166 Politični pregled. Državni zbor. — V seji dne 10. t. m. pričela se je, kakor smo že poročali razprava o vladni predlogi glede du- najskih prometnih naprav. Po si. K a f t a n p ravi, da se še ni nobenemu niestu na ljuba v toliko storilo, kakor se hoče z naporninano vladno predlogo zdaj storiti mestu Dunaja. On ne zavida mesta Dunaja zaradi tega, vender pa zahteva, da se tudi za Češko kaj stori. Glede naprav samih, zli se mu prenaredittv dunavskega kanala v trgovinsko luko, nemogoča Posl. Herbst povdarja veliko potrebo teh naprav. Posl dr. Gressniann zatrjuje, da se bode z nameravanimi na pravami pomoglo delavcem iz stiske Posl. baron Kiibek smatra predloge za važne ne samo za Dunaj, ampak za vso dižavo. Trgovinski minister Bacquehem odgovarja na posamezna vprašanja in pojasnuje načrt zakona glede teh naprav bolj podrobno in obljubuje, da se boie tudi za druge dežele kaj storilo v tem oziru, posebno povdarja. da bode vlada dobrohotno uvažala prošnjo mesta Prage Tudi i»j*-mu se vidijo te naprave splošne koristi, povdarja, da bodeta obrtnost in trgovina imela mnogo dobička od teh naprav, da se boie začela nova doba za stolno mesto in d t so vsled tega upravičene žrtve, katere bode doprinesla država Posl. dr. Laginja sicer pri soj i mestu Dunaju prednost in povdarja. da bi se predlogom ne upiral, ako bi se razmeroma tudi za druge kraje kaj storilo. Kot poslanec najsiromašneje dežele isterske ne more glasovati zi te predloge. V Istri ni niti potrebnih voznih cest. Prosi torej vlado, da naj kaj stori za z niHinarjeno deželo. V seji dne 11. t m se razprava nadaljuje. Poslanca princ Liech te ns t ei n in dr Lueger v daljših govorih razmotravata to. za mesto Dunaj preimmitno zadevo, se princi-pijelno ne iz ažita proti vi idnemu nač tu, vendar pa oba vlado pozivljeta, da naj pazi in strogo gleda na to, da bode v resnici pripro-ti delavski stan imel kak dobiček od teh naprav ne pa liberalni čifutski spekulantje. Posl. dr. J a q u e s povdarja posebno potrebo zveze posameznih kolodvorov in pravi, da mora vsak pravi Avstrijec glasovati za te predloge. Posl. S t a i i t z priporoča vladi, da naj tuii za Trst kaj stori. Trstu nedostaje potrebnih železniških zvez in pomoči mu je le z zgraibo železnice vSokio L^koi n čez Ture. Posl. Pirquet povdarja, da je načrt za mestno železnico izvrsten in trdi, da je opozicija^ proti predlogom samo jezikovna. Ko še vladni zastopnik sekcijski načelnik Wittek zavrne nekatera očitanja in posl Kaftan vladnemu zastopniku glede načrtov za mestno železnico odgovarja in istega zavrača, se seja zaključi. V seji dne 12. t. m. odgovarja arof Taaffe na razne interpelacije. Glede interpelacije posl Spinčiča zaradi izgredov privržencev italijanske stranke v Istri, pravi ministerski predsednik, da se je povsod pričela preiskava, kjer se je kaj zgodilo, da pa sicer te reči spadajo pred deželni zbor. Glede interpelacije posl dr. Laginje o voiitvi obč nskega načelnika v Višnjami pravi ministerski predsednik, da se vrše sedaj posvetovanja. Glede interpelacije posl. Spinčiča o strankarskem postopanji namestniškega svetnika Elluschegga v Poreči pravi Taaffe, da je ta prav nepristranski postopal. Tudi glede interpelacije posl. Perica o tej zadevi je grof Taaffe isto odgovoril Na to prične se nadaljevanje razprave o prometnih zgradbah dunajskih Posl. dr. Fus s je za predloge in pravi, da pri gospodarskih investicijah ni smeti štediti. Posl Kozlovvski v imenu poljskega kluba izjavlja, da bodo poljski poslanci glasovali za predloge ne samo iz strategiških ozirov ampak tudi zaradi iskrenih simpatij do Dunaja. Posl. Kušar prosi vlado, naj stopi z državnim vojnim mini-sterstvom v dogovor, da se premestita ljubljansko preskrbo v alno skladišče in vojaška bolnica na periferijo mesta, ker ti dve zgradbi ovirati razvoj mesta j ako čutno Posl. Exner priporoča predloge, katere bodo iz zanemarjenega Dunaja naredile lepo, bogato, moderno mesto. Posl. Biankini opisuje žalostne razmere v Dalmaciji in kaže na nedostatnost prometnih naprav ondi. On je pripravljen vse dovoliti Dunaju, samo, da bi se za Dalmacijo in druge slovanske dežele tudi kaj storilo. 167 Ko še poročevalec dr. En s s pojasni nekatere ugovore preide se v podrobno razpravo. Na to se seja zaključi. V seji dne 14. t. m. stavi p osi. dr. Ferjančič nujni predlog, naj vlada nemudoma da preiskati po povod nji prouzročene škode v dolinah pri Planini, Cirknici in Loži in za podporo prebivalstva takoj zahteva potrebnih kreditov. Predlog izročil se je budgetnemu odseku. Posl. Spinčič stavi predlog, da se naj o odgovoru ministerskega predsednika na interpelacije i>l^de isterskih razmer, otvori debata. Predlog se ne vsprejine. Na to izroči finančni minister dr. Stein-baeh zbornici vladne predloge glede uravnave valute Minister v daljšem govoru povdarja potrebo regulovanja valute, navaja nedostatke sedanje vrednote, pravi, da zato stopa ravno sedaj s tem predlogom pred zbornico, ker Ogerska teži na to in ker *e zadeva le sporazumno z Ogersko da ugodno rešiti. Proti koncu izjavlja, da se je že od početka poslovanja kot finančni minister bavil s tem vprašanjem in je sedaj spoznal, da je vsako odlašanje te zadeve pomnožitev vsakojakih nevarnosti j. Priporoča torej zbornici, da uvaža to stvar in odloči v korist domovine. Za tem prične se podrobna razprava v piometnih zgradbah dunajskih. Poročevalec dr. Rus s zagovarja napravo dunavskega kanala. Konservativni posl. Dipauli predlaga, da naj se predla glede dunavskega kanala vrne budgetnemu odseku. Posl. Suess pravi, da se zaviže vsa predloga, če se vsprejme Dipaulijev nasvet Posl grof Fries za slučaj odklonitve Dipaulijevega predloga nasvetnje, da naj vlada premisli, kako bi bilo dunajske fekalije porabiti za kraetjstvo. Vladni zastopnik \Yittek se poteza za dunavski kanal. Riz-prava o tem predmetu se na to p.ekine. Posl. dr. Laginja in tovariši interpelujjo ministerskega predsedn ka, kako posreduje, da poidejo v zmislu isterskega dež. reda do Najvišje vednosti govori, govorjeni v isterskem dež dnem zboru v hrvatskem jez;kn in interpelacije do \Lide in deželnega odbora, stavljene v istem jtz ku, ko vse to ni zabeleženo v zapisniku Poljski župan posl. Rizzi inteipeluje vlado zaradi odpusta mnogih delavcev iz arzenala v Pulji. Seja se na to zaključi. V seji dne 17 t. m porodi je posl dr. Kathrein v imenu budgretnega odseka o nujnem predlogu dr. Ferjančiča in tovarišev, ki vladi priporoča, da naj nemudoma poizveduje o škodi, ki so jo povodnji napravile v nekaterih krajih na Kranjskem in na pomoč pribiti poškodovanemu prebivalstvu. Poročevalec predi ga v imenu odseka, da je z ozirom na to, ker morajo občine in dež da najprve priskočiti poškodovancem na pom^č in še le tedaj država, če napominani faktorji tej nalogi niso kos, da je treba zadevo najprej preiskati in še-le v slučaji jolrebe dovoliti v to potrebni znesek. Predlog se vsprejme. Na to se je nadaljevala razprava o prometnih zgradbah dunajskih Nižje-avstrj-ki poslanec Garnhaft poteguje se toplo za zgradbe, posl baron Morse v pa zagovarja P paulijev predlog. Ko potem govorita še kot glavna govorniki mladočeski poslanec dr. Kaizi proti in poljski poslanec Szezepanovski za, se po konecni besedi poročevalca dr. Russa sprejmo vsi vladni predlogi. Tudi točka glede zgradbe zbiralnih kanalov, h kateri je posl. Dipauli stavil preminjevalni predlog, je bila vsprejeta. Za Dipaulijev predlog glasovali so samo konservativci in Mladočehi. Točka, da naj se Dunavski kanal premeni v ladjišče, vsprejeta je bila s 189 glasovi proti 71. Proti so glasovali konservativci. Mladočehi in južni Tirolci. Pred zaključitvijo seje predlaga še posl dr. Lueger, da naj se v prihodnji seji razpravljajo predlogi glede odpusta posl. Spinčič a. Posl Plener se temu odločno protivi. Poslanca Kaizl in Pattai pa podpirata Luegeijev predlog, ki pa pri glasovanji pade z 71 glasovi proti 83 glasovom Proti glasovali so levičarji in Poljaki Hrvatsko. — Deželni zbor se je zaključil in kmalu bodo nove volitve. Opozicija pri novih volitvah nima pričakovali posebnih vspehov, ker ni jedina. Starčevičevci posebno hudo rujejo proti zmerni opoziciji. Ta razpor je pa seveda le vladni stranki v korist. Sicer so se pa oblastvom dali taki ukazi, da bode volilna svoboda v precejšnji nevarnosti. v Češko. — Po dež* li je veliko gibanje zaradi osnove okrajnega sodišča v Teplicah. Češke občine sklepajo proteste proti dotični vladni naredbi. — Dr. Rieger je naznanil predsedniku deželnega nadsodišča v Pragi, da ne bode naznanil novih članov za komisijo za razdelitev okrajev, ker je deželni zbor sklenil, da se sprava odloži. — Pri občnem zboru kmetske zveze se je sklenilo, da se mladočeski poslanci poziv-Ijejo, da se pogode s StaroČehi in konservativnimi veleposestniki, da bodo skupno se borili za obnovljenje češkega državnega prava Ta sklep mladočtškim poslancem ni po volji. Nekateri so bili na shodu in so takoj ugovarjali, ko se je to predlagalo. Vidi se torej, da Mladočehi ne marajo za skupno delovanje vseh strank v v Slezija. — V Sleziji je sedaj razoisano mesto koncept-nega uradnika pri deželnem odboru. Zahteva se znanje poljščine. Dosedaj deželni odbor pri razpisu se ni nikdar oziral na jezikovne sposobnosti prošnjikov in tako pri deželnem od-boiu ni nobenega uradnika, ki bi poljski znal. Ta razpor kaže, da se razmere za Slovane v šleski deželni vpravi boljšajo. Čuti se, da je jeden dtželni odbornik Slovan, zastopnik veleposestnikov je pa tudi bolj spravljivega duha. Nemški pre-napetneži so se že takoj v začetku sedanje deželnozborne dobe bali, da ne bodo veS sami gospodarili v deželnem zboru. Predlagali so, da se število deželnih odbornikov pomnoži za jednega, katerega bode volil ves zbor, da bodo potem Nemci imeli zanesljivo v<čino Dtžehri odbor je bil to sklenil, ali njegov sklep ni dobil Najvišjega potrjenja. Italija. — Italijanska ministerska kriza je rešena. Griolitti prevzame predsedništvo, Brin vnanje stvari, B o n a c c i pravosodje , E11 e n a finance, P e 11 o u x vojno, S a i n t Bon mornarstvo. G e n a 1 a javna dela, L a c a v a poljedelstvo, Martini poduk in Finochiaro Aprile pošto in telegraf. Političnega mnenja je novo ministerstvo bol) liberalnega. „Journal des Debats' imenuje novo ministerstvo Crispijevo ministerstvo brez Ctispija. Tudi je ta list mnenja, da se novo ministerstvo ne bode dolgo vzdržalo, temveč da pride v kratkem z<»pet kriza, po kateri bode zopet nastopil Crispi kot ministerski predsedn k Nemčija. — Na Nemškem nameravajo vojni budget zvišati za 60 milijonov mark V ta namen hočejo povekšati davek na žganje. Temu se bodo .pa nekateri veleposestniki močno upirali in dvomi se, kako se bo stvar završila. Francija. — Na Francoskem zboruje te dni katoliški shod. Predsednik temu shodu poslal je ob otvoritvi posebno pismo na papeža. Sv. Oče v odgovoru na to pismo izraža svojo zadovoljnost na skupnem potezanji za versko svobodo, ob ednem pa se sklicuje na svoje zadnje pismo do fraucosk h škofov in priporoča postavodajno postopanje. — V Parizu zbran je bil te dni m e j n a r o d n i ženski kongres, na katerem se je ženstvo iz vseh dežel Evrope in Amerike posvetovalo o korakih, katere je storiti, da si ta stan pribori v javnem življenji iste pravice, kakor jih imajo moški Na ta shod poslala je tudi Avstrija svoje zastopnice in bila je še posebej Češka vdeležena na tem kongresu po treh zastopnicah. — Francoska zbornica sešla se je ta teden v novo zasedanje. V prvi vrsti pečala se boie z dinamitardi in posl. Lavy misli interpelovati vlado, zakaj je zaprla toliko ljudi, samo za to, ker jih je sumila, da so anarhisti, četudi se je izkazalo, da z dinamitardi niso v nikakeršni zvezi. — Radikaloi so jeli zopet ruvati proti konservativcem in težko bo drugače, da se bode to ruvanje zanesh? tudi v zbornico. Rusija. — Ministru vnanjih stvarij, Giers-u se zdravje počasi boljša. Z ozirom na njegovo visoko starost je težko pričakovati, da bi še posel ministra sam opravljal. Za nj-ego- * 168 vega naslednika se imenuje grof Pavel Suvalo v; ki je precej naklonjen Nemcem. Grško. — Volitve v narodno zbornico so končane. Delvannisova stranka propala je popolnoma in celo nekateri ministri te stranke niso voljeni. Zmagala je Trikupisova stranka, katera bo imela v zbornici tri četrtine sedtž n\ Tako je po hudih bojih in nemirih vender le podlegla protikraljeva stranka in zmagonosno prišla na krmilo stranka, kojo vodijo misli kraljeve.