KATOLJSK CKRKVEN LIST.
V^Tf™ izh&ja Vsak Petfk,na celi poli in velja po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone >0 vinarjev, za četrt leta ŠT ki oni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za », leta 3 krone, za ' 4 leta 1 krono frvin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej
Tečaj LIH.
V Ljubljani, 16. februvarija 1900
List 7.
Prošnja Mariji.
V zadnjem boju, ko oziral K Tebi bom se zdihujoč: Sladka Mati! ko umiral Bodem, pridi mi v pomoč!
Upajočo dušo mojo Sinu deni tje v roke. Kjer bo pela slavo Tvojo Všteta med nebes vrs^č.
Radoslav Silvester.
Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj.
(Dalje.)
II. Crklje.
Največja župnija kranjskega dekanata so Crklje, ki imajo 13 podružnic in nad 5<mm duš. Ljudje prebivajo v 20 vaseh in 7!>6 hišnih številkah. Vsa ta množica je razdeljena v štiri žu-panije in izročena v varstvo župni patroni 3Ia-riji vne bo vzeti.
Iz zgodovine vemo, da je bil god Marijinega vnebovzetja v*led prošnje bizantinskega cesarja Mavrici j a (582-602) določen v dan 15 avgusta. Od tega časa so se slovpsno sp minjali v zapadni in vzhodni cerkvi Matere Gospodove, ki je odšla po pre-stanem zemeljskem potovanju v nebeško domovanje. S tem vzvišenim predmetom se je bavil že marsikteri umetnik, da bi izrazil Marijino čast v vsej krasoti. Odtod toliko slik. ki predstavljajo veličje tistega velikega dneva, ko so sprejela neoesa svojo kraljico. Praznik se obhaja kot patrocinij še v 21 drugih župnijskih cerkvah naše škelije
Crklje so pripadale od najstarejših časov pa do leta 1751 oglejski očakovini. Poleg glavne Marijine cerkve ste stali prav blizu ie dve ka-.
peli: ena v čast sv. Mihaelu in druga v čast sv. Tomu. Zato beremo v starih listinah ime Oirehelach, kar bi pomenilo toliko kakor več cerkva =< erklje. Prvi župnik nam je znan iz leta 1154 z imenom Kicherus, plcbanus de s. Maria. Oglejski očak Nikolaj <'esk i 1 ."."»O —1358) je vtelesil 4. januvarija 135.-» crkljan-sko župnijo z vsemi njenimi dohodki samostanu dominikanek v bližnjem Velesalem. Samostan dobi vsled tega pravico, da predlaga očaku sposobnega župnika za Crklje in se zaveže, da bode skrbel tudi za njegovo plačo. — L u te ran ska doba ni odšla brez škode za župnijo. Ljudstvo je bilo vsled verskih prepirov razdvojeno, otrpnila je vnema do bogoslužja, vrli tega so se polastili krivoverei podružnice šmartinske in spodnje-br-niške, k jer so imeli svoje shode. Očaki, stolu joči na daljnem Beneškem, se niso dosti brigali za tako odročno župnijo, vladika Tomo <' h r«. n pa tudi ni mogel toliko storiti, kolikor bi bil z večjo dolžnostjo in oblastjo storil, ko bi bile pripadale Crklje njegovi Školiji. K sreči dobijo (Vkljani vnetega dušnega pastirja, pravega ]»i-jonirja zoper versko brezbrižnost: prišel j«« sicer pozno, toda prišel je vendar. To je bil župnik Matija Ure cel j :\Vreze1) od leta l«i.'»4 do l«l.">7. Brecelj popravlja cerkve, vstanavlja bratovščine, vpeljuje in vodi procesije, vabi k prejemanju sv. zakramentov, goji češčenje Matere Božje, vse iz namena: da npiše iz tleče žrjavice nov plamen duhovskega življenja in oživi verskega duha v mlačnih srcih. Po 23letneni naporu je prenovil izročeno si župnijo in tedaj pokliče l$o«r zaslužnega moža k plačilu leta lf>57. V zunanji cerkveni zi-1. so mu vzidali spominjsko ploščo z latinskim naj)isom. — Ko je papež Benedikt
XI V. 0. julija 1751 zatrl oglejski patrijarhat ter namesto njejra ustanovil nadškotij i v Vidmu in v Gorici. pridejo < rklje pod Gorico. Toda le .*!♦'» let traja ta zveza, leta 1787 so je namreč — kar je bilo popolnoma naravno —pridružili ljubljanski škofiji. — < esar Fran .1 o sip 1., bivajoč leta 1**3 nekaj dni na Kranjskem, je počastil. potujoč iz Kamenika v Kranj, tudi ('rklje s svojim ]m setoni in prejel v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim HI. julija 1**3. 1 >a se obrani ta izvaiircdni dogodek poznim rodovom, vložena je na evanjreljski strani velikega oltarja črna marmornata plošča, ki poroča o visokem obisku.
Staro župnn cerkev jo posvetil s pooblašče-njem očaka I >o m ini ka <> i i mani 114!»*—1517 i lavantinski škot Leonard Pewerl 20. oktobra 1511. Obdana je bila kakor trdnjava z močnim zidovjein. da so jo nb koncu 15. veka ložje branili turškim napadom. Na koncih ta I Mira so stali štirji stolpi, okoli zidovja ]>a je bila izkopana široka in globoka struira. katero so ob ča<u nevarnosti napolnili z vodo bližnjega po-toka. Ker cerkev ni zadostovala za vso župnijo, dal i«» je /upnik Jernej I>olenee Dollenz leta 1 777 ]m»dreti in sezidati na njenem mestu sedanjo prostorno liiso bo/jo. I)ol«fa je znotraj 45-»;o. široka 11KI5. visoka 1 <»-«)»; metrov, stavljena v renesan>kem složni. največja v kranjski dekaniji. Za zidavo so porabili kamenje razrušenega tabora. I >ne 7. septembra 17*3 jo je posvetil goriški knez-nadškot' 1» udoll' <rrot' Kd-1 i niT- Letnico nam kaže kronotrram nad glavnimi vratmi: »Kn AC MAlilAK K\STI»VXIT ZKLVS PAi;u('HIAK. (P,o?u k časti, k časti .Marije — zidala vnema jo župnije). Svetišče, ki je ostalo še < d prejšnje cerkve, so dovršili Šc-lo leta 1S1J). I >elo je vodil irlasoviti zidarski mojster Matej Medved1) rojen v < 'rkljali 1!». septembra 1 Tih; . Ta vrlemu v svoji stroki jenad-vladal še k«»t mladenič stare izkušene stavliarje, postavil {.) novih, predelal 17 starih cerkva in sezidal naročil«.m knezškota Antona Alojzija \\olt kuj h do v ljubljanski stolnici, česar si niso upali dru^i.
Ko ji- bilo še svetišče dne 23. julija 181!» po >kotu Avjruštin Gruber posvečeno, tedaj je bila dovršena vsa zaradi »a. Podobo v velikem oltar ju in več (lrii«rih je naslikal Leopold I-aver. < erkev kim a šestero stranskih oltarjev, v katerih časti- žalostno Mater P»ožjo. sv. Mihaela, sv. Ano. sv. Antona Padovana. sv. Toma in sv.
) Zidal je Medved tudi knezškofijsko AlojZ-jevišče v Ljub Ijani. Zidar Medved je Lil popolnoma kmečk m *amouk.
I rtrin.
Katarino.-) Leta 18*9 je Matija Koželj iz Kamenika okrasil svetišče in obok ladije s slikami iz Jezusovega in Marijinega življenja 3)
Izmed župnili matic je najstarejša poročna knjiga, ki se začenja z letom 1630. Za njo pride krstna (od leta 1635) in slednjič mrliška (od leta H',58).
Zvonik, sezidan nad glavnim cerkvenim vhodom leta 1783 je 48 metrov visok in krit z bakrom. V velikih linah vise štirie zvonovi s premerom 167: 138: 110:82 vplašeni v mol akordu B—des —f—b =1, 3. 5. 8. Mali zvon b nima važnega vpliva na melodijo, ker je oktava velikega, lahko bi ga imenovali zmanjšano fotografijo velikega Saj oktava ni druzega kakor prav listi glas v višji leži Bolje bi se glas;lt po vzorcu 1. 3, 5. 7 — B—des— f—as Na ta način dobi mala septima a s kot nov glas popclno samostojno veljavo in izvajale bi se sledeče prednosti:
1 > Uho čuti, da visoki b ne spada v tovarišijo treh zvonov, prdohen paglavčku. ki teče kar more, da bi ne zaostajal za drugimi. Vsaka majhna reč, postavljena poleg velike, dozdeva se še manjša, kakor je v resnici Znižan za cel ton bi dobil krepkejo postavo in izgubil oni malenkostni glas, kakoišnega imajo mrliški zvonovi.
2.) Zvonjenje z vsemi štirimi zvonovi bi postalo zaradi novega glasu as harmoniško-mebdiško; a sedaj je samo harmoniško.
3	) Soglasje višjih treh zvonov bi tvorilo dur-trizvok des—f—as; po sedanji kombinaciji dur akord pa se nikjer n« nahaja.
4	) Višja dva zvonova hi pela v blagoglasni mali terci f—as. ko pojeta sedaj v zevajoči kvarti f—b, katero prištevamo disonancam.
Kakor cerkev tako je tudi veliki zvon največji v dekaniji. Tekmec mu je sicer tržiški. ki ima ž njim enak premer 167 cm. Toda ne dosega ga v teži; tržiški tehta 2475. crkljanski pa 25^6 kg Ozaljšan je s podobami: Križ. Marijino vnebovzetje, sv. Josip, sv. Peter in z napisi:
V TVOJI RRAJIRI 0 MARIJA!
1801)1 NAŠA D1H0VNIJA;
VSi: NAS VARI TI KAJ SREČNE,
VSi: PRIPELJI V RLAURE VEČNE!
CERKLJANI! JAZ ROM V GOSPODOV VAS DOM SKLICEVAL NA GLAS, KO SVETI RO ČAS.
-» Altar sv. Katarine je postal 1. 1890: altar sv. Cirila in Metoda. To leto je namrtč krasno altarjevo sliko sv. Cirila in Metoda crkljanski; župni cerkvi naklonil sedanji ljubljanski župan Ivan Hribar, Slikal jo je največi zadnječasnih slovenskih slikarjev: Jurij &ubic. Oblekel je Šubic oba slovanska apostola prav zelo tako. kakoršna sfa v Leona XIII. Ciril-Metodovi kapeli pri sv. Klemenu v Rimu	Vredn.
31 Več o Cerkljah najdeš v knjigi: Zgodovina cerkljanske fare. Spisal kapelan Ivan Lavrenčič. založil župnik Anton Colobič leta ls93. Z blagovoljnim privoljenjem obeh sem porabil različne podatke v pričujočem spisu. Poročilo o zvonovih je doposlal sedanji crkljanski kapelan Jakob Matijan. Hvala vsem!
VSI ZVESTO HODIT E, T SI VERNO MOLITE, DA VSL1Š1 VAS BOG, VAS REŠI NADLOG!
ANTON GOLOBIC, FAJMOŠTER; ANDREJ VAV-KEN, IZIDOR KRČ, KLJUČARJA — OSKRBELI LETA 1877. Vlil Albert Samassa.
Drugi je nad sto let starejši od velikega, vlit v Iv. Jak. Samassovi livarni leta 1773. ko je stala še stara župnijska cerkev. Žalostna Mati božja, Marijino vnebovzetje in venčanje Ob zgorni«m robu: Dt RCH HITZ DES FElERS B1N ICII GEFLOSSEN, ZLR KIIRE GOTTES BIN H II GKGOSSKN. Neko liko nižje: L\IDKS TRIADI C ANO, CRICIF1XIM PLANGO, MAKI A M SALITO, EXALTAI\E AP-PRECOR, APOSTOLOS HONORO, POPI LI M VOCO, MOR T l*OS DEFLEO, TEMPESTATES PKLLO. (Slavo pojem sv. Trojici, j <kam nad Križanim. pozdravljam Marijo, prosim povikšano, častim apostola, kličem liud«tvo. obioku»em mrtve pregmjarn nevihte)
EXISTENTE PAROCIIO IN ZIRKLACH A. R. 1). BA RT MOLOM.EO DOLLKNZ, PIA HUIS PARO-ni LE LI BERA LIT AS ME KIND1 ( I R AVIT ANNO 17711. (Ko je bil v Cerkljah župnik nreč. gosp. Jernej Dolence, naprav la me je dare?ljivost župljanov leta 1773).
Tretji zvon s tež) 731 /.</, s podobo sv. Josipa in z napisom:
JOŽEF, KLIČE ZVON, CERKVE vsi: PATRON, POŠLJI CERKVI MIR. V G \SM VSAK PREPIR, SPROSI ZADNJI ČAS, SREČNO SMRT ZA NAS!
Četrti tehta 3<Jl /.«/. Sv. Ivan evangelist.
BOŽJA V L V DA NAJ LJ l BEŽEN, MODI VSAK POŠTEN IN TREZEN. MLADI. STARI BODI ČIST, POJEM ZVON EVANGELIST.
Veliki, tretji in četrti zvon so prišli vsi le'a 1877 iz Albert Sunassove livarne
Iz malih ln s« ve^krnt .glasi mrliški zvon vabeč k molitvi: Ke [Uiem aeternam Ve^ni pokoj...
/i'ji-i'/: J<>«/i L t r'i: t r. i Dalje prihodnji«" •
Ugovori in odgovori.
Francosko napi.sal A;bč de S»»gur. l^Dalje.)
IX
So učenjaki, ki nimajo nikake vere.
OJgovor: Kaj pa je zato? k večemu to: Če kdo hoče biti dober kristijan, ne zadostuje svetno znanje, ampak moramo imeti srce pošteno, čisto, ponižno voljno, pripravljeno na vse žrtve, koje bi nam naložila vera. In uprav to je, ka-primanjkuje tem učenjakom brez vere.
Kakošni pa so?
1.) Ti so ravnodušni napram veri, ali pravi ne-vedneži v tem oziru, ter žive za svojo matematiko, fiziko, astronomijo i. dr, a na Biga in na dušo ne mislijo. Potem se pa ne smemo čuditi, da ne pojmijo verskih resnic in vsega, kar se tiče vere. da so res v tem oziru pravinevedneži. In v tem slučaju nima njih sodba o veri večje važnosti in vrednosti, kakor sodba slepčeva o slikarstvu Žalibog so učenjaki, ki o veri manj vedo nego desetletni deček, ki se uči pridno katekizma.
2 ) Še češče se dogaja, da neverni učenjaki no-stanejo ošabni tako. da s« drznejo govoriti in soditi
0	božjih stvareh ter o By*u. kakor o sebi enakem ter presojajo vsa njegova dela s svojim slabim razumom. Ošabnost je najgrša pregreha. Take 1|U li B »g zavrže in jim oitegne razsvitljenje katero daje le krotkim in ponižnim. B'g noče. da bi se kdo ustavljal njegovi nezmotljivi resnici.
3.) Ti učenjaki imajo navaJno svoie slabosti, napake, hude strasti — z ravno lušnostjo napram veri in z ošabnostjo se to združuje pre r.nog ikrat. Teh strasti se nečejo ctresri in vender ved), da ne bode krščanska vera nikdar d .pustih teh napak. Torej i/^in^j.j ugovori, katere navajajo ti učenjaki proti veti
Sicer pa število teh brezv^-rskih U'v*njakov ni toliko, kakor se govori Prav lahko trdimo, da v vseh 1'.«t i b stoletjih ni bil niti vsak dvajseti učenjak brez veren ln še lahko trdimo. da v tem mal-»m številu brezverskih u^njakov ni bili večina docel i brez/erska, ampak s»» -do mala vsi pred smrtjo povrnili k v »ti. katero s-. preje grdili. Taki so bili :zine 1 mnogo drugih tudi nekateri prvaki Voltairove š 1- n.vnreč: Mm teš-juieu. Button. L t liarp^.
Ko )e VoHaire ležal v Parizu holai. dal , »sira jeden mesec pre.l svojo smrtjo p »k i «- it« župniki pri sv. Sulpioiju Trdi nevarnost je minula in ž njo tu li sfrah božji. Prišla je C liga nevarnost ;n	je
Voltaire — tako je zagotavljal zdnvnik k; j»* bil priča — zahteval duhovnika in verske u*elw To la to put zastonj /.ikai nj^g »vi prijatelj . ki niso v.o-^ali kakor prvič, so doston preprečili duh »vnika k umira-jočemu In t ji ko je Voltaire, ki j»- s a in prosil verske tolažbe, moral umreti v groznem obupu
Prav tako se j" L) Alembert ho*»j! nr"d svojo smr! jo izpovedati, a bil je, k-kor njeg iv gosn'»d in učitelj Voltaire. / '^žan po tako imenovanji lil' / i:u. ki niso hoteli iti oč od njegove p »stnlj^. K iztne 1 njih se je celo izrazil: .Da ni bilo nas ondi. bil bi se potuhnil, kakor mnogi drugi '
Koliko brezbožnih uVnjakov t<;r*j š» pre »staja, ako odštejemo one. ki s> s-» spreobrnil ki t«»rej niso nik-lar bili resni brezl>ožniki ? In kako moralno vrel nost ima to malo število? Koliko vel t nj;h brezverstvo. osobito ako jim nasoroti nostavim » bogo-
1	ju b nost premnogih, zares velikih misijo-v. pravih genijev. a ob jednem naj poštene) si h ljudi, ki so kedaj ž veli. In tem v resnici velikim duhovom — lin tega, draei moj. n" smeš zabiti, ako jih hočeš primerjati z onimi odpadniki — v^ra nalagala kakor drugim ljadem težke dolžnosti Le globoko versko prepričanje jih je navduševalo, la so ostali zvesti.
Nočem tu govoriti o onih velikih učenjakih, katere cerkev imenuje svoje očete. — bili so skoraj edini misleci, modrijani in učenjaki prvih petnajstih stoletij in njihova imena so: sv. Atanazij, Ambrozij, Gregor Veliki. Hieronim. Avguštin. Bernard, Tomo A«juinski (ki je bil učenjak, kakršnega morda svet še ni videli. In koliko slavnih imen v vseh znanostih šteje sv. cerkev še med svojimi otroki!
Filozofi in svetni učenjaki so bili: Koger, Baco, Kopernik. Leibnitz, Descartes, Pascal, Malebranche, Friderik Scblegel. Gorres i dr
Propovedniki in govorniki: Bossuet, Fenelon. Bourdaloue. Massillon.
Pesniki starejše dobe: t omeille, Kacine. Dante. Tasso, Petrarca, Henrik Ofterdingski, Boilleau in v naših časih: ( hateaubriand i. dr.
Veliki vojskovodje, ali niso bili tudi verni kristijani? Karol Veliki, Gottfried Bouilonski, Tancred, Bavard, Du Guesclin. princ Kvgen. nadvojvoda Karol, Kadecki i dr se niso sramovali priprgniti svojih lovorikami ovenčanih glav pred vero Turenne je dan bitke, ki je bil tudi dan njegove smrti, prejel sv. obhajilo. Nad vsemi pa je sv Ludovik. ta pravi junak, toli ljubeznjiv in toli popolen človek prava dika vere in Francoske!
Znano je. kaj in kako je mislil Napoleon I. o krščanski veri. Seveda v dnevih svoje slave in v svojem brezmejnem sarnoljub|i se je zelo pregrešil proti cerkvi in proti božjim zapovedim, vender pa je ostal ver^n katoličan in je vedno spoštoval vero. I^kel je: ,Jaz sem katoličan, moj sin tudi, a žalilo bi me. da ne bi bil tudi moj vnuk.14 Ko je osamljen živel na otoku sv Helene, jel je preirošljevati vero svojih otroških let, in njegov veliki duh je priznal svetost in resnico katoliške vere. V veri je iskal zadnjo uteho. Dal je poklicati na otok katoliškega duhovnika. da mu je opravljal v njegovem stanovanju najsvetejšo daritev in vsak dan je bil sam pri sv. maši Svojemu kuharju je zapovedal. da naj ne pripravlja ob postnih dnevih mesnih jedil. Njegovi prijatelji so se čudili, ako jim je govoril o temeljnih resnicah sv. vere. Ko se mu je bližala smrt. odpustil je svoje zdravnike in dal poklicati duhovnika V-grali. svojega kapelana. in mu je rekel: „Veruje 111 v Boga; v katoliški veri sem rojen, hočem sp» Initi dolžnosti, ki nam jih nalaga vera, želim, da prejmem u^ehe, ki jih vera deli." Izpovedal se je ter prejel sv. Popotnico in poflednje sv. olje. Nato je rekel generalu Montholon: .Srečen sem, ker sem spr Inil svo o dolžnost Želim, da bi i Vi imeli tako srečo ob svoji smrtni uri. Na prestolu nisem spolno val veskih dolžnosti, priznati m o -ra[m: moč zaslepi človeka, da mu pride omotica v glavo. A veroval sem vedno. Glas zvonov mi je vselej segel v srce, in kadar sem videl duhovnika, sem bil vesel Preje sem sicer hotel res vse to zatajiti, a sedaj u vidam, da bi bila to gola slabost Zato hočem sedaj Bogu dati dflžne časti -
Naposled je ukazal napraviti v sosedni sobi oltar in na njem izpostaviti presveto Uešnje Telo in tam opraviti štirideseturno molitev. Tako je Napoleon umrl kot kristijan
Ne boj m o se, dragi moji, da zaidemo, ako gremo za temi velikimi možmi, ki po
številu, po verski izobrazbi in po moralni vrednosti tisočkrat nadkriliujejo peščico onih, ki niso priznavali krščanstva. Le samo ošabnost, pohlepnost po znanju, ki povsem omoti in druge hude in podle strasti so bile več ko zadosten vzrok njihove nevere. A one druge je edino le resnica krščanske vere prisilila, da so upcgnili svoje glave pod igo sv. katoliško ver*.	A. M.
^Dalje prihodnjič.)
Papeža Leona XIII. življenje in delovanje *)
A.) Njegova mladost 1810—1824.
Papež Leon XIII. je bil rojen dne 2. marcija 1810 v Karpinetu škrfije Anagno na Italijanskem. Dano mu je bilo ime Joahim. Mašnik je postal 31. decembra 1837; nadškr f Damietski je bil imenovan 27 januvarija 1843; v škofa posvečen dne 19 februvarija 1843; škof v Perugiji je postal 19. januvarija 1846; kardinal bil imenovan dne 19. decembra 1853; za papeža izvoljen dne 20. februvarija 1878 in kronan pa 3 marcija 1878. Tedaj je sv. Oče 62 let mašnik. škof 57 let in papež pa že 22 let. — Oče mu je bil Dominik Ludovik Pecci rojen dne 2. junija 1769. umrl dne 8. marcija 1838. Mati pa Ana Prosperi Buzzi, rojena 30. decembra 1769, umrla 5 avgusta 1824, ko je bil Joahim 24 let star. Družine Pecci in Prosperi Buzzi ste bile pri ljudeh zelo v čislih. Mati je prinesla v zakon veliko posestvo, pa tudi krščansko čednost. Grof in grofioja sta krščanske dolžnosti izpolnjevala ter se odlikovala s krščanskim življenjem. Bahem 0 Reilly piše tako: „Vzajemnost v spoznanju in izvrševanju najpleme-nitejših dolžnosti, skupnost močnega upa in krščanskega hrepenenja po velikem povračilu v večnosti je bila v njihovi hiši, v njihovem življenju, ona nežna luč, ki je vse razsvetila, ogrela, olepšala, ter srca otrok napolnjevala z radostjo in blagoslovom. Bilo je sedem otrok; Josip je bil kardinal, izmed vseh sedaj le še papež živi Nagrobni napis, ki ga je sin Joahim materi napravil, slove: „Tu počiva v Bogu Ana. hči Aleksandra Pmsoeri. dobrotnica ubogim, najljubezni-vejša mati svojim sinovom, iz Cori doma; priprosta radodarna žena. častitljive čistosti. Ona je vse dolžnosti ko* gospodinja zvesto in vzgledno izpolnjevala, in je v žalost vseh dobrih ljudi prominola dne 5. avgusta 1824 S svojimi je živela prav srečno. Njen soprog Ludovik Pecci je z žaljujočimi otroki nenadomestljivi, edini gospoj postavil ta spominek. Počivaj tedaj, najblažja duša, v miru!"
Pravijo, da ima vsak pontifikar svoj znak. torei razločujejo: papeže mučenike. reformatorje in učenjake Dasi papežu Leonu XIII pristujo vsi ti znaki, imenuj* se kat' eksohen učenjak, kakor je bil Benedikt XIV. Vsaj se Leon XIII kliče no prerokovanju škofa Malahije „lumen de coelo, luč iz neba-. Pre-
*) Naš za vse dobro vneti in neutrudni g. sodelalec je pričujoči spis namenil slovenjkim romarjem v Rim. V sedmih odlomkih ga priobči »Danica«. Pazni preberite. Slovenc\ te so-stavke. Tudi to Vam svetujemo, da je ponesite seboj v Kim.
Urtdn.
hodil je dolgo pot truda in učenja, koncema pa mu je podala veda lavoriko. Papeževi životopisi naglašajo njegov izredni talent, hitro doumljivost, bistroumnost, z leti rastočo ukaželjnost, vrh tega pa posebno pridnost in vstrajnost v učenju.
Osem let star je bil Joahim poslan v Viterbo k jezuitom, mojstrom uka in vzgoje, pri katerih se je šest let učil gramatičnih in humanističnih študij. Kako in s kakim vspehom se je učil, spričuje njegov sošolec, sloveči P. Ballerini, ki pravi: „Priznati moram, da sem se bivajoč v Viterbi čudil njegovemu hitremu razumevanju, še bolj pa njegovemu vzornemu vedenju Na gimnaziju, kjer sva mnogo občevala in drug z drugim tekmovala, zdel se mi je kakor človek, polen duha in življenja. Komaj 12 ali 13 let star je pisal gladko latinščino v prozi in v verzih. Štirinajst let star je Joahim Pecci takorekoč končal gimnazijske študije. Prišel je v Rim nadaljevat na gregori-janski univerzi svoje študije pod vodstvom izvrstnih profesorjev jezuitov. „Tukaj mu ni bilo mar*, pravi isti Etallerini, „niti za družbo, niti za zabavo ali igro. Njegova pisalna miza mu je bila vse — ves svet. Vglobiti in vtopiti se v vedo. to mu je^ bilo rajsko veselje ■ Pa je bil tudi vspeh po tem. Že prvo leto 1825 je dobil v vseh predmetih darila ali premije; 1. 1827 prvo darilo v kemiji in v matematiki. Konec modroslovskih študij mu je došla posebna odlika, da je imel javno disputacijo v cerkvi sv. Ignacija iz vseh modroslovskih tvarin. Z enako vnemo in enakim vspehom se je posvetil potem bogoslovju. Dvakrat je bil predsednik znanstvenemu društvu, obstoječemu iz najbrlj nadarjenih dijakov; v tretjem letu svojih teolcgičnih študij pa je imel javno disputacijo v rimskem kolegiju z velikim sijajem. Protokoli zavoda 1. 1830 takole to poročilo sklepajo: „Pri tej dispu taciji je mladi mož pokazal toliko nadarjenost, da je videti poklican za visoke reči in službe." Prav takrat je dobil prvo darilo v teologiji, ter je bil imenovan repetentom ali prav za prav korepetitorjem modroslovja na bogoslovskem ustava „C< llegium germanicum" Leta 1831. je postal 2lletni bogoslovec doktor bogoslovju. Redka prikazen to, tako mlad gospod pa že doktor sv. pisma. Potem je vstopil v plemiški zavod „accademia dei nobili", kjer se dobiva vsposobnost za državno upravo in za diplomatične službe. Ta zavod je podoben naši orijentalski akademiji na Dunaju. V onem zavodu je bil Joahim Pecci poleg mladega vojvode Riario Sforca med prvimi. Sforca je bil pozneje kardinal - nadškof Neapoli-tanski. Dve leti pozneje je napravil konkurz v bogo-slovskih glavnih vedah ter dobil za pismeno nalogo, ki so jo za najboljšo spoznali, darilo Go zlatih goldinarjev. Tretje leto (1835) je imel o neki cerkveno-pravni zadevi tako izvrstno disputacijo, da mu je bil odslej častni predsednik kardinal Sala naklonjen prijatelj in vpliven pokrovitelj. Ne dolgo potem je postal doktor obeh pravic ter je spomladi 1. 1837 zapustil zavod, v katerem je bil zadnji čas gojencem dekan ali prefekt. To je bil čas dolgotrajnih, trudapolnih študij, pa tudi redko zmagoslavje na tihem poprišči vede in učenosti. Normalno znanstvena izobrazba mu je bila končana. Pa mladi dr. Pecci ni počival na
svojih lavorikah*) ter je z vedno isto vnemo izobra-zoval duha in srce, razširjeval svoj vednostni delokrog ter svoje ideje vedno bolj izpopolnjeval. In kje bi bil mogel b^lje to završiti nego v Rimu; kajti Rim je večno mesto, klasični kraj umetnosti, znanosti in zgodovini; središče katoličanstva; zbirališče prazgodovinskih in sedanjih narodov Tam med razvalinami paganskega in med zmagoslavjem krščanskega Rima je odprta knjiga svetovne zgodovine s svojimi solnčnimi in odsojnimi listi. In to knjigo je Leon XIII. vspešno proučaval v svojih mladih letih in tudi pozneje mu je postala knjiga mrdrosti.
Bil je 31. decembra 1837 v mašnika posvečen. Leon XIII. si je torej že pred mašnikovim posveče-vanjem pridobil ono temeljito, strokovno, pa tudi splošno izobraženost, ki je pogoj in podlaga vspeš-nemu duhovnikovemu delovanju zlasti v odlični službi ali na visokem mestu službujočega duhovnika. Posebno pa se je trudil za krepost kakor uči Tomo Kempčan (lib I III. 4): „Ni zavreči veda, ali znanost o kaki reči, ki je sama ob sebi dobra in od Boga umerjena: prednost pa naj ima vedno dobra vest in krepostno življenje.44 Leon, ki je hrepenel po čednosti in vedi „virtuti et musis-: daje vznesen in vzvišen izgled učeči se mladini, zlasti pa bogoslovcem, kako naj oni si pridobivajo znanstvene izobraženosti in temelj po-lože krepostnemu življenju, da bodo postali vredni učenci in namestniki Kri-stovi. Važne so besede Avguštinove: „Sc'entia sine charitate insutlat. cbaritas sine sc entia aberrat. to je: „Veda brez ljubezni napihuje, ljubezen (krepost) brez vede pa zaide." Sv. Bernard pa pravi. Doctrina Spiritus non curiositatem acuit, sed charitatem ac-cendit šcientia sola insutlat. Scientia stomac-ho in-gesta, si non fuerit igne chantatis decocta. malos humores generat.
■fe-
SI o venski pregovor pravi: „Na sedem 1-t vse prav pride". Učenost, ki si jo je pridobil Joahim Pecci, je bila dobro naložena glavnica, obrestonosna korist sv. cerkvi in pa narodom. Kot nuncij, škof, kardinal, in kot papež je Leon XIII. porabil ta zaklad vede in učenosti, ter je iz n|ega kakor iz studenca zajemal novo in staro Da le omenim njegovih okrožnic: s svojo učenostjo, ki obsega poleg brgo-slovske vede tudi modroslovsko in juridično izobrazbo, kaže v njih Leon navdihnjen in razsvitljen od sv. Duha. narodom pravo pot do miru. do prave sreče in do večnega izveličanja; po njih vodi Leon. božji krmilar, Kristovo cerkev, čolnič sv. Petra med pene-čemi se valovi razburkanega morja v varno zavetje. Zato odseva iz njegovih krasnih okrožnic ves svet obsegajoče obzorišče; iz njih puhtč vzvišene ideje o delovanju božje previdnosti; iz njih gori navdušena ljubezen do sv. cerkve kot matere vse človeške kulture in vede.
Tako Lecn XIII svojim vzvišenim izgledom bodri učenjake naj tudi oni s svojimi talenti dobro kup-
*) Leon je čas dobro porabil kakor sv. Alfonz, ki je rekel, da neče nobenega časa potratiti; sv. Bernard pa pravi: »Ako čas dubro porabiš, zaslužiš »veniam« odpuščanje; »ijratiam« milost in >gloriam« izveličanje in povečanje. kajti vsako dobro delo te pripelje bliže do Boga «
čujejo ter vedo uporabljajo narodu na korist. V tem pogledu je važna neka izjava dunajskega kardinali Grusche. Ko mu je 1. 189U dr. Schaetler čestital v ime bogoslovske fakultete dunajske univerze k petdesetletnici njegovega doktorstva, odvrnil je Gruscha te le zelo pomenljive in tehtne besede: „Ne zadošča počivati na Iavorikah doktorskega naslova, ampak treba je, da učenjaki ponesejo svojo vedo v širše krogove, delujoč tam in poučujoč ter oblažujoč — v srečo in v izveličanje ljudem."
Župnik Alojzij Kam mer.
NadvojvodiDja Magdalena avstrijska.
i Konec.»
Toda goreča delalnost Jezuitov v Hallu se ni omejila z visokim zi lovjem starodavnega mesta. V bližnji in daljni okolici ob dolenjem Inu so obhajali misijone. kateri so popolnoma očistili od krivo-verskih naukov otrovano duhovno ozračje. Da se pa popolnoma zaduši kuga verskih zmot in znova utrdi katoliško življenie. treba je bilo. da se je mlt-dina potrdila v veri in nravnem življenj', zlasti ona ki se je hotela dalje izobraževati. Zato je ustanovila Magdrtl-na že 1 157-J. latinsko šolo pod vodstvom Jezuitov Toda tudi osebno in neposredno j-* delovala v obnovitev in utrditev verskega duha. Opominjala je one. ki so se dali zmotam preslepiti. da se zjpet vrriHj.j na pot resnice Kjer pa ni zadoščal njen osebni vphv. prosla )e duhovnih predstojnikov, zlasti, da bi se odstranili taki duhovniki, ki so bili sumljivi krivoverstva ali daj. li kakoršno koli pohujšanje. V tem svojem početju s-* ni strašila tuli največjih ovir in nasprotovanja odnadnikov. Prav tako je skrbeli. da se niso mogli odpadniki vračati iz tujine v Hali. Že poprej na dvoru v Inomostu je plemenita cesarska hči n <j*i jajnejše pokazala svojo g>rečnjst za ^ v. vero. X- ko imenitno gospo, ki se je bila izne verda svoji edinozvtličalni cerkvi, je s svojo prepričevalno besedo in l^piin izgledom pregovorila. da se je zopet vrnila v naročje sv. cerkve.
Vebko apostelj-^ko delo '--jsarske hčere za okrepitev verskega življenja v Hallu je bila zgraditev veličastna nove c-»rkve. ki je še dandanes ohranjena, da*»i j- odkar je zavod razpuščen. prirejena v posvetna namene Dobro vedoč, da lepo in dostojno okrašena hiša b< žja in sijajno in vspodbulno vršeča se služb* božji mnogo pripomore v oblažitev po-divjamh sr<- dala j- nadvojvodinja cerkev, katero je sezidal*, kar mogoče b pat o in sijajno ozaljšati, in ob enem j" skrbela za dostojno cerkveno petje V sta-novila je zavod, v katerem so se učili tleč k i p^ti in vpeljala izvrstno instrumentalno glasbo pri službi božji, "na sama z drugimi gospemi vred je izdelovala krasna oblačila za službo božjj v novi cerkvi; ob širnih sfenah so se lesketale pozlačene skrinjice z dragocenimi ostanki mnogih svetnikov. Ta cerkev je bila ra li svoje izredne krasote biser med telanjimi cerkvami na Tirolskem. - - Omenjeni zavod za pevce se je umestil v posebni, v ta namen sezidani hiši; na nasprotni strani pa je nastanila nadvojvodinja drug zavod za dijake. ki se je spremenil pozneje ceio v začasno semenišče briksenske škofije.
Še sedaj stoje vsa ona poslopja, ki je je napravila vneta nadvojvodinja v obr*mbo in utrditev vere v Hallu, dasi so se tekom let precej spremenila in so sedaj za druge namene. Kakor se je Magdalena trudili za ohranitev in utrditev vere pri svojih someščanih, prav tako goreče je tudi skrbela z i krščansko življenje in nravnost. Mnog; pokvarjenih in pohujšljivo živečih oseb se ji je posrečilo privesti na pravo pot. Seveda so stavili njenemu gorečemu delovanju zlasti njeni verski nasprotniki razne ovire in težkoče, in marsikatero njeno delo so krivo umeli ali pa iz hudobije napačno razlagali. Toda nadvojvodinja je imela skrivno sredstvo, s katerim ie tudi najhujše nasprotnike pridobila za se. To je bilo njeno bligonomo socijalno debvanje v Hallu Med tem ko je z eno roko vihtela ognjeni meč v boju zoper krivoverstvo, vlivala je z drugo hladeči bakara v neštevilne rane človeške bede. To je posebno pokazala povodom strašnega potres?,, ki je po zimi 1. 1572. obiskal mesti Inomost in Hali. Prebivalci mesta so bežali iz svojih stanovanj ter se ušatorili pod milim nebom, da bi se zavarovali pred večjimi nezgodami. Tu je holila čestokrat med nje, oskrbovala je z raznimi živili in gorko obleko ter tolažila nesrečnike z ljubezajivimi besedami. Z i bolnike je čestokrat sama pripravljala uspešna zdra vila. Ubožne bolnike je obiskovala na njihovem domu. Staro poročilo svedoči, da je pri taki priliki nagnjusne rane (raka) večkrat ozdravila s svojim pjljubom — Blaga nadvojvodinja je skrbela s posebnimi pravili tudi za to, da je bil kraljevi zarod ves čas svojega obstanka bogat vir dobrodelnosti do u'oožcev in bolnikov; uredila je namreč, da so dobivali siromaki, zdravi in bolni, vsak dan hrano v zavodu Sploh je b h znano daleč okrog, da živi Magdalena kot svetnica in izdaje vsako leto velike denarne vsote z\ siromake. — L 1">74. jej je vzdtsmrt njeno prisrčno ljubljeno sestro Heleno, ki je bila prav taka prijateljica in dubrotnica ubožcem
A motili bi se. ako bi mislili, da je b;lo njeno blagonosno delovanje omejeno le namesto H tli Da je prenehal še dokaj zgodaj verski raz-dvoj na Tirolskem v 16 stol in se zjpet vrnila v deželo verska edinost, zato se je bilo Tirolski pravposebno zahvaliti svetli babs burški hčeri v Hallu. Opetovano je opominjala in bodrila deželnega knez* na lv. Ferdinanda, naj kmalu uredi cerkvene razmere v prid katoličans^vu Knez je večinoma slušal pobožno sestro, tako da je bilo nemogoče, da bi se kriva vera fajno vgnje-zdila na Tirolskem. Zi nekaj časa je bila prednica kraljevega zavoda o odsotnosti nadvojvoda c-»lo izvoljena za njegovo namestnico v cerkveno državnih zadevah Složno vzajemnost z i cerkveno preosnovo vnetih Jezuitov s tirolsko vlado je pripisovati v prvi vrsti Magdaleninemu vplivu. Kolik je bil vpliv v verskih stvareh, kaže. nam tudi to. da je papež Gregor XIII večkrat poslal k njej svojegi poslanca Portia, ki ji je naročil, naj posreduje pri deželnem knezu, da podoira duhovsko gosoosko ob izvajanju določeb tridentinskega zbora. — Radi svoje apostolske gorečnosti in delalnosti je uživala ona kakor tudi njen zavod posebno naklonjenost sv. očeta.
Poleg te tako obsežne in neutrudljive zunanje delalnosti za blagor človeštva je blaga ustanoviteljica prav tako vestno skrbeli za svoje lastno izveličanje.
Občudovanja vredna je bila njena spokornost. Postila se je vsak petek ob krubu in vodi, v noči med vel. četrtkom in vel. petkom je spala na trdih tleh. Po 21 letih svojega delovanja v Hallu je plemenita nevesta Kristova zaspala v Gospodu 16. kimovca 1590. Bridka žalost je navdala vse mesto in deželo ob smrti nadvojvodinje. Zavod je ostal do 1. 1783., ko ga je ugonobil brezobzirni duh jožefinizma. — Vest o svetosti cesarske hčere se je ohranila do današnjega dne. Jasno spričevalo njene svetosti je zapustil njen nekdanji duhovni voditelj bi. Kanizij, kakor tudi o njenih sestrah. Nekoliko let pred svojo smrtjo piše v nekem pismu do jezu itskega kolegija v Inomostu. da so cesarske hčere po svoji »veliki pobožnosti, čistosti in kreposti bile na najboljšem glasu ;" imenuje je, namreč Margareto, Heleno in Magdaleno, „zeb redke kneginje na šega stoletja." L. 1669. povodom stoletnice zavoda so se pobožni verniki s posebnim zaupanjem in najboljšim uspehom priporočali nepozabni nadvojvodinji v različnih dušnih in telesnih potrebah. Na podobah iz onih časov vidimo Magdaleno naslikano kakor svetnico; le sijaja okrog glave še nima. kar se sme po cerkvenih določilih rabiti le pri onih. ki jih je že cerkev prištela blaženim. Med njenimi životopisi je najznamenitejša knjiga, ki obširno orisuje življenje Magdalenino, in ki je izšla 1. 1620. z dovoljenjem škofa Otona briksenškega. Važen je ta spis zlasti radi tega, ker je v onem času, ko je prišel na svetlo, živelo še dosti oseb. ki so še dobro pomnile Magdalene; zato je ta životopis kot zgodovinski vir sedanji cerkveni preiskavi.
V 18 stoletji so zabiležili več slučajev, v kojih je Magdalena oči vidno uslišala svoje čestilce. ki so obiskovali njen grob, in 1. 1755 je posebna cerkvena komisija, sestavljena iz duhovnikov in zdravnikov, potrdila te slučaje kot očitne čudeže. Tudi v najnovejšem času so se ponavljali taki slučaji Njeno truplo so našli za 117 let po njeni smrti, — tako dokazujejo listine — čisto nestrohnjeno, dasi narava kraja, kjer je bila pokopana, ni bila prav nič ugodna za ohranitev trupla, ki vrh tega niti maziljeno ni b'lo. Začetkom preteklega stoletja je bila nadvojvo-dinja Magdalena tako v časti, da je cerkvena oblast ustanovljeno mašo za njen dušni pokoj izpremenila v zahvalno službo božjo pred izpostavljenim Najsvetejšim. Tudi njene ostanke (relikvije) so imeli verniki skrivaj zelo v časti. — Zato je preiskava, ki se je pričela radi njenega proglašenja, vtemljena v starodavnem, visokem češčenju vernega ljudstva do pokojne nadvojvodinje. Ob enem je pa tudi to za slavno habsburško hišo častno podjetje sedanjemu času zelo primerno, ker vidimo v Magdaleni, neustrašeni zaščitnici katoliške vere v 16. stoletji, vzor verske gorečnosti in navdušenosti in mogočno zavet-nico našega, zlasti v sedanjih dneh v zvestobi do vere in vladarja tako zelo omajanega cesarstva.	M. K.
Salezijansko.
Salezijanci v Patagoniji. Strašna nesreča je bila salezijanskim misijonarjem v Patagoniji. V tej prostrani deželi daljne Amerike so Salezijanci delo-
vali neumorno nad 14 let. Pod vodstvom apostoljskega vikarja msgr. Ivana Cagliera so ustanovili v tej deželi mnogo zavodov in misijonskih postaj Sre dišče vsega delovanja je bilo v vaseh Viedma in Pa-tagones, ležečih na bregu reke Rio Negro. Tu so imeli Salezijanci dva velika zavoda za dečke in dva za deklice; od tod so se podajali misijonarji oskrbovat razne manjše zavode oznanjat sv. vero med divjake. in sam vikarij je imel tu svoj sedež. Toda pre-žalostna usoda je čakala prebivalce Patagonije in z njimi vred tudi salezijanske misijonarje. R°ke Rio Negro, Rio Limay. Neu.juen. O brado in Chnbut so mahoma narastle. razdrle jezove, poplavile in popolnoma razdjale mnogo vasij. na njenih obrežjih ležečih Voda je stopila šest metrov visoko, in tako nenadoma da se je ljudstvo komaj moglo rešiti na bližnje holme Predstojniki salezijanskih zavodov so koj, ko so zaslutili pretečo nevarnost, zapustili zavode. s svojimi gojenci ter ubežali z drugimi liudmi na vami kraj. Močno deroča voda je razdjala vse, kar je dosegla. Ko je povodenj prenehala, ležale so na mestu prejšnih vasij le razvaline podrtih poslopij. Viedma in Patagones sta bili popolnoma razdejani. Izmed štirih salezijanskih zavodov je ostal le jeden. akoravno tudi ta hudo poškodovan, Dvanajst zavodov vseh skupaj je pokončala ta strašna povodenj salezijanskim misijonarjem v Patagoniji, in njih goj*»n?i so sedaj brez streha in brez kruha. Misijonarji v tpj stiski ne vedo kam Ganljiva so pisma, katera pišejo v Kvropo milo proseč pomoči salezijanskih sotrudnikov in dobrotnikov. V ta namen se po mnogih krajih, sosebno tu na Laškem, pridno nabirajo darovi, ter se pošiljalo v Turin predniku sale zijanske družbe za patagonjske misijone. Kaj l»'po bi bilo, da bi se tudi Slovenci pridružili dobrotnikom tega nesrečnega misijona. Vsegamogočni poplača gotovo vsak dar stoterno; in molitve onih. katerim se bodo z milodarom uteš<le solze bede in trpljenja, bodo priklicale z neba obilo blagoslova, i
lioffoshiv M>':< r 1'nriti>1.
Razgled po domovini
lz Mošenj. Lepo se razširjajo po naši mili domovini prekoristne Marijine družbe za vse stanove. Tudi v naši župniji se je ustanovila pod varstvom Marije Pomočnice in sv. Alojzija dekliška Marijina družba, ki šteje že v prvem začetku 63 družbenio. Na Svečnico pope l ine ob 2. uri se je pomikal dolg sorevod iz šole v okrašeno župno cerkev. Po odpeti Marijini pesmi in molitvi „Pridi sv. Duh" je stopil preč. g. dekan Ivan Novak na lečo in v jedrnatem govoru razvil družbeni pomen, priporočil sprejeman-kam vzgledno življenje in je navduševal za stanovitnost. Ginljivo je bilo slišati, ko so sprejemanke z gro-movitim glasom na vprašan je g prednika odgovorile, da ostanejo vedno zveste svoji nebeški materi. Oko je zarosilo premnogi dobri materi, ko je gledala svojo hčerko v vrsti Marijinih ljubljenek.
Globoko iz srca so prihajale družbenicam besede. s katerim so se posvetile Mariji; vidno veselje se jim je bralo na obrazih pri sprejemu družbenih znakov. Po sprejemu so družbenice soglasno odmori »Danica« prosi, če kdo česa utrpi.	!'r»<h>.
lile Marijin slavospev in navdušeno, kakor še nikdar, odpevale pri litanijah ter iz vsega srca zapele zahval-nico za veliko ta trenotek prejeto milost. Družbenice pevke so se vadile poprej prav marljivo v petji. Dan sprejema so g. pevovodji v čast res vrlo rešile svojo nalogo. — Obredi in petje se je vršilo tako ginljivo, da se mora zlagati vsakdo s sodbo tistih, ki pravijo, da mošenjska cerkev kaj podobnega ni še učakala To pričajo tudi udeležniki iz sosednih župnij, ki so pomagali, da je bila cerkev več ko polna Ljudstvo je iz cerkve grede izražalo željo: naj bi se nova družba pod varstvom Marijinem in sv. Alojzija vedno lepše razcvitala.
Koa deklet ni bila tako srečna, da bi bila sprejeta v cerkvi Huda bolezen jo je položila na bolniško posteljo. Ker je srčno želela in ponavljaje prosila, da bi skoro postala otrok Marijin, šel jo je g. družbeni predsednik sprejet na dom Pot je bila skrajno neugodna; vendar je hitelo nad polovico družbenic v dobro uro oddaljeno vasico, kier so bile navzoče pri sprejemu na smrtni postelji. Ginjenosti umirajoče M ari j i ne hčere in od nje se poslavljajočih sosester ne morem popisati Vse to se mora le izkusiti. Samo to pravim: Kdor je Marijin, je srečen, tudi če umre.
Mirijiua hči — t'ijni' (.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoli«*^*
Nameni za mesec februarij 1900. »Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) u Glavni namen /VWn4 katolikešga pouku. b) Posobni nameni Hi) Sv. Julljana. Kongregacija svete Katarine. Sirotišnice in najden. Sni ce. Tiskovna društva. l.'omanja v llirn
17. Beg v Egipet Rešitev krščanske mladins. Voditelji katoli4kp«.'a Ijudslva. Zboljšanje šolskih razmer.
1* Sv. Simeon. Katoliška cerkev v Siriji in Palestini. Duhovniki in obhajana Učiteljišča.
I1U St. Konrad. Mladeniška društva. Lakota v Indiji in vzh. Ainki. Uradniški stan
> Spomlnjakl praznik trpljenja Gospodnjega. Krščanska potrpežljivost v križih in težavah. Neozdravljivi. Odstranitev pogubnih navad.
21.) Blateni Didak in tovariii, mučenci. Krepka vztrajnost misijonarjev v njihovem poklicu in stanovitnost kri-stijanov oh časih preganjanja
i2 > Stoliea «v. Petra ▼ Antijohijl. Sveti oče. Dobra puraba jubilejnih milost.j Stiskani katoličmi med drugoverci.
X.
Raznoterosti.
603_ starčekov sv Ožetu. Na poziv devetdeset-letnega Švicarja Putta4a se je oglasilo, kakor pon »La Croi\^. lioo starčekov. ki so stari devetdeset let da se poklonijo sv. Očetu Oglasili so se pj vsem svetu ter oddali svoja imena urednišk i rfit Croix", odkoder se odpošljejo v ltim.
Sv. 05e je povabil v posebnem pismu škofe Blatinske* Amerike za leto 1900 na zbor, ki naj bi se vršil, kakor so se izrekli škofje sami, v Rimu.
P. P.
Nezedlnjenec — petrogajski metropolit Paladij je umrl pred kratkim, star 72 let. Bil je kos čudaka. Po jedni strani je bil izredno ponižen; zapovedal je namreč ob svoji smrti, da naj ga pokopljejo v čisto navadni in le eni, leseni krsti. A po drugi strani mu je bilo baje zelo všeč, če so ga obiskovali svetovni mogotci, in njim nasproti se je obnašal prav kot visoki cerkveni dostojanstvenik, mej tem ko je občeval z navadnim ljudstvom kar najbolj pri-prosto in domače.	P. P.
Listek.
Katoliška družba za Kranjsko bo imela svoj občni zbor dnč 19. februvarija t. 1. zvečer ob 7 uri v Katoliškem Domu, prvo nadstropje v bralni sobi. Zajedno bode vo^tev novega društvenega odbora. Društveniki se vabijo k udeležbi.
Škofijska kronika.
Premilostni g. knezškof dr. Ant. Bonaventura Jeglič
je nedeljo, 4 februarija, maševal in pridigoval v Aloj-zijevišču. kjer so ta dan praznovali zavodovega drugega zavetnika sv. Frančiška Salezijana. — Prvo sredo v mesecu, to je 7. februarija, je maševal kakor običajno pri karmeličankah na Selu. — Pri presku-šinjah v semenišču, ki se sedaj vrš<\ je navadno pričujoč. — Nedeljo zvečer, 11. t m., je dospel v Ljubljano znani barnabit o. Tondini, in se nastanil kot gost v škofijskem dvorcu Smer njegovemu delovanju je združenje vzhodne cerkve s katol ško in ureditev koledarja. Znano je. da se bo ločila vzhodna cerkev v koledarju od tega meseci nadalje za 13 dni od naše štet. ve, radi teea so tudi prazniki ob drugem času. kakor pri nas. Da bi se pa vzhodnja cerkev tem rajša pridružila koledarjevi ureditvi, namerava o Tondini predlagati, da bi se čas velikonočnega praznika drugače določeval kakor doslej, namreč da bi bila velikonočna nedelja vselej tretj* nedelja po pomladanskem enakonočju. kar bi se premikalo med 4 in 11 april jem. Ta čas se tudi najbolj vjemajz ono zgodovinsko velikonočjo, s Kristovim vstajenjem. O. Tondini je v tem poslu prepotoval že Rusijo, Bulgarijo, Srbijo in Basno. Govori Jaški, francoski, angleški, nemški, ruski in hrvatski.
Zamrl je v torek. 13. t m., ob '/3 7meh zvečer starosta kranjski duhovščini, vpok preč. g. c. kr gimn. nadzornik dr Ant Jarec, demantnomašnik v 87. letu svoje dobe. Povodom svojega imenitnega poklica si je na Hrvatskem službujoč pridobil naslov in značaj infulo-vanega prošta. Dela vajeni šolnik ni miroval, tudi ne v svojem pokoji v Ljubljani. .Slovenski Maticiu dolgoletni podpredsednik je namreč načeloval Vin-cencijevi družbi, Marijanišču, katoliški družbi in učiteljskemu podpornemn društvu za vdove. Zvest iz-polnovatelj dolžnosti svojega stanu bil je v vsem svojem nastopanji strogo oglajenega vedenje. V. M. P.
Odgovorni urednik Tom, Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.