Z novo opremo in prostori do vejega izvoza
Konec junija je Tiskarna Mla-dinske knjige sveano predala , namenu novo proizvodno halo z visokim paletnim skladiem, zgrajeno ob e obstojei tiskarni na Titovi cesti Naloba. ki poleg raziritve tiskarnepredstavlja hj-di njeno modernizacijo. je zna-Sala okoli itiri milijarde dinariev. oziroma desol milijonov dolar-jev. Z novimi T1.200 kvadratnimi metn proizvodnih in skladinih povrin (skupaj merj zdaj tiskar-na 26 500 kvadratnih metrov) so ustvarili monosti za letno proiz-vodnjo knjig v vrednosti 10 do 12 milijard dinarjev. oziroma 30
do 35 milijonov dolarjev.
Za lajo predstavo - to pome-ni milijon trdo vezanih knjig ter nekaj 100.000 broiranih knjig in drugih proizvodov meseno. Se-veda se bodo tem tevilkam z letonjo realizacijo ele moino pribliali. Dolgoroni cilj: 35 mi-lijonov knjinih enot na leto in predelava 20 do 25 tiso ton pa-pirja ter 30 milijonov dolarjev ietnega izvoza pa bo uresmen do leta 1995, ko bo ob dananji tiskarni zrastel e pnzidek za montao moderne elektronske pripravljalne opreme za poslov-ne prostore in skladia repro-
dukcijskih materialov v izmeri 5.000 kvadratnih metrov, v petih etaah.
S sveano zakljueno prvo fa-zo obsenega programa raziri-tve in modernizacije tiskarne, ki je pridala tudi pomembno obe-lej^. obinskemu prazniku, je ugradil 2.000-lanski kolektiv Mladinske knjige pomemben ka-men za nadaljno ekonomsko rast Tiskarne in celotne delovne organizacije, kot se je slikovito izrazil na otvoritvi Joko Pirnar, generalni direktor Mladinske knjige. Ne le, da je tiskarna za-menjala iztroeno in zastarelo opremo, pridobila nove sodobne stroje, velike in svetle proizvod-ne prostore ter skladie, ki je s svojo desetmetrsko globino obi-skovalcem na sveani otvoritvi zapiralo sapo. Tiskarni Mladin-, ske knjige so se ob konani I. fazi nalobe odprle tudi nove perspektive na tujih trgih. Mar-jan erne, direktor tiskarne je ob otvoritvi dejal, da bodo leto-nji nart - izvoz knjig za 11 mili-jonov dolarjev v celoti uresniili. V prihodnje bodo tako namesto dananjih 60 izvozili kar 70 od-stotkov proizvodnje na konverti-bilne trge, seveda s kakovostno, relativno ceneno in hitro natis-njeno knjigo. Naa specializa-cija za tiskanje majhnih in sred-njih naklad (do 100 tiso izvo-dov) v zelo pestrem izboru, z monostjo istoasnega tiska v veih jezikih, z bogato. vebarv-no opremo pa bo ostajala e na-prej, je dejal Marjan erne in poudaril pomembnost lastne zu-nanjetrgovinske registracije ti-skarne, saj je. kot je dejal. vsaka naroena knjiga projekt zase. majhen ineniring, ki nosi toliko posebnosti in zahtev po strokov-nem znanju, da ga tiskarna pre-ko splonih izvoznikov in uvoz-nikov ne.bi mogla uresniiti.
VIDA PETROVI
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si