Št. 25. febaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldnt ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse loto . , 15 K Za Nemčijo K 16*60. -- Za Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. nSQCA' ima naslednje izredne priloge: pb novem letu »Kažijjaj po Goriškem in Gradišcauskera"' in dvakrat v letu „ Vozni red železnic, parnikov in poštnih zwzu. Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. V Gorici, v četrtek dne 29, februvarija lfl]2. Tečaj XLII. »Vse za narod, svobodo in napvedek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se riahaja v Gosposki ulici št. 7. v Gorici v I. nadstr. na desno. ftJpravuiStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v i. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačat? loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Pettt-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., :2-krat 14 vin., 3-kraf 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. •—--------------------------------\------------------------------------------:__ Odgovorni urednik iti izdajatelj Ivjan K a v č i č v Gorici, Telefon si. 88. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. -Ali'ostane' . ¦ '< j Dr. Anton Gregorčič ; predsednik S. L„ S. na Goriškem? r Leta 1905. je zavrelo zopet enkrat med duhovščino proti dr. Antonu Gregorčiču. Takrat je »živela« še slavna »Sloga«. V posebni okrožnici so mu povedali duhovniki,, da je zadnji čas, »da se čimprej opomore 'katoliški stranki do pravega življenja in delovanja«. tPravega življ^njšr in \ delovanja so pogrešali v stranki, ki jej je ¦ načelcval dr. Anton Gregorčič. Z zalo- j i stio so priznavali, df. jo katoliško-politič- ¦ r.o delovanje stramke nezadostno, neuspešno ter da vzbuja pomisleke in opravičeno brjazen za prilhodnjost. Krivdo so našili na plašč dr. Antona Gregorčiča, voditelja stranke. Očitali so mu: pomanjkanje delavnega središča, jasnega odločnega programa, krepke organizacije; časopisje njegovo so obsodili, da ni za nič. Tožili s;> o nedelavnosti, odrevenelosti v katoliški stninki, govorili o popolni desorgani-zaciji. ^>In kako ne?! Če je mrtvo srce,.so neslavni tudi drugi udje« »Ako drže ro-I*e križem eni. ki se jim je poverilo vodstvo stranke, kako more stranka •napredovali'.«"—"_ — Za'htevali so korenite premembe. Srce naj bo živo ne mrtvo. To »srce« pa je bilo tudi potem tako, da niso bili v stranki prav nič zadovoljni ž njim. Mladini, novostrujarji, ga niso m:,gli videti na koncu očesa. Seveda je bil sladak in dober, ko so duhovniki .zahtevali reorganizacije franke in ko se je porojeva la S. L. S. na Igriškem. Zlezel je celo na predsedniško niv to. Toda takrat tako dober je postal pozneje trd in svojeglav, staii Gicgorčič. On visoko, vse drugo pod njim; poleg sebe samo udane obraze, drugače ga z burfko palhne od sebe. Ne mo-rej-i ga videti, Posvetili so mu pa že leta 1908. v »Slovencu«. Pisali so o njem: »Dr. Gregorčič s svojimi pristašrsc ja zvezal z laškimi liberalci; ker: več .kot načela je nekaternikom osebna politika. Ta zveza je škandal. Obe slovenski stranki se sicer ločita po verskem iii gospodarskem programu, I a imata skupen vsaj narodni program. I Med laško liberalno in pa med pravo ka- i toliško slovensko stranko pa nikdar ni in ne more biti kake skupnosti. Nam je treba politike načel. Kar pa se je zgodilo, (to je zveza PajernGregor-čič) je udarec v obraz vsaki res načelni politiki. Kaj naj vendar drugače pomen ja zveza naših katoliških, slovenskih in ljudskih poslancev z verskimi, narodnimi in gospodarskimi nasprotniki našega ljudstva?« Potem: »Zveza slovenskih katoliških poslancev z laškimi liberalci je vredna obsodbe z narodnega, verskega in gospodarskega ozira. Zato jo Gregorčič taji. Dogodki v deželnem zboru pa so pokazali tako zvezo'.« Po vsem tem popru so m.u ponudil: še- te-le ocvirke: »Gregorčič in njegovi pristaši so uganjali to breznače-lno politiko na svojo roko; niso ne enkrat sklicali vodstva, niti izvrševalnega odbora; proti duhu discipline so prezirali pri svojem postopanju celo strankino organizacijo.« V drugem članku so mu potem očitali: »da ni vajen opozicije in je tudi sani ne trpi.« Paša v stranki! Kar smo mi vedno trdili. — »Prvi pogoj za uspešno delo opozicije je stik z ljudstvom in njega izobrazbo, česar Gregorčič nikdar ni razumel in nikdar tudi ne bo.« Res je to. Dobro so mu pokadili pod,nos. Vendar pa je ta mož predsednik S. L. S. na Goriškem. Nadškof in knez ga je v letu 1908. dne 9. oktobra obsodil. Goriška duhovščina se mu je bila poklonila k njegovemu g::du. To priliko je porabil nadškof, da je spregovoril o položaju na Goriškem ter dal dr. Gregorčiču hudega popra pod nos radi zveze s Pajerjcm. Škandal je imenoval njegovo početje. Sledili so napadi .v-»Slovencu«. Dr. Gregorčič je bil ves iz sebe. Zrepenčil se je in. napisal, je v svojem listu slovit članek »Javen upor, formalna revolucija, anarhija«. V tem članku je udaril s kolom-po no-vostrujarjih. Potovali! se je, da je izkušen in'razumen poMtik, ki ne bo hodil vpraševat za dovoljenje k svojim »prijateljem« za vsak ikorak, ki ga stori. Zatajil je bil zopet enkrat .zvezo s Pajerjem in smililo se mu je verno ljudstvo, ko je videl, da duhovnik duhovnika javno dolži nečastnega dejanja. Povedal je, da njegovi prijatelji-novostrujarji hodijo v škofovsko palačo; tje znašajo vse, karkoli je pisala »Soča« ¦zapor dr. Gregorčiča, »dostavljajo pa še par »katoliških ocvirkov...... Čujte, tar- ko je pisal Gregorčič. O »katoliških« ocvirkih je pisal. — . Gregorčič je hudo jezen zarjul na to: »Tako podpihovanje in sleparjenje duhovnih predstojnikov je škandal.« Podpiho-valee in sleparje je imenoval zaupnike nadškofove. Reikel je med drugim po tem, da dela anarhijo v stranki »nekaj oseb, ki so s8 nevede kako izgubili v duhovski Stan.« Tako nesramno jih je žalil. Oglasil se je bil dr. Andrej Pavlica, ki je milo zajokal v svojem »Prim. listu«, ikaj bo, če pojde tako dalje v stranki. Vabil je k slogi. Rekel pa' z besedami sv. Marka: da če hoče kdo med njimi večji biti, naj bo njihov služabnik, kdor hoče biti prvi, bodi vseh hlapse. — Gregorčič pa hlapeg, to pa to! Nadškof je-že od nekdaj proti Gregorčiču. Padi novostrujarske gonje se je maščeval Gregorčič nad nadškofom v seji deželnega zbora 1910., :ko je bil prišel škof branit Mont v zbornico. Takrat .je Gregorčič s svojimi ostentativno glasoval proti nadškofu. Gesto je bil napravil nadškof, ki je kazala, da ne odobrava njegovega ravnanja; nadškof iii prost sta odšla, Gregorčič pa je ostal v zbornici vesel in zadovoljen ___ •Letos je nadškof in iknez zopet glasno in jasno obsodil Gregorčičevo politiko*. Ali Gi egorčič piska na vse. to. On je ostal še dalje v .zvezi z laškimi liberalci »in brez-.verci,-'Šusteršič mu je pomagal siklicati deželni zbor," pa naj potem pravi nadškof, kar hoče. Tak je predsednik S. L. S. na Goriškem! Za danes je napovedan sam dr. Šu-steršič, da pride reševat barke starostru- jarjev in novostrujarjev, da bi ne trčile skupaj in se potopile. Fuzijo o'beh struj hočejo. Nadškof bi bil s fuzijo že zadovoljen ali prinesti foi mu morali v nadškofijsko palačo — glavo dr. Gregorčiča. Ta pa ne odneha, marveč ostati toče na svojem mestu in premagati popolnoma nadškofa. Če bi smeli govoriti razni duhovniki, to bi ga zdelali dr. Gregorčiča, ali »disciplina« jim zapira usta.....Vedo pa, če ostane Gre/gorčič, pdjde vse po starem dalje. Gregorčič je prefriganee, ki ima vse skupaj za norca. Lepa čast ho za S. L. S., če ostane še njen vrhni krmilar na Goriškem dr. Gregorčič! Volilnik za občine pokneženc grofouine GoriSfce in Gradiške. Volitev. § 12. Vabilo ik voKtvi pribije župan javno vsaj osem dni pred volilnim opravilom in v dotičnem razglasu se navede kraj in dan in se določi ura začetka in zaključka molitve in morebitne ožje volitve; ožja volitev se določi najmanj na dva dni po prvem volilnem opravilu. V javnem razglasu se navede tudi število starešin in namestnikov, ki se naj izvolijo v vsakem volilnem razredu. Ako se vr5i volitev na več voliščih, se navedejo v javnem razglasu ikraj in dan, kakor tudi ura, ko se volilno opravilo prične in zaključi na vseh posameznih voliščih, in se določi, kateri volilni komisiji gic poizvedeti in objaviti skupen isid razdeljenih volitev. Župan vroči istočasno vsem volil-1 cem legitimacije, ki #orajo oblegati v tem paragrafu navedene splošne napovedbe o volitvi. §13. j . Da se je volitev razpisala, se naznani , istočasno ko se javno razglasi ka'kor pred-'. pisuje § 12.,- .okrajni politični oblasti. Maksim Gorki. ! FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) »Slabo ti gre, zares ...« Ona ni rekla na to ničesar, le glavo je povesila in začela -počasi prebirati čipke.čajnega prta. »Omožiti bi se morala«, je rekel Foma, ki je čutil, da jo obžaluje. »Ne govori o tem, prosim te!« je rekla Ljuba in ne-; lepo nagubala čelo. »Zakaj bi ne govoril? Saj se boš ...« »Da!« je vzkliknila deklica s tihim vzdihom. »Tudi | 'az mislim o tem, da se bom, to se pravi, da se bom morala. A kako se.bom? Veš, da mi je sedaj, kakor bi bila megla 'tted mano in med ljudmi ... gosta, gosta megla!« »Od knjig!« ji je segel Foma uverjeno v besedo. »Počakaj! Nehavam razumevati, kaj se godi ... Ne ; Usraja mi vse .., vse je postalo tuje .... (Ni vse tako, kakor bj moralo biti, ni vse pravo ... Vidim to, razumem, a da "i tako in zakaj da ni, — ne morem povedati ...« »Ni tako, ni tako ...« je -zamrniral Foma. To ti je prišlo od knjig ,.. da ... Čeravno tudi jaz sam čutim, da je ral<" .,. To je morebiti posledica tega, da sva še mlada ... najine neumnosti ...« 'Spočetka ss mi je zdelo«, je govorila Ljuba, ne da bi K« Poslušala, »da uineni vse, kar je v knjigah ... in zdaj...« »Pusti knjige«, je svetoval Foma prezirljivo. »Ah, neiha vendar s tem, ali jih je mogoče pustiti; Ali znaš, koliko misli je na svetu? O Bog! In so med njimi takšne, da se vname glava od njih ... V neki knjigi -se pravi, da je vse pametno, kar ima obstanek na svetu ,..« »Vse?« je vprašal Foma. »Vse! In v neki drugi knjigi je ravno nasprotno ...« »Čakaj! Ali to ni nespametno?« »O čem govorita?« je vprašal Majakin, prikazavši se med vrati v dolgi suknji in z nekakimi svetinjami pod vratom in na prsih. »' ' »Tako ...«je mračno dejala Ljubovj. »O -knjigah«, je dostavil Foma. »O kakšnih 'knjigah?« »O tistih, ki jih Čita ... čilala je, da je vse na-svetu pametno ...« . v . »No!« »No, a jaz pravim: to je laž!« »M-da ...« Jakov Tarasovič se je zamislil, Ščipaje se rd brado in mežikajo, z očmi-. vprašal hčer. ko je bil molje nehote dejala : tO? rumena »Kakšna knjiga j; čal r^kaj časaS »Takšna mala , Ljubovj. -Položi mi jo na mizo ... To ni rečeno kar tjavendan vse na svetu je pametno. Vidiš, prišlo je torej nekomu na um ... M-da, to je celo jako spretno izraženo ... in, da ni bedakov, bi bilo popolnoma prav ... A ker bedaki niso uikclat na svojem mestu, se ne more reči, da bi bilo vst na svetu pametno. Ogledal si bom knjigo, morda je ,kaj pametnega v nji ... Zdravstvuj, Foma! Ali še posediš, ali so popelješ z mano?« »Ostanem še ...« »No, dobro ...« Ljubovj in! Foma sta zopet sama. »KaKšen je!« je dejal Foma, mignivši z glavo za hrbtom, ko je šel skozi vrata. »Kakšen?« »Vsemu se odziva, vse hoče pokriti s svojo .besedo. »iDa-a ... moder je, A ne razume, 'kako težko je ž\- .. veti,« je. dejala Ljuba žalostno. »Tudi jaz ne razumem ... mnogokaj si izmišljaš ...« »Kaj si izmišljam? .e razdraženo kriknila deklica. »Saj ... vse to ... tvoje ti..sli ... tuje so .. .«'^ »Tuje, tuje ostrega, toda prestala je i:i r, primerja vsi ž njo Medin- ljudje, ženske ... in tudi Hotela mu je reči nekaj pomolčala. Foma jo je gledal sko, je žalostno pomislil: »Kako različno je vse . občutki so vedno drugačni.« Oba sta si sedela nasproti, oba sta bila zamišljena in nobeden izmed njiju ni pogledal m-uzega. Na ulici se je mračilo in soba je bila že vsa temna. Veter je zibal lipe in njihove veje so praskale ob hišni zid, kakor da jih zebe in da prosijo, naj.jilh. puste notri ..... »Ljuba!« je tiho zakhcal Foma, Dvignila, je glavo in ga pogledala. ¦ .. . »Veš kaj,... z -Medinako sem "se( y;,spri ,.* •«¦" J • • »Zakaj?« je vprašala Ljuba živaihno. „ ,. . »Prišlo je tako, da>-me je,razžalila.« ..„/ , ,,. -.- »No, ^bro, da si se"spri ž njo"*, mit je. pritrdila"devica, a sicer m' ti bila zmešala- glavo ... zla 'koketka je, n 5c huje ... oh, kakšne reči'vem o nji!« »Nikakor ni zla«, je dejal Foma nevoljno. »In tudi ti ^ »ie veš ničesar... vsi.lažete!« Ta .oblast zamore odposlati k voldt-vanVo#osiaiiee z naroČilom, naj pazijo ntn lat. Mi^m-mv^^^K^1^^ vzdržuje reci m mir; iz tegaspa ne smejo izvirati stroški za občinsko upravo, ¦¦;¦- . . §«. ''"""¦ Vodstvo volilnega opravila se izroči volilnim komisijam, m se ustanovi posebna volilna komfejja «a vsak volilni razred, oziroma v slučaju, da se določi za en volilni razred ve覦- volišč,.,- .posebna volilna komisija za vsako volišče. V tem slučaja se poveri eni izmed delnih volilnih komisij dotičnega- volitvenega razreda, da poizve in objavi skupen izid razdeljenih volitev. Volilne, komisije sestajajo iz župana aH njegovega namestnika* k\ ga določi župan izmed členov starešinstva,-.&ot predsednika, in iz četvero členov^ jm izvoli poslujoče starešinstvo izmed voiilcev dotičnega volilnega razreda. Za.vsako volilno komisijo se določi zapisnikar. Volilni komisiji gre odločevati o tem, ali je glasovanje dopuščeno in, ali so glasovi veljavni ako: a) nastane dvom o inderrtiteti volilca, ki pride volit; b) nastane dvom o veljavnosti posameznih glasov; c) se ugovarja, predno se je dotični glas dejanski oddal, volilni pravici osebe, ki je vpisana v volilnem, imeniku, iz razloga ker je izgubila dotična oseba potem, ko so bili volilni imeniki sestavljeni, .pogoje, ki se stavijo glede volilne pravice. Komisija mora odločevati takoj in njene odločbe so končno veljavne; ikomisija sklepa z relativno večino glasov ne glede na število glasovalcev. Predsednik odda svoj odločilen glas le v slučaju, da so glasovi enako razdeUern." Novim časom naproti! Navedli smo že besede ljubljanskega »Jutra«, št. 624. z dne 21. nov. 1911., da ___»ni ljudi, delavnih in odločnih mož v vseh slovenskih'krajih.« O naprcdnjakih ter o potrebi enotne organizacije naprednjakov pa je bilo napisalo ljubljansko »Jutro« to-le: ».Naprednjaiki so obupani, ali pa boječi, eni ne verujejo v uspeh, drugi se bojijo stopati v boj s svojim župnikom in kaplanom, temveč živijo mirno v kotu in gledajo, kako napreduje klerikallizem na vseh koncih in krajih, ne poskušajo pa storiti ničesar, da bi se to napredovanje klerika-lizma zajezilo. ^ In čuditi se hi nm temu. Malodušnost, ki vlada v naprednih vrstah, izvira od zavesta, da slovenski napredaijaki niso organizirani in posameznik težko stopa, v boj; ko vidv da je osamljen, da nima za-slombe v močni organizaciji somišljeni--kov, ker take organizacije m, in v takih razmerah je opravičljiva' tudi bojeSnost posameznikov. Z nasprotnikom se moramo bojevati z enakim orožjem, kot ga ima on. Proti V. »L* S. mora nastopiti vseslovenska napredna stranka z enotnim programom in enotnim skupnim vodstvom, v katerem, bi bile zastopane vse slovenske dežele in vsi stanovi,^ prvi vrsti kmetski staii, ki Je ieidro nagega naroda. Pred tako organizacijo naprednih etamentov na Slovenskem bi imel nasprotnik rešpekt, naprediijaki bi pa feneli y njo zaupanje in bi videli v njej svojo zaslomfeo. taka or^anteacrja ibi pa mogla biti samo rezultat velikega shoda naprednja-kov iz vsdr slovenskitr »krajev^* p četnu-r naj merodajni faktorji razmišljajo« .O potrebi enotne organizacije ie govoril že dosti obširno ©vodni Člante -»Soči«, g. K. No, pa Je bMo že na tem pred pa* leti, po iniciativi, Štajercev, di se vstvari nekaj enotnega; tfctvarija še' je enotna iMerficatea stranka po Sloveniji, naprednjaki so ostati kakor so b' Ji; v vsaki deželi «o druga^i, Na tistem zboro- vanju v Ljubljani, kjer je šlo.za enotno napredno stranko, so bi'le govorjene lepe bBSMe pa tudi tuidmodon-eče. V Ljubljani je bila pokopana enotna napredna stranka, naj torej Ljubljana popravi svot greh..... Ali ljudi ni.....Clankar v »Jutru« je rekel, da jiih ni v vseh slovenski krajih — ne sama v Ljubljani. Torej če se že v Ljubljani, v-našern sredlišou, kjer je vendar toliko sposobnih ljudi, toliko aikade-mišfciiti izobražencev, toži, da ni ljudi, ka-! ko more biti Še le po deželi! Tudi pri nas na Oopškem čutimo že leta in leta, da ni ljudli. Šo in 'jnC.ni.' Saj smo že povedali, kakšnih je polno in kakšnih ni, tako, kakor: pravi ljubljansko > Jutro«: ni • Hudi, delavnic in odločnih. Kaj pomaga:-eden, dva, trije, par po deželi, tuintanv To ni nič, to se nič ne pozna, pride preveč na rame jednega. In ker preveč tišči,;se odloži pa je vsega konec. ;; .Air ljudi ni .1{.. Ni. ljudi pa še nekaj nt: Denarja ni! Torej ljudi ni in; genarja ni. Potem pa delaj,,božji človek, klsi-aahnjen. na politično torišče, garat in se ubijat, ko drugi na varnem sede ter. si služijo tisočake. — Ljudi ni in denarja ni. Iskati' je treba ljudi in .denarja. Diogenes, posodi svojo laterno!- »Sočs« je ponatisnila lani meseca avgusta iz »Slov. Naroda« članek »Narodni sklad«. Tam je bilo citati med drugim: »Začeti se mora torej s političnimi delovanjem z zbiranjem! denarja za »Narodni sklad«. To nabiranje se mora vršiti popolnoma sistematično. V vsakem trgu, v vsaki občini »in vasi se mora zbrati , neka} zavednih.mož, ki naj redno pobirajo .prispevke za »Narodni sklad«-. iNi treba, da bi dal vsak posameznik Večjo svolo, kajti zrno do zrna pogača___Imamo pa med svojimi pristaši tudi imovitejše, ki- bi naj bolj posegli v žep. Rednega in sistematičnega nabiranja 'je treba, takega, da ne bo nihče preveč obremenjen. To vendar ni preveč zahtevano! Vsak kraj po svoji velikosti in številu somišljenikov napredne stranke. Majhno," neobčutno breme bi to bilo za posamičnika, vse skupaj bi pa vendar dalo precejšen fond, iz katerega bi se pa dalo mnogo storiti...... V veselih družbah, na veselicah, na izletih, ije treba misliti na »Narodni sklad«. Napredna društva pa naj bi dajala majhen del svojega dobička za ^Narodni skiad«. V gostilnah naj bi bili nabiralniki za »Narodni skiad«......Narodno ženstvo naj bi pomagalo. — To "je edina pot, ki vede do dobrega strankinega fonda. Oe je fond tu, potem se že da delati in obilo koristnega storiti za ljudstvo. Kdor pa sega v svoj žep ter trosi, je sicer požrtvovalen rodoljub, katerega se semtertje pohvali, kateremu pa pravijo na skrivnem: norec m-smejejo se mu, če pride v kake zadrege. Narodnega davka je res dosti, toda neobhodno potrebno je, da imamo v srcu-in mišim procvit stranke: Vinar k vinarju, krona h kroni, stotak k stotaku in z majhnimi prispevki naraste fond, ki bo služil izborao napredni stranki. — €e ni denarja, m nič. S samim navdušenjem se ne pride nikamor. Na Kranjskem torej uvajajo prispevek za stranko, na Štajerskem so-ga uvedli; na Goriškem se ga mora uvesti ' ',"••• Družba sv. Cirila in Metoda. ... i ¦¦¦ ' :., Ženska podružnica družbe sV. Cirila fn Metoda v Gorici priredi svoj rednii let-3 ni občni zbor v nedeljo, dne 3. marca%12. ob 3. uri popoldne v hotelu .pri »Zlatarn Jelenu«. Ako bi bila volitev radi nezadostne udeležbe nesklepčna, vršila se bo,pol-ure poznejevdruga volitev, ki bo sklepčna ob vsakem številu navzočSh. Odbor. Slovenske posojilnice, hranilnice, zadruge In druga gospodarska društva, imajo ali bodo imeli svoj občni zbor. Ob tej priliki razdeli se vedno en del čistega dobidka v dobrodelne namene. Največje dobrodelno društvo za Slovence je pa naše Šolsko društvo t. j, Qrll Metodova družba v Ljubljani. Zatorej naj razni odbori ne pozabijo pri obenem zboru na to družbo. Ciril Metodovi računski, oziroma gostilniški listki so lep vir družbenih dohodkov. Lansko leto je družba dobila «a listke nad 7(XK) K. Ako bi bili rač. ltatkl- v vseslovenskih gostilnah in kavarnah, imela bi družba vsako leto gotovo za 20.000—30.000il< več dohodkov. Slovenci! Zahtevajte v gostilnah in 'kavarnah družbene računske listke! Vi darujete za vsak listek le 2 vinarja, a družba dobi potem skupaj tisočake! Podružnica D, C. M, za občino Devin iV Mavhinje vabi na svoj 'letni -občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. marca ob; 3V? pop. v prostorih g. M. Plesa, po sledečem sporedu: 1. Letno poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev načelnika in podružničnih zastopnikov za glavne skupščino. 3. Ustanovitev nove podružnice za Viižolje in Sesljan. 4., Sluičaj-nosti. Ta občni zbor bo velikega pomena za razvoj, nase podružnice,,naj bi se ga udeležil zato vsak "prijatelj naše toliko koristne družbe. DOPISI. Iz Pomenskega okraja. Iz Kostanjevice. — (Odgovor »Primorskemu listu« z dne 22. februarja 1912. štev. 8.). Nimamj dolžnosti dajati dopisniku »Pr. L« nikakršnih računov o svojem šolskem delovanju, pa javnosti' moram vendar povedati, da so klerikalci, zelo enostranski, sarnotovaleži in res fanatični, ikar potrjuje njih dopis v »Pr. d.«, kjer pravijo, da ni pravično po njih mnenju, če se kaznujejo vsi grešniki, ampak morali' bi se kaznovati samo taki grešniki, ki niso v njih vrsti; grešnike v njih vrsti pa naj se hvali in naj se jim drži mavha. Dne 18. februarja 1912. sta bili v Kostanjevici .napredna in iklerikalna veselica.-Da bi imeli klerikalci več udeležencev, zato so klerikalni vodje plačevali šolskim in drugim: otrokom vstopnino k veselici. Otroci reveži; so vedeli, da jim je po šol. disciplini prepovedano k plesom in veselicam namenjenim odrastlim ljudem, a denar jih je zapeljal in zato je bilo kar 75 ¦:šol; otrok pri klerikalni veselici, .i, -Ubogi zapeljani.otroci- so se mi. ikar Smilili, a. rriorai sem jin' kaznovati vsled\§ 79. L in V. odst. nov. šol. in uč. reda in ria podlagi 10. točke pravil o. vedenju učencev ljudskih šol in raznih okrožnic c. kr. pkr. ;gol. sveta.. Na teh podlagah sem kaznoval tudi one šol. otroke, ki so še skrivoma prikradli in prisostvovali napredni veselici, ker k tej se ni pustilo nobenega šol. otroka. Tako sem torej kaznoval vse grešnike in bil sem povsem pravičen ter nima mi v tem nihče ničesar očitati. Da bi se *pa (hotel nad svojimi ljubimi šol. otročiči maščevati Ie radi tega, ker je bila ogromna večina kaznjencev pri klerikalni, veselici, Bog ne daj! Maščevana in hinavstva ne poznam, trebalo bi mi iti k vam v šole, gospod dopisnik. Naše napredno društvo je res plesalo, kaj ste pa vi delali zvečer, če ne plesali — ska> kali.na katoliški podlagi?! Seveda veselica in ples na katoliški podlagi nista pohujšanje za otroke, a na napredni podlagi da?!?, ¦Kar se pa tiče vdeležnikov zabavnega večera našega društva pripominjam le : toliko, da je imelo pri tem društvo 15 K čistega dobička; vi ste si pa sami plačevali vdeležnike. , .¦¦*.¦... A- Fakm. ;"' IzTVojščice. — Naš gosp. vikar je bit oznanil, da plača mladenkam vstopnino, h klerikalni veselici v Kostanjevici, in tako je tudi storil; zato je bilo mnogo Vojšči-čank na klerikalni veselici pri Trampnžtf hištv. 34. Na tak način morajo skrbeti za klerikalne veselice, da morejo porem pisati, da. je bila udeležba velika. Taki so F Alt ljudstvo jih spoznava in kmalu ne bode hotelo na klerikalne veselice niti pro;U plačani vstopnini! tz Škrbine. — Občinski nastop v Skrbim je v seji dne 30. decemlbrat1912. imenoval za Častne občane naše občine Škr-bina sledeče visokorodne gospode: gosp. dr. Ototkar RybaF, odvetnik, državni in deželni poslanec v Trstu; gos. dr. Gustav Gregorin, odvetnik, dež. in državni po. slanec v Trstu;, gosp, Alojzij Štrekelj, vi. norejvfki nadzornik v Zadrti, Dalmacija; gosp. dr. Franc ilrgolič, odvetniški kandidat in starosta Goriške Sokolske Župe v Gorici; gosp. Franc Dominko, sodni pred-stojnik v Komnu; gosp. Alojzij Luznlk, učitelj v pokoju v Dombergu. Iz ajdovskega okraja. Iz Velikih Žabelj. — V zadnjem »Novem času« cvili »boj na nož« ali frajter v armadi, zbirajoči se okoli onega poneum«. sevalnega lista, in se izaletuje v našegu obče spoštovanega učitelja. Ta le katoliški frajtar, ubegli iemen«-. tar, kateremu' se lahko zapoje: Sem raj tal študirat', sem raj tal bit'far, sem firtoh zagledal, sem pustil altar, prireja neka predavanja po 'čuikarskih gnezdih. K tem predavanjam mu (prihajajo zvečine ljudskošol, otroci, ker .drugim je pac tako pridigovanje prebedasto. Tem poslušalcem čv.dka, in se napenja ter dere, da se mu vse smeje. (Hujskanje proti šoli je v prvi vrsti.) -In. če učiteljstvo vrši svoin dolžnost ter prepoveduje šol. otrokom obiskovanje telh hujskajočiih pridig tacegale katoliška frajtarja, kateremu bolje pristoji »cucelj« kakor pridiga, zacvilita v »Novem času« ikorporal in frajtar katoliške stvari. Noben pošten človek ne more pustiti, da se šolska mladina spridi v čukarijah; saj vsak ve, kaka je čukarija v moralnem pogledu. E frajtar ček, mi vemo, ikaj se sme in kaj se ne sme! Mi me bodemp dovolili, da bi vaša vzgoja dosegla nas. Žaibeljci ne dovolijo in tudi se ne boje katoliške čii-karske armade pod poveljstvom takih fraj-tarjev, katerim je armadno glasilo tak le srednjeveški »Novi čas«. Na vaše jamra-nje ne damo nič. Učitelj mora skrbeti za napredeik in ne za nazadovanje in ritje vtemni sredni; vek, katerega hočeta ipri naš uveljaviti frajtar in ikoprol katoliške armade . pri »Novem času«. Naše ljudstvo ni-dovzetno za kapuicinade katoliških prenapetežev, ki so pomaridrali in pohodili poštenost in dostojnost. Tako je! frajtar iLuika iz Žabelj ali »boj na nož«'. Iz goriške okolice. Iz Št. Ferjana pri Gorici. — V naši občini presega klerikalna predrznost že vse meje. Misijonarju Likarju se namreč cedijo sline že več časa po tajniškem mestu. Zato kar.na vse kriplje dela na to, da so izvoli kolikor mogoče hitro novega župana. Pa tudi -.nekaterim drugim petelinom se strašno mudi po volitvi novega župana. Ifct enega naj vam imenujem starega zdražbarja -s »fčadrga .doma«, drugi pa je Jožef Maraž, 'ključar in -predsednik Jar-čeve posojilnice in peti podžupan. Ti trije možakarji se 15. t. m. zberejo in enoglasno sklenejo ,da se bodo vršile volitve županstva dne 19. t. m..ob ¦L p^. Zato pride g. Likar, »tajnik in spe« k '^ostrežnici hi-railniee.v »Obč. dom« ip zahteva Mjuč pisarne, da vzame 24 vabil za volitev. Ta mu reče, naj praša moiža, ker ona nima ključa do obč. urada. In t ti d i ko pride g. redar Trpin damov, se ta gospod predrzne prašati ključ do obč. urada. G. redar ga.pa pametno zavme,.naj..počaka še pav dni, da botajniik in potem bo lahfko jemal, kar bo hotel iz obč. pisarne, G. nadučrteij pa še vendar ni obupal in napravil je kur sam-litog-rafirana vabila in sporočilo na c. kr. okr. glavarstvo (seveda brez pečata, ker ni še — tajnik!!) Podpisal pa j: v svoji domišljavosti, -- da je župan, --Jožef Maraž, »starosta«. Najeli so si nato ti gospodje svoje pomagače, ki so ta nepostavna vabila raz-našali po vasi od 8. zvečer naprej. Nekateri niso hoteli sprejeti ob tej uri-takih mož v svojo hišoj .zato je pa ta druhal jela mazati 'hišna vrata. Dne 19. t. m. se je ta klerikalna druhal jela pripravljati na vse zgodaj na divjanje, ko je imel biti izvoljen klerikalni Imate boleti ne? Felterfer f^a zrmmko »Site**l| vitfllj ianio lekarnar F«U«r ¦!f \ #R?vm««5ne, pvotin»k«r v «ob«h, stovobol ? AH *to «o pi „P*^fi^d». Pomagn tudi pri trganju v badrili, križu in »k^plh. Tn •r *r StaWcl, Eisa-trg it 904 (Hmtiko). rjo prepihu aH drugače prehlnrllU? Poskusite vondnr bnlofiine ut.ehujnčl, lokajofil in krep^nioi: 'a Je v resiilol dober! To nI. samo roklamnt DvaiiiiJRtorlcn za poakuinjo 5 kron franke Izdolo- fttpanl Napravili so godbo te voz na-ineiijcn novem« županu je stal okinčan"s cvetlicami in spredaj je tnoidro sedeli ko-Čijaft 2 belimi rokavicami!! Okoli pa na stotine radovednega ljudstva in'med njimi sklicatelj volitev J. Maraž, katerega je ."človek na prvi mah zagledali, ker je bil za | riavo višji od drugih! Čakali so g. glavarja ali njegovega, n$riiestiiika, .ki je imel ravnokar priti! Fa-glef CmWPl&Sb&tl&t' žiček z velikim klobukom 'pristopi k I. iMa-ražu in da mu — ekspresno pismo od c. kr. okr. glavarstva. Mož hitroodpre pismo in spoznal sem 'tudi jaz, ki sem mimo st{il, vsebino pisma" z njegovega- obraza,' .kakor bi v resnici 'bral besede: »...... nimate nikake pravice sklicati volitev in bivšega župana nadomestuje prvi podžupan, ne pa Vi......-<¦ Z dolgim nosom ije ostal g. »tajnik« Likar in takrat niti ni mislil na »hopsasa« in na Kozano in ukazal je kar zagosti en »Trauermarš« domov!! Je namreč post. fz Volčjetfrage. — Dolgo zaželjeni most — železniški prehod — na naši postaji je konečno dograjen v splošno za-dovoljnost nas Volčjedragovcev, Bukovcev, flenčanov, Biljencev itd. Most je železen, moderno, napravljen in dela. čast toliki. — Da se 'je ta prepotrebni most napravil gre v prvi vrsti zahvala % državnemu poslancu Goriške okolice, ki se je' na našo iželjo potrudil za .zgradbo železnega prehoda. V drugi vrsti se' moramo zahvaliti slav. železniškemu ravnateljstvu Trstu, ki se je pobrigalo, da (se je mos;f izvršil po naših želja!h in zahtevah, na onem mestu, kjer smo si ga želeli. Most je primeroma dovolj' širok in stoji na najbolj primernem mestu, tik skladišča. — Sicer moramo omeniti, da bi ne .bilo prav č napačnega, a!ko bi še postavila na vsakem koncu mosta po ena svetilka, ki bi v temnili nočeh posebno, tujcem kazala, kje stoji most. Naša občina na} bi se za to pobrigala pri železniškem ravnateljstvu. v Trst«, da bi se ti svetilki postavili, ako bi ipa tega ne mogla doseči,' naj .-bi. sama oskrbovala svetilke. — H (koncu izrekamo fše enkrat svojo srčno zahvalo vsem, ki so kaj pripomogli za zgradbo tega res. pre-patrebnega mosta oziroma železniškega prehoda. ' ' ; . ¦' Volčjed-ragovci.' Iz Gorenje Vrtojbe. -— (Pritožbe radi poštne nabiralnice.) Zadnji dopis o tej zadevi, ki je popolnoma stvaren, je razburil ženo upraviteljanabfralhice .v ta/ki meni da je izgubila še tisto" malo preudarnosti, ki jo je imela: Bruha in sika. 'kot kača, ki bi rada pičila, pa ne more. Zapomni naj si, pa že zdaj, da zadeva ni stem konča-: na, ampak bo imela" lahko še neprijetne posledice za koga! — Povdarjamo,* da vzdržujemo vse trditve dopisa v polnem obsegu. Če komu ni prav, so mu odprta vsa vrata in tudi vsa okna. Ddmače vesti. Odličen gost. — V torek in sredo sfe | je mudila v Gorici odlična češ!ka .pisateljica, velika prijateljica in podpirateijicjji Slovencev, gospa Gabriela P r e i.s s o v af H a 1 b a e rt h o v a, soproga feldmaršalV. lajt-nanta v pokoju. Odpotovala je ponoč-niin brzovlakom v Prago. Shod zaupnikov S. L. S. v Gorici se ie vršil danes. Vsaka 3 leta se ima vršiti shod in na dnevnem redu je tudi volitev vodstva S. L. S. Da spravijo na take slhor de kolikor- mogoče dosti ljudi, se umeje samo po sebi, Polkikujoči duhovniki ukaf Žejo svojim podložnim pa gredo ž njimi v skrbnem varstvu v Gorico. Rečejo še, da žre za vero. Kako torej ne bi šel-na tak sbod veren slovenski kmetic, udan farov-Žu? Pridejo taki, ki mislijo, da gre za vero, pridejo pa tudi špekulantje z vero. ~~ Tolažit in mirit sta prišla iz Ljubljane tir. Ivan Šusteršič, ibogoče V. L. S. in duh njen dr. Krek. Šusteršič ima navado ob takih prili^ab postaviti se v požo!" vsemogočnega gospoda, govori ognjevito,; slagerje ima-pripravljene, kakoršni so Potrebni. Veličasten gospod, ki hrepeni po 6fektu in ,ga pri klerikalnih baekih seveda vselej doseže. Ho? |' biti tudi »witzig«., Razmiki bi ga potegnili z odra. Dr. Krek Je »spasvogel«, hoče dopasti ljudstvu s svojimi dovtipi. Ta dva sta prišla v Gorijo da napravita red in mir v S. L, S, na briškem, Prišla sta zato, da govorita, ¦navdugita ljudi in zvežeta »politične otrobe« z »izkušenim politikom«, če ne za večno pa vsaj za sedaj. Ob imenih Šuster-šiča in Kreka naj se pozabi na spore v stranki, slovesno naj bo zborovanje. čeTof bili tako-te sami med seboj: goriški staro-strujarji in novostrujarji, bi ropotalo, vr-šalo, joj, to bi bil boj! Nalogo, vse to preprečiti, sta imela Šusteršič in Krek. — Naj le zborujejo in se vesele, upoštevajo pa naj tudi golo dejstvo, da le vsled desor- :'^^S#l^^^*w*'>s+rfl,llke s**6* cedili, na Goriškem, kolikor so se zredili) Najbr-že bo bodočnost zanje bolj suha! Dr/Šusteršič in napredna stranka, — Dr. Šu&feršič je povedal danes na shodu zaupnikov S. L. S. v Centralu, da ni res, da je prišel v Gorico krpat klerikalno stranko. To da vedo zborovala. Potem pa je reikel, da neko drugo stranko treba za-flikati, ta je narodno-napredna stranka. Rekel je, da ima strgano suknjo, vsa je strgana, tudi spodnje hlače ima strgane (velik halo); to treba zaifiikati. —¦ Ali mu ni všeč, ako je raztrgana? Kaj pa, če; jo 'zaiflikamo, da bo lepo cela, k,"j pa, čedpbi •celo novo obleko? Ali bo potem dr. Šusteršič zadovoljen? Šafti! - \ Z današnjim shodom zaupnikov S, L. S. so najbolj zadovoljni — laški liberalci. Gregorčič rešen, -predsednik S. L. S. Pa-tria je rešena, Evviva don Antonio! Še bo služil liberalcem' in brezvercem. -^ Žalost je velika v nadškofijski palači. ¦ V gosposko zbornico je poklicanih 30 odličnejših mož, in sicer 'kot dedni Člani 12, kot dosmrtni 18. Med prvimi se nahaja iz naše dežele Jurij baron Lccatelli pl. Eulenburg in Sdhonfeld, župan v Kr-minu. Knjige Matice Hrvatske stanejo za člane Slovenske Matice 4 K in ne 6 K, kakor seje pomotoma objavilo. Denar naj se blagovoli poslati na naslov: g, Srečko Jurdana, Via Morelii št. .6/111. Trojezični napisi na gozdnem uradu. — Kakor čujemo, dobi tukajšnji gozdni urad trojezične. napise. (Doslej so bili le nemški napisi. (Napisi pa bodo: nevnčiki, laški, slovenski. Torej slovenski na zad-njeiii mestu! Prav bi bilo, da-bi bili na-J' piši slovenski in laški, nemških v naših deželah ni potreba!. Redni občni zbor »Krajr.e skupine avstrijskega mornaričnega; društva« v Gorici se vrši danes dine 29. februvaria t." 1. ob 5 uri pop. v dvorani »Trgovske in obrtne zbornice« v Gorici. ' Maturo na gimnaziji v Gorici so prestali v ponedeljek grof E. Claricini iz Gorice, E. Simonit iz Medeje iti Iv. Kristan s Trnovega. Profesor Pavlin. — Na gimnaziji v Gorici podučuje matematiko in fiziko dobro znani profesor Pavlin. O njeni se Ve, da je zagrizen klerikalec ter da nima ni-kakih pedagogičnih sposobnosti. Letos.je mož kar zdivjal in koncem prvega semestra je padlo v 7. in 8. Šoli slovenskih oddelkov kar 18 dijakov! Padli-so radi prevelike strogosti profesorja Pavlina. Kaj je naredil, je mož že vedel in slutil odfpor. V osmi je razrednik pa si ni upal razdeliti spričeval. Ušel je in spričevala je razdelil ravnatelj. — Povsodi je vzbudilo ogorčenje, da je vrgel toliko dijakov, ki tega niso zaslužili. Ostre besede so padale na njegov" naslov posebno ob okoliščini, da je. V 7. in 8. šoli laških razredov padel en sam:dijak. Torej Slovence tiaj se ubija in' ubije naj jih slovenski profesor! Take ljudi nam vzgaja klerikalcem, za-učitelje srednješolske mladine. Odlpor proti Pav-Iinu je bil velik tudi med profesorji. Kakor čujemo, ;je slišal profesor-Pavlin, kar mii. gre, iz ust prof. zbora. To je irezasli-Šano, kar ta človek počenja. Sedmi razred,, to je razred, ki ga je vzgojil prof* Ozvald, je tudi vzel na piko. Eden najboljših učencev je moral za ničarijo pisati; stdkrat za kazen »Ich darf snioht sdrwiat-zen«.-2a nekim dijakom; je drl na strani^ če gledat ^črez, ker se je menda bal, da bi kaj »goljufal« pri nalogi. Sploh je človek, ktzapušča v uičcmoih vse d;rug:o, samospoštovanja in ugleda.. Šoisld^ Kauer tudi ve, kaj mu Je stoČ linom. Menda je sedaj, ko ie*j^Hr.Goi}i ukrenil kar treba. . ... il . Vojaški zrakoplov plove -Sfej vsak dan nad Gorico to okalico. Vse bbčudtije spretno gibanje zrakoplova in sigurnost, s katero ga .vlada nadporočnik jStohans!.. Včasih vzame v zrakoplov pasažirja. Pred par dnevi sta .bili v aeroplantt ž* njim dve slovenski dami. '.¦¦..¦ Razprava radi zločinov v V Petrikovu je pričela kazenska razprava proti menihom I>ama«u Macochu, Izidorju Starcz'ewiskemu, Bazilu Olešen-skomu, Heleni Macodi-Krzyanovski, proti samostanskemu ključavničarju Jožefu Pertkfewitzu, vozniku Vincendi*. Pianku in Lucienu Cyganovskemuf "' . Predsednik je sporočil, da je bivši pri-jor tenstohovskega samostana, pater: Reimann, iz Rima potom ruskega poslaništva poslal zdravniško izpričevalo, da •je' bolan,- Tudi sedanji prfjor čenstehov-iskega samostana je poslal zdravniiško izpričevalo o svoji bolezni. ''•: Pater Macc^ch se je priznal krrvega vseh dejsteiv, katerih je obtožen; 5 svojim možem se je Helena neprenehorna prepirala in je Damasa do tega pripravila, da je'-umorir rojenega nioža. ;Na vprašanje pr-6dsiednikpv6 je' Macbch natančno opijal, kako je urno ril'svojega'strrčnika.' Tiu-plo je' s pomočjo neikega drugega meniha in samostanskega sluge skril v divanu, ki ga }e potem dejal V zaboj ter odpeljal s pomočjo nekega voznika.. Nadaije je tudi priznal, da je kradel. Glede Helene pravi, da je čutil veliko nagnjenje do nje, ali ljubil jo je le plato-ničnol (Smeh v dvorani.) . Helena Maccch "zatrjuje, da je povsem nedolžna ter da ni vedela nič" he za tatvine ne za umor. Tiidi drugi obtoženci pravijo, da so nedolžni. V sodno "dvorano so prinesli oni ka-nape, v katerem je bilo skrito truplo umorjenega Vaclava Maooha. Kmetje so izpovedali v smislu obtožnice. Politični pregled Finančni načrt viteza Zaleskega. — V finančnem odseku je 26. t m. razvil finančni minister vit. Zaleski svoj ekspoze o finančnem načrtu. Iz tega posnemamo: Glede deželnih financ je pokazal, da je proračun velike večine dežel v skrajno kritični situaciji. Tu je treba hitre pomoči, kCiv doiigovji ^neprestano rasejo. Zdi se mu najbolj primerno, da dobe dežele zneske iz državnega davka na pivo in žganje;, f-Cela vrsta, drugih davkov naj zadene :-sa-mo-prernožne sloje talko zvišanje "osebne dohodarine in davek ha delnice, davek na tantieme, ureditev davka nn dediščine ;in zavarovalnine itd. ; Od davka na pivo, ki je preračunjen na 62 milijonov kron, bi dobile dežele' okroglo 56 milijonov, država pa 5'5 milijona. Od davka na žganje bi morala država obdržati svoj dosedanji delež v znesku 75milijonov kron. Donesek osebno-doho-'dnrnskega davka znaša kakih 7 milijonov kron več kakor doslej, med tem ko bi zvišanje davka za- one, ki imajo skrbeti samo^za eno osebo, donašalo 57-milijona, -Končno je reasumiral finančni' miii'1-ster svoja izvajan.;a, ter naglašal, da dobi država od zvišanja teh davkov samo kakih 48'3 milijona. —- -Kar bi moralo plačali ljudstvo na direktnih in stranskih pristoj-., binabi na konzunrrirh davkih, kolkih, taksah in pristojbinah ter davku. na vozne' listke, je preračunjeno' v načrtu finančnega zakona za Meto 1912- s iO(>K5 rnalijona kron. -¦¦ • *' !¦ , : ^ ^..•^rjodatna. obremenitev všled ; hoviSi p^reiilog bi -tedaj znašala 5% dOsedanjj!rl, davjkov,. :«¦'¦''• .wi-.-:.-^ ¦¦ :" -¦-='*"-:.¦;¦ 't v-;;v j., I&pčno ipoda ¦> finančni; ministe^ sl^o večjih" izdatkov^ ki- biv «adeK: državiiO; nprayo'y bližnjem, času, zlasti, zvišaj; plače državnim nastaviljencem, omenja vadne ceste, lokalne ^lei»nkertele*0ns3ca, omrežja, vojaške izdatke, dotadjp'meli'j6-racijskega zaklada. "Stanovanjsko sikrb, socijalno zavarovanje in drugo, za kar je treba mnogo več, kakor 100 milionov K, ki »jih je brezpogojno treba pokriti z novimi davki, »Mir je Evropi potreben«. -- »Matin« v Parizu prinaša članek pod naslovom »Mir je Evropi potreben«, v katerem vzdržuje trditev, c|a je Anglija, Francoska in Rusija že stotila v Carigradu korake v« prijog miru ter da/le čaka, kakšno stališče bosta zavzeli Vladi na Dunaju in v Be-¦rolinu. Dogodki na Kreti so zelo vznemirljivi in stojimo neposredno pred turškp-grškim ikonfliktom,. kateremu M ¦ brez dvoma sledil takoj turSko-bolgarski in turško-srbski konflikt. Intervencija za mir je v'interesu cele Evrope, '. , V političnih krogm dunajskih zatriu1-jejo, da je.Članek v Matinu samo poskus izvedeti za mnenje dunajskega in bero-, linskega kabineta, na drugi sirani pa fran-easka akcija proti Dunaju in Berolinu, češ da hoče spraviti Francoska vlada Avstrijo in Nemčijo v slabo luč. V zvezi s poročili francoskih listov stoji tudi vesi, da Avstrija že pripravlja svoje transportne ladje za prevažanje vojaštva na Jadran-sko-balkansko obal. Streli v dunajskem občinskem svetu. — Neposredno po koncu seje dunajskega občinskega sveta 27. t. m. -ob II. zvečer je oddat nekdo z,galerije iz revolverja več slepih strelov zapored. V dvorani je nastalo hudo razburjenje. Storilca so aretirali in je to 32 letni Josip Bauer, sprevodnik cestaie železnice, doma iz šopronske-ga komitata, ki je hotel baje na ta nenavaden način opozoriti svetovalce na neko . vlogo. Sodijo, da mož ni ipri 'zdravi pameti, Baura, ki, je streljal v občinskem svetu, so izročili okrajnemu sodišču, ki. pa ga je izpustilo, ker se je prepričalo, da je ¦ streljal slepo in da njegovo dejanje ni zločin. 7ojna med Tnrčiio in iialiio. Razne vesti. Turška vlada odločno odklanja vsaka mirovna pogajanja z.Italijo, dokler ne prekliče aneksije Trjpolitanije in .Cirenai-ke. Bili so se boji okoli Honisa in Benga-sija. Po hudem boju so zavzeli Italijani višino Mergeb. Razne vesti. Akad. - tehn. društvo »Triglav« v Gradcu bo imelo svoj IV. redni občni zbor dne 2. sušica 1912. ob 8. uri zvečer v prostorih društva: ; Pulj, — Poleg onih, katere je policija že vzela s.slavnega puljskega magistrata, j se nahaja sedaj v zaporu še vodja rač. odr delka- G. Fljhiich;. aretiran je: tudi bivši obč. svetnik :Petris, sorodnik žhpana dr. i Varetona. Pa še ni konec.,Posle v plinar- ' ni in elektiarni so prevzeli driavni inže- . nirji. ; '' - j Štrajk preniogarjev na Angleškem. — Pogajanja med premogarji in podjetniki so se razbila. 100.000 premogarjev je vstopilo v štrajk; danes jih je stopilo v 5tra)k ' najbržie še 600.000. i' Srbsko meso v Trstu. — Od danes da- : Tje bo prihajalo v Trst srbsko mesto ter ;se bo prodajalo.1 v posebni mesnici v.ulici Carducci. Tržacanbm bo s srbskim mesom mnogo poniagano. " KX ttiiljo h« 4. straale j"rt&h'^^%bapkanT^zreitajo tem potom najiskrenejo, zahvalo na izkazanih izrazih sočutja y bolezni in o priliki smirti dobrega in-nepozabnega,soproga, $0$;ikefc siarega bšeta, brata in strica ; C- •'} ''-i 'j;;;5¦:" Ivana MozM^ ¦-'v-.:B ihrjiosebna zahvala bbdj izražena vsem tistim, ki so pripoinogli Jakdveličasi-• rtemu pogrebu, všem; tistim, ki so. poslali svoje soža!Je in posebno še darovalcem vencev. - . - : -..•,;-; _,.-¦.¦•;;" ^ .: V GORICI, dne 29. februvarjav19l2,' : \- ;;;: ::.";: ;^Vff| Žalujoča rodbina in sorodniki; ¦/?.¦> »Tripolls« v Gradcu. — V Oradcu so predstavljali »Veseli Dunaj«, to so posamezne scene, brez vezi med seboj. Ena taka scena je parodija na vse, kar j'e italijansko. Smešili so italijanske pevce, vojsko in sedanji (italijanski politični položaj. Prikazal se je na odru laibud z italijansko trobojnioo z napisom »Triipolte« in zraven ženska, ki je predstavljala Italijo v karikaturi. Navzočih je bilo pri predstavi mnogo -častnikov, in namestnikova družina. Aviatika v Evropi — Francija ima sedalj. 450 pilotov in 500 aeroplanov. Ger-' mamja 140 pilotov in 150. aeroiplanov. Rusija ima 100 pilotov in 140 aeroplanov. Angleška ima 60 pilotov in 65 aeroplanov.. Italija ima 35 pilotov in 50 aeroplanov. Avstrija ima 25 pilotov in 20 aeroplanov. Svojo nogo ie slovesno:pokopal. — Viljem Nicfiolson je meščan v San Fran-ciscu. Pred.kratkim ae iprišel na tamkajšnji magistrat ter prosil dovoljenja za pogreb. Uradnik: Za koga? Niaholison: Zame? Uradnik: Ne norčujte se«. Nichoi-son: Ne norčujem se. Hotel sera reči: za del moje osebe. OUrezali so mi nogo in to bi rad slovesna pokopal. Dovoljen mu je bil pogreb noge. Povabil je svoje prijatelje in v slovesnem pogrebu so peljali nogo na pokopališče v grobišče, (ki je njega last. Tam se je Ni-oholson poslovil od svoje noge ter jo zahvalil za vso njeno uslužnost, potem pa je H\ slovesen banket. Nieholson ima drugo lepo umetno nogo; ne hodi pa ne dosti, marveč se rajši vozi on, ki je predsednik društva izvoščekov. Sprememba voznega reda na Dne 1. sušca 1912. stopijo na progah Divača-Pulj-Herpelije-jKozina-Trst c. kr. drž. -kol. in Kanfanar-Rovinj naslednje . spremembe voznega reda v veljavo: | a) proga Dlvaca^PuIj. | Osebni vlak štev. 313 (odhod iz Divače ob 5'40 zjutraj, prihod v Pulj ob 9'36 dop.) odipade; mesto njega se vpelje : brzovlak štev. 303 (odhod iz Divače ob 5'36 zjutraj, prihod v Pulj ob 8'27 dop.) z . zvezo na brzovlak juž. žel. št. 3, z direktnimi vozovi L in II. razreda Dunaj juž. kol. — Pulj in z direktnimi vozovi L, II. in III razreda Trst c. kr. drž. kol. — Pulj. Za lolcalni promet na progi Herpelje- Ko-zina^Pulj bo vozil mešani vlak štev. 35! (odhod iz lierpelj ob 6'13 zjutraj, prihod v Pulj ob 10*16 dop.) Osebna vlaka št. 312 :n 318 zadene le malenkostna sprememba, j b) ^-oga HeipeJje-KozIna-Trst c. kr. I državri kolodvor. . j Vlaka št. 212/211 odhajata k zvezi na vlalk št. 303 nekoBko preje (o&od iz T^rsta c. 'kr. drž. kol. ob 5 zijutraj, prihod v Trst c. ta*.- drž. kol. ob 7'10 zjutraj). V primeri z dosedanjo vožnjo Skrajša se z upeljavo te jutranje ^eze Trst- c. kr. drž. kol. Pulj (vlaKUšt 212;303) vožnja za približno 1 uro. -it*"*:.. . 4 jPfOga Kanfaiiar-Koviiij. Vlak št. 440 bo vozil k zvezi na vlak št, 312 in vlak št. 443 k zvezi na vlak štev. 351 kasneje. Vozni red* drugih vlakov ostane nespremenjen. Poprave plakatov voznega reda list E in lokalnega voznega reda za istrske proge izidejo ob enem. Mali oglasi. ItjMMtfM #t&m& ttwe «»*!». Ako J» oglu ofenfeftgii «• ntoua ia rsako besedo 3 Tla. lijprtf rataejle tiserlranje ta trgovce Is obrtni*«. rit Bi majhna. JAKCB ŠVU60J, urar v Carici, Gosposka olica Ste*. 25 priporoma svojo bogato zalogo raznovrstnih preciznih tur ter razne la**. srebrne in zlate predmete kakor: W& verižice, obeske, prstane, uhane itd. Za vsako popravilo se jamči. Mihael Turk, brivec ^Ssi &&& za mnogobrojni obisk. Za točno postrežbo in sn4zno8t.se jamči z dobro Šolsko izobrazbo se bprejme __ takoj v trgovino z mešanim blagom. Polzve se pri g, Fr. Kovač, trgovcu v Solkanu pri Gouci. Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani vpisana zadruga * neomejeno zavezo Velika zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetij-skih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, n<»j ga takoj pošlje emaj-lirat stane K 6*-, v različnih barvah K 8 — Pri © © VABILO Gorica Stolna ulica 2-4. Frodaja iafii na obroke Ceniki poštjžiie prosti., Velika izbera že rabljenih dvokoles tn vsakovrstnih strojev. Naznanilo. Pudpisani uljudno naznanjam slav. občinstvu, da otvorim dtlf? I. marca M. o Gorici na Carsn Franca Josipa št. 20 | REDNI OBČNI ZBOR |g| ki se bode vršil v četrtek, dne 14. marci 1912 ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih ® ® @ m © © ® DNEVNI RED: 1. Odobritev rač. zaključka za leto 1913. 2. Razdelitev čistega dobička, .- . 3. Poročilo o reviziji. 4. Volitev načeistva. 5. Volitev nadzorstva. G. Predlogi. Načelstvo. ® za cickifiČDG napra.u, plin vodo ler zalogo različnih lustrov, žarnic, mrežic za ptinove luči ter vse v to široko spadajoče potrebščine. Slav. občinstvu se udano priporočani Rudolf Grion. mehanik in elektrotehnik. Odlikovana pekarija in iladdiCama Karol Draščik v Borisi na Koran v (lastni hiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In Ifberi« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brpjna naročila ter obljublja solidno postrežbo fiw- po jako zmernili cenah. "**9 laka se obraniio želodčnih bolečin ?! Takim boleznim, na katerih trpi dandanašnje Človeštvo, -n pride vspešno ter se jim more energiCno nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja Dr- Engei-nov nektar. ..-¦¦-¦¦- Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravega telesa. Kdor hoče svoje zdravje. ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs*Jin vspehih sloviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijaCa, ki je izdelana iz k/vrstnih zelišCnih sokov in iz vina, vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodžni liker, oziroma želodčno rino ter nima nikakih škodljivih posledic.' , . Zdmvi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škouuvali svojemu zdravja. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov. Zato sa priporoča vžitek === Dr. Engel-novega nektarja ' vsem, ki si hočejo ohraniti zdrav Želodec. Nekiar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču, bolečinam, težki prebav ali aasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprle aH stisko ali kolicne bolečine ali . areno utripanje, ohvani temveč dober se* in- Živahen tek, zabranjuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V Širokih slogi* ljudstva, razširjen; nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K ito 4-K steklenica v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romana, Ajel, Campolongo, Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Karal, Videm, Palma, Cervinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Milj, Trst itd., kakor tddi v lekarn h V vseh večjih' in manjših krajih GoriŠko-GradiŠčanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gprici.3 ali več steklenic nektarja po originalnih cenab v vse kraje Avatro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno zr- Dr. Eiifirfel-iidv nektar. := Vinko Majdic vaijični mlin v Kranju oddaja zastopstvo ¦ zi Gorica in oMici ta fetaiilf w Corlsi naslednik M& Tcsrpiii.! N» »reil RaSielJa 7, TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalsSa alraberikeo« lo dr«bnega , blaga ter tkanin, preje in »I ti j. POTREBŠČINE m piiarnice, Mllce In pepetsilk Najboljše fiiyanfce za Šivalne-etroje. POTREBŠČINE ta ArojaŠB in šsvljntic, 8*fvtlrij!ce. — Rožni rencl. — Mhw' tnjlSIca, lišna obuvala za fss letne zase n Posebnost: Semena za zslsniave, trave in defelii. Najbolje oskrbljena zaloga za kramar j d krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi "» r^ ~« E3-----—-—----- • Moj nektar *ni nobeno it --,.—*,—'-----—------x