Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup enevstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si _________________________
Obvestilo
3 IQ.
LU '
S
B£
Bralke in bralce obveščamo, da naslednja številka Štajerskega tednika zaradi praznikov izide v petek, 3. maja.
Aktualno Slovenija, EU
S plačami po lestvici navzdol
O Stran 2
«
UI
'O :
ogf
"ITi ■ "J
>	cr
-,— J—1	C3
=m O	••••
-m C	<X
~0	I—I
"	O
>	tD
n-
V
Štajerski
Ptuj, petek, 26. aprila 2024
Letnik LXXVII • št. 33 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Sli
SPORED
Darja Gajšek in Matej Barbo: V VIP petku
go-*til.i pf.- ltr.inno Siftioiig vodop'- -
VESELWKSajcW -.. _
IB Ptuj • Vandalizem v parkih in na otroških igralih ne pojenja
Dob/daelnPakcija D&žeiak Junak
Na redimo vsi ^fcupaj nekaj lepeqa ra naše otroke l¿£¿S
Aktualno Videm • Selani s peticijo proti gradnji strelišča v Apačah
O Stran 2
Gospodarstvo Ormož • Mercator verjetno odhaja iz mesta
O Stran 3
V središču Podravje •
Kohezija: denar trošili tudi za nekoristne projekte
O Strani 6 in 7
Podravje Podlehnik •
Čakalna lista za dom upokojencev se že polni
O Stran 9
Kamere še na treh lokacijah
Nepojmljivo je, kolikokrat doslej so se vandali spravili nad otroška igrala v obeh ptujskih parkih. Igrala so sicer zavarovana, tako da večjih stroškov za občinski proračun ni, je pa veliko dela in nejevolje, zato so se odločili za namestitev kamer.
strani:
Markovci •
Zakaj še ena kolesarska steza v Prednicah?
Podravje •
Občine v tekmi za evropske milj _ za sončne elektrarne
RSKI TEDNIK ■:J SI PRIDOBITE NAGRADO
: i' ■
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado.
2 Štajerski
Aktualno
petek • 26. aprila 2024
Videm • V Krajevni skupnosti Sela zbirajo podpise občanov
Peticija proti gradnji strelišča v Apačah
Krajevna skupnost Sela s predsednikom Dejanom Tramškom na čelu je začela zbirati podpise proti gradnji strelišča v Apačah. Prepričani so, da bo hrup iz strelišča, ki naj bi ga uporabljala vojska, policija in tudi lovska društva iz vse vzhodne Slovenije, negativno vplival na zdravje in vsakdan okoliških prebivalcev. Od vlade zahtevajo, da prekliče odločitev o gradnji strelišča v Apačah ter da najprej vzpostavi dialog z okoliškimi lokalnimi skupnostmi.
»Umeščanje takšnih objektov v naše okolje je absurdno. Razlaga, da je na tem mestu že bilo strelišče v nekdanji Jugoslaviji, je popolnoma nesmiseln argument. Ker je nekdo že v nekdanji državi avtokratsko in napačno umestil ta objekt v ta urbani prostor in že takrat povzročal stres ljudem, ogrožal njihovo zdravje, še ne pomeni, da ima država zdaj pravico nadaljevati ta nesmiselni projekt, ki je škodljiv tudi za zdravje ljudi,« so ogorčeni v KS Sela. Ministrstvo za obrambo sicer razpolaga z vsemi dovolili za gradnjo oz. obnovo strelišča. Že avgusta lani je namreč pridobilo pravnomočno gradbeno dovoljenje za postavitev strelišča v Apačah (občina Kidričevo), za kar pa ni potrebovalo soglasja občine Videm, čeprav bodo poki odmevali ravno v bližnja videmska naselja Tržeč, Lancova vas, Zg. Pristava in Sela. Videmčani so prepričani, da je bila izključitev njihove občine iz postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja nesprejemljiva, prav tako so razočarani nad mini-
Slovenija je po podatkih Euros-tata v srednji kategoriji, a smo s 25,50 evra zaslužka na uro še vedno občutno pod evropskim povprečjem. Med 29 državami smo na 14. mestu, tik za Italijo in neposredno pred Španijo. Toda: do vodilnih držav nam manjka še zelo veliko, veliko več, kot za nami zaostaja
strstvom za obrambo, ki jih ni obvestilo o projektu, čeprav gre za odločitev, ki neposredno vpliva na njihovo varnost, življenje in okolje.
Župan Brane Kolednik je že na-
pet najslabše plačanih držav, od Poljske dalje. Te države za nami zaostajajo za nekaj več kot 10 evrov, mi pa za vodilnimi zaostajamo za 25 evrov.
To je seveda povprečje, kajti v realnosti so te postavke marsikje precej nižje. Na statističnem uradu (Surs) sicer pravijo, da so
povedal, da bo občina naročila študijo vplivov na okolje, Krajevna skupnost Sela pa je pripravila za zdaj spletno peticijo in poziva: »Združimo svoje glasove in zahte-
podatki Eurostata relevantni, a jih izračunavajo za štiriletno obdobje. Na Surs-u pa pripravljajo tudi podatke o plačah na uro po posameznih mesecih. Že hiter pregled tabele pokaže, da so dejanske plače pri nas precej nižje od Eurosta-tovih podatkov. Teh podatkov zaradi metodologij sicer ne moremo
vajmo odgovornost Vlade RS pri sprejemanju odločitev, ki neposredno vplivajo na naša življenja. Pridružite se peticiji za varnost, dialog
Najbolj so plače popravili Hrvati
Trend naraščanja prihodka kaže, da seje ta v EU med letoma 2022 in 2023 povišal za 5,3 odstotka oziroma 4,8 odstotka v območju evra. Največji napredek seje zgodil pri sosedih Hrvatih, s 14,2-odstotnim skokom, blizu so jim še Latvijci in Estonci. Med državami, ki nimajo evra kot plačilnega sredstva, pa je največji korak naprej naredila naša vzhodna soseda Madžarska, s kar 17 odstotkov višjim urnim prihodkom. Najmanj so napredovali na Danskem, z nekaj manj kot tremi odstotki.
neposredno primerjati, a so lahko vsaj okvirno vodilo, ki nakazuje trend. Januarja letos smo tako v povprečju zaslužili le 13 evrov na uro bruto oziroma 8,34 evra neto.
Razkorak je zelo velik
V Evropski uniji urni dohodek povprečnega delavca zelo variira,
in transparentnost v odločitvah, ki oblikujejo prihodnost naših lokalnih skupnosti.« Peticija je za zdaj dostopna le preko spleta, a kot na-
sega od devet pa vse do 54 evrov. V povprečju Evropejec, tako navajajo na Eurostatu, zasluži 31,80 evra na uro oziroma 35,60 evra v delu Evrope, kjer uporabljamo evrski denar. Še leta 2022 je bil ta dohodek 30,20 oziroma 34 evrov, kar pomeni, da se počasi povečuje. Vendar kot smo že omenili, med državami EU nastaja velik razkorak.
Najmanjši urni zaslužek imajo v Bolgariji, kjer delavec zasluži le 9,30 evra, sledi ji Romunija z 11 in Madžarska z 12,80 evra. Največ za eno uro dela dobijo v Luksem-burgu, kjer delavec zasluži kar 54 evrov, dobro zaslužijo še Danci (48,10 evra na uro) ter Belgijci, ki dobijo v povprečju 47,10 evra. Ta prihodek se seveda razlikuje od panoge do panoge. V industriji
poveduje predsednik KS Sela Dejan Tramšek, bodo zbirali tudi podpise na peticiji v papirnati obliki.
Mojca Vtič
1
c
Foto: Pixabay
je 32,20 (v EU) oziroma 38 evrov (v evrskem območju), v gradbeništvu 28,50 oziroma 31,90 evra, v storitvenih dejavnostih pa 31,80 oziroma 34,80 evra.
Ponekod nizki, drugje visoki prispevki za socialo
Glavni komponenti teh dohodkov sta plača in neplačani stroški, med katere spadajo tudi prispevki za socialo. Ti predstavljajo okoli 25 odstotkov plače v EU, najmanj jih dejansko odtegnejo na Malti, le 1,4 odstotka, plačo le malo obremenijo tudi v Romuniji (5 odstotkov) in Litvi (5,4 odstotka). Najvišji pa so v bolj »socialnih« državah, kot sta Švedska in Francija.
A. Zupančič
m w Spoštovani občankein občani.		
ob dnevu upora proti okupaforjuin prazniku dela vam		
iskreno čestitam in vabim		
na osrednji slovesnosti, proslavo ob dnevu upora proti		
okupaforjuin prazniku dela, 1. maju.		
27. 4. 2024, ob 10. uri v sončni park, ob upravni zgradbi		
PMPO in na prižig kresa		
30. 4. 2024, ob 21. uri na Panoramo.		
	•	
II Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj		
		
Foto: Mojca Vtič
Predsednik KS Sela Dejan Tramšek: »Umeščanje takšnih objektov v naše okolje je absurdno in povzroča hrup. Ker gre za negativen, dolgotrajen in intenziven stres, ki ga povzroča pokanje, bo to pri mnogih ljudeh vodilo v resne zdravstvene težave, kar je nesprejemljivo. Vabimo vse prebivalce okoliških vasi in občin, da se nam pridružijo in prispevajo svoj podpis za ohranitev mirnega okolja, v katerem živimo.«
Apaško strelišče bo najbolj obremenjeno
Na območju vzhodne Slovenije ima Slovenska vojska štiri strelišča, in sicer Pečovnik pri Celju, Velenik v Slovenski Bistrici, Mačkovci v občini Puconci in Apače v občini Kidričevo. Glede na načrtovana vlaganja v obsegu 10 milijonov evrov, kar zajema ureditev dveh strelišč v dolžini 50 in 400 metrov, gradnjo varnostnih preprek, prostorov za nadzor strelišča.., bo apaško postalo najsodobnejše strelišče na tem območju države, posledično tudi najbolj obremenjeno.
Slovenija, Podravje • Slovenci delamo za manj, kot je evropsko povprečje
S plačami po lestvici navzdol
Delamo zato, da živimo, in ne živimo za to, da delamo. A marsikomu se zdi, da ni tako, in se sprašuje, zakaj je v Sloveniji slabše kot na primer pri severnih ali zahodnih sosedih, po drugi strani pa (za zdaj) bolje kot pri vzhodnih in južnih. Kljub dejstvu, da jih mnogo životari z minimalnimi plačami, smo sicer s plačami v EU še vedno nekje v zlati sredini, toda vedno bližje najslabše plačanim.
Foto: CG
torek • 23. aprila 2024
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Zaključni račun 2023 daleč od optimizma
Visoke obresti in plače razjedajo občinski proračun
Številni ptujski mestni svetniki imajo pomisleke o stanju financ v občinski blagajni. Predlog zaključnega računa Prihodki odhodki in stroški dela v javnih
za leto 2023 so sicer potrdili, a z dilemo, kako priti vsaj na pozitivno ničlo. Zgolj za obresti za najete kredite je občina lani plačala 740.000 evrov, kar je znesek, s katerim bi lahko izvedli kakšno naložbo.
Odgovornost, da so se obresti toliko povišale in da banke dobijo več, občinam pa posledično ostane manj, pripisujejo odločitvam na državni ravni oziroma pristojnemu ministrstvu. O vprašanju, ali se je bilo treba resnično tako zelo zadolžiti v zadnjih letih, ni bilo debate ...
Občinski finančnik Benjamin Pa-nikvar je pojasnil, da je bil presežek izdatkov nad prejemki načrtovan v sprejetem proračunu, lani so prenesli sredstva iz leta 2022 in z njimi pokrili nastalo razliko: „Številni odhodki so se dvignili zaradi ukrepov države ali drugih zunanjih vplivov. Obrestna mera se je povišala za skoraj štiri odstotke, zato smo plačevali bistveno več." Svetniki so bili z zvišanjem obrestne mere seznanjeni tudi pri predlogu proračuna. „Že ko smo kredite jemali, smo opozarjali, da bi bilo bolje vzeti fiksno obrestno mero, a ministrstvo ni podalo soglasja, ker so bili takrat tovrstni krediti dražji. Zdaj se to odraža na naših financah. Upamo na spremembe," je še pripomnila županja Gajšek. Ob tem, da so precej zadolžena občina, je pripomnila še, da so za najeti denar v prejšnjem mandatu izvedli velike naložbe. Zagotovila je, da so že nižali stroške, kjer je to bilo možno, nadaljnji rezi pa bodo, če bodo potrebni, še bolj boleči.
zavodih v letu 2023
Strošek plač javnih uslužbencev bo še višji
Metka Petek Uhan je prepričana, da bi moral biti občinski proračun bolj uravnotežen, ob tem pa je spomnila še, da se bodo dodatno najbrž poviševali tudi stroški delovanja javnega sektorja: „Zahteve javnih uslužbencev in javnih zavo-
Kredite najemali za nesmiselne naložbe
Svetnik Alen Hliš je izrazil prepričanje, daje MO Ptuj v preteklosti najemala kredite za investicije, ki razvoju niso prinesle večje dodane vrednosti: „Nasprotno, povečujejo dodatne stroške upravljanja. Upam, da bomo v prihodnje znali kaj pametnega narediti tudi na prihodkovni strani. S takim tempom, če bomo leta zaključevali s primanjkljajem, to nikakor ne bo dober signal občanom."
Zaskrbljenost nad stanjem financ je izrazil tudi svetnik Franjo Rozman, ki pogreša dinamiko, kako se bo dolg poravnaval, in napoved, kako se bodo povečala sredstva na prihodkovni strani.
dov, ki jih mora financirati občina, bodo najbrž še večje. Delati in financirati bomo morali projekte, ki nam bodo prinašali možnost razvoja. Nevarno je, da se škarje vse bolj odpirajo."
Skrbi Metke Peteh Uhan so upravičene, saj zahtevam po višjih plačah v javnem sektorju (ob že itak rednem usklajevanju) sektorju ni videti konca. MO Ptuj pa je ustanoviteljica ali soustanoviteljica
Zavod	Prihodki	Odhodki	Stroški dela
CID	386.000	371.800	161.000
Glasbena šola K. Pahorja	2.020.990	2 020.740	1.709.000
Ljudska univerza	707.305	702.960	517.000
Revivis	85.649	66.140	24.430
Vrtec	5.790.820	5.772.780	4.602.300
Zavod za šport	503.600	488.600	216.700
ZRS Bistra	1.245.080	1.242.910	880.570
Zavod za turizem	682.730	677.350	188.860
Zdravstveni dom	18.491.260	17.088.050	12.359.000
Lekarne	17.546.130	17.529.220	2.094.600
Mestno gledališče	693.240	690.915	264.220
Knjižnica	1.711.360	1.708.360	1.094.540
Pokrajinski muzej	1.995.560	1.978.050	1.250.890
Tudi tokrat je bila seja mestnega sveta končana zelo hitro. Očitno se večino stvari svetniki z občinsko upravo dogovorijo prej, za zaprtimi vrati, predvsem na odborih.
kar 18 javnih zavodov, ki upravljajo milijonske proračune. Ogromno denarja v javnih zavodih - pravzaprav iz leta v leto več - porabijo za stroške dela, ki jih, z izjemo nekaterih, sofinancira mestni proračun.
Ogromno občinskega denarja v javne zavode
Center interesnih dejavnosti je v lanskem letu razpolagal s 386.000 evri prihodkov, kar je nekaj več kot leta 2022. Veliko večino denarja so prejeli iz občinskega proračuna, le manj kot desetino iz državnega. Za investicije so namenili zelo malo sredstev, skupni stroški dela so znašali 161.000 evrov, kar pomeni slabo polovico vseh prihodkov. Na Zavodu za šport so razpolagali s prihodki v višini 503.640 evrov in odhodki 488.600 evrov. Stroški
dela so znašali 216.700 evrov. Zavod za turizem je lani razpolagal s 477.890 evri, od tega so stroški dela znašali približno tretjino vseh sredstev. Letos bo njihov proračun zaradi pripojitve CID in Zavoda za šport še večji.
V lanskem letu so se glede na leto prej precej povišali prihodki
Vir: MO Ptuj
evrov. Na ZRS Bistra Ptuj so ustvarili za 1,2 milijona evrov prihodkov, plače so predstavljale 70 % vsega denarja, s katerim so razpolagali. Podoben delež vseh sredstev za plače namenijo tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, lani so zabeležili slaba dva milijona evrov celotnih prihodkov. Primerljiva sli-
Leto 2023 v številkah, zaključni račun MO Ptuj
•	prihodki 33,9 milijona evrov
•	odhodki 35,5 milijona evrov
•	primanjkljaj 1,5 milijona evrov
Glasbene šole Karola Pahorja, ki so znašali okrog dva milijona evrov (približno 10 % več). Tudi pri njih so stroški dela izjemno visoki, okrog 1,7 milijona evrov. Lanskoletni presežek prihodkov nad odhodki pa je (tako kot v večini primerov) nizek, le dobra dva tisočaka. Lanski prihodki Ljudske univerze Ptuj so znašali 707.350 evrov, od tega je za plačilo zaposlenih šlo 517.000
ka je v Knjižnici Ivana Potrča, kjer so za plače porabili približno 1,1 milijona evrov od skupno 1,7 milijona evrov prihodkov. Iz podatkov je razvidno, da stroški dela predstavljajo vedno večji delež vseh odhodkov v vseh javnih zavodih. Enako je tudi v osnovnih šolah, kjer glavnino denarja zagotavlja država in ne občina.
Dženana Kmetec
Ormož • Mercator verjetno odhaja iz mesta
Krajani odločitev obžalujejo
Krajani ožjega središča Ormoža so v skrbeh, ker jih bo „Najboljši sosed" najverjetneje prikrajšal za edino živilsko prodajalno v mestnem jedru. Na robu Ormoža imajo na voljo nekaj večjih prodajaln z živilskim blagom, vendar je pot do tja za nekatere, zlasti starejše, predolga.
„Zelo smo prizadeti, saj nas v Ormožu živi večja populacija starejših, ki nam pot do trgovskih centrov izven mesta predstavlja velik problem. Ne moremo razumeti, da se bo to dopustilo, posledično bo kakovost našega življenja slabša. Pokojnine so prenizke, da bi lahko najemali taksi prevoze, da bi nas peljali do nakupovalnih centrov po nakupih," so v pismu, ki so ga naslovili na naše uredništvo, zapisali Ormožani.
Na vodstvo Mercatorja smo naslovili vprašanja, zakaj zapirajo poslovalnico in kakšna bo usoda zaposlenih. Zanimalo nas je, kaj bodo s prostori in ali bi poslovalnico morebiti oddali kot franšizo.
Odgovorili so, da za lokacijo na Kerenčičevem trgu iščejo različne
možnosti, tudi v sodelovanju z lokalno skupnostjo. „Ne glede na končno rešitev poudarjamo, da so delovna mesta vseh zaposlenih varna in bodo prerazporejeni v druge poslovne enote. Zavedamo se pomembnosti vsake od naših enot, zato tudi iščemo primerne rešitve," so bili kratki.
Dodali so, da bo trgovina v Ormožu odprta vsaj še v maju. „Do konca maja bomo preverili različne možnosti," so navedli v odgovoru na naše novinarsko vprašanje.
Župan Vrbnjak se je zavil v molk
Za stališče o verjetnem zaprtju prodajalne smo zaprosili župana
Danijela Vrbnjaka, ki se na naša vprašanja ni odzval. Predstavniki Mercatorja in vodstva občine so namreč nedavno sedeli za skupno mizo in govorili prav o tem problemu - zaprtju edine živilske prodajalne v centru mesta. Kakšna so prizadevanja župana Vrbnjaka in s čim je poskušal Mercatorjeve šefe prepričati, da ormoške poslovalnice ne bi ukinili, ni znano.
Zaprli bodo tri poslovalnice M-Tehnike
Ormoška poslovalnica ni edina, ki je na muhi poslovodstva za zaprtje. V vodstvu Mercatorja so potrdili, da zapirajo tri poslovalnice M-Tehnike: v Krškem, Tolminu ter Novih Jaršah v Ljubljani.
Dejstvo je, da je Mercator zasebna gospodarska družba, ki pri poslovanju zasleduje rentabilnost, rast in ustvarjanje dobička.
Glede na to, da bo Mercator v prihodnje najverjetneje postal lastnik Tuša, se je bolečih ukrepov
še nadejati. Vprašanje je, ali bo smotrno, da so na trgu prisotni s tako številčno mrežo poslovalnic. Postopek nakupa Engrotuša bo sicer trajal še nekaj časa, saj ga morajo potrditi regulatorji. „Mer-cator je zgolj podpisal pogodbo o
nakupu Engrotuša, nismo pa prevzeli trgovin Tuša, saj je postopek v odločanju pri regulatorju," so še povedali v trgovski družbi, ki se je nekoč oglaševala s sloganom „Naj-boljši sosed".
Mojca Zemljarič
4 Štajerski
Podravje
petek • 26. aprila 2024
Videm • Mrtvi tek občinskih politikov se nadaljuje
Od velikopoteznih 12 realiziranih le sedem milijonov evrov
Zmrzal je tudi letos ljubiteljske in poklicne sadjarje oropala pridelka. A čeprav bo zaradi prenizkih temperatur letos ponovno manj (če sploh bodo) češenj, hrušk, jabolk..., se bodo vsaj v Vidmu lahko sladkali s figami. Kot je bilo slišati na seji občinskega sveta, teh sadežev v videmski občini ne manjka - fig v žepu, da ne bo pomote.
Osrednja točka seje pred prvomajskimi prazniki je bilo letno poročilo za leto 2023, ki je razkrilo preveč širokopotezne načrte v preteklem letu, saj je bilo od predvidenih 12 milijonov evrov odhodkov porabljenih le sedem oz. je bila realizacija proračuna le 59 %. Razloge za tako nizko realizacijo gre pripisati neizvedbi energetskih sanacij občinske stavbe, podružničnih osnovnih šol ter vrtca v Vidmu, prav tako je v načrtu ostala, a se ni izvedla širitev obstoječega vrtca. Kanalizacija v Barislovcih, Lancovi vasi in Selih v letu 2023 ni bila zgrajena v načrtovanem obsegu, prav tako ne modularni vrtec, katerega odprtje je bilo napovedano že decembra 2023. Nizka realizacija, obenem opustitev projektov, na drugi strani neizvedba novih, je zmotila svetnico Andrejo Marinič Kozel. »Naša občina je po videnem sodeč negospodarna. Nimamo zastavljenih večjih projektov, delamo manjše stvari, zapravljamo velike vsote denarja.« Ob tem je še opozorila na vrtčevsko stisko, o kateri se je v preteklih letih veliko govorilo, ter postavila vprašanje, kako daleč je projekt izgradnje novega vrtca. Župan Brane Kolednik je zavrnil vse
očitke in naštel, kaj je občina lani vendarle izvedla. »Maja je predvideno, da bomo objavili razpis za projektiranje in gradnjo novega vrtca, vrednost ocenjujemo na 4,5 milijona evrov. Cilj je, da bi že septembra 2026 otroke sprejel novi vrtec.« O preteklem letu je dejal: »Z dvignjeno glavo gledam na realizacijo.«
Delavci gradbišče na Selih zapustili
Foto: Mojca Vtič
Kot omenjeno je bilo že za december napovedano odprtje modularnega vrtca na Selih, ki pa ostaja zaprt. »Kaj je narobe s projektom? Zakaj so delavci zapustili delovišče, verjetno smo imeli pogodbo in pogodbene roke?« Župan je odgovoril, da so rok res podaljšali zaradi projektantskih zadev in še pojasnil: »Ob pripravi proračuna za leto 2024 smo menili, da bomo vrtec končali, a se to ni zgodilo, nismo pa želeli plačati storitev, ki niso bile narejene. Z rebalansom bi denar prenesli v to leto, ker pa ni bil sprejet, ne moremo izvajati plačil in so se dela trenutno zaustavila.« Andrej Rožman je dejal, da so svetniki predlagali, da se sprejme rebalans proračuna le v
Mrtui tek v Vidmu se nadaljuje. Zaključni račun proračuna za leto 2023 ni bil sprejet, medtem ko rebalans za leto 2024, ki bi omogočil nadaljevanje projektov, ni bil na dnevnem redu. Bojan Mere in Robert Murko sta svetnike pozvala k poenotenju in sodelovanju. Oboje si želijo tudi v opoziciji, zatrjujejo svetniki na drugi strani mize, a opozarjajo, da so neslišani.
delu, ki bi omogočil nadaljevanje gradnje vrtca Sela, a da predlog svetnikov ni bil odobren. Tudi Urška Hercog je dejala, da bi lahko v mesecu dni poiskali rešitev, ne da se obtožuje svetnike za zastoj del, ker da niso podprli rebalansa.
Mrtvi tek občine se nadaljuje
Sledila je ponovitev očitkov s prejšnje seje o nesodelovanju, ignoranci, kozmetičnih popravkih rebalansa, ki da to z 1,8 milijona niso, pa očitki o visokih plačah zaposlenih v občinski upravi, nestrinjanje z razdelitvijo denarja, ki ga je občina za sanacijo
cest in mostov pridobila od Elesa, na dnevnem redu razprave je bil tudi hmelj. Mlatenje prazne slame, kot se je izrazil svetnik Bojan Merc oz. podaljšanje mrtvega teka občine, ki jo z gradbenimi projekti prehitevajo okoliške (manjše) lokalne skupnosti - na primer načrtovana gradnja prvih dveh domov upokojencev v Halozah - v Podleh-niku in Majšperku, gradnja inkubatorja za mlade podjetnike v Podlehniku, že zgrajen Kreativni center na Bregu pri Majšperku ter v izvajanju novo naselje z dvema blokoma v tej sosednji haloški občini.
Za premik občine naprej je nujno sode-
lovanje brez metanja polen pod noge in fig v žepu, sta poudarila Robert Murko in Bojan Merc, na opozicijski strani pa je Matjaž Klasinc dejal: »Mi smo se že v začetku zavezali k sodelovanju, vendar pa je problem, če na kakšno slabost opozoriš. Želeli smo sodelovati, ponudili roko, vendar mesec je mimo, pa se ni naredilo nič.« Razdeljenost občinskega sveta je več kot očitna, namreč tudi zaključni račun proračuna ni bil sprejet, sedem jih je glasovalo za, sedem proti, trije so bili vzdržani, voznik, ki lahko odtegne ročno zavoro, pa je le en.
Mojca Vtič
Ptuj • Nova pridobitev otroškega oddelka v bolnišnici
Donacija za bolne otroke
Otroški oddelek ptujske bolnišnice je bogatejši za novo opremo. Tovarna zdravil Krka je namreč ob praznovanju 70-letnice delovanja obdarila vse pediatrične oddelke po državi in jim dala možnost, da izberejo opremo po izbiri.
Slavnostna predaja opreme, ki so si jo na otroškem oddelku SB Ptuj izbrali sami.
Otroškemu oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so predali spirometer, napravo za bronhoprovokacijske teste, napravo za elektrokardiogram (EKG) z vozičkom, pulzni oksimeter in fo-toterapijsko gnezdo.
V ptujski bolnišnici so poudarili, da sodobna oprema pomeni še varnejšo obravnavo bolnih otrok in novorojenčkov. Vesna Kunčnik, predstojnica otroškega oddelka SB Ptuj, je dejala, da gre za zelo velikodušno donacijo: „Izbrali smo res opremo, ki smo jo trenutno najbolj potrebovali. Uporabljali jo bomo redno, vsaka donacija je dobrodošla." EKG in pulzni oksime-ter uporabljajo vsakodnevno, tudi fototerapijsko gnezdo, saj je s porastom števila porodov povezano
tudi večje število otrok z zlatenico. V pulmološki ambulanti pa se posebej veselijo spirometra in naprave za bronhoprovokacijske teste.
Krka pomagala 12 bolnišnicam
Skupna vrednost donirane opreme vsem 12 otroškim oddelkom po državi znaša okrog 400.000 evrov, ptujski del je ocenjen na 20.000 evrov. Mojca Prah Klemenčič, direktorica Regije Slovenija iz Krke, je izpostavila podatek, da navedeno podjetje svoja zdravila izvaža v 71 držav sveta: »Svoj rojstni dan pa smo želeli praznovati na poseben način in tako smo se odločili za donacije otroškim oddelkom."
Strokovni direktor ptujske bolnišnice Teodor Pevec je izpostavil pomen ustrezne medicinske opreme za zdravljenje, ki je zraven prostorskih pogojev in seveda strokovnega kadra ključna za kakovostno zdravljenje: „Javni zavodi imamo težave, saj sredstva že nekaj časa ne zadoščajo vsem potrebam, ki jih sodobna medicina narekuje. Približno četrtino potreb krije bolnišnica sama. Take donacije nam izjemno pomagajo." Zadovoljstvo z donacijo Krke je izrazil tudi v. d. direktorja Aleksander Voda.
Prireditev ob predaji donacije so z glasbenim in plesnim nastopom popestrili otroci iz Vrtca Ptuj.
Dženana Kmetec
Ptuj • Občinski praznik letos prvič aprila
»Praznovali bi lahko katerikoli dan v letu!«
Mestna občina Ptuj je letos prvič občinski praznik namesto 5. avgusta praznovala 23. aprila.
Županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek ob nagovoru zbranim na občinskem praznovanju v dominikanskem samostanu.
Osrednja slovesnost je potekala v dominikanskem samostanu, kjer je zbrane nagovorila županja Nuška Gajšek.
Najprej se je dotaknila spremembe datuma praznika in argumentacijo strnila z mislijo, da pravzaprav sploh ni pomembno, kdaj praznujemo: „Mesto s tako bogato zgodovino bi lahko imelo praznik na katerikoli dan v letu. Izbrali smo datum, ko goduje zavetnik tega mesta, sveti Jurij. Današnji datum vsebuje veliko simbolike. Vrnitev pomladi, vstajenje in napredek. Vse to še kako potrebuje to mesto."
Zbrane je spomnila na izvedene investicije v zadnjih letih, predvsem zato, da posameznikom osveži spomin. Spregovorila je še o indeksih nerazvitosti in
kazalnikih, ki se pri tem upoštevajo: „Na te izračune skorajda nimamo vpliva. Koliko nas ve, da je ta indeks za MO Ptuj bolj ali manj enak več kot 15 let? Upam si trditi, da smo v teh letih pa res že nekaj naredili. Statistika je čudna stvar." Dotaknila se je tudi zadolženosti občine in izrazila prepričanje, da so za najeti denar v preteklosti naredili izjemno veliko.
Zakaj ni nagrajencev
Ob letošnjem občinskem prazniku niso podelili občinskih priznanj. Prispel je le en predlog, predlagatelji so za častnega občana predlagali dolgoletnega ptujskega župana Štefana Če-lana. Slišati je, da je soglasje za kandidaturo umaknil kar sam, ker v času razprave ni bilo politič-
nega konsenza, pomisleki pa so bili predvsem o primernosti časa za dodelitev naziva častni občan. Po mnenju mnogih je kandidatura prispela prehitro, saj se je šele upokojil. Čelan sam se je sicer vedno zavzemal za to, da mora podpora častnemu občanu (v mestnem svetu) biti absolutna.
Za pripravo kulturnega programa so bili letos zadolženi ptujski glasbeniki, nastopili so Kimi Kuhar iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla in učenci Glasbene in baletne šole Karola Pahorja. Praznik mestne občine Ptuj so sicer najprej obeležili s slavnostno sejo v refekto-riju dominikanskega samostana na Ptuju.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
petek • 26. aprila 2024
Podravje
Štajerski	5
Markovci • Nekaj vaščanov Prednic nasprotuje izgradnji kolesarske steze
»Projekt je nedodelan in predimenzioniran«
Markovska občina najverjetneje letos ne bo začela načrtovane ureditve ceste v Zabovcih, od križišča Gmajna do križa na Prednicah. Nekaj tamkajšnjih vaščanov, ki imajo ob omenjenem odseku v lasti svoje nepremičnine, se s predlaganim projektom ne strinja. Pravijo, da je močno predimenzioniran ter v nesorazmerju med stroški in koristmi, gradnja pa bi preveč posegla v njihove parcele. Na občino so poslali dva dopisa, vendar njihovih predlogov niso upoštevali, zato želijo svoje interese zaščiti z odvetnikom.
Kot je znano, Občina Markovci že dlje časa načrtuje razširitev ceste z izgradnjo pločnika in kolesarske steze v delu naselja Zabov-ci. Gre za javno pot v dolžini 633 metrov v zaselku Prednice, kot ga imenujejo domačini. Na tem delu se težko srečata dve vozili, saj je vozišče ozko (3,20 metra) in posledično nevarno tako za pešce kot kolesarje. Glede na projektno dokumentacijo je v sklopu izgradnje predvidena širitev vozišča, ureditev odvodnjavanja in obnova oz. dograditev javne razsvetljave. Okvirna vrednost celotne investicije je okoli 477.000 evrov. Na občini so pojasnili, da gre za prvi odsek gradnje kolesarske steze znotraj naselja Zabovci, ki naj bi ga zgradili ob lokalni občinski cesti. Njihov glavni argument za izvedbo omenjene naložbe je v prvi vrsti zagotoviti varnost za pešce in kolesarje.
Projektanti so razširitev ceste načrtovali tudi na zemljišča v zasebni lasti, v prvi varianti v precejšnjem obsegu, kar je med nekaterimi lastniki sprožilo precej razburjenja in slabe volje. Najprej jih je zmotilo to, da o projektu niso vedeli prav nič, prav tako niso imeli nobene možnosti sodelovati pri samem načrtovanju. Na predstavitev so sicer bili povabljeni, vendar je bilo takrat že vse dorečeno. Kljub temu so marca lani na župana naslovili prvi dopis,
da se s projektom ne strinjajo. Kot so takrat zapisali, so glavni razlogi za njihovo nestrinjanje okrnjen estetski videz in funkcionalnost parcel. Zaradi izgradnje kolesarske poti bi bilo treba prestavljati ograje, odstranjevati ciprese, nekaterim bi se bistveno zmanjšal prostor za parkiranje vozil. »Res ne razumemo, zakaj bi občina rada na tem območju gradila tako široko cesto s pločnikom, kolesarsko stezo in zelenim pasom. Predlagamo razširitev ceste do največ 4,5 metra in gradnjo pločnika v širini enega metra, torej skupaj največ 5,5 metra. Sedaj pa se govori o sedmih, ponekod celo devetih metrih,« sta izpostavila lastnika zemljišč Boštjan
Kostanjevec in Ksenija Vuk Kosta-njevec in dodala, da v primeru ožje ceste ne bi bilo treba posegati na zasebna zemljišča, kar bi projekt bistveno pocenilo.
Zakaj gradnja še ene kolesarske steze?
Med drugim sta poudarila, da je naložba nesmiselna tudi zaradi obstoječe kolesarske poti ob potoku Grajena, ki bi se ji novo zgrajena kolesarska pot pri avtobusnem postajališču približala le na nekaj metrov razdalje. »V tem, da bi v neposredni bližini imeli dve kolesarski poti, torej eno že obstoječo in drugo »polovično« kolesarsko pot, ne vidimo logike. Še posebej
pa se čudimo sami umestitvi brez ustrezne povezave z drugo kolesarsko potjo, ne na začetku in ne na koncu,« sta še poudarila zakonca Kostanjevec, ki z morebitnimi nadaljnjimi projekti nista seznanjena. Markovska občina se je na njihove dopise ustrezno odzvala in projekt delno prilagodila. »Najprej smo bili zadovoljni, nato pa smo ugotovili, da kolesarska steza še vedno posega v naša zemljišča, česar pa si ne želimo, tudi če gre samo za 30 centimetrov. V tem primeru to res ni potrebno, pa tudi frekvenca prometa je na tem območju zanemarljiva, zato je vse skupaj še toliko bolj nerazumljivo,« je povedala Ksenija Vuk Kostanje-
Mimo avtobusnega postajališča občina načrtuje izgradnjo še ene kolesarske steze.
V planu sklenjena, daljša kolesarka?
Župan Milan Gabrovec je pojasnil, da so projekt na zahtevo dveh lastnikov trikrat popravljali: »Popolnoma vse njihove zahteve smo upoštevali, nato pa smo od omenjenih lastnikov zemljišč prejeli dopis preko odvetniške družbe, s katerim nam prepovedujejo kakršenkoli poseg v njihova zemljišča.«
Končnih odločitev glede nadaljevanja projekta še niso sprejeli. Se pa v vodstvu občine sprašujejo, ali je sploh še smiselno pri njem vztrajati. »Imamo kar nekaj drugih tras v občini, kjer težav z lastniki nimamo, zato se bomo najverjetneje preselili na drugo lokacijo in gradili tam, kjer se ne soočamo z nasprotovanji in nestrinjanji. Žalostno je, da se 80 % lastnikov zemljišč s samo izvedbo strinja, o končni realizaciji pa potem odloča nekaj nezadovoljnih posameznikov,« je še dodal Gabrovec, kije deloma razkril tudi srednjeročne načrte občine. Med njimi je razširitev ceste s kolesarsko stezo - v prvi fazi - od centra občine do mlina Korošec, nato pa tudi naprej, kjer bodo pač možnosti to dopuščale. V tem kontekstu bi bilo mogoče tudi razumeti, da je posodobitev ceste s kolesarko v Prednicah morda zaključek širšega cestnega projekta.
vec, ki se sprašuje, zakaj je občina lahko npr. v Stojncih izvedla širitev cestišča in izgradnjo pločnika v skupni širini manj kot šest metrov, pri njih pa to ne pride v poštev. »Ko smo ugotovili, da naj bi občina nameravala začeti dela brez predhodnega odkupa zemljišč in našega
dovoljenja, smo preko odvetnika na občino naslovili dopis, v katerem smo jasno zapisali, da na naših zemljiščih izrecno prepovedujemo kakršnakoli opravila, vključno z dostopom,« sta pojasnila zakonca Kostanjevec.
Estera Korošec
Foto: EK
Podravje • Razporeditev volivcev neenakomerna
Občine popravljajo volilne enote
Slaba tretjina slovenskih občin bo morala na novo določiti volilne enote za lokalne volitve. Ministrstvo za javno upravo (MJU) je 65 občin pozvalo, da volilne enote popravijo, razlog pa neenakomerna razdelitev števila volivcev po volilnih enotah, kar pomeni kršitev načela enakosti.
V praksi to pomeni, da so med številom volivcev po volilnih enotah prevelike razlike, tudi po nekaj sto glasov. V eni volilni enoti lahko npr. voli 300 volivcev, v drugi 500. Oboji imajo možnost izvoliti enega svetnika. Svetnik iz prvega primera bo zastopal območje s 300, svetnik z drugega pa območje s 500 volivci. Načelo enakosti narekuje, da vsak svetnik zastopa približno enako število volivcev. Razlike med številom volivcev po volilnih enotah so lahko le do 10, izjemoma 15 odstotkov. Povod, da se je ministrstvo lotilo pregleda volilnih enot za lokalne volitve, je postopek pred ustavnim sodiščem za občino Dobrovnik. Nadzor so nato opravili v vseh 212 slovenskih občinah in ugotovili, da je občin z neenakomerno razdelitvijo volivcev 65. „Izdali smo jim opozorilo s šestmesečnim rokom za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Med spodnjepodravskimi občinami so to Destrnik, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Markovci,
I
65 občin je z določitvijo volilnih enot za lokalne volitve prekršilo načelo enakosti, saj niso enakomerno razdelile števila volivcev.
V Spodnjem Podravju bodo volilne enote na novo določale občine Destrnik, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Markovci, Cirkulane, Makole, Cerkvenjak, Središče ob Dravi, Sveta Trojica in Sveti Tomaž.
Cirkulane, Makole, Cerkvenjak, Središče ob Dravi, Sveta Trojica in Sveti Tomaž.« V prihodnje bodo poizvedeli, ali so občine sledile navodilom. „Po preteku šestme-
sečnega roka bomo preverili stanje v vseh občinah, ki so prejele opozorilo in presodili o nadaljnjih aktivnostih."
Mojca Zemljarič
Destrnik, Trnovska vas • Normativ povečan za dva otroka
Višje plačilo za vrtec
Svetniki destrniškega in trnovskega občinskega sveta so dvignili roke za nove ekonomske cene vrtcev.
.Mi	v.w*t.	1 v
Stare in nove cene vrtcev Destrnik in Trnovska vas
	Vrtec Destrnik			Vrtec Trnovska vas |		
	Stara	I C°Va I	Razlika	Stara	Nova	Razlika
						
	cena	1 cena 1		cena	cena	
Prvo starostno obdobje	589,76	615,05	25,29	589,71	610,58	20,87
Drugo starostno obdobje	419,43	439,20	19,77	418,28	434,73	16,45
Kombinirani oddelek	478,31	503,99	25,68	478,26	499,52	21,26
Foto: SD
Destrniški in trnovski vrtec bosta v povprečju dražja za štiri do pet odstotkov.
Na Destrniku bodo starši višje znesek za plačilo prejeli že za april, v Trnovski vasi pa z majem. Razlika med novo in staro ceno je v povprečju okrog 20 evrov oziroma štiri do pet odstotkov, sicer pa med obema vrtcema, ki spadata pod skupen javni zavod OŠ Destrnik-Trnovska vas, v cenah ni večjih odstopanj.
Med letošnjim šolskim letom so se na čakalni listi za vrtec Trnovska vas znašli trije malčki, za katere v dosedanjem polovičnem oddelku prve starostne skupine ni bilo prostora. Zato so svetniki potrdili predlog ravnatelja Draga Skurjenega, da s prvim aprilom »polovičko« razširijo na celo skupino, s čimer bo po no-
vem imel vrtec tri skupine. Sicer v šolskem letu 2023/24 destrniš-ki vrtec obiskuje 107 otrok, ki so razdeljeni v šest oddelkov. V treh oddelkih trnovske podružnice pa je 50 malčkov, skupaj torej 157 v devetih skupinah. V šolsko leto 2024/25 je v destrniški vrtec vpisanih le 15 malčkov, v trnovski pa 13.
SD
Foto: CG
6 Štajerski
V središču
petek • 26. aprila 2024
Podravje, Slovenija • Tekma za evropske milijone za gradnjo sončnih elektrarni
Razpisni pogoj,
Polovica spodnjepodravskih občin je oddala vloge za nepovratna evropska in državna sredstva za namestitev sončnih elektrarn. Občine so za prijavo na razpis oblikovale konzorcije. Večini namreč ni uspelo priti niti do enega megavata moči elektrarne, kar je bil minimalni pogoj za oddajo vloge, kaj šele do petih megavatov, ki bodo prijaviteljem na razpisu prinesli dodatnih deset točk.
Ob kriteriju pet megavatov za pridobitev dodatnih točk se je marsikomu zastavilo vprašanje, ali ni razpis spisan na roko velikim občinam. Ljubljana bi pogoj z lahkoto dosegla, medtem ko manjše ali tudi malo večje občine na periferiji do njega same niti teoretično niti praktično ne morejo priti. Zato je bilo ključno, da so se lokalne skupnosti in drugi prijavitelji (javni zavodi) povezali v konzorcije. Lahko bi nastal problem, če kateri od članov ne bi izpolnjeval katerega od predpisanih pogojev. Ni sicer nujno, da bi ostali brez sofinanciranja, lahko pa se zgodi, da bodo izgubili dodatne točke, ki jih prinaša prag petih megavatov. Kot so nam pojasnili v občinskih upravah, bo sicer dodatne točke na razpisu moč
pridobiti že pri preseganju moči 2,5 megavata in nato v sorazmernem deležu do pet megavatov.
Vse tri največje občine v Spodnjem Podravju - Ptuj, Ormož in Kidričevo - so vloge za sofinanciranje sončnih elektrarn oddale, vsaka v svojem konzorciju. Edini, ki so nosilci konzorcija, so Kidričani. Ptu-jčani so se priključili konzorciju, ki ga vodi občina Velenje, Ormožani pa prekmurskemu, na čelu katerega je občina Puconci.
Kidričani na čelu konzorcija s
6,5-milijonskoinvesticijo
V konzorcij Kidričevo se je povezalo 17 subjektov, od tega 15 občin, Dom upokojencev Ptuj in
Dom upokojencev Trbovlje. Občine, ki so se vključile, so iz različnih koncev države. Največ jih je iz Slovenskih goric (Benedikt, Cerkvenjak, Destrnik, Juršinci, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij in Šentilj). S haloškega konca sta se priključila Majšperk in Podlehnik, z roba Pomurja Gornja Radgona, iz Dolenjske občina Šentjernej in z osrednjeslovenske regije Ivančna Gorica. Skrbnik 6,5 milijona evrov težkega projekta je direktor kidri-čevske občinske uprave Damjan Napast. 500 strani dolg investicijski projekt je izdelalo podjetje Riso iz Lenarta. V njem so predvideli, da bi občine za projekt prispevale 3,1 milijona evrov, 3,4 milijona bi bil prispevek države ter evropske skupnosti iz Načrta za okrevanje in
odpornost (NOO). Slaba polovica finančnega bremena namestitve sončnih elektrarn bo tako padla na občinske proračune, čeprav so neuradne informacije pred objavo razpisa nakazovale, da bi glavnino vrednosti investicij pokrili iz NOO, breme lokalnih bi bilo samo plačilo
davka na dodano vrednost (22 %). Razpis je to razmerje krepko povozil, a so se občine kljub temu odločile, da vloge oddajo. Nazivna moč elektrarn konzorcija 17 partnerjev bi bila 4,6 megavata, kar je premalo, da bi na razpisu prejeli vseh dodatnih deset točk.
Hajdinčani ne morejo niti do soglasja za priključitev
Župan Hajdine Stanislav Glažar je dejal, daje na njihovem koncu problem sploh pridobiti začetno soglasje distributerja za priključitev sončne elektrarne. „Lani smo na Elektro Maribor naslovili 11 vlog za soglasja. Do današnjega dne smo prejeli štiri zavrnilne odločbe, za ostale odgovor še čakamo. Zaradi navedenega se na javni razpis nismo prijavili."
Ptuj s Celjem in Velenjem
Največja občina v spodnjepod-ravski regiji, Ptuj, se je povezala z mestnima občinama Velenje in Celje. Sestavili so konzorcij »Sonce 8 P«, ki so se mu kasneje pridružili še občine Šoštanj, Mislinja, Šmartno ob Paki in Cirkulane ter Dom ob Savinji Celje. „Vseh osem članic konzorcija je zbralo za 6.126 kilovatov nazivnih moči sončnih elektrarn, ki jih bomo v primeru uspeha na razpisu montirali na javne objekte. Skupna velikost sončnih elektrarn v MO Ptuj, ki smo jih prijavili, znaša 1.577 kilovatov. Montirali bi jih na skupno 16 javnih objektih, to so čistilna naprava Ptuj, zdravstveni dom Ptuj, dvorana Mladi-
Promocijsko sporočilo
Pomladno razvajanje v Qcentru Ptuj
Največje nakupovalno središče na Ptuju, Ocenter v Puhovi, vabi s svojo bogato ponudbo, kjer bo vsak našel nekaj za svoj okus.
V Tajkun baru bodo poleg osvežilnih pijač poskrbeli tudi za sladkosnede obiskovalce, saj vam bodo z veseljem postregli slastne vaflje, sladolede, sadne kupe, tortice in koktajle.
Vsi, ki si radi privoščite nekaj trenutkov za sprostitev, se ustavite v Glamur baru, kjer so v ponudbo dodajali nove osvežilne hišne vode z okusi, pa tudi limonade in kave različnih okusov. Privoščite so koktejle z okusi, ki jih ne najdete nikjer drugje na Ptuju. Da bodo lahko starši v miru popili kavo, je za najmlajše na voljo otroški kotiček, poln igrač in pobarvank, prav njim pa je na voljo tudi posebna otroška ponudba. Lačnim v Glamurju z veseljem postrežejo slastne toaste s tremi različnimi nadevi in sedem različnih pizzet, za ljubitelje sladkega pa imajo v ponudbi okusne tortice, cake pope in lučka tortice.
Pomlad je idealen čas za barvanje. Pridite v OBI in izberite JUB-ovo barvo leta 2024. Za barvanje izberi lep dan, brez dežja in megle. Če želite biti v koraku s trendi, stene svojega doma pobarvajte z apricot dre-ams-JUB-ovo barvo leta, ki nas spomni na prefinjenost interjer-jev v devetdesetih letih, ko so prevladovale marelične tapete, zavese, preproge in prav take fasade in ko je čas počasneje tekel. Marelična je letos znova na samem vrhu med barvami, najlepše pajeto, dajo lahko kombinirate z drugimi odtenki. Pridite v Obi v Ocentru Ptuj in izberite svojo barvno kombinacijo. Tisti, ki si radi privoščite kakšno
potepanje, se lahko odpravite na skupni izlet Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije Playa. Od 17. do 19. maja boste uživali na vikend oddihu z odkrivanjem lepot slovenske Obale. Cena samo 205 evrov vključuje avtobusni prevoz po programu, 2 x polpenzion (zajtrk in večerja), voden ogled Pirana (vse glavne znamenitosti), sprehod in raziskovanje čudovitega Mesečevega zaliva (Strunjan), obisk Muzeja solinarstva, obisk mon-denega Portoroža, spremstvo, vodenje in organizacijo izleta. Nočitve bodo v hotelu Adria Ankaran 4*. Več informacij in rezervacije: turistična agencija Playa, 02 292 60 04 in info® agencija-playa.si.
Štajerski 1 cradioPTUI
17.-19. maja
< V,:' '
««Mil IN POSLUŠALO Radia-Tedmko
Podravje, Slovenija • V Podravju 41 občin in razdrobljeni interesi
Denar trosili tudi za nekor
Pred dnevi so se na Ptuju srečali deležniki, ki se ukvarjajo z razdelitvijo denarja iz evropskega kohezijskega sklada. Direktor Regionalne razvojne agencije (RRA) Podravje Boris Keuc je dejal, da razvojnega koraka naprej niso naredili 20 let in so od čakanja že rahlo utrujeni. S prstom je pokazal tudi proti najbolj razvitemu območju v državi, osrednjeslo-venski regiji, kije po njegovih besedah razvita bolj od povprečja Evrope.
Liljana Drevenšek iz Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije mariborskemu kolegu ni ostala dolžna. Poudarila je, da se je besed o razvojnem zaostanku vzhodnega dela države že dodobra naposlušala. „Malo sem naveličana tega vzhoda in zahoda. V zahodni kohezijski regiji so štiri razvojne regije s 64 občinami, v katerih živi polovica prebivalcev Slovenije. Tudi na tej strani niso vse regije enako razvite. Goriško po razvitosti prekašata jugovzhodna in savinjska iz vzhodne kohezije. Na regionalnem razvoju delam že dolga leta in ocenjujem, da je zakonodaja nastavljena dobro, vendar se v praksi ne uporablja tako, kot bi se morala," je pojasnila ter opisala, kako so se v osrednjesloven-ski urbani regiji, torej Ljubljani in okolici, lotili regionalnega razvoja. „Zgodbo smo začeli malo drugače kot ostali. V perspektivi 2007-2013 smo razpolagali s 15 milijoni evrov, izkoristili smo jih za pripravo strokovnih podlag, med drugim za javni potniški promet, prostorsko načrtovanje, plovnost Ljubljanice, park & ride sisteme ... Na teh
strokovnih podlagah smo temeljili zgodbo v obdobju 2014-2020, ko smo 120 milijonov evrov vredne projekte sofinancirali s 55 milijoni evrov iz Dogovora za razvoj regij. Se pa strinjam, da smo pri vsebinah, ki jih je moč financirati po Dogovoru, omejeni."
Boris Keuc je za območje Pod-ravja povedal, da je usklajevanje in-
teresov zahtevno, še posebej v luči razdrobljenosti občin, ki jih je 41.
Prevladajo interesi županov
O regijskih projektih odločajo župani občin. „Župan je predstavnik občine, zato je jasno, da bo naredil vse, da bo njegova občina
Z leve: voditeljica debate Samanta Gomboc, državni sekretar na ministrstvu za Liljana Drevenšek, direktor RRA. Podravje Boris Keuc in Robert Urobnič iz
petek • 26. aprila 2024
V središču
Štajerski TEDNIK 7
Butolen: »Imamo pomembnejše delo«
Zupan občine Zetale Anton Butolen je povedal, da se na razpis niso prijavili, saj je potencial občinskih streh majhen, za povrh so vse v vplivnem območju kulturnih spomenikov. Poudaril je, da imajo na občini ta čas pomembnejše delo, kot bi bilo nekaj pridobljenih kilovatov lastne elektrike iz sončnih elektrarn. „V tem trenutku je v ospredju boj z 'birokratskimi mlini na veter' za OPN, za gradbeno dovoljenje za Medgeneracijski center in soglasja za ureditev pokopališča ter pridobivanje dokumentacije za lanskoletne plazove."
ka, večnamenska dvorana Spuhlja, športni park Spuhlja, poslovilni objekt Rogozniško pokopališče, dom krajanov Grajena, OŠ Grajena,
ŠD Grajena, NK Podvinci, ŠD Rogo-znica, doma krajanov Bratje Reš in Olge Meglič ter vrtci Vijolica, Deteljica in Trobentica.
Občine, ki po naših podatkih vlog niso oddale, so Videm, Trnovska vas, Sveti Andraž, Zavrč, Žetale, Gorišnica, Hajdina, Markovci in Dornava.
Skupno vrednost investicije za naš del smo ocenili v skladu z razpisnimi pogoji in znaša 1,9 milijona evrov. Nepovratnih sredstev je
predvidenih 1,1 milijona evrov. Točna vrednost investicije bo odvisna od rezultata na razpisu," so povedali v ptujski Mestni hiši.
Država bo za namestitev sončnih elektrarn po razpisu predvidoma razdelila 20 milijonov evrov. Prvi poziv so objavili v začetku marca, rok za oddajo vlog je bil 15. april, oddanih vlog je 14. Do konca leta sta predvidena še dva roka oddaje vlog, a je vprašanje, ali bo zanju ostalo še kaj denarja. V primeru, da bodo vrečo z 20 milijoni evrov izpraznili že na prvem razpisu, bo zgodba končana.
Markovčani pri idejnih zasnovah
Iz Občine Markovci so sporočili, da se na razpis niso prijavili. Po besedah strokovnega sodelavca v občinski upravi Andreja Bezjaka preučujejo več možnosti: postavitev fotovoltaike na strehah objektov v javni lasti ter na strehah potencialnih pokritih parkirišč. „Za potencialna pokrita parkirišča pred občinsko stavbo in pred šolo je v pripravi idejna zasnova, ki bo podlaga za nadaljnjo projektno dokumentacijo. Na trenutni razpis MOPE se za zdaj nismo prijavili. Ta sicer ni najprimernejši za manjše občine oziroma manjše projekte, saj je zaradi strogih pogojev (velike zahtevane moči) treba oblikovati konzorcij. Preučujemo tudi možnost lokalne energetske zadruge ter prijave na prihodnjih razpisih (Borzen)," je pojasnil Bezjak.
Ormožani v pomurskem konzorciju
Občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi so se pridružile konzorciju pod vodstvom občine Puconci. Konzorcij sestavlja 12 občin: šest pomurskih, med njimi je tudi Murska Sobota, tri zasavske in tri ormoške. Kriterija pet megava-tov, ki na razpisu prinaša dodatnih deset točk, jim kljub izjemnemu trudu ni uspelo doseči, razlog je neizdaja soglasij Elektra Maribor za priključitev sončnih elektrarn. Do cilja jim je zmanjkalo 600 kilovatov. Kljub temu bodo lahko na račun zbrane skupne moči elektrarn, če bodo prestali vse ostale razpisne pogoje, nekaj dodatnih točk dobili.
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Foto: CG
istne projekte
dobila čim več. Potem se smisel regionalizma izgubi, ker regionalni razvojni projekti postanejo nebo-digatreba. Vsak hoče svoj kolač. Imamo 41 občin in se zelo težko dogovarjamo. Imamo težave, da nimamo pravih regionalnih projektov, ampak občinske, ki jih z veliko domišljije poskušamo zapakirati. Do zdaj smo denar, ki nam je bil na razpolago, porabili za koristne ali pa tudi nekoristne projekte. Vzhodni del države je na področju komunalne in prometne infrastrukture podhranjen, izkazane so potrebe po športni in turistični infrastrukturi. Imamo univerzo in bi
potrebovali znanstveno-razisko-valno-infrastrukturo. V primerjavi z ljubljansko univerzo je mariborska izrazito podhranjena."
Po besedah direktorja podra-vske razvojne agencije se je v regiji v minuli finančni perspektivi izvedlo 32 projektov v vrednosti 150 milijonov evrov, od katerih je bilo 83 milijonov evrov nepovratnih sredstev. „Denar smo izkoristili za deset poslovnih con. Ogromno smo naredili na kolesarski infrastrukturi, zgradili 12 čistilnih naprav in kanalizacijske sisteme, obnovili grad Bori, zgradili kidri-čevsko obvoznico, izpeljali smo
kohezijo in regionalni razvoj Srečko Durov, namestnica direktorice RRA Ljubljana direktorata za regionalni razvoj.
naravovarstveni projekt Drava Natura in še nekaj drugih projektov."
Če ni dela doma, gredo ljudje čez mejo
Mnenje Keuca in Drevenškove je bilo, da bi bilo treba koriščenje kohezijskih sredstev omogočiti v širšem obsegu oziroma razširiti na druge ministrske resorje, denimo delo, družino, socialne zadeve, šolstvo, zdravstvo. „Potrebujemo stanovanja, domove upokojencev, infrastrukturo v zdravstvu, turistične in športne objekte. Financiranje teh projektov z denarjem Dogovora ni možno," je izpostavil direktor RRA Podravje ter opozoril še na en ključni moment, ki regiji ob Dravi ne daje dobrih obetov glede razvoja. To je odhod kvalificirane delovne sile v tujino in razvitejše slovenske regije, zlasti v prestolnico. „Po eni strani imamo srečo, da imajo slovenski delavci v Avstriji 30.000 delovnih mest (to je toliko, kot je vseh prebivalcev občin Ptuj in Kidričevo skupaj, op. a.). Po drugi strani pa je to izguba delovne sile in beg možganov. Tujina tako na račun slovenskih davkoplačevalcev za hvala lepa dobi visoko kvalificirano delovno silo. Slovenci se čez mejo tudi preseljujejo in tako vso dodano vrednost dajejo bogati Avstriji."
Mojca Zemljarič
C
Ptujska občina namerava s pomočjo evropskih sredstev preurediti mestni park na trajnostni način. Dodali bi drevesni fond in še kakšno igralo za otroke, uredili poti in sanitarije ter urbano opremo.
Kaj so prioritete na Ptujskem
V aktualni finančni perspektivi nameravajo občine Spodnjega Podravja po besedah direktorja uprave mestne občine (MO) Ptuj AlenaJevtoviča z denarjem Dogovora za razvoj regij graditi vodovod. Za zdaj se pogovarjajo o sklopu ena, torej skupnem povezovalnem vodovodu, novem cevovodu čez Puhov most in telemetriji, ki omogoča računalniški nadzor in upravljanje sistema. O obsegu, vsebini in stroških projekta se bo treba uskladiti v roku petih mesecev. Jevtovič je povedal, da bi ptujska občina z denarjem Dogovora zgradila še del kanalizacije, o podjetniškem inkubatorju pa ne razmišljajo.
Ptuj ima kot mestna občina na voljo še denar v drugi evropski vreči, to je na programu Celostnih teritorialnih naložb (CTN). Iz tega vira so v pretekli finančni perspektivi financirali ureditev spominskega parka, mestno tržnico in staro steklarsko delavnico. V tej perspektivi bodo preuredili mestni park, obnovili Mestno hišo, Lackovo in Zelenikovo ulico. „Iščemo pogoje za obnovo Volkmerjeve ceste. Če bo možnost, bomo tudi ta projekt prijavili," je dodalJevtovič.
Foto: CG
Foto: MZ
8 Štajerski
Izobraževanje
petek • 26. aprila 2024
Grajena • Šolski praznik v znamenju igre
»Igra ne utruja, ampak spodbuja«
Konec aprila na podružnični šoli Grajena vsako leto obeležijo dan šole. Letos so šolski praznik povezali s celoletnim projektom Igra ne utruja, ampak spodbuja. Učenci so na ta dan prišli v šolo v popoldanskem času, izdelovali so različne igre in se igrali skupaj z učitelji in starši.
Foto: CG
Ob letošnjem dnevu šole so se učenci v Grajeni igrali skupaj s svojimi starši.
V šolski telovadnici so najprej pripravili kratek kulturni program z nastopi pevskih zborov. Učenci so pripravili tudi kratko dramatizacijo, povezano z igranjem družabnih iger. Dogodka se je udeležila tudi ptujska županja Nuška Gajšek in vsem navzočim čestitala ob prazniku. V svojem nagovoru je poudarila, da je igra pomembna v vseh življenjskih obdobjih, ne le v otroštvu, in naj otroci ne pozabijo tudi na igro s svojimi starimi starši. Po uradnem delu se je dogajanje preselilo v učilnice, kjer so se učenci skupaj s starši preizkusili v igranju raznih družabnih iger. Vsi sodelujoči so dobili prav posebne kartončke, za vsako odigrano igro pa so prejeli žig. Tisti, ki so pridobili štiri žige, so bili nagrajeni z medaljo in brezplačnim fotografiranjem, kar je bilo še posebej zabavno početje. Veselo in sproščeno dogajanje so obogatili še z raznimi dobrotami, nekaj peciva so spekli učenci, nekaj pa so prispevale članice Društva kmetic MOP. »Tokrat smo želeli tako staršem kot učencem sporočiti, da je igra izjemno pomembna, saj razvija otrokovo potrpežljivost, ustvarjalnost in sodelovanje. Čas, ki ga starši namenijo igranju z otrokom, je izjemno dragocen. Igra je najboljši način, da otroci pridobijo izkušnje in osvojijo nova znanja,« je zaključila ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Ob dnevu šole so izdali tudi šolsko glasilo Utrinki, v katerem so zajeli pregled dela v letošnjem šolskem letu.
EK
Ptuj • Otroci narave ob dnevu Zemlje
Povabili k sajenju dreves
Otroci narave, skupina otrok, ki že drugo leto deluje pri CID--u pod vodstvom mentorice Petre Filipič, somentorica je Anja Bezjak, posveča se naravi in živalim, je 19. aprila navdušila z novo prireditvijo, ki sojo posvetili dnevu Zemlje. Pripravili so dogodek, ki seje dotaknil z globoko sporočilnostjo in pozitivnim pečatom.
Foto: Črtomir Goznik
S prireditve Drevo posadimo, naravo ohranimo otrok narave v veliki dvorani Stare steklarske
Drevo posadimo, naravo ohranimo, kot so ga poimenovali, je bil kulturno obarvan dogodek mladih, ki je potekal v veliki dvorani Stare steklarske. Mladi navdušeni okoljevarstveniki, zaščitniki narave in živali, so sami napisali scenarij prireditve, dve dramski igri, obe z naukom, z veliko željo, da bi v zavetišče, za katero si prizadevajo na Ptuju in še vedno zbirajo tudi podpise, sprejeli vsako bolno žival, in v prepričanju, da se vsak človek lahko spremeni. Veliko so peli, tudi v pesmi so se dotaknili Zemlje, dreves, igrali in tudi plesali. Povabili so tudi k izmenjavi rastlin, na izjemno razstavo lastnih izdelkov in dobrodelno akcijo za živali, zbrano hrano pa donirali društvu za dobrobit živali AniMa - Animals Matter. Predsedniku vlade RS Robertu Golobu pa so napisali pismo za rešitev štirih medvedov, ki jih zlorabljajo v gostilniških nastopih.
Mentorici sta vsem otrokom narave tudi letos podelili pohvale za izjemno ustvarjalnost ter za prizadevanje za dobrobit narave in živali. Na svoji prihodnji prireditvi pa si želijo še več obiskovalcev, kot jih je bilo 19. aprila. Ta njihova prizadevanja in sporočilnost, ki jo dajejo s svojim delom, bi morala doseči širšo javnost. Že za Ptuj brez smeti je ena takšnih, ki bi morala mobilizirati vse v tem mestu.
MG
Ptuj • Ptujski trgovci so postali državni prvaki
Pokazali izjemne prodajne sposobnosti
Ptujski trgovci so na letošnjem 45. tekmovanju v tehniki prodaje dosegli neverjeten uspeh. Osvojili so prvo mesto med vsemi ekipami in še zlata priznanja v treh kategorijah. Zmage so bili izjemno veseli, še posebej zato, ker je niso pričakovali. Dogodekje gostila Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper, skupno pa je sodelovalo 15 šol s 105 tekmovalci, ki so se pomerili v spretnosti prodajanja in trženja.
Ekipa trgovcev Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj se je na tekmovanje pripravljala več tednov, pri tem so bile dijakinjam in dijaku v veliko pomoč in spodbudo mentorice. V bližnjih trgovskih centrih so vadili prodajni postopek in se tako skozi prakso učili, kako pristopiti do stranke, jo nagovoriti in predstaviti določen izdelek. Podobno je bilo nato vse skupaj na tekmovanju v Kopru, ko so dijaki tekmovalci prejeli navodila za tekmovanje v izbranih kategorijah in se podali na prodajna mesta. Svoje veščine in znanje so pokazali v osmih različnih kategorijah: konfekcija, živila, kozmetika, veliki in mali gospodinjski aparati, obutev, barve in laki ter športna oprema. Njihov nastop je ocenjevala tričlanska komisija, predsednik katere se je prelevil v kupca in od dijaka tekmovalca skušal pridobiti čim več kakovostnih informacij o prodajnem izdelku.
Tekmovalci so morali pokazati vse svoje veščine in znanje v naj-
Tekmovalna ekipa ptujskih trgovcev je ekipno osvojila prvo mesto: Nuša Bauman (1. mesto veliki gospodinjski aparati), Neli Javernik Visočnik (1. mesto mali gospodinjski aparati), Rene Mlaker, Neža Zebec, Sevdije Skurta Memeti (1. mesto konfekcija), Viktorija Kline, Marisa Zinko, Klementina Memeti.
več desetih minutah. Konkurenca je bila zelo močna, tekmovanje pa zahtevno, zato so bili ptujski tekmovalci še toliko bolj veseli zmage. V prvi vrsti so se za sodelovanje odločili zaradi neprecenljivih izkušenj. Ena izmed dijakinj, ki je osvojila zlato priznanje v kategoriji konfekcija, je že dobila povabilo ene
izmed trgovskih verig za prakso ali zaposlitev.» Naši dijaki so navajeni nastopanja, imajo besedni zaklad, prav tako najdejo primerne besede za prodajo in trženje izdelkov. Med drugim so se o posameznih izdelkih tudi dobro podučili,« so poudarile mentorice. Tovrstni dogodki torej niso samo priložnost
za pridobivanje izkušenj, ampak tudi za iskanje novih zaposlitvenih možnosti. Mladi prodajalci bi se sicer lahko že zaposlili, saj bodo letos zaključili zadnji, tretji letnik, vendar se jih je večina odločila za nadaljevanje šolanja, in sicer v smeri Ekonomski tehnik.
Estera Korošec
Ptuj • Turizmu pomaga lastna glava
Mladi radi ustvarjajo s hrano
Tržnica festivala Turizmu pomaga lastna glava, letošnja je že 38. po vrsti, je tradicionalno potekala tudi v Mer-catorjevem hipermarketu v Špindlerjevi na Ptuju. S temo Okusni zakladi je v tej sezoni pritegnila 88 osnovnih šol Slovenije. Med njimi tudi sedem šol s Ptujskega.
Zlato priznanje je prejela OŠ Sveti Tomaž, prejela pa je tudi posebni zlati priznanji za najboljšo nalogo in najboljšo predstavitev na stoj-
OŠ Cirkovce je za nalogo Poljšček prejela posebno zlato priznanje za najboljši promocijski spot. Vse druge šole, ki so letos sodelovale na ptujski tržnici, so prejele srebrno priznanje. Na tržnicah turistični podmladkarji predstavljajo slastne spominke, ki pripomorejo k večji prepoznavnosti destinaci-je. Zaključna tržnica z najboljšimi, z vsemi, ki so bili na posameznih tržnicah ocenjeni z zlatimi priznanji, bo 16. maja v Medvodah, kjer ni več nalog, ampak se izbirajo najboljši promotorji, animatorji, najlepša oblačila. Ta je v nekem smislu tudi že nadgradnja, saj se zlati tr-žničarji zelo trudijo, da bi blesteli
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik ocenjevalne komisije Jure Sodja, tudi Član izvršnega odbora TZS Slovenije z zmagovalno ekipo OŠ Sveti Tomaž, ki je prejela zlato priznanje in tudi posebni zlati priznanji za najboljšo nalogo in predstavitev na tržnici.
tudi na zaključnem dogodku in po navadi svoje nastope v določenih segmentih še izboljšajo.
Tudi ptujska tržnica je pokazala, da mladi zelo radi ustvarjajo s hrano. Z različnimi Master Chefi je to
postalo popularno in zabavno. Na ptujski tržnici je sodelovalo sedem šol, ki so se predstavile s svojimi različnimi projekti, bolj ali manj inovativnimi. Vsi so se zelo potrudili z izdelavo raziskovalnih nalog
Foto: Črtomir Goznik
OŠ Cirkovce je za nalogo Poljšček prejela posebno zlato priznanje za najboljši promocijski spot.
na petnajstih straneh, v okviru katerih morajo vse ovrednotiti, kako s tem, kar predstavljajo, čim bolj uspeti na trgu. Predsednik ocenjevalne komisije Jure Sodja je povedal, da so ocenjevali urejenost stojnice, oblačila mladih turističnih delavcev, predvsem pa njihov nastop, od osnovne kulture samega pozdravljanja, ker to ni več samoumevno. „Predvsem pa nas je zanimalo njihovo znanje in to, kar delajo, poznavanje teme produktov, ki so si jih izbrali, in njihov javni nastop ter kako skozi to prikazati tudi njihov kraj," je poudaril Sod-ja. V Turistični zvezi Slovenije so zadovoljni z odzivom in potekom festivala, ki ne spodbuja samo ino-vativnosti, temveč tudi projektno in timsko delo.
MG
petek • 26. aprila 2024
Podravje
Štajerski	9
Župan je že lani ob najavi projekta in kandidaturi na državnem razpisu prejemal klice zainteresiranih občanov Podlehnika in okoliških občin po vpisu na čakalni seznam. Sedaj ko je že znano, da bo projekt sofinancirala država ter je za gradnjo že pridobljeno gradbeno dovoljenje, pa je oddaja informativnih vlog tudi že mogoča. »Vlogo je mogoče dobiti v tajništvu občine, na spletni strani občine ali na sedežu samega doma. Za zdaj se oddaja le vloga, ostale priloge, kot sta zdravniško mnenje in izjava o plačilu storitev, trenutno niso potrebne. Na podlagi oddanih vlog bo pripravljena informativna čakalna lista, na njej je bilo sredi aprila že okrog 10 kandidatov,« je zaupal župan Sebastian Toplak. Na občini so še dodali, da bodo o vseh možnostih sprejema in dopolnitvi vlog vlagatelji obveščeni pred začetkom sprejemanja prvih stanovalk in stanovalcev, kar je
predvidoma konec leta 2026 ali v začetku je poudaril direktor mariborskega Doma mogoča oddaja vlog, bomo vlagatelje z in-leta 2027. Da gre zgolj za informativno in Danice Vogrinec Marko Slavič. »Gre za in- formativnega seznama o tej možnosti tudi nikakor ne zavezujoče zbiranje vlog, pa formativno zbiranje, ko pa bo tudi uradno obvestili.«
./. • •, j
Foto: Občina Podlehnik
Center integrirane dolgotrajne oskrbe bo poleg stalne namestitve za 24 oseb nudil tudi skupnostne programe, kot so dnevno varstvo, pomoč družini na domu in različne programe medgeneracijskega sodelovanja.
Gradbeno dovoljenje za objekt, ki bo nudil preživljanje varne starosti 24 oskrbovancev, je pridobljeno, letos je v načrtu še izbira gradbenika, izgradnja pa je predvidena v prihodnjem letu. Ob tem je direktor Slavič zagotovil, da ne prehitevajo dogodkov. »V skladu s časovnico obveščamo in informiramo javnost, da bomo ob samem odprtju pripravljeni, tako glede števila stanovalcev kot zaposlenih. Še posebej na področju kadrov vidimo in doživljamo izzive, zato apel ministrstvu in odločevalcem, da se čim prej lotijo urejanja tega področja, tako z vidika obremenitve zaposlenih kot plač,« je še dodal direktor mariborskega doma, ki varno okolje zagotavlja več kot 800 oskrbovancem. V Majšperku bodo dom za predvidoma 48 oskrbovancev gradili v sodelovanju z Domom dr. Jožeta Potrča Poljčane, informativnih vlog pa za zdaj še ne sprejemajo.
Mojca Vtič
Foto: MV
Ptuj • Občina za delovanje kina letno namenja 60.000 evrov
Bo vstopnina za kino dražja?
Čeprav gre za zelo stare prostore, v katerih deluje Ptujski kino, število gledalcev iz leta v leto narašča. Cene kino vstopnic na Ptuju so v primerjavi z drugimi komercialnimi ponudniki precej nizke, obstaja pa možnost, da jih bodo kmalu podražili.
Cene v ptujskem kinu so zelo nizke, kar je najbrž tudi eden izmed razlogov dobrega obiska, še pomembnejši, je dober program, ki ga ponujajo.
V	lanskem letu si je filme v Mestnem kinu Ptuj ogledalo 21.529 gledalcev, kar je 2.691 več kot leto poprej. Gre za najstarejše še aktivno kino prizorišče v Sloveniji, ki je aktiven član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas. Ta dejavnosti se je doslej izvajala v sklopu Centra interesnih dejavnosti Ptuj, po ustanovitvi novega skupnega občinskega zavoda pa sodi pod njihovo okrilje. Združitev treh zavodov pod eno streho naj bi med drugim prinesla tudi racionalizacijo stroškov. Pojavila so se tudi vprašanja o poslovanju kina.
V	Javnem zavodu za mlade, šport in turizem Ptuj, ki ga vodi Tanja Srečkovič Bolšec, pravijo, da nadaljnji koraki še niso doreče-
ni, o poslovanju in potencialnem dvigu cen vstopnic pa: „Kino ni finančno samostojen. V letu 2023 je bilo za Kino Ptuj namenjenih nekaj manj kot 60.000 evrov proračunskih sredstev, od tega za plače 31.000 evrov, za ostale materialen stroške pa 28.000 evrov. Okrog 100.000 evrov so pridobili na trgu, ta denar pa namenjajo za kritje preostalih stroškov, kot so kinooperater, pomoč študentov ipd. Skupni stroški so v višini nekaj več kot 150.000 evrov. Pred dvigom cen bomo opravili analizo trga, nato se bomo dogovarjali o nadaljnjih korakih."
Kakšne so cene vstopnic
Trenutne cene vstopnic za ogled predstav v Mestnem kinu Ptuj so
dejansko zelo nizke. Najcenejšo plačajo študentje, člani Kluba ptujskih študentov, le dva evra. Tudi za skupine je vstopnina ugodna, od 3 do 4,5 evra po osebi. Otroci, upokojenci, dijaki in drugi, upravičeni do popusta, plačajo 4 evre, redna cena je evro višja. Omogočajo tudi ogled filmov preko spleta, po ceni 6,5 evra. Upoštevajoč število obiskovalcev in cene vstopnine je jasno, da vse to skupaj na letni ravni ne znese niti sto tisočakov. Smiselnost dviga cen je drug segment, saj je vprašanje, ali bi sploh bila ekonomsko učinkovita oziroma v kakšni meri bi vplivala na samo obi-skanost kina. V proračunu za letos so sicer sredstva za delovanje kina še zagotovljena.
Dženana Kmetec
Ptuj • Eno proračunsko postavko letos kar ukinili
Občina denarja za enkratno denarno pomoč nima več
Ptujska občina je vse do konca lanskega leta socialno ogroženim občanom pomagala tudi z enkratno socialno pomočjo. V preteklosti je sicer bilo precejšnje število vlog, lani 43, od tega so jih odobrili 29 in razdelili nekaj več kot 8.500 evrov. Letos te možnosti ni več.
V prvem trimesečju leta 2024 so na MO Ptuj prejeli le eno vlogo. Iz občinskega proračuna so leta 2022 za enkratne denarne pomoči zaradi materialne ogroženosti porabili 7.406 evrov, lani okrog tisoč več, letos pa so to postavko kar ukinili. Po prvotnem predlogu proračuna MO Ptuj je bilo sicer načrtovanih 3.424 evrov, v dopolnjenem predlogu pa so tudi to spremenili, tako da ni več določenih sredstev v ta namen.
Svetnik Franjo Rozman meni, da to ni bila smiselna poteza, sploh upoštevajoč podatke o stopnji revščine v državi. Predlagal je, da v proračunu vendarle zagotovijo vsaj toliko sredstev, kot je bilo sprva mišljeno, torej približno polovico lanskoletnega zneska: »Po podatkih Eurostata o stopnji tveganja revščine in socialne izključenosti za leto 2022 je v Sloveniji delež ogroženih ljudi 13-odstoten. Lani je bila stopnja tveganja socialne izključenosti 13,7-odstotna in se je v primerjavi z letom prej zvišala. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 287.000 prebivalcev.« Opozoril je, da je trend tveganja revščine na Ptuju

■K C,



resen problem. Meni, da bi občanom v ključnih situacijah morali tudi finančno pomagati: »Dodeljena denarna pomoč bi jim vsaj delno olajšala plačilo položnic.«
Denar za pogrebne storitve, ne za položnice
Iz MO Ptuj so na pobudo Rozmana odgovorili s podatki, koliko občinskega denarja namenijo za delovanje humanitarnih društev in organizacij; in sicer v letu 2021 skupno 23.530 evrov (od tega trem Karitas 7.843 evrov). Letos so na tej postavki še bistveno povišali sredstva: za-

gotovili so 47.050 evrov, Karitas nespremenjen znesek, preostalo za izvajalce. Pojasnili so še, da je prvi naslov za primere materialne ogroženosti CSD, ki ima med drugim možnost dodelitve izredne denarne socialne pomoči. »Sredstva, ki so bila v prvem predlogu proračuna za leto 2024 zagotovljena za enkratne denarne socialne pomoči zaradi materialne ogroženosti v znesku 3.424 evrov, so dejansko predstavljala znesek za plačilo pogrebnih stroškov za pokojne osebe, ki niso imele zavezancev,« so še pojasnili.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Foto: CG
10 Štajerski
Kultura
petek • 26. aprila 2024
Knjigarnica
NIČVREDNICA
Najraje bi vam, dragi bralci, pisala o knjigah, kjer so glavna tema vrtovi, zelenjadni in okrasni. Ko pa je toliko cvetočega, brstečega in rastočega vse naokoli. Ali pa bi vam predstavila knjige, kjer so avtorji posebej literarno pozorni in vešči do rož, dreves, gozdov, parkov, travnikov, saj je bil v tem tednu, 23., svetovni dan knjig za odrasle in avtorskih pravic. Toda ne, kljub vsemu vas želim navdušiti za kratek roman, čigar tematika je med najbolj perečimi tudi v naši deželi. Zakaj? Zato: glavna junakinja je ostarela, revna vdova, ampak se znajde. Pripoveduje, vpeta v svoje neobičajno brezdomstvo, o svojem življenju, sinu, ki jo je presenetil s prodajo njenega stanovanja in izginil, pripoveduje o tegobah telesa, ki počasi peša ... In pripoveduje o svojem poklicu, bila je učiteljica glasbe, o želji po hčerki, ki se ji je nekoliko uresničila . In še o svojih sanjah govori, kamor se prikrade tudi njen mož, a tega ni najbolj vesela ...
Romanov, kjer so starostniki glavni literarni junaki, ni na pretek. Vendar je zaznati, da postajajo starejši po malem tema pisateljev, pesnikov in esejistov. Seveda, ko pa se populacija na Stari celini vse bolj stara in postaja zanimiva za umetnike. Spomnim se nekaterih izvrstnih tematskih naslovov: Dom dom (Tone Partljič, 2008), Vsa moja poletja (Mieko Kavakami, 2022), Smisel konca (Julijan Banes, 2012), Pet oseb, ki jih srečaš v nebesih (Mitch Albom, 2005), Hitreje ko grem, manj me je (Annesdotter Kjesti Skamsvold, 2015), trilogija Skrivni dnevnik Hendrika Goerna (več izdaj), Starec, ki je bral ljubezenske romane (Luis Sepulveda, 1997). Če brskate na temo starost in romani v vzajemni bazi slovenskih knjižnic, boste našli 30 naslovov. Tu je odlomek, ki naj vas privabi k branju (stran 79):
... Vikend je minil in L'udmila se je po dveh dneh samote res veselila ljudi v čakalnicah, mogoče se bo s kom celo zapletla v pogovor. Oba dneva je povečini predremala, malo se je sprehajala, vendar previdno, stran od oken. Jedla je banane, štručke, pila vodo in mleko, trajno iz tetrapa-ka. Za trenutek si je predstavljala, kaj bi se zgodilo, če bi umrla, a je potem to predstavo odgnala. Samo ne misliti na prihodnost, naj bo svojo ali tujo. No, niti preteklost ji ni posebno dobro dela. Nikoli si ne bi mogla misliti, da lahko počivaš v tako majhnem prostoru. Banane je pojedla najprej, ker se hitro kvarijo .
Pisateljica Jana Juranova (Senica, Slovaška, 1957) je ustvarila z zanimivo zgradbo romana odlično sliko današnjega časa. Roman je razdeljen na poglavja, ali bolje rečeno na posamezne pripovedi glavnih junakov, ki se prepletajo z Ljudmilino pripovedjo. Poglavja so naslovljena z imeni junakov in se ponavljajo: zraven že navedene vdove v prvem delu romana pripoveduje še Miloš, mlajši novinar, ki se znajde v bolnišnici, kjer je starka našla zavetje. Drugi del zgodbe vpelje Igor, nadaljuje Dorotka, spet Miloš, pa Eliaš ... Roman Ničvrednica v resnici prinaša veliko več razmislekov ne le o tegobah starosti, marveč o času, ki ga živimo: od prekarnih službovanj, novinarskih novodobnih tendenc do, če se milo izrazim, zapletenega zdravstvenega sistema. Ničvrednica je vredna knjiga, ki je izšla pri založbi KUD International v knjižni zbirki Horizonti. Knjig je izšla s podporo Slovaškega literarnega centra in EU. Prevedla jo je Diana Pungrešič (1984), roman pa šteje 271 strani in stane 24,90 evra, kakor piše na zadnji platnici, kjer založnik med drugim pravi, da avtorica izpostavlja tabuizirano temo staranja in odvečnosti človeškega življenja, vendar pisateljica anomalije sodobne družbe - starizem, politične igre moči in zlorabe položaja ... (Vas to na kaj spominja?)
Liljana Klemenčič
Ptuj • Pogovor o(b) filmu Zbudi me Marka Šantica
Film o sovraštvu do drugačnih
Film režiserja Marka Šantica Zbudi me se te dni predstavlja v slovenskih kinematografih, 18. aprila smo si ga lahko ogledali tudi na Ptuju. Žal je to bila že druga predstava slovenskega filma z le peščico gledalcev. Tako je bilo pred tem tudi na ptujski premieri filma Jama, ptujskega režiserja Dejana Baboseka. Film Zbudi me je bil na lanskem Festivalu slovenskega filma nagrajen s petimi vesnami.
Marko Santič, režiser filma Zbudi me u pogovoru z Aljošo Toplakom
Foto: Črtomir Goznik
Nagovarja s svojo aktualno vsebino in močno igralsko zasedbo: Jure Henigman, Timon Šturbej, Nataša Barbara Gračner, Živa Selan, Jurij Drevenšek, Tamara Avguštin, Benjamin Kmetič, Blaž Setnikar. Zbudi me je aktualna zgodba o kse-nofobiji, kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Odpira pomembno vprašanje o tem, kakšno vlogo ima spomin posameznika in družbeni pri oblikovanju naše identitete. Amnezija glavnega junaka predstavlja sodobne posameznike, ki vedo malo o skupni preteklosti in so zato lažje potisnjeni v sovražnost do drugih kultur in sodržavljanov. Glavni junak Rok se zbudi v bolnišnici iz nezavesti po nesreči. Ne spomni se svojega dekleta, niti njune hiše ob jezeru. Spomni pa se svojega doma, v katerem je živel s svojim bratom in mamo. Že kmalu po vrnitvi v domači kraj pa spozna, da ni dobrodošel. Medtem ko brata skuša zaščititi pred slabo družbo, se mu počasi vrača spomin, sestavlja mozaik svoje mračne preteklosti. Zdrav razum pa je tisti, ki nas lahko reši iz vedno bolj zapletenega na svetu, še posebej poudarja režiser.
Ideja za film se je Marku Šantiču porodila že leta 2015 ob spremljanju novic o migraciji z Bližnjega vzhoda, o skupini prebežnikov, ki so se pomikali mimo naših domov. Zdelo se mu je zanimivo, kako hitro se spreminja mnenje povprečnega
prebivalca Evrope, v tem primeru Slovenije. Sprejemanje ljudi z odprtimi rokami se je zaradi sovražne retorike postopoma spremenilo v strah pred vdorom tuje kulture. Režiser pove, da se je ob tem zanj sprožil razmislek o sovraštvu, ki se rojeva iz strahu: „Kar je v literaturi
roman, je v avdiovizualnem film, ki lahko določeno temo poglobi in jo predstavi. Poleg intelekta lahko ponudi tudi neko emocijo. Tudi nasilje v filmu je bolj nakazano kot prikazano, ker se tudi na ta način da vzbuditi čustva pri gledalcu. Reakcije na film so bile različne. Naj-
slabše je, če te film pusti ravnodušnega, da ko greš iz kinodvorane, pozabiš na vse, kar si gledal. Tudi konec filma je tak, da nagovarja aktivnega gledalca. Slišal pa sem, da naj bi bile v filmu bolj v slabi luči prikazane Jesenice. Povedal sem, da nimam nič proti Jesenicam. Šlo je za širši družbeni kontekst, slovenski in evropski. Ko sem prišel na Jesenice, se mi je zazdelo, da so najprimernejša lokacija za to zgodbo. Ko sem videl Mežakljo in Karavanke, ki obdajajo Jesenice, postindustrijsko atmosfero mesta, ob zavedanju njegove multi-kulturalnosti, sem vedel, da so to še neki elementi, ki bodo vizualno podčrtali film, da bo to mesto pridalo še nekaj k naši skupni zgodbi, jo nadgradilo." Ideja o filmu je sicer dolgo dozorevala, povezala tri avtorje scenarija, samo snemanje filma pa se je začelo leta 2021.
MG
Pet vesen za film Zbudi me
Marko Šantic je rojen v Splitu, živi in ustvarja pa v Sloveniji. Za svoj najnovejši film Zbudi meje prejel pet vesen na zadnjem Festivalu slovenskega filma: kot najboljši igrani celovečerni film, za scenarij (Marko Šantic, Goran Vojnovic in Sara Hribar), igralca (Jure Henigman), stranskega igralca (Jurij Drevenšek) in masko (Lija Ivančič). Pred kratkim pa je za ta film prejel tudi posebno stanovsko nagrado za izjemno režijo Društva slovenskih režiserjev. Prvo nagrado, prvo vesno na Festivalu slovenskega filma, je mladi režiser prejel že leta 2013 za režijo svojega prvega celovečernega filma Zapelji me Za svoje ustvarjanje na področju filma pa je prejel tudi več drugih nagrad.
Ptuj • Pozdrav pomladi, Območna revija plesnih skupin
Ples igrivosti in zanimivih idej
Na Območni reviji plesnih skupin Pozdrav pomladi 2024, ki je aprila potekala v Mestnem gledališču Ptuj, je bila strokovna spremljevalka Snježana Premuš. „Ples in gibanje je nekaj najbolj primarnega človeku. Za razliko od športa pa umetnost plesa omogoča ustvarjalno izražanje," je poudarila.
„V današnjem času, ko opažamo, da se otroci odtujujejo, je pravzaprav še pomembnejše, da jim damo prostor, kjer se lahko družijo skozi gibanje, ustvarjalnost in iskanje lastnega izraza v skupini. Javni sklad RS organizira Območne revije, kjer se otroci lahko predstavijo s svojim delom
Nastopili so: Jazz balet kluba Plesna Dimenzija Lenart, mlajša plesna skupina OŠ Ormož, plesna skupina OŠ Miklavž pri Ormožu, plesna skupina Punce pod zvezdami OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, plesna skupina OŠ Benedikt, Iva-Tia in Neža, OŠ Ormož, jazz mladinci, Plesni center Mambo, plesna skupina OŠ Ivanjkovci, starejša plesna skupina OŠ Ormož, jazz člani, Plesni center Mambo in plesna družina Gea, DPD Svoboda Ptuj.
in dobijo izkušnje pred gledalci in na odru. Skupine, plesalke, plesalci in mentorice, ki razvijajo plesno umetnost in so se letos predstavili, vanjo vnašajo ustvarjalen duh in vitalnost skozi gibanje. Nastopajoči so bili samozavestni, igrivi, predvsem pa je bilo pomembno videti nasmeh na njihovih obrazih na koncu točke. Ta občutek, da so nekaj uspešno zaključili in si razširili svoje izkušnje, je bistven. Točke so imele različne teme: od subtilnih gibalnih abstraktnejših atmosfer,
ki so izražale različne kakovosti gibanja, do tem, kot so odnosi med osebama ali celotnimi skupinami in kako jih prečiti, da ne bi ostali vsak na svoji strani. Pojavile so se tudi teme, kot so ujetništvo in žalovanje, ki so sicer abstraktnej-še, vendar so mentorice našle konkretne metafore, skozi katere se je tema udejanjila pred nami na odru. Prav tako je bilo čudovito videti medgeneracijsko sodelovanje med ustvarjalkami, kjer se skozi poezijo, gib in koreografskimi od-
ločitvami, kot so ponavljanje motiva, počasnost, uporaba prostora, pred nami razteza večplastni svet soobstoja. Čestitke vsem v želji, da nas še naprej presenečajo," je izpostavila po letošnji območni reviji plesnih skupin na Ptuju strokovna spremljevalka Snježana Premuš.
Skupine so za sodelovanje prejele priznanja OI JSKD Ptuj, orga-nizatorice Območne revije plesnih skupin Pozdrav pomladi 2024.
MG
petek • 26. aprila 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj • Pes Goldi na svojem »ferariju« uživa na sprehodih
»Naš bo, čeprav je invalid«
Zgodilo seje nepričakovano, v družini Brumec si niti v sanjah niso predstavljali, da bo njihovega Goldija doletelo kaj takega. 13. oktobra lani seje ljubljenec vseh komaj privlekel na sprednjih tačkah v kopalnico. Dvajsetega marca letos je imel Goldi zadnji pregled pri veterinarju, ki gaje operiral. Povedaljimje, da zanj ni več nobenega upanja, da bi shodil.
Ko so domači videli, da je z Gol-dijevimi zadnjimi tačkami nekaj narobe, so se v trenutku odzvali in poklicali veterinarja. Ker na Ptuju ni CT-ja za male živali, v Topolšici pa je bil takrat v okvari, so ga morali opraviti v Postojni. Ta je pokazal obsežno krvavitev v hrbtenici. Izvedli so še dodatne preiskave in ga nato v Topolšici še isti dan operirali.
„Vsi smo bili v šoku, oče Miran, mama Karolina, tako da se malo spominjamo, kakšne vse preiskave so bile potrebne za izvedbo operacije," sta povedali Sanja in Špela. Vprašali pa so jih, kaj si želijo in jih hkrati seznanili tudi s tem, da so takšne operacije velik strošek, brez operacije pa ni pričakovati
Hernia disci je diagnoza pri ljudeh in živalih
„Gre za zdrs medvretenčne ploščice, ki pritisne na hrbtenjačo. Posledično prihaja do močnih bolečin, lahko pride do delne hromosti ali v najhujšem primeru do paralize, kar pomeni, daje žival hroma v zadnjem delu telesa. Potreben je nujen operativni poseg, ki mora biti opravljen najkasneje v 24 urah po začetku kliničnih znakov pareze. Če se ta rok zamudi, pride do nepovratne okvare hrbtenjače in tudi operativni poseg ne pomaga več. Uporaba vozička je vsekakor smiselna in nikakor ne pomeni mučenja ali obremenjevanja živali. Kužaje mobilen in se lahko nemoteno giblje. Omejitve pri uporabi vozička ni, le zvečer ga odstranijo, pa tudi čez dan ni potrebno, daje vseskozi na vozičku. Ko je doma, lahko počiva," je diagnozo hernia disci in uporabo invalidskega vozička za psa strokovno pojasnil veterinar Emil Senčar.
ničesar dobrega. „Nismo oklevali, skupaj smo se odločili, da bo Goldi ostal naš družinski član in ljubljenček, čeprav bo morebiti ostal invalid, če operacija ne bo uspela. Ker
po prvi ni bilo izboljšanja, je bila potrebna še druga, zaradi nove krvavitve, vmes pa je potekala tudi rehabilitacija (fizioterapija) zaradi
krepitve mišic.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sanja in Špela z Goldijem, sedemletnim mešančkom, ljubljenčkom družine Brumec.
Oče Miran se je prelevil inovatorja
Po zadnjem pregledu pa smo izvedeli, da ni več nobenega upanja, da bi shodil," sta o Goldijevi bridki usodi povedali Sanja in Špela.
Družina Brumec se je odločila, da bo naredila vse, da bo Goldi kljub svoji invalidnosti mobilen in da se bo lahko samostojno gibal in užival na sprehodih, v naravi in v domačem okolju. Oče Miran se je sam lotil izdelave invalidskega vozička. Temeljito je vse preštudiral, uspelo mu je izdelati voziček, v katerem se Goldi sprehaja z največjim veseljem. Pri izdelavi osnove vozička mu je pomagal tudi sosed.
Goldi je voziček najprej nalajal ...
„Vsi smo upali, da bo voziček sprejel. Nanj smo ga začeli privajati počasi in previdno. Postavili smo ga poleg njegove postelje. Sprva se ga je bal, ni mu bil všeč. Počasi
Goldi se v svojem vozičku zelo dobro počuti. Srečen je, da je lahko samostojen in da lahko raziskuje okolico. V 90 odstotkih se pri herniji diska pri psih dobro izteče, psi lahko ponovno hodijo, le pri 10 odstotkih pozitivnega izida žal ni. Ostanejo hromi, edina pomoč pri gibanju je lahko invalidski voziček. Goldi ga ima, srečen je, skupaj z njim pa družina Brumec, ki se je odločila, da bo ostal z njimi. Ne bodo ga uspavali, čeprav je invalid. Pri gibanju mu pomaga invalidski voziček, njegov „ferari", kot so ga poimenovali.
pa se ga je privadil, nič več ga ni na-lajal. Ko je prvič videl, da se lahko z njim lepo sprehaja, se je bojazni otresel. Vedno bolj mu je bil všeč. Danes v njem uživa, manjkala mu je ta njegova samostojnost. Če smo na sprehodu in srečamo druge pse, se želi igrati z njimi. Ljudje nas sprašujejo, zakaj je na vozičku, ali je star. Ni namreč vsakdanje, da bi pri nas srečevali pse, ki se gibljejo s pomočjo invalidskega vozička. Čutimo te začudene poglede, marsikomu se zasmili, to je tisti njihov prvi občutek, ko ga vidijo. Nekateri se nasmihajo, celo govorijo o tem, da gre za mučenje živali. Ne, ne mučimo ga, nič ga ne boli, z vozičkom smo poskrbeli, da je ponovno mobilen. To je tudi najprimernejša rešitev za to stanje, ker pes več ne doživlja fizične bolečine. Marsikomu pa se morda zdimo čudni. Ne, nismo čudni, za našega ljubljenčka smo naredili najboljše, kar lahko, izboljšali njegovo mobilnost in
splošno dobro počutje. Poslušali smo sami sebe, saj Goldija tudi najbolje poznamo. Pozorno ga spremljamo. Prilagodili smo se mi in on, mu omogočili, da čim bolj normalno živi, se z veseljem giblje na svežem zraku in okolici ter tudi v domačem okolju," sta zgodbo Goldija, ki ga je doletela hernija diska, ena najbolj zapletenih bolezni pri psih, ki prizadene njihov gibalni sistem, še povedali Sanja in Špela.
Sedemletni Goldi je tudi maskota njune modne trgovinice KulBu-tik, stranke so se ga že tako navadile v teh letih, da ga pogrešajo, če jih ob njihovem obisku ne pozdravi njegov lajež veselja. Brumčevi si želijo, da bi še dolgo ostal z njimi, jih razveseljeval in bogatil njihovo skupno življenje.
Saj če imaš rad svojo žival, ji pomagaš po najboljših močeh, četudi včasih tvoja pomoč ne prinese želenega.
MG
Podlehnik • Nepodkupljivi doktor Albert Peter Fras
Zdravnik, ki kljubuje sistemu in letom
»Bejži no,« je dejal častni občan Albert Peter Fras, ko je župan Sebastian Toplak sklenil opis in pohvale na račun častnega občana. Po rodu Ptujčan, po izobrazbi onkolog, ginekolog, tudi nekdanji vodja onkološkega inštituta. Nikoli se ni oziral na politične direktive ali statusne razlike. »Moje vodilo je bilo vedno pomagati trpečim,« pravi 80-letnik, ki je še vedno aktiven zdravnik in predavatelj, član Lovske družine Podlehnik, vinski vitez.
Naziv častni občan so v Podlehniku prejeli trije možje: prvi predsednik KS Podlehnik Ludvik Maučič leta 2002, doktor Albert Peter Fras dve leti kasneje ter leta 2009 posthumno Vekoslav Fric, župan v letih 1999-2006.
Častni občan občine Podlehnik Albert Peter Fras je praznoval 80 let.
Foto: Mojca Vtič
Iskriv sogovornik, ki se je strinjal s časopisnim zapisom le, če bo kratek, je zaznamoval življenja številnih Haložanov. »Doktor Albert Peter Fras se je v svoji ordinaciji redno srečeval z bolnimi, zaradi bolezni prestrašenimi Haložani, ki so iskali podporo, pomoč. Doktor Fras jim je vedno znal prisluhniti, razumel je njihovo stisko, saj je poznal zahtevno okolje, iz katerega so prihajali. Pomoč Haložanom je postalo njegovo poslanstvo. Prvo Podlehničanko je operiral v 80. letih, nato pa številnim pomagal na poti zdravljenja v Ljubljani. Zanj socialni status bolnika ni bil nikoli pomemben, saj se zaveda, da si vsi ljudje enako močno želimo ohraniti svoje zdravje in se zanj boriti. Haložani so prepoznali njegovo delo kot častno - zato mu je občinski svet podelil naziv častni občan,« je v predstavitvi med dru-
gim povedala Tina Baštevc Zorec z občinske uprave. Spomnila je, da je bil leta 2002 imenovan za vodjo onkološkega inštituta, od koder pa je odšel po pičlih dveh letih. »Njegove vrednote in prizadevnost za zakonitost in nepristranskost se niso vedno skladale z željami, vrednotami nadrejenih in politikov. Odšel je zaradi nepodkupljivosti.«
Borec za pravičnost zdravstvenega sistema
Župan Sebastian Toplak pa je dodal: »Doktor Fras goji vredno-
te, ki jih zelo cenimo, vendar so v naši družbi premalo prisotne. Nekdo je zapisal, da imajo uspešni ljudje cilje, malo uspešnih ljudi pa se zaveda svoje poklicanosti in poslanstva.
Po Hipokratovi prisegi naj bi zdravniki svoje poslanstvo uresničevali s pomočjo pacientov, kar v našem sistemu ni vedno mogoče. Doktor pa se je boril, da bi bil zdravstveni sistem čim bolj pravičen, da bi enakopravno obravnaval tudi skromnega človeka, ki je pogosto spregledan. Takšnih ljudi, s takšnimi vrednotami, skromnostjo, dob-
roto, modrostjo je žal premalo. Zato resnično ste in predstavljate inspiracijo za občane ter za okolje.«
Čeprav se nerad izpostavlja in je bilo kar nekaj županovega prigovarjanja potrebnega, da so mu lahko priredili dogodek v čast 20-letnici od imenovanja za častne-
ga župana in ob osebnem jubileju, pa doktor Fras pravi: »Res se čutim počaščenega, da se je zgodil ta dogodek. Vesel sem, da srečam prijatelje takole zbrane. Kaj dosti nimam povedati, rekel pa bi: meni je pretežno v življenju veljalo to, da bi pomagal trpečim. Trudil sem se, vendar narava včasih drugače
naredi, kot pričakujemo.« Peter Albert Fras je pokomentiral še aktualno zdravniško stavko, ki je ne podpira, prav tako ne zakona o evtanaziji, sicer pa je še vedno aktiven zdravnik ter predavatelj na novomeški zdravstveni fakulteti. »Zakaj pa ne,« pravi Fras.
Mojca Vtič
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 26. aprila 2024
Ptuj • Vandalizem v parkih in na otroških igralih ne pojenja
Kamere bodo namestili še na treh lokacijah
Nepojmljivo je, kolikokrat doslej so se vandali spravili nad otroška igrala v obeh ptujskih parkih. Igrala so sicer zavarovana, tako da večjih stroškov na ta račun za občinski proračun ni, je pa veliko dela in nejevolje, zato so se odločili za namestitev kamer. Za zdaj na treh lokacijah.
„Očitno ne gre drugače, kamere bomo postavili v park Ljudski vrt, mestni park in pa v športni park Jezero, kjer je prav tako ogromno vandalizma, saj je precej odmaknjeno in neobljudeno, kar vandali izkoristijo. Upam, da bo ta rešitev učinkovita, ker resnično ne razumem, da se lotijo otroških igral in uničujejo kar tako, ker jim je dolgčas," je odločitev za postavitev kamer na omenjenih lokacijah komentirala ptujska županja Nuška Gajšek. Strošek investicije še ni znan, ker niso pridobili po-
nudb za izvedbo, bodo pa podvi-hali rokave in to uredili v kratkem času.
Doslej so sicer te stroške krile zavarovalnice, nazadnje pa je bil izdan račun za poškodovan trampolin 700 evrov. A slaba volja nastaja tudi na strani uporabnikov.
Nekatere lokacije vandalom še posebej »ljube«
Tudi problemov z uničevanjem hišk, v katerih so postavljene od-
pisane knjige, je bilo v zadnjih letih ogromno. Praktično konstantno poročamo o enakih zadevah. Na ptujski občini upajo, da bodo z video nadzorom uredili tudi to. Vodja Medobčinskega redarstva Robert Brkič je zatrdil, da so na lokacijah, kjer prihaja do večjega števila primerov vandalizma, prisotni pogosto, vsakodnevno. Intenziven nadzor opravljajo predvsem v Ljudskem vrtu v popoldanskih urah. A dejstvo je, da večina poškodb nastane v nočnem času, ko v parkih ni drugih obiskovalcev.
Video nadzor bi lahko izboljšal situacijo.
Daleč največ škode je doslej nastalo v parku Ljudski vrt, pa v mestnem parku, vandali se večkrat lotevajo tudi dvigala v podhodu Borovo ...
Svetnica Metka Petek Uhan je izrazila dilemo o tem, ali sploh trampoline še popravljati tudi z vidika varnosti: „Še ko trampolin ni bil poškodovan, smo obravnavali eno resno poškodbo. Sprašujem se, ali je sploh smiselno ohraniti trampoline v parku."
Strošek postavitve video nadzora še ni znan, na občini pa so prepričani, da bo investicija upravičena in smotrna.
Gajškova je na ta pomislek odgovorila, da so trampolini tako kot vsa druga igrala varni in certificira-
ni, seveda pa zahtevajo primerno uporabo.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Podravje • Vremenske napovedi so se uresničile
Prava škoda bo vidna šele po junijskem trebljenju
Rdeče češnje rada jem ... pravi otroška pesmica. Žal pa se jih tudi letos otroci (in odrasli) ne bodo mogli najesti. Temperature pod ničlo so bile usodne za razvijajoče se plodove jabolk, hrušk, češenj, breskev... »Obseg škode bo znan šele po junijskem trebljenju plodičev, tisti pa, ki so že počrneli, bodo zagotovo odpadli,«je povedal specialist za sadjarstvo na mariborskem zavodu Matjaž Lerš.
»Pozeba je bila, to je zagotovo. Prerezala sva okrog 1.000 plodičev in lahko rečeva, da je nižinski del sadovnjaka povsem uničen. Pesniška dolina je bila namreč še posebej na udaru, saj so temperature padle tudi pod tri stopinje pod ničlo,« pravita Mojca in Marjan Druzovič iz Drbetincev, ki skrbita za okrog šest hektarjev nasada jablan. Da bi ublažili stres nizkih temperatur in povečali odpornost, so številni sadjarji, tudi zakonca Druzovič, zaščitili sadno drevje z nanosom alg in aminokislin, a pri prenizkih temperaturah se vsa uporabljena sredstva zdijo kot blažev žegen. »Večina sadjarjev nas ima tudi zavarovane pridelke, vendar mi živimo od sadjarstva, od prodanega izdelka, bomo videli, kaj bo letos.«
Prizadetost odvisna od mikrolokacije in tudi sorte
Letošnja pozeba naj bi še posebej udarila po jabolkih idared, topaz, braeburn, jonagold, pravi Lerš, medtem ko se je pozebe najbolje ubranila sorta gala, opažata Druzo-
Usodno jutro za sadjarje je bilo z nedelje na ponedeljek, ko so ponekod temperature padle tudi pod -2 in tudi -3 stopinje Celzija.
Foto: Jožica Zorko
Foto: Boštjan Silec
Pozeba je ponekod povzročila tudi 100-odstotno škodo.
viča. »Kljub temu škoda bo, namreč vidijo se poškodbe na plodičih, kar pa pomeni jabolka nižje kakovosti, zato ker potrošniki še vedno jabolka kupujejo z očmi.« Kolikšna bo škoda, je v tem trenutku še preura-njeno govoriti, pravijo tako sadjarji kot stroka. »Nekaj se bo regeneri-ralo, morda tudi z dodatno zaščito z aminokislinami, kar sicer otežuje deževno vreme. Kjer pa kožica na plodičih že odstopa, je malo možnosti za nadaljnji razvoj. Prav tako se pričakuje propad plodičev, ki so v notranjosti spremenili barvo, ki so zdrizasti,« dodaja Lerš.
Ponekod je škoda ioo-odstotna
Še bolj občutljive od jabolk so češnje. Okrog dva hektarja češenj obsega nasad Ivana in Boštjana Šilca iz Vitomarcev. »Imamo mlad, obnovljen nasad, vendar je bila v zadnjih desetih letih edina uspešna letina leta 2018, ko je bilo vsega sadja v izobilju. Ostale letine so bile porazne, tudi letošnja,« pravi Boštjan. Temperature so se spustile pod minus dve stopinji v najnižjih predelih, tam je že vidno, da je škoda 100 %. »Z očetom sva zavaro-
vala koščičasto sadje, uspelo mu je zaradi vztrajanja pri zavarovalnici, vendar pa zavarovalna odškodnina nikakor ne omogoča preživetja.« Dodaja še, da bo v roku dveh tednov znan obseg škode, saj bodo do takrat najverjetneje že odpadli črni in rjavi nastavki. »Zagotovo pa škoda ne bo majhna.«
Mraz tudi nad vinsko trto
Temperature pod lediščem so prizadele tudi vinsko trto. »Na nižjih legah okrog 250 metrov nadmorske višine v Halozah, Slovenskih goricah in na obronkih Pohorja so na posameznih lokacijah mladi-
Tokratna zmrzal je prizadela tudi vinsko trto.
ce pomrznile in je pridelek praktično uničen od 80 pa tudi 100 %. Posebej so prizadeti mladi nasadi vinske trte, ker so mladice bolj pri tleh. Daljše obdobje hladnega vremena je tudi šok za nastavljene kabernike pri vinski trti in tudi tu bodo posledice,« pa so o škodi v vinogradih
dejali v ptujskem kmetijskem zavodu. Kmetijski svetovalci so pregledali še škodo na poljščinah. Po njihovih ocenah se bosta koruza in krompir obrastla, medtem ko je pričakovati, da bo pridelek ječmena in pšenice zaradi mraza manjši.
Mojca Vtič
Ako na prvega maja dan dežuje, dobro letino oznanjuje.
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, več jasnine bo na severovzhodu. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Popoldne bo predvsem v hribovitem svetu nastalo nekaj ploh. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 16 °C. OBETI: V soboto bo na vzhodu precej jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Predvsem v zahodnih krajih bo občasno nekaj dežja. Pihal bo jugozahodnik.
Napoved za Podravje
Nedelja 2S.4. I Ponedeljek 29.4.
pretežno jasno
rnrn
Q
delno obiačno
rcirn
o
pretežno jasno
cnm
Vir: ARSO
Karting
Po dve zmagi za Ptuj in celjski Šlander, ena za Hajdino
Stran 14
Judo
Do medalj tudi judoisti iz Spodnjega Podravja
Stran 14
Kolesarstvo
Ptujska dekleta abonirana na stopničkah
Stran 15
Strelstvo
Uspešni nastopi Urške Kuharic in Matjaža Lepna
Stran 16
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL
tednik
iPoilulajk na± na íuitounim ijilzlu!
RADIOPTUJ
tea. afoietcc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
»Pozabimo na lepoto v igri, pomembne so točke«
S tekmami 33. kroga se sezona 2023/24 v 1. ligi še za korak približuje razpletu. Povsem možno je, da bo glede državnega prvaka vse jasno že po sobotni tekmi med Celjem (72) in Olimpijo (63), kar bi se zgodilo v primeru zmage grofov ali neodločenega izida. V primeru zmage Olimpije bi prednost Celja skopnela na šest točk in bi bila končna odločitev nekoliko odložena ...
Celjani so na vrhu lestvice praktično od samega začetka sezone (le prva dva kroga so bili na vrhu Mariborčani), zato si drugo zvezdico v zgodovini kluba tudi zaslužijo. A zadnji korak je po navadi težak in tudi Celjani se bodo morali zanj proti ljubljanskemu moštvu pošteno potruditi ... Tudi v primeru zdrsa jim ostanejo na voljo še popravni izpiti proti Mariboru, Kopru in Radomljam ...
Prav nič pa po tem krogu še ne bo odločenega glede neposrednega izpada v 2. ligo (10. mesto) oz. uvrstitve v dodatne kvalifikacije za obstanek v 1. ligi (9. mesto), saj sta Aluminij in Kalcer na zadnjih mestih točkovno poravnana (27). V nevarni coni je še Rogaška (32), ki trenutno zaseda 8. mesto.
Razpored tekem treh ekip v boju za obstanek:
Rogaška: Koper, Kalcer, Aluminij, Mura
Aluminij: Mura, Bravo, Rogaška, Domžale
Kalcer: Bravo, Rogaška, Domžale, Celje
Šumarji na Fazanerijo
Nogometaši Aluminija bodo svojo tekmo odigrali šele v ponedeljek, ko se bodo odpravili v Prekmurje. Mura-ši bodo na tem srečanju - ne glede na razplet - zagotovo pod vtisom polfinalnega obračuna v Pokalu Slovenije z Rogaško, ki so ga odigrali v četrtek.
Šumarji bodo morali v ponedeljek na vsak način misliti le nase in na svojo predstavo, s katero si lahko dvignejo delnice v boju za obstanek. Muraši bodo „tekmec po meri", saj so zadnja ekipa, ki so jo šumarji premagali. To se je zgodilo 1. marca v 24. krogu v Kidričevem, ko je šumarjem tri točke z dvema goloma zagotovil Tin Matic. Od takrat naprej je Aluminij trikrat remizi-
ral (Bravo, Celje, Kalcer) in petkrat izgubil (Rogaška, Domžale, Maribor, Koper, Olimpija).
O slabi seriji in pričakovanjih pred tekmo z Muro je spregovoril Gašper Pečnik: „Na posameznih tekmah smo imeli dobre in slabe trenutke, proti Olimpiji smo nazadnje zelo dobro odigrali prvi polčas. Nujno je, da izboljšamo koncentracijo in da tekmo v čim bolj enakomerno visokem ritmu odigramo od začetka do konca. Včasih nam zmanjka nekaj zrelosti v ključnih odločitvah, tudi tukaj se bo treba izboljšati, saj tekmeci to kaznujejo in se potem tekma obrne v drugo smer od želene. Veliko delamo tudi na izboljšanju realizacije, ker brez doseženih golov ni zmag. Sedaj ne bo toliko pomembna lepota v igri, ampak so pomembne zgolj točke.
Muraši so naši naslednji tekmeci in prepričan sem, da lahko z njimi iztržimo zmago. Nedvomno se bo v njihovih vrstah poznala utrujenost od pokalne tekme z Rogaško, naša naloga pa je, da to izkoristimo. Angažiranost in borbenost mora biti pri vseh na 100 %, to je edini način za uspeh. Ostati moramo trdno na tleh in
1. SNL, 33. krog: Mura -Aluminij (v ponedeljek, 29. 4., ob 17.30 v Murski Soboti).
Medsebojne tekme v sezoni:
6. krog: Aluminij - Mura 0:1 (0:1); N. Kasalo;
15. krog: Mura - Aluminij 1:0 (0:0); Tripi;
24. krog: Aluminij - Mura 2:0 (0:0); Matic 2.
se realno soočiti s situacijo, v kateri smo se štiri kroge pred koncem sezone znašli. Verjamem, da nam lahko uspe izpolniti cilj, to pa je obstanek v ligi."
Muro so na dosedanjih treh tekmah z Aluminijem vodili trije različni trenerji: Darjan Slavic, Vladimir Ver-mezovic in Tonči Žlogar. Prva dva sta bila s šumarji uspešna, slednji pa ne. Tudi na tem lahko šumarji gradijo samozavest, ki jim v zadnjem času zelo primanjkuje .
JM
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
V Ribnico v okrnjeni sestavi
Naslednja postaja ormoških ro-kometašev, ki tri kroge pred koncem zasedajo odlično 4. mesto, je Ribnica. Slednja je v 23. krogu zmagala na Kodeljevem pri Slovanu (30:31) in dokazala dobro formo, ki jo držijo že večji del marca in aprila. V zadnjih petih tekmah so Ribničani vpisali štiri zmage (Dobova, Slovenj Gradec, Loka, Slovan) in le en poraz (Krka).
Riko Ribnica je kakovostna zasedba, sestavljena iz nekaj odličnih posameznikov. Uroš Knavs je bil lani
najboljši strelec elitne lige in tudi letos s 157 doseženimi goli zaseda 1. mesto med strelci (v povprečju dosega 6,8 zadetka na tekmo). Izjemno sezono ima za sabo tujec na levem zunanjem Leon Ljevar, ki je na Dolenjsko prispel iz Hrvaške (Ko-zala Reka, Zamet Reka). Zelo močna je desna stran, ki jo tvorijo izkušeni Gašper Hrastnik, mladi nadarjeni Mariborčan Nejc Planinšek in eno boljših desnih kril v Ligi NLB Matevž Žagar. Enostavno ne gre spregledati še krožnega napadalca Brina Cimer-
mana in srednjega zunanjega Roka Skola. Imajo tudi odličen vratarski trojček (Gašper Dobaj, Mark Klarič, Jagoš Braunovic).
Vse več minut proti koncu sezone na parketu dobivajo tudi mladi, v Ribnici vzgojeni fantje. V preteklosti so Ribničani veljali za top 3 najboljših rokometnih šol v državi. Po nekaj času zatišja so v deželi suhe robe znova zavihali rokave pri delu z mladimi in prvi rezultati se že kažejo.
„Ribnica je resnično močna ekipa, že pred sezono je veljala za ekipo, ki
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija se bodo v ponedeljek v enem od odločilnih srečanj za obstanek v 1. ligi na Fazaneriji pomerili z Muro.
Rokomet
Bezjaku 12-mesečna prepoved
Foto: Črtomir Goznik
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: „Žal imamo že dva tedna obilico težav s poškodbami in boleznimi. Kljub temu se gremo v Ribnico borit po svojih najboljših močeh."
bo lovila Evropo. Na koncu jim bo za uvrstitev v Evropo zmanjkal kakšen skalp prvih treh klubov (Gorenje Velenje, Trimo Trebnje, Celje Pivovarna Laško). Po teoriji so še vedno v igri za 4. mesto in čaka nas težak boj za zelo pomembni točki. Žal imamo že dva tedna obilico težav s poškodbami in boleznimi. Tokrat nam zaradi službenih obveznosti ne bo mogel pomagati Filip Jerenec, ki je odpotoval v ZDA. Pod velikim vprašajem je nastop poškodovanega Tinčka Hebarja. Kljub težavam se gremo v Ribnico borit po svojih najboljših močeh. Vemo, kaj nam prinaša zmaga. in preostali del ekipe je maksimalno motiviran," je pred gostovanjem na Dolenjskem razmišljal trener Saša Prapotnik.
Ormožani so se v zadnjem krogu proti Ljubljani (zmaga 32:31) srečno izvlekli. V golu je znova blestel Filip Ranfl, še enkrat več je svojo kakovost dokazal Tadej Sok, Rok Žuran pa je s svojimi izkušnjami dodal le še piko na i. Tudi proti Ribnici bodo imeli pomembno vlogo glavni obrambni igralci: Teo Šulek, Anže Blagotinšek, Sebastijan Vincek, Gašper Pungar-tnik.
„Če želimo biti konkurenčni Ribnici, bomo morali odigrati eno najboljših obrambnih predstav v tem prvenstvu. Do uspeha lahko pridemo le, če bomo tekmece spustili pod 25 zadetkov. To bo igralo ključno vlogo na tej pomembni tekmi," je načrt Jeruzalema v Ribnici razkril Sebastijan Vincek, ki je drugo sezono član Or-možanov.
Tekma Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož je na sporedu v petek, 26. aprila, ob 18.00 s televizijskim prenosom na kanalu Sportklub. V Ribnico se odpravlja tudi najzvestejša skupina ormoških navijačev.
Uroš Krstič
Slovenski rokometaš Marko Bez-jak je bil zaradi incidenta na tekmi hrvaškega državnega prvenstva med Nexejem in Zagrebom kaznovan z 12 meseci prepovedi igranja, je sporočil disciplinski sodnik Hrvaške rokometne zveze (HRS). Bezjaku je sprva pristojna komisija na hrvaški zvezi izrekla 30-dnevno kazen, zdaj pa jo je podaljšala še za 11 mesecev.
Štirimesečno prepoved igranja je prejel še en slovenski rokometaš Andraž Velkavrh, medtem ko tedanji trener, nekdanji selektor Slovenije, Črnogorec Veselin Vujovic ne bo smel voditi rokometnih ekip tri mesece.
Nexe Našice so sicer Vujovica zaradi slabih rezultatov odpustile pred nekaj dnevi. Pred tem je tam sloviti Črnogorec nadomestil slovenskega trenerja Branka Tamšeta.
Disciplinski sodnik Srecko Ilic je ob kaznih za igralce klub kaznoval še s 4.000 evri kazni, a se ta lahko v roku osmih dni pritoži. Tudi igralci in trener imajo na voljo osemdnevni rok za pritožbe od prejema kazni.
Na tekmi 5. kroga lige za prvaka je do incidenta prišlo ob koncu prvega polčasa pri izidu 16:9 v korist gostov iz Zagreba, potem ko se domačini še enkrat več niso strinjali z odločitvijo glavnih sodnikov in delegata.
V gneči ob zapisnikarski mizi se je nato 37-letni Bezjak z ramo zaletel v tedanjega delegata Anta Josica, ki je potreboval zdravniško pomoč. Delegat je takrat namreč opozoril sodnika na dodatno dvominutno kazen za Bezjaka, ta pa je odšel s terena in se namerno v predel rame in reber zaletel v Josica. Po nadaljnjem prerivanju obeh ekip so tekmo prekinili.
sta
Marko Bezjak in Veselin Vujovic sta nazadnje sodelovala na Hrvaškem, pri ekipi Nexe Našice, pred tem pa tudi v reprezentanci.
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 19. aprila 2024
Karting • Dirka za državno prvenstvo in pokal Sportstil
Po dve zmagi za Ptuj in celjski
Šlander, ena za Hajdino
Foto: Črtomir Goznik
Na kartodromu v Slovenji vasi se je skupno predstavilo več kot 60 voznikov iz šestih držav.
Na približno kilometer dolgi krožni strezi v AMZS centru kartinga in motošporta v Slovenji vasi se je začela sezona 2024 državnega prvenstva v kartingu.
Dirko je organiziralo AMD Ptuj, ob državnem prvenstvu pa so rezultati šteli tudi za pokal Sportstil (vozniki so v posameznih kategorijah vozili skupaj, generalni rezultati so šteli za pokal Sportstil, za državno prvenstvo pa so šteli samo rezultati slovenskih voznikov), kar je dalo dirki mednarodno noto. Skupno je sodelovalo več kot 60 voznikov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Srbije,
Črne gore in Makedonije.
„Zaradi premajhnega števila prijav smo morali odpovedati razred KZ2, do 125 ccm, zato je skupna udeležba dirkačev v okviru realnih pričakovanj. To je številka, ki jo v Sloveniji premoremo in je ob razredu manj primerljiva s prejšnjimi leti," je dejal predsednik AMD Ptuj Uroš Langerholc in dodal: „Z organizacijskega vidika smo zelo zadovoljni, da nam je uspelo dirko spraviti pod streho, saj smo imeli med vikendom kar nekaj težav. Predvsem v soboto nam je nagajalo vreme z občasnimi padavinami, tudi v nedeljo je bilo bolj kislo. Za lažjo orientacijo zahtevnosti izvedbe takšnih dirk naj povem, da je skupno v organizacijski ekipi delo-
valo več kot 30 ljudi, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujem za res veliko vloženih ur dela."
Kljub nizkim temperaturam so vozniki in voznice prikazali veliko dirkaškega znanja. Forma na začetku sezone morda še ni optimalna, a so številni kljub temu pokazali, da so nadgradili svoje vožnje iz lanske sezone. Gledalci so lahko bili zadovoljni, saj so videli vrsto zanimivih obračunov in veliko dirkaške akcije.
Kvalifikacije za štartna mesta so opravili v soboto, nedeljske dirke v konkurenci pa so bile izvedene med 9. in 15. uro. V vsakem razredu so tekmovalke in tekmovalci odpeljali po tri vožnje, skupni seštevek pa je odločal o zmagovalcih.
Judo • Pokal Bežigrada
V močni mednarodni konkurenci do medalj tudi judoisti iz Spodnjega Podravja
Judo klub Bežigrad tradicionalno organizira množično in kakovostno mednarodno tekmovanje Pokal Bežigrada. Letos se ga je v kategorijah mlajših kadetov in kadetinj, starejših dečkov in deklic ter mlajših dečkov in deklic udeležilo kar 542 nastopajočih iz 62 klubov iz šestih držav: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Italije in Azerbajdžana.
Najuspešnejši klub po številu osvojenih medalj je bil Panda Zagreb (8 zlatih, 3 srebrne, 4 bronaste), za njim pa so se zvrstili še Jukoka Beograd (6, 4, 4), Apolon
Maribor (3, 5, 3), Bežigrad (3, 2, 8), Profectus Samobor (3, 1, 2) ... Do medalj so se prebili tudi trije klubi iz Spodnjega Podravja, Drava, Go-rišnica in Ormož.
JK Drava Ptuj
Ptujski klub sta na tekmovanju zastopala Jakob Jus Kozel in Matic Zavratnik, oba med mlajšimi dečki U-12 in za nameček še v isti kategoriji do 60 kg. V tej je nastopilo sedem tekmovalcev, člana JK Drava pa sta bila zelo dobra, saj sta osvojila 2. in 3. mesto. Jakob se je z dvema zmagama uvrstil v finale, kjer ga je ustavil Gašper Ferjan Nograšek (J K Sokol Ljubljana). Slednji je v uvodnem krogu ugnal tudi Matica, ki pa je nato preko repesaža z dvema zmagama prišel do bronaste medalje.
JK Gorišnica
S številčnejšo zasedbo se je v Ljubljano odpravil JK Gorišnica, katerega je zastopala četverica tekmovalcev: Jakob Horvat, Patrik Svit Vinko-vič, Gaj Purgaj in Jaka-Vito Korpar. Vsi so nastopili v kategoriji starejših dečkov U-14.
Jakob se je v kategoriji do 50 kg soočil s konkurenco 23 tekmovalcev. S tremi zmagami se je gladko prebil v polfinale, kjer ga je čakal tekmec iz Azerbajdžana. V tesnem dvoboju se je Jakob odlično boril, kljub temu pa na koncu priznal premoč tekmecu, ki je kasneje gladko zmagal še v finalu. Horvat se je v dvoboju za 3. mesto še enkrat izkazal in ugnal Tilna Tretnja-ka iz mariborskega Branika.
Drugo medaljo je za JK Gorišnica priboril Gaj v kategoriji do 60 kg (15 tekmovalcev). Dosegel je tri zmage in doživel en poraz, le v polfinalu ga je ugnal kasnejši zmagovalec Noa Veličan iz Samobora (Hrvaška). To je zadoščalo za 3. mesto.

Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z dirke razreda Rotax Mini, v ospredju na desni strani je maj Tušek Haladea (AMD Ptuj)
Haladea in Kovačič (oba AMD Ptuj) stopila na najvišjo stopničko
V dveh razredih najmlajših se je skupno merilo 19 voznic in voznikov, od tega sedmerica slovenskih: trije v razredu Micro in štirje v razredu Mini. Po treh vožnjah razreda Micro je bil najboljši Timon Grgič, tretje mesto je zasedel Jaka Levar iz domačega AMD Ptuj. V razredu Mini se je najbolj izkazal njegov klubski sotekmovalec Maj Tušek Haladea, 2. mesto je pripadlo Filipu Ferku Žeraku iz AMD Hajdina, na tretje pa se je uvrstil zmagovalec razreda Micro Timon Grgič.
Pri mladincih v kategoriji Rotax Junior (14 tekmovalcev) je bil najhitrejši Jure Levar (AMD Šlander Celje), ki je slavil v dveh vožnjah od treh. S tremi drugimi mesti je na drugo stopničko stopil član AMD Ptuj Maj Rakuša, tretje mesto pa je zasedel Nik Brecelj (AMD Šlander Celje), ki je slavil v 2. vožnji.
Odlično sta se borila tudi Jaka-Vito in Patrik Svit, oba sta dosegla po dve zmagi in dva poraza. V primeru Kor-parjaa je v kategoriji nad 66 kg (12 tekmovalcev) to zadoščalo za 5. mesto, v primeru Vinkoviča v kategoriji do 55 kg (16 tekmovalcev) pa za 7. mesto.
JK Ormož
Edini predstavnik ormoškega kluba je bil Tjan Koter, ki je nastopal med mlajšimi kadeti v kategoriji do 73 kg (13 tekmovalcev). Tudi Tjan se je na tatamijih predstavil v zelo dobri luči in se je s tremi zmagami in enim porazom veselil bronaste medalje. Edini poraz je doživel v polfinalu proti vrstniku iz Azerbajdžana.
Tekmovanje v Bogojini
V	Bogojini je potekalo tekmovanje najmlajših, na katerem so nastopili tudi cicibani in cicibanke Judo kluba Drava Ptuj. Kar osem jih je osvojilo medalje.
V	parternih borbah je Maja Dre-venšek osvojila 1., Mihael Travnikar in Patrik Kranjec pa 2. mesto.
V	borbah stoje sta prvi mesti vsak v svoji težnostni kategoriji osvojila Rene Šmigoc in Enej Šmigoc, tretja mesta pa so zasedli Gregor Murko, NikVirtnik in Tino Čeh.
Jože Mohorič
V	kategoriji Senior MAX je kljub odstopu v tretji vožnji prvo mesto skupno zasedel Taj Kovačič (AMD Ptuj) - zmagal je v prvih dveh vožnjah. V ostri konkurenci fantov, ki že imajo kar bogate izkušnje, si je drugo mesto privozil klubski sotekmovalec Nik Trobec (2. 3. in 2. mesto), tretji pa je bil tokrat Mai Sadar (AMD Šlander Celje, 3. 2., 3.), ki je pred dirko pričakoval več od doseženega ... Zelo blizu omenjenim je bila tudi Anja Levar (AMD Ptuj), ki je celo slavila v zadnji vožnji.
Mlakar (AMD Hajdina) ugnal De Ruweja
V	razredu DD2 je bil najboljši član AMD Hajdina Dimitrij Mlakar, ki
je s konkurenco je opravil z veliko mero lahkotnosti v vožnjah (zmagal je v vseh treh vožnjah) in se je zasluženo povzpel na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Sledil mu je Xen DeRuwe (AKK Sportstil), ki je presenetljivo ostal brez ene same posamične zmage.
Uroš Langerholc, AMD Ptuj: „Z dosežki naših voznikov smo zelo zadovoljni, prav vsi so v posamičnih vožnjah in tudi v skupnem seštevku dosegli odlične rezultate. Pohvalil bi prav vse, od najmlajših, ki so se pogumno podali na progo, tisti izkuše-
1.	dirka za DP, rezultati:
Rotax Micro Max
1 Timon Grgič (AMD Šlander)	75
2.	Neli Strajhar (AKK Sportstil)	56
3.	Jaka Levar (AMD Ptuj)	52 Rotax Mini
1.	Maj Tušek Haladea (AMD Ptuj)	75
2.	Filip Ferk Žerak (AMD Hajdina)	56
3.	Tijan Vežnaver (AKK Sportstil)	42
4.	Timon Grgič (AMD Šlander)	36 Rotax Junior
1.	Jure Levar (AMD Šlander)	63
2.	Maj Rakuša (AMD Ptuj)	60
3.	Nik Brecelj (AMD Šlander)	49 Rotax Max
1.	Taj Kovačič (AMD Ptuj)	57
2.	Nik Trobec (AMD Ptuj)	56
3.	Mai Sadar (AMD Šlander)	52
4.	Anja Levar (AMD Ptuj)	47 Rotax DD2
1.	Dimitrij Mlakar (AMD Hajdina)	75
2.	Xen De Ruwe (AKK Sportstil)	56
3.	Aljaž Vidmar (AKK Sportstil)	52
nejši pa so se prav vsi borili za mesta na stopničkah. Tako se tudi ekipno borimo za najvišja mesta."
Druga od skupno štirih predvidenih dirk za točke državnega prvenstva je načrtovana v nedeljo, 19. maja 2024, in sicer na dirkališču Novi Marof na Hrvaškem.
Jože Mohorič
Atletika • DP veteranov v metih
Dolgi in uspešni meti ptujskih veteranov
Mestni stadion Ptuj je bil v soboto prizorišče državnega prvenstva veteranov v dolgih metih. Tekmovanje je bilo pod vodstvom Mikija Prsteca odlično organizirano, udeležba atletov veteranov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije pa je bila rekordna.
Močno zastopstvo je imel tudi Atletski klub Ptuj, saj ga je uspešno zastopalo šest atletov. Posebej se je izkazal Miki Prstec v M65 z zlatom v metu kladiva, diska in gire. Prvo mesto si je v metu diska v M70 priboril Boris Žohar, ki je bil tretji tudi v metu kladiva in gire. V kategoriji M80 je Ivo Klarič zmagal v metu kopja, drugi pa je bil v metu kladiva in diska. Do treh zlatih medalj je v kategoriji
M85 prišel Marko Sluga, saj je slavil v metu kopja, kladiva in gire. V kategoriji M55 je bil Aleš Velikonja zlat v metu kladiva, srebrn pa v metu v diska in gire. Tri srebrne medalje je v konkurenci M65 v kopju, disku in kladivu dosegel Ljubomir Čuček.
Ptujski atleti veterani se tako uspešno pripravljajo na nekaj velikih letošnjih tekem, ki bodo v poletni sezoni. Izstopajoče tekme bodo odprto državno prvenstvo v Mariboru, metalski peteroboj v Domžalah, peteroboj državnih reprezentanc v Celju, balkanske igre v Črni gori in svetovno prvenstvo v Goteborgu na Švedskem.
David Breznik
Foto: osebni arhiv
Tekmovalci JK Gorišnica so na tekmovanju v Ljubljani skupno dosegli 11 zmag in šest porazov.
Maja Drevenšek (JK Drava Ptuj) je v Bogojini stopila na najvišjo stopničko.
Miki Prstec, Marko Sluga, Boris Žohar in Aleš Velikonja (vsi AK Ptuj)
petek • 26. aprila 2024
Šport, šport mladih
Štajerski	1S
Kolesarstvo • Pokal Poli 2024
Ptujska dekleta abonirana na stopničkah
Druga polovica aprila je standardni termin za izvedbo kolesarske dirke mlajših kategorij Pokal Poli. Tudi letos je v organizaciji Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj potekala na območju med Hajdošami in Slovenjo vasjo, kjer je krog dolg 4 km. Skupno je bilo na štartu več kot 300 nastopajočih iz osmih držav: Slovenije, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Avstrije, Bolgarije, Ukrajine in ZDA.
„Ne glede na to, da smo letos imeli razpisano eno kategorijo manj -mladinsko - kot prejšnja leta, je številka podobna lanski. To pomeni, da se je število tekmovalcev in tekmovalk v ostalih kategorijah povečalo. Kolesarji iz celotne Slovenije in tudi širše se na splošno radi udeležujejo naših dirk, na Ptuju s pomočjo našega generalnega sponzorja zanje vedno dobro poskrbimo in se tukaj dobro počutijo. Še posebej so zadovoljni najboljši, saj vse tja do 10. mesta dobijo tudi lepe darilne pakete, kar na drugih dirkah ni navada. Brez posluha Perutnine Ptuj to ne bi bilo mogoče" je dejal predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Marjan Kelner in dodal: „V porastu so nedvomno vse kategorije deklet in počasi bomo lahko začeli razmišljati o tem, da bi zanje pripravili posebno dirko - za zdaj še vozijo skupaj s fanti. Lahko pa dodam, da je bila naša Kaja Adam povsem konkurenčna fantom in je v absolutni konkurenci osvojila 2. mesto, prehitel jo je le en fant."
„Priprave na Pokal Poli smo začeli kmalu po novem letu, saj je treba za izvedbo najprej pridobiti kopico dovoljenj in soglasij na občinski ravni kot tudi na področju medicinskega varstva in varovanja trase. Gre tudi za številna usklajevanja med vsemi vpletenimi v organizacijo -to je za vse nas nekakšna uvertura v še veliko bolj zahtevno izvedbo Poli maratona (letos je na sporedu 1. junija, op. a.) -, da potem na dan dirke vse poteka tako, kot smo si zamislili. Še vedno nas lahko kaj preseneti, a z leti izkušenj lahko morebitne neljube dogodke že vnaprej zmanjšamo na minimum. Ko so ekipe s svojimi tekmovalci na kraju dogodka in so kolesarji na
Foto: Sandi Kelc
Živa Bohak in Viui Oblak (obe Perutnina Ptuj) sta med deklicami B osuojili 1. in 2. mesto.
Pokal Poli 2024, rezultati
-	dečki C (54 nastopajočih, 3 krogi): 1. Miha Škarabot (Meblojogi -Pro Concrete), 2. Anže Mede (Adria Mobil), 3. Jan Lebar (Tropovci) ... 12. Anej Vinkler, 28. Nik Fic (oba KK Perutnina Ptuj) ...
-	dečki B (40, 4 krogi): 1. Žiga Vrtar (Adria Mobil), 2. Tim Olenik (Meblojogi - Pro Concrete), 3. Gašper Mesec (Pogi Team UAE Generali) ... 11. Maks Nahberger, 24. Gal Hrastnik (oba Perutnina Ptuj) ...;
-	dečki A (44, 5 krogov): 1. Gal Klun, 2. Franci Krajnc, 3. Urban Hvastija (vsi Pogi Team UAE Generali) ... 7. Anej Resman, 10. Matija Lačen, 17. Luka Lampret, 20. Miha Kirbiš, 25. Miha Gramc (vsi Perutnina Ptuj) ...
-	mlajši mladinci U-17 (95, 10 krogov): 1. Vanja Kuntarič Žibert (Pogi Team UAE Generali), 2. Lovro Rant (Sava Kranj Cycling), 3. Mai Prevej-šek (Adria Mobil) ... 5. David Adam, 17. Nik Muršec, 23. Luka Lupša, 24. Maj Bohak, 39. Nik Vidovič, 41. Jakob
startu, potem se za nas začne lažji del," je dejal Kelner.
Na sami progi so potekali izjemni boji med vsemi nastopajočimi, v prednosti so bili seveda močnejši kolektivi, ki so prišli na dirko s številčnejšimi zasedbami. Kolesarji KK Perutnina Ptuj so imeli nekaj smole s padci, ki se med takšnimi tekmovanji pojavljajo dokaj pogosto, tako da niso posegli po najvišjih mestih. Zanimivo je, da je šlo v starejših fantovskih kategorijah zelo hitro, saj je povprečna hitrost med mlajšimi mladinci presegla 42 km/h.
Bomšek, 47. Jernej Bomšek, 53. Lucian Kostanjevec, Tai Nahberger (vsi Perutnina Ptuj)...
-	deklice C (7,3 krogi): 1. Lara Haj-nrihar(Sava Kranj Cycling)...
-	deklice B (10, 3 krogi): 1. Živa Bohak, 2. Vivi Oblak (obe Perutnina Ptuj), 3. Brina Prevodnik (BTC City Ljubljana Scott)...
-	deklice A (10, 4 krogi): 1. Kaja Adam (Perutnina Ptuj), 2. Neža Re-zelj (Adria Mobil), 3. Lara Šetina (BTC City Ljubljana Scott)... 6. Gaja Muršec, 7. Hana Štumperger (obe Perutnina Ptuj)...
-	mlajše mladinke (14, 5 krogov): 1. Hana Jeromel (Perutnina Ptuj), 2. Eva Terpin (Rajd Ljubljana), 3. Lara Mehle (Adria Mobil) ...
-	starejše mladinke (10, 10 krogov): 1. Sara Pestotnik (BTC City Ljubljana Scott) ...
-	rekreativci (15, 4 krogi): 1. Primož Kaučič, 2. Matjaž Grušovnik (oba Arcont Selce), 3. Luka Sagadin, 4. Tim Roškar, 5. Uroš Gramc (oba Perutnina Ptuj), 6. Darjan Klobasa (Arcont Selce) ...
So pa bila toliko uspešnejša dekleta ptujskega kluba, saj so v treh kategorijah posegle po najvišjih mestih! To je uspelo Živi Bohak (deklice B), Kaji Adam (deklice C) in Hani Jero-mel (mlajše mladinke).
„Konkurenca je že znotraj našega kluba precejšnja, zaradi tega pa vse hitreje napredujejo in postajajo boljše iz tedna v teden. V našem klubu imajo 'zdravo okolje' za svoj razvoj, na treninge prihajajo z veseljem, kar je zelo pomembno," je dejal Kelner.
Izmed trenerjev KK Perutnina Ptuj je oceno podal Tim Roškar: „Pri
Ptuj • Regijske igre Specialne olimpijade Slovenije - MATP
Medalje, ki so veliko več
V športni dvorani ŠC Ptuj so 18. aprila potekale letošnje regijske igre Specialne olimpijade - MATP. Udeležilo se jih je 84 tekmovalcev z 52 spremljevalci.
Prišli so iz VDC Sožitje Maribor, VDC Sožitje Ptuj, VDC Polž Maribor, Centra Gustava Šiliha Maribor, OŠ IV Murska Sobota, OŠ Minke Namestnik Sonje, OŠ Gornja Radgona, podružnične šole dr. Janka Šlebingerja, DOŠ II Lendava, ZUDV Dornava, OŠ Stanka Vraza Ormož in OŠ dr. Lju-devita Pivka, organizatorja letošnjih regijskih iger Specialne olimpijade Slovenije, ki je nastopila z ekipo 17 tekmovalcev.
Tekmovalci so se izkazali v brcanju žoge v gol, vožnji z desko na koleščkih, vleki in kotaljenju gume, vodenju žoge in metu na koš, metu vrečk v kroge, zbijanju žogic in udarjanju balonov ter podiranju kegljev. Sodniki so bili učitelji, njihove pomočnice učenke, pomagale pa so tudi dijakinje Gimnazije Ptuj
in študentke Pedagoške fakultete Ljubljana. Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka so se izkazali tudi s kulturnim programom, z bobni, pesmijo in ple-
som. Vodji iger sta bila Tanja Knehtl in Anton Lah.
Regijske igre potekajo spomladi v petih regijah Specialne olimpijade
Foto: Sandi Kelc
Tudi letos se je na Pokalu Poli zbralo ueč kot 300 kolesarjev in kolesark.
Foto: Vinci Oblak
Foto: Sandi Kelc
Kaja Adam (KK Perutnina Ptuj) Hana Jeromel (KK Perutnina Ptuj) je stopila na najvišjo stopničko v
kategoriji mlajših mladink.
dečkih C se nobenemu od naših naj- -
mlajših ni uspelo prebiti v deseterico, najbližje je bil Anej Vinkler na 12. mestu. Prav tako se je deseterica za las izmuznila Maksu Nahbergerju, ki je pri dečkih B končal na 11. mestu. Pri dečkih A je bil najvišje uvrščen Anej Resman, na 7. mestu. Anej je vozil z izjemno željo po zmagi. Proga mu je bila pisana na kožo, a je med dirko potrošil ogromno energije za lovljenje pravega bega. Nenehno je napadal, na koncu pa mu je zmanjkalo nekaj moči za zaključek.
Nekoliko slabši rezultatski vtis pri fantih so popravile naše punce, ki so blestele v vseh kategorijah, kjer so nastopile. Pri deklicah B sta se na zmagovalni oder postavili Vivi Oblak (2. mesto) in Živa Bohak (1. mesto). Živa je oblekla roza majico za Pogi pokal, podobno kot Kaja Adam, ki je zmagala pri deklicah A. Kaja je v sprintu z dečki B pokazala, da zna razviti visoko hitrost v ključnem tre-
nutku dirke in je skoraj 'odsprintala' skupino dečkov B, pred njo je bil le Žiga Vrtar iz novomeške Adrie Mobil.
Za češnjo na torti je poskrbela Hana Jeromel, ki je slavila med mlajšimi mladinkami. Mlajše mladinke so dirkale z dečki A. Hana je skozi celotno dirko spremljala dogajanje s približno 6. pozicije. Z mirno glavo in dobrimi nogami se je na koncu pravilno postavila v sprintu skupine,
čeprav to ni njen teren. Na tak način ji je uspelo ukaniti vse tekmice. S podobno taktiko med dirko in v šprintu je poskušal David Adam med mlajšimi mladinci. Davidu je tako ob pomoči 'prerešetane' ekipe (peterica je padla) vseeno uspelo iztržiti odlično 3. mesto v glavnini in skupno 5. na dirki. Ostali naši fantje so dirko zaključili, čeprav so vmes padli."
Jože Mohorič
Vozniki na kolesarje še vedno premalo pazimo
V zadnjih letih število rekreativnih kolesarjev močno narašča, posledično je treba vedno bolj razmišljati tudi o njihovi varnosti v prometu. „Na kolesarje nekateri vozniki še vedno premalo pazijo, tukaj bi morali še precej narediti na ozaveščenosti, da bi se spremenil odnos voznikov do kolesarjev. Dobro je, da vedno več voznikov tudi kolesari in se tako večkrat znajdejo 'na drugi strani ceste'. Kolesarji so ranljiva skupina in pri prehitevanjih je potrebna pozornost, da jih prehitevamo na dovolj veliki razdalji, ne pa tik ob njih. Previdnost je mati modrosti, pravi znani rek, ki bi se ga morali držati tudi v tem primeru," je dejal Kelner.
Slovenije. Potekajo pa tudi na državni ravni. Program MTP (Motor Activies Training) je najmlajši športni program Specialne olimpijade, ki se v Sloveniji izvaja od leta 2000, namenjen pa je osebam, ki se zaradi težjih in težkih kombiniranih motenj ne zmorejo udejstvovati v športih, ki zahtevajo razumevanje navodil,
samostojnost pri izvedbi in poznavanje pravil.
Tekmovalcem bo tudi letošnja olimpijada, ki so jo začeli z dvigom zastave in himno ter prisego, ki jo je v imenu tekmovalcev izrekla učenka Katja, ostala v lepem spominu. V imenu gostiteljice tekmovanja jih je pozdravila ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Lidija Marin ter predsednik društva Sožitje Ptuj Janko Šuman,
predstavnica in svetnica MO Ptuj Sonja Purgaj ter Tina Grkinič, koordina-torica MATP mariborsko-pomurske regije. Na udeležbo jih bodo spominjale zaslužene medalje in priznanja, ki jim jih je podelil Dejan Zavec.
Zastavo Specialne olimpijade so s ponosom prevzeli uporabniki VDC Polž Maribor, kjer bodo potekale naslednje regijske igre.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Letošnjih regijskih iger Specialne olimpijade - MATP se je udeležilo 11 ekip mariborsko-pomurske regije.
16 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 26. aprila 2024
Strelstvo • ISSF olimpijske kvalifikacije v Riu de Janeiru in Dohi
Uspešni nastopi Urške Kuharic in Matjaža Lepna
Slovenska strelska reprezentanca s puško je med 11. in 20. aprilom nastopila na ISSF olimpijskem kvalifikacijskem turnirju v brazilskem Riu de Janeiru, kjer se je za pariško strelsko vstopnico za olimpijske igre potegovala tudi odlična ormoška strelka Urška Kuharic.
Odlična Ormožanka za desetico prekratka za finale
Slednja je nastopila z zračno in malokalibrsko puško, boljši rezultat pa je dosegla s puško na 50 m, kjer je po odličnem streljanju na 11. mestu, z visokim dosežkom 589 krogov, za finalistkami zaostala le za pičli krog. Tako se je morala zadovoljiti z novo visoko uvrstitvijo, ki pa še ni bila nagrajena z osvojitvijo olimpijske kvote.
Tako Kuharičeva kot tudi Živa Dvoršak sta po uspešnem preboju iz eliminacij (Kuharic s 586 krogi in Dvoršak s 580 krogi) po uvodnih štiridesetih strelih zasedali mesta med najboljšo osmerico, saj sta zadeli le pet (Kuharič kleče 198 in leže 197) oziroma štiri devetice (Dvoršak kleče 199 in leže 197) in se tako pred zadnjim stoječim položajem potegovali za uvrstitev v finale. Najboljšima
slovenskima strelkama je šlo odlično tudi v prvi seriji stoje, ko sta zadeli po 99 in 98 krogov ter ostali v najožjem krogu favoritk za uvrstitev v finale. V drugi seriji stoječega položaja je Kuharičeva dosegla 95 krogov, Dvorša-kova pa 94 krogov, kar pa je bilo na koncu za krog oziroma dva premalo za uvrstitev v izbrano osmerico. Kuharičeva je na koncu s 589 krogi osvojila 11. mesto, Dvoršakova pa je s 588 krogi pristala na 13. mestu.
Po finalnem streljanju sta si olimpijski kvoti pristreljali drugouvrščena mlada Švicarka Emely Jaggi (590) in četrtouvrščena Poljakinja Aleksandra Anna Pietruk (590), po kvalifikacijah sicer sedmo- in osmouvrščeni strelki. Zmagala je izkušena Norve-žanka Jeanette Duestad Hegg (590).
Kuharičeva z zračno puško slabe štiri kroge za finalistkami
Z zračno puško na 10 m Slovenke niso dosegle tako visokih uvrstitev, najboljši rezultat pa je dosegla Urška Kuharič. S 626,5 kroga (104,4; 105,0; 104,8; 105.1; 103,2 in 104,0) je osvojila 36. mesto in za finalistkami zaostala za slabe štiri kroge.
V kvalifikacijah je najboljše streljanje pokazala Norvežanka Duestad
Foto: Strelska zveza Slovenije
Odlični ormoški trap strelec Matjaž Lepen se je v Dohi prvič v karieri uvrstil v finale ISSF prvenstev in osvojil visoko peto mesto.
Foto: Strelska zveze Slovenije
Ormoška strelka Urška Kuharič je na ISSF kvalifikacijski tekmi v brazilskem Riu de Janeiru pokazala odlično streljanje ter s 589 krogi s puško v trojnem položaju na 50 m osvojila visoko 11. mesto in za finalistkami ter bojem za olimpijske kvote zaostala le za krog.
Heggova (633,6), olimpijski kvoti pa sta si pristreljali druga Norvežanka Synnoeve Berg (631,3) in Francozinja Manon Herbulot (630,8) z osvojenim bronom oziroma srebrom. Živa Dvoršak (624,8) in Urška Hra-šovec (622,7) sta osvojili 52. in 72. mesto.
V maju najboljše slovenske strelke in strelce čaka zadnje olimpijsko kvalifikacijsko sito na EP 25, 50 in 300 m v Osijeku.
Ormoški trap strelec Matjaž Lepen do uspeha kariere
Slovenska trap reprezentanca je medtem od 16. do 23. aprila nastopila na ISSF olimpijski kvalifikacijski tekmi v Katarju. V Dohi je svoj največji uspeh na največjih tekmovanjih doslej dosegel odlični ormoški strelec s puško šibrenico Matjaž Lepen, ki si je s 121 zadetimi tarčami (22, 25, 25, 25, 24) šele po dodatnem razstreljevanju (kot najboljši med dvanajsterico na 16 zadetih tarč!) pristreljal svojo prvo finalno uvrstitev med najboljšo šesterico in boj za olimpijski kvoti. Lepen je v Dohi od-streljal svojo najboljšo tekmo življenja in bil nagrajen s težko priborjeno prvo uvrstitvijo v finale na največjih tekmovanjih in končnim osvojenim 5. mestom. Izmed šestih finalistov je olimpijsko kvoto posedoval le Italijan Mauro De Filippis, po finalu pa sta si kvoti za Pariz pristreljala tudi
mladi španski zmagovalec Andres Garcia ter izkušeni Turk Oguzhan Tu-zun na tretjem mestu.
Lepen najboljši v razstreljevanju na 16 tarč za dve prosti mesti v finalu
Lepen je po izčrpavajočem raz-streljevanju za finale, kjer je premagal izkušene šampione največjega kalibra, v začetku finala naredil nekaj napak ter v prvih desetih strelih štirikrat zgrešil. S tem si je nabral po dva zadetka zaostanka za preostalimi finalisti, ki mu jih kljub uspešnemu nadaljevanju nato ni uspelo dohiteti. Lepen je v finalu prehitel mladega Albanca Ariana Kumija na šestem mestu, zaradi boljšega kvalifikacijskega rezultata pa ga je nato kljub enakemu rezultatu premagal Malte-žan Gianluca Chetcuti.
31-letni Lepen se je po finalu zelo razveselil osvojitve 5. mesta in pojasnil, da mu bo ta pomembna izkušnja s prvim finalom zelo prav prišla na nadaljnji športni poti. Čeprav je bil tako blizu osvojitve olimpijske kvote za Pariz, pa tega ne jemlje kot neuspeh, temveč kot dodatno vzpodbudo za naslednji izziv, ki sledi že čez dobre tri tedne na EP v italijanskem Lonatu del Garda, ki bo hkrati tudi zadnje kvalifikacijsko tekmovanje za Pariz.
Simeon Gonc
Jadranje • Poetovio Cup 2024
Nov na listi slavnih Elaya Sailing Team
Jadranje + druženje + zabava pomeni enačaj za Poetovio Cup. 23. izvedbo tradicionalnega jadralnega tekmovanja so pod streho v vetrovno pestrih pogojih spravili Jadralni klub Poetovio, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Jadralno športno društvo Felnar Ptuj, Euronautic in Hrvatski jedriličarski savez. Vsi skupaj so poskrbeli, da je bil petdnevni športni dogodek ponovno izveden na visokem organizacijskem nivoju, največ zaslug pa ima nov organizacijski od-
bor, ki so ga sestavljali Vito Ljubec, Gregor Gregorec, Ino Rogina, Vid Lah in Jure Medved.
Predsednik organizacijskega odbora Vito Ljubec je o regati dejal: „Organizacijski odbor je kar nekaj mesecev delal na tem, da smo pripravili vse potrebno za jadralno tekmovanje. Na njem smo načrtovali šest plovov, zaradi spremenljivih vremenski pogojev smo jih izvedli pet. V njih smo videli dobre jadralne boje, po katerih je bila večina udele-
žencev zadovoljnih z regato in tudi s spremljevalnim programom."
Začetek spomladi imajo ljubitelji jadranja vsako leto obkroženo in rezervirano za jadralno regato Po-etovio Cup. Letos je bila izvedena v razredu F35 (jadrnice Beneteau First 35), razredu B41 (jadrnice Bavaria 41) in posebej za ženske, nastopilo je 23 ekip. Regata, ki je imela izhodišče na otoku Murterju je obšla še nekaj otokov in je vsebovala pet plo-vov (dva navigacijska in tri tehnične
Utrip s tradicionalne jadralne regate Poetovio Cup
Foto: arhiv Jadralnega kluba Poetovio
Poetovio Cup, rezultati:
F 35 Class:
1.	Elaya Sailing Team (skiper Dušan Useničnik)
2.	Sky Sailing Team (skiper Marjan Kocila)
3.	JKO z vetrom (skiper Milan Grad) B 41 Class:
1.	Lubadarji (skiper Jure Funtek)
2.	Veseli odrarji (skiper Miha Gubenšek)
3.	Tuna Sailing 2 (skiper Vito Ljubec)
plove - palice). Na njih so skiper in ekipe morali pokazali svoje jadralno znanje tako v brezveterju in rahlem vetru, kot tudi v stalnem in tudi močnem vetru, ki je dosegel 35 vozlov. V teh pogojih so se najbolje znašli člani ekipe Elaya Sailing Team, ki so postali skupni zmagovalci regate in so prejeli prehodni pokal.
Skiper zmagovalne ekipe na jadrnici tipa Beneteau First 35 je bil Dušan Useničnik, ki je po zmagi povedal: „Že nekajkrat sem na tej regati napadal zmago, zato sem vesel, da mi je skupaj z ekipo letos v dobrem dvoboju to končno uspelo. Gre za prestižno zmago, za katero je naša ekipa Elaya Sailing Team pokazala veliko jadralnega znanja."
V razredu B41 je zmagala ekipa Lubadarji, katere skiper je bil Jure Funtek. Med ženskimi ekipami je slavila Why-Naut s skiperjem Dragom Ljubcem.
Pod črto največji ptujski športni dogodek izven Ptuja je ponovno prinesel veliko nepozabnih trenutkov in že sedaj jadralni prijatelji komaj čakajo novo druženje prihodnje leto ...
David Breznik
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 33. KROGA, V SOBOTO OB 17.30: Bravo Kostel - Kalcer Radomlje; OB 20.15: Domžale - Maribor; V NEDELJO OB 15.00: Celje -Olimpija; OB 17.30: Rogaška - Koper; V PONEDELJEK OB 17.30: Mura
-	Aluminij.
2.	SNL
RAZPORED 27. KROGA, V PETEK OB 17.00: Ilirija 1911 - Tabor Sežana; V SOBOTO OB 17.00: Fužinar SIJ Ravne Systems - Triglav Kranj, Dravinja - Brinje Grosuplje; OB 18.00: Krka - TKK Tolmin, Nafta 1903 -Rudar Velenje; V NEDELJO OB 17.00: Kety Emmi&Impol Bistrica - Beltinci Klima Tratnjek, Jadran Dekani - Vitanest Bilje; OB 20.00: Gorica
-	Primorje eMundia.
3.	SNL
RAZPORED 22. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Drava Ptuj - Krško, Zavrč - Hajdina, Avto Rajh Ljutomer - Koroška Dravograd, Rače -Brežice 1919 Terme Čatež, Korotan Prevalje - IBLO Podvinci, Šampion
-	Premium Dobrovce; V NEDELJO OB 10.30: ZASE Videm - Šmartno 1928.
Ženska liga
21. KROG: WFC Drava Ptuj - Primorje Gaia Naturelle (v nedeljo ob 13.00 na igrišču z UT).
1. mladinska liga
27. KROG: Aluminij - Brinje Grosuplje (v nedeljo ob 17.00).
Super liga MNZ Ptuj
RAZPORED 14. KROGA, V PETEK OB 17.30: Boč Poljčane - Gorišnica; V SOBOTO OB 17.00: Ormož - Bukovci, Središče - Markovci; V NEDELJO OB 17.00: Gerečja vas - Grajena Anpro, Stojnci - Apače.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 10.30: Skorba - Hajdoše; OB 17.00: Pragersko - Rogoznica, Podlehnik - Tržec; V NEDELJO OB 17.00: Dornava Digitalpartner.si - Makole Bar Miha.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Slovenja vas SMS sanacija - Cirkulane, Oplotnica Senčila Senica - Leskovec, Polskava avtop. Grobelnik - Zgornja Polskava.
Veteranske lige
+35 vzhod
RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 17.30: Dornava AAS - Markov-ci, Gorišnica - Rogoznica Gostilna Muršič, Grajena - Središče. Tekma Podvinci - Cirkulane je bila prestavljena na 14. maj. +35 zahod
RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 17.30: Apače - Tržec, Mons Claudius - Podlehnik, Gerečja vas - Pragersko. Tekma Hajdina - Skorba je bila odigrana v četrtek.
+40
RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 17.30: Spodnja Polskava - Ormož. Tekme Videm - Mladinec, Majšperk - Hajdoše in Zgornja Polska-va - Pohorje Oplotnica so bile odigrane v četrtek.
Rokomet • Liga NLB
RAZPORED 24. KROGA, V PETEK OB 18.00: Riko Ribnica - Jeruzalem Ormož, Gorenje Velenje - Urbanscape Loka; OB 19.00: Koper - Slovenj Gradec; OB 19.30: SVIŠ Ivančna Gorica - Trimo Trebnje, Dobova - Krka; V SOBOTO OB 19.00: Ljubljana - Škofljica. Tekma Celje Pivovarna Laško - LL Grosist Slovan je bila odigrana v četrtek.
1. B DRL (m)
24. KROG: Herz Šmartno - Velika Nedelja (v petek ob 19.30), Grosuplje - Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 19.30).
1. A DRL (ž), od 5. do 9. mesta
3. KROG: Krka - Žiher hiše Ptuj-Ormož (v petek ob 19.00).
Jože Mohorič
Planinski kotiček
Po Malgajevi in Fužinarski poti na Koroškem
Četrtek, 2. maj 2024
Planinske poti na Koroškem obdajajo mogočni gozdovi, med katerimi so prostrane jase, s katerih se odpirajo čudoviti razgledi na Uršljo goro, Peco, Pohorje, Olševo, Svinjo planino, Obir in druge hribe. Podali se bomo po Malgajevi in Fužinarski poti, ki se vijeta po krajih v bližini Raven na Koroškem. Seveda se bomo ustavili na eni od prijetnih koroških turističnih kmetij in poizkusili pravo koroško gaudo ali po naše malico.
Ker tudi letos izjemoma vozi 2. maja vlak na Koroško, se bomo na izlet podali z vlakom. Udeleženci izleta se zberemo v četrtek, 2. maja, ob 6.15 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka ob 6.27). Z vlakom se bomo popeljali do Raven na Koroškem, od koder se bomo podali najprej po Fužinarski poti mimo več kot 300 let stare kmečke hiše na Koroški Selovec, kjer stoji cerkev sv. Neže in Hiša Žalik žene. Po Breznikovem grabnu bomo sestopili do reke Meže, nato pa se po Malgajevi pohodni poti sprehodili do turistične kmetije Spodnji Lečnik, kjer bomo poizkusili domače koroške dobrote. Sledil bo sestop na Ravne na Koroškem, kjer bomo ponovno vstopili na vlak. Na Ptuj se bomo vrnili ob 20.04.
Skupne hoje bo za 4,5 ure. Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, kapa, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na domačiji Spodnji Lečnik.
Strošek izleta znaša 7 EUR, lahko koristite brezplačno vozovnico IJPP (upokojencev in starejših od 65 let) za vlak. Vsi drugi si vozovnico kupite sami. Prijavite se na www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do petka, 29. 4. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20240502, namen Fužinarska. Vodil bo Uroš Vidovič.
petek • 19. aprila 2024
Zanimivosti
Štajerski	17
		Kaj i	bomo i	danes	jedli	
SOBOTA zelenjavna enolončnica z zdrobovimi cmoki, jabolčna pita	NEDELJA goveja juha z rezanci, svinjski zrezki v zelenjavni omaki, krompirjevi ocvrtki, zelena solata	PONEDELJEK rižota z mletim mesom in zelenjavo, zeljna solata	TOREK segedin golaž, krompir v kosih	SREDA kitajski široki rezanci, motovilec v solati	ČETRTEK kisla juha, pražen krompir	PETEK fižolova kremna juha s testeninami, slivovi cmoki z drobtinami, jabolčna čežana
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Krompirjevi ocvrtki
•	4 veliki krompirji
•	1 velika čebula
•	sol po okusu
•	35 g škroba
•	2 žlici olja
•	olje za cvrtje
Krompir olupite in naribajte (kot jabolka za zavitek). Čebulo olupite in jo drobno sesekljajte. Na olju popražite krompir s čebulo, da se zmehča. Pazite, da ne porjavi, ampak se zmehča. Po potrebi ga zalijte z malo vode. Ko se krompir zmehča, ga dajte v posodo in malo ohladite. Dodajte mu sol in škrob ter dobro premešajte. Oblikujte
okrogle ocvrtke, lahko z navlaženimi rokami, ali pa si pomagate z žlico. Ocvrite jih v olju, da postanejo zlatorjave barve.
Kitajski široki rezanci
•	500 g piščančjega fileja
•	1 žlička soli
•	1/2 žličke popra
•	1/2 žlice moke
•	50 ml vode
•	2 stroka česna
•	1/2 manjše zeljne glave
•	1 zelena paprika
•	1 korenček
•	1 žlička rdeče paprike
•	100 ml sojine omake
•	200 g širokih rezancev
Široke rezance skuhajte v vrelem kropu in jih odcedite. Piščančji file narežite na
večje tanke koščke. Dajte jih v posodo, dodajte sol, poper, moko in vodo ter dobro premešajte. Popražite jih v voku na malo olja, da lepo porjavijo. Pražite v več delih, da se meso ne duši, ampak lepo popraži. Odstranite ga iz voka in vanj dajte drobno na-sekljan česen, na trak-ce narezano zelje, na trakce narezano papriko in korenček ter med mešanjem pražite, da se zelenjava zmehča. Potresite z rdečo papriko, dodajte sojino omako in dobro premešajte. Če je potrebno, še malo solite. Dodajte piščančje koščke in dobro premešajte. Na koncu dodajte še široke rezance ter dobro premešajte in še nekaj minut pražite.
Ormož • Dvorano občinskega sveta zasedli otroški svetniki
Najboljšeje doma pridelano
Pomen hrane, kije pridelana v lokalnem okolju, je bila tema pete redne seje ormoškega otroškega občinskega sveta.

Foto: arhiv občine
Ormoški otroški svetniki so tokrat govorili o pomenu prehranske samooskrbe.
Mladi svetniki, predstavniki ormoških osnovnih šol, so zasedli mesta za »okroglo« mizo v grajski dvorani, ki je običajno namenjena njihovim starejšim kolegom - izvoljenim občinskim svetnikom. Vsi so si bili edini, da je lokalno pridelana hrana najboljša in najbolj zdrava, zato jo je smiselno uživati čim več ter obenem s tem podpreti lokalne pridelovalce.
Gradnja namakalnega sistema
Otroška županja Kaja Mar, ki je vodila sejo, je k besedi povabila tudi ormoškega podžupana Zlata-na Fafulica in občinskega svetovalca za kmetijstvo Mirana Klinca, da sta predstavila, kako je z lokalno pridelavo hrane na Ormoškem. »Izvedeli smo veliko zanimivih stvari, veseli me, da smo glede lokalne pridelave v slovenskem merilu dokaj dobro organizirani,« je dejala, mladi pa so gostoma nato postavili nekaj konkretnih vprašanj, ki se nanašajo na posamezne krajevne
skupnosti. Fafulic je bil presenečen, kako dobro so se pripravili na sejo. »Tema je vsekakor zelo aktualna in pereča, v prihodnosti bo zagotovo še bolj, zato je prav, da se z njo ukvarjajo tudi mladi. Zavedajo se pomena doma pridelane hrane, tudi z ekološkega vidika, saj skoraj ni transporta in posledično onesnaževanja, veliko se na tak način tudi privarčuje, skratka, hvalevredno je, kako so ozaveščeni in kako jih stvar zanima.« Podžupan je otroški občinski svet med drugim seznanil s projektom izgradnje namakalnega sistema, za katerega je občina pridobila sredstva in ki ga bodo začeli v kratkem izvajati, s čimer bodo omogočili širjenje kmetijske dejavnosti na že tako izrazito kmetijskem območju.
Tržnica naj bo odprta dlje
»Nekatere šole že imajo svoje vrtove, za katere vzorno skrbijo in o pomenu prehranske samooskrbe ozaveščajo mlade. Vse, ki imajo doma vsaj majhen košček zemlje,
pa sem pozval, da na njem postavijo visoko gredo in si pridelajo nekaj zelenjave. Ni ga namreč boljšega občutka, kot da poješ nekaj, kar si sam pridelal.«
Otroški svetniki so opozorili na odpiralni čas ormoške tržnice. Na
njej je namreč mogoče kupovati le ob petkih, in to dopoldan, tako da tisti, ki so v službah, tja ne morejo. Mladi zato predlagajo, da je tržnica odprta dlje in še ob kakšnem drugem dnevu. Podprli pa so tudi idejo, da svoje starše pri nakupih v
trgovinah pocukajo za rokav in jim predlagajo, da se, če je le mogoče, odločijo za pridelke lokalnih pridelovalcev. Po zaključku seje so si skupaj ogledali e-transformer, ki je tisti dan stal pred OŠ Ormož. Kot je znano, gre za ozaveščevalno
vozilo, neke vrste potujočo učilnico, ki predstavlja prednosti vseh elementov krožnega gospodarstva, od recikliranja do popravila, souporabe in ponovne uporabe aparatov.
SD
18 Štajerski
Naše prireditve
petek • 26. aprila 2024
Cirkulane • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 10. sezona
Ponosni na novo generacijo pevcev
V večnamenski kulturni dvorani Cirkulane so 22. aprila peli pevski talenti OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacije Cirkulane. Dvanajst pevskih nastopov s trinajstimi pevkami in pevci je popeljalo v svet slovenske zabavne in narodno-zabavne glasbe.
Sponzorji so bili:
Občina Cirkulane, Komunalno podjetje Ptuj, I-vent, Lesnina, E-PLAST, Alojz Požgan, s. p., Vivapen, Target, Silkem, KRONA ZASS, MONTAMONT Fric Stanko, GT Gorsko in Sazas.
smo, da znajo zelo veliko. Ne glede na to, kdo bosta tista, ki bosta napredovala, zame ste vsi zmagovalci. Na vsakega izmed vas sem zelo ponosna, kako ne bi bila. Ni luštno stati na odru. Tudi jaz imam malo treme, učenci pa ste s pogumnimi koraki stopili na ta veliki oder in odlično zapeli. Čestitam!," je ponosna ravnateljica. Zahvalila se je Občini Cirkulane in županji Antoniji Žumbar za podporo v tem projektu, ki je omogočila, da so se ponovno predstavili tudi njihovi pevski talenti. Zahvalila se je tudi učitelju Marku Horvatu, ki je učence spodbujal in pripravil za nastope, družbi Radio-Tednik Ptuj, pobudnici in izvajalki tega edinstvenega projekta, prav tako vsem sodelavcem, ki so kakor koli pomagali, da je bil ta pevski nastop tako čudovit, in vsem staršem, ki svoje otroke spodbujajo k petju slovenskih pesmi in razvijanju njihovih pevskih in glasbenih talentov.
Iz OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacije Cirkulane, bo na polfinalnem odru nastopila Eva Gašperič v mlajši kategoriji, v starejši pa Vita Obran.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Iz OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, so peli: Blaž Šuen, Žana Voglar, Tom Grandl, Lana Crnkic, Vita Milošu:, Eva Gašperič ter Eva Štumberger in Zoja Štumberger v mlajši kategoriji, v starejši: Vita Obran, Iva Stramič, Lena Leskovar, Žan Luka Kokot in Neža Tolič.
Razveseljivo je, da je na letošnji oder stopila v pretežni meri nova generacija mladih pevcev, kar štirje so bili namreč iz prvega razreda, v starejši kategoriji pa so nastopili sami šestošolci. V 10. sezoni pa se na tej šoli s ponosom spominjajo tudi začetka tega edinstvenega projekta spodbujanja petja slovenske pesmi, saj so imeli tudi prvega zmagovalca. To je bil Nejc Kralj, ki je navdušil tako z igranjem harmonike kot petjem. Zapel pa je skladbo Tri planike Borisa Kovači-
ča. V drugem letu projekta pa je v starejši kategoriji zmagala Minea Gabrovec iz Zavrča.
Na mlade pevce so v občini Cir-kulane zelo ponosni, kot jih veseli, da nov zagon dobiva tudi zborovsko petje, za kar se zelo trudi učitelj Marko Horvat, ki je mlade pevce tudi pripravljal za nastop. Županja Antonija Žumbar je pozdravila mlade pevce in vse, ki so jih ta večer prišli spodbujat, starše, babice, bratce in sestrice ter druge obiskovalce večera slovenske pe-
smi in glasbe. Še posebej pa je vesela, da imajo po nekaj letih v Cir-kulanah ponovno pevski zbor. Pri tem pa je lahko pomembni gradnik tudi projekt družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, saj otroci iz občine Cirkulane zelo radi pojejo.
Pevcem je za njihove lepe nastope čestitala tudi ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek. Za učence OŠ, lokacije Cirkulane, od prvega do šestega razreda, ki so se predstavili, je to bil velik dan.
Pokazali so, kaj znajo. „Videli
Eva Gašperič, 5. r., OŠ
Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, pesem Malo, malo (Nina Pušlar), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo sem vesela, zadovoljna s svojim nastopom, nisem pričakovala, da se bom uvrstila v polfinale. Pri pripravi nastopa mi je pomagala mama, kije pevka, glasbenik pa je tudi moj oče. Rada imam živahne pesmi. Pojem tudi v pevskem zboru, polfinalu si želim čim bolje zapeti, da bi se uvrstila še v finale. Petje mi pomeni veselje, sprostitev."
V
Vita Obran, 6. r., OŠ
Cirkulane-Zavrč, lokacija Cirkulane, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki), zmagovalka v starejši kategoriji: „Vesela sem, prvič sem nastopila na tem odru. S projektom meje seznanil učitelj glasbe. Prijavili sva se skupaj s sošolko Ivo. Pri izbrani pesmi meje
pritegnilo besedilo, ima lepo sporočilo. Od slovenskih pevk rada poslušam Nino Pušlar in Niko Zorjan. Rada imam tudi angleške pesmi. V polfinalu si želim čim bolje odpeti."
Zavrč • Otroci pojejo slovenske pesmi in se
Razveseljujejo s
Zadnji aprilski nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so sestavili pevke in pevci OŠ Cirkula-ne-Zavrč, lokacije Zavrč. Nastopili so 23. aprila v kulturni dvorani v Goričaku. Čeprav jih je bilo le sedem, so s svojim petjem in glasbo navdušili občinstvo, starše, dedke in babice, sestre in brate ter druge, ki so jih ta večer prišli poslušat.
Kot vedno jim je zaploskala tudi ravnateljica Suzana Petek s sodelavci. V veliko spodbudo pa jim je bil tudi pozdrav župana občine Zavrč Slavka Pravdiča z lepimi mislimi o slovenski besedi, pesmi in glasbi. Predvsem pa je treba ohranjati in negovati slovensko besedo in pesem.
V čast 10. obletnici projekta, ki spodbuja petje slovenskih pesmi, je na oder stopila tudi svetnica in predsednica odbora za družbene dejavnosti občine Zavrč Doroteja Domjan. „Že sam naslov projekta nas nagovarja, da je zelo pomembno, da otroci pojejo slovenske pesmi, da je slovenska beseda tista, ki prevladuje v tem prostoru, da se ohranja in da bo jezik ostal še za naše naslednje generacije. Vsem nastopajočim čestitam iz srca, ker za takšen nastop potrebuješ veliko poguma, želim veliko uspeha ter da se bodo takšni dogodki vrstili še naprej," je še pose-
bej poudarila. Prvič v 10. sezoni pa se je zgodilo, da je zapelo več pevcev kot pevk, na završkem odru so se predstavili štirje.
Tudi završki nastop je pokazal, da se za slovensko pesem in glasbo ni bati, da mladi radi pojejo, ob tem pa se tudi veselijo in razveseljujejo vse, ki jih pridejo poslušat. Nastopili so: Staša Ernecl, Anel Videčnik, Lan Kokot, Domen Belšak, Xander Potočnik in Žiga Težak v mlajši kategoriji, v starejši Taja Belšak.
Komisija je za polfinalni nastop iz mlajše kategorije izbrala Domna Belšaka, iz starejše Tajo Belšak.
MG
Sponzorji so bili: Občina Zavrč, Komunalno podjetje Ptuj, I-vent, Lesnina, E-PLAST, Alojz Požgan, s. p., Vivapen, Target, Sil-kem, MPpro group Miran Pohorec in Sazas.
Pevke in pevci iz OŠ Cirkulane-Zavrč, lokacija Zavrč
MONTAMONT
Montaža, demontažain elektroinštalacije
MONTAMONT Fric Stanko s.p. Medribnik 9,2282 Cirkulane Tel: +386 31521439 E-Mail: fricstanko@hotmail.com
torek • 23. aprila 2024
Naše prireditve
Štajerski	19
veselijo -10. sezona
pesmijo in glasbo
Domen Belšak, 3. r., OŠ
Cirkulane-Zavrč, lokacija Zavrč, pesem V dolini tihi (Slak), lastna spremljava na harmoniki, zmagovalec v mlajši kategoriji: „Pričakoval sem, da se bom uvrstil v polfinale. Lani sem prvič sodeloval. Slakovo skladbo sem izbral, ker je lepa, sploh so narodno-zabavne pesmi lepe. Harmoniko igram dve leti, obiskujem glasbeno šolo, za igranje harmonike meje navdušil oče. Oboje, petje in igranje, mi prinaša veselje. V šoli so bili zelo veseli, da sem se uvrstil naprej. Želim si tudi finale."
Taja Belšak, 6. r, OŠ
Cirkulane-Zavrč, lokacija Zavrč, pesem Nisi sam (Ula Ložar), zmagovalka v starejši kategoriji: „Toje moj tretji nastop v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Trikrat sem bila že polfinalistka, v finalu pa še nisem bila. To pesem sem želela zapeti že lani, zelo mi je všeč.	fc
Obiskujem solo petje v Arsani. Rada pojem, pojem tudi pri pevskem zboru. Morda bom nekoč tudi sama pevka.'

A f\ SEZONA lU. PROJEKTA
Foto: Črtomir Goznik
'OJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
S projektom se ponovno vračamo na šole in s tem na šolske prireditve.
Dan po prireditvi (ob 19.00) bomo na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj ter na spletni strani objavili kratke izseke nastopov, na
koncu posnetka bodo objavljeni tudi zmagovalci.
www.otrocipojejo.si
A f\ SEZONA lU. PR01EKTA
novi tednik
Eiplast
Vent
mart ventilation
W
uiunpen
SAZAS
Podravje • Organizatorje presenetilo veliko zanimanje za ogled gradu
Nekateri prišli iz radovednosti, drugi obujat spomine
Za grad Bori je bila minula sobota prav gotovo zgodovinskega pomena. Po dolgih letih čakanja so se namreč ponovno zares odprla vrata za širšo javnost. Prišli so številni ljudje od blizu in daleč, ki so želeli videti, kako je objekt obnovljen in kaj vse ponuja.
Obiskovalci so z veseljem posedeli na terasi in si privoščili kavico, razvajali pa so jih tudi številni domači ponudniki s svojimi dobrotami.
V soboto skozi ves dan je bilo na gradu Bori skoraj nemogoče najti prosto parkirano mesto, voznike so usmerjali celo gasilci. Lepo vreme je namreč na grad privabilo številne obiskovalce iz bližnje in daljne okolice. Nekatere je gnala radovednost, drugi so prišli na brezplačne oglede po notranjosti objekta in razstavi, tretji so posedeli na kavici, se pogovarjali in obujali spomine. Marsikdo jih je z veseljem zapisal in odvrgel v prav posebno skrinjico spominov.
Precejšnja gneča je bila tudi ob stojnicah domačih ponudnikov, ki so ponujali različne dobrote in napitke. Med ljudmi sta se sprehajala upodobljena lika grof Jurij Friderik in grofica Marija Barbara Sauer. Monika Kline, v. d. direktorice Javnega zavoda Belana, je bila izjemo zadovoljna z obiskom in potekom celotnega dogajanja: »Pripravili smo zanimiv program za vse generacije in veseli smo ponovnega vrveža na grajskem dvorišču. Ljudje so očarani nad
obnovljenimi prostori. Številni so z nami delili svoje spomine, zato smo vzpostavili projekt Skrinjica spominov Bori, v kateri zbiramo zapise spominov in pričevanj o bogati zgodovini 20. stoletja, ko je na Borlu delovalo letovišče z bazenom.« Tudi v Društvu za oživitev gradu Borl že nekaj časa slavijo napovedano odprtje grajskega kompleksa. Po besedah predsednice Mire Petrovič je bilo zanimanje za vodene oglede po gradu zelo veliko. Njihova želja je,
da bi grad živel tudi v prihodnje. V okviru sobotnega Dneva odprtih vrat so izvedli več tematsko vodenih ogledov po gradu in razstavi zDravo. Popoldne so organizirali vodenja za otroke in otroške delavnice. Celodnevno dogajanje so zaključili s podelitvijo licenc za turistične vodnike in degustacijo haloških vin. V prihodnje bo grad odprt ob koncih tedna, torej petkih, sobotah in nedeljah, ter praznikih med 10. in 18. uro.
Estera Korošec
Franc Zagoršak iz Žamencev:
»Na grad Bori imam zelo lepe spomine, v mladosti smo se udeleževali raznih prireditev, predvsem plesov in zabav. Čestitam domačinom, ki so se borili za ponovno obnovo gradu, podobno kot to počnemo v Dornavi. Objekt je res lepo obnovljen in bo prav gotovo zaživel ter privabljal ljudi od blizu in daleč«
Pavlina Mahorič iz Maribora: »Tu so zelo lepi kraji in čudovita narava. Še vedno se spominjam, ko sva se z možem pred skoraj 60 leti z novim motorjem peljala na grad in prespala v eni izmed grajskih soban. Postelja je bila zelo velika z baldahinom in mislila sva, kako prijetno bova spala, pa žal vso noč nisem zatisnila očesa. V vsakem kotičku sem videla kakšno neprijetno senco, kije seveda v resnici ni bilo.«
Dragica Ivanuša iz Ptuja: »S prijateljico naju je zanimalo, kako je sedaj grad obnovljen, saj sva bili tukaj pred mnogimi leti. Sva prijetno presenečeni in očarani nad prenovo objekta. Zelo zanimivo je bilo tudi vodenje po gradu in razstavi, saj sva izvedeli veliko novega o zgodovini gradu. Z velikim veseljem bova še prišli tako na sprehod po okolici, mogoče tudi na kavico ali kak drug zanimiv dogodek.«
Jože Puc iz Strelcev: »Z velikim veseljem smo si šli ogledat našo domačo kulturno znamenitost. Na Borlu sem bil na zaključenem izletu v prvem razredu, pred 40 leti, ko je bil tukaj še bazen. Danes so seveda drugi časi in grad je zelo lepo obnovljen, zunanjost je čudovita. Upamo, da bo država uredila še preostali del gradu. Kavice si tokrat nisem privoščil saj meje bolj zanimala degustacija domačega piva.«
Marija Kolarič iz Male vasi: »V
šestdesetih letih sem dve sezoni na gradu Bori pomagala v gostinstvu. Bilo je zelo zanimivo, veselo dogajanje, tu so igrali ansambli... Gneča je bila velika, ljudje so prišli s kolesi. Če nisi dovolj hitro zaračunal pijače ali hrane, je marsikateri gost odšel kar brez plačila. Domov sem šla ob jutranjem svitu, s sosedo pa sva potiskali kolo kar direktno po bregu, da sva čim prej prišli domov.«
Brigita Lubej Frlež iz Majšperka: »Mi spoštujemo halo-ške kraje in smo z veseljem prišli na grad Bori, to je res ena zelo zanimiva in prijetna lokacija. Zelo smo veseli, da seje objekt spet odprl in da bo ponovno oživel. To je res velika pridobitev za haloški turizem. Mi vse naše prijatelje od drugod vedno popeljemo po Halozah in sedaj bo ena izmed naših de-stinacij tudi Bori«
Foto: EK
20 Štajerski
Za kratek čas
petek • 19. aprila 2024
griček, hribček
priprav« za pisanje in risanje s tušem
ponikalnica v planinski jami
ameriški	u a prava
wm glasbenik	??suk«-
i-m in pevec	nje pljuč
s havajev	njemuc
del možganske skorje z določeno funkcijo
poševni tram povezja
nemški skladatelj in dirigent (max)
stroncij
praženi sladkor
oče
strokovnjak za skladnjo
večji elipsast krožnik
pevka baruca
izvršni
organ štam-ali piljka oblast
tema, temnost
rano-celnik
prijeten
vonj spodnja površina sobe
strog opomin
stranski zgornji
del trupa
olupki (narečno)
prečna palica na lestvi
lojze spacal
voznica letala
2U2ELČJI ugriz rimski bog trgovine
skupek izrojenih
celic mišičnega tkiva
lutkovni režiser majaron
kantavtor smolar
sužnja v haremu
glavno mesto gane
vztrajen prosilec
uniformiran služabnik
publicist menaše
gmota zemlje, ki zdrsne po pobočju
igralec ulaga naselje
pri ljubljani
lojze potokar
velika morska
riba igralka kravanja
ameriška igralka blyth
veznik
reak- poiskanje, tivno izsledenje letalo storilca
ivan tavčar sredozemska rastlina
velik zabojnik
Glavni otok okrožja Saare leži v Baltskem morju, južno od otoka Hiiumaa in zahodno od otoka Muhu. Spada v zahodnoestonski arhipelag in s površino 2673 km2 je največji otok v Estoniji. Otok tvori glavno oviro med Riškim zalivom in Baltskim morjem. Južno od njega je glavni prehod iz zaliva, preliv Irbe, poleg polotoka Sörve, najjužnejšega dela otoka. V srednjem veku so otočani prečkali preliv in oblikovali ribiške vasice na livonski obali, zlasti Pitrage. V tistih časih je bilo lažje in hitreje preiti preliv proti bližnji Kolki, Saunagsu ali Mazirbi kot potovati s konji na velike razdalje v notranjost. Najvišja točka na otoku je 54 m nad morjem. Na otoku se nahaja tudi Kaali, območje devetih meteoritskih kraterjev v vasi Kaali. Otok ima veliko gozdnatih terenov in eden od simbolov otoka je brin. Na otoku živi 31.500 prebivalcev, glavno mesto pa je Kuressaare s 13.500 prebivalci.
Tedenski horoskop

3 OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Začetek maja bo pri vas zelo razburljivo in imeli boste veliko pozitivne energije in volje do življenja. Iz vas bo žarela neka magnetičnost, ki vam bo v pomoč pri ljubezni. Če ste samski, bo na kresni večer preskočila iskrica upanja. Previdnost ne bo odveč pri denarju.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Prepevali boste veselo in vdano pesem o sreči. Kresni večer bo čas za razmislek o tem, kaj vas veseli in vam prinaša veselje. Čas, ki je pred vami, bo obarvan v mistične barve in slediti boste morali svoji intuiciji. Energija vam bo nihala. Vzemite si čas za počitek.
0
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
V vaše življenje bo zapihal svež vetrič in vam podaril upanje. V oazi ljubezni se boste okopali v vodah čiste ljubezni. Določeni ljudje bodo odšli in prišli novi. Poglobite se v obveznosti na delovnem mestu in dosegli boste salomonsko rešitev. Spremljala vas bo romantika.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Maja se boste odločili in na pravilen način znali reči bobu bob. Pravzaprav se ne boste smeli obremenjevati s tistim, česar nimate. V pogledu službe bo zelo intenzivno in vaše misli bodo usmerjene v določeno točko. Telesu dovajajte dovolj vitaminov in mineralov v naravni obliki.
¡tfjtfh DVOJČKA
JW>V (21. 5. - 20. 6.)
Označevala vas bodo izrazita delavnost, pridnost in marljivost. Deležni boste pohvale in priznanja. Morali se boste naučiti postaviti meje. Pri tem vam bo v pomoč srčni izvoljenec. Na žalost, ali pa na veselje, boste plesali po njegovem taktu. Trenutki svobode bodo redkost.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Tkali boste svojo nit usode. Postali boste nadvse ustvarjalni. Pomembno bo, da si boste znali prisluhniti in negovati svojega notranjega otroka. Čas ne bo namenjen hitenju. Na ustvarjalen način vnesite tiste spremembe, ki bodo nujne. Ljubezen in romantika gresta z roko v roki.
ERUIRANJE - poiskanje, izsledenje storilca, REGER, Max - nemški skladatelj, pianist in dirigent, SINTAKTIK - strokovnjak za skladnjo
Kidričevo • V Župečji vasi na vaški gmajni
Jurijev blagoslov konjev
Na vaški gmajni v Župečji vasi je bilo v nedeljo, 21. aprila, zelo živahno. Na tradicionalnem, letos že 27. blagoslovu konjev seje zbrala lepa množica konjenikov in obiskovalcev.
Za najmlajše so postavili napihljiva igrala, ponujali so sladke dobrote, posebno doživetje je bila vožnja s konjsko vprego. Na prireditvenem prostoru so se slišale melodije domače glasbe, ljudje so posedeli, klepetali, konjarji pa med seboj izmenjevali izkušnje. Prireditev so organizirali krajani Župečje vasi v sodelovanju s Turističnim društvom občine Kidričevo. „Našteli smo 41 konjev, od tega sedem dvovpreg, dve enov-pregi, preostalo so bili jahači. Blagoslov je opravil župnik iz župnije Cirkovce Janko Strašek, zapele so ljudske pevke Vesele Polanke in Fantje treh vasi. Sodelovali so vozniki s traktorji starodobniki. Sodelujoči konjeniki so bili s širšega ptujskega območja. Lani je bila udeležba boljša kot letos, saj smo našteli več kot 60 konjev, letos jih je bila tretjina manj. Letošnji blagoslov je 27. po vrsti, številni so prireditvi zvesti že dolga leta. Krajani in člani društva poskrbimo za pogostitev, klobase, napitki in sladice so zastonj. Pomagamo si z donatorji, tako da lahko to prire-

Več sto obiskovalcev in konjarjev je prišlo na tradicionalni blagoslov.
ditev tudi izpeljemo," je v imenu organizatorjev povedal Jože Ko-kot iz Turističnega društva občine Kidričevo.
Župečani tradicionalni blagoslov priredijo ob godu sv. Jurija, ki velja tudi za zavetnika konjev.
Sv. Jurij je živel v tretjem stoletju, izhaja iz današnje Turčije, bil pa je krščanski vojak - vitez. Na freskah in kipih je pogosto upodobljen s kopjem v rokah, ko stoji ali jezdi na konju in s sulico prebada pošast v obliki zmaja. Zmaj v legendi
Foto: MZ
predstavlja zlo in prekletstvo, ki ga vera premaga.
Ena od legend godovni dan sv. Jurija povezuje s prihodom pomladi, zato tudi čaščenje „zelene-ga Jurija".
MZ
£
n

SJ
^ RAK
(21. S. - 22. 7.)
Odšli boste pogumno naprej. Edina stalnica so spremembe in v tem primeru boste napredovali. Uvideli boste novo srečo in harmonijo. Veliko boste razmišljali o službi in uspehi se bodo lesketali v skupinskem delu. V prostem času se odpravite v gozd.
LEV
(23. 7. - 22. 8.)
Pridobili boste odlične iztočnice za osebno in duhovno rast. Pravzaprav boste naredili veliko in se soočili s tistim, kar ste nekoliko prej odlašali. Zelo pridni in aktivni boste doma in naredili boste prenovo v krogu družine. Od sebe boste oddajali pozitivno energijo.
DEVICA
(23. 8. - 22. S.)
Vabila vas bo narava. Občutili boste notranjo osvoboditev in pogumno boste šli naprej. Pravzaprav boste postali zelo odgovorni in temeljiti, privlačile vas bodo tako spremembe kot tudi novosti. V vas se bo prebudil pustolovski duh, ki vam bo pokazal nova obzorja.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Na razpotju življenja bo nujno, da pospešite svoj korak. Vsekakor bo čas namenjen tudi prijetnostim in kreativnostim. Dobro se boste znašli doma in v objemu tistih, ki jih imate radi. Najbolj aktivni boste doma in naredili boste lahko veliko in našli moč in voljo za naprej.
VODNAR

(21. 1. - 18. 2.)
Jutra bodo nekoliko nemirna. Na kresni večer se vam bo izpolnila skrita želja. Seveda bo zelo spodbudno, da si pišete svoje občutke. Rast Lune bo spodbudila, da boste bolj prožni v pogledu poslovnosti. Pravzaprav je dejstvo, da bo čas namenjen tudi komunikaciji.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Zvezde so prepričane, da boste znali poslušati intuicijo in slediti svojemu notranjemu smerokazu. Uspehi se lesketajo v pogledu denarja in finančnih uspehov. V ljubezni vam bo partner postavil meje in pravila. Z njim se ne boste strinjali, a zaradi miru mu boste dali prav.
petek • 19. aprila 2024
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
kmetijska zadruga
AKCIJA VELJA OD 24.4. DO 20.5.2024 oz. do, razprtje zalofl
.. ¿cuUmfr...
W 9 TL
v *	'ß
v	P
""^Www.kz-ptuj.si
mm
j PAPRIKA RUMENA £ SADIKE ZEUE BABURABAGOLYHS RDEČE S/l
PARADIŽNIK RANI KUMARE SULATNE ARLETA ne/1 Ki DARINA E/l
BUČKE GOLDEN ZUCCHINI VI
POSEBEJ UGODNO
DNEVI DIŠAVNIC IN SOLATNIC 24.-29.4.2024 NA SADIKE DIŠAVNIC IN SOLAT -10% DNEVI KUMAR IN BUČK 29.4.-3.5.2024 NA SADIKE KUMAR IN BUČK -10% DNEVI PAPRIK 0.-10.5.2024 NA SADIKE PAPRIK-10% DNEVI PARADIŽNIKA 13.-17.5.2024 NA SADIKE PARADIŽNIKA -10%
KOSA MOTORNA STIHL FS 38 + DARILO g
(nitka+1dcl olja) \J
enostavni osnovni model za zasebne uporabnike; za ureiaiue vrb in okolice; z okroglim ročajem; preprosto poinjekje
kosiine guvii novo nitko: il prostornih! |du>| 112 mt[mlm'it.ales te2a|kgRi
BIO PLANTELLA ZEMLJA ZA PARADIŽNIKE 50L
LONEC CVETLIČNI DVOJNI
PRESRECNATIM KORES - KORI IN JULIJA VELESKI
Oktobra bosta zibala!
USTVARJALNIH 40 LET JURETA CODLERJA
Tudi otroci bodo prišli na vrsto
NEISHA NA PRISILNEM DOPUSTU
Prestala nujno operacijo
DAMJAN MURKO NA OBISKU PRI NATALIJI VERBOTEN
Pustil se je razvajati
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.

A -	^__,	, ■	-
Ali veš, da...
... ni nič nenavadnega, če obstaja veliko različnih vesolj - multiverzumov, da eno od njih vsebuje vse pogoje za življenje - podobno, kot se enemu od milijonov igralcev loterije posreči, da ugane pravilno zaporedje številk.
Več v reviji Science Illustrated in na www.alivesda.si
kjSsTRATL^
i ■ £
ismtimm mmm
i.,:? (m
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. aprila 2Q24
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o, Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudimi kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 1 12. Srečko Turk, s. p., Mure-tinci 44a, Gorišnica.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMA-INOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
KUPIM traktor in nekaj traktorskih priključkov. Tel. 041 597 984.
PRODAM travnik v Ločiču, 1,17 ha, in njivo v Trnovskem Vrhu, 63 ar. Tel. 041 550 319.
OBRAČALNIK, tračni, Sip 220, dobro ohranjen, prodam. Tel. 051 336 879.
PRODAM puhalnik za seno, traktorske brane brez valja in vinogradniške sohe 6 x 6 in 8 x 8 ter 280-kg svinjo, odstavljeno. Tel. 041 255 748.
NESNICE, 19-tedenske, rjave, gra-haste in črne, v začetku nesnosti, naročila po telefonu 040 531 246. Brezplačna dostava, Kmetija Rešek, Starše 23.
PRODAM teličko simentalko, staro 26 dni. Tel. 041 720 870.
KRAVO v 8. mesecu brejosti prodam. Tel. 041 825 057.
NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01.
NEPREMIČNINE
NAPRODAJ - obnovljeno stanovanje v Kidričevem v 1. nadstropju - z dvema balkonoma, letnik 1951, skupne neto površine 93,8 m2, Cena: 139.000 EUR. Kontakt: 051 455 010 S RE/MAX ali 02/6208 816
▼ POÉTOVIO
www.re-max.si/Poetovio
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Vogla r, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204.
OSAMLJEN moški z dežele brez obveznosti z lastnim domom, avtom, želi spoznati osamljeno prijateljico z resnim namenom od 60 do 72 let. Tel. 071 453 668.
n
ABNUŠ OKNA VRATA d.o.o. US^
KMETIJSTVO
www. roleta rstvo-arn us .si
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
KUPIM teličko od 150 do 200 kg, lahko je tudi limuzin. Tel. 031 865 585.
02 788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
PETEK. 26. anrU
00:00 08:00 08:30 09:30 10:00 10:30 11:10 12:00 13:30 14:30 18:00 19:30 20:00 21:50 23:00
00:00 OS: 00 08:30 09:00 10:00 10:50 11:20 12:10 17:00 18:00 19:30 20:00 21:10 22:10 23:10 23:55 01:00
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Materinski dan v Zamušanih
Materinski dan v Moškanjcih
Revija OPZ, 3.del
Utrip Ormoža
Starpoint prodajno okno
Video strani
Italijanska trgovina - v živo Zašpllaj in rakrikaj po domače Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Športnik leta 2023 Občine Goriš niča Astro - v živo Video strani
SOBOTA, 27. april
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Revija pevskih zborov občine Markovci
Utrip Ormoža
Ptujska kronika
Za pojmo prijatelji
Video strani
Starpoint prodajno okno Zašpliaj In zakrikaj po domače Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Pomladni koncert MoPZ Markovci Za prijatelje, glasbena oddaja Polka in Majolka šola za življenje Ananda, 4.del Starpoint prodajno okno Video strani
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Rova Relta
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj tel. 02 782 01 06.
PRODAM mizo, masivno, natur, barvana, dolgo 3 in široko 1 m, visoka 80 cm, pet stolov - okrasno izrezljani. Silva Jurič, Borovci 56b, tel. 031 815 064.
NEDELJA, 28. april
i:00 Video strani
;:00 Jutranja telovadba
;:30 Otroška oddaja
i:00 Koncert - Pesem druži nas
,:00 Veselo na Jožefovo
;:Q0 Dan OŠ Dornava
i:00 Športnik leta 2023 Občine Gorišnica
i: 10 Zašpifaj in za kri kaj po domače
:30 Polje, kdo bo tebe ljubil
':00 Zapojmo prijatelji
i:00 Koncert iz cerkve v Staršah
:30 Video strani
PONEDELJEK. 29. an ti I
';00 Video strani
;:00 Jutranja telovadba
¡:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja
':00 Materinski dan vrtca Videm
itOO Zašpilaj in za krika j po domače
:00 Ptujska kronika
:30 Utrip Ormoža
:20 Starpoint prodajno okno
;25 Video strani
:30 Italijanska trgovina ■ v živo
;:00 Veselo na Jožefovo
1:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
i;00 Pomladni koncert MoPZ Markovci
:10 Revija pevskih zborov občine Markovci
:30 Šola za življenje Ananda, 4.del
:20 Starpoint prodajno okno
i: 25 Video strani
VITKA POMLAD
Lažji za 4 kg: 6 opornih točkza hitro hujšanje + vadba za lepe noge
MINI KUHARICA
Sladic s semeni čija, korejska kuhinja, ideje za piščanca in najboljše ribjejuhe
MENOPAVZA
Zakaj se ženske počutijo nevidne?
ARHITEKTURA IN MODA
Sprehod po legendarnih ljubljanskih veleblagovnicah
Informacije in rezervacije:
TURISTIČNA AGENCIJA PLAYA, Puhova ulica 21, 2250 Ptuj
Tel. 02 292 60 04
¡nfo@agencija-playa.si www.agencija-playa.si
«»»i®»15
Cena vključuje:
• avtobusni prevoz po programu, 2 x polpenzion (zajtrk in večerja) v hotelu Adria Ankaran 4*,
•	voden ogled Pirana (vse glavne znamenitosti), • sprehod in raziskovanje čudovitega Mesečevega zaliva
(Strunjan), • obisk Muzeja solinarstva, • obisk mondenega Portoroža,
•	spremstvo, vodenje in organizacijo izleta.
petek • 19. aprila 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio4ediiik.si,
tel. 02 749 34 16 ali maijana.pihler@radtotedmk.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Aajerefe'TEDNIK
Kje, mami, tvoje je srce premilo, ki znalo je omiliti vsako bolečino? Kje tvoja zdaj je mehka roka, ki znala me pobožati je, tvojega otroka? Kje tisti nežen tvoj je glas, ki znal pomiriti je nas? Kje si? Kje, mami naša, zdaj živiš? A tam, kjer si, vsaj mirno spiš? Življenja dnevi s tabo so minili...
a spomina nate, mami zlata, spomina, tega niso nam ubili...
ZAHVALA
Ob boleči in kruti izgubi drage mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje
Sabine Arklinič
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih in bolečih trenutkih stali ob strani. Ni je besede, ki bi znala odvzeti bolečino, jo pa lažje premagujemo, ker vemo, da ste z nami še mnogi, ki se vas je dotaknila kruta smrt naše Sabine.
Hvala vsem, ki ste in še darujete za njene otroke, za vsak stisk roke, za vsako besedo tolažbe in za vsak cvet, ki krasi njen mnogo prerani grob, in hvala za spremstvo na njeni poslednji poti. Posebna zahvala gre p. Vladimirju in celotni župnijski cerkvi sv. Vida za vso pomoč, sveto mašo in molitve, pogrebnemu podjetju Mir, govornicam ge. Mariji Prelog in ge. Zdenki Golub ter ge. Marici za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano slovo in flavtistki za prelepo spremljavo. Zahvala tudi vsem sodelavcem podjetja Weiler, d. o. o., iz Maribora za pomoč in razumevanje. Hvala tudi vsem županom in občanom občin Podlehnik, Videm in Markovci, ki so nam priskočili na pomoč.
Vsem, ki ste z nami v teh trenutkih in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: otroci Sara, Žanet, Gašper in Jakob, mama Marija, brat Zlatko, sestra Mojca z družino ter ostalo sorodstvo
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, tete in botre
Marije Habjanič
IZ MOŠKANJCEV
nazadnje varovanke Doma upokojencev Ptuj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem
in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje,
sveče, za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo Domu upokojencev Ptuj, Društvu
upokojencev Gorišnica, Splošni bolnišnici Ptuj - interni oddelek
za nego in pomoč v njenih zadnjih dneh.
Hvala govornici gospe Nadi za poslovilne besede, pevcem
za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo,
duhovnikoma za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
V častitljivi starosti, 93. letu, se je poslovil od nas naš dragi oče, dedek, tast, pradedek in brat
Janez Korez
IZ STOGOVCEV 22
Zato bi se ob tej priložnosti iz srca zahvalili vsem od blizu in daleč, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Besede zahvale so namenjene tudi vsem, ki so darovali prelepo cvetje, sveče in za svete maše. Prisrčna hvala tudi za občutene izraze sožalja.
Hvala doktor Jovanovičevi ter sestram za vso pomoč. Hvala podjetju Mir za lepo organiziran pogreb in za vse storitve. Hvala pevcem in glasbeniku gospodu Petru za odigrano melodijo.
Zahvala tudi patru Toniju za lepo opravljen cerkveni pogreb.
Vsi njegovi najdražji
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.

A f\ SEZONA lU. PROJEKTA
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
S projektom se ponovno vračamo na šole in s tem na šolske prireditve, f Dan po prireditvi (ob 19.00) bomo na Facebook in § YouTube profilih Radia Ptuj ter na spletni strani | objavili kratke izseke nastopov, na koncu posnetka I	bodo objavljeni tudi zmagovalci.
Končane skupne so poti... v spominu so ostale, kot biser dni, kot sen noči, čas jih več ne rani...
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Stanislava Cvetka
UL. 5. PREKOMORSKE 3, PTUJ, NAZADNJE STANUJOČ V DOMU UPOKOJENCEV JURŠINCI
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v zadnjih trenutkih z njim stali ob stani. Posebej prijateljem, sorodnikom in znancem.
Zahvaljujemo se gospodu župniku p. Andreju Fegušu za opravljen obred in mašo, prav tako pevcem sv. Viktorina. Hvala osebju v Domu upokojencev - enota Juršinci ter pogrebnemu zavodu Javne službe Ptuj.
Žalujoči: žena in hčerki z družinama
Ljubezen najbolj boli, ko je več ni. C. Zlobec
SPOMIN
Minilo je 10 žalostnih let, odkar nas je zapustil naš ljubi
Franc Lačen
IZ OSTERČEVE ULICE 5 NA PTUJU
Ponosni in hvaležni smo, da smo Te imeli!
Vdova Silva z otroki
24 Štajerski
Tednikov mozaik
petek • 19. aprila 2024
Ptuj • Tudi letos bo občina poskrbela za majhne občane
Prijave za počitniško varstvo že sprejemajo
Na ptujski občini so tudi letos zagotovili sredstva za počitniško varstvo otrok. Na voljo bo devet terminov, prijave pa že sprejemajo.
Stroške izvajanja programa v času poletnih počitnic krije občina, starši prispevajo le za prehrano.
„Naša želja je, da otroci svoj prosti čas preživijo kakovostno, preko različnih športnih aktivnosti in ustvarjalnih delavnic. Zato tudi letos organiziramo brezplačno poletno počitniško varstvo, ki je namenjeno vsem otrokom, ki so bili v šolskem letu 2023/2024 vključeni v I. triado in imajo stalno prebivališče v naši občini," so pojasnili na ptujski občini.
Kljub številnim varčevalnim ukrepom, ki so jih letos sprejeli, na tem področju ne bodo varčevali. To je za otroke in starše, ki imajo predvsem v času poletnih počitnic velike težave z varstvom, zelo dobrodošla odločitev.
Kakšnih večjih sprememb glede na prejšnja leta ne bo. Program bodo izvajali od 1. julija do 30. avgusta. Razdeljen je na devet
terminov, po tednih. „V petdnevnem počitniškem programu bodo otroci imeli na voljo izredno pestre športne aktivnosti, ki bodo vključevale različne športne aktivnosti, spretnostne igre in poligone. Prav tako bodo imeli na izbiro različne ustvarjalnice. Predstavili jim bomo tudi različne spoznavne vsebine, obiskali nas bodo okoliški športniki, zanimive osebe, gasilci, policisti, reševalci, čebelarji, veterinarji, lovci," so program predstavili v ŠCD Eleja, kjer delujeta dobro poznana animatorja brata Malek s svojo ekipo.
Lokacije izvedbe počitniških aktivnosti ostajajo nespremenjene, športna telovadnica Mladika in Mestni stadion, veliko časa pa bodo ponovno preživeli tudi na prostem, v mestnem parku.
OKNA, VRATA R -GARAŽNA l/fl/lj^y
www.naitors.si
NAIiORS,
Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica
Hajdina • Tradicionalna peka perutnic
Bile so okusne in hrustljave
Na trgu pred hajdinsko občinsko stavbo je v petek, 19. aprila, dišalo po pečenih perutnicah. Osem vaških odborov jih je pripravljajo vsak na svoj način. Kletarji so priskrbeli dobro vinsko kapljico, občani pa prišli na okusno malico.
Dogajanje na trgu pred občino je bilo zelo živahno. Predstavniki vaških odborov so na osmih stojnicah pekli in cvrli perutnice, vsak po svoji recepturi. Zlato pečene ali ocvrte so šle še kako v tek vsem, ki so prišli dobrote poskusit. Poleg perutnic so postregli še različne solate in dodatke, tako da je bila malica zares okusna. Perutnice, ki jih na Hajdini tradicionalno pečejo v aprilu, nabavi občina. In to ne majhne količine, ampak 200 kilogramov - 25 kilogramov na vsak vaški odbor, ki pa jih je osem. „Po vaseh naše občine so med prvomajskimi prazniki kresovanja, postavitve prvomajskih dreves in različna športno-družabna srečanja. Na občini smo se odločili, da dober teden pred tem, ko so praznovanja po vaseh, organiziramo skupno občinsko druženje. Po
Pred tednom dni so na trgu pred hajdinsko občino spekli 200 kilogramov perutnic.
posvetu z vaškimi odbori smo se je družaben dogodek, obišče ga pred leti odločili, da bo to tradicionalna peka perutničk. Na prireditvi sodelujejo tudi kletarji, ki ponudijo vinsko kapljico, ki smo jo leto prej zbrali na martinovo. Peka perutnic
precej občanov, kar nas navdaja za zadovoljstvom," je povedal župan občine Hajdina Stanislav Glažar.
MZ
Med drugim bodo letos ponudili možnost obiska termalnega parka Terme Ptuj, obisk Kurento-ve hiše in ogled gradu. Praktično vse vsebine, z izjemo stroška vstopnice za Terme Ptuj, so za otroke brezplačne, starši krijejo le strošek malice in kosila v višini 45 evrov tedensko.
Dženana Kmetec

• wi nriklateniu domov se ]e
zlaHka da krux) prisego.
^.vLseUenaštrikuobmsel

Močan ego zle
AfORBWWWB»
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
Foto: CG
V torek je MO Ptuj prvič praznovala svoj novi občinski praznik, 23. april. V hotelu Mitra so premierno predstavili dokumentarni video Ptuj in sv. Jurij, posvečen prazniku MO Ptuj. Predstavili pa so tudi turistično--izobraževalni projekt 10 zakladov Ptuja, vse poti vodijo na Ptuj, in novo skladbo ter videospot Ptuj skupine Hudobni Volk.
Gozd postaja vse pomembnejši v turizmu. Na Višji strokovni šoli za kozmetiko in velnes v Ljubljani so odprli razpis za vpis udeležencev v program izpopolnjevanja za gozdne terapevtke in terapevte. Program se v Sloveniji izvaja prvič.
Prvega maja letos bo minilo 20 let od vstopa Slovenije v EU. Osrednja slovesnost bo 9. maja v Novi Gorici, ki bo prihodnje leto tudi Evropska prestolnica kulture 2025. Na Ptuju bomo 20. obletnico vstopa Slovenije v EU praznovali z že tradicionalno prireditvijo Spoznavajmo države EU, ki bo 10. maja na Mestnem trgu, v kateri vsako leto sodeluje blizu 300 mladih iz Vrtca Ptuj, osnovnih in srednjih šol. TD Ptuj, ki v sodelovanju z MO Ptuj pripravlja to prireditev, je letos na Ptuj povabilo vse evropske poslance. Slovesnost ob 20. obletnici bodo sklenili z dvigom evropske zastave v Evro-parku, ki ga je TD Ptuj uredilo ob vstopu Slovenije v EU. To je bil tudi eden prvih tovrstnih parkov v Sloveniji, v katerem plapolajo zastave vseh držav, članic EU, ob Kuren-tovanju pa tudi zastave največje
slovenske pustne prireditve. Med letom pa TD Ptuj izobeša tudi zastave podjetij, s čimer zagotavlja sredstva za obnovo parka oz. zastav in drogov.
V	Galeriji FO.VI v Strnišču je od torka na ogled razstava priznane italijanske slikarke Chiare Sorgato, ki se po trinajstih letih vrača v okolico Ptuja z novo samostojno razstavo. Leta 2010 je razstavljala v Galeriji Tenzor, ki je takrat še imela prostore v Mestnem gledališču na Ptuju. Leta 2011 pa se je predstavila tudi na 9. festivalu sodobne umetnosti Art Stays. V svojih delih se ukvarja z družbeno aktualnimi vprašanji.
V	Sončnem parku na Ptuju pa bo jutri dopoldan potekala slovesnost ob državnih praznikih, dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela, 1. maju. Če bo deževalo, bo prireditev v Stari steklarski, mladinskem kul-
Foto: Črtomir Goznik
20. obletnico vstopa Slovenije v EU bomo na Ptuju praznovali 10. maja s tradicionalno prireditvijo mladih Spoznavajmo države EU. Letos je v ospredju ekologija.
turnem centru. Slavnostna govornica bo Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije. Slovesnost bo spremljal bogat kulturni program, po slovesnosti bo tradicionalni pohod v Kicar, kjer bo popoldne tega dne potekala slovesnost Kluba brigadirjev Ptuj. Tridesetega aprila pa bo že tradicionalno na Panorami potekalo prvomajsko praznovanje s prvomajskim drevesom, kresom in s številnimi glasbenimi gosti.
Letos bo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož v okviru izdajateljske dejavnosti izdal tudi štiri večje publikacije: spremljevalno publikacijo posodobljene zbirke orožja, monografijo Stojan Kerbler - človek, Haložan in mojster fotografije, publikacijo Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju in osmi Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, po katerem smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor, da bo letošnji zbornik PMPO že osmi po vrsti, bo prejel Niko Krajnc s Ptuja. Danes sprašujemo, katerega leta je izšla knjiga Sveti Jurij -zavetnik Ptuja, ki jo je uredil Branko Vnuk. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 3. maja.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katerega leta je izšla knjiga Sveti Jurij - zavetnik Ptuja?
Ime in priimek:.........................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.