Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust llll.IIIH.1M .11.1 ■ ———, Uredništvo: Wolfova ulica l/l. Telefon 360 Upfava: W. . * _ Telefon 44 Qido vršila v ^^•kturi, kjer je pripravljena poseb- uvorana za skupne seje, kakor tudi .f*n*ki prostori za italijanske zastop-*** in avstrijske ter madžarske dele-K pogajanjem bo na predlog v?trijskega kancelarja dr. Schobra Pritegnjen tudi avstrijski poslanik v Rimu. Dr. Schober je posetil v Benetkah patriarha, prefekta in mestnega »upana. Rim, 10. okt. Minister Della Tor-netke** ^anes zve^er odpotoval v Be- MAD2ARSKE GROZOVITOSTI. Dunaj, xi, Gjjt (Izv>) Avstrijski liataljon II/5, ki se jp izkazal v bojih Pn R,rc“schlaguj so sedaj zamenjali koroški vojaki, ki so se v nedeljo popoldne pripeljali na Dunaj, kjer jih je Prebivalstvo prisrčno pozdravljalo. — ataljon II/5 je imel 13 mrtvih in 61 ranjenih. Kako so Madžari postopali •lika izpovedba avstrijskega prapor ščaka o usodi nekega vojaka, ki je padel madžarskim tolpam v roke. Nesrečneža so popolnoma slekli in ga nato križali. Hunske bestije'(!) so nato okoli križanega rajale in ga z bajoneti trpinčile, potem so mu staknili spolni ud in mu ga vtaknili v usta, in sicer še živemu. Ko so čez nekaj dni našli žrtev teh živalskih bestij, so videli, da je nesrečnež vsled strašnih bolečin ud pregrizel. — Madžari sploh ne naprav, ljajo ujetnikov, ako gre za navadne vojake. Vsakega umorijo ob nepopisnih mukah. , Bruck ob Litvi, 11. okt. (Izv.) Te dni je prišla v občino Sommerein močna madžarska tolpa, je presenetila orožnike, jih razorožila in jih zvezala, nakar jih je vlekla seboj čez meja Z nabito puško v rokah so jih silili; naj kličejo »2ivio Habsburg!« Ko so se nato začeli zbirati kmetje spričo tega nasilja Madžarov, so jih tolpe spravile na glavni trg in jih nato z grožnjami prisilile, da so tudi morali kričati »Živio Habsburg!« MADŽARI NAMERAVAJO OBSTRELJEVATI DUNAJ. šopronj, 11. okt. (Izv.) Po izjavah voditeljev madžarskih dobrovoljcev nameravajo Madžari prihodnje dni prekoračiti avstrijske meje. Takoj za njimi naj bi jim sledilo topništvo, ki ima nalogo, da obstreljuje Dunaj. Na ta način hočejo Dunajčane še bolj zbegati in omogočiti avstrijskim monarhistom, da izvedejo svoje načrte. BIVŠI POSLANIK SIMIČ UMRL. Beograd, 11. okt. Na današnji seji minstrskega sveta so sklenili, da se naš bivši poslanik na Dunaju g. Gjorgje Simič, ki je snoči umrl v Zemunu, pokoplje na državne stroške. Naročajte „Jugoslavijow! PROCES PROTI MORILCU MINISTRA DRASKOVIČA. Zagreb, n. okt. (Izv.) Na današnji razpravi se je nadaljevalo zaslišanje morilca Alije Aliagiča. Pri tem je prišlo na dan, da je njegov oče ubil svojo ženo, mater Alijagičevo. — Nato je bil zaslišan Dimitrije I.epandič, ki je izjavil, da je imel on nalogo, da umori ministra Draškoviča, da pa je to namero prepu.stil Alijagiču, ker ga ni hotel razžaliti. Zaslišan je bil tudi sokrivec čevljar Stevp Ivanovič, ki je pripravljal svoječasni atentat ha ministra pri Kolarcu, kjer pa je atentatorju Petroviču odpovedal revolver. ■— Prihodnja razprava v četrtek. IRSKA KONFERENCA. Londonn, 10. okt. Irska konferenca je bila otvorjena danes ob 11. Chamberlain zaradi bolezni ni prišel. Kot govornik angleškega odposlanstva je Irce pozdravil Lloyd George. Odgovoril mu je Griffith. Delegatje so se takoj lotili dela. O konferenci se objavijo bržkone samo kratka poročila. Irske člane je ob njih prihodu pozdravila velika množica rojakov. ENTENTA IN MAD2ARSKA. Budimpešta, n. okt. Kakor javlja »Magyar Orszag«, je ententa na Madžarskem uničilano letal in 75 motorjev, kar obsega vso madžarsko avi-jatiko s trgovskimi letali vred. GIBANJE V PRILOG WITTELS-BACHOVCEM. Szombathely, n. okt. (Izv.) Bavarski prestolonaslednik Rupreht se sedaj nahaja tukaj, kjer vodi razne poraz-govore s škofom grofom Mikesom in voditelji legitimistov giede ustanovitve madžarsko-avstrijsko-bavarske kraljevine pod vladavino Wittelsbachocev. Madžarski legitimisti so zaradi te namere Wittelsbachocev zelo vznemirjeni, ker ni mogoče tajiti, da imajo leti mnogo simpatije pri madžarskih monarhistih, zlasti pri stranki malih kmetovalcev. Zaradi tega se nekateri pristaši Karla Habsburga trudijo, pregovoriti bivšega kralja Karla, naj bi se čim prej povrni! na Madžarsko, da reši prestol. OBSOJENI MADŽARSKI VELE-IZDAJNIKI. Budimpešta 11. okt. Kakor poročajo Usti iz Kološa, je bila tam v soboto izrečena obsodba v velelz-dajnlškem procesu proti 82 Madžarom. 18. obtožencem se je posrečilo, da so pravočasno pobegnili. Izmed ubeglih je bil poročnik Terszansky in contumaciam obsojen na smrt, 12 drugih pa je bilo in contumaciam obsojenih na dosmrtno prisilno delo. Od prisotnih je bilo oproščenih 25, druge so obsodili v ječo do 25 let. VPRAŠANJE GORNJE ŠLEZIJE. London, 11. okt. K raznim vestem o priporočilih glede Gorenje Šlezije do-znava Reuterjev urad: Položaj Je ta, da so ministrski predsedniki zaveznikov v Parizu izjavili, da bodo priporočila sveta zveze narodov sprejeli. Od tega časa se velesile niti posredno, niti neposredno niso zanimale za to vprašanje. WIESBADENSKA POGODBA. Pariz, 11. okt. Wiesbadensko pogodbo je včeraj francoska vlada naznanila reparacijski komisiji. Komisija bo nemudoma začela proučevati vprašanje. Izrazila bo svoje mnenje menda že prihodnji teden. Clemenceau govori. Stari Clemenceau, zastopnik naj ekstremnejše ga radikalizmu napram Nemčiji, je doživel veliko zadoščenje, da je vodil politiko Francije v letih 1918 in 1919, ko je stala njegova domovina na vrhuncu svoje slave, polna zmagoslavja po svetovni vojni, visoko se dvigujoč nad Nemčijo. Najbolj goreči pridigar vzdržanja do zmage, jusau’ aubout, je videl, da je Sedan maščevan... Svoje delo je dovršil z mirovnimi akti v Versaillu. Po njegovem padcu mn je sledilo minististvo Briand, ki naj bi izvršilo njegovo dedščino. Od takrat ni bild čuti o Clemenceau. 2. oktobra so mu odkrili spomenik v Saim Hermine, malem kraju v Vendee. Ob tej priliki je govoril ves nekdanji Clemenceau, ki obsoja popustljivost Brianda in antante napram Nemčiji tei zahteva striktno izvedbo mirovnih pogojev. Zmaga nad Nemčijo je bila skupno delo antante in ta skupnost mora ostati tudi naprej. Nemčija je kazen iaslužila, ker je hotela vladati svet. Vodilo Francije je, da ne vlada drugih, a se tudi ne pusti vladati. Pravični mir za ves svet! Nemčijo smo prisilili na kolena. Kako so mogli dovoliti, da je to pozabila? Francija ima podpis Nemčije za obveznosti, ki danes več ne štejejo. Po mirovnih pogojih bi morala Francija soditi nemške vojne krivce. Toda sodnike in obtožence, te lipske bandite, so nosili naokoli v triumfu, njihove žrtve pa so izžvižgali. Včeraj je bila Francija zmagovalec. M naj pridemo do tega, da bo treba vprašati, če je še zmagovalec? Danes se brigajo sicer za mir v skrajnem orijentu. Toda pacitični ocean je daleč in Nemčija je blizu. Napoleonovi mirovni sklepi niso bili trajni In varnost, katero naj M dobila Nemčija z Elzas-Lotarinško, ni zabranila njenega poraza. Ce se je zmaga skupno dosegla, je treba tudi v miru skupaj ostati. Državniki bi morali vse storiti, da se dljance ohranijo. Financijelni poraz bi bil v tem trenutku v svojih posledicah enak vojaškemu porazu. Reparacijska plačila so se preložila. Javno mnenje mora izreči, da se ne more Francija nobeni svoji zahtevi in garanciji odreči In mora zahtevati prijorilelo, ki ji je zajamčena po mirovnih pogojih. Francija sme po teh določbah zahtevati, da vsak Nemec najmanj toliko davka plačuje kakor vsak Francoz. Bodočnost francoskih otrok zahteva, da je vsa Francija čuječa, se bolj kakor med vojno. V miru kakor v vojni mora biti domovina nad vse. Del francoskega časopisja ostro piše proti temu govoru. Vprašanje je tudi, če je Francija in sploh antanta danes še v stanu, da dosledno izvrši, kar ji ustvarila v Versaillu in sledečih mirovnih določbah. Veliko so govorili o pravici, a smo jo zlasti mali narodi le malo občutili. Zgradba pa, ki ne temelji na vseobči pravici, ne more biti trajna. ID KOI IZ ODBORA ZA POSLOVNIK. Beograd, n. okt. Danes popoldne je imel odbor za poslovnik sejo, na kateri so pretresali o poslovnem redu, in sicer poglavje 6, ki se tiče vprašanj in interpelacij, poglavje 8, o prošnjah in pritožbah in poglavje 9 o načinu glasovanja v skupščini. Odbor je prišel do 10. poglavja. Razprava.o jo. poglavju se bo nadaljevala jutri ob 16. V gori navedenih poglavjih se niso izvršile nobene znatne izpremembe. Največ izprememb je predlagal predsednik narodne skupščine dr. Ribar, posebno glede zaščite pravic narodnih poslanecv. Stal je na stališču, da se mora pri interpelacijah dati poslancem možnost široke diskusije in popolna svoboda razlaganja in časa. Posebno karakteristična je zahteva g. dr. Ribarja, da se po ministrovem odgovoru dovoli poslancu svoboda odgovora, kar dosedaj ni bilo dovoljeno, ker se je z ministrovim odgovorom pretres končal. Ta zahteva dr. Ribarja je bila sprejeta. Ti predmeti še niso definitivno sprejeti; sedaj se vrši prvo čita-nje poslovnega reda, ki naj sel ja za skupščino, drugo in končno čitanje pa bo prihodnji teden, ko bodo zbrani vsi člani tega odbora, VRNJEN DEBIT »NEUES WIENER JOURNALU«. Beograd, 11. okt. Minister za notranje stvari je s sklepom od 8. t. m. vrnil poštni debit dunajskemu listu »Neues Wiener Journal«, ki mu je bil odvzet 20. avgusta, ln sicer radi tega, ker je izpremenll smer svojega pisanja. Borzna poročila. Zagreb, 11. okt. Devize: Berlin 200.50 — 202, Budimpešta 37.50 — 38.50, Italija izplačilo 982 — 995, Italija ček 980 — 985, London 935 — 950, Newyork izplačilo 246 — 0, Newyork ček 242 — 0, Pariz 1800 — 1825, Praga 265.75 — 268, Švica 4350 — 4450, Dunaj 7.38 — 7.58. Valute: Dolar 240 — 242, avstrijske krone 12 — 0, carski rublji 12 — 15, angleški funti 935 — 0, francoski franki 1800 — 1810, nemške marke 198 — 200, romunski leji 200 — 0, italijanske lire 970 — 975. Praga, 11. okt. (Izv.) Valute: Marke 75.75, švicarski franki 1661. 50, lire 361, francoski franki 670.50, funti 352, dolarji 89.75, dinarji 145.75 leji 77.50, levi 62.75, avstrijske krone 2.90, poljske marke 1.225, madžarske krone 13.675. Dunaj, 11. okt. (Izv.) Na današnji privatni borzi je bilo zelo malo kupčije. Tendenca je bila slaba, vsled česar so bili tečaji zelo nizki. Med* drugimi so notirali dolarji 2950 — 3000, marke 2480, p.ljske marke 55, madžarske krone 460, lire 118 — 120, leji 2550, švicarski franki 550, funti 11.800, češkoslovaške krone 3350. Kdo izmed Korošcev se ne bi spominjal dneva, ko je padla demarkacijska črta? 1 Kdo se ne bi spominjal dneva, ko so prihrumeli nemčurji s lieil — klici v naše mirne kraje? 1 Dal — takrat je čutila vsaka dobra slovenska duša, »to bo gorje«! — Takrat so tekle Prve naše solze, ker slutili smo, da ognja, katerega je netil večletni nemški terorizem z »Stidmarko« na čelu, ni mogla pogasiti v par mesecih naša uprava! — D.-ics je gotovo: padec demarkacijske črte je bila naša poguba! Po usodepolnemu padcu demarkacijske črte smo s še večjo vnemo delali ’ 2°b za zob — z veseljem smo delali za narod — zadnjega dneva — zadnjega večera — zadnje noči! — Skoraj nistno spali zadnji teden; delali, upali ,n sanjali smo o svobodi; — prosti bomo. Popolnoma prosti — verige bodo Padle za vedno, svobodni se bomo združi 2 našimi brati, Srbi in Hrvati pod grujem mogočne Jugoslavije! Prepričani smo bili, da zmagamo — ker blago slovensko srce, ki ne pozna hinavščine, ni računalo s toliko propa-lostjo. Sanjali smo o svetlobi — a zbudili smo se v temi — bila je noč — temna noč! — Je to mogoče? smo se spraševali — je to mogoče, je to res?! — Ali smo res podlegli nemški goljufiji? — Hoo-ruck iiber die Drau! Hoo-ruck tiber die Lojbl. - Kdo bo šel? Oni čez Dravo — ali res mi čez Ljubelj? Ne, mi ne gremo nikoli, ker naša je ta zemlja! — In vendar smo šli! To, kar se nam je zdelo nemogoče — neverjetno, smo doživeli tako kmalu! — Prišel je dan, ko nas je zapustila naša uprava — zgubili,smo naše častnike — naše vojake in kako kmalu je napočil dan, ko je odhajal zadnji naš vlak — zadnja zveza z našimi brati v Jugoslaviji in izpostavljeni smo bili zopet sovražniku. Kdor je le mogel, je zupuetil domačo grudo, ker je vedel, da zaN njega ni več bodočnosti — doma! — V naročje Matere Jugoslavije smo se zatekli, polni tuge, polni žalosti, polni novega upanja, da »*as sprejme na svoje srce, da nam pomaga priboriti si nazaj to, kar nam je zločin vzel! Mati! Ali si privila nesrečne Tvoje otroke na svoje srce? Ali si jih tolažila v najhujšem trenutku — v trenutku, ko so zapustili dom, otroke, ženo, Imetje in šli za Teboj — k Tebi! in zapustili vse za Te s trdno voljo s Teboj živeti, ali s Teboj uinrcti!? — Drugi naši zavedni bratje Korošci, kateri so primorani še danes živeti onstran Karavank — koliko trpljenja, koliko solz, koliko žalosti preživijo, dan za dnevom. — Edina tolažba jim je ostala, da za vedno Koroška ni zgubljena. — Kako nas je bolelo nemško veselje — nemški Siegesfeuer na slovenskih tleh! — Namesto »Živijo« — »Heil«! — Zaprli smo naše domove, zamašili si ušesa, da ne bi slišali nemških zmagoslavnih strelov in godbe; vsaki strel je bil sunek globoko v naše srce! Moja bolest je dosegla vrhunec takrat, ko me je nemčurska kača s solzami veselja objela z besedami: »Las-sen Sle sich umarmenT die Deutschen haben doch gesiegt! — Da bi nemčurka, katera je bila v dobi Jugoslovanov Slovenka, zasadila nož v srce, vem, da ne bi tako bolelo, kakor ta Judežev poljub. Danes obhajamo obletnico žalosti in naše rane krvavijo tembolj močno! Ali nas vidiš Mati Jugoslavija? —-Ali veš, da je prava ljubezen edino v terpljenju preiskušena? Le v trpljenju se pozna ljubezen; le, kdor s Teboj trpi, je v resnici Tvoj! — In mi Te ljubimo in trpimo za Te in s Teboj! Prosimo Te, vrni nam ljubezen za ljubezen! — Glej, le Tebi je bila posvečena naša misel! Za Te trpimo radi; Vse, vse za Te! — Ne glej na one Judeže, ki so kupljeni od nemškega denarja; odpusti jim! — Odrešena domovina misli danes, na dan obletnice na nas in uresniči naše želje; pomagaj nam rešiti Koroško, ker Koroška mora biti jugoslovanska. Na dan obkk.I.v prisegamo koroškemu kralju Aleksandru, da hočemo ostati zVesti svoji jugoslovanski domovini. Živeti hočemo v nadi in z vso vnemo delati, da kmalu napoči dan, ko bo izbrisana naša žalost, ko bodo sqlze žalosti postale solze veselja, ko bo Koroška — jugoslovanska. Le takrat, ko bodemo kronali našega kralja Aleksandra na Gosposvetskem polju, le takrat bo pozabljeno vse, prav vse in radostnim srcem bodemo klicah: Gosposvetska Mati, blagoslovi našega kralja, blagoslovi nas! Koroški bratje in sestre, ne obupajte! Koroška mora biti jugoslovanska, kakor smo mi — Jugoslovani. Bog pa ne zapusti narod, ki je v trpljenju kova. Mislim, da bodem ustregla vsakemu Korošcu, čc se na tem mestu, ob priliki obletnice koroškega plebiscita, zahvaljujem »Gosposvetskemu Zvonu« za vso požrtvovalnost in pomoč, za vse, kar nam je dobrega storil. — K »Gosposvetskemu Zvonu« smo se zatekli, kadar nismo vedeli v naši bedi kam in »Gosposvetski Zvon« je nam pomagal, kadar je bilo mogoče. Korošči! Srca kvišku 1 'Zora puo«! bit’ če dana! Živel koroški kralj Aleksanderl Živela Mati Jugoslavija! DR. OTOKAR RYBAR: , V obrambo resnice. Sele danes mi je slučajno prišlo v roke »Jutro« od 29. septembra t, l, v katerem se zopet pojavlja stara soci-jalnodemokratična neresnica, da sem jaz pobijal »Narodno delavsko organizacijo« v Trstu. Jaz se nikakor ne bi proti tej trditvi branil, ako bi odgovarjala resnici, ker nikakor ne smatram za nečastno menjati nazore, ako se je kdo prepričal, da šo bili njegovi prejšnji nazori napačni, ali pa ako so se spremenile razmere in je vsled tega postala potrebna revizija prejšnjega stališča. Tempora mutantur et nos mu-tamur in illis. Nečastno je le tako spreminjanje nazorov in prepričanja, ki izvira iz sebičnih, iz nečastnih razlogov. Z ozirom na to potrebno razlikovanje prepuščam gospodi okolu »Jutra«, da sami rešijo vprašanje, v katero kategorijo spada sprememba nazorov tiste nekdanje slovenske narodno - radikalne omladine, ki je v prvih letih svojega razvoja podvrgavala neusmiljeni kritiki delovanje slov. napredne stranke, zlasti pa njenega voditelja, dr. Tavčarja, takoj po vstopu v praktično življenje pa pristopila tej stranki in se postavila pod okrilje njenih močnih gospodarskih organizacij, ki je potem zopet začela intrigiratl proti vodstvu te stranke in je razkričevati kot zastarelo, naposled pa pri volitvah za ustavo-tvorno skupščino z vzdignjenimi rokami prosila ravnoistega dr. Tavčarja, naj vendar prevzame kandidaturo, da $ tem reši vsaj en ljubljanski mandat za stranko. Istotako prepuščam njihovemu pre-sojevanju vprašanje, iz kakih razlogov, častnih ali nečastnih, so slovenski naprednjaki in njihova glasila po prevratu hvalili srbsko radikalno stranko in zlasti povzdigovali njena voditelja Pasiča in Protiča do devetih nebes; gakaj so potem ravno ta dva moža obmetavali z najustudnejšim blatom in posebno Pašiča prikazovali naravnost kot zločinca, tako, da me je isti v Parizu očitajoče vprašal, zakaj ga ravno slovenska glasila (»Slov. Narod«) tako ostudno napadajo. Gospodje naj potem povejo, zakaj sedaj zopet istega Pašiča proslavljajo kot najzasluženejšega Jugoslovana in zakaj so se tesno zvezali z radikalno stranko, tako tesno, da so ji celo žrtvovali svoje ideale in glavne točke svojega programa. Navedel sem te primere, da se spozna, da menjanje nazorov ni ravno nekaj nenavadnega v slovenski politiki, Ne bi bilo. torej nič hudega, če bi bil Jaz spremenil svoje nazore o 'narodnem delavskem gibanju. Vendar pa se to ni zgodilo in socialnodemokratska neresnica ne postaja nič manj neresnična, četudi jo ponavlja demokratsko »Jutro«. NDO ne samo jaz nisem pobijal, temveč ravno nasprotno sem jo jaz pomagal ustanavljati. Navedel sem že enkrat v tem listu, da je prišla po državnozborskih volitvah 1. 1907 deputacija rojansklh narodnih delavcev k meni in me z ozirom na nevarnost, ki Je pretila narodni stvari od internaciionalne propagande (ki je bila v Trstu laška, kakor je bila na štajerskem in Koroškem nemška), vprašali, ali ne bi kazalo ustanoviti narodno delavsko stranko. Jaz sem tem delavcem odgovoril, da bi s tem dosegli ravno nasprotje tega, kar želijo, namreč oslab-ljenje mesto ojačenje narodne stranke; da se pa parallziranje škodljive mednarodne (v rezultatih protlnarodne) propagande lahko na drug način doseže. Opozoril sem jih namreč, da slovenskih delavcev ne vlečejo k socija-listom marksistični nauki, o katerih ogromna večina, z agitatorji vred nič ne razume, temveč edinole gmotne koristi, ki jih pričakujejo od strokovnih organizacij. To dokazuje že dejstvo, da pri vseh socijalnih demokracijah ne štejejo politične organizacije niti toliko stotin, kolikor imajo strokovne organizacije tisoče članov. Strokovne organizacije pa ne samo, niso nikaka soc. dem. špecijaliteta, temveč celo nasprotujejo marksistični teoriji o napredujočem obubožanju proletarskega stanu, ker mesto, da bi to obubožanje pospeševale in s tem čim prej dovedle kapitalistični režim do prorokpvane katastrofe, za katero bi Imel zavladati 'so-cijalizem dvigujejo z vspešnimi mezdnimi boji delavski standart of life (živ-ljenske razmere) in zadržujejo, oz. preprečujejo popolno obubožanje in s tem dosledno tudi gospodarsko katastrofo. Soc. demokratje zato v Nemčiji ne priznavajo strokovnim organizacijam strankarskega značaja, temveč jih imenujejo svobodne. Organizacije pa imajo tam tudi katoliki, protestantje in liberalci. Nam v Trstu, rekel sem, treba torej samo narodne strokovne organizacije, da odtegnemo naše delavce škodljivemu vplivu nemških In laških socijalnode-mokratsklh voditeljev. Omenjena deputacija je to uvidela in se po mojem nasvetu odločila za ustanovitev Narodne delavske organizacije. V tej organizaciji sem jaz, v kolikor ml je dopuščal čas, sodeloval, bodisi kot odbornik, bodisi kot nadzornik od prvega početka do Izbruha vojne, ko je moralo prestati vsako društveno delovanje. Nastopal sem na njenih shodih in občnih zborih, kakor tudi na enakih prireditvah »Zveze Jugosl. železničarjev«, ki se je razvila iz železničarske skupine NDO in se ustanovila kot samostojno društvo, ko se je to pokazalo kot potrebno za nadaljni razvoj. tdeja ustanovitve samostojne narodne delavske stranke se je kasneje zopet pojavila. Propagirali so jo nekateri odborniki NDO Iz kar danes lahko mirno konštatiram, čisto osebnih razlogov. To in le to stremljenje sem jaz pobijal, ker sem bil prepričanja, da nam Je le z združitvijo vseh narodnih sil mogoče voditi boj na tri fronte: proti laški iredenti, proti mednarodni socl-jaldemokraciji in proti germanizatorni vladi. Nikakor pa nismo pobijali NDO kot take, kar bi bila najbolj nesrečna taktika, ker bi ‘ se bili potem delavci gotovo od narodne stranke odcepili. —• Pobijal sem to stremljenje v NDO sami, seveda ne s takimi sredstvi, kakor jih danes uporabljajo izvestni gospodje v Ljubljani proti NSS, temveč s potrpežljivim dokazovanjem škodljivosti vsa-cega cepljenja in z vztrajnim delom za delavski; interese. Da je bila ta taktika edino prava, se vidi iz tega, da so ravno delavci v svoli masi nastopali odločno proti vsakemu poskusu cepljenja in da so me vedno natančno obveščali o vsakem nasprotnem koraku vodilnih pristašev separatistične ideje, rekrutirajočih se po večini iz akademsko izobraženih krogov. Tako sem imel zadoščenje, da je zmagala ideja edipstva in da so naposled opravičnost te ideje priznali tudi začasni desidenti. Gospodje pri »Jutru« to tudi jako dobro vedo: saj j« bil g. dr, Knaflič, predsednik goriške podružnice NDO, g. dr. 2erjav pa v zelo tesnih stikih z voditelji disidentske struje. On je celo to strujo skušal izrabiti v svoje svrhe. Ko je namreč prav brez potrebe (vsaj brez nacijonaltie in gospodarske) ustanovil Zvezo slo. zadrug in s tem oslabil nestrankarsko Celjsko zadružno zvezo, je hotel v svoj strankarski voz vpreči tudi močno Tržaško posojilnico in hranilnico ter jo pozval, naj pristopi njegovi Zvezi. TPH je to iz gospodarskih in političnih razlogov odbila, hoteč ostati nadstrankarska. G. dr. Žerjav je pa svoje vabilo obnovil in zažugal, da v nasprotnem slučaju ustanovi v Trstu konkurenčno denarno organizacijo. — Posojilnica je ostala pri svojem sklepu a g. dr. Žerjav je prav s pomočjo omenjenih disidentov dal ustanoviti »Narodno posojilnico in hranilnico« in skušal pritegniti pa še neke druge zadruge. Njegova namera, da zanese razdor v tržaško narodno stranko, pa se ni po-sreča, ker je kmalu za tem prišel polom »Agromerkurja«. »Zvezo slov. zadrug« pa je od enakega poloma rešil — dr. Tavčar. Takrat smo v Trstu prvikrat spoznali, da je dr. 2erjav pripravljen strankarskemu interesu žrtvovati tudi najvišje narodne koristi. Treba namreč znati, da je bila Tržaška hranilnica in posojilnica naša najtrdnejša opora v našem narodnem boju, sredstvo, s katerim smo okoličanskega kmeta rešili iz laških oderuških rok; našemu delavcu pa omogočili, da si sezida hišico in s tem postane svoj gospodar pod svojo streho. Da odgovorim takoj na očitanje, ki sem ga že moral slišati, zakaj podpiram »disidentsko«' nar. soc. stranko, ko sem v Trstu proti cepitvi, naj konštatiram, prvič, da demokratska stranka v Sloveniji ni niti po svojem programu niti po svojem delovanju to, kar Je bila in je še danes narodna stranka v Trstu. Drugič, sem jaz v Trstu nastopil tudi proti cepljenju na drugo, namreč na »klerikalno« stran. Tudi v tem oziru se je večkrat, posebno pa iz Ljubljane skušalo zanesti razdor v naše vrste in ustanoviti tudi v Trstu »klerikalno« stranko. Pravilni in pomirjevalni naši taktiki ter uvidevnosti narodno čutečih duhovnikov se je posrečilo tudi na to stran ohraniti edinstvo. Demokratska stranka pa smatra za svojo glavno nalogo »pobijanje klerikalnega zmaja«. Tretjič, nisem bil jaz tisti, ki je ustanovil nar. soc. stranko v Ljubljani, temveč sem jo že našel, ko sem se vrnil iz Pariza. Da cem potem, ko sem našel tu fait accempli, boli simpatiziral s to stranko, nego z demokratsko, temu se ne bo nihče Čudil, kdor le količkaj pazljivo zasleduje delovanje stranke od prevrata sem. Vkljub vsemu pa sem vsakikrat, ko mi je bila dana priložnost, priporočal sodelovanja v vseh narodnih vprašanjih, ker je meni narodni interes suprema lex. — Ravno iz tega razloga sem jaz — in to je menda danes že javna tajnost — še pred občinskimi volitvami priporočal, da se glede županskega mesta na vsak način doseže z demokratskimi občinskimi svetovalci sporazum. Edini pogoj naj bo dostojna Volilna borba. Da se je JDS držala v tem oziru dane obljube, bi že zdavnaj sedel na županskem stolu moj prijatelj dr. Triller. Toda gospod! pri »Jutru« ni šlo ua županski stol, ni šlo za narodno čašt Ljubljane, kakor danes pišejo; njim je šlo edinole za to, da uničijo NSS. Izdana je bila parola: ali mi ali oni! In tako je pričel itsti ostudni boj, ki je začel z nezaslišanim napadom na »Jugosl. kred. zavod«. Ta napad je značilen za izvestno gospodo. Nič jih ni skrbelo, da zamore »run« na en denarni zavod, v sedanjih kritičnih časih, izzvati »run« tudi na druge in da je Izrabljanje sodne revizije v politične svrhe nevarno za ugled in zaupanje v objektivnost sodišča samega; »namen posvečuje sredstva« je bilo geslo, pod katerim se je hotelo ubiti političnega nasprotnika — NSS. Ali je potem čudo, da ta nasprotnik ni nič več hotel slišati o kakem kompromisu in da se je ogorčenje še stopnjevalo z ostudno gonjo proti izvoljenemu županu Pesku? Jaz iz svojega stališča globoko obžalujem sedanji razvoj stvari, vpričo tolike mladinske struje JDS pa se mu ne čudim: teror se vedno maščuje nad tistim, ki ga uporablja. Ljudem na luni. Včerajšnje »Jutro« me je napadlo zaradi članka, ki sem ga napisal v »Jugoslaviji« ob priliki obletnice koroškega plebiscita. Zlobna vsebina, da ne rečem nesramna vsebina, ker prihaja od strani tistih, ki za Koroško niso ničesar storili, se glasi, da jaz s svojimi napadi na našo vzorno državno upravo škodujem koroškemu vprašanju. Jaz nisem menjal svojih nazorov. Kakor sem za časa plebiscita agitiral za Jugoslavijo, izpodbijajoč laži zoper naše brate Srbe, ki so služile Nemcem in Nemčurjem kot najboljše agitacijsko sredstvo, tako delam tudi danes. Kolikokrat sem že zavrnil in obsjdil med našim priprost. ljudstvom močno razširjeno mnenje, da Srbi ne plačujejo nikakih davkov. Ravnotako pa pobijam in obsojam tudi danes korupcijo v vsej naši državni upravi — Razlika je samo v tem, da imam danes več skušenj, kakor kedaj prej, ker sem od‘ blizu spoznal gnilobo, ki kakor Strup razjeda naš državni organizem. In smelo lahko trdim, da je bil storjen na Koroškem največji greh baš radi tega, ker se je ta stran premalo uva-ievala. Izid plebiscita bi bil drugačen, ako bi se le malo oziralo na nas »kriti-kastre«. Ljudje so se pritoževali, upravičeno pritoževali in ako bi »kritika-stri«, ki imajo danes čast biti proti-driavni elementi, uspeli s svojimi zahtevami, ki so šle za ižboljšanjem upravnega aparata bi bila to najboljša agitacija za Jugoslavijo. V spomin mi prihaja konferenca v St. Jakobu v Rožu, na kateri sem spričo cele naše pebiscitne delegacije napadal našo upravo, ker ni skrbela niti za najmanjše potrebe našega ljudstva. Nemci v coni B so agitirali z lepo belo moko, ki so jo dobivali iz Jugoslavije in poceni prodajali, mi pa smo bili dostikrat brez moke in še takrat kadar smo jo dobili, je bila povečini pokvarjena, nerabna in poleg tega — draga! Cvijič in Jovanovič sta strmela. V Jugoslaviji, ki zalaga iz svojih žitnic pol Evrope, pa naj ne bi bilo lepe moke v agitacijske svrhe koroških Slovenčevi Kaj takega nikakor ne bi bilo mogoče, ako ne bi prišli na Koroško brezvestni ljudje, katerih edini namen je bil, da situacijo izkoristijo in napolnijo svoje žepe! Podobnih prjtožb sem imel na vsaki seji okrajnega Narodnega Saveza v Borovljah. Ker sem stal na stališču, da je najboljša agitacija za Jugoslavijo dobra uprava in da so vse besede bob ob steno, ako jih ni čutiti obenem tudi v dejanjih, sem neprestano opozarjal na hibe naše uprave, Ker nisem uspel ip me je minila potrpežljivost, sem skušal doseči uspeh s pomočjo slovenske javnosti s tem, da sem v dnevniku »Jugoslavija« opozarjal na razne napake, vsied česar sem bil od merodajne strani grajan. Evo: tak sem bil in tak sem tudi danes; in utrjen od težke izkušnje, še bolj energičen. Med tem, ko na eni strani izpodbijam napade na bratski srbski narod in na državo, pa na drugi strani — in to priznam odkritosrčno in s ponosom —• pri vsaki priliki bičam in *ic«r neusmiljeno bičam našo strankarsko vlado, v kateri sedijo poleg zastopnikov Srbov tudi zastopniki majhne peščice hrvatskega, in slovenskega naroda, ker je ta vlada kapitalistična in veleagrarna in ima največ smisla samo za »kšefte«. Pri tem pa seveda vedno poudarjam, da se slabe naše gospodarje naše države, katere je celo vladni »Slovenski Narod« nazval 6 Hotentoti, ne sme istovetiti z državo! Pribičevič vendar ni država! Pribi-čevič je policijo!, ki je, kakor je pisal »Balkan«, v stanu obesiti svojega lastnega očeta na najbolj prometni ulici v Beogradu, na Teraziiah. Mojc skromno mnenje je, da so bolj državni oni, ki streme za izboljšanjem današnjega obupnega stanja v državi, kakdr pa hlapci, ki hočeš nočeš morajo hvaliti delo Hotentotov. Ako bi naš narod, ki hudo trpi pod sedanjim strankarskim režimom, spoznal, da so postali vsi njegovi zastopniki plačani hlapci Pribičevičeve politike, ako bi naš narod spoznal, da ni poštenih ljudi med slovenskimi poslanci, ki bi v int«-resu države in naroda nastqpjli proti tej uničevalni politiki, ki nas bo pripravila, ako je ne bo kmalu konec, ob zadnji ugled in kredit, bi izgubil vso vero in vse zaupanje tudi v državo. In končno, ali misli »Jutro«, da je sedanji režim privlačen za koroške Slovence? Mežiška dolina je preblizu in preglasno govori. Same fraze in če hočete puške in bajoneti, ki bodo od njih imeli največjo korist tisti, ki so se zajedli v družbo »Omnium Serbe«, niso dandanes nobena privlačna sila več. Koroški Slovenci so navdušeni za pravično Jugoslavijo, kakršno želi večina jugoslov. naroda in ne ža Pribičeviče. Ako se bo pri nas pametno in pravično gospodarilo tako, da se bo vrednost naše valute dvigala in draginja padala, kar z ozirom na bogastvo naše kraljevine ni težko izvedljivo, bo narod zadovoljen, država pa postane privlačna sila za naše neosvobojene brate in tudi za druge. Prepričan sem, da sedanja vlada ni kos svoji nalogi in da je ne-obhodno potrebna izprememba režima, če hočemo zabraniti njen razkroj. To spoznanje je prodrlo že povsod, izvzeti so samo ljudje na luni, ki očividno sedijo neprestano v kavarnah in nikdar ne pridejo v dotiko z ljudstvom! B Henry Wkkham Steed. Kadar bo poznejši politični zgodovinar raziskoval in opisoval razvoje »rednjeevropeskih narodov, predvsem državnopolitične dogodščine Čehoslova-škega in jugoslovanskega naroda, njihove revolucionarne pokrete pred in med vojno, tedaj se bo med odločilnimi čjnitelji, ki so privedli do državno samostalnih tvorb Češkoslovaške republike in jugoslovanskega kraljestva, navajalo ogromno publicistično in časopisno delo, katero so izvršili revolucionarni duhovi in nam naklonjeni tuji prijatelji. Uničiti je bilo stoletne tradicije francoske, angleške in ameriške diplomacije, izpreobrniti javno mnenje in nazore o bivši avstro-ogrski monarhiji med širokimi sloji političarjev, znanstvenikov intelektualcev gospodarskih držav. Se nikdar ni informativna ba-seda in ofenziva tiska slavila v člo« veški zgodovini take zmage,imela takšen pomen, kakor ravno med silnim* vojaškimi in gospodarskimi dogodki svetovne vojne. Nositelja osvobodilnih jdej slovanskih narodov srednje Erop« sta bila S. VVatson in H. W. Steed. Poslednji je praznoval 8. okt. petdeset* letnico svojega rojstva. 2e pred vpjno. je bil priznana avtoriteta za vsa vprašanja srednje Evrope, o kateri je napisal znamenito knjigo The Habsburg Monarchy, ki je doživela več izdaj, Med vojno je postal vodilni urednik londonskega »Timesa« in zagovarjal protj sjlam reakcijoparnib predsodkov v Avstro-ogrski monarhij* razpad in osvoboditev mladih slovanskih n**u-dov. v družbi z. S. Watsonom je po dolgotrajnih naporih Izposloval priznanje ‘ jugoslovanskega odbora y Parizu in njegovega predsednika TrumbiČ* od strani italijanske vlade. Njegova ošabna zasluga je bila, da je došlo aprila 1918 do rimskega kongresa, ki je Od' lckiil rimsko politiko entente proti Avstro-ogrski. S tem kongresom j« bila zapečatena usoda bivše monarhije, V tistih dneh je Steed zahteval od ZZ-padnih drž^v, da se tudi formalno l*f#-čejo proti podonavski monarhiji, k»r je šele meseca septembra istega leta napravi! Wilaon. — J JI ■ I 11 Ulil 'tff Karel Capek: R. U. R. Domin (ji položi obe roke na ramena): Še eno minuto. Ali pa mi r-. ne nekaj,‘zelo hudega v lice — pa vas pustim. Ali pa — ali pa. Helena: Vi sto surovež! pomin: To ni nič. Mož mora biti malo surov. To je del njegovega bistva. Helena: Vi ste blaznež! Domin: Človek mora biti malo blazen. To je na njem najboljše. Helena: Vi ste — Vi ste — ah moj Bog. gomin: Torej vidite. Gotovi? elena: Ne, ne. Prosim Vas, pustite! Saj me boste zmečkali! Domin: Zadnja beseda, Helena, tieiena (se brani): Za nič na svetu — No Harry! (Trkanje.) Domin (jo izpusti): Dalje 1 , (Vstopijo Busmann, Dr. Gali in Hallemejer v kuhinjskih predpasnikih. Fabry a šopkom cvetlic in Alkvist z prtom Pod pazduho.) Domin: Ste že skuhali? Busmann (svečano): Da, Domin: Mi tudi. PRVO DEJANJE. Helenin salon, na leyl tapetna vrata in vrata v godbeni salon, na desno vrata v Helenino spalnico Na sredi okna z razgledom na morje in pristan. (Tolletna rnizica z drobnarijo, miza, zofa in fotelji, komoda, pisalna miza s Stoječo svetilko, na desni kamin tudi s stoječimi svetilkami Ves salon ima do podrobnosti moderen in čisto ženski značaj. Domin, Fabry, Hallemeier pridejo od desne po prstih In nosijo polno, m ročje šopkov in cvetličnih lončkov« Fjbrjr: Kam denemo vse to? Hallemeier: Ut (Zloži svoje breme in blagoslavlja z velikim križem vrata na desni.) Spi! Spi! Kdor spi, vsaj ničesar ne ve. Domin; Ona sploh ničesar ne ve. Fabry (stavi cvetje v vazo): Vsaj danes naj ue poči Hallemeier (ureja cvetje): Hudiča, dajte mi s tem mir! Poglejte, Harry, to je lepa ciklama. Kaj? Nova vrsta, moja zadnja — cykla-rtien Helena. Domin (gleda skozi okno): Nobene ladje, nobene ladje — dečki, to je že obupno. Hallemeier: Tiho! Ce bi vas slišala! Domin: Ona sploh ničesar ne sluti (zeva nervozno). Dobro je, da je vsaj »Ultimus« pravočasno priplul. Fabry (pusti cvetje): Ali mislite, da že danes? Domin: Ne vem.— Kako krasno je cvetje! Hallemeier (se mu približa): To so novi jegliči, veste? In to je moj novi jasmin, strela, jaz sem na pragu rožnatega raja. Iznašel sem sijajno metodo pospeševanja, človek božji Sijajne veste! prihodnje leto bom delal s cvetlicami čudeže- Domin (se obrne): Kako, prihodnje leto?,/ , Fabrp: Ce bi vsaj vedeli, kaj je v Havru — Domin: Tiho! Glas Helene zadaj od desne: Nana! Domin: Proč odtod (vsi odidejo po prstih skozi tapetna vrata). (Skozi glavna vrata na levi vstopi Nana.) Nana (pospravlja): Nesnage grde. Pagani. Bog me ne udari, ampak jaz bi jih — Helena (s hrbtom v vratih): Nana, zapni mi! Nana: No, koj, koj (zapenja Heleni obleko). Bog v nebesih, to so zverine! Helena: Roboti?, Nana: Še v usta ne vzamem imena. Helena: Kaj se je zgodilo? Napa: Spot je POPadk) enega pri nas. Pa tl začne zbijati PO kipih in podobah, škriplje z zobmi, pene krog lobe. — PopdlgOlM )e pobesnel, brr! To je huje od zverine. Helena: Katerega je popadlo? Nana: Tega — tega. Saj še krščanskega bnena nima. Teja if bpkvame. Helena; Radija? Nana: Prav tega, Ježešmarija, kako se mi to gabi. Se pajk ga mi tako ne gabi kot ti pagani. Helena: Ali Nana, da se ti ne smiliio! • Nana: Vam se tudi gabijo. Zakaj pa ste me pripeljali sem, Zaksi se vas noben pd njih še dotakniti ne sme? • Helena: Ne gabijo se mi, prav zares ne, Nana. Tako se ml smilijo. Nana: Gabijo se vam. Vsakemu človeku se morajo gabiti Celo psu se gabijo, niti koščka mesa noče od njih. Stisne rep in tuli, če začuti te neljudi. lej. Helena: Pes nima razuma. Nana: Boljši je kot oni, Helena. On prav dobro ve, da je nekaj več, in da je od gospoda Boga. Tudi konj se splaši, če sreča takega pogana. Saj to niti mladih nima, a pes ima mlade in vsak ima mlade. Helena; Prosim te Nana, zapejtjaj! Nana: No koj! Jaz pravim, da je to zoper Boga, to je Iznajdba hudiča, delati te maškare z mašino. To je zasmehovanje stvarnika, (dvigne roko) žalitev gospoda, ki nas je ustvaril po svoji podobi Helena. A vi ste once.JiH podobo božjo. Zato bo prišla strašna kazen iz neba, zapomnite si, strašna kazen! Helena: Kaj tu tako diši. ! ; Nana; Rože. Gospod jih je prinese). Helena: No, te so lepe! Nana, poglej! Kaj je danes? Nana: Ne vem. Ampak moral bi biti konec sveta. (Trkanje.) (Dali« prihOtoitA« Ob tej obletnici mu iskreno čestitamo ter mu izražamo nado, da bo še nadalje uspešno bianil v svojem dnevniku države, katere je med vojno soustvarjal! Naj še nadalje odmeva njegova ljubezen do jugoslovanskega naroda po evropskem časopisju ter brani interese naše mlade države proti nakanam sovražne države, ki snuje in kuje za-pletljaje in nevarnosti proti Jugoslaviji, v Albaniji, na Ogrskem, v Bolgariji in razpoloženje proti nji po Parizu, Genevi in Londonu. Dnevne vesti. — Ljudje na luni. Kakor Izhaja iz včerajšnjega »Jutra«, ki je Iznašlo ljudi na luni, se bodo v najkrajšem času vršile volitve. Ker demokrati dobro vedo, da jim je med našim ljudstvom odklenkalo, ker so izdali njegove Interese, se bodeta odpeljala z aeroplanom minister advokat dr. Kukovec In Žid dr. Žerjav Kuhnding! na luno, kjer priredita prvi volilni shod. Beri Včerajšnjo brzojavko v »Jutru«! — Prva seja skupščine bo nepreklicno dne 20. t. m. ter morajo vsi poslanci priti tega dne v Beograd brez posebnega povabila. — Za realno češkoslovaško - Jugoslovansko vzajemnost. Za študij češkosl. književnosti. Češkoslovaško ministrstvo za šolstvo in narodno prosveto je z namenom, da se čimbolj zbliža češkoslovaška - jugoslovanska kultura, sklenilo, da se ustanovita dve celoletni štipendiji po 12.0'JC češkoslovaških kron za državljane SHS, od katerih bi se 'ena podelila za študij Češkoslovaškega Jezika ln književnosti, druga P« ga češkoslovaško zgodovino na češkoslovaških vseučiliščih in sicer že za •■olsko leto 1921/22. Prednost Imajo mlaJi profesorji, ki so položili diplomski Izpit iz slavistike, ozir. zgodovine In katerih bi eden imel voljo, da se posveti češkoslovaškemu Jeziku to književnosti, drugi pa češkoslovaški 2godovInI, posebno taki, ki bi se pozneje hoteli potegovati za nrofesure na vseučiliščih. Ako bi takih kandidatov ne bflo. se bosta Štipendiji podeli1! absolventom navedenih strok, končno pa slušateljem navedenih strok od 5. do 7. semestra. Dijaki, ki bi dobili to štipendijo, bi sc morali obvezati, da bodo ves čas, za katerega velja ta štipendija, t, j. leto dni bivali v Pragi. — Ti štipendiji bosta veliKe važnosti za ukrepitev kulturne vzajemnosti in le ta korak češkoslovaške vlade kar najtopleje pozdraviti. Kolikor je nam znano, se Ig posebno toplo zavzemal za to. da se Ojnogoči jugoslovanskemu dijaStvu študij Seške kulture, tukajšnji genorabt konzul CSR g, dr. Beneš In sta tj dve us.anovi SOtpvo sad njegovega prizadevanja, k! Je od vseh početkov njegovega prihoda v Ljubljano ustremljeno na to, da se zgrade wdni temelji za realno češkoslovaško - jugoslovansko vzajemnost — Najemnine v novih hišah. V seji ministrskega "sveta se je nedavno sprožilo, W ae najemnine v novih hišah maksimirale, ker so pretirano visoke. Ker m pl se s tem vzelo veselje do zidanja npvlh hiš, se začasno v tem oziru ne bo ničesar spremenila. — Dražba tobačnih zalog, ki so v Sloveniji v rokah Invalidov in vojnih vdov, ie odgodena na nedoločen čas. —Na meščanski šoli v Krškem se za« Sne pouk dne 17. 1 m., ki je bil prekinjen. — Zborovanje kočevskih okraj, uči-te«. društva. V stanovskem glasilu 6. t m. g poziv za naše zborovanje 15. t. m. v jvlbnlcl. Ker Je tega dne prisega učiteljstva »očevskega sodnega okraja v Kočevju, se ■am nudi lepa prilika imeti enkrat po dol- presledku v svoji sredi najoddalje-®ejle tovariše ln tovarišice. Zato zborujemo tega dne v Kočevju, takoj po prisegi, M le ob 10. url v Soli. Glade skupnega kosila prijavite se tako) šolskemu vodstvu v Kočevju. Predsedstvo. -- Slikarska šola »Probuda« v Ljubljani. Kakor že splošno znano se pri in# pouk dne 15. t. m. in sicer z vsemi aka-flemlčnlmi predavanji. Poučevali bodo sami najbolši strokovnjaki in umetniki. Vpijanje Je do preklica vsaki dan od 16.— ure na tehn- sred. šoli v pritličju desno, b8 4, pri voditelju šole akad. slikarju anJ» Sterletu. Opozarjamo ln priporo-jJiBo na to velevažno In prvo tako Solo v "'OVenljl za vsakega Izobraženca- Sprejemajo se dame in gospodje s primerno šol- Izobrazbo. Pouk bode tudi popoldanski ® večerni. Natančneje pri voditelju šole. Avstrija se bofl za tvoja živila. Ne-geena valutna razlik« Je kriv«, da se v m tiv.01! 24 na* denar ceneje dobe živila, m Im Avstrija od nas Izvaža, n. pr. slanina, Tak0 velia, n- n. I 8i»- alM naših 56 — 60 kron (pri nas 80—84 Kron!), 1 liter vina naših \2 — 16 kron ES2ft.*5i 3M 40 * vež)- Sed3> ie deželna vlada v Gradcu odredila strogo kontrolo nad Izvozom vseh živil preko meje. Revidirajo u vlaki pa tudi avtomo- , ~ ?* *J°*oslovansko Matico« !e nabral g. Scheln, učitelj, Knapi - Bukovščica # kron. Posnemajte! . - Društvo upokojencev lažne *elez-■jc« naznaja svojim članpm, da j c, umri naš Hm g. Jvan Dežman, vttjt rwldem južne železnice v pokoju. Pogreb se vrši v sredo 11t m. ob 4 nrl popoldne iz hiše žalosti, M«r*a steza št 2. (Ulic* na grad). Člani jVSEft Macv •“*- *“■ ~ »po8po,ve|*ken,u Zvonu« Je daro* Jai t. M. Bogomil Orožen v spomin plebiscita, oz. sobojevnikov poginulih v Karavankah 100 kron. DenaT smo Izročili svo-mHH namenu. ** Oasilno društvo r St. Vidu nad Llub-Je v nedello 9. t m. s sodelovanjem sosednih gasilnih društev (Tacoa, Gamelj-3* Wrni8e, Vlžmarje, Dravlje, Podutik, Staneče, Ounclje In Medno) priredilo ve.Iko jodo na daljavo 1200 m v Vižrnarje in Je bila zelo zanimiva ln Je pokazala, da Je wjdl polnila dve ročni brizgalni. Vaja le zelo zanimiva in Je pokapala, da je možno napeljati vodo na označeno In še Večjo razdaljo, kar je posebno važno ob sedanjem, vsled dolgotrajne suše, sploš* nem pomanjkanju vode. Vsa čast vrlim gasečem, ki se tako pogosto in vztrajno ter •vsestransko vežbajo v slučaju nesreče v —.—..... tudi i,< . —— vl>n n, razmaha> kajti zanje same je do-’®i velika žrtev, njih delo. — Vaji je prisostvoval g Fr. Samsa iz Magreba, lastnik dobavo Sasf- orodja in drugih ^vireoscin. »Du,Tu Ni d,iiak- ni dijakinja, kdor nima — ^_‘]asKega koledarja« »Jugoslovanske Ma-. W »voli vsebini ie diiaJki ko- ledar pravi kažipot dijaštvu in po svojem namenu vreden, da ga kupijo lijaki Zato mladina, segaj po »Dijaškem koledarju« ln pokaži, da častiš svetle tradicije slovenskega dijaštva. — Razpisi služb. V območju gradbene direkcije za Slovenijo je popolnlti 7 mest državnih cestarjev in sicer v okrožju gradbene sekcije v Ljubljani 2, Novem mestu 2 ln Mariboru 3 z mesečno mezdo 60 kron, s pravico do 8 štiriletnic po 6 kron mesečno In nadomestek za službeno stanovanje v letnem znesku 100 kron, ki niso nastanjeni v cestarski hiši. Dokler velja naredba o dravinjskih dokladah, se Izplačujejo iste tudi cestarjem in sicer po 28 kron dnevno, ženam in otrokom pa po 8 kron dnevno. Pravilno kolekovane prošnje za ta mesta je vložiti pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani (Turjaški trg 1) ali pri vodstvu gradbene sekcije dotičnega Okrožja do dne 31. oktobra 1921. Prošnji je treba priložiti: 1, rojstni (krstni) ln domovinski list, 2. spise O dovršeni vojaški službi, 3. uradno zdravniško spričevalo o telesni usposobnosti za cestarsko službo, 4. spričevalo o nravnosti, 5. dokazilo, da Je prosilec vešč slovenščine v besedi in pisavi, šolska Izpričevale. Mesto se podeli definitivno po enoletnem zadovoljivem službovanju, onim pa, ki so v cestarskih poslih že izvežbani, takoj po imenovanju. Prosilci izurjeni v kaki stavbeni stroki, nadalje oni, ki so bili že pri vzdrževanju oest zaposleni kot stalni delavci in volni invalidi, ki so sposobni za tako službo, ter bivši dobrovoljci imelo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest V ostalem pa si gradbena direkcija glede podelitve služb pridržuje prosto roko, — Prostovoljno gasilno druitvo v štopanji vasi priredi y nedeljo dne 16. okt. vinsko trgatev v vseh prostorih gostilne g. Anžič-a po domače pri Soržu. Prireditev obeta biti zelo zanimiva, nakar slavno občinstvo opozarjamo. Odbor. — Prodala pločevinastih škatljic. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski In obrniški zbornici v Ljubljani, da proda okoli 25.000 pločevinastih škatljic od konserv In prepečenca. Od teh škatljic se jih nahaja okoli 10.000 Y intendantskem skladišču v Mariboru. Na celo v posameznem skladišču »e nahajajo^ količino glaseč« se pismene ali ustmene ponudbe, se sprejemajo do 18. t. m. dopoldne v intendantu ri Dravske divizijske oblasti v LJubljanl ,dne 21. okt t 1. dopoldne v Pisarni volnega okrožja v Mariboru. Pogoje je moč vpogledati pri divizijski intendanturi v Ljubljani ali pri komandi vojnega okrožja v Mariboru — Popravek. V včerajšnjem članku »Politična perspektiva« se mora kon£n| stavek glasiti: Ca bi bil Protič danes samo desiden med radikalci, gotovo je, da bo morala danes ali jutri radikalna stranka kreniti za njim (ne za Pašidem, kakor Je napačno natisnjeno!) da reši sebe in državo. ali pa prepustiti dedščino v Srbiji zemlleradnikom, z ostanki pa utone med demokrati in izgine i njimi vred. Zabavni večer »Dobrodelnega društva tiskarjev* v nedelfo 16. t. m. v »Unionu« obeta mnogg gobave In uiit-ka. tja sporedu so pevske točke opernih solistov in komični nastopi (lanov drame, koncertne točke godbe Dravske divizije pod osebnim vodstvom g. kapelnika dr, Čerina in ples. Na ražpolago le tudi bogat srelolov. Začetek ob 1, uri, Vstopnina 5 dinarjev. Uubllana, = Preselitev oddelka ministrstva *a trgovina in industrijo v Ljubljani. Qd 13. t. m. naprej uraduje ta oddelek v novih prostorih, m si?«r predsedstva ter referati za per-sonalije, obrtni red, kreditne zavodp In delniške družbe, trgovsko in obrtno šolstvo, merol»kj*stvo, vložišče, registrat^ra ln pisarn? n« TuriaSkem trgu št. 3, referati za sekvestracije, trgovsko, industrijsko ln obrtno pospeševanje ter centralna uprava za tj-govski promet pa na Turjaškem trgu It. 6. Dne U. in 12. oktobra se ne bo ura-dovalo. — Imenovanje. G. Miloš Stibler, inšpektor v oddelku z« kmetijstva v Ljubljani, je Imenovan za inšpektorja I. razreda in načelnika v ministrstvu za kmetijstvo to vod*. — Umrl le v Vnanji loricl pri Ljubljani v soboto, dne 8. t. m. g. Ivan Gregorin, posestnik, gostilničar in trgovec. Pokojni je bil oče člana ljubljanskega glpd«HSča ter je dosegel starost 80 let- Blag mu spomin, preostalim sožalj?! = Beraški prašnik v Ljubljani j* v«aki petek. Tujec, ki pride v petek v Ljubljano, si lahko roi$lj. da Je polovica ljubljanskega prebivalstva beračev. Prav Je. d* J usmiljenje z reveži, toda ta privilegij rlšča tudi nmogo nepotrebnih. Sploh pa se naj preskrba revežev nekoliko moder zirala. Naj se ali predpiše posebna d< doklada ali pa se pozovejo ljubljanski posestniki, trgovci, obrtniki itd. k prostovoljnim prispevkom, a posebni ubožpl sveti naj bi podpore razdeljevali med resnično potrebne. Prepričani smo, da bi prvi ali drugi način vsi Ljubljančani pozdravili, da hj imeli ob petkih mir za sveje poslovanje. Dobrodelno društvo tisborp g Ljubljani Maribor. k! um podpira izključno le vdovf in sirote rlih, padlih in pnemqglih (Slappv, prpznuj^ v nedeljo, dne 16. oktobra t. 1. svojo 25 letnico. Ob tej priliki priredi zabavni večer v veliki dvorani „UNI0NA“ z bogatim sporedom in plesom, na kar sl. občinstvo že danes opozarja. Kolo jugoslovanskih sester. Navdušena Jugoslovanka nam piše: Z velikim veseljem sem čltala, kako pridno deluje v Ljubljani »Kolo jugoslovanskih sester«. Zakaj se v Mariboru ne ustanovi pouružnica? Kje so dame naših odvetnikov in naše inteligence? Zakaj se ne bi ravno tukaj na meji ustanovilo podružnico? Ko so prišle naše ljubljene sestre Srbkinje v Maribor, je žensko društvo jim napravilo v »Narodnem domu« čajni večer In bila Je tam sama lntcll^tnca skupaj. Zakaj niso tudi ženske nižjih slojev sklicale in tudi njim govore držale, kako se mora otroke vzgojiti? Le vse ženske v eno kolo vseh slojev, potem bo kolo veliko. Upamo, da se bo v kratkem tudi v Mariboru ustanovila podružnica »Kola jugoslovanskih sester«. Protestni shod stalnih nameščencev. V nedello dopoldne je bil v veliki dvorani Narodnega doma velik protestni shod javnih in zasebnih nameščencev, na katerem so razni govorniki razpravljali o vzrokih sedanje draginje ter se z ostrimi besedami obračali do vseh onih činiteljev, ki so krivi sedanje krize srednjega stanu, zlasti še stalnih nameščencev. Zanimivo je bilo posebno poročilo profesorja Pečevnika, ki je omenil, da se je z obveznim odtegovanjem vsem državnim nameščencem in z deleži, katere so posamezniki vplačali, do danes zbralo nad dvesto milijonov, dočim nihče ne ve, kaj se je zgodilo s tem denarjem ter uradništvo nima doslej od te vsote nobenih obljubljenih dobrin. Končno je bila y zmi-slu obravnavanega dnevnega reda sklenjena resoluclia ln odposlana na pristojna mesta. Trgovsko zborovanje. Dne 13. t. m. ob 8. zvečer se vrši v Gambrlnov! dvorani trgovsko zborovanje. Na dnevnem redu so zanimiva vprašanja. V državno artiljerijsko podčastniško šolo v Mariboru se sprejme letos šestdeset gojencev. Prošnje je vložiti do 25. t. m. pri poveljstvu šole. Podrobnejši pogoji so razvidni pri komandi vojnega okruga. Pouk slovenske stenografije. V soboto, dne 15, t in, se prične pouk slovenske stenografije v Razlagovi ulici 15, pritličje. Čudna zamenjava avstrijskih kron. — Neki mariborski urad je dal zamenjati 2000 avstrijskih kron pri tukajšnji podružnici Anglobanke, ki pa je izplačala za ta znesek le 120 Jugoslovanskih kron. Ker pa pred-.; stojnlk urada s to svoto ni bil zadovoljen, i Je zahteval povračilo avstrijskih bankov. ! cev in je potem poslal slugo z njimi v Ljubljansko kreditno banko, katera Je plačala za te bankovce 200 jugoslovanskih kron. Vsekakor je ta razlika v zamenjavanju zelo čudna. stavka mitmkili delavm, ki ie vsled mezdnih zahtev Izbruhnila meseca septembra, ie vedno ni končana. Tatvina. Neznan pzmovič je vdrl v stanovanje mesarskega pomočnika Mije Pet-Ijaka ln ukradel v njegovi odsotnosti i; • kovčka novo moško obleko, vredno nad 3800 kron. Ceiie. Shodi poslanca Brandnerja, W jih Je priredila celjska okrožna organizacija NSS v soboto v Šoštanju, v nedello pa y Št. Vidu pri Orobelnem, v Št. Juriu ob J. ž. in v Vozniku, so sijajno uspeli, povsod m#d ljudstvom je opažati veliko ogorčenje proti sedanji strankarski politiki. Obširnejše poročilo sledi v eni prihodnjih številk. Obletnica koroškega plebiscita se v Celju ni obhajala z razobešenlmi črnimi zastavami »n tudi nikakega shoda ni bilo. Ljudsko vseučilišče v Celju priredi tekom tega tedna v Kino-dvorani v Gaberju vrstp predavanj 0 »pegastem legarju« za razne šole, kakor tudi za drugo občlnstvp. Ta predavanja bo pojasnjeval film o pegastem logarju, katerega se le posrečilo dobiti a Zagreba. Vstopnina k tem predavanjlm je prosta. Dobrodošli pa so prostovoljni prispevki v kritje raznih stroškov, ki so zvezani s temi predavanji. Celjska okoliška občina Je podpisala 10.000 kron državnega posolila. Namen Je bil podpisati 20.000 kron, pa klerikalna večina I)i glasovala za predlog. — Omeniti moramo, da gospodari na okoliški Občini še vedno stari občinski odbor. Dasiravno je preteklo že skoro pol leta od obč. volitev, > BPVl občinski odbor še vedno vsled več* h rfkurzov ne more sestati. sodavliarsko obrt Je otvoril y Gaberju V celjski okolici g. A. Baldasini Iz Metlike. Pobalinstva. Celjski Odsek Sloy. plan. društva je v zadnjem času razmestil več kažipotnih tabel v celjskem pogorju. Neki pobalini pa vsled zlobnosti mažejo np teh tablah. Zlobneži, ki se jih bo pri takem početju Izsledilo, bodo strogo kaznovani. Nogomet, v nedeljo sta se vrSili v Celju dve nogometni teknil. Prva med »Hermes- Ljubljana« in celjskimi »Atletiki«, ki je končala z rezultatom 3 : i v korist »Atletikov«, druga med celjsko »Svpbodo* to »Rapidom Maribor«, ki je kpnčaja S rezultatom 4 :'0 v korist mariborskega >Ra-pida«. Ptul. spomin "fl 20- september im. Kakor smo že poročali, so Ptujčapi praznovali znameniti spomin n» P?n trpljenja 20/sept-1908 s tam, da sp ponoči od 19. na 30. sept. J9|i označili s zsorai navedenim datumom nemlke hiše.1 Pri tej priliki so se pa dogodili u kakor »mo prvotno mislili, _ neHu-be pomot«, to sleer tako, da fo Izpustili najbolj zagrizene Nemce, kakor Kazimirja, ki Je takrat pretepal. Se sedaj največjega mučenika med učiteljstvom tov. Označili so pa hišp vedno zavednega Ipvenca A- p? anal SlrokpuStnl smo mi- —m —— < ~ — - - ——-—l V tem smo se pa varali, ker zadnja »Nova Dpba« nesramno napada g. neruio in pgvsein po darjamo, da ie to»ei t, nerulp sli /.el r pis na svoji ln Od Svoje jene trgovini na soc. demokratični lijti. Studi s? nam pa irna osebna gonja JDS> listov, ki do- bivajo od vlade subvencije menda ie ta to. da delajo s tem razdor med narodom. G. Heruja je bil ln ostan«_ vzlic^temH narqdn® zaveden. Dokaz temif, pa je že od ustanove Ustanovila se je delniška družba vinogradnikov v Ptoju »Vitiftria*, z delniško glavnico 5 iflllijpnov kron. Družba je preše gl Vodjem je imenovan višji vinarski nadzornik g. Fr. Matjašič. Kmetovalci naj se v vseh kmetijskih zadevah obrnejo na to nad-zorništvo. V ptujskem okraju je pri zadnjih volitvah v dohodninsko komisijo zmagala lista SLS. Lista samostojnežev je propadla, kljub temu, da je imela pri državozborskih volitvah večino. Potne izkaznice za potovanje po Jugoslaviji, ki so se izdajale na občinah, so sedaj ukinjene in se lahko potuje brez njih. Plačilnih blokov C.-M.-dražbe nima nobena gostilna, niti kavarna v Ptuju. Ni nobeden le-teh Slovenec? Javno tombolo priredite v nedeljo, dne 16. t. m, moška in ženska C.-M. podružnici. Ker je čisti dobiček v prid glavni družbi, se prosi, da po svoji možnosti vsak, bodisi z darili, bodisi z denarjem, kaj prispeva. Ptujska gora. Občinski odbor na Ptujski gori najodločneje protestira proti nameravani prepovedi točenja vina ob sobotah in nedeljah, kajti tukajšnje prebivalstvo se večinoma peča le z vinarstvom, vsled česar bi bila ta panoga takorekoč uničena. Največ vinskega pridelka se je od producentov pokupilo od strani raznih gostilničarjev. Ako pa pride gora) navedena uredba do veljave, tedaj vinogradnik svoje pridelke spečati ne bo mogel, ker gostilničar sam za svojo osebo vina gotovo ne bo kupoval; v gostilni se pa iztoči največ ob nedeljah, ko ima ljudstvo čas do razvedrila. Največ pa-santov, — vsaj na deželi — je gotovo ob nedeljah ln utrujen popotnik bi ne bil toliko srečen, da bi se mu smelo dati kupico vina, katero bi ga okrepčalo. Producent mora pri sedanji draginji gledati, da svoj pridelek tudi primerno speča, kajti posebno tukaj v Halozah je prebivalstvo odvisno od vinske letine, da si je v stanu nabaviti potrebni živež, obleko itd. Mnogg se nahaja takšnih, da so primorani na račun vinskega pridelka kupovati si razne potrebščin? v času, ko še trta ne tira ln konečno nima odjemalca za svojo kapljico ali pa po jako sramotni ceiii. ker gotovo fe, da bi se od gotovih strani to izrabljalo ln revež Je prisiljen prodati za vsako ceno to. še vesel bi naj bil, da Je svoj pridelek splph spečal. Ako pride ta naredba do pravotnočnostl, tedaj je eksistenca vino* gradnikov močno ogrožena, oziroma unl* čena, kakor tudi gostilničarska obrt.. Ščiti se pa s tem pivovarniški kapital, ker ljudstvo bo prisiljeno posluževati se piva in tako podpirati milijonske pivovarnarje. V Ptuju živi še več takih rodbin, ki so optirali za Nemško Avstrijo in ki prejemajo pokojnino od tam. Naj bi stanovanjski urad malo poiskal te gospode in jim odvzel sta* npvanja ter jim dal na ta način priliko, da se tudi preselijo tja, kamor jih srce vleče. Sokolstvo. Starejši člani Sokola I naj se udeležb prve vaje, ki se vrši v Sredo 12. t. m. ob 7. urj zvečer na »Ledini«. Polnoštevilno! Vaditelj. p««- za Šport in turistika. Jugoslovanski Koturlškl Savez. Dirka »Gorsko prvenstvo« Jugoslavije v nedelja dnp 9. okt. t. 1. na progi Podlipa — Smrečje. Rezultati: I. Solar Josip Kol. Klub Ilirija Ljubljana 22.54, II. Pogačnik Ljubo Kol, 'Klub Ilirija Ljubljana 23.6, III. Sovič Koloman Gradjanski športni klub Zagreb 24.20, IV, Kosmatin Ivan Kol. klub Ilirija Ljubljana 23,46, V. Šoštarko Kazimir Oradlanski ipprtni kiub Zagreb 24.20, VI, Jerman Jvan Kpl. klub Ilirija, Ljubljana 25.1Ž, VII. Meze Vilko Kol. klub Ilirija, Ljub- ljana 26.15, VIII. šlškovlč Zorko Kol. klub Ilirija, Ljubljana 27.19, - - - - i, %1 jo »NVelnbaugenossenschaft«. asijo na 400 kron nomto&lpp :la s Delnice se vrednosti. Pri okrajnem glavarstvu v Ptuju se J* ustanovilo državno kmetijsko, nadzprjilStva. Goltes Adolf (61. klub Ilirija Ljubljana, 27.19 ena petina, X, Nardin Mirko Kol. klub IliriJs, Ljubljana 37,19 dve petini. Kolesarski klubi »Zvezda« za občino Dobrunje. Dirk^ za prvenstvo kluba za leto 1921 na progi Ljubljana — Vrhnika dne 9. okt. t. l. Start ob 9. uri na Glincah pri km 2J. Rezultati: I. Vrbinc Ivan 30.28 min. II, Jerančič Lovro 35.31, Iti. Kramar Jakob 33-36, IV. Skubic Ivan 37,43, V, Goltes Iv. 37.44, VI. Strojan Ivan 38.43, VII. Zidan Iv. 41,40 min. ■ffft Gledališke in glatba. «1 SSL ser: O. Šest »Ljubezen« je pisana deloma y verzih* deloma v prozi, ta vendarle Je vse čista pesem, polna ubranosti In dramatične sile. Martin in Ana živita zakonsko življenje kot sto drugih. To se pravi županja forma aunega življenja je vsakdanja. Duševnost artina ta Ane pa nrinaia konflikt«*, ki n*so vsakdanji in so tragični dovolj za tragedijo jlvjjenj*. Vsak zase ml£$a, sij starata eden poleg drugega. To Izvira po Vsej priliki Iz tega — kot pravi Martin — ker Jima potreba po erotičnih mikih % leti raste, medtem ko so njuni medsebojni miki vedno Slabejši. V najtežjih nočeh je bedel Martin ure |n ure ob spečem licu Ane ln slusal njen dih in udar srca. Pgglfd na blaženo in oboževano žepo Martina pl upokojil, v njem se Je trgalo hlepenje po divjih nasladah. Martin Je delal, ugonobila! živce to Mica! pozabijenost ngd Jgen), ki ja vzra-sel preko vseh meja. Zetekel se Je k svojemu otroku. Toda zastonj. Ničesar ga ni upokojilo. Martinova pot Je šla na cestp, neskončno ta nepreračHplilvo, kot so bil* »vwayk Mr se ko le poljubil — vlačugo. Martin se Je Iztrgal Jz mlakuie grehote; le predno se Je oškropil z blatom erotike. Vrnil se Je k spoznanju velike ljubezni. Vrnil se Je k gvoil ženi in bil ves njen, prav takp kot nekdaj. — Ana Je cutHa prepad med Mad-nim ln nežnim *rcem. 8ta‘ii^ J? topne sence. H sp legle v p jen beli dom. Vedno se Je pa vfa$alg k svojemu možu, ki Je bil življenje njenega življenja. V največil razdvojenosti in brjtkosti bi kmalu padla. Slučaj je hotel drugače. Ostalq so ji le tetke sanje. In v santah Je preživljala noc gondole ln cvetja, pejja In strun. Ko se Je Izvila iz Ijubepeiv skega obJema moža-sanj, je odprla okno in misija, prav p vsem. Lp Martina §e tij spomnila, in ke|r je na svojp resnico poza-Pa i ie zapiskala. V sanjah je plakala in v žiVljenju obupav^Ja. Vse iz neskončne ljubezni dP moža-resnice. Martin in Ana sl zaupala svojo bol. Brez maske. Težko je spoznanje, da lji)be-zen ni pravica ter da jih ie dosti poklicanih iti malo izvoljenih. Odpovedati se je zablodam. Vse kar se ljubi je večno v sponah zmot V hrepenenj« Je iskati svetost to enotnost. V hrepenenju ]e večni začetek 1Jb» bežni. Vse druge osebe, ki nastopajo v tragediji so globoka utemeljitev vodilne misli. Vsaka izmed njih je del ljubezenske trag»-dije. Vitus, bankroter ljubezni, ne dopušča •živeti svojega življenja nikomur, ker hoč« sam živeti druge. Zenska mu Je instrument, na katerem igra svoje strasti. Vitus je prijatelj Martina. Vitus moli Anino ljubezen. Martinova mati razumeva čas, ko postajajo možje nemirni. Vera. dama Iz salona Chat* lotte, živi brez štedljivosti — s strastjo. Ker noče biti varana, rajše vara druge z njih možmi. Osiveli gospod Išče s tresočimi rokami nekaj kar ni in kar bi naj bilo. Režiral Je »Ljubezen« gospod Sest, Prepričan sem, da bi bil njegovega dela vesel tudi Wildgans. Na odru je bila ubranost in kar je glavno, poezije tragedlle ni motilo ničesar. Najkočljivejše scene je obvladala Idejna čistost In nihče ni prestopil enotnega hotenja. Scenično pa menda nismo videli v slov. drami veliko tako vzorno zasnovanih uprizoritev. Omeniti moram, da je osnutke za scenerijo izdelal po naročilu g. Šesta — arhitekt ing. Kregar. Martina je igral g. Rogoz dovršeno; Ano gdč W i n t r o v a s toplino In globokim umevanjem; g. Šesta Vitos je prinesel na oder življenje; Vera gospodične Danilove je povsem odgovarjala predpisanemu karakterju in v veliko dobro ji štejem, da ni zašla V pretiranosti in s tem v neokusnost; v redu so-bile epizodne vloge ge. Juvanove, ge. Danilove in g. Železnika. Tri premijere je uprizorila do seds) drama. Razveseljivo je, da so bile vse dobro zasedene to naštudirane. Sicer bo našel ta ali oni kamenček, ob katerem se bo trudil, da se spotakne. Vendar kdor upošteva razmere in začetke slov. drame mora priznati, da gremo naprej. In to le zaenkrat veliko! Zlatko Balokovič in Ciril Ličar bodeta ,v svpjem ljubljanskem koncertu v sobot® 15. t. m. izvajala sledeči krasni spored; 1. John Ireland: Sonata za gosli ta klavir v D*molu. 2. Mozart: Koncert za gosli v D* duru. 3. Dvorak: Slovanski ples. G-dur. ’ MpszkovskJ: Gultarre, Kreisler: Tambourln chlnois. K. P. Manoilovlč: Igra udovica. 4. Wleniavskt.* Carneval russe. Vstopnice se prodajajo v hiši Filharmonične družbe na Kongresnem trgu od 10. dp 12, in od 3. do 5. ure torka 11. t. m. dalje. Cene niso visoko nastavljene iz vzroka, da bi se sigurno vsi pravo umetnost ljubeči Slovenci koocer* ta udeležiti mogli. Pevska zveza se je ustanovila lansko leto ln Ima namen združiti vse samostojne ali društvene pevske zbori, ki prispevajo načela ŠKSZ, dalje dvigniti pevsko umetnost po vsi Sloveniji do kar mo£ visoke stopnje in vzbujati pri včlanjenih zborih še posebno smisel za slovensko narodno p#-sem. Izdaja mesečnik »Pevec« z glasben?' prilogo, o kateri smo v našem listu že večkrat poročali. Pevska zveza je hotela ln tos poleti prirediti v Kamniku večjo pevska slavnost, katera se zaradi rasnih ovir ni mogla vršiti, pač se Je vrfll v nedeljo, dne 9. oktpbr« v Unionu občni zbor s predavanjem ravn. Mantuanija, popoldne pa nastop nekaterih v Pevski zvezi včlanjenih društev. Lepo vreme je bil« morda krivo, da se te pevske tekme, ki je bila prav za-pjtjijva, ni udeležilo teč občinstva- Naste* pom vseh zborov se je poznalo, da se marljivo trudijo in goje petje. Seveda »o to z izjemo glasbenega društva »Ljubljane* prav skromni začetki. Večina zborov Je v izražanju še jesena, pevci ne naziio na svojega zborovodjo, gledajo preveč v note. J* vsakega zbora 3e slišijo pevci in pevke, kt silijo s svojim glasom v ospredje, Med izven-liubijflnsklmi društvi Sta prav dostojno nastopila moški zbor »Sloga« iz Radovljice in mešani zbor »Kv|šku« Is Smlednika. Mešani zbor »Ljubljane« Je zapel eno Gerbičevo ta eno dr. Krekovo pesem tako kot smo pri njem vajeni. Na koncu te male pevske tekme so še vsi združeni pevski gbpri »apeli par skladb pod vpdstvom pe-vovpdje prof. Bajuka. — Razveseljivo Je dejstvo, da Pevska zveza pod vpdstvom svojega delavnega predsednika skladatelja g. dr. Frana Kimovca širi zanimanje zg lipo petje med društvi pp deželi in te Jellmo, da bi se skoro is spanja zbudila tudi Zveza vseh slovenskih pevskih društev. Š. L. lovcem priooraimo. da sl kupijo U-številko »Male Pesmarice«, v kateri je prl-Občen prelep Volaričev moški zbor »zvečer« (Tiha luna se dviguje...) z bariton Solom. Cena partituri 2 kroni. Ponatisi onih številk »Male Pesmarice«, ki so pošli, sp ife gptovijp Je zopet vseh 11 ttevllk na i%u pola^o. Rfuppšijja jih Zvezna knjigarna v Prekmurje. Uradni dnevi okrajnega glavarstva se vrše v Gor. Lendavi 13. oktobra, 10. novembra in 13. decembra; v Turnišču Jf, oktobra, 15. novembra in 20. decembra; v Križevcih 25. pktobra. 24. npvembrg i» 2*. decembra- Začetek vselej ob 10. uri dgp Uradovalo se bo v Gor. Lendavi ta Križev- bbčinskf hlšinI*W D°Sta,,! V Turt,15{u ^ * Madžarski odvetniki bodo Izgubili pra vico zastopati stranke pred sodišči, dokler ne polože izpitov, ker «e Je izkazalo, da # poznajo naših postav, niti n »šega Jezika. Prekmurske narodne pesmi zbira znati glasbeni učitelj Jn šolski vodja g, Rlh. Orel posedaj Je zbral 80 pesmi ter Jfh uglasi?« eno-, dvo- ln troglasno. Zbirko Izda konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani. Most pri Dokleiovli bo v par tednih slan ta izročen prometu. Tudi cesta I* okležoVJa do Veržeja Je že, skoraj končana. Na ta način dobimo prvo »vezo med Prekmurjem in Štajersko. Primorje. Nasilen Pijanec. Kočljaž Ivan Prah Je V neki tržaški gostilni brez vzroka z britvijo nevarno ranil dva gosta. KoroSko. Za obletnico plebiscita. Po noči 2. t. m, Jef nekdo na vasi Kasaze oddal tri strele, t^koj nato Je začelq goreti pri znanem narodnjaku los. Cumniku pd. Kom. Zgorelo mu Je vseh pet ppsloplj. Skoda se ceni na 3 mijiiOue n. a. kron. Lani ob Istem Času so Izvršili nemčurji tolovajski napad t>a K»* »a, sedaj pa so obhajali obletnico. Znanemu rodoljubu Mat. Prosekarlu n« Plešivcu pri Kotmari vasi je umrla Mr. n Albina. Sožalje! „ Umrl le v Celovcu vpokolenl iupoik h Sveč g. Jakob Schuster. Drobiž. • Borba s podganami v Parizu. Pred dobrim letom sc je v Parizu pojavilo nekaj slučajev kuge. Radi tega }e bil po nasvetu nekega zdravnika organiziral lov na podgane, kot prenašalke kuge. Ta lov je postal za Parižane prvi čas neke vrste šport. Bili so dnevi, ko so ležali tu in tam ogromni kupi po-podgan viia.8nnjem iotrdou umi um! e bitih podgan. Ko pa je kuga pojenjala, se je ponehalo tudi prvotno energično pobijanje podgan. S tem so se še pozneje začeli baviti samo še specijafisti, ki so pobili 540.114 podgan, zato pa so dobili od mesta kot nagrado 171.000 frankov. To število pa ni ravno veliko, Če uvažujemo, da se podgane m nože dvajsetkrat na leto. Parižki prebivalci bi bili pač reveži, ko bi ne imele podgane te hvalevredne lastnosti, da se med seboj pridno uničujejo. Kdor ni še podpisal 7 odstotnega državnega posojila, ima priliko do 15. oktobra t. L Proda se: PRODA SE POSESTVO obstoječe Iz gospodarskega poslopju, 23 Jobov zemlje, ves inventar, 6 glav živine, 1 konj se proda 40 mjiiut od Maribora. Na-siov pove uprava lista v Mariboru. 2069 PRODA SE SVETILNI APARAT za gazoliu, marka »Slrlus« z 20 gorilniki, najboljši aparat razven elektrike in novi pralni stroj marka Johus’ Volldampf. Ponudbe na upravo lista pod »Slrlus*. 2068 LEPA ENO VDSTROPNA HIŠA z lepim vrtom v Ljubljani naprodaj. Cena zmerna. Naslov v upravi lista. 2063 DOBRO 1DOCA RESTAVRACIJA IN MESARIJA blizu Ljubljane se proda. Stroji za Izdelovanje klobas, na električni pogon, pripravno tudi za kako drugo obrt ali manjšo tovarno, proda se z opravo ail brez. Poizve se v upravi tega Usta. 2053 POZOR! ZIMA! POZORI Zimo vsake vrste izdeluje In prodaja tvrdka JVL Ješe, Stražišče pri Kranju. Vzorci na razpolago poštnine prosto. 1737 DOBRO IDOČE TRG. PODJETJE se proda. Pismene ponudbe na L. Majntin-ger, anončni zavod »Heermes« Zg. Šiška. GRAMOFON s 40 ploščami v dobrem stanju se proda ali pa se zamenja za harmoniko. Pojasnila pri F. Debeljak, gostilna, Gameljp. 2072 HARMONIKO v dobrem stanju ima na prodaj Prostovoljno gasilno društvo Gameljne. Poizve se F. Debeljak, gostilna, Gameljne. 2072 RADI SELITVE se proda. Garnitura, zofa, tri fotelji in velika železna peč. Ogleda se Jernejeva ul. baraka. Sp. Šiška. 3192 Službe: ZDRAVO UČITELJICO na dom k boljši družini, v podučevanje treh pod lOletinih deklic, kakor tudi glasovirja. Hrana in stanovanje istotam, plačilo po dogovoru. Naslov pove uredništvo. 2040 V PLETENJU NA STROJ DOBRO IZVEŽBANA DELAVKA kakor tudi učenka. Preskrbi se za stano-vanle in dobro hrano ter dobro plačo. — Vpraša se pri Oman Valburgo, Maribor, Šolska ulica 4. 2043 TRG. POMOČNIK železne in špecerijske stroke, slov. in nem. jezika v govoru in pisavi popolnoma vešč, kot poslovodja, se tako) sprejme pri tvrdki Ivan Koražil*. Maribor. 2070 SODARJA samostojnega za popravo sodov sprejme H. Novak, Zagreb, Maksimirska cesta št. 64. PlaSa po dogovoru. 2066 TRGOVSKEGA POMOČNIKA »železninurja« zanesljivega, pridnega in poštenega za takojšnji nastop^ sprejme tvrdka A. Kašman, železnina, Škofjaloka. DOBRO VPELJAN POTNIK kolonijalne stroke za Bačko, Banat, Hrvat-sko, Slavonijo in Slovenijo se sprejme. Ponudbo z navedbo plače in referenc je poslati na Brača Steinitz, tovarna kreme, Kar-lovac. 2048 DELAVKE k pletilnim strojem in one zmožne šivanja, štrikanja in lahkih ročnih del se takoj sprejmejo v tovarni pletenin in tkanin. Josip Kunc et Komp. Ljubljana, Poljanski nasip 40. (Cukrarna.) 2074 Razno: MLAD DOBRO IZVEŽBAN KLEPAR In Inštalater išče opremljeno delavnico v Prometnem kraju v najem. Event. tudi samo orodje pod ugod. pogoji. Ponudbe pod Marljiv 26., na upravo lista. 2060 „ KROJAŠKO DELO mešano oddam na dom. Naslov v upravi. REZANJE DRV z motorno žago, ter dobavo drv vsako množino'dostavljeno na dom priporoča Lud. Ilešič, Ahacljeva cesta 10. Tramvajska postaja, Sv. Petra cerkev. 1996 EKONOM, OŽENJEN izurjen v vseh panogah umnega kmetijstva z dolgoletno prakso išče službe na kaki grajščini ali drugemu večlemu veleposestvu. Ponudbe pod »Ekonom« na Ivo Sušnik, Maribor, Slovenska uL 15. 2072 Novo! Novot Helena. Povest Marije Kmetove. Cena vezani knjižici 28 Broširani 24 K. Naroči se: Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin trg štev. 8- 1 si ton zavarovati pred slabo Me državno niilol Usnjarski pomočnik s prakso pri usnjarskem konju (stroju za pregibanje usnja,) ter z znanjem svetlolikarya na roko SprejRIČ tfikOj. Tvorni ca koža, NOVAK, Zemun. Razglas. Na temelju odloka Uprave državnih monopolov Pr. br. 26.612 od 7. oktobra 192f se prejema kot ZSiflSnS kavcija Pri licitaciji tobačnih zaldg tudi gafBflCiJa pisma izstavljena od bank, ki imajo uplačanega akcijskega kapitala vsaj štiri milijone kron. V slučaju, da je ponudnik položil tako kavcijo in mil je pri licitaciji bila tobačna zaloga prisojena, mora tiko začasno kavcijo zameniti s stalno kavcijo, kakor je po pogojih (uslovih) predpisana. Pokrajinska monopolska direkcija. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1921. V autogaraži THALER, Ljubliana-Glince se prodaja danes v sredo 12, t. m. ob 3 uri pop. sledeCI automobin. 1 Hat-Tortno. Luksus, 20 HP, 2 Fiat-Torino. Tovorna 18 SLR, 1 „ m Tovorni 15 Ter, 4 „ „ Tovorni 18 Pl. S Cene zmerne, izvršitev točna. P| iz prvovrstnega materijala vseh vrst in v vsaki množini nudi najmoderneje urejena prva tovarna te vrate v Jugoslaviji. BRATA KOLENC MIRNA, DOLENJSKO Prevzema se tudi stare pile v novo nasekani e. lE m Cene zmerne, izvršitev točna. S Je najboljši pisalni stroj. »Računovodja -- blagajnik" v premogovni stroki verziran se sprejme. Gospodje, kateri so bili že pri premogokopih zaposleni imajo prednost Nastop 1. novembra 1921. Ponudbe na SentJanškl premogovnik v Krmelju Dolenjsko. NAZNANILO. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjava, da sva ustanovila družbo »TEKSTIL" r. d. z o. z. za uvoz manufaktUmega bltga, pletenin i. t, d. ter se s tem potom priporočava za nadaljno naklonjenost. Charles Princ & Filip Pečenko Zaloga: Ljubljana, Turjaški trs št. 1. KUPUJEM poleg odtisnjene poštne znamke, ne izpod 100 kosov jedne vrste, znamke morajo biti popolnoma cele in osnažene ter s papirja odstranjene. LiLbl)anska serija po: 3, 6* 15, 25, 30, 40, 50, in 60 vinarjev. Ista serija po: 20. 40, 45, 50, 60 para ter 10 dinara. Sedanje izdaje samo v celih serijah, ter ne izpod 10 serij jedne vrste, nadalje znamke po 15 in 20 kron. Kupujem tudi cele 'serije znamk. Knjigarna Izidor Steiner Brod na Savi. Siliti miki. lastna zaloga L 1, L 2, L 3, L 4, L 5, (L 6. za cirilico) 8 listov, 100 kom. k 110"—Nadalje od 12, 16, 20, 24, 32, 40, 60, 80, listov male in velike. Vse šolske potrebšine. Cigaretni papir, Olleschau, Abadie, itd. Stročnice štev. 2 in 3. Svilen in krep papif. Venci in šopki za neveste. Perje za nože. Pratike Družinske in Blatnikove. Razpošilja po nizkih Cenah. Uran - Papirnica Ljubljana, Mestni‘trg 11. Obvestilo. Imun v sdogl vse sokolske potrebiiioe. kroje, telovedae obleke, čevlje, ovratnik, gumbe m Siene in Slenloe. Ceniki ne nupolagol PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. Večja množina odpadkov belega paplrla se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. Pohištvo in tapetniška delavnica Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprav«, fotele, klub-garniture, kuhinje in železne postelje vsake vrste po nizki dnevni ceni. Brata Sever Ljubljana, Kolizej, Gosposvetska cesta itev. 13. faialia ta Metil, ta Albrechtgasse 8, vhod iz Neuthor-, gasse 35/11. Najkulantnejie cene za valute in devirije. Brata Goldner Omare zalet, hladilne naprave, ter hotelske opreme Tovarna Subotica, Jugoviča ul. Telefon 134 Samostojni prodajalci se Iščejo. Prazne nove In rabljene vreče (dlakove) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, KRANJ. Kupnini min sob«, fižol, brinjno olje. JANČIGAJ & GAGEL LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 8 POZOSl Prodajama od danes naprej dokler ialoga traja po konkurenčni ceni: moške čevlje, prima telečje usnje po K 400’— moške čevlje, prima bos usnje po K 450—. Veletrgovina manufakture, samo u debeli ji v Balkana. Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufaktumega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena. Parna žaga FRAN RAVNIKAR LJUBLJANA mestni tesarski mojster a a a a a a a aaoofflofflonnnommmnnnmofflaaonnan leeeeaei Linhartova ulica štev. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele r-Tii- ,'J, STtT.rr' ■ ■: ■■■■: -rs., ■ - gozdne parcele. •' ■ ■ 1 i.'J- — G G G G živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8. Po nizki ceni: nova dvokolesa, otroški vožički, šivalni stro|l tudi malo rabljeni. F. JBATJEL, Ljubljana Stari trg štev. 28. Karlovška cesta štev. 4. Ivan Magdič krojač se priporoča za jesensko sezono* Ljubljana, Gledališka ul.7. Knjiga s slikami za zabavo in pouk našim malim izvod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Prometni zavod za premog d. d. v prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Pii Ettov. in anglnikiMs n lin in Ho vporabo. komiki pog in Dri premim. Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19. prvovrsten kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premor;“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. Odgovorni urednik: Dominik Ccbln. J Izdata konzorcU dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v LjubilanL