M OH M O GK FB House session by VulcanoT - dj Angel Anx, dj VmreB, dj Pipe«, dj tazy Retrospektiva slovenskih SK8 filmov Zborovski koncert - Sirene Večer cocktailov Koncert - Srečna mladina, Gušti&Polona Kasal O ™ Etno - jazz koncert - Ulita © MJ Srednješolski in osnovnošolski ■■■ tek O MJ 7. Megasrčkov tek po ulicah Kranja PL Barvanje in grafitiranje cestnih podhodov © GT H 10. pokal Radia Kranj - tekmovanje rekreativcev in družin na rolerjih -Roces turneja 2003 (3 GK M 00 Koncert • Terra folk, BabStey (Rus) MHHHeRV © PU : Potopisno predavanje - Pisana Malezija in skok HHBHHf v Singapur / O MS GT ponedeljek 12.5. (. CMOK turnir v odbojki, vmes športno plesni nastopi RCVOGU Družabni večer Večer Showdance-a in Salse - PK finča, t Akustični bobnarski nastop - But n' fejst G K Gledališka predstava - Fraza, ki je osvojila 1.000 bejb/ / , © PU i i M PI-FF - Politically incorrect film festival v Kranj (Politično nekorekten filmski festival) £ vi torek GT ItiOD CMOK turnir v odbojki, vmes športno plesni nastopi RC V06U PU Cmok turnir v fmikolanju MS Dan družabnih iger - Naseljenci otoka Catan O Koncert - Big band jazz oddelka Koroškega WSSSBSk deželnega konzervatorija iz Celovca gk Koncert - Passo Continuo, O PU Potopisno predavanje - Tehnika, arhitektura, mmmmm roboti... v deželi vzhajajočega sonca sreda MI*, i * 1 Ustvarjamo lepši jutri - predstavitev - Rdeči križ. Oruitvn Šenl'k, Društvo Amnesty International, Društvo Sni ■■>, Skupnost Barka, tmnt Janeza SnimkaiH VDC Sonček Kranj, kfDG Varstveno delavni cortter Kranj, Slovenska filantropija GT Otvoritev razstave v preddverju ŠS Cmok in kulturni program - OŠ Helena Puhar Gf CMOK turnir v ulični košarki Prt« . ..... © KS Javna tribuna - Ali sta trava in XTC res problem? Na koncu podelitev nagrad zmagovalcem natečaja v pisanju prostih spisov na temo "i.!; <<>><; m isvav;!", Natečaj je na kranjskih osnovnih in srednjih šolah organizirala LAS MO Kranj GT Predstavitev različnih mlajših plesnih skupin MH Strokovno vodstvo po razstavi Družina v Kranju - Kruh in srce / / PU Akustični koncert - StoP - Slovenski tolkalni projekt Koncert neuveljavljenih alternativnih ročk skupin -Taleseni, ttorts!;,5(u)i, Gradska,. Unameit, , Ground zero /vsotauaoju/NKLG/ Otvoritev razstave - Sanje / / Večer sodobnega in orientalskega plesa - KUD MUV, PK Tinča, Nursel, plesna skupina NUR Potopisno predavanje - Vzpon na Ključevska Šopka - Kamčatka- Rusija / toneš; Spola Sebjanič. Mina Kniicat/ . GK Gledališka predstava - Pohujšanje v dolini ■B Šentfloijanski /Drzne in lepi/ CMOK turnir v ulični košarki, vmes športno plesni nastopi RC VOGU Klepet s Tonetom Pavčkom + kvartet saxofonov Žrebanje nagrad "Pro potop" I raSport/ Predavanje - Izzivi življenja - Kaj se lahko naučimo iz pornografskih filmov / / Nastop skupine Folk Palette (Bul) Hip hop koncert - Murat & Jose. Edo Maajka (BiH) Ulične improvizacije - Ura za Impro / t gosti/ Filmske projekcije - Chi - Gui - Mi / . ■/ + drugi filmi mladih ustvarjalcev After hip hop party - dj Kpow, rt j hi CMOK turnir v bunkahrc-u ( Koroški zamejski Slovenci se predstavijo CMOK turnir v badmintonu Lan party - priprave /tekmovanje v računalniških igricah/ Koncert - Anavrin, F Tinkara Kovač, Jazz koncert - Jazziks in projekcija filmov "Rim mladje" /.. / PltjN ti......• ftijmSSCm* Facko na kolesu / ■ " 7 Lutke za otroke - Od kdaj imajo kače očala? Meritvi Pot/ Delavnica za otroke - lutkarnica Delavnica za otroke - barvanje majic - bele majice prinesite s seboj Lutke za otroke - Mavrična dežela / skupina Sončite/_ Lutke za otroke - Princ Mustafa in princesa Gleonora / / Malčki rišejo s kredo / / Lutke za otroke - Slonček / / Razstava Družina v Kranju - vodstvo in delavnica za otroke od 5 do 8 let (izdelava preproste igračke -punčke, kakršne so si v preteklosti otroci izdelovali sami - /iijM.Magda Zore/ Lutke za otroke - Ups, jaz sem pa zelen /štiidtfitkf Pet/______ Delavnica za otroke - snežene kepe Lutke za otroke Od volička do kozlička / Koroški Slovenci/ Lutke za otroke - Metuljčica /Gledališče Labirint/ Delavnica za otroke - risanje www.teden-mladih.com Sob, 10.5. Sre, 14.5. Čet, 15.5. Pet, 16.5. Sob, 17.5. kranj-9-17-5-2003 organizator-Center mladih soorganizator-Klub študentov Kranj soorganizator-Art center Grožnja s prepovedjo izvoza mleka Evropski veterinarski inšpektorji so zahtevali od Slovenije redno analizo mleka pri vseh, ki ga oddajajo. Sicer bo za naše mleko veljala prepoved izvoza v države Evropske unije. Ljubljana - Afera s kloramfe-nikolom, ki se brez ustreznega zaključka že dolgo vleče, je prestopila državne meje. Nanjo so postali pozorni tudi veterinarski inšpektorji Evropske unije, ki so obiskali Slovenijo. "Ves čas smo opozarjali in zahtevali, da kmetijsko ministrstvo in veterinarska uprava (VURS) prideta stvari do dna, pa še vedno nimamo jasnih vzrokov za pojavljanje kloram-fenikola v mleku. Ob tem so ves čas obtoževali kmete, da so nekaj dodajali. V to ne verjamemo in smo prepričani, da gre za neki sistemski vzrok, vsi, ki so Za varno delo v gozdu Kranj - Kranjska območna enota Zavoda za gozdove je tudi letos organizirala tečaj varnega dela v gozdu za lastnike gozdov. Aprila sta bila tečaja na območju Škofje Loke in Poljan, jutri, v četrtek in petek, 7., 8. in 9. maja, pa bo tečaj na območju krajevne enote Železniki. Pojasnila daje vodja krajevne enote Boštjan Skrlep. J.K. za to pristojni in plačani, pa ga morajo odkriti. Kmetijsko ministrstvo in Vurs se ves čas izgovarjata, daje to stvar kmeta in zadruge, ki mleko odkupuje. Vurs je institucija, ki porabi precej proračunskega denarja in ima veliko ustreznih ljudi. Če bi bilo na začetku, ko smo stopili skupaj, vzpostavljeno tesno sodelovanje, bi probleme že rešili," je povedal predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Dejal je, da so v zbornici opozarjali na dermosprej in adiziol ter na druge stvari, na Vursu pa so se samo nasmihali in trdili, da mi problematike ne poznamo. "Sedaj je evropska inšpekcija ugotovila, da je bila na Vurs v tem času vrsta nepra- vilnosti, in zahtevala ukrepanje. Vključeni so bili tudi tožilstvo in organi pregona, pa v bistvu niso nič ugotovili. Ce je nekdo dejansko nekaj prepovedanega počel, naj se mu to dokaže in se ga kaznuje, ^a problem je najprej zamajal zaupanje domačih kupcev, ki pa se je spet povrnilo. Težave predstavljajo južni trgi, ki nase probleme izkoriščajo sebi v prid in izsiljujejo nižje cene," je povedal predsednik Zadružne zveze Slovenije. Slovenija, tako država in njeni organi kot Zadružna zveza Slovenije in Kmetijska gozdarska zbornica so popustili pred zahtevami Evrope in pristali na redno mesečno vzorčenje mleka. Problem pa se je pojavil, ko se je bilo treba dogovoriti, kdo bo plačal njegove stroške: ali kmet sam, ali mlekarna ali država oziroma ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Problem je še bolj zapleten v primeru, če bo prvo vzorčenje pozitivno oziroma sumljivo, in mleka ne bo mogoče oddajati, potrditveno vzorčenje pa bo sum ovrglo, in kdo bo v tem primeru kmetu pokril škodo. Organizacije kmetov trdijo, da bo morala država, ki je tak ukrep sprejela, pokriti stroške. V drugačnem položaju pa bodo kmetje, ki jim bo krivda dokazana. V tem primeru bo moral biti v prihodnje postopek hitrejši in učinkovitejši. V Nemčiji se v raziskovanje sumljivega primera takoj vključi kriminalistična po- licija, ker je po nemških zakonih oddaja oporečnega mleka hudo kaznivo dejanje in je potrebna takojšnja kontrola na kmetiji. Grožnja, da nam bodo v Bruslju priprli ali popolnoma zaprli vrata za naše mleko, če ne bo vpeljali ustreznega učinkovitega nadzora, je še bolj resna tudi zato, ker se količina proizvedenega mleka v Sloveniji še naprej povečuje, pogoji za izvoz pa so vedno zahtevnejši. Tudi v drugih državah, kamor Slovenci izvažamo mleko, še posebej v državah na območju nekdanje Jugoslavije, se glede tega radi zgledujejo po ukrepih Evropske unije. Take primere smo pri izvozu naših kmetijskih izdelkov že doživeli. Jože Košnjek Slovensko gozdarstvo na evropski ravni Na Dunaju je bila ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi, ki pokrivajo skoraj polovico njene površine. Organizirala sta jo Avstrija in Poljska. Na konferenci so sprejeli šest resolucij. Denar za kmetijstvo in podeželje Ljubljana - Vlada je pred prazniki sklepala o pomoči kmetijstvu in podeželju na osnovi uredbe o programih kmetijske strukturne politike v letih 2003 in 2004. Iz letošnjega proračuna je za to namenila 4,26 milijarde tolarjev, v proračunu za prihodnje leto pa je že "rezervirala" 6,24 milijarde tolarjev, kar je približno 80 odstotkov razpoložljivih sredstev za prihodnje leto. Denar bo porabljen za zagotovitev večje konkurenčnosti slovenskega kmetijstva in živilskih predelovalnih podjetij, posameznih kmetov in lokalnih skupnosti. J.K. Ljubljana - Na konferenci so se pogovarjali predvsem o traj-nostnem gospodarjenju z gozdovi v Evropi. Še posebej so bili pozorni na pet področij: na biot-sko pestrost evropskih gozdov, na medsektorsko sodelovanje in državne gozdarske programe, na ekonomsko učinkovitost traj-nostnega gospodarjenja z gozdovi, na kulturni vidik gozdov in na gozdove in ter njihovo povezanostjo s klimatskimi spremembami. Avstrijski minister za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo Josef Proell je v uvodnem govoru ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM FREZALEC REZKALEC; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov, in pis.; kat. B; do 07.05.03; 0R0DJAR-STV0 D.0.0., MLAKARJEVA UL 63, ŠENČUR AVT0MEHANIK AVT0MEHANIK; ned. č.; 3 I. del. izk.; delo z bazami pod. - osn.; kat. B; do 13.05.03; AVT0TEH-NA VIS & PIŠEK D.0.0., GRENC 37, ŠK. LOKA AVTOELEKTRIKAR SERVISER VILIČARJEV; d. č. 6 mes.; 5 I. del. izk.; nem. j. - gov.; kat. B; do 10.05.03; ELAS SERVIS D.O.O, V0P0VLJE 33, CERKLJE ELEKTRIKAH ELEKTRONI« ELEKTRIKAR II.; d. č. 3 mes.; kat. B; odslužen voj. rok, terensko delo, kasneje možnost zap. za nedol. čas; do 13.05.03; LTH ŠK. LOKA D.D., KIDRIČEVA C. 66, ŠK. LOKA SLIK0PLESKAR SLIKOPLESKAR; d. č. 8 mes.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 17.05.03; JR P0DJ. ZA TRG. IN ST0R. D.0.0., G0LNIŠKA C. 13, KRANJ SLIKOPLESKAR; ned. č.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 09.05.03; B0LIĆ BORKA S.P., KIDRIČEVA 4B, KRANJ FRIZER FRIZER; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; do 06.05.03; PIRC LENART S.P., C. STANETA ŽAGARJA 40, KRANJ FRIZER - SAM0ST.; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 13.05.03; 0VI-JAČ DARINKA S.P., RUČIGAJEVA 2, KRANJ ZIDAR ZIDAR; d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; kat. B; do 13.05.03; REŠET D.0.0., HUJE 9, KRANJ PEČAR POLAGALEC KERAMIKE; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov.; kat. B; do 07.05.03; SAZA D.0.0., ŽUPANČIČEVA UL. 39, KRANJ VOZNIK AVT0MEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov.; kat. B,C,E; do 10.05.03; SANDI D.0.0., DOVJE 60, MOJSTRANA VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B,C,E; do 13.05.03; REŠET D.0.0., HUJE 9, KRANJ AVTOMEHANIK - VOZNIK AVTOBUSA; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; kat. D; do 13.05.03; INTEGRAL D.D., PREDILNIŠKA C. 1, TRŽIČ AP KUHAR NATAKAR; d. č. 2 mes.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; do 24.05.03; FINŽGAR FRANC S.P., LINHARTOV TRG 15, RADOVLJICA VETERINARSKI TEHNIK LABORANT - S0DEL. IN IZVAJANJE PREISKAV IN ANALIZ, SPREJEM IN PRIPRAVA MATERIALOV ZA PREISK. IN ANALIZE V ENOTI KRANJ; d. č. 7 mes.; delo z bazami pod. - osn.; do 13.05.03; UNIVERZA V LJUBLJANI, VETERINARSKA FAKULTETA NVI ENOTA NAKLO, KRANJSKA C. 16, NAKLO RAČUNALNIŠKI TEHNIK SERVISER RAČUNALNIŠKE OPREME; d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; angl. j. - pis.; poznavanje operac. sist. in računal, omrežij - osn.; kat. B; do 09.05.03; KRAJNIK D.0.0., KIDRIČEVA C. 66/A, ŠK. LOKA GRADBENI DELOVODJA GRADBENI DELOVODJA; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 13.05.03; REŠET D.0.0., HUJE 9, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK ADMINISTRATIVNA DELA; d. č. 2 mes.; nem. j. - gov in pis; urej. besedil in delo s preglednicami - osn • kat. B; do 24.05.03; MAVERICK C0M-MERCE D.0.0, KRAŠNOVA UL. 14, KRANJ INŽ. ELEKTROTEHNIKE SERVISER ELEKTRONIKE IN AVTOMATIKE; d č 12 mes.; 5 I. del. izk.; nem. j. in angl. j. - gov kat B; do 10.05.03; ELAS SERVIS D. 0.0!, V0P0VLJE 33, CERKLJE ORGANIZATOR INFORMATIK VODJA PISARNE, GRAFIČNO OBLIKOVANJE; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. - gov.; delo s preglednicami in urej. besedil - zaht.; kat. B- do 09 05.03; KERN FRANCI S.P, SREDNJA VAS PRI ŠENČURJU 5, ŠENČUR UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE SAM0ST. STROK. SOD. ZA PROGRAMSKO OPREMO (HARDVVARE); ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil m delo s preglednicami - zaht.; kat. B; zaželjeno 'znanje rus. j, izkušnje s pod. strojne opreme (HARDVVARE-A), možnost daljše služb, odsotnosti, potovanj; do 21.05.03; ISKRA MEHANIZMI D.D, LIPNiCA 8, KROPA STROK. SOD. V RAZVOJNI SKUPINI ZA ELEKTRONIKO; ned. č.; 5 I. del. izk.; angl. j. in nem. j. - gov.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 21.05.03; ISKRA MEHANIZMI D.D, LIPNICA 8, KROPA VODJA PROJEKTOV; d. č. 6 mes.; kat. B; do 12.05.03; ELECTRAS D.O.O, BRITOF 271, KRANJ UNIV. DIPL. PRAVNIK STROK. SODELAVEC; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; pravniški drž. izpit; do 06.05.03; OKRAJNO SODIŠČE V KRANJU, ZOISOVA UL. 2, KRANJ; št. del. mest: 3 STROK. SODELAVEC; d. č. 8 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; pravniški drž. izpit; do 06.05.03; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU, ZOISOVA UL. 2, KRANJ STROK. SODELAVEC; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; pravniški drž. izpit; do 06.05.03; OKRAJNO S0-DIŠČE.JESENICE, C. MARŠALA TITA 37, JESENICE; št. del. mest: 2 PROF. GLASBENE VZGOJE UČITELJ/ICA GLASBENE VZGOJE; ned. č.; slov. j. - gov. in pis.; do 06.05.03; OŠ BISTRICA TRŽIČ, BEGUNJSKA C. 2, TRŽIČ UNIV. DIPL. ARHEOLOG RAVNATELJ GORENJSKEGA MUZEJA; d. č. 60 mes.; 5 I. del. izk.; katerakoli univerzitetna izobrazba družboslovne ali humanistične smeri; do 09.05.03; MESTNA OBČINA KRANJ, SLOVENSKI TRG 1, KRANJ UNIV. DIPL. PEDAGOG SVETOVALNI DELAVEC; ned. č.; do 13.05.03; OŠ STANETA ŽAGARJA UPNICA, LIPNICA 12, KROPA DR. MEDICINE ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU; ned. č.; do 28.05.03; 0ZG KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ DR. STOMATOLOGIJE ZOBOZDRAVNIK; ned. č.; slov. j. - gov.; do 28.05.03; 0ZG KRANJ, 0E ZDRAVSTVENI DOM TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČ ZOBOZDRAVNIK; d. č. 12 mes.; slov. j. - gov.; do 28.05.03; 0ZG KRANJ, OE ZOBNA POLIKLINIKA KRANJ, G0SP0SVETSKA UL. 8, KRANJ; št. del. mest: 2 opozoril na pomen gozdov za Evropo. Pokrivajo skoraj 100 milijonov hektarov ali skoraj polovico Evrope in predstavljajo dobro četrtino vseh svetovnih gozdov. Vsak prebivalec Evrope predstavlja 1,4 hektara gozda. Površina gozdov v Evropi se letno poveča za desetino odstotka. Na konferenci je sodeloval tudi komisar Evropske unije za kmetijstvo Franz Fischler. Na konferenci je sodeloval tudi slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But, ki je v evropski gozd, ki nastaja na Dunaju, zasadil veliko listno lipo, za katero bodo skrbeli dijaki dunajskih gimnazij. V govoru je povedal, da je Slovenija med tremi državami Evrope, v katerih pokrivajo gozdovi nad polovico ozemlja. Sedanji delež je 56 odstotkov in se povečuje. Dolgoletna tradicija sonaravnega gospodarjenja z gozdovi učinkuje zelo pozitivno, zaskrbljujoče pa je zmanjševanje števila prebivalcev na podeželju in deleža prihodka od gozdarstva. Slovenija upošteva smernice dosedanjih ministrskih konferenc in jih je zapisala tudi v program razvoja gozdov iz leta 1996 in v zakon o gozdovih. Koncept trajnostnega razvoja gozdarstva zahteva stalno izobraževanje lastnikov gozdov, strokovnjakov, gozdnih delavcev, članov nevladnih organizacij in zainteresiranih posameznikov. Povečanje gospodarske učinkovitosti gozdarstva je zahtevna naloga. Še naprej bo treba seznanjati ljudi, da prispevajo gozdovi tudi k javni blaginji in da je les obnovljiv vir energije. Minister Franc But je udeležence konference seznanil z našim projektom Natura 2000, REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA E NOTA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 KRANJ Številka: 35100-0323/02-04/ME Datum: 28.04.2003 Upravna enota Kranj, Oddelek za okolje in prostor, Slovenski trg 1, 4000 Kranj na podlagi 4. odstavka 60. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo objektovv območju M0 7/1 - Gorenjski sejem, v podobmočju A, in sicer objektov A1, A2 -1, faza (brez nadstrešnic nad pokritimi parkirnimi površinami) in A3, razen za IV. in V. fazo gradnje lokalov TOP 3.1, TOP 3.8 in TOP 3.5, ki tvorijo trgovsko poslovni center, s pripadajočo infrastrukturo in zunanjo ureditvijo, investitorja ŽIVILA KRANJ, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, d.d., CESTA NA OKROGLO 3, 4202 NAKLO OBJAVLJA da je bilo dne 25.4.2003 izdano enotno dovoljenje št. 35100-0323/02-04/ME za gradnjo objektov v območju MO 7/1 - Gorenjski sejem, v podobmočju A, in sicer objektov A1, A2 - I. faza (brez nadstrešnic nad pokritimi parkirnimi površinami) in A3, razen za IV. in V. fazo gradnje lokalov TOP 3.1, TOP 3.8 in TOP 3.5, ki tvorijo trgovsko poslovni center, s pripadajočo infrastrukturo in zunanjo ureditvijo na zemljišču pare. št. 441/8, 444/6 - del, 444/7, 444/13, 444/14, 444/15, 444/16, 444/17, 444/21, 444/27 - del, 444/28 in 444/1 k.o. KRANJ, investitorju ŽIVILA KRANJ, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, d.d., CESTA NA OKROGLO 3, 4202 NAKLO, ' da je bilo v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo dne 22.4.2003 izdano okoljevarstveno soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS, Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana št 35405-27/2003, • da so bile med javno predstavitvijo, javno obravnavo in zaslišanjem investitorja podane pripombe, ki se nanašajo na vpliv predmetnega posega na okolje in sicer, da sta bili med posekanimi drevesi dve zaščiteni platani ter da je ekološko nesprejemljivo, da se s projektom zmanjšujejo zelene površine. V postopku za izdajo dovoljenja je bilo ugotovljeno, da platani nista bili zaščiteni ter da je park, v katerem sta rasli, predstavljal le del oblikovane narave, ki ni bil zavarovan niti vzdrževan. Zaradi poseka dreves pa bo kot izravnalni ukrep izvedena zasaditev v dveh fazah, in sicer v prvi fazi bo na podobmočju A zasajeno 165 dreves in sicer med utrjene površine ter v obrežni pas, v drugi fazi pa bo na podobmočju B zasajeno 176 dreves, ki bodo dopolnila obstoječo vegetacijo. Pomočnica načelnika NADA KODER ŠTRAKL, univ. dipl. prav. podpisal pa je šest dokumentov: dunajska deklaracijo vrha o gozdovih za življenje in dunajske resolucije številka 1, 2, 3, 4 in 5, ki obravnavajo krepitev sodelovanja pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, pospeševanje ekonomske učinkovitosti trajnostnega razvoja gozdov, povečevanje družbenih in kulturnih razsežnosti gospodarjenja z gozdovi, ohranjanje in povečevanje biotske raznovrstnosti gozdov ter povezavo med gozdovi in spremembami podnebja. Minister Franc But in evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler sta se pogovarjala tudi o načrtovanem obisku komisarja v Sloveniji 23. maja. Jože Košnjek Kje so meje gnojenja Ljubljana - Vlada republike Slovenije je v poročilu o stanju okolja v letu 2000 obravnavala vpliv kmetijstva in kmetijskih dejavnosti na varovanje okolja v državi. Ugotovila je, da predstavlja onesnaževanje predvsem podzemnih voda s presežki hranil iz kmetijstva problem zlasti na območjih, kjer so kmetijske površine v tesnem stiku s plitvo ležečimi podzemnimi vodami in kjer je kmetijska pridelava zelo intenzivna. Predvsem to drži za območja na plitvih rjavih tleh v porečjih Mure, Save, Drave in Savinje. Najnovejši podatki kažejo, daje v povprečju dušikova bilanca pozitivna (plus 64 kilogramov dušika na hektar), kar tudi pomeni, da v 55 odstotkih kmetje pretirano^gnojijo. Poraba mineralnih gnojil se je v zadnjih petih letih ustalila in je znašala leta 2000 174.620 ton oziroma 397 kilogramov na hektar obdelovalnih površin. Prevladujejo dušična gnojila, ki obsegajo 45 odstotkov vseh vnosov. Kljub nekaterim omejitvam in predpisom ustalitev porabe še ni trdna. Analiza porabe sredstev za varstvo rastlin se se naprej povečuje. Skupna poraba dosega dobre 3 kilograme na hektar kmetijske zemlje, kar nas uvršča med večje porabnike V Evropi. Aprila leta 2001 je bil sprejet slovenski kmetijsko okoljski program (SKOP), kl spodbuja kmetijsko pridelavo, ki ustreza potrebam potrošnikov, varuje njihovo zdravje, za' gotavlja trajnostno rabo naravnih virov in ohranja značilnost slovenske pokrajine. iS- Torek, 6. maja 2003 OSEBNA RAST / nace.volcic@mojuspeh.com, SVET V GIBANJU / matjaz.gregoric@g-glas.si gorenjski glas • 19. stran Odkrijte svoj osebnostni tip Ljudje smo pogosto prepričani, daje človeKa, Ki je drugačen od nas, potrebno na neki način spremeniti. Nesporazumi med nami največkrat nastanejo prav zato, ker ne dojamemo, da je vsak posameznik edinstven in ima drugačne osebnostne karakteristike kot mi. Želimo si, da bi nam bil podoben, v resnici pa je ravno pestrost in raznolikost čar tega življenja. Ljudje se delimo na štiri osnovne osebnostne tipe. Psihologi so jih poimenovali različno, v uporabi pa so najpogosteje sangvinik, melanholik, kolerik in flegmatik. Vsaka osebnost ima prednosti in slabosti. Dobro se je zavedati obeh. Če poznamo svoje pozitivne lastnosti, potem vemo, na kaj se lahko opremo in jih tako še bolj izpopolnimo, če pa poznamo vslabe, jih lahko hitreje odpravimo in s tem dvignemo raven našega življenja. Odkrijte torej svoj osebnostni profil... Sangviniki - večni otroci Sangvinike spoznamo po izbranem videzu, največkrat v svetli, pisani in pogosto nenavadni obleki. So privlačni, polni veselja, humorja in smeha. Radi so med ljudmi, v središču pozornosti, uživajo v zabavi in jo vedno poživijo. Tisti, ki v druščini najbolj izstopa, energičen in glasen, je skoraj zagotovo sangvinik. So navdušeni, izraziti, čustveni in zelo odkriti ljudje - radovedni in izvrstni pripovedovalci zgodb. Pri svojem , delu so ustvarjalni in polni idej. Pogosto se prostovoljno javijo za nalogo in navdušijo zanjo tudi druge. Najboljši so v tistem poklicu, ki ima opravka z ljudmi in komunikacijo. Hitro se spoprijateljijo, zato imajo mnogo prijateljev. Radi imajo spontane dejavnosti, tveganje in spremembe. Površni, pozabljivi in neorganizirani... Površnost. Naloge pogosto ne izpeljejo do konca. Naučiti se morajo vztrajnosti in dojeti, da smisel življenja ni užitek, pač pa postaviti si cilj in ga uresničiti. Njihov naslednji problem je zgovornost. Drugim le redko, prepustijo besedo. Vrzeli v komunikaciji lahko rešijo tako, da govorijo manj. Ker pri pogovoru pogosto pretiravajo, se morajo zavedati, da preveč slikovite pripovedi postanejo laži. Sangviniki so samoljubni, včasih nimajo občutka za druge in so preveč zaposleni s seboj. Zato morajo svojo pozornost zavestno premakniti k soljudem in razumeti njihove stiske. Pogosto posegajo v besedo in odgovarjajo namesto drugih. Zavedati se morajo, da niso ravno oni tisti, ki morajo prekiniti tišino. Sangviniki vsekakor ne slovijo po dobrem spominu, s težavo si zapomnijo imena, pozabljajo ključe, denarnice, torbice. Najbolje bi bilo, če bi si vsako stvar zapisali. Melanholiki - iskalci popolnosti Melanholiki so temeljiti, premišljeni, preudarni in analitični. Prepoznamo jih po resnem videzu, zadržanosti, urejenosti, eleganci in ubranosti. So izredno nadarjeni, ustvarjalni in se nagibajo h genialnosti. Zanimata jih umetnost in glasba. Imajo občutek za lepoto, slog in cenijo izvirnost. Kot starši postav- ljajo visoka merila, želijo si, da bi bilo vse narejeno prav in popolno, pospravljajo za otroci in vedno stremijo k redu. Pri delu so perfekcionisti. Skrbijo za malenkosti in so zelo natančni. Vnaprej vidijo probleme in največkrat najdejo ustvarjalne rešitve. Najrajši imajo grafe, številke, razpredelnice, sezname in birokratska dela. Prijateljev nimajo veliko in jih zelo previdno izbirajo. Z njimi so zelo čustveni in intimni. Melanholiki so običajno v ozadju in ne marajo pozornosti. So zvesti, predani, sočutni in znajo prisluhniti. Občutljivi in pesimistični... So zelo občutljivi in potrti ljudje. V sebi premlevajo dogodke in pogosto iščejo razlog za slabo voljo. Zelo hitro so prizadeti in drugi morajo z njimi delati "v rokavicah". Največkrat so pesimistično razpoloženi in razmišljajo negativno. Predvsem se morajo zavedati, da ljudje ne marajo depresivnih in žalostnih ljudi, ki venomer iščejo težave. Naučiti se morajo optimizma in iskanja pozitivnega v dogodkih. Melanholiki pogosto tudi o sebi razmišljajo slabo in se počutijo negotove. Zato se morajo večkrat opomniti, da so vredni in sposobni in da jim ni treba iskati odobravanja pri drugih. So obotavljivi, preveč načrtujejo in premlevajo ter premalo delujejo. Zavira jih perfek-cionizem in (pre)visoka merila, ki včasih niso uresničljiva. Zavedati se morajo, da za uspeh ni nujno biti popoln in se zato lahko sprostijo. Koleriki - rojeni voditeji Dinamični, aktivni in izrazito optimistični. Rojeni voditelji, z močno voljo in odločnostjo. Venomer popravljajo napake drugih in želijo, da ljudje delajo tako, kot rečejo oni. So hladni, brezčutni, neodvisni in samozadostni. Hrepenijo po spremembi in se pogumno lotevajo novih izzivov. Kot starši uveljavljajo trdo vzgojo, motivirajo družino, organizirajo domača opravila in urejajo gospodinjstvo. Koleriki so od vseh najbolj praktični ljudje. Ne zanima jih estetika (kot melanholike), ampak uporabnost stvari. Ko se pojavi problem, takoj poiščejo rešitev in nemudoma krenejo v akcijo. Najbolje se počutijo, če imajo okrog sebe ljudi, ki jim lahko delijo naloge. Pri delu so odlični organizatorji, vztrajni, trmasti in želijo uresničiti zadani cilj za vsako ceno. Prijateljev skorajda ne potrebujejo, namesto pogovora imajo rajši delo in produktivnost. Hitro priskočijo na pomoč, v kriznih situacijah ostanejo prisebni in se dobro odrežejo. Pokroviteljski in podcenjevalni... Koleriki se pogosto soočajo s stresom, saj se nikoli ne umirijo in sprostijo. Zato se morajo včasih ustaviti, oddahniti in se posvečati tudi drugim "nepo- membnostim". Vselej želijo imeti nadzor nad vsem. Druge ljudi pogosto obravnavajo kot orodje za dosego cilja. Do njih imajo običajno nekoliko podce-njevalen odnos, "ah, ti norčki!" in niso vešči v medosebnih odnosih. Zato morajo včasih stopiti iz oblakov in razumeti, da vsi ljudje ne razmišljajo vedno le o delu, akciji in ciljih in da za to niso nič manj vredni. Naučiti se morajo potrpežljivosti in do drugih pristopati umirjeno. Njihova največja tragedija je, da imajo skoraj vedno prav, a niso priljubljeni, ker svoj prav uveljavljajo preveč agresivno. Včasih je dobro, da pred drugimi priznajo tudi kakšno napako. Čeprav je to zanje najtežje, pa bodo tako vseeno bolj učinkoviti. Flegmatiki -"meni je vseeno" Flegmatiki so umirjeni in sproščeni ljudje. So zbrani in brezbrižni. Znani so po svoji počasnosti in odnosu, "čez sto let to tako ali tako ne bo več pomembno." Živijo dosledno življenje in so največkrat srečno sprijaznjeni z njim. So tihi, zadržani in imajo odličen smisel za humor, včasih so cinični. Flegmatiki so sočutni in prijazni ljudje, zelo dobri sogovorniki. Kot starši si vzamejo čas za otroke, nikamor se jim ne mudi in se ne razburijo zlahka. Zaradi svoje hladnosti in čustvene odmaknjenosti pogosto posredujejo pri prepirih in umirijo strasti (običajno med dvema koleriko- ma). So sposobni in zanesljivi pri delu, znajo upravljati, se znajdejo pod pritiskom in vedno poiščejo bližnjice. Imajo veliko prijateljev, saj so prijazna in prijetna družba ter odlični poslušalci, ki izražajo sočutje in skrb. Brez navdušenja in motivacije... Flegmatiki niso navdušeni ljudje in redkokdaj jih kaj predrami. Navdušenja se lahko naučijo tako, da se obnašajo navdušeno, čeprav ne vidijo razloga za to. Sčasoma bodo zanetili iskrico in prižgali ogenj v sebi. Flegmatiki ne marajo sprememb in uživajo v sivem vsakdanu, ki jim ponuja potrebno udobje in varnost. To jih zavira pri osebni rasti, zato morajo včasih poizkusiti tudi kaj novega in nevsakdanjega. Zaradi svojega načina življenja so videti leni in nezainteresirani. Pogosto odlašajo in ne prevzemajo odgovornosti, za to kar se jim dogaja. Naučiti se morajo veščin samomotivacije, kar bo še najbolj všeč njihovim delodajalcem. Čeprav so zvesti in prizadevni, pa imajo težave z roki in upravljanjem s časom. So neodločni in pogosto privolijo v nekaj, kar si sploh ne želijo. Včasih je dobro reči tudi ne. Toliko o naših osebnostnih karakteristikah. Naslednji torek bomo govorili o čustvih, kaj nam sporočajo in kako se z njimi soočati. Nace Volčič, www.mojuspeh.com Fička ni več, a bo večno živel kot miniatura Legenda je še enkrat oživela Kranjsko podjetje Hribar in otroci je s kragujevško Zastavo podpisalo licenčno pogodbo za ekskluzivno prodajo miniature legendarnega fička, ki jo bodo izdelovali v eni najbolj znanih tovarn avtomobilskih miniatur na Kitajskem. Fičko, ki še živi v srcih marsikaterega voznika, bo v miniaturni izvebi naprodaj za približno 3,5 evra. Kocka je padla v začetku letošnjega februarja, ko sta kranjski podjetnik Jože Hribar (lastnik in direktor podjetja Hribar in otroci) in direktor marketinga Zastave Vladeta Kostič v idiličnem okolju beograjskega avtomobilskega muzeja podpiala pogodbo, s katero seje ponovno rodila ena od avtomobilskih legend - popularni fičko, ki ga je kragujevška Zastava po Fiatovi licenci izdelovala vse do leta 1985, v tem času pa je iz njenih obratov prišlo skoraj milijon (natančno 923.487) primerkov. Prvi je bil izdelan že davnega 18. oktobra 1955, v nekdanji Jugoslaviji in tudi za marsikatero slovensko družino pa je bil dolgo vrsto let nepogrešljivo (in edino) prevozno sredstvo. Jože Hribar, ki se z avtomobilskimi miniaturami ukvarja vse od leta 1991, ko je ustanovil svoje podjetje, je o miniaturnem fičku razmišljal kar nekaj let, prvo pa je ob 30-letnici revije Avto magazin zakuhal leta 1996. Kar tri leta je skupaj z dvema strokovnjakoma zbiral vse dotlej izdane miniature fiata 600 (originalnega italijanskega predhodnika fička) v zbiratelj-ski velikosti 1/43 in opravil podrobne komercialne in tehnične analize. Leta 2000 se je odločil za izdelavo lastnega orodja, s ci- ljem dovolj kakovostnega izdelka za primerno ceno. Sledili so postopki za zagotovitev vseh pravnih podlag, avtorske zaščite in pogajanja z Zastavo. Prav tako je bilo potrebno poiskati ustrezno tovarno, ki jo je Hribar našel na Kitajskem (kajpak zaradi ugodne proizvodne cene); tovarna miniatur v Carrarami je ena vodilnih na tem področju, v lanskem juliju je bil narejen tudi končni fičkov odlitek. Pred začetkom proizodnj so bili izdelani štirje osnutki, zadnji četrti, ki je tudi namenjen proizvodnji, je zastava 750 letnik 1973 v zbirateljskem merilu 1/43. Začetek proizvodnje in prodaje sovpada s 50-letnico tovarne Zastava, ki je v fičkovih časih doživljala precej lepše čase kot pred razsulom in po njem nekdanje Jugoslavije. Jože Hribar, ki je prepričan, da fičko pomeni toliko kot Volkswagnov hrošč za Nemce, Citroenov spaček za Francoze ali legendarni mini za Britance, ne skriva ambicije, da bi v naslednjih petih letih rad prodal milijon miniatur in pripominja, da ima reinkarnirani fičko zbirateljsko vrednost in je hkrati primeren tudi kot igrača. V prvi seriji bo izšlo približno deset različnih izvedb, od policijskega do gasilskega fička, fičko kot avtomobil avto-moto zveze, Rdečega križa in tako naprej. Za izvedbe s svojimi logotipi se že ogrevajo tudi nekatera podjetja. In še ena posebnost: provizvod-nja Zastavinih fičkov se je začela prav takrat, ko seje rodil Jože Hribar. Morda pa je prav to naključje zapečatilo fičkovo (miniaturno) usodo. Matjaž Gregorič, foto.: Hribar&Otroci Rabljena vozila Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseli znamk in letnikov (več kot HO vozil). Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit VW Passat 1,81 k,abs,sv,cz,es... 2000 modra met. 2.990.000,00 Bmw 3161,9 k,abs, cz,sv... 1999 črna 3.199.000,00 VVVSharan l,9tdi k, abs,sv,cz,es.. 1999 srebrna 3490.000,00 Ren.MeganeScenicl,6abs,sv,cz... 1999 met.modra 1.880.000,00 Ren.Megane break l,9dci k,abs,sv,cz... 2001 met.rdeča 2.550.000,00 Renault laguna 1,9 dri conc.k,abs,es,cz... 2000 srebrna 2.799.000,00 Kia pride vvagon 1,3 es 1999 siva 799.000,00 VW Passat 2,0 gl k,abs,sv,cz 1993 siva 890.000,00 Renault Megane 1,9 dri k,abs,sv,cz... 2002 srebrnozlat 2.980.000,00 Renault Thalia 1,4 16vexpres. sv,cz,es 2002 met .rdeča 1.730.000,00 VW Polo 1.6 sv,2xair 1997 bela 1.080.000,00 Fiat Punto l,2sx k, sv,cz,es 2001 rdeča 1.540.000,00 RENAULT vvvvvv.alpoUjiir-romont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: - ti. VOZILO Z CAKANUIO K KLIMA •SV: SERVO VOLAN CZ i:i-:\TKALNOZAKI.HIVW|K - k: ra010 ES: ELKKTK. DUli STLKM - air: aikrag______ mm, Vse za vaS avto na enem mestu: D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 ♦ Prodal- vozil Renauit ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Najem vozil ♦ Vinka vozil ♦ Zavarovan);, in registracija vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil GORENJSKI GLAS • 20. STRAN Torek, 6. maja 2003 Test: Hvundai Terracan 2.9 CRDi Top-Ku Gospodar zemlje in brezpotja Vprašanje, Kje je meja med "čistokrvnimi" in "našminkanimi" terenskimi avtomobili, se v zadnjem času pojavlja vse bolj pogosto, saj v tej štirikolesni skupini vlada precejšnja množičnost. Tudi tisti, ki natanko vedo, kaj bi s takšnim avtomobilom počeli, so pogosto v precepu, a še vseeno velja, da se velika večina terencev vozi predvsem po urejenih asfaltiranih cestah in znatno manj po blatnih brezpotjih. Tudi pri južnokorejskem Hy- iririririš Zunanjost: Čeprav undaiju, kjer v zadnjem času na prvi pogled kaže sorazmerno precej dobro dojemajo tokove oglate pločevinaste ploskve in avtomobilske mode imajo v svo- za moderne čase skoraj preveč ji hiši večjega terenca, ki so mu toge karoserijske robove, je nje- nadeli pomenljivo ime terracan, gova podoba dokaj dinamična, kar naj bi z nekoliko domišljije Potniška kabina je izrazito po- pomenilo gospodar zemlje. To- maknjena nazaj, s plastičnimi krat ne gre za licenčen izdelek, obrobami blatnikov in spodnje- ampak za zrel in sodoben avto- ga dela karoserije ter z zračnim mobil, ki so ga v Hvundaijevih stabilizatorjem na zadnjem kon- razvojnih oddelkih zasnovali s cu pa je terracan videti skoraj pomočjo lastne pameti in zna- športno. Za dinamično celoto nja, njegova usmerjenost pa je poskrbijo tudi izrazita maska "polovičarska", saj ni izrazit te- hladilnika s pokončnimi režami, renski grobijan, niti moderno masivna odbijača, škrga na mo- športni polterenec. tornem pokrovu, mercedesov- TEHNIČNI PODATKI vozilo: ........................terensko, 5 vrat, 5 sedežev mere: ......................d. 4,710, š. 1,860, v. 1,840 m medosna razdalja: ...............................2,750 prostornina prtljažnika: .......................1170/1955 I teža praznega vozila: ...........................2230 kg dovoljena skupna teža: ..........................2590 kg motor: ............................štirivaljni, turbodizelski gibna prostornina: ............................2902 ccm moč: .....................110 kvV/150 KM pri 3800 v/min navor: ..........................333 Nm pri 2000 v/min najvišja hitrost: ..............................166 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: ......................14,4 s poraba EU norm.: ..........'........7,5/10,5/8,6 1/100 km maloprodajna cena: .......................7.082.970 SIT zastopnik: ....................Hyundai Avto Trade, Ljubljana sko ukrivljena žarometa in nagajive zadnje luči. Vsekakotr so se pri tem avtomobilu oblikovalske ideje dobro prelile v realnost. Notranjost: Glede na zunanjo velikost je skoraj samo po sebi umevno, da je terraca-nova potniška kabina vzor prostornosti. Prav nobenemu potniku si ni potrebno gristi kolen ali sklanjati glave, poleg tega pa je v zadnjem delu prostorsko zelo prepričljiv prtljažnik, ki se s podiranjem zadnje klopi spremeni v pravcati tovorni prostor. Seveda pa je razumljivo, da je kose prtljage potrebno dvigniti nekoliko više in umazana obleka pri tem opravilu ni izključena. Voznik bi si zagotovo želel bolj čvrstega bočnega oprijema sedeža in manj drsečega usnje, ki je del najbolj prestižnega paketa opre- Nova generacija Tovotinega hibrida Prius Naj živi elektrika Japonska Tovota je ena redkih avtomobilskih tovarn, ki je poslala na ceste hibridni avtomobil s kombinacijo bencinskega in električnega motorja. Po šestih letih proizvodnje prve generacije modela prius, ki so jo prodali v 130.000 primerkih, je zdaj nared nova izvedba tega precej futuristie-nega avtomobila. Prenovljeni prius, ki je po novem petvratna kombilimuzina, je oblikovno precej privlačnejši od starega, ki ni sodil med kakšne lepotce, kar je poleg omejenih zmogljivosti, nezaupanja do nove tehnologije in sorazmerno visoke cene tudi vzrok za manjšo popularnost. Novinec je po zasnovi enak predhodniku, poganja ga posebej razviti 1,5-li trski bencinski štiri valj nik s 57 kilovati moči, ki je preko planetnega gonila povezan z elektromotorjem in generatorjem s 50 kilovati. Skupni navor dosega 478 Nm navora in je precej poskočnejši, po zmogljivostih je primerljiv z avtomobili, ki imajo vgrajen 2,0-litrski bencinski motor, poraba bencina pa ostaja na ravni dizelskih pogonskih strojev. V novem priusu je cela vrsta novosti, med drugim klimatska naprava, ki deluje tudi ob izključenem bencinskem motorju, stopalki za plin in zavore ter prestavna ročica so brez mehanske povezave, poseben sistem pa vozniku omogoča preprečitev zagona bencinskega motorja in s tem brezsumno vožnjo. Novi Tovotin hibridni štiriko-lesnik bo za proizvodnjo nared letošnjo jesen (predstavitev bo na avtomobilskem salonu v Frankfurtu), načrtovana letna prodaja pa na naj bi dosegla šte-viloko 72.000. Elektrika v avtomobilih torej še zdaleč ni pozabljena. Matjaž Gregorič, foto: Tovota www.peugeot.si Peugeot 307 ima več razlogov za samozavest. Njegova moč izvira iz motorjev HDi, ki predstavljalo vrh sodobne dizelske tehnologije, njegov značaj pa \e trden zaradi prestižnega «7)7 naziva Evropski avto leta 2002. Vozila, dobavl|ena do 15. 5. 2003, 200.000,00 sit ceneie. UŽITEK V DOVRŠENOSTI. ^ ■ PEUGEOT AVTOHIŠA KAVČIČ, D.O.O. - MILJE 45, 4212 VISOKO - tel.: 04 275 93 00 me. Voznikovo delovno mesto je zasnovano predvsem v smeri enostavne uporabe, čeprav je nekaj stikal nameščenih na nekoliko neobičajnhi mestih. Merilniki in drugi instrumenti so pregledni, volanski obroč pravšnje velikosti, nekaj kritike pa si zasluži predvsem izbor materia- upoštevati tudi težo in manj ugodno aerodinamiko tega avtomobila. Petstopenjski menjalnik je precej terenski, a dovolj dobro uglašen z motornimi zmogljivostmi. Vozne lastnosti: za uporabo na asfaltiranih cestah ima terracan pogon speljan na HYUNDAI TERRACAN in bližnji tekmeci model maloprodajna cena MITSUBISHI PAJERO SPORT 2.5 TD GLS 7.535.584 SIT KIA SORENTO 2.5 CRDi EX 6.727.240 SIT CHRYSLER GRAND CHEROKEE 2.7 CRD LIMITED 10.799.000 SIT lov; v prvi vrsti plastični ponaredki lesa, ki so precej cenenega videza. Spisek serijske opreme je precej dolg in na njem pravzaprav ne manjka nič, česar ne bi našli tudi v limuzinah višjega srednjega razreda. Motor: Iz terracano-vega motornega prostora se sliši pesem sodobnega 2,9-litrskega štirivaljnega turbodizla, opremljenega z visokotlačnim vbrizgom plinskega olja po skupnem vodu in z vsemi drugimi elementi, ki ta pogonski stroj dostojno uvrščajo med podobne. Tehnologija je v pretežni meri evropska, vendar to ni moteče, ker je pozornost voznika usmerjena k izkoristku ugodno razporejenega navora in zadostne zaloge moči za dovolj hitro cestno potovanje. Ekonomičnost sicer ni kakšna posebna vrlina tega motorja, a hkrati je potrebno NA KRATKO * Podjetje Citroen Slovenija preureja prodajno servisno mrežo na Gorenjskem. Konec aprila so prekinili sodelovanje s svojim pooblaščenim prodajalcem in serviserjem Citroen Štefe iz Trzina, konec maja pa enaka usoda čaka tudi Avtohišo Magister v Radovljici. Predvidoma še v tem mesecu bo kot novi gorenjski koncesionar za prodajo in servisiranje Citroenov nastopilo podjetje Avtomarket Pan-čur z Blejske Dobrave. Konec aprila so pri Citroenu Slovenija petim svojim koncesionarjem podelili certifikate kakovosti ISO 9001. Slovesnosti sta se med drugim udeležila tudi direktor mednarodne komercialne dejavnosti pri Citroenu Michel Bricout in direktor urada RS za varstvo konkurence Andrej Pla-hutnik. zadnji kolesni par, kar pomeni, da na spolzki podlagi obstaja možnost zdrsavanja zadnjega dela. Poleg tega je mogoče pri speljevanju in zaviranju mogoče zaznati precejšnja vzdolžna nihanja karoserije in v ovinkih, ki sicer ni tako moteče kot nagibanje v ovinkih. Pri delu na brezpotju je v pomoč z gumbom na sredinski konzoli priklopljiv sprednji kolesni par, s čimer av- tomobil precej suvereno obvladuje terenske vzpone in spuste, tudi iz ne pretirano globokega blata seje s pomočjo delne zadnje zapore diferenciala in reduktorja motorne moči sposoben izvleči. Končna ocena: S terracanom so pri hvundaiju spet zadeli tarčo blizu polnega. Terenec, ki združuje dinamično podobo, udobje in prostornost ter precej prepričljive vozne lastnosti je namreč na voljo tudi za zelo zmerno ceno, razmerje med financami in uporabnostjo pa pogosto nagne tehtnico v prid odločitve za nakup. Matjaž Gregorič Legenda: *****odlično ****iirdobro * * * ^ f mini KARMA Karma, ki smo jo začeli v prejšnjih življenjih, se nadaljuje danes. Zagotovo smo z ljudmi, s katerimi smo danes v stikih, posebno s svojimi najbližjimi, na primer s starši, otroki, ljubezenskimi partnerji, sodelavci, nekoč že delili skupno usodo. Vzroki naših današnjih nesporazumov, pa tudi nerazumljivih privlačnosti in odbojnosti, so skriti v preteklih življenjih. S svojimi prijatelji in sovražniki se v bistvu rojevamo skupaj. Karma pomeni neizprosen zakon vzroka in posledice. Kar sejem - to žanjem. Noben odnos se ne more končati prej, dokler se medsebojno dolgovi ne izravnajo. Negativne karme ni mogoče dokončati prej, dokler je ne prepojimo z ljubeznijo in odpuščanjem. Ljubiti in odpuščati je magična formula, ki odklepa vsa karmična vrata. PLAMEN SVEČE Strmenje v plamen sveče je klasična vaja treninga koncentracije, ki predstavlja enega temeljnih vadbenih programov za uspešno delo na sebi. Po tem, ko nekaj časa strmimo v plamen sveče ali v kakšno drugo točko ali predmet, zamižimo ter ta isti predmet koncentrirano gledamo dalje z zaprtimi očmi. Koncentrirano notranje gledanje lahko razvije sposobnost jasnovidnosti, torej prestopanje meja prostora in časa. OPRAVI S PRETEKLOSTJO Je tvoja hiša pospravljena? Ozri se po svoji okolici. Je natlačena s stvarmi, ki jih ne boš nikoli več potreboval, je polno nepotrebne šare? Se oklepaš česa preprosto zato, ker je tam? Ali pa ohranjaš stare stvari, ker se bojiš dokončno opraviti s preteklostjo? Naredi čistko v svojem domu in naredil boš čistko v samem sebi! Pospravi police, podari kakšno reč, recikliraj ali pa poskusi prodati. Naredi prostor za novo energijo in življenjsko silo, ki naj preplavita tvoje življenje. DELOVATI AKTIVNO ALI PASIVNO? Uspešni poslovneži pravijo, da so zato tako uspešni, ker njihov delavnik traja tudi prek deset ur dnevno, po drugi strani pa razne filozofije, religije in ljudstva zagovarjajo stanje "bodi". Rešitev je nekje vmes: Prepusti se življenju, ki te vedno pravilno vodi, vendar bodi pozoren na znamenja. Ko začutiš, da je prišel čas, pa bodi kar najbolj dejaven. Če bi bilo res, da bi nam povečana aktivnost prinesla blagostanje, bi bili fizični delavci, ki so nadpovprečno aktivni, najbolj bogati. Če bi nam blagostanje prinašala pretirana pasivnost, bi bili najbolj bogati in srečni ljudje, ki ne delajo ničesar -na primer študentje, ki so na počitnicah. Vsi ljudje, ki so uspeli na kateremkoli področju, so upoštevali ta nauk: zaupati v prihodnost, kar pomeni, da smo neobremenjeni in delujemo v sedanjosti, ter delati po intuiciji. Zato je za uspešne ljudi značilno, da znajo delati cele dneve, toda ko to začutijo, si privoščijo tudi lenarjenje, ki presega vse meje. Mladi se razgledujejo, ko so starejši, se vračajo Od leta 1932 v svetu deluje organizacija IYHF, ki zagotavlja mladinska prenočišča v več kot 60 državah. Pred dobrim mesecem so se tudi Kuraltovi v Gorjah pridružili veliki svetovni druščini, ki se ukvarja z mladinskim "hotelirstvom". Spodnje Gorje - V IYHF je povezanih 1200 objektov, v katerih lahko letno prenoči okoli 40 milijonov ljudi. Tudi Slovenija je ena od 36 evropskih držav, kjer živi mladinski turizem pod okriljem te organizacije in pretežno mladim turistom (pa ne le njim, ker ni več starostnih omejitev) zagotavlja razmeroma poceni prenočišča, medtem ko potujejo in se razgledujejo po svetu. 11 hostlom v Sloveniji (med njimi so poleti tudi dijaški in študentski domovi) se je pred mesecem dni pridružil še eden, YH Kuralt Gorje, ki ga je Popo-tniško združenje Slovenije uvrstilo v nadstandardno ponudbo. Pri Kuraltovih v turizmu niso od včeraj, z njim se ukvarjajo dve desetletji, gostom ponujajo dva apartmaja in tri dvoposteljne sobe, vsega 17 postelj, ki so od aprila letos na voljo tudi mladinskemu turizmu. YH Kuralt Gorje vodi Nada Kuralt ob pomoči sina Jožeta in njegove družine, ki so vsi že dolgo povezani s turizmom. Bo novi youth hostel konkurenčen že dodobra uveljavljenemu Bledcu na Bledu? Nikakor, trdijo Kuraltovi, pač pa njegova dopolnitev in v svetovno mrežo mladinskih prenočišč so kandidirali sporazumno z njimi. V sezoni, ko bo Bledeč poln, bodo tam svojim gostom svetovali namestitev v Gorjah. "V Nemčiji je skoraj vsaka vas pokrita z youth hosteli in vse kaže, da tudi Slovenija sledi po- Kuraltov nadstandardni družinski in mladinski hotel ponuja 17 postelj v dveh apartmajih in treh dvoposteljnih sobah. dobnemu trendu," pravi Jože Kuralt. Tudi Gorenjska bo kmalu dobila še dve mladinski prenočišči, v Radovljici in že drugo v Kranjski Gori, skratka v turističnih središčih, ki privabljajo več (tudi mladih) turistov. "Z vključitvijo v svetovno združenje mladinskega turizma seje naš nadstandardni družinski mladinski hotel vključil v eno največjih rezervacijskih mrež, popotniki pa nas najdejo tudi v brošuri Europe 2003, sicer pa se dober glas o namestitvah najbolj širi po načelu: zadovoljen gost je najcenejša reklama." Načelo IYHF pravi: S spodbujanjem izobraževanja mladih vseh narodnosti, še posebej tistih z manj možnostmi in sredstvi, s spodbujanjem k večjemu poznavanju, ljubezni in spoštovanju podeželja in ce- njenju kulturnih vrednot krajev in mest na vseh koncih sveta se zavezujemo zagotavljati youth hostle in druge namestitve, kjer ne bo razlikovanj med raso, narodnostjo, barvo, vero, spolom, družbenimi razredi in političnim prepričanem z namenom boljšega razumevanja doma in v tujini. Kuraltovim je to zdravo načelo všeč, zato so se tudi pridružili tej združbi in bodo po najboljših močeh skrbeli za turiste, ki pridejo k njim. Gorje so morda le na prvi pogled videti "malo od rok", toda že razgled iz enega od družinskih apartmajev pokaže, da temu ni tako. Od tam se vidi naravnost na Bled, s tamkajšnje železniške in avtobusne postaje, pa tudi z drugih v soseščini, bodo v YH Kuralt Gorje prevoz zagotavljali zastonj. Sicer pa je kraj dobro povezan z lokalnimi linijami, tako da njihovi gostje iz hiše lahko potujejo kamorkoli, z domačim kombijem Jože Kuralt organizira tudi izlete, kamorkoli si gostje zaželijo. Zelo pogosto je to sosednja Avstrija ali pa Benetke, vendar jim pri Kuraltovih raje svetujejo slovenske znamenitosti. "Pri nas je res veliko videti in v Sloveniji je veliko znamenitosti, ki so dosegljive v uri do poldrugi uri vožnje z avtomobilom," pravi Jože Kuralt, ki se že dlje časa ukvarja s turističnimi prevozi. "Z veseljem jih pokažemo turistom, zanje si v naši hiši radi vzamemo čas. Posojamo tudi kolesa, lahko pa tudi peš obidejo mnoge zanimive kraje, če omenimo le bližnjo sotesko Vintgar ali tri kilometre oddaljeni Bled z jezerom. Programe povezujemo tudi z lokalnimi turističnimi organizatorji z zanimivo športno ponudbo, od klasične do adrenalinske." Stalnim gostom, ki v Gorje prihajajo že dve desetletji, se Kuraltovi ne bodo odpovedali. Z mladinskim turizmom bodo svojo dejavnost le obogatili, saj se zavedajo, da taki turisti pomenijo prihodnost. Jože Kuralt zavrača prepričanje, da so mladi turisti zadrogirani "ruzakarji", od katerih ni nobene koristi. "Izhajati je treba iz predpostavke, da ima turist na voljo 100 dolarjev dnevno. Ko pride v kraj, si za 20 dolarjev vzame prenočišče (marsikje primerljivo s hotelsko namestitvijo), preostalih 80 dolarjev pa porabi v infrastrukturi kraja, kamor je prišel. Privošči si izlete, šport, zabavo, različne dejavnosti, kulinarično ponudbo v okolici... "Normalen" gost pa pride v hotel, kjer za prenočišče in hrano zapravi 80 dolarjev, 20 dolarjev pa porabi zunaj hotela. Za nas je torej zanimiv prvi gost in če ga bomo znali pritegniti s pravim odnosom, če bo zadovoljen (ne le z namestitvijo in hrano, pač pa tudi z vsem drugim), se bo vrnil. Čez nekaj let z dekletom, pozneje z družino. Mladi turisti so zanimivi gostje, zelo so radovedni in deželo, kamor pridejo, želijo raziskovati. Ko si ogleda- te strukturo prenočitev v Bledcu, vidite, da jih veliko prihaja iz prekooceanskih dežel. Slovenija jih pritegne, ker je tako slikovita in ker na majhnem prostoru ponuja toliko različnih stvari," navaja Jože Kuralt. V Youth hostlih ne veljajo starostne omejitve, sprejemajo tudi družine, ugodnosti pa imajo člani IYHF, ki imajo pri prenočitvah refundirano ceno. V YH Kuralt Gorje jim nudijo nočitev z zajtrkom (tu se izkaže mama Nada, ki je gostom kakor prava mama), v apartmajih lahko za obroke skrbijo sami, nekateri si skombinirajo polpenzion z bližnjimi gostišči, ali pa jim gostitelji svetujejo dobre domače gostilne. Danica Zavrl Žlebir Višja turistična taksa Kranj - Vlada je na nedavni seji zvišala vrednost točke turistične takse na 14,7 tolarja oz. za pet odstotkov. Najvišja turistična taksa na nočitev se bo s tem povečala s 154 na 161,7 tolarja oz. na 0,7 evra na nočitev. Po zakonu o pospeševanju turizma bi vrednost točke morali usklajevati z gibanjem cen življenjskih potrebščin enkrat na leto, vendar je bila enaka že od sprejetja zakona pred petimi leti. C.Z. Skrb za urejenost Vodice - Med pravkar zaprto razstavo v Arboretumu v Volčjem Potoku so se društva iz posameznih občin na spodnjem delu Gorenjske predstavila z različnimi zanimivostmi in posebnostmi. Hkrati pa so tudi doma skrbela za urejenost. Tako je bilo tudi v občini Vodice, kjer se je predsednik Turističnega društva Vodice Lojze Kosec kar sam lotil prenove kažipota oziroma turističnega kozolca v vasi Selo. Povedal je, da bodo na tem območju v občini Vodice tudi letos namestili klopce z mizicami za sprehajalce. A.Ž. www.teden-mlailih.coti Za vas beležimo čas GORENJSKI 1. Naročiš se maja in ga brezplačno prejemaš do konca 2. Gorenjski glas piše o mladih za mlade: v petek; v torek: Odraslim vstop prepovedan 3. Vsak teden priloženo TV Okno 4. Vsak mesec priložena revija 5. Vsako leto prejmeš letopis Gorenjska Podpis: če si nam zvest vsaj leto dni Gorenjski glas naročiš s tem kuponom. Ob 55 letnici Gorenjskega glasa bomo novim naročnikom razdelili 55 majic Tedna mladih 03. Pohiti, da jih ne bo zmanjkalo. Piše Maja Poljanec Premagovanje ruskega mraza (XIX. del) Težko je pisati o tem, kako je tukaj, ^er je čisto drugače. In tudi jaz sem drugačna. No, morda le drugače gledam nase. Iz druge perspektive. Prej Sem se opazovala in ocenjevala, pri-merjala in se kritizirala in dvomila. Lahko sem se čisto slepila ali predajala »azem. Sedaj imam drugo nalogo. Opazovati in si zapomniti čustva, misli. Ni-[nam več izbire - ali so pravilna ali ne. kakršna so in iz ničesar drugega ne rnoram črpati kot iz sebe. In to me osvobaja in rešuje samousmiljenja in Ugovorov ali laži pred seboj. No, ne rnorem reči, da sem se spremenila. Ampak upam, da se počasi bom. V tej smeri, ki jo čutim kot pravilno. Je pa potrebno veliko napora. Ko se ti zdi, da si stopil korak naprej, včasih vse kar izpuhti in se znajdeš na začetku. Tu pravijo, da je naš poklic najti resnico - in je res. Pretvarjanje je nesprejemljivo in včasih so čustva, misli, dejanja drugačna, kot jih hočeš, pričakuješ in ne vselej lepa. Pa zato nimam občutka, da bi se jih morala sramovati - le sprejeti in reagirati nanje. Tako se mnogo stvari dogaja navznoter. In je težko pisati o dogodkih. Še besede so dobile drugačen smisel. Samodisciplina ni nekaj, na kar se takoj odzovem z uporništvom. Ampak prihaja od znotraj, iz lastne odločitve. In še ena stvar, ki sem seje morala kar hitro odvaditi, je bila užalje-nost. Po moje bom počasi postala kar kruta do ljudi, ki tega niso navajeni. Ampak na začetku si zelo prizadet in užaljen, ko ti povejo stvari direktno ali se ti posmehujejo, te oponašajo. No, ne v slabem smislu, ampak če ga res lomiš. Malo distance dobiš do sebe in ne jemlješ vsega tako zares ali kot da je konec sveta. Ne misliš, da te vsi sovražijo - samo sebi se ne zdiš takooo pomemben. Klesajo nam telesa in duše. Vsako mišico, čustva. Da jih bpmo lahko uporabljali kot orodje. Kar konec koncev tudi so. Šola je težka, naporna. Se spomnim, da mi je dedek nekoč rekel, da je igralstvo eden najtežjih poklicev. In sedaj mu dajem prav. Treba je biti močan in venomer pripravljen iskati v sebi, biti iskren in pogledati v oči svojim napakam in slepilom. Kot nam profesorji govorijo - treba je iskati "pravdo žiz-nja" - resnico o življenju. Vse skupaj je velik izziv. In osvobojajoč, radosten občutek, ko stopiš pol koraka naprej... In za konec še himna razreda, ki je lepa in gre nekako takole: Maja Potfanec (konec nadaljevanja) "Kot zvezdno nebo smo skupaj sešiti z nitjo usode, v tem vesolju se bomo našli s svojimi različnimi svetovi. Niso nas zaman zbrale te posvečene stene, ki tiho duši šepetajo: "Začnite nelahko svojo pot!" Refren: rojeni pod to zvezdo, povšeči vragu in bogu. In če nam bo usoda dala, bomo stopili na svojo posvečeno pot. Res je, ne bo nam lahko, ta plovba ne bo preprosta, Ampak morda bomo s srcem naših zvezd svetili ljudem skozi noč. Skupaj smo vsi kot en sam. K umetnosti stegujemo roke. In prijatelji - skupaj bomo oddali svoj težki, a radostni dolg... Refren: Rojeni pod tako zvezdo, prekleti od vraga do boga. O, ko bi nam usoda le namenila dostojno končati svojo pot! HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 Trst 14.5., Lenti 24.5., Medžugorje od 8. 5. do 11.5.; Madžarske toplice od 15. 5. do 18.5. in od 28. 6. do 4. 7.; Peljašac od 7.6. do 14.6. (ekskluzive); Plitvice 2.6.; AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p. Nakupovalni izlet v Trst dne 15.5. in 28. 5. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 0 Prešernovo gledališče Kranj WLOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA tel.: 04/51-20-850 GSM: 041/730-982 9. maj ob 20.00, Rokgre: BLOK, za abonma PETEK 1, IZVEN in KONTO. 11. maj ob 20.00, R. Becker: JAMSKI ČLOVEK za IZVEN. Glavni trg 6, 4000 Kranj V petek, 9. maja, ob 20. uri Steven Berkoff: JAMR (komedija o tesnobnosti), režija: Matjaž Latin, gostuje GLEDALIŠČE PTUJ, za abonma MODRI. V soboto, 10. maja, ob 20. uri Steven Berkoff: JAMR (komedija o tesnobnosti), režija: Matjaž Latin, gostuje GLEDALIŠČE PTUJ, za abonma RDEČI. Spodnji trg 14, Škofja Loka GLASOV KAŽIPOT Ob dnevu družine Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v občini Škofja Loka (LAS) vabita na prireditve ob 15. maju - mednarodnem dnevu družine na številne prireditve pod skupnim naslovom Trenutki za tkanje družinskih vezi, ki bodo potekale cel maj. V četrtek, 8. maja, bo v gostišču Krona ob 19.30 uri predavanje z naslovom Načini zdravljenja zasvojenosti pri nas in v tujini; v soboto, 10. maja, boste med 10. in 13. uro na Mestnem trgu v Škofji Loki lahko izrazili svojo domišljijo v ustvarjalnih delavnicah. Spominska prireditev Škofja Loka - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič in Krajevna organizacija ZZBU NOB Križe vabita udeležence in simpatizerje NOB ter vse ostale na spominko pireditev ob obeležju ustanovitve Tržiške čete na Čevdrcah nad Krizami, ki bo na dan zmage nad nacizmom, to je 9. maja, ob 16. uri. Prireditve v Tržiču Tržič - Danes, v torek, 6. maja, ob 17. uri bo v veliki sejni sobi Občine Tržič okrogla miza "Varovanje Šentanskega rudnika in njegove okolice". Jutri, v sredo, 7. maja, ob 18. uri bo v razstavno-izo-braževalnem središču v Dolini odprtje razstave "Jelendolsko-dolin-ski šopek" slikarke Darje Zupan. Ob 17. uri pa bo na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic. V okviru prireditev Minfos 31 se bo danes, v torek, ob 17. uri v veliki sejni sobi Občine Tržič ob 17. uri začela okrogla miza Zavarovanje šentarskega rudnika. V sredo, 7. maja, pa bodo prav tako v okviru Minfosa 31 odprli v Razstavno-izobraževal-nem središču v Dolini ob 18. uri odprli razstavo Jelendolsko-dolin-ski šopek slikarke Darje Zupan. Minfos 31 Tržič - V dvorani tržiških olimpij-cev bo v soboto in nedeljo, 10. in 11. maja, potekala razstava mineralov in fosilov Minfos 31, ki jo bodo spremljale številne druge prireditve. Dan upokojencev Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na praznovanje dneva upokojencev, ki bo v soboto, 10. maja, z začetkom ob 16. uri v Domu krajanov na Zgornji Beli. Poveselimo se z našimi najmlajšimi Brezje - Vrtec Brezje ob svoji 10. obletnici vabi vse otroke, njihove starše, krajane in znance ter prijatelje na dobrodelno prireditev z naslovom "Poveselimo se z našimi najmlajšimi". Prireditev bo v četrtek, 8. maja, med 16. in 21. uro v prireditvenem šotoru na Brezjah. Na prireditvi bo bogat program z veliko nastopajočimi, ogledali in kupili boste lahko izdelke otrok iz Vrtca Brezje. Ves izkupiček bo v celoti namenjen nakupu krajevnega otroškega igrala. Srečanje pevskih zborov Javornik - JS Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - območna izpostava Jesenice vabi na območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo danes, 6. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu Javornik. Dan odprtih vrat Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj bo imelo na Mednarodni dan Rdečega križa, 8. maja, dan odprtih vrat, ko se boste lahko na sedežu OZ RK Kranj, Bleivveisova 16 med 8. in 16. uro seznanili z dejavnostmi in pomenom Rdečega križa. 8. in 9. maja si boste lahko na sedežu OZ RK Kranj, Bleiweisova 16 med 8. in 10. uro preverili tudi krvni tlak, sladkor in holesterol. 29. srečanje invalidov Škofja Loka - Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka obvešča svoje člane, da prireja tradicionalno 29. srečanje invalidov občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane, ki bo v petek, 9. maja, ob 15. uri, v prostorih Doma učencev v Škofji Loki - poleg Športne dvorane Poden. Avtobus iz Železnikov in Gorenje vasi bo odpeljal ob 14.30 iz avtobusne postaje. Ure pravljic Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo v četrtek, 8. maja, ob 17. ur začela igrana predstava za otroke, stare vsaj 3 leta, z naslovom Fuj, smrdi. Gostuje KUD Teater za vse Jesenice. Bohinjska Bistrica - V knjižnici v Bohinjski Bistril pa se bo igrana predstava za otroke, stare vsaj 3 leta, z naslovom Fuj, smrdi! začela jutri, v sredo, ob 17. uri. Gostuje KUD Teater za vse Jesenice. Dejavnosti jeseniške knjižnice Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice bodo ta teden potekale naslednje prireditve: danes, v torek, bodo od 15. do 16.45 ure potekale ustvarjalne delavnice, jutri, v sredo, bodo od 16. do 18.45 ure potekale angleške urice za prijavljene otroke po razporedu, v četrtek bo od 17. do 17.45 ure ura pravljic, v petek pa bodo od 15. do 16.45 ure potekale ustvarjalne delavnice. KRČ NE ŽILE? 05 628 53 39 Torkov večer Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo danes, v torek, v okviru prireditev pod skupnim naslovom Torkovi večeri začelo predavanje z naslovom Po poteh prvih planinskih raziskovalcev Julijskih Alp. Na zgodovinsko planinsko popotovanje od bohinjskih gora do Muzcev vas bo ob diapozitivih popeljal Jože Andrej Mihelič. Florjanov sejem Trzin - V Trzinu bo v soboto in nedeljo, 10. in 11. maja, na prireditvenem prostoru ob gasilskem domu na Ljubljanski cesti potekal Florjanov sejem. Ob razstavi in prodaji na 30 stojnicah bo poskrbljeno tudi za zabavo, hrano in pijačo. Vabi Turistično društvo Trzin. Na Tolsto košuto Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 10. maja, na planinski izlet na Tolsto košuto nad planino Dolga njiva. Tura je zahtevno brezpotje, hoje bo za približno 6 ur. Informacije in prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44. 27. pohod na Blegoš Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas in Planinsko društvo Škofja Loka vabita na 27. spomin- sko - rekreativni pohod na Blegoš, ki bo v nedeljo, 11. maja, za šolsko mladino pa v soboto, 10. maja. Dodatne informacije: Matjaž Mrak, tel.: 51-81-143 ali 031/891-762; Boris Klamenčič, tel.: 041/846-397; Franci Fortu-na, tel.: 51-81-117 ali 041/451-684 ter PD Škofja Loka, tel.: 51-20-667 ali 041 /595-005 in koča na Blegošu, tel.: 050/614-587 ob sobotah, nedeljah in praznikih. Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v nedeljo, 11. maja, na tradicionalni pohod na Blegoš. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z zgornje avtobjsne postaje na Hru-šici. Pristop na Blegoš bo iz Le-skovice. Skupne hoje bo za 2 do 3 ure. Pohod bo v vsakem vremenu, odpadel pa bo v primeru premajhnega števila prijav. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do petka, 9. maja, do 10. ure. Korska soteska Kranj - Društvo upokojencev Kranj - pohodniška sekcija organizira v četrtek, 8. maja, izlet v Korsko sotesko (Koroška). Odhod z izrednim avtobusom bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4. Pohod okoli Ljubljane Kranj - Društvo upokojencev Kranj - pohodniška sekcija vabi na 47 pohod okoli Ljubljane, ki bo v soboto, 10. maja. Zbor po-hodnikov bo ob 7. uri na avtobusni postaji Kranj. Predvideni čas hoje je 7 do 8 ur. Prijav ni. Vrhovi nad Soriško planino Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na planinski izlet na vrhove nad Soriško planino. Izlet bo organiziran v sredo, 14. maja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. Avtobus bo imel postanke na vseh postajališča od Kranja do Plevne v Škofji Loki. Hoje bo za približno 4 ure. Vodniki priporočajo dobro obutev, obleko, primerno času in vremenu, pohodne palice in v nahrbtnikih okrepčilo. Kopalni izlet Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kopanje v Terme Topolšica, in sicer v sredo, 21. maja. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje Škofja Loka. Vpisujejo od 9. maja dalje v prostorih društva. Skozi sotesko Vintgar Gorje - Zasip - Društvo upokojencev Gorje - Zasip razpisuje rekreacijski pohod skozi sotesko Vintgar, ki bo v sredo, 21. maja, (v primeru slabega vremena bo pohod 22. maja). Zbor udeležencev bo na Homu pri Gostišču Jur-ček med 9. in 10. uro. Ob 10. uri bo odhod po skupinah, ki jih bodo vodili vodiči. Hoje bo za 2 uri. Organizirane bodo tudi športne igre in zabava s plesom. Prijavite se do sobote, 10. maja po tel.: 5743-190 - Janko Fajfar ali 5740-060 - Jožica Beznik. Izlet za starše in otroke Škofja Loka - LAS občine Kranjska Gora in Društvo prijateljev mladine Dovje - Mojstrana, v počastitev dneva družine, organizirata izlet za starše in otroke v športno-rekreacijski center Pev-no pri Škofji Loki, ki bo v soboto, 10. maja. Odhod avtobusa iz avtobusne postaje v Ratečah bo ob 8.25 uri in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Mojstrane. Prijave sprejemajo do 6. maja, po tel.: 5891-293, ga. Stegnar. Po obronkih Pohorja Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira za svoje člane planinski izlet po zahodnem Pohorju, od Ro-gle do Slovenj Gradca. Izlet bo v soboto, 10. maja, odhod udeležencev bo s posebnim avtobusom izpred hotela Creina ob 4. uri. Zmerne hoje bo za 8 ur. Prijave in vplačila sprejemajo v društveni pisarni na Koroški 27, do srede, 7. maja. DU Naklo vabi Naklo - Društvo upokojencev Naklo vas vabi na izlete, in sicer pohodniška sekcija vabi na pohod v ponedeljek, 12. maja. Zbrali se boste ob 14. uri pri Sv. Neži in odšli na Bistriško planino. 26. maja pa se boste za smer Duplje - Novaki - Kamnek zbrali ob 14. uri pred Gasilskim domom v Dupljah. Organizirajo pa tudi izlet na Goli otok 19. in 20. maja. Prostih je še nekaj mest, zato se prijavite pri poverjenicah. Kolesarski izlet Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kolesarski izlet na Selo nad Polhovim Gradcem. Zbor bo 10. maja ob 8.30 uri pri puštalskem mostu. Prijavite se 9. maja v društvu oz. po tel.: 512-06-64. Ambrož - Kamniški vrh -Stahovica Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na pohod Ambrož - Kamniški vrh - Stahovica in sicer v čtrtek, 15. maja. Hoje po dokaj zahtevnem sredogorju bo za 5 do 6 ur. Prijave z vplačili sprejemajo do 14. maja oz. do zasedenosti avtobusa. Obvestila Predstavitev programa skupine starih ljudi... Kranj - Združenje za socialno ge-rontologijo in gerontagogiko Slovenije v sodelovanju z Društvom upokojencev Kranj in Domom upokojencev Kranj vabi predstavnike javnih ustanov in vseh društev, ki organizirajo in izvajajo programe za stare ljudi ali kako drugače skrbijo za kakovosto preživljanje starosti na področju UE Kranj, na predstavitev programa skupine starih ljudi za samopomoč in procesa usposabljanja in izobraževanja za vodenje tovrstnih skupin, s ponudbo za sodelovanje in željo, da ta program razširijo v domače okolje na področju UE Kranj, kjer živijo stari ljudje. Srečanje bo v prostorih Društva upokojencev Kranj, v Tomšičevi 4, v petek, 9. maja, ob 9. uri. Kaj veš o prometu Kamnik - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik razpisuje občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu za učenke in učence osnovnih šol. Tekmovanje bo v četrtek, 8. maja, z začetkom ob 15. uri v Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku. Ekološka tržnica odprta Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da bo ekološka tržnica v Naklem odprta od 13. do 27. maja. Ponudba bo pestra. Meritve krvnega tlaka... Škofja Loka - Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka bo v tednu Rdečega križa (od 8. do 15. maja) merilo krvni tlak in krvni sladkor v pritličju veleblagovnice NAMA v Škofji Loki, in sicer v soboto, 10. maja od 10. do 13. ure in v četrtek, 15. maja od 15. do 18. ure. PK Radovljica obvešča Radovljica - Plavalni klub Radovljica vas vabi na vodno aerobiko v Pokriti olimpijski bazen v Radovljico, ki poteka vsak ponedeljek in sredo od 20. do 21. ure. Jutri, v sredo, 7. maja, ob 14. uri lahko obiščete brezplačno predstavitveno vadbo za seniorje v vodi. Vadba bo potekala vsako sredo od 7. maja dalje, med 14. in 15. uri v Pokritem olimpijskem bazenu v Radovljici. Plavalni klub pa zbira tudi prijave kandidatov, ki bi se radi naučili plavati oziroma bi želeli izboljšati plavalno znanje. Prijavite se lahko do petka, 9. maja, po tel.: 041/716-494 ali 041/873-341. Tečaj tenisa Kranj - Društvo upokojencev Kranj - teniška sekcija organizira začetni - uvajalni tečaj tenisa, ki bo na igriščih teniškega društva Triglav Kranj, Partizanska 22. Šolanje traja 10 ur in se začne v ponedeljek, 12. maja, ob 9. uri, ko se bodo srečali na terasi teniškega društva in se dogovorili o urniku, ceni, igralni opremi in ostalim. Tečaj bo vodil Tone Štrukelj. Informacije in prijave pri Miru Stegnar-ju po tel.: 231-50-71 ali v tajništvu DU Kranj po tel.: 236-18-70. Predavanja Medvode - Knjižnica Šiška - enota Knjižnica Medvode vabi, da se jim pridružite danes, v torek, 6. maja, ob 19.30 uri na potopisnem predavanju Indonezija - Bali, Java, Sumatra, popotnice Andreje Jernejčič. Ljubljana - Društvo pljučnih bolnikov Slovenije organizira v četrek, 8. maja, ob 17. uri strokovno predavanje ob svetovnem dnevu astme in alergije s temo Zdravo bivalno okolje za bolnike z astmo in alergijami. Predaval bo doc. dr. Mitja Košnik, dr. med., soavtor knjižice, ki jo izdaja društvo na to temo. Predavanje bo v zdravstvenem centru Center, Metelkova 9, Ljubljana. Dovje - Mojstrana - KUD Jaka Rabič Dovje Mojstrana vabi na predavanje z diapozitivi in razstavo fotografij "Podobe Indije". Predavala bo Urška Mlinaric, članica Foto kluba Jesenice. Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka vabi v četrtek, 8. maja, ob 19. uri v galerijo Loškega muzeja na razstavo Petra Jovanoviča "Ilustracije". Razstava je posvečena 50-letnici izida zbirke Pesmi štirih. Slavnostni govornik bo akademik dr. France Bernik. V kulturnem programu pa bodo nastopili Gordana Buh - flavta, Petra Jovanovič - flavta, Denis Kokalj - kitara in Vera Mlejnik - sopran. Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice in Tehniški muzej Slovenije vas vabita na otvoritev razstave z naslovom Bionika. Otvoritev bo v četrtek, 8. maja, ob 12. uri v galeriji Kosove graščine na Jesenicah. Razstavo bo predstavila biologinja Romana Erhatič Širnik, muzejska svetovalka Tehniškega muzeja Slovenije. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Jesenice. Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice vas vabi na otvoritev kiparske razstave Ljuba Kozica iz Vr-benj. Otvoritev bo danes, v torek, 6. maja, ob 18. uri v galeriji Kosove graščine, Titova 64 na Jesenicah. Razstavo bo predstavil likovni kritik dr. Cene Avguštin. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Jesenice. Bohinjska Bistrica - Gorenjski muzej Kranj vabi na ogled arheološke razstave Najstarejše planine pod Triglavom, ki jo bodo v Muzju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici odprli v četrtek, 8. maja, ob 18. uri. Kranj - V Cafe galeriji Pungert Jaka Bevk - Šeki, študent likovne pedagogike v Ljubljani, pod naslovom Kranj malo drugače... predstavlja ciklus kratkih stripov o "Mladem Kranjcu". Razstava prikazuje dogodke in posebnosti mesta, kot jih vidijo in dožMjajo mladi Kranjčani. Razstavo bodo odprli jutri, v sredo, 7. maja, ob 20. uri. Predstave ^ Gospod Evstahij iz Šiške Koroška Bela - Farno kulturno društvo Koroška Bela vabi na ogled komedije, z lanskoletnega festivala Gorenjski komedijanti. Gospod Evstahij iz Šiške, v izvedbi Ta bol' teatra KPD Josip Lavti-žar, v režiji Metke Dulmin, ki bo v petek, 9. maja, ob 20. uri v Kulturnem hramu na Koroški Beli-Vstopnice lahko rezervirate P° tel.: 58-06-062 ali 041/429-96'- Spet pomlad na tvoj vrt je prišla OSMRTNICA in čakala je, da prideš ti, sedla je na rosna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) Sredi dela nas je nenadoma zapustil naš dobri sodelavec SLOBODAN POLJANŠEK dolgoletni ravnatelj Osnovne sole Žiri Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili v četrtek, 8. maja 2003, ob 17. uri izpred mrliške vežice na pokopališču na Dobračevi v Zireh. Kolektiv OŠ Žiri in VVE MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -16.30 tre. APARTMA -PRIKOLICE ODDAM POČITNIŠKO HIŠICO v Termah Čatež, 6 ležišč, na novo opremljeno, cena ugodna, g 041/774-286_ Otok Pag - Metajna oddam apartmaje, pred in po sezoni posebno ugodno. g 00 385 53/667-123_57» TERME ČATEŽ - počitniško hišico ugodno oddam, prosto od 9.6. dalje. g 040/846-244 5760 Prodam starejšo Adriino kamp prikolico z vso pripadajočo opremo, na urejeni parceli v Avtokampu Skrila na otoku Krk. g 040/715-510_5?m Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu - Novalja. g 00-385-53-68-44-48 APARATI STROJI Prodam PUHALNIK Gric in tračni obračalnik SIP Favorit 220. g 252-16-85 5710 Prodam hladilni BAZEN za mleko 500 I. g 041/639-691 5718 Ugodno prodam 300 I hladilno SKRINJO. "B 041 /335-448 5719 Prodam PLETILNI STROJ Singer na kartice in mikrovalovno pečico, rabljeno. g 5743-741 57?4 Prodam PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, g 041/878-494 5733 Prodam čelni NAKLADAC Riko z vpetjem za Fiat Štore in 1000 I plastično CISTERNO. "B 041/515-867 5755 Prodam zamrzovalno SKRINJO in zamrzovalno OMARO, oboje z enoletno garancijo, g 041/597-933 5770 Prodam SAMONAKLADALKO SIP NRP 19. g 031/685-777 5773 SILOKOMBAJN SK 80, ugodno prodam ali menjam za stroj v okvari. g 041 /503-776 GR. MATERIAL Prodam suhe smrekove DESKE 50 in 25 mm ter jelševe 50 in 32 mm. g 514-66-76 Podarim rabljeno STREŠNO OPEKO, fol-cer, dobro ohranjeno, g 252-32-18 5701 Prodam PVC balkonska VRATA in OKNO 90x240, 80x162 cm. "B 040/399-767 6 TRAČNIC dolžine, dve 7 m in štiri 10 m in Haublitz, prodam. Poženik 8, g 25 27 733 Poceni prodam 180 m2 temno sivega STREŠNIKA Novotex s snegobrani. "B 20-41-590 Prodam steklene PRIZME, 180 kosov, blago rjave, ugodno. g 232-55-38 ssoo IZOLACIJA TER VOL 5 cm, 9 m3 - 50 % ceneje. g 041/294-388 ssm GARAŽE KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu.IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 HIŠE KUPIMO HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222_4253 GORENJSKA; več hiš, enostanovanjskih, novejših ali potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000._ Kranj z okolico: KUPIMO HIŠO do 35 mio za stranko z gotovino. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198_ KRANJ, STRAŽIŠČE, BITNJE,..., kupimo vrstno hišo do 30 mio. SIT. Plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 HIŠE NAJAMEMO Najamem starejšo HIŠO v okolici Kranja, brez posrednika, redno plačilo. "B 252-70-55 HIŠE PRODAMO KRANJ Vod. stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, KRANJ Šor-'ijevo naselje na dobri lokaciji prodamo obavljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, DRULOVKA lepo, vrstno enonadstropno hišo °x1? m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, MLAKA dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, MLAKA starejšo hišo na manjši parceli, 110 m2 uporabne površine, 18 mio SIT, KOKRICA hišo v IV. gr. fazi na parceli 541 m2, lahko {^stanovanjska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, 2fV333-222_4251 BREG OB SAVI visokopritlicno, nedkon-Cano hišo z delavnico na parceli cca 1000 m2> TRŽIČ UGODNO na izredni lokaciji z ePim razgledom prodamo pritilicje hiše z vr- STRAŽIŠCE, samostojna hiša 25 let, parcela 490 m2, priključki, cena dogovor, prodam. "B 23 15 600, 041/774 101 Pl-ANOVA NEPREMIČNINE_5746 ŽIRI - prodamo enodružinsko podkleteno stanovanjsko HIŠO, 146 m2 stanovanjske površine, zemljišča 467 m2, CK ogrevanje, mirno, urejeno okolje. LOKA NEPREMIC-NINE g 50-60-300_ 578B SELCA - prodamo starejšo KMEČKO HIŠO (stavbišce meri 231 m2), potrebno obnove ali za nadomestno gradnjo, velikost zemljišča 1500 m2, hiša ima številko, vodo, elektriko, telefon, stoji na sončni legi. LOKA NEPREMIČNINE g 50-60-300 5789 ŠKOFJA LOKA - Stara Loka; prodamo enodružinsko HIŠO, na parceli 436 m2, tlorisa 18 x 9 in 140 m2 bivalne površine, pritličje, popolnoma obnovljeno, mansarda je še neizdelana. Urejena in mirna okolica s sadnim in zelenjavnim vrtom. LOKA NEPREMIČNINE g 50-60-300 5790 ŠKOFJA LOKA - v neposredni bližini centra, na lepi, sončni legi, prodamo STANOVANJSKO HIŠO, 258 m2 uporabne površine z nedograjenim prizidkom za poslovno dejavnost, 88 m2 na 10033 m2 velikem zemljišču. LOKA NEPREMIČNINE g 50-60-300_ 5791 Škofja Loka - poslovno stan.hiša v celoti obnovljena, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9x11 m, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Kranj - vrstna atrijska hiša, podkletena, v eni etaži 135 m2, moderna zasnova, nad-standardna oprema, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - v bližini mesta prodamo kmečko hišo z gospodarskim poslopjem, parcela 2.300 m2, KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Breg - Drulovka pri Kranju: prodamo stanovanjske hiše in parcelo z gradbenim dovoljenjem. Interda d.0.0., Tel.: 041/647-257 torti m garažo, 18 mio SIT, PODVIN okolica JJ9odno prodamo nadomestno gradnjo na manjši parceli, primerno za vikend. DOM ^PREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 Kranj - dvodružinska hiša vel. 13x9 m, (dva trosobna stanovanja) parcela 1063 m2, sončna lokacija, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Kranj, Kokrica - stan.hiša v IV.gr. fazi na parceli 550 m2, možnost še dokupa sosednjega zemljišča, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA: atrijska hiša, parcela 520 m2, stan. površina 300 m2, stanovanje v pritličju in nadstropju, ločen vhod, v celoti podkletena, garaža. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si HLEBCE: hiša s pripadajočim zemljiščem, pritličje in mansarda, delno podkletena, posebej garaža in drvarnica, vrt, sadovnjak, 1600 m2 kmetijskega zemljišča, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si BLED - Cesta v Megre; prodamo obnovljeno tristanovanjsko hišo na mirni lokaciji oziroma tri stanovanja velikosti 88 m2 za 27,6 mio SIT, 109 m2 za 38,4 mio SIT in 85 m2 za 30,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. http:// www.svet-nepremicnine.si NAKLO; 150 m2, starejša, zgornja etaža je v celoti adaptirana, mirna in sončna lokacija. Parcela 800 m2. Primerna za eno družino. Cena 28,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. SP. BRNIK; 150 m2, nova hiša dvojček, parcela 260 m2, v notranjosti manjkajo zaključna dela, okolica je urejena. Sončna lega. Primerna za eno družino. Cena 27,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 25 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, mirna lokacija, takoj vseljiva. Cena 36 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, vrstna, vseljiva takoj, parcela 350 m2, nova streha, mirna in sončna lokacija. Cena 38,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA - Papirnica; 250 m2, prodamo nedograjeno atrijsko hišo v 5. gr. fazi. Mirna lokacija ob gozdu, z lepim razgledom, parcela 754 m2. Cena: 53,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Orehek; 180 m 2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 48 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. Cena 40,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - okolica; 220 m2, dvostanovanjska, nova, sodobno grajena, 600 m2 parcele, možnost PP v pritličju - delavnica, cena 42,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana-nova, CK, takoj vseljiva, cena 45,6 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. MEDVODE - Zbilje; 360 m2, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije, cena 67,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. BESNICA - Pesnica; 180 m2, 10 let, sončna, mirna , 614 m2 parcele, garaža, lahko dvodružinska, možna menjava za stanovanje, cena 39,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. ŽIGANJA VAS: prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo na parceli 1300 m2. FRAST nepremičnine 041 626 581 BLED: prodamo hišo z osmimi sobami in osmimi kopalnicami, izredno zanimivo za kliniko ali golfiste. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo moderno hišo, na idilični lokaciji, možna takojšnja vselitev, 34 mio. Poskrbimo za bančni kredit. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 VODICE: prodamo prekrasno hišo na samotni lokaciji. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 KRANJ - IZVEN: prodamo stanovanjsko hišo z več garažami in skladiščem, botanično bogato zasajena velika parcela, enkraten dostop. FRAST-nepremičnine 041/ 626 581 KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 PŠEVO POD JOŠTOM, prodamo stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču 840 m2, sončna lega, čudovit razgled. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 UGODNO!! ŽIGANJA VAS, prodamo visoko pritlično hišo, staro 20 let, vzdrževana, na zemljišču 541 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930_ VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 ZG. BELA - na zemljišču 1928 m2 prodamo starejšo hišo - nadomestna gradnja. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO in MACES-NOVO HLODOVINO, g 530-65-55, 041/680-925 BRAZDA d.0.0., Poljšica pri Podnartu 6 5403 ODKUPUJEM vse starejše pohištvo od 70 let (omare, skrinje, kredence, postelje) itd. g 041/745-535 5722 Kupim elektro motor za točilo za med in prodam deske, g 031 /578-840 5746 Kupim mecesnove PLOHE deb. 5 cm, mizarske kvalitete, g 513-31-87 5759 Kupim suhe smrekove DESKE, g 040/666-806_5762 Kupim lesen stolpni SILOS, g 041/350- 263 5771 Kupim PAJEK SIP, ROTACIJSKO KOSILNICO SIP, TRAČNI OBRAČALNIK SIP, NAKLADALEC hlevskega gnoja, hidraulični in TROSILEC hlevskega gnoja, g 041/597-086_ Kupim KAMP-PRIKOLICO. g 23-30-765 Kupim OBRAČALNI PLUG Regent ali samo rezervne dele. g 01 /3641-021, zvečer LOKAL ODDAM V okolici Tržiča oddam v najem GOSTILNO, cca 122 m2, na dobri lokaciji, z vrtom in vsemi pomožnimi prostori, g 041/753-513, 031/558-648, 201-27-54 ŠKOFJA LOKA - Kapucinski trg; 85 + 91 m2, oddamo poslovne prostore na odlični lokaciji, primerne tudi za trgovski lokal. Cena najema v pritličju je 2.500,00 SIT/m2, v nadstropju pa 1.870,00 SIT/m2. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - mestno jedro; 150 m2 + 30 m2 vrt, prostori v pritličju in nadstropju, delno opremljeno z dovoljenji za gostinski lokal, predplačilo 6. mesecev, najemnina 232.500,00 SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Primskovo; 74 m2 in 42 m2, trgovini, lahko tudi druga dejavnost, 1. nadstropje, dvigalo, parkirna mesta, uporabno dovoljenje, najemnina 1.650,00 SIT/m2. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 CERKLJE, oddamo poslovni prostor v novi poslovno stanovanjski hiši, za mirno dejavnost. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 ODDAM PROSTOR 100 m2 z možnostjo še vec, višina 4 m, ugodno, g 5120-493, 040/869-204 V Tržiču oddam LOKAL z odkupom inventarja. Dodatne inf. na g 070/350-114 5769 Kranj, Primskovo-večji poslovni prostor za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Planina - poslovni prostor 25 ali 35 m2 za trgovino, zastopništvo v pritličju objekta, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LOKAL PRODAM Kitajsko restavracijo v Radovljici, GOSTILNO v Šk. Loki in MOTEL pri Kočevju, prodam, g 041/504-414 5123 KRANJ - Primskovo; 54 m2, dve pisarni, vsi priključki, sanitarije v souporabi, cena 9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina; 45 m2, lokal-trgovina, primerno za storitveno dejavnost lahko živilsko, samostojen vhod, cena 9,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. Kranj, Planina - na odlični lokaciji 412 m2, primerno za trgovino, servisno dejavnost ali pisarne, možnost nakupa tudi po delih, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj - poslovne prostore (skladišča in pisarne) v pritličju objekta 1.600 m2 in kleti 800 m2, dovoz po rampi, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202.13 53, 202 25 66 Kranj (v bližini) - halo, primerno za tenis igrišče ali druge športne dejavnosti, prodamo K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Podbrezje: poslovni prostor (pisarne z razstavnim prostorom, skladišča) vel. 175 m2 v poslovno stanovanjski hiši, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 OBLAČILA Ugodno prodam FANTOVSKO OBLEKO primerno za birmo ali valeto, velikost 170 cm. g 25-76-190 5720 Prodam MOŠKO GARDEROBO št. 52, novo. g 5743-741, zvečer 5725 OTR. OPREMA Prodam zelo dobro ohranjen OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran globoki in športni, g 041/799-170 5707 PRIDELKI Prodam VINO - cviček in laški rizling po ugodni ceni, g 041/830-461_5598 Prodam FIŽOLOVKE. g 533-84-46 564? Prodam SADIKE za živo mejo. g 2511- 048 5717 Prodam neškropljena DOMAČA JABOLKA in DOMAČA ZASEKA, g 5743-294, Ribno 5731 Prodam zgodnje in pozne vrste BELEGA KROMPIRJA za sajenje iz lanskega uvoza, g 040/804-336 5753 Prodam dobro domače naravno VINO cviček in belo. Sr.Dobrava 14, Kropa g 53-36-619 5765 Prodam drobni KROMPIR. Sajevic Ivan, Olševek 19, Preddvor, g 253-13-52 saia PODARIM Podarim 4 mesece starega NEMŠKEGA OVČARJA, g 531-42-37 5730 POSESTI LAHOVCE na robu naselja prodamo vec ravnih, zazidljivih parcel različnih velikosti, možnost gradnje na ključ, BESNICA v mirnem naselju sončno parcelo, 660 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo ob robu naselja, 600 m2, 15000 SIT/m2, BRITOF Voge prodamo zaz. parcelo 486 m2, na robu naselja, 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 4254 KRANJ: prodamo primerno parcelo za izgradnjo poslovnega centra, možna takojšnja gradnja. FRAST-nepremičnine 041 / 626 581 GORENJSKA; zazidljive parcele za gradnjo stanovanjskih hiš nujno iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. ŠKOFJA LOKA , MEDVODE,... kupimo parcelo cca 1000 m2, za že znano stranko, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 Kranj, Labore - stavbna parcela 3.800 m2, primerna za poslovno dejavnost, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 V okolici Naklega: prodamo večje kmetijsko zemljišče, po ugodni ceni, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Kranj, Jama: zazidljivo parcelo 778 m2 za stan, hišo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Smlednik: zazidljivo parcelo cca 600 m2 po ugodni ceni, plačilo po obrokih, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Možnost dokupa gozda. Cena 7,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KRANJ - Mlaka; 749 m2, zazidljiva, sončna lega, končna, ob gozdu, komunalno opremljena. Cena 22,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930_ BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za konjerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88 U Vabimo vas v 3-mesečni izobraževalni program za pridobitev poklicne kvalifikacije SOCIALNI OSKRBOVALEC/SOCIALNA OSKRBOVALKA NA DOMU. Z izvajanjem programa bomo začeli 20. maja 2003. Potekal bo dvakrat tedensko od 16.30 do 19.30. Vpisni pogoji: starost 25 let ali več in zaključena osnovna šola. UUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Informacije po telefonu: 506 13 13. BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 488 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 _ PARCELE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA KUPIMO vec zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 22 2 4255 Prodam ZAZIDUIVO PARCELO v Zg. Bit-njah (Kranj), ob glavni cesti Kranj - Šk. Loka, 967 m2, izredna lokacija, voda in elektrika na parceli, cena zelo ugodna, g 041 /404-960 4422 Lahovče pri Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše zgrajene do IV. gradbene faze Interda, d.o.o.. tel.: 041/647-257, 041/333-222 ZAZIDLJIVO PARCELO v Lescah, 1 x 2000 m2 ali 2 x 1000 m2 oz. 4 x 500 m2, prodam, g 041/504-414 5124 PODVIN - okolica: ugodno prodamo ravno, sočno, ZAZDIUIVO PARCELO 672 m2, priključki v bližini, cena 14.900 SIT/m2, BRITOF - VOGE: prodamo ravno, sončno parcelo 696 m2, cena 18 mio SIT DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00, 041/333-222 5543 POSLOVNI STIKI KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! GORFIN d.0.0., Kranjska c. 4, Radovljica, g 04/531-48-39, 040/633- 903 5747 POZNANSTVA SAMSKI, LOČENI, OVDOVELI, včlanite se v največjo ženitno posredovalnico KOP-ER-MURSKA SOBOTA, g 051/214-190, Sonja Angelca s.p., Marušiceva 5, Koper Svet je velik, vi ste sami. Brez poznanstva ni poznanstva. Dobrodošli v čakalnico za osamljene potnike, ki nestrpno iščejo simpatične sopotnike. Ne zamudite našega vlaka, ki potuje v srečnejšo prihodnost. Edino kolektivni optimizem združuje ljudi s podobnimi usodami. Vljudno vabljeni na vlak prijateljstva. Informacije in rezervacije po tel. 01/5685860. POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega ali žensko, da pokličete g 031/612-541, od 9. ure dalje, ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vami! POMLADNI VETER - 28 letna, preprosta vdova, mamica, želi spoznati moškega, tudi iz dežele. Resni moški pokličite na g 090/54-25 ali 090/54-24 (186 SIT/min), od 9. ure dalje. Vabljeni, veseli vas bomo! RAZNO PRODAM Prodam nov KONTEJNER - SMETNJAK na dveh kolesih in ročno presejano VRTNO PRST z možnostjo dostave, g 23-26-426 CEBEUE DRUŽINE in PLASTIČNE SODE za vodo, žito, prodam, g 041/839-941 Prodam suh obžagan LES "tramove" raznih dimenzij, pajek na dva vretena, g 518-14-15___' Prodam suha HRASTOVA drva. g 25 22 689_ Prodam TELIČKO simentalko, staro 2 meseca in jesenova drva. g 031 /487-521 Prodam zapravljivcek z vso' opremo za vožnjo konj, narodno nošo. g 031/442-038 ^_ STANOVANJA ODDAMO V Stražišcu pri Kranju oddam sobo v najem s souporabo ostalih prostorov, g 031/461-185 po 15 uri 5650 Oddam v najem dvosobno STANOVANJE, g 20-42-135 Sp. Gorje - oddam novo 2 ss, opremljeno, balkon, CK, CATV, parkirno mesto, g 00-41-786-591-232_ Oddam 2 ss, v hiši, slovenski družini, g 232-32-55_ Kranj, Planina I - 2 SS v hiši z vso opremo, Kranj - za poslovne partnerje oddamo novejšo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ- oddamo garsonjero in enosobno stanovanje. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198 Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJA KUPIMO KRANJ enosobno stanovanje ali garsonjero. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 ŠKOFJA LOKA - Podlubnik, za zanno stranko kupimo 2 ss, nižje nadstropje, za gotovino. LOKA NEPREMIČNINE g 50-60-300 KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, lahko kasneje vseljiva. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. Kranj - Šorlijevo naselje; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000 ŠORLIJEVO NASELJE- KUPIMO DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 STANOVANJA NAJAMEMO STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ opremljeno 2 ss za rednega plačnika. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222__ Najamemo manjše 2 ss in 1 ss. DOM NEPREMIČNINE g 202-33-00, 041/333-222____ Tržič ali okolica, eno ali dvosobno STANOVANJE najame mlad par za daljše obdobje, g 031 /32-34-98 5715 KRANJ z okolico: najamemo ENOSOBNO in DVOSOBNO STANOVANJE, ter HIŠO za 3-člansko družino. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 STAN. OPREMA JOGI HOSPITAL 190x90, dobro ohranjen, z leseno podlago, ugodno prodam, g 041/747-118 _ Prodam dve SPALNICI, g 232-32-55 ŠPORT Prodam ŠOTOR za 4 osebe, GUMIJASTI DRUŽINSKI ČOLN in nekaj dodatne opreme, g 5725-336 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senicno 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj, «031/508-168 38io IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ, PREDELNIH STEN V Knauf IZVEDBI ALI Z LESENIMI OBLOGAMI. IZDELAVA FRCAD, POLAGANJE PARKETA IN LADIJSKEGA PODA. Planinšek Vilma, s.p., Hotemaže 21, Preddvor, 031 /50-46-42 4287 PREVZAMEM VAS ZIDARSKA DELA - OD TEMELJEV DO STREHE, TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TALKOVANJE DVORIŠČ, KANAL-IZACIJA-DELAMO HITRO IN POCENI. TP 041/593-492, Bytyqi oce in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 4388 ELEKTROINŠTALACIJE Janez Valters.p., Nova vas 15a, Preddvor - gradite hišo, adaptirate staro, obnavljate stanovanje ali kopalnico, želite zamenjati luci ali stikala; nudimo vse vrste elektroinštalacijskih del. TP 041 /760-616 POPOLDAN 4632 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in po UGODNI CENI. TP 041/642-097, Urmar.d.o.o., Zakal 15, Stahovica STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata in MARKIZE - TENDE; GELD.d.o.o. Jesenice, TP 04/580-60-26 MONTAŽA in VGRADNJA OGRAJ, STOPNIC, OBLOG IN OSTALEGA STAVBNEGA IN NOTRANJEGA POHIŠTVA. Škrlec Robert,s.p., Poljane 66, Poljane, Tt 031/852-765 Nudimo vam različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Roletarstvo Bercan Matjaž,s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, Tt 01/5683-894, 041/630-700 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH IN KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI, NASIPI TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO. Tt 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic & Comp., Jelovška 10, Kamnik STANOVANJA PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU - 1 ss s kabine-tom, 39 m2, balkon, 2. nadstr., prodam. Tt 040/831-251 BISTRICA PRI TRŽIČU - DETELJICA; prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, 8. nadstropje. Inf. na Tt 041/845- 792 KRANJ, Šorlijeva -1 SS 44,40 m2, pritličje s balkonom, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Šorlijeva - 2 SS 51 m2, 3. nadstropje, možnost nakupa garaže v bližini, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina II - 2 SS + K 82,30 m2 v 1. nad., 2 balkona, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, blizu sodišča - 2 SS 54 m2 v l.nad., nizek blok, cena = 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66__ KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, obnovljeno, cena » 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina III -1 SS 42,6 m2 predelano v 1,5 SS v 5.nad., zastekljen balkon, 1,5 SS 52,3 m2 v 5.nad., balkon, cena • 13.4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina II - 2 SS 68,20 SS v 7nad., cena ■ 15,0 mio SIT, plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ; 1 SS 39,50 m2 predelano v 2 SS v 9. nads., 2 SS 45 m2 v mestu, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ BLED: 32 m2, ohranjeno 1ss v 1. nadstropju, klet, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 48 m2, 1ss s kabinetom v 2. nadstropju, balkon, klet, vsi priključki, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si RADOVLJICA: 36,5 m2, 1ss, visoko pritličje, balkon, mirna okolica, takoj vseljivo. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 69 m2, 2ss s kabinetom, 1. nadstropje, velik balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si PODNART: 74,5 m2, 3ss v 3. nadstropju, balkon, klet, CK, takoj vseljivo, ugodno. ALPDOM, d,d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si BLED - bližina centra; 88 m2, 2S s kabinetom, v pritličju kvalitetno obnovljene tris-tanovanjske hiše, na mirni lokaciji. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Planina I; 54 m2, 2,5 sobno, dobra razporeditev, adaptirano, južna stran, 9. nadstropje. Cena: 13,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. STRAŽIŠČE; 62 m2, 2S, pritličje večs-tanovanjskega objekta, delno adaptirano, klasično ogrevanje, takoj vseljivo. Cena: 13.5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.__ KRANJ - Planina II; 68 m2, 2S, 7. nadstropje, odlična lokacija, dober razpored, južna lega, velik balkon. Cena: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Vodovodni stolp; 53 m2, 2S, 4. nad., adaptirana kopalnica, nova okna, CK na plin, balkon. Cena 13,4 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Zlato polje; 62 m2, 2S, pritličje, adaptirano, opremljena kuhinja, etažna CK na olje, takoj vseljivo. Cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000._; KRANJ - Zlato polje; 54 m2, 2S, 4. nad., nova kuhinja, velik balkon, dobra razporeditev prostorov, cena in vseljivost po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. http://www.svet-nepremicnine.si BLED - Cesta v Megre; 85 m2, 2S, v mansardi kvalitetno obnovljene tristanovan-jske hiše, v urejenem naselju, velik balkon, takoj vseljivo. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000._ KRANJ - Planina I; 78 m2, 3S, 4. nad., adaptirano, zelo lepo, parket, velik balkon. Vseljivo po dogovoru. Cena 18 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000._ KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, 3S, adaptirano v celoti, CK na olje, 500^m2 zemljišča, odlična lokacija. Cena po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000._ ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, dvoetažno, 3S, 2. nad., na novo kvalitetno obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 24,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000 njdomplan I družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem pjpjpjpjpjl i in energetiko, d.d. ' kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20S8-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 ŠKOFJA LOKA - center; 54 m2, 1. nad. na novo obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo, cena 12,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje v l.nad za 18 MIO, kvalitetno. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: Ali želite imeti najboljši razpored stanovanjskih prostorov ? Prodamo fantastično razporejeno TRISOBNO STANOVANJE , 2.nad, cena 18,8 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo takoj vseljivo izredno vzdrževano TRISOBNO STANOVANJE v visokem pritličju, 74 M2, lepa lega. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 BLED - samo korak od centra; 109 m2, trisobno, v 1. nad. kvalitetno obnovljene trista n ova njske hiše, lep tloris, velika terasa, svetlo, izdelano na ključ, takoj vseljivo, v urejenem naselju, na mirni lokaciji, lasten vhod, lastni števci, parkirišče. Cena: 38,4 mio SIT (164.000,00 EUR). SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel.: 28 11 000. http://svet-nepremicnine.si VODOVODNI STOLP: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 55 m2, prostorni sobi, balkona ni, nova kopalnica, l.nad. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo veliko TRISOBNO STANOVANJE za 17,5 mio in ŠTIRISOBNO STANOVANJE v 1.NAD z odprtim razgledom. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 PLANINA 3: prodamo TRISOBNO stanovanje, 81 m2, atrij, 19 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo enosobno stanovanje 10,9 mio. FRAST - nepremičnine 041/ 734 198 BOHINJSKA BISTRICA, prodamo manjše 2 ss, 37,81 m2, visoko pritličje, lepo vzdrževano in delno opremljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930- ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremič-nine, 04 2361 880, 041 386 930_ KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387_ UGODNO! KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA I., prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelu ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18 5m2 2 nad., cena je 4,8 mio. SIT IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 __ KRANJ - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930________ KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2 cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_ KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m2, v 1. nad., 2 balkona. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 __ KRANJ - PLANINA L, prodamo 4ss, 100 m2, v 2. nad.', vsi priključki, vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - mestno jedro, prodamo garsonjero v obnovljeni meščanski hiši, 23 m2, v 2. nad., vsi priključki, brez balkona, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., prodamo 1ss - 34 m2 z atrijem 18 m2, cena po dog. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 ZELO UGODNO! KRANJ - Huje, prodamo 4ss, 80,5 m2, pritličje, potrebno adaptacije, z vrtom 40 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 386 930 ŠKOFJA LOKA, prodamo 1 ss, 34 m2, v 3. nad., cena po dog. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ Planina i, sončno 1 ss, 39,80 m2/VII, V-Z, selitev avgusta, 10,5 mio SIT, KRANJ Vod.stolp obnovljeno 2 ss, 54,5 m2/l, CK plin, 13,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV., CK plin, 13 mio SIT, KRANJ Tuga Vidmarja 2,5 ss, 82 m2/l, 2 balkona, 17,5 mio SIT, KRANJ Planina I sončno 3 ss, 78 m2/V, 14,9 mio SIT (možno kupiti tudi garažo), TRŽIČ sončno z lepim razgledom, 3 ss v hiši z vrtom in garažo, 139 m2+344 m2 vrta, 18 mio SIT, GOLNIK UGODNO lepo, sončno, obnovljeno 3ss s kabinetom, 77,6 m2/PR, 2 balkona, lep razgled, 16,8 mio SIT (nova kuhinja v ceni stanovanja. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 4247 Prodam GARSONJERO v starejši hiši v Tržiču, 24 m2, s souporabo sanitarij, brez kopalnice, obnovljena, cena samo 2,4 mio SIT! Tt 041/874-125 4313 Prodamo Planina I, 2ss, 64 m2, predelano v 3 ss, obnovljeno, delno opremljeno, z vsemi priključki. Tt 040/748-216 4584 Prodam STANOVANJE v starih Žireh, 67 m2, terasa, vrt, cena 10 mio SIT. Tt 519- 10-40 5699 Prodam PODSTREŠJE za stanovanje v centru Kranja, Jenkova 10. Tt 041/627-856 ali 031/624-749 5706 STRAŽIŠČE 2,5 SS, 64 m2, pritličje hiše, obnovljeno, cena 13 mio SIT, prodam. Tt 23 1 5 6 00 , 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE_5742 KRANJ 3 SS v hiši, 75 m2, CK, garaža, vrt, cena ugodna, prodam. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 5743 CIRCE v hiši, 2,5 ss, 64 m2, 1. nadstr., CK, garaža, vrt, cena 9 mio SIT, prodam. Tt 23 1 5 6 00 , 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE 5744 PLANINA III, 3 ss atrijsko stanovanje, priključki, ugodno prodam. Tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, 1 sobno STANOVANJE, 43 m2, 2. nadstr., stanovanje je končno in ime zaprt balkon, mirno okolje. LOKA NEPREMIČNINE Tt 50-60-300 VARSTVO Iščemo VARUŠKO, nekadilko, na našem domu v Kranju, od septembra dalje (uvajanje avgusta), en otrok star 1 leto. Tt 041/754-593 Iščemo 24 urno varstvo za mamo (ni bolna) v dveh izmenah po 14 dni ali po dogovoru. Tt 041/335-070 VIKENDI PODČETRTEK - Hrastje: sončna lega, parcela 1400 m2, tri etaž po 35 m2, vinograd (470 trt), 10 km od Podčetrtka, znižano! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si BOH. BISTRICA; 22 m2 do 51 m2, prodamo več novih apartmajev v neposredni bližini smučišča, cena od 6,3 mio SIT dalje. SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. VOZILA DELI Prodam letne PNEVMATIKE, nove 185 x 65R15H, 175 x 65R14T in 165 x 65R14T, cena od 4.500 do 6.000 za kos. Tt 510-76-60 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH IN CELIH VOZIL ter sprejem vozil v posredniško prodajo. Avto Jakša, s.p., Orehovlje 15 A, Kranj, Tt 2041-168, 041/730-939 4235 MARK MOBIL d.0.0., ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. Tt 2353-500 IN 041/668- 2 8 3 4627 NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VOZILO tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz. Tt 031/770-833 5441 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148, 041/632-577 ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA. Tt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358 AVTO KRANJ, d.0.0., Savska c.34, Kranj Brezplačen odvoz starih, zapuščenih vozil! Tt 040/795-935 Prodam ALFA ROMEO 145 TS Q 2.0, 16 V, 1.99, rdeče barve, air bag, servo, DCZ, atraktivna. Tt 040/302-543, 040/324-810 FORD MONDEO 2.0, AiB, KLIMA, ABS, TCS, 1. LASTNIK. L. 94 / 1. reg. 95, AVTO MOČNIK d.0.0., tel.: 04 281 77 00 FORD ESCORD WAG. 1,6 GHIA, L. 97, 2X AiB, ABS, KLIMA AVTO MOČNIK d.0.0., Britof 162, tel.: 04 281 77 00 SUZUKI BALENO WAG. 4x4 GLX, 2xAiB, KLIMA, 1. lastnik, L. 2000, AVTO MOČNIK d.0.0., Britof 162, tel.: 04 281 77 00 POLO 1.6 KARAVAN, LET 97, 2X AIR BAG, SERVO, ZELO OHRANJEN, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MAREA 2.0 HLX, LET 99, BELA, 4X AIR BAG, ABS, AVT KLIMA, 4V, OHRANJENA, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 IBIZA 1.0, LET 2000, NOV MODEL, 1.LASTNIK, 3V, SERVISNA, 1.330.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 FIAT, BRAVA 1.9 JTD, LET 2000, BELA, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, AR, 1.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 NUBIRA II 1.6 KARAVAN, LET 2001, 21.000 KM, MET ZELENA, KLIMA, 1. LASTNICA, SERVISNA, 1.780.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 FOCUS 1.8 TDI KARAVAN, LET 2000, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, EL OPREMA, OHRANJEN, ".350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 BRAVA 1.6 SX, LET 97, MET ZELENA, 103.000 KM, KLIMA, AIR BAG, EL OPREMA, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 GOLF 1.9 TDI VARIANT, LET 2000, BEL, 4X AIR BAG, KLIMA, ABS, EL OPREMA, SERVISNA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 VECTRA 2.0 Dl KARAVAN, LET 99, MET MODRA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, ALU, SERVISNA, ZELO OHRANJENA, 2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 BMW, 320 I, LET 99, MET SREBRN, AVT KLIMA, EL OPREMA, SERVISNA, 6X AIR BAG, KOT NOV, 3.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 LAND ROVER, FREELANDER 1.8, LET 98, 48.000 KM, 5V, SERVISNA, MET ZLAT, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, S STREHA, 3.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118 KIA, PRIDE 1.3 GLX, LET 98, 20.000 KM, SERVISNA, 3V, PO SERVISU, 740.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 ASTRA 1.8 16V KARAVAN, LET 98, MODEL 99, 4X AIR BAG, ABS, S STREHA, EL OPREMA, AR, MEGL, SERVISNA, 1.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 MONDEO 1.8 TDI KARAVAN, LET 99, BEL, 4XAIR BAG,, SERVISNA, ABS, KLIMA, EL OPREMA, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 LAGUNA 1.9 DTI KARAVAN,LET 2000, MET MODRA, 4X AIR BAG, ABS, AVT KLIMA, SERVISNA, 2.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 VECTRA 1.8 16V.LET 2000, 5V, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, AR CD, ZELO OHRANJENA, 2.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI OPEL VECTRA 1,6 GL L.93, servo volan ABS AVTO MOČNIK d.0.0., tel.: 04 281 77 00 NISSAN ALMERA, 1,4 GX, L. 96, 4 V, AiB, servo volan, elek. oprema 1. lastnik AVTO MOČNIK d.o.o.,Britof 162, tel.: 04 281 77 00 SUZUKI BALENO 1,6 GLX 4 V, I. 98, 2 X AiB, KLIMA, el. oprema, 1. lastnik AVTO MOČNIK, d.0.0., Kranj, Britof 162, 04 281 77 00 R-LAGUNA, 1,9 DTI RXE KARAVAN, I. 99, 2 XAiB, avt. KLIMA, ABS, vlečna naprava AVTO MOČNIK d.0.0., Britof 162, 04 281 77 00 [^GflNTflR jjH^Cj A 0? Naklo ■~"•» Tel./Fax: 04/257-6052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV^MONROEf VW POLO 1,3 3v, I. 95, 1. lastnik AVTO MOČNIK, Britof 162, 04 281 77 00 Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, 1.91, ugodno Tt 252-16-85 Prodam HYUNDAII. 90 in GUME 145/13, 165/13, 195/65, 15. Tt 23 57 540 Prodam NISSAN MICRO 1.0 LX, 185000 km, I. 1990, potrebna menjava sklopke, cena 110.000 SIT. Tt 031/370-655, Boris PASSAT GT 2.0 16 V, I. 1992, metalne barve z opremo, ohranjen prodam za 650.000 SIT. Tt 040/295-915 5737 Prodam R 5 diessel, I. 1991, cena 320.000 SIT. Tt 040/322-383 5756 Prodam OPEL KADETT, 1.87, lepo ohranjen, v voznem stanju, 160.000 km. Tenetiše 1, 041 /341 -420 5767 Prodam avto R MEGANE 1,4 JRL, 1.96, servisiran, cena 880 000 SIT. Tt 231-79- 40 5776 Prodam R CLIO 1,2 1.98, novi model, 3 V, rdec, 136 000 km, 2. lastnik, nove gume, radio, servisiran, odličen, cena 1.100.000 SIT. Tt 041/889-454 5784 KOMBI CITROEN C 25, I. 91, 8 + 1, prodam. Tt 533-66-86, 031/450-915 5785 Prodam R 5 CAMPUS, 1.89, 5 vrat, metalik, odličen, cena 160 000 SIT. Tt 533-66-86 PEUGEOT 106 XT, I.97, 1. lastnica, 50 000 km, zelo ohranjen. TP 041/787-050 VW GOLF 1,4 16 V, 1.99, veliko opreme, kot nov. Tt 041/398-574 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE, DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si • MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA VLJUDNO VABLJENI! STAVBNEGA KLEPARJA - KROVCA zaposlimo. Tt 041/62-82-92 SPARTAK d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur 5461 Redno zaposlimo MIZARJA za sestavo in montažo pohištva. Inf. na TP 01/36-11-211, 36-13-522, Pohištvo Iskra d.0.0., Bar-letova 3, Medvode 5587 Zaposlimo MIZARJA in mlajšega DELAVCA za priucitev. SMOLEJ d.0.0., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič Informacije med 8-18. uro na Tt 595-88-02 ali 041/619-302 Zaposlim dekle za delo v okrepčevalnici. Tt 041/570-937, Bojan Brišnik s.p., Klanec 38, Komenda V Kavarni Štiri Mačke, v Medvodah honorarno zaposlimo dekle za strežbo v šanku. Tt 070/779-997 Križaj Robert s.p., Sora 39 A, Medvode Zaposlimo KUHARJA-ico z izkušnjami. Gostilna Zala, Koležnik Ignac, s.p., Britof 79, Kranj, Tt 2341-200 V Kranju potrebujemo nove SODELAVCE za delo v telefonskem trženju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo. Tt 04/201-48-22, CZ.d.d., Kopitarjeva 2, Ljubljana Za strežbo v piceriji iščemo dekle ali fanta. Tt 236-13-02, Stare-Hribar Mateja s.p., Koroška c.59, Kranj Redno ali honorarno zaposlim PARKE-TARJA ali FANTA za priucitev. TP 041/51-41-39, Robert Kuzma.s.p., Fužinska ul. 23, Šk. Loka Bistro "Pere" Radovljica, Kranjska c. 15, zaposli vec NATAKARJEV ali NATAKARIC. TP 041/648-918 5739 Zaposlimo nove sodelavce, katerim ambicioznost, komunikativnost in želja po zaslužku ni tuja. Inf. od ponedeljka do petka od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure, TP 04/23-82-898, N&M nina pecnik k.d., Kranj, Kidričeva 12 5741 Zaposlim dekle za delo v šanku v novem kava baru v okolici Kranja. TP 031/632-741, AGT Hribar in ostali, d.n.o., Rovte 15, Podnart . 5749 Redno zaposlimo POTNIKA za prodajo povsem novega kozmetičnega artikla. Španovina d.0.0., Circe 20, Kranj, TP 041/510-367 5751 K SODELOVANJU VABIMO IZKUŠENE ALI NEIZKUŠENE SODELAVCE ZA DELO V TELEFONSKEM STUDIU. NAJBOLJŠE POGOJE DELA IN PLAČILA. UČILA INTERNATIONAL, ZALOŽBA, D.O.O., TRŽIČ, CESTA KOKRŠKEGA ODREDA 18, 4294 KRIŽE, TP 598-00-00, 040/835-518 5757 Podjeteje Orehek, d.o.o. Kranj nudi zaposlitev, ŠOFERJU z lastnim prevozom ali z možnostjo odkupa našega vozila. T? 233- 20-09 5758 Zaposlimo KV TRGOVKO z nekaj letnimi izkušnjami v živilski trgovini. Ovčar trade, d.0.0., Jenkova ul. 3, Kranj, TP 2331-655 5768 Redno zaposlimo PRODAJALCA na bencinskem servisu Komenda. Pogoji: Trgovska šola, starost od 27-32 let. Pisne prošnje na naslov: Majda Lah,s.p., Klanec 13, 1218 Komenda 5772 Zaposlimo fanta ali dekle za delo v strežbi, Focus bar Kranj. TP 041/366-624 IN-TERTREND d.0.0., Hotemaže 50, Preddvor 5781 ZAPOSLITEV IŠČE Ce ste starejša oseba, in želite, da bi vam nekdo izpolnil vaše želje in potrebe za daljše obdobje, sem vam na voljo od ponedeljka do petka. TP 531-21-33 5774 ŽIVALI PIŠČANCE BELE za nadljno rejo 380 SIT/kg, RJAVE in GRAHASTE kokoši prodajamo vsak delavnik od 8 -17 ure, sobota do 13 ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi. TP 01 /83-43-586 5590 Par crnih KOBIL, težkih cca 600 kg, stari 6 in 2 leti, kobilo šeko ter žrebca, dobro ujahan, primeren za teren. TP 041/571- 423 5700 Prodam TELICO simentalko v 8 mesecu brejosti. TP 250-36-37 5702 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. TP 031/757-485_5732 Prodam mlado KOZO. TP 59-63-949 5740 PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. TP 041/724-144 5752 Prodam BIKCA cb, starega 10 dni. TP 031/480-266 5754 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. TP 5802-036 5775 Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. TP 587-60-73_sttb Prodam TELICO, brejo 8 mesecev. TP 041 /589-344 57so Prodam BIKA, težkega okoli 400 kg, za dopitanje. TP 518-60-57 5793 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. TP 23-11 -812 5796 Prodam polovico doma vzrejenega PRAŠIČA. TP 595-79-59 5799 Prodam dve leti starega OVNA in JAGENJČKE za zakol. TP 531-57-79 PIŠČANCE BELE za zakol ali nadaljno rejo 380 SIT/kg, RJAVE in GRAHASTE kokoši prodajmo vsak delavnik od 8-17. ure, sobota do 13 ure. Perutninarstvo Gašperlin Moste 99 pri Komendi, TP 01/83-43-586 ŽIVALI KUPIM TELIČKO simentalko ali križanko do 10 dni, kupim. TP 59-57-324, 041/551-585 Kupim BIKCA simentalca, težkega 200 kg. TP 2310-328, zvečer Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. TP 041/503-623 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. TP 041/922-679 Gomomm najbolj Športna frekvenca ZAPOSLIM Zaposlimo večje število MLADIH SODELAVCEV za pomožna dela ob servisiranju letal. Pogoj tehnična mehanična ali elektro stroka, starost do 27 let. Prošnje: HRIBAR BLESK d.0.0., Savska c.34, Kranj REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA BOHINJ OBČINSKA UPRAVA Triglavska cesta 35 4264 Bohinjska Bistrica objavlja prosto delovno mesto OBČINSKEGA REDARJA za določen čas, predvidoma od 1.6. do 30. 9. 2003 Pogoji: - izobrazba najmanj V. stopnje splošne, tehnične ali druge smeri - znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina, nemščina, italijanščina) - poznavanje osnov dela z računalnikom - program VVINDOvVS, VVORD,... - nekaznovanost in državljanstvo RS - vozniški izpit B kategorije - zaželen je tudi vozniški izpit A kategorije Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas - v času poletne sezone. Kandidati naj pisne prijave z dokazili in kratkim življenjepisom pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: OBČINA BOHINJ, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Informacije so možne po telefonu (04) 5770116 in gsm: 041 451 639. O izbiri bomo kandidate obvestili v osmih dneh s sklepom o izbiri. SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka iz Savatech - Finančno računovodskega sektorja VERAGROS rojena 1948 Od nje so se v družinskem krogu poslovili v sredo, 30. aprila 2003, ob 13. uri na pokopališču v Bitnjah. Ohranili jo bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN FRANCIJU BAŠ AR JU -ACOTU i J Danes mineva leto dni, odkar si odšel iz naše sredine. Za teboj je ostala nezapolnjena praznina. Ati, vedno boš ostal v naših srcih. Hf J VSI TVOJI Kranj, Wisconsin (ZDA), 2003 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta IVA SKOKOTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani. Posebna zahvala pa gre pevcem, župnijskemu uradu cerkve Svetega Jakoba, gospe Olgi Andreuzi in gospe dr. Novak - Medičevi. Družina Skoko V SPOMIN IVANU PRISTOVU Deseto leto že počivaš, a v naših srcih še živiš, spomin na tebe ne ugasne in solze se ne posuše. VSI NJEGOVI Rodine, 7. maja 2003 ZAHVALA V 67. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast MIRKO ŠEBREK st. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče. Zahvala osebju bolnišnice Golnik, g. župniku za lep pogrebni obred, pogrebni službi Komunala Kranj, pevcem in za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskreno hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša dolgoletna sodelavka iz Save, d.d. - Pravne pisarne IVICA SAJOVIC rojena 1961 Od nje smo se poslovili včeraj, v ponedeljek, 5. maja 2003, ob 16. uri na pokopališču na Suhi pri Predosljah. Ohranili jo bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče, brat, stric in tast FRANC ŠUŠTERŠIČ s Podreče Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vaščanom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, negovalkam Doma starejših občanov Kranj in Medvode za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo pogrebcem, pogrebni službi Navček, pevcem, g. Draganu Božiču za poslovilni govor in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, osebju CI1N Kliničnega centra v Ljubljani. Vsem in vsakemu še enkrat najlepša hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Podreča, 26. aprila 2003 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA SLABETA p.d. Sivkarškega Franca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, gospodu župniku Kralju za lepo opravljen pogrebni obred, sovaščanki Lojzki za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in vsem ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče ali kakorkoli drugače pomagali! Še enkrat hvala vsem. Žalujoči, vsi, ki ga bomo zelo pogrešali. Sovodenj, april 2003 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata FRANCA BURJE p.d. Pretnarjevega Francelna z Rečice pri Bledu se svojci iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem premnogim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. VSI NJEGOVI Če me iščete, me iščite v svojih srcih, če imam tam bivališče, bom vedno pri vas. ZAHVALA V 55. letu starosti nas je mnogo prezgodaj in tiho zapustil dragi mož, oče, brat, stric in svak ANDREJ GLOBOČNIK Mlinarjev Andrej s Klanca pri Komendi Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše in bili v najtežjih trenutkih z nami. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Klanec, Cerklje, Kranj, Moste, 22. aprila 2003 V SPOMIN V našem srcu ti živiš, zato pot nas vedno vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš in lučka vedno ti gori, nihče ne ve, kako to boli, ker tebe, draga Angelca, več med nami ni. Odšla si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ne gorja, ostala nam tvoja je dobrina v srcih naša bolečina in tiha solza večnega spomina. 7. maja 2003 mineva dve leti, odkar nas je zapustila ANGELCA BIZJAK s Hotavelj Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob. Sestri Rezka, Minka z Ivanom, brata Jože, Ludvik in vsi njeni ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo TOREK od 7 °C do 27 °C SREDA od 9 UC do 26 "C ČETRTEK V od 10 °C do 28 °C Danes bo sprva pretežno jasno, nato se bo od zahoda navlekla prosojna, koprenasta oblačnost. Predvsem v višje ležečih krajih bo pihal zmeren jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 8, najvišje dnevne pa od 25 do 29 stopinj C. Jutri bo sprva še koprenasta oblačnost na nebu, čez dan pa se bo umaknila. Jutro bo malce toplejše kot v torek, dnevne temperature pa bodo za kakšno stopinjo nižje. V četrtek bo pretežno jasno, pihal bo jugozahodnik. Zaščitene ptice, zaščiteno življenje V začetku marca je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije izdalo drugo knjigo Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji s predlogi posebnih zaščitenih območij v Sloveniji. Na Gorenjskem so Triglavski narodni park, Jelovica ter delček Kamniško Savinjskih Alp in Karavank. Sokola selca je opaziti na različnih območjih. Publikacija je bila izdana na podlagi nove zakonodaje, ki jo Slovenija ob vstopu v Evropsko skupnost mora prilagoditi. Del teh sprememb, in z njimi povezanih obveznosti, je tudi opredelitev območij Natura 2000, namenjenih varstvu ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov. Ptice imajo pri tem še posebno vlogo, zato jih varuje Direktiva EU o ohranjanju prosto živečih vrst ptic na ozemlju EU razen Grenlandije. Dolžnost držav članic EU je zagotovitev ustreznih ukrepov za ohranitev vseh vrst ptic z varovanjem, vzdrževanjem ali ustvarjanjem njihovih habitatov v potrebnem obsegu, da zagotovijo dolgo- ročno preživetje na območju razširjenosti. V skladu s to direktivo je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije v sodelovanju s civilno javnostjo, ki je pomagala pri popisovanju vrst, pripravil strokovne predloge za opredelitev posebnih zaščitenih območij, ki jih je Na neraziskani Jelovici so odkrili Kozačo. Lepa zlatovranka je ena izmed nekaj zadnjih parov na Doleh Slovenskih Goric. v Sloveniji trenutno petindvajset. Na Gorenjskem so zaščitena območja Triglavski narodni park, Jelovica ter delček Kamniško Savinjskih Alp in Karavank. Zaščiten je Grintovec s Kalškim grebenom, kjer najvišje predele nad gozdno mejo naseljuje malo vrst ptic. Med njimi so belka, planinska pevka, postovka, šmarnica, planinska kavka, krokar, skalni plezalček in redka skalna lastovka. V nižjih predelih so ru-ševec, divji petelin, gozdni jereb in več vrst gozdnih sov. Na območju Jelovice, ki je bila zaradi bližnje Pokljuke ornitološko manj zanimiva in do nedavnega neraziskana, živijo koza ča, koconogi čuk, mali skovik, koconoga kura, divji petelin, gozdni jereb, ruševec, triprsti detel in planinski orel. Na območju Triglavskega narodnega parka pa živijo štiri biomsko omejene vrste ptic in večje število običajnejših gozdnih vrst. Med evropsko pomembnimi so planinski orel, beloglavi jastreb, belka, ruševec, divji petelin, koconogi čuk, mali skovik, mali muhar, kotorna, slegur in kosci. Ptice so simbol življenja. Že v ranih jutrih nam njihovo žvrgo-lenje in veselje nad življenjem popestri dan, zato bi bilo brez njih življenje res pusto. Katja Dolenc, foto: Slavko Polak, Tomaž Mihelčič, Dietmar Nill Gorenjski novorojenčki V minulem tednu se je na Gorenjskem rodilo 29 otrok, od tega 20 deklic in 9 dečkov. V Kranju seje rodilo 21 otrok, med njimi 15 deklic in 6 dečkov. Najtežja je bila deklica, ki je tehtala 4.260 gramov. Najlažji deklici seje kazalec na tehtnici ustavil pri 3.010 gramih. Na Jesenicah se je rodilo 8 novorojenčkov, in sicer 5 deklic in 3 dečki. Najtežja Je bila deklica, ki je ob rojstvu tehjtala 4.220 gramov. Najmanj je ob prvem tehtanju tokrat tehtal deček, in sicer 2.930 gramov. Prvi maj na Gorenjskem Tone Rozman Praznik ni samo zabava Križna Gora - Križno Goro si za svojo lastijo zlasti Ločani, a na prvega maja dan je bila tudi od številnih drugih, ki so vse do poznih popoldanskih ur prihajali na prizorišče prvomajskega praznovanja. Pripravila ga je Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko skupaj s tamkajšnjo lovsko družino, sodelovali pa so Pihalni orkester Alples Železniki, igralec Loškega odra Bojan Trampuš, Plesno navijaška skupina Cvetke iz OŠ Cvetko dolar Škofja Loka, povezovalka Monika Tavčar in ansambel Yuhubanda. Zbranim je spregovoril Tone Rozman, predsednik Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelo-valne industrije in državni svetnik. Ko je govoril o prihodnosti v Evropski uniji, je med drugim dejal, da se bodo sindikati tudi v prihodnje odločno upirali vsem, ki bodo edino sredstvo za doseganje večje konkurenčnosti našega gospodarstva videli v zmanjševanju socialnih pravic in zmanjševanju delavskega standarda. Dejal je, da se na to sklicujejo tisti brez znanja in sposobnosti, da bi sprejemali poslovne odločitve, temelječe na poznavanju trendov na razvitih evropskih trgih; tisti, ki ne znajo posodobiti tehnologije v podjetjih, ki ne znajo dvigniti dodane vrednosti, ki ne poznajo sodobnih oblik organizacije dela in ne tržiti uveljavljenih blagovnih znamk. Takšni bodo krivili EU, ko bodo iskali vzroke za odpuščanje delavcev. Danica Zavrl Zlebir RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM j pumu Matiju Tržičani v Gozd in na Bistriško Tržič - Tradicija, da Tržičani veliko dajo na prvi maj, je držala tudi letos. V prazničnih dnevih jih je veliko krenilo na okoliške gore in planine, še posebej praznično pa je bilo v Gozdu, na Bistriški planini in pod Storžičem. Na prvomajski danje bilo opoldne srečanje pri planinskem zavetišču v Gozdu, ki gaje vodila Nataša Sedminek, prijeten kulturni in zabavni program pa so pripravili pihalni orkester Tržič in folklorna skupina Karavanke. V Tržiču so prvi maj prvič praznovali leta 1921, leta 1927 pa je bilo največje predvojno praznovanje, ki se ga je udeležilo nad 500 ljudi kljub negodovanju oblasti in lastnikov tovarn. Leta 1926 so žan-darji skušali preprečiti zborovanje. Po drugi svetovni vojni pa so bile tudi v Tržiču tako kot v drugih krajih množične parade in manifestacije. J.K. Gama mm najbolj športna frekvenca LOTO Izžrebane številke 18. kroga: 2, 11, 13, 18, 19, 31, 39 in dodatna 6 Izžrebana številka LOTKO pa je: 535619 V 19. krogu je predvidoma za sedmico 120.000.000 SIT dobitek LOTKO 57.000.000 SIT lqrd štirih številk Izžrebane številke 05.05.2003 12:00 03.05.2003 12:00 30.04.2003 12:00 dobitek POLO 1.940.420 Prihodnost je v proizvodnji Poljane nad Jesenicami - Med simboli, ki spremljajo prvomajska srečanja na Poljanah nad Jesenicami, je nedvomno rdeči nagelj. Tudi letos ga je dobil vsak udeleženec. Organizatorka Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Območna organizacija Gorenjske, je na plakate zapisala vodilno misel "Tudi mi bi želeli dostojno življenje". "Na žalost se delavci prevečkrat srečamo s tako željo," je v uvodnem nagovoru povedala sekretarka območne sindikalne organizacije Olga Drabik. "Velikokrat nam je težko, ko izgubljamo delovna mesta, vendar sindikalisti še vedno lahko pomagamo tako, da strnemo svoje vrste. Med pridobitve v prid delavcev štejemo nov Zakon o delovnih razmerjih in nedavno podpisani socialni sporazum med sindikati, delodajalci in državo, da se bomo skupaj dogovarjali o zadevah, pomembnih za vse. Če so se pred več kot 100 leti bojevali za osemurni delavnik, se danes borimo za tri osmice: osem ur dela, osem ur počitka in osem ur zabave." Zupan Boris Bregant pa je dejal: "Naš izhodiščni položaj ob vključevanju v Evropsko skupnost ni tako dober, kot si pogosto sami prikazujemo. Število brezposelnih pada prepočasi, pa še to ne na račun novih, ekonomsko Olga Drabik uspešnih proizvodnih dejavnosti. Ekonomski pogoji bodo zahtevali naglo povečevanje produktivnosti in če ne začnemo hitreje ustvarjati nove proizvodnje, delovnih mest, se bo število nezaposlenih še povečalo. Na Jesenicah smo najhujšo krizo že pre' brodili." Za pravo prvomajsko vzdušje so v kulturnem programu poskrbeli Pihalni orkester Jesenice - Kranjska Gora, pevec Rudi Šantl, recitatorja Miha Ba-loh, igralec in častni občan občine Jesenice, ter Metka Dulmin' igralka Gledališča Toneta Čufor-ja. Mendi KoM