I OSREDNJA L
i knjižnica f GEUE
Uredniški odbor:
Bizjak Franc Habjan Vinko Jakoš Jože Kidrič Mimica Javorič Slavko Lapornik Marjana Murgelj Zvonko Pilko Zlatka škornik Edi Šmigoc Karel Valant Marcela
(Izdaja Radio Šmarje)
Naklada:
5000 izvodov
Tisk:
Papirkonfekcija
Krško
Bohor je spal,
Bohor šumi,
Bohor je vstal,
Bohor žari...
(Radovan Gobec: Pesem
Kozjanskega odreda)
BOHOR
ŽARI-
Glasilo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah
LETO: II	ŠTEVILKA: 3	JULIJ 1980
»Moč Jugoslavije je v bratstvu in enotnosti«
TITO
DOBRO NAM DOŠLI!
V najtežjih dneh preizkušnje in žalosti, ko je sleherno srce ječalo od bolečine, ko so solze na nemih licih izpričevale globoko prizadetost slehernega Jugoslovana, ko sta zamrla celo otroški smeh in igrivost njihovega ponašanja, smo znova in še bolj kot kdaj koli prej začutili in se zavedli izjemne veličine človeka, legende, njegovega neprecenljivega dela in zgodovinske pomembnosti načel, ki jih je vtkal v naše življenje in našo stvarnost. Zavedli smo se in zaprisegli obenem: Tovariš Tito, md ti prisegamo. Niič več besed, nič pojasnjevanj ni bilo potrebnih, vsak izmed nas je natančno vedel, kaj je vsebina pri šege. In to prisego ponavljamo tudi danes. Danes, ko s konkretnim dejanjem uresničujemo in simboliziramo eno najpomembnejših načel, ki ga je Tito ob vsaki priliki posebej poudarjal — načelo bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Izpričujemo bratstvo in enotnost kot tovarištvo, kot ljubezen med brati in sestrami iste krvi, istih misli, kot moč pesti, katere prsti so narodi in narodnosti Jugoslavije, kot čvrsta veriga, skovana v najtežji zgodovini in narodnoosvobodilni borbi, kot smeh in sreča miljonov združenih v borbi za skupne cilje v svobodni in demokratični skupnosti, kot spoštovanje človeka in njegovega dela, ne glede na jezik, vero in druge v zgodovini ponavljanje predpostavke. Bratstvo kot ga je izvajal, tolmačil in se zanj žrtvoval tovariš Tito.
Dragi bratje in sestre, tovarišice in tovariši! Srečni smo, da ste med nami, srečni in ponosni, letos še bolj, ker se še posebej zavedamo veličine in pomena tega srečanja. Pomen je večji zato, ker smo v celoti prevzeli nase odgovornost, da bomo s svojim ravnanjem trajno
zagotovili trdnost in moč naše skupnosti ter tako prekrižali račune in upe tistih, ki še vedno hlepijo po naši čudoviti in bogati domovini. Srečni smo in iskreno pripravljeni, da vam pokažemo naše pridobitve, da se boste skupaj z nami veselili, da izmenjamo izkušnje in se še bolj čvrsto dogovorimo o našem bodočem sodelovanju na vseh področjih družbenega življenja. Ari-lje in Šmarje sta res daleč vsaksebi, vendar ne tako, da ne bi mogli podvojiti, potrojiti naše
NEKA ŽIVI BRATSTVO I JE-DINSTVO NAŠIH NARODA!
Drugarice i drugovi, bračo i sestre, prijatelji, dragi naši pio-niri i omladino! Donosimo vam sa »Voza bratstva i jedinstva« pozdrave iz Srbije, iz bratskog Arilja, sa željom, da ova naša bratska opština kao i cela naša sooialistička samoupravna Jugoslavija i dalje ide Titovim pu-tem. Mi smo pod svežim uti-skom teškog gubitka, koji je za-
stike preko vseh možnih oblik.
Želimo, da bi se med nami počutili v teh nekaj dneh kot da ste doma, v svojem kraju, v svoji hiši, da bi srečah in s tem razveselili čim več naših občanov in da bi odnesli domov najlepše vtise ter še bolj poglobili svoje prepričanje o našem iskrenem medsebojnem tovarištvu.
(Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak ob sprejemu udeležencev »Vlaka bratstva in enotnosti«)
desio sve narode i narodnosti Jugoslavije, gubitka velikog vode socialističke revolucije, druga Tita. Drug Tito nije fizički sa nama, ali smo se ovih dana zaklinjali i uvek čemo se zaklinjati, da čemo njegovo delo nastaviti svom snagom i srcem. Mi to možemo i mi to hočemo. Za-jedno, zbratimljeni u Jugoslaviji, zajednici ravnopravnih naroda i narodnosti. Nikad nismo bili svesni, nego ovih meseci, ko-
liko je značajno za Jugoslaviju bratstvo i jedinstvo naroda i narodnosti Jugoslavije. Zato i mi i vi, nastavi j ajuči naše susrete, kontakte i saradnju, postizati čemo i dalje razvijati bratstvo i jedinstvo medu narodima naših opština. I više od toga. Mi smo iznenadeni veličastvenim dočekom, koji ste nama priredili, i na torne se najtoplije zahvaljujemo. Mi smo se, istina, u-
vek osečali ovde kao kod kuče i ouvek smo se pitali, dali je isto, kada se vi nadete kod nas. Želja nam je bila, da to bude ■isto tako.
Još jedan put vam hvala na ovako veličanstvenom dočeku. Neka živi bratstvo i jedinstvo naših naroda!
Predsednik Skupščine občine Arilje Dragan Šapo-njič ob prihodu v Šmarje
notnosti« pa je tov. Dragan Ša-ponjič takole doživel:
Ja nišam prvi put u bratskoj opštini Šmarje pri Jelšah. Ja sam puno bio i privatno sa po-rodicom, a bio sam i u zvanič-nim delegacijama, koje su do-lazile u Šmarje. Ali to, što sam doživeo sa »Vozom bratstva i jedinstva«, to se ne može meriti ničim. Ta ljubav, ta pristnost,
to što se videlo od ulaska u Slo-veniju, od Krškog pa sve do bratske opštine, do Šmarja, se ne može opisati. To je jedan o-sječaj, da smo zajedno, stalno zajedno, posebno u ovim trenu-oima, kada smo izgubili druga Tita i kada nama je svima teško zbog toga. To uliva jedno pove-renije u našu budučnost, u našu sutrašnjicu.
»Primite ovaj dar kao uspomenu na naš susret«
POGOVARJALI SMO SE S PREDSEDNIKOM OBČINE ARILJE DRAGANOM ŠAPONJI-
CEM
O sodelovanju med občinama je dejal:
Opština Arilje i bratska opština Šmarje pri Jelšah saraduju od kada su potpisaine povelje o bratimljenju. Naša saradnja je dostigla zadovoljavajuči nivo, pre svega u sustretima radnih ljudi _i gradana opština Arilje i Šmarje pri Jelšah, posetama, kontaktima radnih kolektiva, a posebno omladine. Bili su primeri učešča omladine Šmarja pri Jelšah na radnim akcijama u Arilju i omladine Arilja na radnim akcijama »Kozjansko« na izgradnji komunalnih objeka-ta. Mislim, da saradnja naroda bratskog Šmarja pri Jelšah i Arilja mora da bude još veča. Mi smo imali susrete zemljorad-nika iz Šmarja pri Jelšah u Arilju i ariljskih zemljoradnika u
Šmarju. Mogu reči, da to nisu bili samo susreti prijatelja, bra-če, to su bili susreti, iz kojih se dosta i učilo, iz kojih se u proizvodnju unosilo puno novog. U Arilju imate kot zemljoradnika, koji se bave stočarskom pro-izvodnjom, dosta divnih primera, koje su preuzeli iz bratske opštine Šmarje -pri Jelšah. Tu saradnju moramo još proširiva-ti, dalje unapredivati, da se što više ljudi susreče i medusobno upoznaje. Mi nismo došli do kraja, mi smo tek počeli, iako je i ovo veliki napredak. Prijateljstvo je počelo davno, u naj-težim danima revolucije, u danima, kada je bilo teško i u Sloveniji i u Srbiji. A to, što smo tada bili zajedno, treba da nam bude ponos a i obaveza, da da-nas, kada imamo sve uslove, našu saradnju, naše odnose stalno dopunjujemo novim sadrža-jima i novim konkretnim pri-merima.
Letošnji »Vlak bratstva in e-
Misli ob srečanju
Marjana Žogan, predsednica OK ZSMS Šmarje pri Jelšah nam je o stikih in pogovorih z mladino občine Arilje povedala naslednje:
S članico predsedstva OK mladine Arilje smo se okvirno dogovorili za izlet, ki bi ga naj naša občinska konferenca organizirala v mesecu avgustu, in sicer na Džerdap, kjer bodo brigadirji iz naše občine sodelovali v brigadi občinske konference Arilje. Šli se bomo poklonit tovarišu Titu na Dedinje, obiskali pa bomo tudi naše tovariše v Arilju. Izlet bomo finansirali s sredstvi, ki jih je dobila letos naša OK, ko je sodelovala na javni radijski oddaji ljubljanskega radia »Spoznavajmo svet in domovino« in tudi zmagala. Na izlet bomo povabili tudi vse, ki si bodo zaslužili udarniško
značko v Bohinju, kjer bo delala naša brigada, vse člane predsedstva in vse najprizadevnejše mladince.
Gregor Pezdir iz Šmarja pri Jelšah:
Še danes se tega dobro spominjam. Izselili so nas 24. junija 1941 s šestim trasportom v Lazarevac. Tam so nas pred občino že čakali kmetje z vozovi in nas odpeljali na svoje domove. V Slovenijo smo se vrnili leta 1945. Pred petimi leti sem obiskal otroka družine, ki me je v pregnanstvu sprejela, starši so namreč že umrli. Letos so pri nas prijatelji iz Kraljeva. Z njimi smo se spoprijateljili takrat, ko je v Slovenijo pripeljal prvi »Vlak bratstva in enotnosti«. Sedaj se redno obiskujemo.
»Naj vas naše skromno darilo spominja na naše srečanje«
Ljudmila Majhen iz Šmarja pri Jelšah:
Iz Slovenj gradca so nas odpeljali z vlakom do Užičke Pože-ge. Po nekaj dneh je prišla po nas tetka Ljubica iz Požege in nas odpeljala na svoj dom. Tam so nam odstopili sobo in kuhinjo ■ ter nam nudili vse ostalo, saj sami nismo imeli ničesar. Jaz sem bila takrat stara 9 let in sem v Srbiji nadaljevala s šolanjem. Moja mama še danes pripoveduje, kako so bili ti ljudje prijazni, kako je tetka Ljubica vsako jutro postregla s kavo
in skrbela za nas, kot da smo njeni lastni otroci. To je bila namreč starejša žena in nam je nudila vse, kar je bilo v tistih časih mogoče.
S svojimi gostitelji smo se srečali, ko je »Vlak bratstva in e-notnosti« prvič pripeljal v Slovenijo. Prvo srečanje in obujanje spominov na tiste težke čase je bilo nepozabno doživetje. Sedaj si redno dopisujemo, lani sta bila oba moja brata na obisku pri njih, letos pa smo se dogovorili, da bo hčerka naših prijateljev prišla na obisk v Šmarje.
»Srečni smo, da ste med nami« je v pozdravnem govoru dejal predsednik občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak
Danica čeranič, Požega:
Os ječam se odlično. Reči nemara, da kažem, koliko sam odu-ševljena, kako ste nas lepo pri-mili, čini mi se, da tako niko ne ume kao vi Slovenci. Niko. U posetu sam sad došla drugi put do naših prijatelja iz vremena okupacije, kada smo bili zajed-no, kad su oni došli u Požegu. Od tada održavamo vezu, dopisujemo se, čestitamo jedrn drugima novu godimu i 1. maj. Kad
smo ušli na Slovenačko tlo u gradiču Dobova, primili su nas sa pozdravnim govorom i glasbo. U Krškom je bilo tako veli-častveno, da se ne može opisati, Nešto tako se može u životu samo jednom doživeti. Takav do-ček ne pamtim. Bila sam tu i sa prvim vozom, i tada je bio lep doček, ali ovo sad je preva-zišlo sve. Ovo če mi ostati u sedanju. Da mi je sad dvadeset godina, to nikada neču zabora-viti.
»Sa vozom bratstva i jedinstva donosimo vam pozdrave iz Srbije« je dejal predsednik občine Arilje Dragan Šaponjič
Peter Tiselj, Buče:
Odpeljali so nas 13. junija 1941. leta. Najprej samo mene, natopa še družino. Zbrali so nas v Mariboru im odpeljali v Mila-novac. In tu so nas tako prisrčno sprejeli. Potem so nas dali
v neko prazno hišo, njen gospodar je imel v čačku gostilno. Vsi so nam zelo pomagali. Mislim, da mi Slovenci tega ne bi znali. S prvim »Vlakom bratstva in enotnosti« leta 1961 sem šel k svojim gostiteljem v Srbijo.
Z mano je šla tudi hčerka. Ne morem povedati, kakšen sprejem so nam pripravili. Bilo je
enkratno. Naslednje leto pa so prišli oni k nam. Sedaj se redno obiskujemo vsaka štiri leta.
Delegacija občine Arilje pred kulturnim domom v Šmarju
Radovin Bajič, Brajiči, Gornji Milanovac:
Tu se osečam odlično. Bolje ne može biti. Ja to ne mogu da ispričam, toliko sam zadovoljan.
Kad su Slovenci 1941. godine došli u Srbiju u Milanovac, ja
sam preuzeo tri familije. Jedna je došla u Brajiče. Sa Perom (Petrom Tisljem) sam se nakon rata video prvi put 1961. godine, kad je on dolazio u posetu. Odmah smo se prepoznali. Sad si stalno dopisujemo.
Gostje in domačini na sprejemu v Šmarju
Radovinka Vasovič, Gornji Milanovac:
Imala sam osam godina, kada je familija Tiselj dolazila kod moga svekrva in svekrve. Tada smo se upoznali, pa su onda po-novo još jedanput dolazili i tada smo izlazilii s njima u selo Brajiče. Išli smo u čačak na neku večeru i tako smo se po-bliže upoznali. I sad smo jako dobri prijatelji. Ja dolazim prvi put i mislim, da ču još dolaziti.
To je jedan veliki doživljaj za mene. Prvo one suze radosnice, kad smo stigli sa vozom i taj susret. Mislim, da nikad neču izostati, da ne dodem. Trebala je i kčerka, da mi dode; ona ima 12 godina, pa joj mali brat mije dozvolio. A sledeči put doči če sigurno. Sve što smo tu videli i doživeli, ne može se zabora-viti. Nama se čini, da mi ne umemo, da dočekamo našu bra-ču Slovence kao što oni nas.
Miodrag Antunijevič, Veliki Crljeni, Lazarevac:
U Sloveniju sam došao sa su-prugom Danom. Sa nekima od porodice Kidrič vidio sam se nakon 35 godina. Ne mogu reči, kako smo sretni, da smo se sre-li, i mislim, da treba da to prijateljstvo još bolje gajimo, da ga prenosimo i na našu decu, na mlade generacije. Mi smo več druga generacija, koja odr-žava vezu medu Slovencima i
Srbima. Kad je bio rat, bili smo još mali; ali treba, da tako uv-jek bude, jer bratstvo i prijateljstvo medu našim narodima odr-žava nam sreču.
Rajko Antunijevič, Vreoci, Lazarevac:
Ove godine sam drugi put u Sloveniji sa »Vozom bratstvo i jedinstva«. Prošli put bila je samnom i supruga. Dobro se se-čam onih vremena, kada su kod
nam došli Sloveniti, pilo je teško, ali smo izdržali. Prijateljstvo i jedinstvo medu našim narodima i narodnostima treba uvjek da traje i uvjek če trajati.
Pepca (Jožica) Kidrič, Šmarje pri Jelšah:
Ko smo s transportom leta 1941 prispeli v Lazarevac, smo doživeli prisrčen sprejem. Sprejeli so nas z odprtimi rokami,
nam dali hrano in stanovanje. Res so bili to težki časi, ostale pa so trdne prijateljske veza. Po vojni smo večkrat poskušali dobiti stik z našimi srbskimi gostitelji. Ko smo se končno le srečali, je živel samo še gospodar in njegovi trije sionvi. Sedaj je tudi on umrl, vendar smo tudi z mladimi navezali prijateljstvo. Redno se obiskujemo, si dopisujemo. Tako bo tudi v bodoče.
Gostje na obisku v naših delovnih kolektivih
V steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini
V brusilnici stekla »Dekor« Kozje
In ob slovesu...
Imam prijetno in neprijetno dolžnost, ker ni lahko govoriti ob slovesu. Te dni smo si zelo prizadevali, da čimbolj odpremo svoja srca, da vas sprejmemo kar se da toplo, in da vam vrnemo vsaj malo tistega, kar ste nudili našim ljudem v najtežjih dneh, ko so prihajali k vam. Želimo vam pokazati življenje naših družin, delo naših ljudi, naše dosežke preteklih let ter kakšni so naši prihodnji načrti. Mislim, da smo vas prepričali, kakšno je naše življenje. Tudi bratstvo in enotnost imata globoke korenine, ki segajo globoko v mlado generacijo. Ob povratku na vaše domove, želim, da obdržimo skupne stike. Z delegacijo pobratene občine Arilje smo se dogovorili o marsičem, in če
Bili smo u bratskoj Sloveniji, bili smo sa vama, pričali smo, razgovarali kao što najbliži raz-govaraju. Nosimo iz bratske Slovenije impresivne utiske, utiske pre svega o ljudima, o bliskim, srdačmm, dobrodušnim, velikim ljudima, koje smo sreli i nosimo utiske o lepoti naše Slovenije, o njenom privrednom i e-konomskom razvoju. Videli smo dosta toga, sve smo to zapam-tili sa željom, da u narednom »Vozu bratstva i jedinstva«, ka-da naša brača iz Slovenije kre-nu k nama u Srbiju, bar malo toga i mi pokažemo. Želimo, da to bude kao što je to bilo kod vas. Da li čemo uspeti, vi čete to reči.
sem iskren, naši razgovori niso bili uradni, temveč smo se pogovarjali kot ljudje o naših drobnih stvareh, o našem življenju, eden drugemu so razkrili težave, rezultate in cilje. Pomeni, da nismo imeli nekih izrazito resnih in globokih razgovorov o nadaljnjem sodelovanju, ker imamo za to že ustaljene oblike. Želim, da se srečno vrnete domov, da poveste svojim, kako je bilo pri nas. Ostali boste v naših srcih, spominjali se vam bomo, in če bo le priložnost, bomo prišli k vam v Arilje. Dovolite še, da vam zaželim srečno vrnitev z željo, da se kmalu ponovno srečamo v Sloveniji.
Sekretar OK ZKS
Šmarje pri Jelšah Milan Pugelj
Na kraju želim, da se zahvalim na toj silnoj pažnji prema nama, na toj prekrasnoj omla-dini, kaj a je s nama bila zajed-no, koja isto tako misli i os ječa, kao što osječaju oni, koji su več imali prilike, da se sretnu. Na našu sreču mi živimo u Ti-tovoj Jugoslaviji, u miru i slo-bodi i naš zajednički zavet bit če, da mi i generacije, koje do-laze, dalje razvijamo to Titovo delo, da budemo još čvršči, još j edinstveni ji, još složni ji.
Hvala još jedan put na svemu.
Predsednik Skupščine občine Arilje Dragan_ Šapo-njic ob odhodu iz Šmarja
Naši načrti
IZ LETNE KONFERENCE OK SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH
V začetku junija je bila programska konferenca OK SZDL, kjer je bil sprejet akaijski načrt delovanja krajevnih in občinske konference SZDL v naši občini.
Razprava je dala poseben po-vdarek nadaljnemu delovanju SZDL v smeri povečanja učinkovitosti in aktivnosti sekcij, ki pomenijo posebno obliko demokratizacije političnega življenja in prepreko zapiranju v ozke okvire organizacije. Nenehno si je treba prizadevati, da sekcije resnično oživijo in se v njih izrazi želja in volja občanov.
Na konferenci je bil dan poseben povdarek izboljšanju metod obveščanja delegatov in krepitvi vloge delegacij. Posebej so se prisotni zavzeli za večjo aktivnost pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov in za aktivno sodelovanje pri naporih za množično sodelovanje ob sprejemanju srednjeročnih načrtov za naslednjih pet let.
Delegati so v razpravi zahtevali tudi večjo angažiranost pri uresničevanju vsebin usmerjenega izobraževanja, pri krepitvi našega sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite ter pri utrjevanju našega delegatskega sistema in samoupravljanja. Dogovorili so se
tudi, da je treba posvetiti posebno pozornost preobrazbi družbe-no-ekonomskih odnosov na vasi in v kmetijstvu, da bi temu področju dali trdnejšo osnovo za blagovno proizvodnjo.
Glavna vsebina programov dela posameznih svetov in koordinacijskih odborov je:
1.	Svet za družbeno-ekonomske odnose:
Spremljanje in ocenjevanje gospodarskih tokov s posebnim povdarkom na odpravljanju negativnih pojavov na tem področju.
2.	Svet za družbeno-ekonomske odnose v kmetijstvu: Problemske konference o kmetij sko-zemljiški politiki, o starostnem zavarovanju kmetov, preusmerjanju kmetij, kmečkem turizmu, izboljšanju izkoriščanja zemljišč ter o celotni kmetijski proizvodnji in prometu s kmetijskimi proizvodi.
3.	Svet za družbeno-ekonomski položaj žena:
Razprave o družbeni prehrani, delovnem času, pokojninskem sistemu, razbremenjevanju oz. urejanju splošnega položaja žena.
4.	Svet za vzgojo, izobraževanje, kulturo in telesno kulturo: Zakon o usmerjenem izobraževanju, problemska konferenca o telesni kulturi in raz-
voju kulturnih dejavnosti.
5.	Svet za socialno politiko in zdravstvo:
Svobodna menjava dela, kadrovska vprašanja, financiranje zdravstva ¡ter problem o-nesnaževamja okolja in zraka.
6.	Svet za vprašanja organiziranosti SZDL:
Uveljavljanje spremenjivih mandatov vaških odborov in družbenih svetov. Vpliv občanov na planiranje, na delo sekcij in poravnalnih ter potrošniških svetov. Povezava s skupščino občine in drugimi d ruž benopoli tičnimi dejavniki.
7.	Koordinacijski odbor za Ljudsko obrambo in DS: Zakon o SLO in DS, množično izobraževanje, obrambna kultura in osveščanje občanov.
8.	Svet za mednarodne odnose: Zagotovitev ustreznega informiranja občanov o aktualnih in temeljnih mednarodnih odnosih.
9.	Svet za varstvo okolja: Ugotavljanje in preprečevanje konkretnih pojavov onesnaževanja. Možni sodni in drugi postopki proti kršilcem. Sprejetje odloka in reševanje problema odpadkov. Del komunalnega prispevka za čisto okolje. Vloga SIS za varstvo okolja in tesni stiki s šolami, kjer naj se razvija varstvena kultura.
10.	Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja: Uveljavljanje kadrovske politike v srednjeročnih planih, krepitev kadrovskih služb in evidence, priprave na volitve, štipendijska politika in kadrovsko načrtovanje.
11.	Svet za družbeno-politični sistem:
Spremljanje sprememb ustave in drugih zakonov. Spremljanje uresničevanja delegatskega sistema, volilnega sistema in svobodne menjave dela. Ugotavljanje delovanja vaške samouprave in uveljavljanje družbeno-poldtičndh organizacij v političnem sistemu. Preobrazba uprave in pravosodja.
12.	Kordinacijski odbor za odnose med cerkvijo in samoupravno družbo:
Ocenjevanje in spremljanje razmer v občini, izvajanja predpisov, izpolnjevanja občinskih odlokov, vprašanja kadrov in organizacija koordinacijskih odborov za odnose med cerkvijo in samoupravno družbo na ravni krajevne skupnosti.
13.	Svet za informiranje:
Razvoj informativne dejavnosti v občini, zagotavljanje popolnega obveščanja občanov, spremljanje delovanja občinskih glasil. Naloge pri oblikovanju INDOK centra in informacijskih skupin pri krajevnih konferencah SZDL.
14.	Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij:
Spomeniško varstvo, prireditve z revolucionarno vsebino in vsklajevanje teh prireditev na ravni občine. Skrb za razvijanje revolucionarnih tradicij pri mladih.
15.	Koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje: Izobraževanje delegatov, novo izvoljenih predsednikov
KK SZDL, mladine in zainteresiranih dejavnikov. Zagotavljanje, da se praktične izkušnje upoštevajo pri nada-ljnih akcijah družbeno-poli-¡tdčnega izobraževanja.
16.	Kordmacijslki odbor za načrtovanje družine:
Vzgoja in izobraževanje odraslih za humanizacijo odnosov med spoloma, zakonske in predzakonske posvetovalnice, zdravstveno varstvo mladih, stanovanjski pogoji mladih družin, delavni pogoji žensk in svobodno odločanje o rojstvu otrok.
17.	Koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva:
Kolektivno delo in organiziranost v društvih in družbenih organizacijah. Novoustanovljena društva in zagotavljanje uveljavljanja samoupravnih odnosov v njih.
18.	Koordinacijski odbor za družbenopolitične aktivnosti pri pripravi planov:
Spremljanje in usmerjanje srednjeročnega planiranja v občini in usklajevanje družbenopolitične aktivnosti dejavnikov planiranja. Usmerjanje te aktivnosti in zagotavljanje, da bodo plani vsebovali vse temeljne elemente
razvoja. Ocenjevanje ustreznosti planiranja in dajanje pobud za doslednejšo uveljavitev samoupravnosti v planih.
19.	Koordinacijski odbor za spremljanje družbeno-ekono-mskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu:
Okrepitev pomena in vloge hišnih svetov, dela strokovnih Služb, delegatsko delovanje, planiranje za srednjeročno obdobje in izvajanje sistema ekonomskih stanarin. D ružbeno-ckonom sk i odnosi v stanovanjskem gospodarstvu.
20.	Koordinacijski odbor za proslave: Zaznamovanje in evidenca važnejših dogodkov, obravnava predlogov za proslave in usklajevanje na ravni OK SZDL. Usklajevanje programov in izvajanje prireditev.
21.	Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji: Spremljanje in evidenca pojavov v občini. Vključevanje DPO v organiziran boj proti pojavom. Zdravljenje alkoholikov in u-stanavljanje klubov ozdravljenih alkoholikov.
22.	Koordinacijski odbor za spremljanje in uresničevanje
stabilizacijskega programa: Ugotavljanje učinka izvajanja stabilizacije in kakovosti programov. Spremljanje delovanja KO za boljše gospodarjenje in tedensko spremljanje stabilizacijskih prizadevanj v občini.
23. Svet za znanost:	Delo raz-
iskovalne skupnosti v občini. Kadrovska problematika v tej dejavnosti. Uresničevanje zakona in programov, inovacije in sodelovanje s sorodnimi organi. Iinformira-nje ¡in animiranje OZD za raziskovalno dejavnost.
24 Koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini: Novoletni sestanki, srečanja po krajevnih skupnostih, povezava z društvi naših delavcev v tujini in analiza pogojev za zaposlovanje povratnikov.
25. Žirija za priznanja OF: Redno evidentiranje kandidatov, usklajevanje predlogov in organizacija podelitve priznanj.
Vsebino programov svetov, koordinacijskih odborov in žirije smo močno skrajšali in podali le okvir dejavnosti. Posebna vrednost teh programov je v tem, da so akcijski in bogati po količini in kaikovosti.
Ho-ruk! Ho-ruk! Ho-ruk!
Brigadirji na cesti Loka pri Žusmu — Sodna vas, ki povezuje šmarsko in šentjursko občino
BRIGADIRSKI POZDRAV NA ZVEZNI MLADINSKI DELOVNI AKCIJI »KOZJANSKO ’80«
Sedmo leto zapored oživlja Kozjansko v poletnih mesecih vzklike brigadirjev — mladine vseh narodov in narodnosti bratske Jugoslavije. Tudi letošnja akcija »Kozjansko 80«, ki se odvija od 7. junija do konca avgusta, bo s pridnimi rokami brigadirjev izgradila nove kilometre vodovodov, cest in drugih komunalnih objektov v občini Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju.
Življenje brigadirjev se odvija v dveh naseljih. Naselju »Jože Perčič« v Šentvidu pri Planini v šentjurski in v naselju Bistrica ob Sotli v šmarski občini. Skupno bo v treh izmenah ZMDA »Kozjansko 80« prijelo za lopate in krampe, tekalo s samokolnicami, vsklikalo in pelo preko 700 brigadirjev.
Priprave na letošnjo akcijo so se pričele že koncem preteklega leta, saj je akcija Kozjansko že tradicionalna oblika pomoči mladine Jugoslavije manj razvitemu Kozjanskemu.
V obeh občinah sta komunalni skupnosti pripravili predlog delovišč za letošnjo akcijo, interesne skupnosti s področja izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva pa programe interesnih dejavnosti brigadirjev za obe naselji. Izvršna sveta o-beh občinskih skupščin sta poskrbela za ureditev naselij in vrsto manjših opravil, tako da je bilo do prihoda brigadirjev vse nared.
Skupščina akcije »Kozjansko 80« je na svoji 1. seji 30. maja 1980 sprejela program dela in finančni načrt ter samoupravni sporazum o letošnji akciji. Za
predsednika skupščine je bil izvoljen Mirko Čandet iz šentjurske in za predsednika izvršnega odbora akcije Zvonko Murgelj iz šmarske občine. Komandant akcije »Kozjansko 80« je Marjan Širaj iz Cerknice, pomagata mu pa vodstva obeh naselij.
Svečani začetek akcije je bil 8. junija v naselju Bistrica ob Sotli pred šolo »Marije Broz«. Slavnostni govornik Ljubo Jas-nič, izvršni sekretar v CK ZKS, je v svojem govoru posebej o-pomnil na besede tovariša Tita, ki je leta 1974 obiskal brigadirje na Kozjanskem dn dejal: »Delajte dokler ne boste vsega postorili! Prej ne odidite!«
Te besede so velik motiv brigadirjem in krajanom, da čim-prej premagajo težave manjraz-vitosti in da območje Kozjanskega vse hitreje stopa v korak z razvitimi sredinami.
Mladinska delovna akcija ni samo delo, to je tudi velika manifestacija bratstva in enotnosti, največje pridobitve naše revolucije. Mladina izhaja iz akcij z novimi izkušnjami, novim znanjem, še več, ob delovnih uspehih se na akcijah gradi socialistično samoupravljanje, gradi neodvisna in socialistična Jugoslavija, skupnost enakopravnih in bratsko povezanih narodov in narodnosti.
Predsednik RK ZSMS Boris Baudek je na tej svečanosti s predajo brigadirskega prapora, simbola dela in življenja brigadirjev Kozjanskega, komandantu ZMDA »Kozjansko 80« Marjanu Si raju, otvoril akcijo.
V pozdravnem pismu predsedstvu SFRJ in CK ZKS so brigadirji dali zaobljubo, da bo njihovo delo vodila misel mladine Jugoslavije, da bo delo nadaljevala brez TITA med nami, ampak s TITOM v srcu.
Ze naslednji dan so se brigadirji I. izmene spoprijeli s ku-
biki na skupnem delovišču cesti Sodna vas — Loka pri Žusmu in z vodovodom v Bistrici ob Sotli ter Prevorju v šentjurski občini.
V prvi izmeni je vključenih preko 220 brigadirjev razdeljenih v 5 brigad. V Bistrici ob Sotli delajo brigadirji iz Bihača in Ljubljane — center, v Šentvidu pri Planini pa pionirji iz Maribora in mladina Prokuplja in Slovenj Gradca.
Že prvi rezultati kažejo, da bo na otvoritvi zadana obljuba izpolnjena, saj dnevno presegajo norme za 20 — 25 °/o.
Na akcijo so se pripravile tudi KS, tako da občani in mladina sodelujejo v brigadirskem delu in življenju, izdatno pomoč pa so ponudili tudi vojaki garnizije Maribor, ki se bodo vključevali z enodnevnimi udarnimi akcijami in drugimi oblikami sodelovanja z brigadirji.
Brigadirje so že po starem o-bičaju prevzele v pokroviteljstvo delovne organizacije. Tako bodo letos pokrovitelji naselja v Bistrici ob Sotli: »Merx« Celje, TOZD Pekarna Rogaška Slatina, »GOKOP« Rogaška Slatina in »SLOVIN«, TOZD Vital Mestinje.
Tud letošnjo akcijo bodo obogatila domača in druga kulturna društva in skupine, ki bodo sodelovala v brigadirskem življenju ter vsi drugi, ki se vključujejo v program, lai so ga sprejeli brigadirji na svojem naj višjem samoupravnem organu —-skupščini izmene. Na ta način se realizira misel, da je akcija velika šola mladine, šola samoupravljanja in oblika razvijanja in povezovanja narodov in narodnosti Jugoslavije.
Brigadirsko življenje je zaživelo. Naj ta prispevek zaključi vabilo brigadirjev.
»Obiščite nas, sodelujte!«
Zvonko Murgelj
uri v naselju Bistrica ob Sotli (ta akcija ima poleg ostalih posebnosti tu to, da so brigadirji nastanjeni v dveh naseljih, Šentvid pri Planini in Bistrica ob Sotli, to je prav tako tudi v dveh občinah šmarski in šentjurski). Tudi tu ste nas presenetili, pokazali ste nam, kaj ste pridobili na kulturnem in umetniškem področju. Posebno smo ponosni na akcijski prapor, ki nam ga je izročil tov. Boris Baudek, predsednik RK ZSMS. Pod tem simbolom sedaj kopljemo vodovode in delamo ceste. Trudimo se, da bi s svojimi drobnimi opravili napravili veliko delo, v tej in ostalih dveh izmenah.
Sedaj ko je že konec prve polovice izmene, lahko trdimo, da smo del obveznosti že izpolnili, saj dnevno presegamo normo na delovišču za 20 — 25 %. Pa tudi popoldan ne sedimo prekrižanih rok. V prostem času predvsem pridobivamo znanje na raznih tečajih (PP, CPP, radio, sodniki, košarke in nogometa, plesni tečaj, marksistični krožki, foto krožek, polirtična šola E. Kardelj in ostala predavanja o športu, naših gorah, radioamaterst-
vo v praksi, itd.). Še posebno pa je veselo pri nas zvečer, ob tabornem ognju. Tudi s športom se ukvarjamo. Imeli smo že nekaj tekmovanj znotraj brigade, med brigadirji in kot naselje z zunanjimi gosti (Politična šola v Kumrovcu, Partizan Bistrica ob Sotli, mladinci OO ZSMS Bistrica ob Sotli itd.).
Taka športna in kulturna srečanja pa še niso vse, tu je še polno malenkosti zaradi katerih smo se in se bomo obračali na vas, domačine. Tudi kozarec hladne vode, ki ti ga z utrujeno kmečko roko ponudi domačin, je ena izmed oblik sodelovanja z nami. Prav je, da se vam z vztrajnim delom zahvalimo za vse tisto kar ste nam že ponudili. Hvala vam tudi za vsako dobro besedo, vprašanje, lepo željo, saj vemo, da smo res nekomu potrebni, da se ne trudimo le za kubike in metre temveč da živimo z vami in vi z nami.
Pridite še, skupno bomo močnejši, bogatejši in ni je težave, ki bi jo skupno ne premagali.
Za brigadirje iz Bistrice ob Sotli
Stopar Andreja
Štirinajsta na MDA »Bohinj 80«
Tisočim mladim po vsej naši domovini, ki sodelujejo na letošnjih mladinskih delovnih akcijah, se bodo konec meseca junija pridružili tudi mladi iz naše občine. MDB nosi ime po legendarni XIV. diviziji, po kateri se imenuje od leta 1979.
Mladi iz naše občine bodo letos sodelovali na republiški mlaj dinski delovni akciji »Bohinj 80«, ki se je pričela 7. junija. V prvi izmeni sodelujeta dve MDB, v ostalih treh pa po tri. Na akciji bo sodelovalo 11 brigad, v vsaki bo približno 40 brigadirjev. MDB XIV. divizija bo sodelovala v II. izmeni omenjene akcije, ki se prione 29. junija in bo trajala do 19. julija. V tej izmeni bosta poleg mladih iz naše občine sodelovali še brigadi Občinske konference ZSMS Ljubljana Center in Medobčinskega sveta ZSMS gorenjske regije. Naselje MDA bo v Mladinskem domu v Bohinju, kjer bodo potekale tudi vse ostale aktivnosti. Program del obsega izkop kanala, montažo cevi ter zasip kanala pri izgradnji kanalizacijskega omrežja za bodoči Izobraževalni center ZSMS. Planirano je, da bodo brigadirji na akciji opravili 61680 efektivnih ur.
Mladinska delovna brigada XIV. divizije bo štela približno 50 mladink in mladincev,_ med katerimi bo 5 -mladincev iz pobratene občine Arilje iz SR Srbije, s katero mladi iz naše občine sodelujemo predvsem na področju mladinskega prostovoljnega dela.
Glede na uspehe, ki jih je MDB XIV. divizija dosegla v preteklih letih, predvsem pa na lanskoletni ZMDA Posočje 79, smo vodstvo brigade zaupali Milki DOBRAVC iz Podsrede, pokroviteljstvo nad brigado pa je prevzela Steklarna »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine.
Da pa ne bi naša brigada šla na Bohinj nepripravljena, smo v soboto 21. junija organizirali lokalno delovno akcijo v KS Stojno selo. Akcije se je udeležilo 26 brigadirjev in 20 domačinov. Po oceni predstavnikov KS Stojno selo, je akcija dobro uspela, saj s-o bila vsa planirana dela opravljena. Brigadirji in domačini so delali na dveh deloviščih: popravilo dveh lokalnih cest in izkop ter betoniranje temeljev za mrliško vežico.
Brigadi in njenemu vodstvu želimo veliko delovnih uspehov.
Slavko Javorič
Obrambne priprave
Tu smo, vaši
Nekako tako bi lahko pričela sestavek o brigadirjih, ki vsako leto z junijem pričnejo prostovoljno delo na mladinskih delovnih akoijah.
Tudi letos smo prišli k vam. Tukaj, na akciji »Kozjansko 80« nas je pet brigad iz cele Jugoslavije. Prišli smo iz Prokuplja,
smo!
Ljubljane-Center, Bihača, Slovenj Gradca in Maribora.
Prišli smo že v soboto 7. 6.
1980.	Lepo ste nas sprejeli v o-beh naseljih. Vaše kratke in tople pozdravne prireditve so bile takoj po prihodu v naselju, čeprav je bilo uradno odpiranje smene šele v nedeljo 8. 6. ob 10.
TEKMOVALE SO EKIPE PRVE MEDICINSKE POMOČI CZ
Zadnji dan v mesecu maju je bilo v prostorih osnovne šole v Šmarju pri Jelšah tekmovanje ekip prve medicinske pomoči v civilni zaščiti. Udeležilo se ga je 19 ekip iz 12 krajevnih skupnosti in ene organizacije združenega dela.
Najboljša je bila ekipa z Donačke gore, druga je bila ekipa iz Podsrede in tretja iz Rogatca.
Ekipa, ki je osvojila prvo mesto se je udeležila republiškega tekmovanja.
M. K.
vplival učni uspeh.
Pri vključevanju v poklice so izrazit problem učenke. To je predvsem iz razloga, ker se dekleta preveč vključujejo v poklice, ki so že zelo zasedeni (frizerke, prodajalke, administrativ-no-ekonomski poklici, medicinski in pedagoški). Rešitev tega pro-hlema bo samo v tem, da se bodo začela dekleta odločati za poklice, ki jih premanjkuje in ki veljajo za »moške« poklice.
Na osnovi prikazanih dejstev lahko povzamemo naslednje: Potrebe združenega dela so u-
V NIŠU SMO SE POBRATILI Z OSNOVNIMI ŠOLAMI — PREDSTAVNIKI REPUBLIK IN POKRAJIN
»Halo, je tam osnovna šola Marija Broz, Bistrica ob Sotli? Tu direktor osnovne šole Branko Miljkovič iz Niša. Je pri telefonu Jože Poljšak? V redu, Joža. Poslušaj! Naša šola že od leta 1977 sodeluje s kumrovško. Seznanili smo se na zveznem tekmovanju v Kumrovcu, kjer smo bili na temo: TITO — REVOLUCIJA — MIR — mi prvi. Že takrat smo se dogovorili, da bomo medsebojno sodelovanje razširili tako, da se bomo pove-' zali in pobratili s po eno šolo iz vsake republike in pokrajine. Iz Slovenije ste to vi. Slovesnost bo 12. januarja 1980 na Dan naše šole v Nišu. Kakor si slišal, te zato kar že sedaj tikam. Sporoči mi ali sprejmete našo ponudbo in ali boste prišli.«
Izbirna in mikavna zamisel o pobratenju in potovanju v Niš je kljub vsemu rodila ravnatelju in učiteljem precej pomislekov, čeprav je predlagatelj rekel, naj ne bo naša skrb prevoz in stroški bivanja pri njih. Mislili smo na tvegano zimsko dolgo vožnjo z avtobusom ,na program, darila, udeležbo...
Vremenska poročila, ki so prihajali iz Srbije tiste dni, so govorila o hudem sneženju, zametih, ostrem mrazu in_ zaprtih cestah. Vedeli smo, da je odgovornost do otrok in njihovih staršev velika, čutili smo tudi, da bi bili gostitelji užaljeni, če ne bi šli. Tvegali smo.
V četrtek, 10. januarja pozno popoldne je iz nizkih temno sivih oblakov močno snežilo, ko smo se odpravili izpred naše lepe nove šole. V Kumrovcu so drugo polovico avtobusa zasedli njihovi učitelji in otroci. Že po nekai kilometrih snežne poti mimo Titove rojstne hiše, Mihano-vičevega spomenika v Zeleni aku in Augustinčičeve galerije v Kla-nicu, so se vedno pogosteje prepletale besede z leve in desne — slovenske in hrvaške. Že pred Zagrebom se je razlegala ubrana pesem vseh potnikov. Smeh iz mladih in nekoliko starejših grl je ledenim rožam na okenskih steklih avtobusa dajal poseben lesk. Izkušen in previden Slav-nikov šofer iz Kopra pa je mirno rezal noč, mučil s plesom snežink in premagoval kilometre in kilometre vse tja do jutra, ko nas je varno pripeljal v bratsko mesto. Prvi je izstopil vodič, ki so ga že prejšnji dan poslali v Koper, da bi nam kazal pot. Odhitel je k telefonu budit direktorja šole in mu naznanil naš prezgodnji prihod. Ni minilo
Kultura in šolstvo
OSMOŠOLCI SO SE POSLOVILI
Na osnovni šoli je v maju in
prvi polovici junija potekalo zelo intenzivno delo za učence in učitelje. Ta povečana dejavnost se je odražala posebno pri učencih osmih razredov. Učenci so utrjevali znanje, ki ga bodo potrebovali za nadaljnje šolanje in si prizadevali, da dosežejo čim-lepši uspeh. Osemletno vzgojno-izobraževaino delo na šoli se tako najbolj odraža na osmošolcih. Načrtno in sistematično delo, ki je potekalo skozi vsa leta šolanja, dozori v osmem razredu. Zato dosežejo največ uspehov na občinskih, regijskih in republiških tekmovanjih ravno osmošolci.
Na osnovi doseženega znanja in uspehov si tudi osmošolci izbirajo nadaljno življensko pot. Ta je določena z izbiro poklica, ki je navadno vksklajevanje o-sebne želje, zanj a in družbene potrebe.
Vpis v srednje šole je pokazal, da so upi in želje mnogih naših učencev in učenk ostali
neizpolnjeni. To se je zgodilo predvsem zaradi tega, ker so u-čenci pri vpisu premalo upoštevali družbene potrebe in možnosti zaposlitve v občini in regiji. Kadrovske potrebe OZD v občini Šmarje p. J. lahko razberemo iz razpisov kadrovskih štipendij in učnih mest: Za poklice z dve do triletno šolo je 160, s štiriletno šolo 32 učnih, oziroma delovnih mest.
Posebno velik interes učencev je hil izražen za učna mesta prodajalcev in prodajalk v občini in regiji. Zato ni dobilo učnih mest precej učencev za ta profil. Po drugi strani pa so o-stale štipendije za poklice v konfekciji, steklarstvu in pleskarstvu. Štipendije za te poklice potem prevzamejo učenci iz sosednjih republik.
V srednje šole se je od 448 osmošolcev v naši občini vpisalo več kot polovica. Zaradi prevelikega navala je bilo zato odklonjenih okoli 100 učencev na področju celjske regije. Odklonjeni so bili na ped. gimn., ekon. sred. šoli in med. sred. šoli. Na uspešen vpis je seveda najbolj
Mateja Strašek 8. r. OŠ Šmarje: Prizadevna mladinka, zelo uspešna učenka in dobitnica zlatega Vegovega priznanja na republiškem tekmovanju mladih matematikov. (Foto: Šmigoc)
smer j ene predvsem na poklice z dvo do triletno poklicno šolo, otorci pa se vključujejo predvsem v usmerjene štriletne šole. Čeprav je veliko osmošolcev, potrebe po določenih poklicih v naši občini ne pokrivamo. Opažamo, da se veliko število osmošolcev kadrovsko veže na del. org. v sosednih občinah. Izhod iz vseh teh nasprotij bo mogoč samo v doslednem upoštevanju potreb združenega dela pri izbiri poklica.
A. Jurjevec, K. Šmigoc
dolgo, ko so nas prišli pozdravit: pobudnik pobratenja, tajnik šole in mentorica PO ter se z nami odpeljali na kraj dogajanja.
Ledeno mrzlo jutro v velikem mestu se je kmalu spremenilo v lep, sončen dan, ko smo se zbrali pred šolo za uvodni pozdrav. Slovesnost je bila kar zunaj na zglajenem in bleščečem ledu. Z žic nad igriščem so nas pozdravljale zastavice, za grbi republik gostujočih pionirskih odredov so ponosno stali predsedniki PO:
—	Slovenija — osnovna šola Marija Broz, Bistrica ob Sotli
—	Hrvatska — osnovna šola Maršal Tito, Kumrovec
—	Črna gora— osnovna šola Or-jenski bataljon iz Bijele
—	Bosna in Hercegovina — osnovna šola Zdravko Celar iz Dervente
—	Makedonija — osnovna šola Krste Misirkovic iz Djevdje-lije
—	Kosovo — osnovna šola Te-fih Čanga
—	Vojvodina — osnovna šola Moše Pijade
—	Srbija — osnovna šola Branko Miljkovič Niš.
»Jugoslavija v malem« je ubrano odpela skupno himno, sledila raportu pionirjev niške šole, predstavniku njihovega garnizona ter drugim uvodnim svečanostim, katerih geslo je bilo izpisano nad nami: »Da nam bratstvo i jedinstvo večino traje.«
Dopoldne smo si ogledali prostrane prostore ogromne tovarne Elektronske industrije. V njej so zaposleni tisoči prebivalcev Niša. Tovarna in mlado novo mesto rasteta skupaj. Tako složno pomaga Elektronska industrija šoli gostiteljici, ki je skupaj s turistično agencijo pokrovitelj srečanja. Popoldne smo bili že precej izmučeni od neprespane noči in dolge hoje, a nam je breme utrujenosti odpadlo ob ogledu znamenite Čele-kule z vzidanimi lobanjami srbskih u-pornikov in ob ogledu nemškega taborišča na »Crvenom krstu«. — Kot da je izbrisanih 35, 36, 37, 38 povojnih let, tako smo se počutili v temnih vlažnih betonskih prostorih ob pretresljivih slikah in izdelkih jetnikov ter ob poslušanju doživete razlage vodnice. Pred celicami smrti in tramovi, na katere so nemški krvniki obešali srbske rodoljube, smo podoživljali strahote strašnih vojnih dni. Zato smo toliko globlje zadihali na dvorišču in ob odhodu iza bodičaste visoke ograje, za katero je bilo nekoč toliko gorja. Še tisti večer pa smo se večkrat, kljub zaspanosti in utrujenosti, nasmejali gledališki predstavi.
Po dobro prespani noči je bilo v soboto nekoliko lažje. Dopol-
ne smo se skupaj z njihovim kolektivom zbrali na svečani seji. Predstavniki so nas seznanili z delom, napori in uspehi. Predstavili so. nam očeta in mater pesnika, katerega ime nosi njihova šola. In končno, sprejeli so tudi naša darila — delo otrok. Ob zasaditvi dreves pobratenja, se je le-to še bolj poglobilo in vtisnilo v življenje. Položili smo tudi venec ob vznožje kipa Branka Miljkoviča.
S. polurno zamudo se je v veliki dvorani doma JLA začela skupna prireditev gostov in domačinov. Petje, plesi, ritmika, recitali in prizori iz vse Jugoslavije so bili prava paša za oči in ušesa.
Točka za točko so se nizale ena lepša od druge vse tja do 14. ure in še čez. Naša dva v narodni noši sta govorila o Titu, godbeniki pa so igrali narodne in partizanske. Navdušeno so jim ploskali ... Dobili smo v
rdeče usnje vezene plakete in zastave pobratenja. Naš ravnatelj se jim je iskreno zahvalil za prisrčno gostljubnost in ko je govoril o Slovencih, ki so jih Srbi tako lepo med vojno sprejeli, je v dvorani vse vzvalovilo od navdušenja in ploskanja dolgo ni bilo konca.
Geslo srečanja: »Da nam bratstvo i jedihstvo večno traje« je bilo tiste dni vsem prisotno. U-trdilo se je še bolj na poslovilni večerji in se bo nadaljevalo še naprej. »V maju se pripeljemo s posebnim vlakom, ki bo sprejemal pionirje od Djevdjelije navzgor. Ustavili se bomo v Jasenovcu in še katerem pomembnem kraju. Vi Kumrovčani pa nam pokosite livade ob Sotli. Takrat se bomo spet videli. Srečno potujte in prenesite svojim kolektivom in staršem naše iskrene pozdrave in dobre želje.«
Osnovna šola Marija Broz
Bistrica ob Sotli
AMATERSKO GLEDALIŠKO DELO V ŠMARJU
V okviru šmarskega »Kulturnega društva Anton Aškerc« deluje gledališka skupina, ki pa je lahko pričela z delom, ko je bil zgrajen kulturni dom in s tem dani pogoji za normalno de-
lo.	V dveh letih sta bili pripravljeni dve daljši gledališki predstavi. Prvo, Kreftove Celjske grofe, je pripravila skupina starejših igralcev, M so pred leti, ko je bila še uporabna stara dvorana, delali izredno aktivno in uprizorili vrsto dramskih tekstov.
Drugo predstavo pa je pripravila skupina mladih igralcev, ki je začela svojo pot kot recitatorska skupina »Samorastniki«. Z recitali Mrtva zemlja, Aj, ta lepa krčmarica in Srednjeveške balade so navdušili gledalce, ki sicer nimajo preveč radi poezije. Z Mrtvo zemljo so sodelovali na medobčinski reviji Naša beseda v SLG v Celju.
Novi oder v kulturnem domu pa je ponudil nove možnosti v iskanju gledališkega izraza, ki naj bo primeren času, v katerem živimo. Kaj naj izbere skupina, Uri se še z igro ni spoprijela, je
bilo vprašanje, ki se je postavilo na začetku. Odločili so se za komedijo Toneta Partljiča »O ne, ščuke pa ne«. Čeprav sta tekst in delo na videz lahko, pa je vseeno prepleteno z mnogimi zankami, katere so uspešno rešili. Delo je pri občinstvu doživelo izreden uspeh, kar je bilo tudi za igralce in ostale sodelavce veliko zadoščenje in vzpodbuda za nadaljnje delo. Ker terja priprava in študij dramskega teksta veliko prostega časa, nastajajo težave pri rednih vajah. S takimi problemi se je srečevala tudi šmarska skupina in jih končno le rešila. Z delom so gostovali tudi na medobčinski reviji gledaliških skupin celjske regije in tudi tam, tako pri gledalcih kot pri kritiki naleteli na navdušenje.
Kaj nam povesta predstavi šmarske amaterske skupine? Da občinstvo veliko raje gleda domače igralce kot katero koli drugo gledališče. Predstave so bile vedno polne, zato je naloga skupine, da tudi v prihodnji sezoni ne pusti občinstva na cedilu. Ker pa so začetne težave že premagane, bo verjetno malo laže prijeti za novo delo.
Jože Čakš
»O ne, ščuke pa ne«, mlada igralska družina in režiser Jože Čakš,
pa ja!
SISTEM TEKMOVANJA ŠŠD V OBČINI ŠMARJE PRI JELŠAH
Aktiv učiteljev telesne vzgoje in Občinska zveza za telesno kulturo Šmarje pri Jelšah že dalj časa vodita občinska tekmovanja ŠŠD. Tekmovanja potekajo v dveh skupinah in sicer sever ter jug. To velja za tiste panoge, kjer se tekmovanja lahko zavlečejo predolgo. Panoge, kot so kros, atletika, strlejanje in podobno, pa se organizirajo turnirsko.
V letošnjem šolskem letu bomo izvedli naslednja tekmovanja:
—	košarka 1. prioriteta
—	atletika 1. prioriteta
—	kros
—	gimnastika
—	streljanje
—	namizni tenis
—	rokomet
—	nogomet
—	smučanje
—	atletika — zimski del liga sistem
2 x
jesenski in spomladanski turnir
skupine, finale
Tekmovanja potekajo v dveh skupinah, ločeno po spolu. Skorajda v vseh panogah imamo tudi tekmovanja za mlajše kategorije, to je za učence 5. in 6. razredov. To je zelo pomembno, kajti le tako bomo lahko dvignili kvaliteto na še višjo raven.
Jaka Rihtarič
Steklina se nam nevarno
približuje
Na območju občine Slovenske Konjice, ki meji neposredno na občino Šmarje pri Jelšah, je bil ugotovljen prvi primer stekline pri lisici. S tem je območje občine Šmarje pri Jelšah neposredno ogroženo s steklino.
Zaradi tega je Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah sprejel ustrezno odredbo.
S steklino se okuži tudi človek, če ga ugrizne stekla žival. Obolenje je možno preprečiti le, če se okuženi osebi nudi pravočasna in učinkovita pomoč. Brez tega se ta bolezen konča vedno s smrtjo.
Zaradi narave bolezni je treba ukrepati, da ne bi prišel človek v stik s steklo živaljo. Izvor stekline so divje mesojede živali (lisica, jazbec). Prenašalci na človeka pa so predvsem psi in mačke.
Pripominjamo, da je varstvo občanov pred nalezljivimi boleznimi sestavni del samozaščitnih nalog tudi v krajevnih skupnostih, zato je prav, da sveti skupščine krajevne skupnosti obravnavajo to problematiko in poskrbijo, da se bodo ukrepi iz
sprejete odredbe dosledno izvajali.
Veterinarski inšpektor: mgr. Peterlin Jernej
Zelo važno
Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter prvega odstavka 9. točke odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) in 240. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) je Izvršni svet skupščine občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 18. junija 1980 sprejel
ODREDBO
o	ukrepih za preprečevanje stekline v občini Šmarje pri Jelšah
1.	člen
Območje občine Šmarje pri Jelšah severno od regionalne ceste Grobelno — Podplat — Pečica se proglaša za neposredno ogroženo s steklino.
2.	člen
Da bi se preprečila steklina, se na neposredno ogroženem območju sprejmejo naslednji ukrepi:
1.	Odreja se kontumac (prepove se prosto gibanje) psov in mačk ter prepove lov s psi.
2.	V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte.
3.	Obvezno ie zaščitno cepljenje proti steklini vseh psov, ki so dopolnili 4 mesece starosti in
do sedaj niso bili zaščitno cepljeni.
4.	Zaščitno cepljenje psov proti steklini opravijo delavci Veterinarskega zavoda Šmarje pri Jelšah.
5.	Na neposredno ogroženem območju je treba pokončati:
—	neregistrirane in necepljene pse
—	potepuške pse in mačke
—	vse pse in mačke, katerih posestniki se ne drže predpisanega kontumaca.
6.	Odredi se pokončavanje zveri lin pižmovk.
7.	Pokončavanje zveri, pižmovk, psov in mačk so dolžni izvršiti Veterinarsko-higienska služba in lovske organizacije.
3.	člen
Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati naj-bližnji veterinarski organizaciji.
Veterinarska organizacija preskrbi laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla.
V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča prevoz trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj meter visoko plastjo zemlje ali kamenja.
4.	člen
Prepovedano je odirati trupla zveri in pižmovk in jemati lovske trofeje te divjadi.
5.	člen
Lovska organizacija mora prijaviti občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je vedla nenavadno in ravnati s truplom v smislu 3. člena te odredbe.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja občinski organ veterinarske inšpekcije.
7.	člen
Po Zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi se v primeru prekrška te 'odredbe kaznujejo organizacije združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo 10.000,- do 20.000,-din.
Z denarno kaznijo od 500,- do 10.000,- se po 65. členu kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz citiranega zakona.
8.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 322-6/80-2
Šmarje pri Jelšah, 18. junija 1980
Predsednik IS SO Šmarje pri Jelšah Franc Mlaker
-v
Življenje življenja
Ata Kampuš, kam ste skrili svojih sto?
Človek je poln posebnega spoštovanja, ko se pripravlja na srečanje s stoletnikom. V današnjem nezadržnem življenjskem utripu, ko ne utegnemo in nočemo za hip ustaviti ritma časa in uživati številne dobrine, ki nam jih ponuja naš vsakdan, je dočakati sto let, prava redkost.
In vendar je med nami na Bobovem pri Šmarju Anton KAMPUŠ, ki se je rodil pred več kot sto leti — 9. junija 1880. leta.
Rodil se je v družini, kjer je bilo šest otrok, štiri dekleta in dva fanta. Poročil se je leta 1908 z Ano Šket iz Mestinja, nečaki-
njo pisca »Miklove Zale«. Sam pravi, da je imel zelo lepo, za tiste čase bogato ohcet. Ko so svatje prišli z nevesto iz Mestinja na Bobovo peš, jim je igrala godba na pihala.
Tudi Antonu in Ani se je rodilo šest otrok, štirje fantje in dve dekleti, šest otrok pa ima tudi njun naj starejša 69-letni sin Anton. Žena Ana je umrla, ko je bila stara 72 let, pred enaindvajsetimi leti.
Iz svojih mladih let se naš najstarejši občan najbolj spomni časov, ko je gradil novo hišo, kopal vodnjak in bil na fronti v prvi svetovni vojni v Tolminu
Korenina pa taka...
»Sem še tako močan, da bi vse premetal«
in na Mrzlem vrhu. Takrat je tudi dobil tifus, sicer pa ni bil nikoli bolj hudo bplan. Zadnja leta ga včasih muči prehlad, pa ga z domačimi zdravili hitro prežene.
Anton Kampuš se spominja tudi let, ko je hodil v osnovno šolo v Šmarje. »Bili so to težki časi. Pšenico je oče vsako leto prodal, da je lahko poravnal davke, mi pa smo jedli samo
koruzno pogačo. Večkrat pa smo bili tako lačni, da smo pojedli sadje s peclji vred.« Povedal je tudi, da sta mu od učiteljev ostala v spominu Debelak in Ferlinc.
Na vprašanje, kako zdaj, v tej častitljivi starosti preživi dan, je dejal: »Zjutraj vstanem ob sedmih, pojem pol litra mleka, v katerega nadrobim malo kruha, nato pa pletem koše, ko-
Danes pa, to si dobro zapomnite, živite v sreči in blagostanju.«
šare, sekam veje, brusim škarje. Pa tudi kakšne grablje še popravim. Ležati pa grem, ko je še svetlo.« Čez dan zaužije še kakšno juhico in doma pripravljen kruh. Pa kozarček ali dva domačega, ki ga še vedno sam pridela, tudi dobro dene. Posebej je poudaril, da je pri hrani in pijači zelo pazljiv. Zanese se samo na tisto, kar je res domače, naravno. Sedaj malo pogreša
česen, ki ga rad poje vsak dan eno glavo. Kadil ni nikoli, tu pa tam je prižgal kakšno cigaro. Še vedno pa zelo rad zapoje, pa tudi zavriska še tako glasno, kot takrat, ko je hodil k dekletom pod okna.
Tak korenjak je torej naš stoletni očanec Anton Kampuš. Še vedno pri močeh in poln veselja. Zato, na svidenje danes leto!
» Ja, ja, pri osemdesetih je še lepo ljuhjti.«
Bogata pot našega človeka
AVGUST ANDERLUH — SEDEMDESETLETNIK
Avgust Anderluh iz Šmarja pri Jelšah se je rodil 5. junija 1910. leta v Bolzanu v Italiji. Tu je bil namreč zaposlen njegov oče, ki pa je bil doma v Šmarju pri Jelšah. Ko se je začela prva sve-tvna vojna, je odšel z mamo in stro k starim staršem v Šmarje, kjer je hodil v osnovno šolo. Nato je šel v trgovsko šolo, ker pa je bila njegova mama šivilja, se je učil tudi za krojača. Oče je umrl, ko mu je bilo šestnajst let. Oba otroka sta bila še brez poklica, preživljali pa so se s tem, ker je imela mati trafiko. Avgust je šel prostovoljno v vojaško šolo v Čuprijo, nato pa še v Ljubljano in bil vsega skupaj štiri leta in pol v vojski že v stari Jugoslaviji. Vendar s tem ni bil zadovoljen in se je vrnil v Šmarje. Zaposlil se je na davčni upravi. V Šmarju je spoznal tudi svojo ženo Amalijo, ko je prišla obiskat sorodnika. Po poroki, bilo je to leta 1933, je odšel z ženo v Beograd, kjer je
ona delala kot zobotehnica in tu so tudi začetki njegovega poznejšega poklica. Žena je nato končala dentistično šolo v Ljubljani in postala zobozdravnica.
Pred začetkom druge svetovne vojne, je Avgust Anderluh živel v Črnomlju, v domačem kraju svoje žene, ki je imela tam zobno ordinacijo. Takoj po vdoru sovražnika je odšel v svojo edinico v Maribor, vendar se je po razpadu starojugoslovanske vojske, mimo nevarnih nemških postojank, na njemu svojevrsten način, vrnil v Šmarje, od tu pa v Črnomelj.
Sem mu je kurir iz Rogaške Slatine prinesel novico, ki jo je sprejel z neizmerno bolečino. Njegova mama in sestra sta bili ustreljeni kot talki.
Avgust Anderluh je odšel v belokranjski bataljon. Nato je bil tudi v partizanskih enotah na Notranjskem, pa v VIL korpusu, Suhi krajini. Žena pa je delala v zobni ordinaciji za borce NOV in POS. Tu so se zdravili najvišji predstavniki naše oblasti: Boris Kidrič, Josip Vidmar,
Stane Rozman. Zaradi nujnih zobotehničnih del se je v ordinacijo vrnil tudi sam.
Med vojno je sodeloval še v kulturni skupipni, kjer sta na-stoala tudi oba njegova otroka, Monika in Janez. Tako je sodeloval s poklicnimi igralci Lojzetom Potokarjem, Francetom Pre-setnikom, Emo Starčevo, Stane-
tom Česnikom, Jožetom Tiranom, Vladošo Simčičevo, Bogdano Stritarjevo, Nado Vidmarjevo.
Na dan osvoboditve našega glavnega mesta, 9. .maja 1945. leta, sta bila v Ljubljani tudi Avgust in njegova žena s svojim zobotehniškim laboratorijem, ki je zametek sedanje poliklinike. Žena je delala v ordinaciji, on pa je šel v dentistično šolo in jo uspešno končal. Nato sta oba prišla v Šmarje, kjer sta najprej delala doma, leta 1948 pa so ustanovili zobno in zdravstveno ambulanto. V zdravstveni ordinaciji je delal dr. Viktor Lorger. Nekaj časa so opravljali zobotehniko tudi za sosednje občine, zaradi težav, ki so v zvezi s tem nastajale, pa so to opustili. Zgodilo se je namreč, da je nekdo iz Slovenske Bistrice dobil mostiček, ki je bil za nekoga iz šmarske občine in podobno.
Avgust Anderluh je leta 1947 postal prvi predsednik takratne občine Šmarje pri Jelšah in je to funkcijo uspešno opravljal 11 let, do združitve treh občin. Aktivno pa je delal in bil tudi
večkrat predsednik v drugih družbenopolitičnih organizacijah.
Avgust Anderluh je dobitnik številnih odlikovanj, priznanj, diplom. Sam je naštel le naslednje: medalja za hrabrost, medalja za vojne vrline, red zaslug za narod in medalja zaslug za narod, red s srebrnimi meči za vojne zasluge in več drugih odlikovanj, tudi od društev. Prejel pa je tudi zlato odličje za delo na kulturnem področju. Temu delu sta z ženo posvetila velik del svojega življenja. Še vedno so v Šmarju sveži spomini na nepozabno uprizoritev »Mik-
Mnenja in
ZAKAJ V VEČERNO ŠOLO?
Vedno pogosteje slišimo kritike din opozorila: »Preveč se ljudje iz proizvodnje dodatno šolajo in usposabljajo iza poklice v ne-proizvodnji. Velika večina, ki se odloči za dodatno izobraževanje teži k administrativnemu delu. Delo v neposredni proizvodnji se siromaši.«
Kako te tokove ustaviti, preprečiti in speljati v želj ene smeri? To je vprašanje, ki si ga pogosto zastavljamo.
Kakor je že v navadi, na ta vprašanja odgovarjamo s pridobljenimi izkušnjami, ki v marsičem potrjujejo bojazni in dvome. Doslej nam tega problema še ni uspelo odpraviti.
Pogosto dobra frizerka ali prodajalka postane slaba bančna u-službenka, dober stavec postane veliko slabši pisar. Le redko se ob vseh teh resnicah opozori na pravo stanje, ki je v glavnem v neposredni zveži s politiko nagrajevanja po delu. Prevladuje mnenje, da smo na področju nagrajevanja po delu storili že mnogo, čeprav obstojajo prav na tem področju še veMke vrzeli.
Marali bi se zamisliti nad podatki, da je vse večji pritisk na šole, ki vzgajajo kadre za delovna mesta v adminis tr ativnih službah, da je odhajanje kadrov iz proizvodnje v te službe vse močnejše, da je primanjkljaj kadrov pni opravljanju težkih del in nalog v proizvodnji vse močnejši itd. in tudi nekaj ukreniti.
Dalje kot do razmišljanja običajno ne pride, posledica pa so iz dneva v dan občutmejše. Zavoljo njih nastajajo prave »revolucije« v kadrovski strukturi, v strukturi dela, v razvojnih programih, planih itd. Zavoljo tega tudi postaja pravilo, da napri-mer bančna uslužbenka dobiva višje osebne dohodke za slabše delo kot ga je dobivala prej kot dobra šivilja. Tako tudi sama družba spreminja svojo naravo in obličje in postaja družba, ki bolje vrednoti pisarniško kot proizvodno delo, to je tisto delo, ki ustvarja novo vrednost in omogoča ekonomsko in družbeno reprodukcijo.
In kaj 9toriti? Kimati tistim, ki zatrjujejo, da je preveč do-
love Zale« na prostem, ob otvoritvi novega Doma kulture, ki pa je tudi tesno povezan z An-deriuhovo družino, saj je njegov projektant njun sin Janez, dipl. ing. arh. Nazadnje pa sta ponovno uspešno nastopila v »Celjskih grofih«.
Ko končujem zapis o Avgustu Anderluhu, se zavedam, da sem o njem povedala veliko premalo. Vem pa tudi, da bom o njem lahko še pisala, saj se še želimo srečevati na družbenopolitičnem in kulturnem področju.
Še mnogo srečnih, zadovoljnih in zdravih let, tov. Anderluh!
Mimica Kidrič
stališča
polnilnega izobraževanja, medtem ko v sebi mislijo, kako bi to usposabljanje omogočili. Pritrjevati tistim, ki dodajajo, da je preveč birokracije in pri tem mislijo, da je temu krivo prav to dopolnilno izobraževanje. Tega nam zares ni treba. Nasprotno, dobro je, da ljudje težijo k dodatnemu usposabljanju, -ki je zelo naporno in pogosto zahteva mnogo odpovedovanja in truda.
Stališče ZKJ, da moramo u-stvarjatd razmere za stalno usposabljanje ob delu, je zapisano z zlatimi črkami in naj se dosledno tudi izvaja. Znanja nikoli ne bo preveč glede na -novo tehnologijo in delovne zahteve. Sleherno omejevanje te pobude bi bilo negativno. Edino, kar bi morali še storiti je, zajeziti stihijo z določenimi ukrepi. Ne gre za o-mejevanje dopolnilnega šolanja, marveč za evidenco kadrov glede na potrebe združenega dela. Vzrok za povečanje števila -delovnih mest na neproduktivnih področjih torej ni dopolnilno izobraževanje, pravi vzrok je v nagrajevanju.
Zakaj bi nekdo ostal v proizvodnji, kjer je delo -težko, naporno, več izmensko in slabo o-vrednoteno, če pa ima možnost, da se dodatno izobrazi in se zaposli v neproizvodnji pri administrativnih poslih, ki so bolje stimulirani?
Naša -družba že leta teži k pravičnejšemu nagrajevanju, ki ga imenujemo nagrajevanje -po delu. Ali pa -lahko sedanji sistem nagrajevanja v celoti in po pravici nosi takšno ime?
Tu je še drug problem. Majhni so razponi med osebnimi dohodki NKV in KV delavcev, a veliki in pogosto preveliki, med KV delavci in njihovimi predpostavljenimi. Razpon v OD med NKV in KV -delavci bi moral biti večji. Taka razlika bi spodbudila NKV delavca, da bi se dodatno izobraževal in si pridobil večje delovne sposobnosti dn večjo produktivnost.
Vsi -ti razlogi bd morali postati resničnost po naših dogovorih in akcijah. Ugodne posledice bi bile takoj očitne. Ob vsem tem pa ne bi smeli le razmišljati in razpravljati, temveč -tudi ukrepati.
Pilko Zlatka
Lani smo pričeli -letos nadaljujemo
Priprave na NNNP 80-81
Hudomušna kritika
KAJ POREČETE NA TO?
Na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu bo med favoriti v slalomu skoraj zagotovo tudi kdo iz Šmarja. Tu že namreč nekaj časa trdo trenirajo na
zahtevni progi od trga proti železniški postaji. Trening pa je zaenkrat še orientacijski, zato se ga avtomobilisti z veseljem udeležujejo! Treningi se odvijajo pod naslovom »Vsi na cesto čez lukenj dvesto«.
UGANKA!
Zakaj pri stari šoli vitka se smreka suši le kdo ga je polomil, mar zopet krivca ni?
KOZJANSKI »K«	____
, i	■'V**»
Kozjansko Križišče Krotoviči Krajane,
Ker Kritično Kaže
Kratkovidnost
Kreatorjev Karambolov ...
(Korlek K.)
ROGAŠKI »R«
Rogaške Restavracije Resnično Razsipniško Računajo Ražnjiče. Res, Revolucionarna Reklama.
Razen brigadirskih in posnetkov NNNP, je vse fotografije za današnjo številko glasila prispeval Foto Mestinšek iz Šmarja pri Jelšah.
Uredništvo bralcem
oooooooooooooooooooooo
VITAL Mestinje
r		s
	GO'	
	Kd	
	rogaSkaslm	TNA.
ra
Mercator
Nagajivost tiskarskega škrata nima meja. To pot jo je tudi nam pošteno zagodel. V drugi letošnji številki našega glasila si je na tretji strani levo spodaj privoščil »šalo« in tudi šolo M. Broz Bistrica ob Sotli preimenoval v »ŠALO«. Pa ne samo to: Na peti strani je pod fotografiji, ki jih je prispeval naš domači fotograf Foto Me-stanšek iz Šmarja pri Jelšah in sta pod naslovom »DOBRODOŠEL!« podpisal tov. Joca Žnidaršiča, ki je prispeval le prvih devet fotografij do 4. strani. Da bi bila mera polna je pri zadnji fotografiji na sedmi strani potvoril podpis dn našega domačega fotografa preimenoval v »Toneta Mastinška«. Kaže, da se je to pot tiskarska grdoba spravil predvesm na fotografije in njihove avtorje. Vsem prizadetim se opravičujemo in prosimo, da kljub temu ostanejo še naprej naši sodelavci.
Uredništvo prosi bralce, da se oglašajo v svojem glasilu. Uved-
li bomo tudi pogovore z vidnejšimi občani, ki jim lahko postavimo vprašanja, mi pa jih bomo «prosili za odgovor. Seveda vas prosimo, da prepustite nam izbiro predstavnika, ki vam bo odgovarjal, saj se pri nas nekako lažje znajdemo med tistimi, ki so pristojni za to ali ono zadevo.
Še naprej velja poziv, da nam vaše prispevke pošiljate do 10. v mesecu, vendar pa na novi naslov, ki je Radio Šmarje, saj smo sedaj združili svoje sile za obveščanje kar v eni hiši.
Nekteri bralci se pritožujejo, da ne pridejo do glasila. Te obveščamo, da naša dostavna služba preda ustrezno število izvodov glasila »Bohor žari« na sedežu krajevne skupnosti, ki jih nato pošilja naprej v vasi in zaselke. Pošiljanje galisa po pošti bi bilo za nas predrago, saj veste, da ga delimo brezplačno. Prosimo, da se o prejemanju glasila dogovorite z vašo Krajevno skupnostjo!
/7®
ljubljanska banka
Expozitura Šmarje pri Jelšah
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATIAA
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo