mm POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VErBDM ¥BvBKN 1 leto XV. [Štev. 67 TELEFON UREDNIŠTVA; 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28-67 TEL E PON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celic Prešernova 3. telefon 280 IVtaribor, 22. in 25. marca 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleraan v opravi ali no ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI PACUNr 11.405 Cena | din 1*— | Diplomatska aktivnost obeh taborov Nevtralni opazovalci napovedujejo, da bodo diplomatski ofenzivi sledili veSiki pomladni dogodki — Diplomatska rešitev za Grčijo ne prihaja več v poštev? — 3ardossy v Berlinu — Kaj bodo podpisali v Moskvi — Macuoka bo obiskal tudi London? GRŠKO-NEMŠKI ODNOŠAJI SOFIJA, 22. marca. MTI. Posebni dopisnik »Pester Lloyda« javlja iz Sofije, da so grško-nemški odnošaji še vedno Predmet splošne pozornosti. Dopisnik »Dnesa« je sporočil iz Berlina, da je bila diplomatska rešitev grškega problema do pred dnevi še mogoča. Po izkrcanju angleških čet v Grčiji pa diplomatska rešitev ne prihaja več v poštev. Novo nastali položaj je sprožil v političnih krogih visoko napetost, pričakujejo v kratim zelo važnih odločitev. »Slovo« je mnenja da je pričakovati morda že na kraju marca likvidacije grške epizode, Sfcr se ne more sedanji položaj na Pal-^anu zavleči v nedogled. BARDOSSY V BERLINU MONAKOVO, 22. marca. DNB javlja: Vodia raiha je sprejel včeraj v navzočnosti zunanjega ministra v on Ribbentropa v palači vodje v Monakovem madžarskega zunanjega ministra Ladislava pl. Bardossyja. Pogovor je bil v duhu tradicionalnega in prisrčnega prijateljstva, ki veže Nemčijo in Madžarsko. Po razgovoru je seznanil madžarski minister vodjo Nemčije s spremstvom. RIM, 22. marca. DNB. Tukajšnji politični in diplomatski krogi spremljajo z veliko pozornostjo bivanje madžarskega zunanjega ministra Bardossyja v Berlinu. Ta obisk je v zvezi z normalnim stikom mod obema vladama. Sodelovanje med Madžarsko in Nemčijo na tradicionalni osnovi pa je posebno važno zdaj z ozirom na politični in vojaški položaj na jugovzhodu Evrope. TUDI V RIM RIM, 22. marca. Stefani. >Popolo d’ Italta« piše, da bo Bardossy po obisku v Nemčiji odpotoval tudi v Riin. Madžarska je v sodelovanju s silami osi izšla 'okrepljena, njena vloga v karpatskem bazenu je pri ustvarjanju novega reda v Evropj zelo velikega pomena. Ob obisku Bardossyja v Berlinu se pa obenem kategorično zanikujejo vse vesti ameriških agenclj. češ, da je sestanek v zvezi z iz-Dremembaml na mednarodnem političnem Polju. zakaj se bo ustavil macuoka V MOSKVI RIM, 22. marca. Dopisnik Stefani poroča iz Tokia, da se tam vztrajno širijo vesti, da bo kljub uradnim demantijem sklenjen ob priliki bivanja Macuoko v Moskvi nekak sporazum. Macuoka bo ostal v Moskvi dalje časa kot je predvideno. Govore o podpisu nenapadalne-Sh pakta med Japonsko in SSSR. Japonska bi bila pripravljena v tein primeru tudi spoštovati neodvisnost dela Kitajske, kateremu bi upravljala kifajsko-sovjetska vlada. Nenapadalni pakt naj bi olajšal ^Punsko orientacijo v novem položaju, ki "astaja v Evropi in v Aziji ter omogočil f^seg Tokia z odločilnejšo gesto v do-Sodke. USA NISO VEČ NEVTRALNE BERLIN, 22. marca. DNB. »Hamfrur-Rer Fremclenblatt« izjavlja, da je po jas-''i jzjavi Roosevelta brez vsakega dvoma dejstvo, tla so USA zapustile nevtralnost. °raz Anglije ie obremenil tildi Zedinje-ne države, ki so se pod Rooseveltovim '_<>fl'Hvn;n qd!eeil?, vplesti se v evropsko ' ino. \jhkJ sam v USA pa ni tako eno- j (lu5cn, kakor trdi Roosevelt, Odbor za “kriinii-,o UP.A prilit avija med narodom NEW YORK, 22. marca. United Press. V ameriški krogih z veliko pozornostjo spremljajo razvoj dogodkov v Evropi. Edenova akcija na Bližnjem vzhodu, nemška diplomatska aktivnost na evropskem jugovzhodu, potovanje Macuo-lte v Moskvo, Berlin in Rim ter eventualen njegov obisk tudi v Londonu, vse to so dogodki, ki napovedujejo veliko diplomatsko aktivnosti v obeh taborih. S poredno s tem poteka Čas, ki ima prinesti za pomlad velike odločitve. Zedinjene države so se odločile, pomagati z vso razpoložljivo močjo Angliji, diplomatska posvetovanja v Berlinu in v Kahiri s podpisnicami saadabadskega> pakta, odločitve, ki se pripravljajo y Grčiji, na Atlantiku in celo na Pirenejskem*polotoku, srj zgovoren predznak novih dejanj po sedanjem zatišju. BUDIMPEŠTA. 22. marca. Dopisnik lista »Mai N ap« poroča iz Aten, da »bo po informacijah iz dobro informiranih krogov sledila kmalu nemška bliskovita akcija, ki ima namen, likvidirati grško bojišče. LONDON. 22. marca. Ass. Press. V diplomatskih krogih ne izključujejo možnosti, da bo Macuoka obiskal tudi London. vojno psihozo, sestavlja tudi program, ki prvikrat zahteva za zaščito konvojev spremstvo ameriških vojnih ladij. ITALIJANI O DINAMIKI IMPERIJEV MILAN, 22. marca. Stefani. »Sposobnost odpora stare Anglije je pasivna sposobnost brez reakcije«, pravi »Corriere della Sera«, ter poudarja, da »so dragi deli imperija dinamičneiši in aktivnejši. Ta pasiVuost ne bo ostala brez posledic Zedinjene države jočejo, rešiti za vsako ceno svojega n^danjfcga velikega sovražnika). Roosevelt hoče dati anurišk; politiki popolnoma imperialistični značaj.« TURŠKI MOLK ANKARA, 22. marca. Stefani. Turski odločujoči krogi vzdržujejo še vedno ?«>-polna tajnost o sestanku inrd Saradžo- l MACUOKA »lem i n lulpnom na Cipru. Prav tako ni bilo nikakih poročil o zadnjih posvetovanjih turške vlade. » ZBOROVANJA PO TURČIJI ANKARA. 22. marca. Stefani. Narodna stranka organizira zborovanja in sestanke, na katerih bo turški narod informirala o sedanjem mednarodnem položaju ler o stališču (urske vlade. Okrog 50 turških narodnih poslancev ho Imelo od '11. I. m. zborovanja po notranjosti države* Angfeži napovedujejo skorajšnji začetek nemške ofenzive BERN, 22. marca. Ass. Press. »National Zeitung« objavlja v poročilu iz Londona: »V Londonu mnogo zaupajo začetku novega razdobja v zračni vojni. So znaki, ki mnogo obetajo. Bombniki in obramba je dovršena, pojačena. Poudarjajo, da bo nemška ofenziva kmalu nastopila, Opozarjajo na uporabo novih tipov bombnikov pri zadnjem letalskem napadu na Berlin. Ameriški bombniki, ki prihajajo v vedno večjem številu ter zaz- na druga presenečenja, še niso bila uporabljena. ro je z angleške strani ":vo opozorilo in napoved uporabe tajnega orožja. To velja tudi za značilen stavek v zadnjem angleškem komunikeju, da so pri uničenju devetih nemških letal zadajo sredo pomagala nova sredstva. O .eni n! znanega ničesar iočnejšega. Na vprašanje, ali je ta nova metoda v izredno močnem obrambnem ognju, ki so ga opazili preteklo sredo, so odgovorili negativno.« imajo nosilnost 18 ton. Letala »Douglas ^ 19« so veleletala s štirimi motorji in 2200 konjskimi silami. Najnovejši tip ameriških letal lahko preleti pot iz Amerike v Evropo in nazaj brez pristanka. S seboj nosijo 3500 litrov bencina ter posadko J^.35 ljudi. Kapaciteta letal omogoča operiranje nad dosegom protiletalskih baterij. Novi rekordi v letalski industriji Američani vadilo nov tip veiebombnikov, Jernej pa napovedujejo stroje s h,iros?jo 1000 km na uro BERLIN, 22. marca. Stefani. »Vt^i- lagi je Heinckel pripomnil: seher Beobachter« objavlja Izjavo znamenitega nemškega letalskega konstruktorja Heinckela, ki jo je podal nemškemu letalstvu, dodeljenim dopisnikom tiska. Heinckel je obrazložil novinarjem letalske sposobnosti znamenitega nemškega vojaškega letala »Heinckel 3«, ki se je zelo obneslo na vseh bojiščih. K tej raz- »Zdaj smo šele komaj ob začetku novega razdobja v letalstvu: letala bodočnosti bodo z lahkoto dosegla brzlno 100» km na uro. ^ NEW YORK, 22. marca. Reuter. »New York Sun« poroča, da so dela na gradnji najnovejšega tipa bombnikov, ki bodo kmalu poleteli preko Oceana, v zaključni fazi. Bombniki so tipa »Douglas« ter Po ugovzhodu - Pkeneskš po*o£ok Nastop proti angleškemu vplivu na Portugalskem - Sp nske priprave pred Gibraitarem »SCHARNHORST« IN »GNEISENAU« KRIŽARITA PO ATLANTIKU LONDON, 22. marca. Reuter. Angleška admiraliteta poroča, da je bilo sedaj izven vsakega dvoma ugotovljeno, da se dve veliki nemški vojni ladji, ki zadnje mesece križarita na zahodni polovici Atlantika med Anglijo in Ameriko, imenujeta »ScharnhorSt« in »Gneisenau«, ki imata obe po 26.!!00 toa in spadata med n?.i-mcdcrnelše oklepne edinice. CFST1TKE PAPAGOSU ATENIi, 22. marca. Al. A«. Načelnik šfalui angleške vojske, general Dill in poveljnik vojski; na Dalujctn vzhodu general \\avel sta čas titula grškemu poveljniku. ’apagosu na visokem odlikova- kralj. genoralo i’ BUDIMPEŠTA, 22. marca. Budimpe- 'anska »Pest« prinaša iz berlinskih kro- ANDORRA PA MADRID Valenci ja gov vest, da bo Nemčija po izrinjenju angleškega vpliva na Balkanu podvzela podobno akcijo na Pirenejskem polotoku, Tu hočejo prvenstveno odstraniti angleški vpliv na Portugalskem ter auglc-ško kontrolo v Gibraltarski ožini z zasedbo Gibraltarja. MILAN, 22. marca. »Coriere della Sera« objavlja poročilo »United Presša«. ki pravi, da se velik del španskih in ma-rokanskih čet zbira pri Tarifi, na obali blizu Gibraltarja. Na stotine posebnih delavcev je zaposlenih pri gradnji močnega obrambnega sistema. Mnogo teh delavcev je delalo svojčas pri gradnji Sieg-frledove črte. Vse Čete, ki so jih v zadnjih dneh koncentrirali, so pod poveljstvom generala Munose Grande, vojaškega guvernerja Algechasa. nju, ki mu ga je podelil angleški 50 LADU ZA ANGLI JO NEW VOKK. 22. marca. Reuter. ,Xew \ork Herald Tribune1' poroča o pripravah za odpošiljanje 50 trgovskih indij iz LSA v Anglijo. To so starejše, ladje, ki so pa sedaj posebej predelane. NOVI KREDITI V USA WAS:il\GTOX. 22. marca, ftetiler. Predstavniški doni je sprejel z veliko večino načrt kreditu v znesku 500,380.085 dolarjev za potrebe ameriške vojske in mornarice. DANCI V MOSKVI MOSKVA, 22 .marca Tass, Dansko zastopstvo, ki st- l)o pogajalo za blagovno zamenjavo, je dospelo v .Moskvo. Skoda po na rortuga!skem LISBOA, 22. marca. Havas. Šele sedaj so znane vse podrobnosti o strahovitem opustošenju ciklona, ki je divljal pretekli mesec na Portugalskem. Ciklon je pustošil po vSem Portugalskem ter so povsod vidne razvaline mest. Povzročil je tudi poplave. V Lisboj iti predmestjih ie poškodoval obalo v dolžini !2 km. Poškodovani _so zlasti cestni nasadi in »jarki. Uničenih in poškodovanih je na stotine ribiških bark. Gozdovi so tako poškodovani. da v nekaterih krajih r‘tl za 50 let ne bo mogoče nadomestiti škode. Z bojišč ob Kanala, v Albaniji in v Afriki Silovit nemški napad na Plymouth . angleški na Lorient — friiirnejši dan v Albaniji — Angleži v zelenici Ožarabubu — Junaški odpor Italijanov pred terenom — Priprave za obrambo Harrarja To in onstran Kanala NEMŠKA POROČILA BERLIN. 22. marca. DNB. Močne eskadriljo bombnikov so včeraj napadle neko pristanišče v južni Angliji. Napad ie povzročil močne eksplozije ter požare. Napad je bil zelo učinkovit ter so bile zadete pristaniške naprave in doki. BERLIN, 22. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo javlja; da so v noči na l>etek močni oddelki nemških letal napadli pristanišče Plymouth. Ob jasni mesečini so bili zadeti važni objekti v luki, začelo je goreti na mnogih krajih. Hudo poškodovano je mornariško skladišče. Napaden je bil tudi London in razna letališča v južni Angliji, blizu obale pa potopljena neka 8000 tonska oborožena trgovinska ladja. Iz konvoja je bila potopljena še neka tretja ladja, eno angleško letalo je bilo sestreljeno. Nemške podmornice, ki (operirajo na zahodni obali Afrike, so potopile za 69.000 ton sovražnih ladij, ki so bile v močno zavarovanem konvoju na poti v Anglijo. BERLIN. 22. marca. DNB. Britanska letala so poskušala preteklo noč napasti več krajev v zasedenem področju, kakor tudi pristanišča francoske obale. Hitri in točni ogenj nemškega protiletalskega topništva pa je napadalcem preprečil izvršitev naloge. Bombe iz britanskih leta! so padle v morje. Povzročena ni bila nobena škoda. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 22. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Letala obalnega po-: veljstva so ponoči dolgo bombardirala glavno oporišče za nemške podmornice v Lorientu na francoski obali. Lorient je imel svj drugi zaporedni napad. Podrobnosti o uspehih še niso objavljene. LONDON, 22. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja: Delavnost sovražnega letalstva nad Anglijo je imela v pretekli noči mnogo manjši obseg. Glavni- napadi so veljali Blymouthu. Škoda je sorazmerno precejšnja na stanovanjskih in trgovskih zgradbah, število človeških žrtev pa m visoko. V Londonu, kamor je bilo vrženih nekaj bomb, je škoda majhna in število žrtev neznatno. Reuterjev dopisnik pravi, da je bil glavir' napad ponoči na Plymouth, veliko pristanišče v jugozahodni Angliji. Sovražnik je metal zažigalne in rušilne bombe, ki so napravile dosti škode. Napad na London je bil manjšega obsega. Le malo bombnikov je napadalo in še ti so prenehali pred polnočjo. Nobenih poročil ni, da bi bil kakšen sovražni bombnik sestreljen. SILOVIT NAPAD LONDON, 22. marca. Reuter. Angleška letala so v teku noči spet napadla podmornlško oporišče v Lorientu. Nemška letala pa so zelo hudo napadla neko mesto ob hižnozahodnl obali Anglije. Napad se je začel takoj po mraku ter je trajal nekaj minut čez polnoč. Nastalo je mnogo požarov, ki pa so bili do jutra že ysi pogašeni. Velika škoda je na javnih in privatnih zgradbah, trgovinah in drugih lokalih. Ne ve sc še, koliko je smrtnih žrtev, vendar pa obstaja bojazen, da jih je precej. Albansko bojišče ITALIJANSKA POROČILA NEKJE V ITALIJI, 22. marca. Stefani. Službeno poročilo italijanskega generalne ga štaba pravi, da je bilo na grškem bojišču normalno delovanje obeli topništev. Naša letala so v nizkem poletu bombardirala in s strojnicami streljala na sovražnikove čete in obrambne naprave. topništvo. Poizkus sovražnika, da bi napadel s pomočjo tankov, ie bil odbit. Uničen je b?! en sovražni tank. Poročilo notranjega ministra pravi, da s-o sovražna letala bombardirala Prevezo ter povzro- čila materialno škodo. Bombe so padle tudi na druge dele, teda brez vsake škode. ATENE. 22. mren. At. Ag. Poročilo grškega generalnega štaba javlja o krajevno omejenih akcijah izvidniških čet in topništva. Vladni tolmač je novinarjem dejal, da je bil včerajšnji dan na bojišču mirnejši. Italijani preurejajo svoje čete ter se pripravljajo na nove napade. Podrobnosti o bojih za Tepeleni ni hotel dati. V Atenah vztrajno govore, da so grške predstraže dospele v Tepeleni, da je bilo tam ujetih 3000 nasprotnikov. Po nekaterih hišah v Atenah so izobešene zastave. Vesti, da so pri zadnjih napadih v Albaniji imeli Italijani 25.000 mrtvih in ranjenih in da so hudo trpele tri njihove divizije, ne potrjujejo in tudi ne zanikajo. Angleška letala so metala bombe na Drač in Valono. FARINACCI PADEL ATENE, 22 .marca. Ass. Press. Roberto Farinacci, eden izmed italijanskih ministrov. ki so na fronti, je po nekaterih poročilih padel v Albaniji v bitki na nož. Afriške fronte ANGLEŠKA POROČILA KAH1RA.. 22. marca.. Reuter. Imperialne čete, ki so zasedle Berbero, napredujejo v Abesiniji, Vzhodno od Džidžige so zasedle kraj Hargerso. V področju Neghellija pritiskajo čete za umikajočimi sc Italijani. Posebno hudi so pa boji pri Kerenu, kjer so škotske in indijske čete GLAVNI STAN GENERALA CUN-NINGHAMA, 22. marca. UP. Po zadnjih poročilih je obrambo Hararia prevzel v osebno vodstvo vojvoda d’Aosta. italijanske čete so zbrane na abesinskih visokih planotah, ki so zelo pripravne za obrambo mesta. Angleške čete deli od Hararja klanec Marda, ki gre med Dži-džigo in Hararjem. Fotografski posnetki kažejo, da je ta gorskj klanec zelo dobro zavarovan in utrjen s topovi in strojniškimi gnezdi, približno tako, kot Ke- lija zaradi svoje dolge obale in izpostavljenih kolonij pretrpeti težke udarce. S kakšnimi pripravami je morala Italija v vojno, je povedal že Mussolini v svojem govoru 23. februarja. V takšnem položaju se je morala Italija baviti še z Grki, ki so bili pripravljeni, spustiti vsak čas Angleže v Svoje baze. V prvih operacijah so imeli Grki srečo, da so zasedli DUNAJ, 22. marca. »Neues \Viener Tagblatt«, se bavi v uvodniku z zadržanjem Amerike hi zaključuje: »VVilsonovo varanje naroda je bilo naravnost majhno in betežno v primeri z gigantskimi poizkusi njegovega naslednika, zaslepiti ves svet z obtožbami, da se prizadeva Nemčija, zavladati svetu. Cilji Nemčije šobili od vsega početka jasni. Hitler jih je narodu dostikrat razložil. Tvorijo tudi jedro trojnega pakta: prostost za tri velike narode tega pakta v njihovem lastnem življenjskem prostoru, enaka prostost za zacionaliUh dogodkov v Francoski Somaliji, hi ima v rokah ključ do glavnega pristanišča A be sini je, zvezane po železniški progi iz Adis Abebe v Džibuti. Francoska Somalija je potem, ko so brit- S-ke ČOf** ponovi1^ S O HI Iz* T^r+^ro. l>r°d odbite dva italijanska protinapada in za-vzele sovražne postojanke. Zajeli smo mnogo sovražnikov, nasprotnik je imel hude izgube na mrtvih in ranjenih vojakih. Letala neprestano sipljejo bombe na utrdbe in na cesto, ki veže trdnjavo z Asinaro. Posadki v trdnjavi ne dovole nobenega počitka. KAH1RA. 22. marca. Reuter. Strahovita bitka za Keren se neprestano nadaljuje. Po mnenju vojaškega strokovnjaka spada Keren med prve trdnjave na svetu. Po svoji ugodni visokogorski legi nudi nasprotniku priliko, da ga lahko odločno brani. Brani ga 30.000 najboljših italijanskih vojakov. Boja za Keren ni mogoče odgoditi. ker je na poti nadaljnjemu prediranju angleških imperialnih čet. DŽARABUB ZASEDEN LONDON, 22. marca. Reuter. Angleške čete so zasedle zelenico Džarabub ob bbijsko-egiptski meji. Zajele so 800 italijanskih vojakov. ITALIJANSKA POROČILA NEKJE V ITALIJI, 22. marca. Stefani. Sovražnik je s podporo močnega topništva ponovil napad na Džarabub. Bil je odbit. Naša letala so bombardirala Ben-ghazi, nemška letala so zbila nad Sirto en angleški bombnik. Napaden je bil tudi Port Sudan ter ladje, ki so bile zasidrane v luki. Zbili sIno angleško lovsko letalo. Sovražnikovi poizkusi, predreti pri Kerenu, so ostali brezuspešni. Letala so napadla sovražne baterije. ren. Vojvoda d’Aosta razpolaga v tem področju s terenom, ki je odličen za obrambo. Težave italijanskega vojaškega poveljništva v Abesiniji pa so v tem, ker ne razpolaga z nikakim letalstvom. Vojvoda d’Aosta je kot poveljnik italijanskih čet objavil dnevno povelje, v katerem zahteva od vseh čet, da se borijo do zadnjega moža prej, kot pa zapustijo Harar. Tudi general Cunningham s svoje strani končuje poslednje priprave za operacije proti Hararju. važne položaje, katerih vpliv se še danes občuti. V koalicijski vojni, kakršna je osiščna, ne igrajo trenutna prestižna vprašanja nobene vloge. Vse se presoja z vojaškega zrelišča, kar velja tudi za položaj na jugovzhodu. Zato ni čudno, če Nemčija po pojavu angleških čet v Grčiji menja svoje prvotno stališče. Vse akcije proti Grčiji bodo nastopile sporazumno. Doslej niso italijanska vojna poročila govorila o ofenzivi.« vsako večjo nacijo v njenem okviru. — Hitler je po vkorakanju v Poljsko in celo tudi i» Dunkerqueu javno izjavil, da Nemčija ne zahteva od Anglije ničesar. Iz tega sledi, kakor noč dnevu, da ne terja Nemčija tudi od Zedinjenih držav ničesar. Beseda »novi red« velja le za nemško politiko, za nemški vojni cilj, ne pa za neomejene, demagoške hujskaške besede osvajalnih namenov Zedinjenih držav. Nemčija zasleduje načrte za novi red, severnoameriška Unija pa hoče vladati svet« važno odločitvijo. Obkoljcvanje Abesi-nije z vseh strani lahko povzroči, da bi sc nasprotne čete skušale umakniti v Francosko Somalijo, kjer je preskrba z živili že itak težka. Skupina pristašev generala de Gaullea v francoskem delu Somalije stalno narašča. Bivši guverner Frncoske Somalije, general Gentiflhaume se zdaj bori s četami generala de Gaul-ton nrl Kerenu. B&lTSIC& SOftfiAU3A V razvoju oienz>vniii vojiiili operacij na osrednjem afriškem vzhodu so Angleži te dni nepričakovano znova zavzeu Bcr-b er o, glavno mesto Bntskc Somalije m pričeli od tam napredovanje ne samo v notranjost kolonije, ampak tudi v sm SOV J. Stalingrad R U Aralsko SIJA BUČAR tRA/Oi stanbul =gf~ . , Trapezuflf Ankara • TURSKA KINA Krasnovodsk Šhabad Mer Sfohnabcd o fileksandrera Tabris Mosul Terme VtASnfp Kabul • Nerat • zi^Cipar •Teheran o Isfahan ®Pešvar AFGANISTAN) vihdša& IRAN (PERZIJA) Bender Abbas iv* NDUA Karac E6IPAT ARABIJA SUDAN cfru$;o Harrar, ki tvori z Diredauo Ustanovitev zvezne pogodbe na osnovi pakta v Saadabadu pada v dobo, ko je pokojni voditelj prerojene Turčije, ATATuRK, vodil z vso svojo spretnostjo krmilo države. Poznavalce prilik na Bližnjem vzhodu je tedaj vest o podpisu pakta v Bagdadu na kraju januarja 1936 presenetila. Saj je bilo znano, da Irak sam ni mogel skleniti ničesar ne na vojaškem, ne na gospodarskem polju brez pristanka Velike „ _ „ n Britanije, odnosno njene vnanjepolitične cen- »“§ O fn O trale, Foreign Officea. Diplomatski svet je te-daj smatral pristop štirih pogodbenic k skup- j nemu paktu za uspeh Sovjetske Rusije, pri-! stop Iraka samega pa za nekak afront proti j Veliki Britaniji. Ta pakt naj bi bil po takratnem mnenju močan zid proti Veliki Britaniji ali morda tudi proti prodiranju japonskega vpliva na veliki azijski prostor od Sredozemskega morja do Pamirskega višavja. Prvi začetki tega pakta segajo daleč na ?aj .Leta 1921. so predstavniki Irana 'n Afganistana sklenili s Sovjetsko jateljske dvostranske pogodbe. Moskva tedaj v zvezi z dogodki na evropskem Proglasila za zašcitnico polknlonialnih dov, odrekajoč se vseh ?enj do Perzijskih daj sklepale v Mos osnovi prijateljstva Evropa prav za pr: fljih vodstvo so nriš a I paša, v Perziu -Riža kan, v Afga- j Harrarja po Msfanu A m a n u 11 a h . o katerih stare ve- upravnimi posl •vsilij niso hotele ničesar sl š-iti. Skupno sov-j poveljstvom, gl u'š*vo moti ap-lpf-j y dni onlitiki ie tedaj iu športnimi igri? ~—— ............................. Khma jateljstvo. Anglo Persian Oil družba ie zgradila z ogromnimi napori velik cevovod z iranskih petrolejskih polj do angleške posesti v Perzijskem zalivu. Sovjetska Rusija, ki je imela dotlej v severni Perziji petrolejski monopol, je izgubljala na kreditu v Teheranu. Muslimanske države so se po vrsti obmejnih sporov * sporazumele, diplomaciji Londona je uspelo ne le pridobiti Turčijo, nego tudi ostale prednjeazijske države za sporazumno rešitev vseh vprašanj na važnem področju zahodne Azije. Geopolitični prostor, ki veže podpisnice saadabadskega pakta, zajema dragocena petrolejska polja, strategične celinske in pomorske poti. So to štiri države, ki se po površini in prebivalstvu razlikujejo takole: km-’ prebivalcev Afganistan 650.000 7,000.000 Irak 301.982 3,600.000 Iran 1,604.558 15,055.115 Turčija 762.736 16,500.000 skupaj 3,385.276 41,855.809 Trije sinovi poglavarjev s Fldžl otokov, so zaprosili za sprejem v angleško vojno letalstvo. Indijske čete so se izkrcale v Gibraltarju. Nove železniške proge bo gradila Turčija v Trači ji. Pristanišča ob Marmar-skem morju povečavajo. Razprava proti krivcem poraza Francije v Riomu bo ponovno odgodena, piše »Matin«. 218 duhovnikov so razrešili v Romuniji službe zaradi sodelovanja v zadnjem legionarskem uporu. Nabernike za novo francosko vojsko, ki bo imela 100.000 mož, še vpisujejo. Kader letalcev. 5000 mladeničev, je že popoln. Zaradi pomanjkanja Surovin je nastal težak položaj na Madžarskem. Brezposelnih je vedno več. Posebno trpe tovarne v severni Transilvaniji, pišejo madžarski listi. Tisk je zabeležil, da je iraški zunanji minister dalje časa konferiral z Edenom v Kahiri. Posvetovanja v Ankari in na Cipru ter izjave j predsednika egiptske vlade pričajo, da so bi-' „ » „ _ . . le na Bližnjem vzhodu izmenjane misli, tičo- EIHlGrai?fB V SVSCI če se vseh možnosti, ki bi lahko nastale na 1 katerem koli kraju tega prostora. Vračunajoč Transjordanijo, Sirijo, Arabijo in Egipt, je treba računati tti z blizu 50 milijoni prizadetimi muslimani, ki hočejo varovati interese svoje zemlje. In ker se križajo s starimi gospodarskimi in prometno-poiitičnimi silnica zedinilo sprte Perzijce in Turke. JVIed njimi mi v Prednji Aziji tudi še vedno aktualni ra je prišlo 1926 do prijateljske pogodbe in ož- ! euni eventualne kombinacije pritiska s seve-jega gospodarskega sodelovanja. Riza kan je lovzhoda ali oa tudi s severa na Perzijski za-obiskal Ankaro in Carigrad. 1" ' ' Sovjetska zijo 191 £ statuta p z Anglo Persian Oil družbo v Teheranu je in Turčija pa imata, kakor je videti, največ prišel pred Zvezo narodov in je bil rešen v interesa, da si vprav tu že zdaj zavarujeta hr-korist Perzije. Anglija je popustila in med Te- bet s sporazumnimi diplomatskimi potezami heranom in Londonom je vladalo poslej pri- za zeleno mizo. -ine. Posebna komisija, ki si je ogledala taborišča emigrantov v Švici, je ugotovila, da nikjer ne postopajo s političnimi bc-gunci bolje, kakor v tej zvezni državi. Oblasti so pa splošno mnenja, da sme biti Švica le prehodno zavetišče za politične begunce. Zdaj je 5900 oseb podvr-v zve-1 Ženih posebnim predpisom glede etnigra-Berlinjcije, od teh jih je le 1400 oseb, ki jih ne bodo silili, naj zapustc državo. 600 med njimi je namreč že nad 60 let starih, 400 jih deloma uporabijo za razna poljska dela. Mi ne moremo vseh emigrantov obdržati v Švici, le res zdrave in koristne lahko nastanimo kot kolonizatorje na svojih tleh, niše;o »Basler Nachrichten«. JttK..■..utm-r-nrmrstsai-jpzr. -.taUiJrc^m^xunsseo od kristjanske Abesinije in poganske Gale, je' pričela naglo propadati, kar je še povečala notranja nesloga prenesli prestolnico iz Harrar-Harrar je že imel toliko m muslimanskem svetu, da harrarski emir, ki ga je imenoval sultan v Aussi, postajal nekak neodvisni vladar in edaj so vdrli prodrli do mesta. Harrar za-erski ceuttff, kronikah pade v 14. stoletje. Mesto je bilo j ditvi Sueškega prekopa Evropske^držafre^U mele interes na neovirani vožnji po Rde-morju, so se začele zanimati za Vzhodno Afriko. Egipt je zasedel poleg drugih pomemb mest (Asmaro, Massauo itd.) tudi Harrar 75.) po Rauf_ paši, ki je primoral emirja, et e mest® ¥ Afo©$!nip . .V|.. _ , , - 0 lavni cilj j.i-j malna temperatura je zaznamovana z 32 sto-, . . - - znoafriskih čet na sonialski fronti, je po pre- 1 pinjami, minimum pa ni nikdar dosegel 7 sto-I . . so l)r' bivalstvu (45.000) in trgovini drugo meto v pinj C Tudi ostali vremenski činitelji dopu- 1 ,a ~v ^usso>;toda I.tiopiji. Mesto ima še veliko bodočnost in sč^jo bckui življenje, zato ima Harrar v tem* v etiopske bo zaradi svoje izredno ugodne lege v centru pogledu še bodočnost rodovitne pokrajine ter kot križišče raznih 0'avni urcd‘!i'i 10 ’ c c i ie ko* ča^tn^' padel na skem 1mv<ču r v”ča :,nipa« Kr:rfe 4cv»- iv'.' -! -tje se pojavlja aprila r,n maja ‘,.)l» prehodi; v deževno dobo tempei-ainra pade ne več k' • ? stopinn nakar se zopet 'viša v septembru in o' tobru (sekundarno po'i -Temu aov padec z minimumom v januarju, Maksi- ::iari m TUjraiu. je sledil Nur ibn-Mugahid, Sioji. Sprva je Menelik imenoval novesra emir- "ti'. nc>. :ui Sveti *•••« • ...------- • *■> doba naive.—m proevita muslini; p- --rišel H;-'-n>r v abesinsko-italijanski vojni dne s,;s.- uržave 111 s tem tudi Harrarja. Ogrožena 8. maja 1936. Zločinci, izdajalci v tajni službi in špijonaži Drzen podvig Babtista Travaia - Spjonažna afera polkovnika Ried a V delovanju špijonaže ni rahločutnosti. | Razni vlomi, falsificiranje, uboji, urtiori, atentati. sabotaža in druga kazniva dejanja pridejo agentu tajne službe prav kot neobhodno sredstva za i-zvreenje naročenega podviga. Mnogi špijoni in agenti tajne službe, posebno' častniki, sc skušajo izogniti teh sredstev. [ Za tajno službo so posebno spretni vlomilci in žeparji, ki naj bi s svojo izvežbaiiostjo ! pokradli iz močnih tresorjev ali žepov dipio- j matov važne dokumente. Ker taki ljudje,ve- j činoma niso pravi člani tajne službe, jih tudi v mnogih, prtrrferich žrtvujejo in v primeru neuspeha skušajo prikazati dejanja kot navaden zločin tatvine. PRIMER BAPTISTA TRAVAIA Zanimiv je primer notoričnega kriminalnega tipa Babtista Travai, katerega je italijanska tajna služba v svetovni vojni 1914-18 upo rabila za vlom v prostore šefa nemške špijonaže v Švici. Babtist je bil znan v podzemskih krogih zločincev pod imenom »Kralj alibija •, kajti znal je tako-sijajno dokazati v raznih primerih svoj alibi, da mu najboljši kriminalisti niso mogli do živega. Živel je za časa vojne na Dunaju in se zadrževal v sumljivih krogih. Tam se je seznanil z nekim Italijanom, ki se je zatekel v podzemlje pred policijo. Pomagal mu je in postala sta dobra prijatelja, vendar pa. Babtist ni vedel, da je bil njegov prijatelj član italijanske tajne službe. Ko so mu tla postala tudi v Avstriji prevroča, se. je zatekel v Italijo, kamor je. že mnogo prej pobegnil njegov italijanski prijatelj. SPRETNI VLOMILEC NA DELU Nekega dne sta se srečala. Babtist se je zavzel, kajti njegov prijatelj je bil v uniformi generalštabnega italijanskega častnika. Poznavajoč vlomilske sposobnosti Babtista, mu je kot vešč častnik tajne službe naročil, naj gre v Švico in se tam polasti važnih dokumentov nemške špijonaže. Babtist je vlomil v stanovanje dr. Mayerja, navrtal jekleno blagajno in odnesel vse dokumente s tako mačjo spretnostjo, da ga nihče v sicer obljudenem stanovanju ni cul. Italijanska tajna služba je Babtista bogato nagradila. Ko so francoske oblasti pozneje prijele Babtista kot zločinca it; ga obsodile na 20 let ječe, je italijanska vlada intervenirala pri predsedniku francoske republike ter prosila zanj, , češ da je zavezniški državi storil velike usluge vojaškega značaja. Babtist pa se je v ječi medtem zastrupil, ker ni hotel na Hudičeve otoke. Tudi spreten ponarejevalec podpisov, dokumentov ali denarja je v tajni službi izredno dobrodošel. Tajna služba se poglobi v sodnij-ske akte in išče po zaporih ponarejevalce, ki jih potem reši in uporablja v svoje namene. Nihče o tem ne more zvedeti ničesar, kajti tajna služba mogočne države je več kot vlada ali kar koli. Znano je, da so šefi tajne službe v minuli svetovni vojni naravnost od vladarja zahtevali gotove ukrepe, katerim se je moral pokoriti ministrski predsednik s svojim kabinetom Trt vse oblasti’v državi. ZLOČINSKI ŠPIJONI — IZDAJALCI Med zločince v tajni službi pa moramo seveda uvrstiti tudi izdajalce. Zgovoren primer takšnega izdajstva je avstrijski polkovnik Riedl, ki je že pred svetovno vojno izdal Rusiji načrt št. 111. ter s tem gotovo mnogo pripomogel k porazu centralnih sil. Riedl je kot potomec siromašne plebejske rodbine s svojo, izredno sposobnostjo in čvrsto voljo dosegel položaj generalštabnega majorja in bil v tem postavljen za šefa avstrijskega špijonažnega urada. V teni svojstvu je postal eden najboljših častnikov avstrijske tajne službe.'Polovil je najnevarnejše nasprotnikove špijone in odkril skrivnosti nasprotne špijonaže. Vsak. ki je obiskal šefa tajne službe Riedla, je bil neopaženo fotografiran, neopaženo je dal odtiske prstov in ves razgovor je bil posnet na gramofonske plošče. Kakor je sam priznal v svojem poslovilnem pismu, ki, ga je pred samomorom napisal, sta ga uničili lakomnost in strast. Riedl se je namreč iz pohlepa za denarjem in uživanjem prodal ruski tajni službi, ki ga je bogato plačala za njegovo izdajniško delovanje. Težina njegovega izdajstva, je ležala v tem, da je ruski špijonaži vrnil načrte o osnovanju novih ruskih korpusov in načrte za ruske operacije proti Avstriji in Nemčiji, katere je neki ruski polkovnik prodal avstrijskemu vojnemu atašeju. V začetku svetovne vojne sta bila oba generalštaba centralnih velesil presenečena in njuni načrti so zaradi tega znatno šepali. Pu drugi strani pa je Riedl prodal Rusom operacijske načrte št. 111. ter s tem uničil dolgotrajno in življenjsko delo Kdnrada von Hotzen drrrf.v. r KAKO SO ODKRILI RIEDLA Zanimivo je, kako je avstrijska tajna služba odkrila Riedlovo izdajstvo. General Giesl, ki je bil premeščen v Prago za komandanta korpus^, je vzel s seboj za načelnika štaba polkovnika Riedla, ker je zelo v$6Kb cenil njegove” sposobnosti. ” Riedl je izročil svojo' dolžnost stotniku Ronge-u. Nekega dne ie cenzor dobil v roke dvoje pisem, v katerih je bilo 14.000 kron v bankovcih. Pisma so bila poslana jz. nekega ohmejnega mesteca ob ruski meji na naslov Poste restante Ballplatz 13. Ronge je takoj nekaj sumil. Iz pisarne, kjer se izdajajo poštne pošiljke iPoste restante , je napeljal zvonec v. najbližjo policijsko stražnico, kamor je postavil dva detektiva. Uradnik je imel nalog, naj takoj da znak, čini kdo dvigne obe pismi, detektiva pa naj bi-do-tičnega prijela. USODNA DENARNA PISMA Nad 80 dni so čakali naslovnika, -ko je končno zvonec zapel. Oba detektiva pa sta prispela prepozno in avto s prejemnikom pisem, je pravkar odpeljal. Toda taksi se je vrnil in šofer je vqdel, kam je peljal neznanca. Medtem, ko je oba detektiva peljal v do-tični hotel, se je detektivoma nasmehnila sreča in sta našla v avtu vrečico za žepni nožič, ki jo je neznanec izgubil. V hotelu je spreten detektiv izročil vrečico vratarju ter ga naprosil, da vsakega gosta povpraša, če jo je izgubil. NOŽIČ GA JE IZDAL Ko je med drugimi jirišel tudi polkovnik Riedl, je takoj spoznal svojo vrečico in izjavil, da je njegova. Toda tisti hip se je spomnil, da je nožič rabil v taksiju, ko je odpiral pisma. To je bilo za izkušenega šefa tajne službe dovolj. Uvidel je, da so mu na sledu. Začela se je gonja po ulicah. Ko je Riedl izčrpal že vse trike, je končno uvidel, da trdovratnim zasledovalcem ne uide. Zatekel se je v svoj hotel, kjer se je sestal s svojim prijateljem, znanim pravnikom; dr. Polakom. PROSIL JE ZA SAMOKRES IN SE USTRELIL Medtem je Ronge, ki je bil sproti obveščen od obeh detektivov, že spoznal Riedlovo iz- dajstvo in obvestil visoke vojne činitelje. li so sklenili, da mora afera ostati tajna. General von Hotzendorf je določil štiri častnike, med njimi tudi Ronge-a, da likvidirajo z Rie-dlom.“Obiskali so ga o polnoči istega dne v hotelu. Ko so vstopili, jih je Riedl pozdravil z besedami: Gospoda, vem, zakaj prihaiate! Vse boste zvedeli iz teh pisem, ki sem jih napisal«. Nato je zaprosil, da mu posodijo samokres. Častniki so se oddaljili. Ob četrt na eno je počil Strel .. Drugi dan so časopisi prinesli vest, da se je generalštabih polkovnik Riedl v duševni zmedenosti usmrtil Posebna komisija se je odpeljala v Prago, da preišče polkovnikovo stanovanje. Rezultat preiskave je bil katastrofalen. Nihče ni mogel doumeti, koliko in kakega materiala je Riedl izdal Rusom in kako je prišel do njega. Stanovanje je bilo luksuzno opremljeno, v kleti so našli 160 zabojev šampanjca najfinejše znamke. PO BISTROUMNEM ČEHU JE ŠLA SKRIVNOST V SVET Morda, bi nikoli ne prišla Riedlova afera v javnost, da niso poklicali nekega češkega ključavničarja, ki- -je moral s silo odpirati vrata, omare, predale itd. Ta je mimogrede čttl vzklike groze in presenečenja ob ugotovitvah vsebine raznih dokumentov. Čul je tudi izgovarjati besedo »Rusi«. Bistroumnemu Čehu se je takoj posvetilo v glavi. Kmalu nato je neki češki list, ki je znal poročati tudi »med vrsticami«, prinesel del afere na dan,, pozneje pa še nekateri tuji listi. I. F. Balkanski polotok in zahodna Mala Azia •Sli ven Sofija oror Burgas tl basan/ h} Rod o »to' VsiSaV/7/nr'Vf /jr Flo-na *?*//‘Kastoria LKIDIKn Cafih poj| brusa* I»K sr ? Bslikesir Dc1v/nonh mislih in gibanjih v Veliki Britaniji pišeta Odon Šorli in Bojan Ribnikar. Scrutator pa objavlja poroč.ilo o »Machiavelliju in ■fašizmu«. O »Nemški manjšini na Slovaškem« je napisal poročilo P. P. Nadalje sledijo ^Poročila«, »Dokumenti« ,in »Drobtine«. b. Razstava sodobne slovenske likovne umetnosti v Ptuju 'tuj je doživel te dni prvo večjo razstavo j nazorno njegovo svojstvenost, >vne umetnosti, katere namen je bil, se- j smelosti širokih barvnih nanos miti Ptujčane in okoličane s 'sodobnimi Miha Malcš je razstavljal o likov znaniti Ptuj stremljenji slovenskega slikarstva in kiparstva. Razstava, ki so jo organizirali v Narodnem domu agilni ptujski akademiki, je združila člane ljubljanskega kluba »Trojke«: slikarja A. G. Kosa in Miho Maleša ter kiparja Franceta Goršeta, od članov ljubljanskega kluba »Neodvisnih«: slikarja Staneta Kregarja, Franceta Miheliča, Nikolaja Omerso, Maksima Sedeja in kiparja Karla Putriha ter Zden ka Kalina, mimo teh pa sta se razstavljalcem ■pridružila še slikarja Karel^ Jirak i/ Maribora in Karel Jakob iz Murske Sobote. Razstavljale! so tako po starosti kakor po smereh dokaj različni, vendar jih združujejo po veliki večini ista sodobna stremljenja, ki so se razvila in uveljavila v naši slovenski likovni umetnosti v dobi po prvi svetovni vojni, še bolj določeno pa v desetletju po letu 1930. Čistega impresionizma v umetnosti ptujskih razstavljalcev ni več, le kje pa kje so vidni še prav rahli odsevi tiste smeri, ki je 'obvladala vso slovensko likovno umetnost v dobi pred prvo svetovno vojno in še deloma po njej. Prav tako ni več ekspresionizma, ki je skušal obvladata prvo povojno dooo. Elemente te. smeri zasledimo samo še v starejših delih Mihe Maleša in kiparja Franceta Goršeta, toda tudi že močno zabrisane. Celo sur-realizem Staneta Kregarja se je iz del, ki so razstwljena v ptujskem Narodnem domu, docela umaknil. Zmagala je sodobna nova zgrajeno na inosov in kolorita. olja in grafiko. Dočint se njegova grafika še vedno giblje v okviru smeri, ki je ustvarila njegovo sedanjo originalnost, se kažeta v oljih dve izraziti dobi ustvarjanja: prva, ko je hodil Maleš tudi v slikarstvu isto pot kakor v grafiki, in druga, najnovejša, v kateri skuša preiti k čistemu slikarstvu. Fno najbolj značilnih del prve smeri je slika »Spomin na Benetke«, druge pa »Zima v Tivoliju«. Prav ta slika dokazuje, da stopa Maleš v neko čisto novo fazo ustvarjanja. Maksim S e d e j, ki je izšel iz grafike, si je ustvaril tudi svoj lastni stil in ga moremo zato šteti med najizrazitejše samonikle sodobne slovenske slikarje. Kakor vedno doslej, sc nam predstavlja tudi v Ptuju predvsem v figuralnih kompozicij, ki razodevajo njegove čustveno-idejne nagibe, kateri dajejo tudi ton njegovim barvam in tonskim rešitvam. Razstavil je šest del. Najnovejši je v sliki »Na vrtu«. Poleg njega je močna osebnost Stane Kregar. Nekdanji surrealist se je posvetit zadnje čase stvarnejši figuralni kompoziciji in portretu in je tako po motivni strani Sedeju zelo blizu, čeprav rešuje tako čisto slikarsko kakor tudi idejno stran problemov na drugačen način. Tu je zastopan najštevilneje z olji in gvaši. Posebno poslednji so v marsičem zanimivi, ker so za novi razvoj najbolj značilni. Kakor Sedej, je izšel tudi France Mihelič iz grafike, vendar je bila njegova razvojna stvanost. , „ , , . _ . Anton Gojmir Kos je zastopan s tremi de- pot k slikarstvu docela različna od Sedejeve, li, tihožitjem »Zatišie šmarno goro« in • Doč;m ie vodilo S 't^ia d<>l<> v "rnf-ki nnM-ode pa obiav ja članek o »Gospodar- »kompozicijo«, ki vsa tri označujejo dovolj j vsem v figuralno kompozicijo in v zastrto čustvenost, včasih že liričnost, je šel Mihelič motivno predvsem h krajini, slikarsko pa da-jle k realizmu. Motivno je navezal svojo umetnost v zadnjih letih prvenstveno na štajersko podeželje, idejno pa v življenjsko problematiko tega dela naše domovine. Na sedanji razstavi je zastopan s tremi deli. Nikolaj O m e r-s a se giblje v docela drugi smerni črti, kakor Mihelič. Njegova najvidnejša težnja je poenotenje jjodobe, tako v kompoziciji kakor v barvi. V tem oziru je zanj najbolj značilno olje »Kostanji«. Motivno je krajinar, portretist in kompozicionist. Karel Jirak spada po svojih zadnjih stremljenjih v marsikaterem oziru k skupini »Neodvisnih«, je pa vendar v vsakem oziru osebnost zase, s svojim lastnim načinom reševanja barvnih in sižejskih problemov. Kakor Mihelič, je tudi on tesno navezan lia pokrajino, toda v obdelavi sta si z Miheličem docela nasprotna. V zadnjem času dobiva Jirakova umetnost močne, zrele poteze, ki pa razodevajo, da je pri njem še vedno mogoč razvoj navzgor, v kvaliteto. V Ptuju je zastopan-z že znanimi deli. Prekmurec Karel Jakob je pa obstal nekje na poti razvoja, od koder bo uajbrže šele našel nadaljnji vzpon v mehkejše barvno tretiranje, kar bo dalo njegovemu sicer kompozicijskemu talentu šele pravo veljavo. Nevarna pa bi utegnila postati zanj osamelost v Murski Soboti. Sodobno slovensko kiparstvo, ki se je uveljavilo enakovredno ob slikarstvu, česar v polpreteklosti ni bilo mogoče trditi, je zastopano v Ptuju z deli Franceta Goršeta, Karla Putriha in Zdenka Kalina. Gorše je izšel v neki meri i/. ekspresionizma, dasi je bil ta njegov ekspresionizem bolj zunanja stilizacija kakor idejna manira. Tu so se družili v njegovi umetnosti vplivi pravega ekspresionizma z vplivi Meštroviča. V novejši dobi pa se je otresel prvega in drugega in se približal voluminozni plastiki, grajeni iia kiparski statiki, v čemer je ustvaril vrsto odličnih umetnin, od katerih nam kaže nekatere tudi v Ptuju. Karel Putrih se je razvil iz prvotnega bolj zunanjega ustvarjanja v duhovno poglo-bitev in resnično umetnost. V tem oziru je eden glavnih stebrov naše sodobne plastike. Zdenko Kalin je pričel že spočetka ustvarjati v voluminoznosti, toda prefinjeni z duhovnostjo, in je postal velika nada. Tudi na tej razstavi se nam predstavlja z nekaj deli. ki kažejo vse njegove vrline. Razstava je tako v polni meri dosegla svoj namen: pokazati Ptuju in okolici najznačilnejša stremljenja sodobne slovenske likovne umetnosti. R* Novšee Nove davščine ptujske mestne občine 'Predloženi preračun, ki ga je osvojil upravni odsek, predvideva 3,024.860 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Poleg tega je upravni odsek osvojil še tri Posebne preračune mestnega ubožnega sklada za 292.000 din, sklad protiletalske obrambe za 32.300 din in odsek obvezne telesne vzgoje naroda za 14.000 din. Regulacijski sklad znaša 20.000 din, mestni turistični odbor 29.000 din in veterinarski sklad 23.200 din. Novi preračun je za 597.785 din večji od prejšnjega. Povečanje izdatkov je v glavnem pripisati draginji, ki je izredno porastla. Med izdatki so 3 nove postavke: izredne drag. doklade upokojencem dolg kraj. šol. odboru s prvo anuiteto in stroški najetja Posojila pri Pokoj, zavodu v 1. 1940. •— Osebni izdatki so zvišani za izredne draginjske doklade za 45.000 din. Primanjkljaj rednega prometa, ki se krije z dokladami, trošarinami, taksami, Pristojbinami in drugimi mestnimi davščinami. znaša din 2,053.780 in je za din 577.380 večji kot v tekočem letu. Zaradi tega so vpeljali naslednje nove davščine: -% prometna pristojbina, 50% davščina k drž. dopolnil, taksi, davščina na kino vstopnice, takse na biljarde, biljardete, za podeljevanje obrtnih pravic, za obrtne in taiksne prestopke. Obstoječe doklade, davščine in takse so se pa deloma povečale, kakor tudi tarife še sedanjih taks, tarife za stojnice, tržniue, teht-nine. uvoznine in meroizkusne pristojbine. Zvišali so trošarino na vino za 25 Par pri litru, na pivo za 50 par, na uvoženo sveže meso za 30 par pri kg, na suho meso 2—3 din pri kg, na sadjevec 25 par pri litru. Doklade k direktnim državnim davkom naj bi sc povečale za 5%. Ker !e mestni svet radi draginje opu stil delavstvo, ko stanuje v občinskih po-Siopjili, najemnine za to fefo, je najemnina znižana za din 25.300. Dohodki pri tarifi mestnih podjetij se povišajo: pri žagi in pripregi za 15%, pri klavnici, kopališču in oznanjev. uradu za 25% in pri pogreb, zavodu za 35%. Ker število mestnih revežev vedno narašča, je zaradi draginje potrebno zvišati mesečne podpore, zato naj mestni ubožni svet izvrši revizijo vseh podpor in kjer je potreba nujna, naj se podpore zvišajo vsaj tako, da bo znašala najnižja podpora vsaj 50 din mesečno. Mesto Ptuj plačuje letno okoli 80.000 din v bednostmi sklad, v tekočem prer. letu pa je iz istega prQjela 5000 din. Ker je beda in nezaposlenost v Ptuju velika, naj uprava prepusti občini celotni vplačani znesek za be-dnosini sklad. Na ta način bi se omogočila zaposlitev nezaposlenih in izvršilo nekaj res nujnih javnih del. Sedanja organizacija varnostne službe v mestnem področju zaradi razcepljenosti ne ustreza in nujno zahteva novo ureditev. Mestni svet je mnenja, da se za področje mesta Ptuja ustanovi policijsko predstojništvo, v katerem bi bila končen tri rana celotna varnostna služba. Ako pa to iz kakih razlogov ni mogoče izvesti, je mestni svet mnenja, da je umestneje vrniti občini avtonomijo tudi v policijskih zadevah. Mestni izdatki bi se ^ tem zmanjšali in uprava bi se le poenostavila. Predsednik občine bo o tem predložil primerno predstavko banu. Ako bi nadzorna oblast navedbe novih davščin ne odobrila, bi se za vse te iz-padke povečale doklade k direktnim državnim davkom. Zdravnik o uničevanju 'vrabcev Pred nekaj dnevi sem opazoval večjo družino vrabcev, kako je opravljala v opoldanskem soncu v obcestni mlaki pomladansko čistilno kopelj; pri tem sem se spomnil članka g. učitelja Vaude v »Večertiiku«, lotil se me je čut usmiljenja in odločil sem se, da prosim uredništvo | »Večernika«, da sliši k vrabčevi polemiki končno še tudi glas zdravnika. Zadevna okrožnica kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani je in ostane ubožno spričevalo o surovi miselnosti današnjega človeka;,žalostno pa je predvsem to, da se ta posu rove los t prenaša tudi na našo deco in to na najne-dolžnejše otroke, ki so komaj prestopili šolski prag. Pred dvemi leti sem javno poudarjal, ko sem govoril na materinskem tečaju o spolni vzgoji otroka, da ovirajo današnje socialne prilike predvsem duševni razvoj otroka.; manjka mu vse materine miline in ljubezni njegove okolice, ki je glavna zaideva za pravilen razvoj človeške duševnosti. V letih naj- Deklica |e zgorela Iz Polzele nam poročajo o. tragični •»mrli 7 letne delavčeve hčerka Marije Ocvirkovo v. Bregu pri Polzeli. Z otroki jo na njivi zažigala dračje. Deklica se, je preveč Približala ognju. Vnela se ji je obleka in dobila je tako hude opekline, da je v •'■oljski bolnišnici izdihnila. LETNI OBRAČUN DRAVOGRAJSKI: GASILSKE ŽUPE Redna skupščina dravograjske gasil, župe je bila 9. marca v Dravogradu. Iz Poročil župnih funkcionarjev o delu uprave se je opazila stagnacija, odsev časov in prilik, v katerih živimo. Geta v Muti je bila razpuščena in na novo ustanovljena. Kakor čujemo, bo v kratkem ustanovljena nova tovarniška četa v tovarni lepenk na Prevaljah. Pregled industrij na ozemlju župe kaže 12 podjetij z zelo različno gasil, opremo. Število izvršujočega članstva v župi je naraslo na 760. Veselo je dejstvo, da imajo sedaj že vse čete, včlanjene v župi, prvovrstne motorke, nekatere že po dve. Skupščina je sklenila, da bo predložila zajedniški skupščini predlog, naj prejmejo vsi člani gasil, samarijanskih odsekov, ki so pred zdravnikom položili samar. izpit, enotne legitimacije, ki jih opravičujejo, da smejo intervenirati v svojem okolišu tudi v event. nesrečnih slučajih izven gasilstva. Izvoljen je bil tudi župni vaditelj mladinskih odsekov. Med drugimi je bil sprejet tudi sklep, da bo letos župni zlet v Dravogradu. o Šmarski Kokoli so gostovali v Liliji. Na Jožefovo so gostovali elani gledališkega odseka šmarskega Sokola v litijskem Sokolskem dom« pred nabito dvorano z burko „Moe uniforme", katero je uspelo zre- Savinjčan prodan za 5 rubljev ZANIMIVI DOŽIVLJAJI RUSKEGA VOJNEGA UJETNIKA V Sv. Pavlu v Savinjski dolini vzorno Kmetuje mož, ki je doživel v pretekli svetovni vojni kot ruski vojni ujetnik mnogo pustolovščin, ki se zde njegovim znancem in potomcem kakor pravljice. Pozna vso Rusijo od perzijske meje do Sibirije, saj je -preživel tam štiri leta. Daleč od svoje domovine je živel med 'uskinii kmeti in delavci ter se naučil Popolnoma ruski. Ker je že usoda tako hotela, se je vživel v tamkajšnje razmere in storil mnogo koristnega. Kot Naveden kmet. ki vse življenje živi samo °d žuljev svojih rok. je v usodnih letih Utopil vse gorje vojnega ujetnika v ^nietskem delu. Na sveti večer v ujetništvo Sveti večer prvega leta svetovne voj-j'e ie Savinjčan dočaka! na gališki fron-Pozno zvečer so vojaki posvetili misli ^agi-rn doma. ki so ob jaslicah molili za jlubega očka. dobrega moža aii dragega ,r0ta. Tudi moj znanec je bil zaverovan j PKatve domačim, ki so se srtmi ntu-na noše 't vu Teda zmotil ga je ‘dartn. Na sam . veti večer .ie nasprotnik "a!>adol ti i; 11 (> v o iKist-ormko in sk ;raj vse ^ake ujel. Naš c;t’ nvan' ie oriše! v ransport. ki je bil namenjen v azijsko Rusijo. Na perzijski nieji Ko je drugje divjala huda zima, so naši voitr "iefniki. ki so bfli odoravK';ni v Saraks na rnskio-perzijski meji, odlagali zaradi vročine oblačila. Takrat se je pričel njihov križev pot. Pošiljali so jih iz taborišča v taborišče, jih popisovali in jim odrejali delo. Sprva so sc težko privadili, ker jim je bilo vse novo. Hudo jim je bilo zaradi hrane, ki .ie niso b'li navajeni, ker so dobivali dan za dnem neko juho, mešanico vsega mogočega. Med ujetniki so se razvijale razne kužne bolezni in na stotine jih je pomrlo, 50 mož kopalo grob za tovariša Silna vročina v azijski Rusiji je bolezni in umrljivost ujetnikov še povečala. Dan za dnem so bili priče gro ritne smrti svojih tovarišev. Se huje je bilo da so morali zanje kopati grobove. Huda vročina jih je pri tem žalostnem opravilu tako ovirala, da je moralo 50 mož kopati eno samo jamo. Le malo je ostalo ujetnikov, ki sc bili tako srečni?, da so Inli poslan' na^ii v evropsko Rusijo. Med temi je bil tudi naš Savinjčan. lJ!etn!if| prodani na sejnin V takratni carski Rusiji je bila navada, živahnejšega telesnega kot duševnega otrokovega razvoja se ne bi smelo ničesar opustiti, kar bi zgladilo in omililo vse njegove strasti, ki prežijo v njem kot dedno zlo in samo čakajo na ugoden trenutek, ko izbruhnejo z vso silo in z vsemi usodepolnimi posledicami, — Med ta zla je prav gotovo pristaviti uničevanja ptičjih gnezd in pobijanje mladičev, če tudi samo vrabcev in naj se to potem tudi zgodi pod našim »strogim nadzorstvom«. Dovolj je znana surovost in podivjanost današnje osnovnošolske mladine in sedaj še njega priganjanje k temu brezsrčnemu poslu! V navedenem predavanju pred dvemi leti sem dokazoval, da imajo taka in slična dejanja prej ali slej težke, celo nepopravljive posledice tudi v spolnem čustvovanju otroka. — Na vse to bi bil moral misliti nesrečni pisec okrožice in prepričan sem, da bi v tem slučaju izpadla obsodba naših vrabcev mnogo mileje. Dr. Vilko Marin. žiral Marjan Kolšek, glasbo pa je pripravil Kovačič Maks. Zasedba vseli vlog je bila želo posrečena ter so vsi želi velik aplavz. Čisli dobiček igre je namenjen zidavi lastnega Sokolskega doma v Šmartnem. Šmarski Sokoli že več let zbirajo sredstva, da pridejo do lastne strehe. Dom bodo pričeli gradili še to pomlad poleg letnega telovadišča na najlepši točki prijetne šmarske vasi. o Nesreča na žični železnici. Na Sladkem vrhu se je pretrgala žica žične železnice tamkajšnje tovarne lepenke. 15 vozičkov je treščilo na tla. Materialna škoda je precejšnja, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. o Žalosled dogodek na Gorenjskem. Z Jesenic nam poročajo, da so se na Jožefovo blizu Gorij stepli v neki gostilni fantje. Konec_ ]»okolja je bil žalosien: obležal je ■ iO letni tovarniški delavec Alo jz Krive iz Podmežaklje, ki je mirit pretepače in dobil za (o hud udarce s siolom po glavi. Vsa zdravniška pomoč je bila brezuspešna in delavec je v bolnišnici podlegel. Pustno Gospod urednik! — V letošnjih zimskih mesecih, zlasti pa zadnje tedne, sem mnogo potoval po podeželju v severni Sloveniji. Po trgih in vaseh sem videl razgibano družabno in društveno življenje. Pomešal sem se med ljudi in prisluhnil: kaj pravi narod? Na splošno moram reči, da sem povsod naletel na skoraj nepričakovani optimizem in mirno presojo vseh važnih in usodnih vprašani. To razveseljivo dejstvo sem opazil zlasti v zadnjih tednih, ko lahko mirne duše trdim, da so se tudi v najbolj nezanesljivih krajih razmere izboljšale. Ljudje se vsepovsod oklepajo zdravih misli ter ne nasedajo več brezvestnim priše-petovalcem v toliki meri kot pred meseci. Na teh svojih obiskih na •podeželju sem precej razgovarjal tako s posamezniki kot tudi z več funkcionarji raznih društev vseh smeri. Mimo drugega so mi potožili, da je vez med mesti in podeželjem, med podeželskimi ljudmi in slovensko narodno inteligenco še vedno nekoliko prerahla. Podeželski ljudje si želijo, da bi jih intelektualci pogosteje obiskovali, bili z njimi ter jim to in ono razložili, povedali in pojasnili. Neki tajnik mi je dejal, da bi morali v teh časih slovenski intelektualci vsako nedeljo naravnost preplaviti slovensko podeželje ter bodisi v obliki predavanj ali nevezanih razgovorov raztolmačiti ljudem nešteta pereča vprašanja. Prav je imel. Tudi jaz sem teh misli. Gospod urednik, v tem oziru bi nam lahko tudi Vi pomagali, ko imate brez dvoma zveze s številnimi slovenskimi intelektualci, ki bi bili pripravljeni žrtvovati nekaj nedelj te obiskati naše podeželje. Potrebno je namreč, da vsi sodelujemo v tem velikem času preizkušanj in doprinaŠamo žrtve za našo lepšo narodno bodočnost. Kaj pravite?... S spoštovanjem F. K. Pripomba uredništva. — Doslej je uredništvo prejelo že nešteto takih in podobnih pisem, v katerih so nas naši poedinski podeželski naročniki prosili za nasvete, za predavanja in predavatelje. Uredništvo je rado ustreglo ter pismeno odgovarjalo na vsa pisma. Ker pa smatramo., da je stvar v javnem interesu ter koristnega značaja, odgovarjamo na gornje pismo na tem mestu. Posamezniki in društva naj se tudi v- bodoče in še pogosteje obračajo na naš naslov s podobnimi prošnjami, zlasti s prošnjami za predavanja in predavatelje. Uredništvo bo rade volje ustreglo vsaki prošnji ter posredovalo pri društvih v mestu in pri uglednih slovenskih javnih delavcih, 'ki vedo, kaj je treba povedati in kako je treba v teh dneh zastaviti besedo, da bomo v skupnem delu še bolj utrdili svojo zavest ter še bolj okrepili svojo odločnost. Društva, ki bi si želela predavanja, naj sporočijo uredništvu, kakšno predavanje si želijo ter po možnosti navedejo tudi datum, kdaj naj bi predavanje bilo. Vse ostalo bo uredilo uredništvo s posredovanjem zaželenih predavateljev i da so vojne ujetnike oddajali raznim posestnikom za delo. Odpeljali so jih v kak šno večje mesto na sejem. Tako se je zgodilo tudi Savinjčanu. Z nekaj tovariši so ga peljali v Atkarsko. Na prostornem trgu so si veleposestniki ogledovali vrsto vojnih ujetnikov. Cena vsake glave je bila 5 rubljev. Za ta znesek je bil tudi 'I. prodan na neko posestvo v BubniOvkl. Neugodni občutki so ga spreletaval, ko so barantali za njegove delavne roke, ki jih je domača gruda tako pogrešala. Vendar je vesel odšel z novim gospodarjem, ki je odštel zanj kupnino, saj je vedel, da se bo spet vrnil zemlji, ki jo bo lahko obdeloval. Graditelj hiš in hlevov V krajih, kamor je prišel naš znanec, so gradili hiše iz blata, hlevov pu sploh niso poznali, saj je delila živina isti prostor z ljudmi. Podjeten in iznajdljiv kakor je, se je kmalu znašel. Gospodar je imel zaupanje vanj. ker se je dobro učil ruski. Tudi domačini so ga imeli radi. Kar na lastno pest je podiral v gozdu drevje, tesal les in pričel graditi hišo in hlev. Ljudje so strmeli, ko so videli, da je zgradil svojemu gospodarju udobno domačijo, za živino pa takratnim razmeram primerne hleve Čez eno leto so '"zg nile vse hišice iz blata in vas se je prenovila. Zato je Savinjčan pridobi! na ugledu in ne more se pritoževati, da bi , se mu takrat slabo godilo. Bil je svoboden; ruski mužiki so ga vedno znova in j za vsako stvar vpraševali za svet. Trgovec s tobakom , Misel na domovino mu ni dala miru. ! Za delo pri gospodarju je dobival hrano I in streho, zato na povratek niti misliti i ni mogel, ker pač ni imel denarja. Spet i ga .ie iznajdljivost rešila. Pričel se je ! ukvarjati s trgovino. Kupčeval je s toba-I kom. Z njim je potoval ter precej dobro ! zaslužil. Nekoč je imel že ,600 rubljev, ko so ga v neki gostilni premotili kockarji. Skraja je dobival, kar je strast za hazardiranje še podpihovalo. Konec pa je bil kaj klavrn: izgubil je ves denar in še za pot do gospodarja ni imel. Le krepke kmečke pesti so ga rešile, da je ušel goljufivim kockarjem. V rnitev na Silvestrov večer Svetovna vojna je bila končana in vera v vrnitev k domačim je bila poživljena. Ime! je srečo, da so ga zamenjali za nekega avstrijskega ujetnika iz tiste vasi, kjer ie živel. I ako se je no štirih letih ruskega ujetništvu na Silvestrov ! v?^er odpravi! na pot' v domovino. Sa-vinjčanu'sta se sveti večer leta 1914 in Silvestrovo 1918 vtisnila v neizbrisen spomin, saj mu je prvi večer odvzel svobodo, drugi pa ga je vrnil zemlji, kjer seje rodi. ki ga preživlja in kjer želi doživeti tudi svoj zadnji dan. -ig. sit Manbor Zborovanje obmejnega učiteljstva Obmejno učiteljstvo iz okraja Maribor levi breg je ob priliki svojega zborovanja v krčevinski šoli ponovno dokazal.', da se neuklonljivo drži svojih stanovskih, samoizobražc valnih in narodnih idealov, ki morajo baš to naše učite!j-. teijstvo ob meji dvigati v prave obmejne čuvarje. Zborovanje je otvoril in vodil dolgoletni predsednik g. Mirko Vauda, ki se je uvodoma spomnil prezgodaj umrle tovarišice in zavedne narodne delavke učiteljice Rožicc Gselmanove. Odbor je že na seji pripravil najpotrebnejše za dnevni red zborovanja, ki je zaradi tega potekalo tem živahnejše in plo-donosnejše v vsem svojem poteku, ki se razvija v smislu pravega delovnega kolektivizma, ki prispeva k resnični demokraciji in aktivizacfji tega in slehernega društvenega delovanja. Najpreje je članstvo izpolnilo anketne pole »Kako stanujemo«, iz katerih je razvidna žalostna slika stanovanjskih pr,-lik našega obmejnega učiteljstva, ki zaman že leta in leta zahteva izrednega upoštevanja. Med njimi ima komaj tre-tjina za silo odgovarjajoča stanovanja. Z bolestjo je članstvo spremljalo posebno one razprave v proračunskem zasedanju banovinskega sveta, v katerem so nekateri gg. banski svetniki odklanjali izredne doklade obmejnemu učiteljstvu itd. Tembolj pa so pozdravili navzoči poročilo o predlogih JUU za novi finančni zakon ter o rezultatih posredovanj na raznih odločujočih mestih. Zborovalci so naslovili na JUU apel, da naj smatra za glavno nalogo brez odnehanja in izogi- banja do vseh instanc in naslovov voditi borbo za reševanje materialno obu-pajočega in- propadajočega učiteljstva ter vsega javnega nameščenstva. ki pričakuje po vseh obljubah in priznavanju njegovega obupnega stanja končno enkrat tudi dejanske pomoči Zbrano učiteljstvo je zavzelo stališče k predčasnemu odpustu dece iz šole ter k akciji o proučevanju narodnega blaga. Sklenjeno je bilo na predlog gosp. Horvata, da naj se med našim obmejnim ljudstvom, ki je žal izza predvojne dobe oropano pravega zunanjega narodnega obeležja, poživi zanimanje za narodne značilnosti in narodno blago, kakor narodne noše, običaje itd. Kot zastopnik Pedagoške centrale v Mariboru je podal g. Aliouz Kopriva rt- j zultaie preučevanja osnutka Ijudsko-šol-j skega zakona po sestavi Kmetijske zbornice. in sicer prvega načelnega dela osnutka. Članstvo je sklepe PC v glavnem soglasno odobrilo, ugotovilo pa je, da bi se po tem osnutku med drugim zopet zapostavljal vaški otrok glede dobe šolske obveznosti za mestnim otrokom. Ob koncu je bilo kleno predavanje g. Borka o strnjenem pouku; v debati so se pokazale slabe strani učnih načrtov, ki jih je odkrila praksa v šoli. Učiteljstvo je sklenilo, sodelovati pri pirhovi zbirki CMD, ter izreka zalivalo njej, kralj, banski upravi, Slov. straži itd. za i božične podpore naši obmejni deci. H koncertu „Ko!a“ v Sokolskem domu Koncert lirvatskega pevskega društva »Kolo« drevi ob 20. v Sokolskem domu je razdeljen v dva dela, Prvi del obsega kompozicije duhovnega, drugi pa boli svetnega značaja. Prvi del , bo otvoril klasik ruske cerkvene glasbe D. Bort-njanski, ki mu slede s svojimi skladbami Ivan Lukačič, Ivšič. zaključuje pa duhovni del koncerta B. Papandopulo. Svetni del koncerta sestavljajo skladbe Ivana Brkanoviča. dr. V;-'— ' -'" 'a. modernista Josipa Štolcerja. Zajca. Papandopula ter Ma-tza. Koncert bo dirigiral maestro Boris Papandopulo. ki vodi »Kolo« od 1929, poleg tega pa je danes tudi stalni dirigent zagrebške opere. Papandopulo je Tudi zelo ploden komponist, njegova se ne izvajajo samo pri nas, nego tudi v tujini. Napisal je vrsto komornih, vokalnih, muzikalno-scenskih del. eno redu jutrišnje predstave ;e uvodni prizor »Pavliha se predstav i«, trodejanka »Ukradeni prašiček« ter enodejanka »Pavlihove žival i«. Starši, omogočite svojim malčkom obisk lutkovne predstave! DREVI GRE VES KULTURNI MARlBOR HA OB 20. URI SOKOLSKI DOM Vstopnice v knjigami KOREN Gosposka ulica 9 TELEFON 29-41 koncert ZAGREBČANOV Navodila za poizkusno zatemnitev V kratkem se namerava izvesti v Mariboru poizkusna zatemnitev. Namen poizkusa je, da se prebivalstvo pripravi z vsemi sredstvi za slučaj trajne zatemnitve in da disciplinirano izvaja vsa navodila. Zato daje mestno poglavarstvo prebivalstvu sledeča navodila: 1. Zatemnitev mora biti popolna. Zato je treba zatemniti vse svetlobne odprtine (okna, vrata, line, nadsvetlobe itd.) vseh stanovanjskih poslopij, javnih poslopij in lokalov, industrijskih obratov in vsa svetila vozil. Vse zunanje luči morajo biti ukinjene. 2. Zatemnitev stanovanj se mora izvesti tako, da se zastro vse svetlobne odprtine onih prostorov, v katerih sc prebiva in gori luč, z neprosojnim materialom. Najcenejše sredstvo je teman, neprosojen papir, ki se z žebljički pritrdi na okenski okvir. Zato opozarjam prebivalstvo, da si pravočasno nabavi papir za. zatemnitev. Predvsem pa je treba zastreti z obstoječimi napravami kakor so roloji, šalozije, poklna. zavese itd. V prehodnih prostorih pa kakor so veže, hodniki stranišča itd., pa sc lahko mesto zastiranja svetlobnih odprtin, uporabijo posebne zatemnjene žarnice, ki se dobe v trgovini mestnega eioktriškega podjetja. 3. Zatemnitev javnih poslopij, lokalov in trgovin se mora izvesti tako kakor pri stanovanjih. Vsa zunanja reklamna razsvetljava (egovine se mora ukiniti. Poleg tega pa morajo imeti vhodi v javne lokale in trgovine posebne svetlobne zapornice, ki so za svetlobo hermetično zaprte celice z dvojnimi zavesami ali vrati. 4. Industrijski obrati morajo biti pravtako docela zatemnjeni po navodilih, ki so jih prejeli. 5. Prometna vozila morajo imeti zastrte vse Utči. Motorna vozila morajo zastreti predvsem žaromete s pokrivali iz voščenega platna, pločevine, lepenke ali drugega neprosojnega ščem mariborski gostilničar Adolf Spat-zek, ker je lani v decembru prodajal porcijo guljaža po din 8 ter tako zahteval za življenjske potrebščine previsoko ceno. Obsojen je bil na 15 dni zapora, 2000 din denarne globe ter na 500 din povprečnine. V drugi razpravi bi se bil moral zagovarjati mariborski industrij ec Walter Halbarth. Pred okrožnim kot prizivnim sodiščem je bil lani v novembru obsojen po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije na 14 dni zapora in 15.000 din globe, ni mu pa bilo zaplenjeno usnje v količini 66.000 kg, ki bi ga moral v določenem roku spraviti v promet. Halbarth tega ni storil, tudi tedaj ne, ko mu je policija stavila za to 14 dnevni rok. Po preteku enega tedna po izteku roka je vložila policija ovadbo na državno pravdništvo. Halbartha k včerajšnji razpravi ni bilo, ker mu ni moglo biti dostavljeno povabilo, nahaja se v konfinaciji v Starem trgu ob Kolpi. Razprava je bila preložena. materiala. Ta pokrivala morajo imeti na spodnji polovici ozko, podolgovato svetlobno režo 5—8 cm dolgo in I cm široko, zastrto s sivo-modrim filtrom (prosojni papir, celofan itd.). Pozicijske luči, ki so nameščene na skrajnih mejnih robovih vozil, ki so važna za prehitevanje in izogibanje vozil, morajo biti zastrta z zaslonom, ki ima svetlobno režo 3.5 cm dolgo in 0.5 cm široko. Kazalce smeri je treba ukiniti. Zadnje rdeče luži pa je treba zastreti s cevko iz lepenke ali pločevine cca. 10 cm dolgo, ki se vodoravno natakne na luč. Kjer to ni mogoče, pa je treba rdečo luč zastreti s pokrivalom, ki ima podolgovato svetlobno režo, iste velikosti kot pozicijske luči, samo brez filtra. Žaromete dvokoles je treba zastreti s pokrivalom, ki ima svetlobno režo 4 cm dolgo in 1 cm široko s filtrom. Med zatemnitvijo smejo vozila uporabljati le zmanjšano svetlobo, voziti morajo skrajno previdno z brzino največ 10 km. če vozilo miruje na mestu, mora imeti prižgano žarnico za parkiranje. Vse ž.ivinske vprege (kočijaži, prevozniki itd. morajo zastreti svetilke z neprosojnim materialom (povoščeno platno, blago, papir, itd., morajo zastreti svetilke z neporsoinim dolgo in 1 cm široko, zastrto s sivomodrim filtrom. Podrobnejša navodila daje prebivalstvu Zaščitni urad mestnega poglavrstva v Mariboru, Rotovški trg 0, pritličje, levo. Dve razpravi po uredbi o pobijanju draginje Zaradi prekršit ve uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije se je moral zagovarjati pred okrajnim sodi- ’ kleti« Budilke M. Ilgerjev sin, Gosposka 15 Prodajamo tudi na obroke! m Poročila sla se v Ljubljani inž. Viktor Vičič, gradbeni svetnik mariborske mestne občine, ter gdč. Ljudmila Schusterje va. m Za (M I) podružnico v Kamilici so ol> priliki fantovščine poslovodje tvrdke „l.ama" g. Viktorja Klasinca zbrali člani trgov, pevskega zbora din 150. Vrlemu tovarišu in njegovi nevesti gdč. Angelci Zagorškovi obilo sreče na novi poti! * inserali za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. ni Slovenski avtomobilski klub, sekcija Maribor, bo imel svoj letni redni občni zbor v sredo, 2(5. marca, ob 19. v lovski spbi hotela ..Orel" v Mariboru. Moško perilo po men I. Babič Gosposka ul. 24 Umor Lindberghovega tMiofca — ustiiidrarp ISansnlmiiiun na eii ngralii!.* ..MisSerij Tušversoir' VK3SS našega roiaka i. . podčrtaja pojasnjuje usodo Lindberahoveaa otroka. Hauptmann je bil nedolžen ;e izšla v Založbi LIBERTV, Ljubljana, Miklošičeva -Vezana v aolkarton, 291 oktav strani, din 6C’— m. Lutkovno gledališče Sokola Maribor— Matice ponovi v nedeljo 23. t. m. lutkovno igro »Sneguljčica«. t m Zadnji gostovanji Podgorske i« Nučiča v izvrstno sprejeti Begovičevi drami „Brez tret jega", se vršila v nedeljo in ponedeljek, 23. in 21. t, m., zvečer. Veljata reda B in C. m. Vojni dobrovoljci. Letni občni zbor ikrajne organizacije vojnih dobrovoljcev v Mariboru bo v nedeljo 30. marca ob 9. dopoldne v restavracijskih prostorih »Grajske m Ljudska univerza v Mariboru, V j»' nedcljek, 21. t. ni., bo predaval dr. Željko Jirovšek, univerz, asistent iz Zagreba, o italijanskem baročnem iluzionističnem slikarstvu. Prikazal bo razvoj prostornega iluzionizma od renesanse preko baroka dto slikarja Pielra da Corlone. Predavanje l>odo pojasnjevale lepe skioplične slike. m. Maistrovi borci! V torek ob 10.30 sklicuje odsek ZMB v Slov. Bistrici v mali dvorani hotela Beograd redni letni občni zbor. Vsi vabljeni. ni ,,Trmoglavko" v Mlakarjevi režiji bodo uprizorili drevi, ob 20. in jutri, ob 18-v studenškem Gasilskem domu. * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. m ŠK „Vidmar'. Jutri ob 15. v ,.Mariborskem dvoru" povratna tekma proti šah; sekciji Železničarja. (Javijo naj se sledeči igralci: Kukovec, Kuster, Peče, Lukeš 1% Nosan, Lukeš B., Gerželj, Marvin, Skra-lovnik. m Zlato dantsko uro jc našel pred Grajskim kinom postrešček Martin Podgoršek iz Barvarske ulice. Lastnica jo dobi na policiji. m Dva gumijasta plašča za lovorni avtomobil je nekdo ukradel vulkanizerju Edvardu Petelinu v Kopališki ulici. Oškodovan je za 1500 din. m Obleko je imela obešeno na zaklenjenem dvorišču v Meljski cesti lastnica bifeja Marija Jelenova. Neznani dolgoprsl-než jc opazil priliko ter ji ukradel dve moževi obleki v vrednosti okoli 2000 din-m Kolesa kradejo. Včeraj so bile prijavljene policiji 3 tatvine moških ter ena latvina ženskega kolesa. m 100 dinarski bankovcc je padel na tla v Benkovi mesariji ženi vrat jr j a v splošni bolnišnici, ne da bi bila to opazila* Ko so bankovec našli ter je blagajničarka povprašala po lastniku, se je javil neki moški iz Studencevv, ki ga zaradi lega zasledujejo oblasti. v Slovenski) obrtno društvo, odsek obrtno mladine. Uprizori danes dne 22. L ni',, ob 20. zv. na odru Aleksandrova 6. igro „Ona in njih Iroje". Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo obrtnega doma, vljudno vabi odbor. * Razmnoževanje vseli tiskovin v vsakem formatu in kakovosti papirja Vani nudi TISKOVNA DRUŽBA, Maribor. Cankarjeva 1. *’ PREOBLAČIMO pruiuplno vse veli" kosti gumbov. VIDA, Koroška cesta 1(1. * Trdo kožo iu kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Kupim zlato po najvišji dnevni ceni- O. Kiflmann, Aleksandrova c. 11. * PIVCEM PIVA! Sc malo potrpljenja. Novo črno unionsko pivo bo v najkrajšem času dozorelo in dobro vležano tier pride v soboto, dne 29. marca 1911 v promet. * Leposlovne tuje knjige v anlikvarični razprodaji z 10 odst. popusta dobite V knjigarni TISKOVNE DRUŽBE, Cankarjeva 1. * Pisarniške potrebščine, tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg. m. Dežurni zdravnik OUZD bo jutri dr, E. Klinc, Grajski trg 1, tel. 22.19. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 22. do vključno 28. marca Kr. dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, Magdalcnska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Narodno gledališče Sobota, 22. marca,ob 20.: „Habakuk“. Ztfi-Žane cenc. Nedelja, 23. marca, ob 15.: „Caričme Amazonke". Znižane cene. Ob 20.: ,,Bre2 tretjega". Gostovanje Podgorske In Nučiča. Red B. Ponedeljek, 21. marca, ob 20.: „Brez tretjega'1. Gostovanje Podgorske iri NU' čiča. Red C. Zadnjič. Torek, 23. marca, ob 15.: „l)va tsicata rdečili rož". Znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: ,,Telovadna akademija" ZFO in ZDK Kino v Mariboru ' GRAJSKI KINO. Danes zabavni til111 „BaI Pare" prekrasna godba. Ples Silve' slrovanja. Ljubezen in tako dalje. * ESPLANADE KINO. Najzabavnejša veseloigra do sedaj „7 let nesreče". Hans Moscr. Tlico Lingen, Ida \Vusl, * UNION KINO. l)o ponedeljka „Iiri!i»' da grešnikov", napet in razburljiv tektivski film s Charles Vanclom in Ali®6 Medlo vo. * KINO STUDENCI. Od 21. do 2<-marca „Dve fronti", kriminalna afera, k a* tera sc odigrava v ozadju drž. vojne Španiji. * ' * ZVOČNI KINO POBREŽJE. 22 in marca „Obala v megli", e r n Ufo a r n Ptisrn msš&BM&i 5) S?S v* anket; Bevk Nekoliko Stran 7 Si čudovito oricu- Dr. Stank© škcei .vesti (n kcisslnost; vrabcev ima rtov.'k ii v prirodo Nočemo dvomili o tem, da pravico posegati po svoji vol, in gospodariti v njej, ako si hoče s lem zboljšali svoje življenje. Vendar pa je za vsako ravnanje treba tehtnega preudarka, globokega znanja in točnega poznanja uredb v prirodi, da pri svojih posegih in preureditvah ne zaidemo iz dežja poit kap. V mislili nam je predvsem iztrebljanje živali, ki jih smatrajo za škodljive, in uvedba lakih, ki veljajo za koristne, v nove pokrajine. Najprej je treba poudarili, da razdelitev živali v koristne in škodljive ne drži. kajti težko bi bilo najti živali, od katere bi človek ne imel. vsaj posredne koristi, in prav tako težko take, od katere ne bi imel v nekih primerih škode. Celo o tistih živalih, ki povzročajo človeku bolezni in smrt bi se moglo reči, da človeku posredno koristijo, če smatramo preobljudenost za otežkoeenje udobnega življenja in za povod vojnih grozot. V prirodi vladata red in nekako ravnotežje; urejeno je tako, da je obstoj posameznih vrst živali in tudi rastlin v medsebojni zavisnosti, česlo v dolgi verigi z jako različnimi členi, ki vseh še niti ne poznamo. Vzemimo za primer krta! Do i nedavnega je veljala La, vsakemu znana žival, za posebno ,,koristno", češ da pobira nevšečne deževnike, škodljive ogrce in druge ličinke, ki podjedajo korenine travnim in vrtnim rastlinam. V novejšem času pa se je dognalo, da se deževniki ponoči iztrebljajo ha zemeljskem površju in s tem gnoje zgorje, izrahljane plasti. Po pustili krajih so tvoritelji rodovitne črnice. Krt torej uničuje jako koristne deževnike, iz česar bi sledilo, da je „škodljiv in da ga je rteba preganjati, če ne povsem zatreti. Vendar bi pogrešilo ravnali, če bi to izvedli. Res, da bi sc brez krta deževniki' razmnožili in torej še bolj gnojili zemljo ter več črnice • pridelali, toda vprašanje nastane, če sc za hrano nc bi lotili svežih rastlin, ko bi poslalo uschlih in gnijočih premalo za njihovo množino. Prevrtali hi prav vso obdelano zemlja in izpodrivali rastlinje ter gotovo tudi v večji meri kakor doslej raznašali klice kužnih irolezni poginulih živali. Ogrci in drugi rastlinski škodljivci bi izgubili s krtom važnega uničevalca ter bi se razmnožili. Krtovi zasledovalci bi prišli deloma ob hrano in bi morali tu izostanek nadomestiti morebiti z živalmi, ki jih ščitimo. In tako dalje. Slične posledice bi imela iztrebitev skoraj vsake živalske vrste. Nasilno poseganje v prirodo podere ravnotežje, ki vlada v- njej, in z njim se cesto ne doseže namen, ki ga jo povzročilo. Saj ne. poznamo prirode tako v potankostih, tla bi z vso gotovostjo mogli vedeti vnaprej, kaj vse se bo premaknilo in i/.premeni lev če „popravimo" to ali ono. Priroda ni stroj, ki smo ga sami zgradili in uredili njegovo delovanje. Kdo bi si pred pol stoletja mogel misliti, da nam bodo n. pr. mušje žerke (ličinke) pomagale zdraviti gnojne ra ne V In vendar je danes tako! Ze za svetovne vojne so zdravniki opazili, da sc gnojne rane in uljesa hitreje celijo, če so se vanje naselile mušje žerke. Ameriški zdravniki so zadevo proučili in dognali, da oddajajo žerke med rastjo neko snov, ki učinkuje zdravilno, tako da se rane hitro celijo. Danes po mnogih velikih bolnišnicah. zdravijo rane /. mušjimi žerkami ali pa z zdravilno snovjo, pridobljeno iz ž.erk, ki se laže- namešča na pravo mesto v rani kakor pa žive žerke. Kakor je tvegano in česlo škodljivo, če iztrebljamo kako žival, lako je neprevidno in česlo usodepolno naselj -vali živali v Uove pokrajine, ne da bi se predhodno natančno proučile vse možne posledice takega ravnanja. Kunec v Avstraliji in pižmovka na Češkem sla vobče znana taka svarilna zgleda. V novem kraju naseljena žival morebiti nima uničevalcev kakor v svoji domovini, ki bi razmnoževanje držali v potrebnih .mejah, da je v škodo. V najde lam privajen sili poloti druge te More prh lraiu in uniči kak' vj i/.podna domača, kar nam morebiti ni prav. Vse take ali vsaj slične pojave je svet doživel tudi z vrabcem, ki se mu v najnovejšem času pri nas streže po življenju, češ da je škodljivec in ga je treba uničiti. P. Erjavec piše v svojih Živalih v podobah (i. 1870.) o vrabcu takole: „Samica znese 5—8 bledo zelenkastih, rjavo pikčastih jajc; valita pa oba, drug" za drugim in v 11 dneh pri-čivkajo mladiči iz jajc. S počelka jih pitata s samim mrčesom, največ z gosenicami. katerih jim vsak dan prineseta do 500. Ako pomislimo, da vrabci na leto po trikrat vale, si lahko izračunamo, koliko škodljive golazni nam po. vrteh in po poljih pokončajo. Zato jim pa jeseni tudi ne sinemo preskopo gledati na kljun in jim očitati in naštevati vsako zrno, ki ga pozobljejo. Gotovo škoda ni večja od koristi. Za korist vrabcev govori tudi to, da so jih preselili v Ameriko in v novejšem času tudi v Avstralijo nalašč zalo, da bi ondi ljudem trebili sadno drevje od požrešnih gosenic". V tem, ko je v nekaterih pokrajinah Sev. Amerike naseljeni vrabec res pomagal trebiti rastlinstvo škodljivega mrčesa, se je drugod prekomerno razptodil in napravljal škodo. Na Kubi na primer, kjer najbrže ni našel primerne hrane, se je polotil smokev, grozdja in drugega sadja in postal velik škodljivec. V Buenos Aires, kjer so ga naselili 1. 1872. z mislijo, da bo pokončal gosenice nekega prelca, ki se je silno raz pasel, se teh neznanih gosenic ni lotil, pač pa pregnal domačega strnada) ki je kolikor toliko pobiral mrčes. Prav tako je poslal vrabec v Avstraliji strašna nadle-' i se je ne morejo iznebili. ga, naprav i. no sklepal, tla imajo n tacijsko sposobnost. Podoben poskus je sktrti psom. V pokriti iz neke vasi. ki je p Monakovega, v center mesta ter ; nekaj, dni izpustil sredi največjega z ovčar košari je prinesel cej oddaljena od a čez mest- nega vrveža. Cez oglasil pri svojem dva dni se je pes starem gospodarju. Kokoš ?i purana in fazana Ir vinu Filmansu iz Comanche v O Mahom i v USA je po 15 letnem trudu uspelo, da je vzgojil novo kokošjo pasmo. Nova vrsta kokoši je nastala s križanjem purana in japonskega fazana. Kokoš je nekoliko večja in vitkejša od navadnih vrst, ima. rdečkasto perje ter gol vrat. Na glavi ima čop. Samice dosežejo povprečno težino 3 kg, samci pa tudi do 3'A kg. Kokoši so zelo dobre pesnice. Za naša kraja, kjer je vrabec doma, ostane, vprašanje odprto, kdo bo vrabca nadomestil v pokončavanju mrčesa, če ga zatremo, v tem ko se da škoda, ki jo napravlja na poljih, poravnati s prgiščem več poselve. ¥ dežel© Je prišla por^iad *e5ena žrtvovati se, to . M. Dostojevski. je najvecja sreča. — Dobri nameni so ptiči pod nebom. Cc dežuje, svojih gnezdih in samica pravi Takšni čepijo v samcu: ..Dragi moj, treba bo zidali streho nad našim 'gnezdom. Neprestano dežuje vanj A „Da, ' draga", pravi samec, „lo bo res potrebno. Toda zdaj v dežju ne morem letati. Kakor hitro bo posijalo sonce, bova takoj začela. ,,Dobro! Strinjam sc s tvojim predlogom!" Drug dan sije sonce, ki vse posuši in vse pregrd j?. ... . „Dragi možiček," pravi samica. „bilo bi vendar žalostno, če bi zdaj zidala streho Zadihala ie pomlad. Vsak] nad našim gnezdom. Tako lepo sije son- . ce vanj. Sedeli bi potem popolnoma v tenov dan prinaša nova razo- mj .< •' 1 detja, vSak je lepši in tnilej- j ..Imaš prav," pravi samec, ,.ludi jaz ši od prejšnjega. Opojni tre- ne Uvidim, zakaj bi zidala streho nad nu-svežega zelenila Opaja i Si"! gnezdom pri tem lepem soncu, in kliče ljudi v proda se v pomladi na- Vcč na to in pustita vse, kakor jc Tako delajo ptiči. In prav tako delajo tudi ljudje. J-ak uziiejo Tako delata vedno. Če dežuje, hočeta slaviti streho. Če pa sije sonce, ne mislita pomladi in (Maksim mladosti. Gorki) Katera prsa, stara ali mlada, bi se ne širila, ko vdihavajo pomladne vonjave, ki prinašajo v srca nebeški mir in hrepenenje, ki je kot slutnja o Bogu in njegovi ljubezni. (August Strindberg) ❖ Samo ono, kar je ožarila pomlad, lahko okrasi jesen in razvedri puste zimske dni. (Božo Lovrič) Psice ne rabi o „sve!iobn'h signalov" Kadar letijo ptice v jati, niso vse v istih redeh, ampak leti vsaka tako, da pred njo ni nobene druge ptice. Cc bi slučajno katera ptica v jati zaostala, bi ne nastalo zmede, ampak bi jata nemoteno nadaljevala svoj let. Ptice torej ne potrebujejo nobenih zadnjih »svetlobnih signalov« kot je to na priliko v motor- nem prometu. Ni pa še raziskano, odkod vedo vse ptice v jati, kdaj se je treba obrniti ali zaokreniti, kljub temu da leti jata z veliko brzino. Ce ste že kdaj opazovali lot jate, ste videli, da se cela jata obrača v zraku kot bi šlo vse »po olju«, brez najmanjšega zastoja. Iz tehničnih zaprek smo prekinili objavljanje »Psihološkega tečaja Martina Kojca«, ki pa bo, kakor nas avtor zagotavlja, v doglednem času izšel v obliki knjige. M si sma^o razvit ®r entaePski cul JC Mooakovski psiholog prof. B Schmid izvedel, da neka gospodinja lovi miši. a jih ne ubija, ampak odnaša precej daleč od svojega stanovanja ter ondi spet izpusti. Pozanima) se je za te miši ter jih primemo označil Nekaj dni nato ve že lahko ugotovil, da so se razen ene vse miši vrnile k oni gospodinji ter se ujele v nastavljeno past. Prof. Schmid je nato sam vzel dve miši ter ju odnesel 800 metrov od hiše. Da bi miši ne videle, kod jih nese. jih je zaprl v škatlo. Toda kljub temu so se miške "33 krat vrnile v isto hišo. Iz tega je prof. Schmid pravil- Čudovito živlien e po smrti -M , ^ r» (,\> J V a-'1', :j Sl i <1 h ’ S3 , m «gr —Poznam ne' cfra gospoda. Iti jc prl-bravhen kuril j vsa vvo*a plahta! — Kolika sreča! Pa čast! In kdo je ta gospod? —■ On kupuje stare cunje, zlasti stara Platna! Znani so mnogoštev ini primeri, da so se delci človeškega tkiva v primernih redilnih razstop nah ohranili živi mnogo let. čeprav so bili ločeni od telesa. ko odporno pa le še tkivo č’ v Ka- .-škeg or-ki jih je kliniki v gantztna. so pokazali poskusi delal prof. Busse-Gratv tz no Corodbi Nit strup niti zelo nizke temperature niso mogle uničiti ločenih delov tkiva. Tkivo, ki ga je hranil 38 let v alkoholu je pokazalo nove znake življenja reakcijo na določene preizkuševalne snov' m rast v novh redilnih tekočinah Sele temperatura okrog 700 stopinj Celzija je mogla uničiti življenje, ki ie dremalo v teh stenicah. Pred nekoliko tedni je isti raziskova- lec napravil senzacionalne poskuse s človeškimi mumijami. V gorovju na severo-zapadu Argentine je našel trupla Indijancev ki so živeli še pred Inki. torej pred 600 leti. V podzemskih jamah so se ta trupla v mumificirani obliki izvrstno ohranila. Dele tkiva mumij je dal v tri različne redilne raztopine in je v svoje presenečenje ugotovil, da je bilo življenje celo v njih. Iz odrezanega mumificiranega tkiva so zrasle nove stanice in sc rano žile z delitvijo. Busse- Gravvitz je šel še dalje. Narodni muzej v La Pati mu je dovolil izrezati mščke tkiva iz eglptskih mumij, ki so tare okrog 5300 let. V redivu .ie tkivo oživelo! Mikrofotografije, ki jih je na pravil učenjak, kažejo razločne znake novega razvoja. In to velja za tkivo iz vseh dvanajst prastarih mumij, ki jih je na ta način preizkusil. Busse-Gra\vitz sklepa iz svojih posladkov, da so stanice mrtvega človeškega organizma v nekem stanju dremanja, iz katerega pa se v primernem redivu lahko obude Osebna smrt in smrt stanic sta tedaj dve popolnoma različni stvari. Nove raziskave so tem važnejše, ker odpirajo jroglede v zamotani problem pravira življenja. Po Virchowu je stanica zadnja človeška enota, no najnovejših raziskavah pa je verjetno, da so zadnji iri naimanjši nositelji življenja molekuli, ki se zbirajo v jedra in stanice. 7ens > kotiček tr&svmi Kljub delu Imaš lahko lepe roke Zdelana roka in grda roka ni eno in isto. Roka, kateri se pozna težko delo, je lahko kljub temu negovana in zato lepa, dočini je lahko roka. ki nikoli ni okusila težkega dela. zanemarjena in radi tega grda. Delo je izgovor za zdelano, ne pa za zanemarjeno in nenegovano roko. Žulja-va desnica je spoštovanja vredna, roka posejana z gubami polnimi nesnage in okrašena z lopatastimi črnimi nohti, pa je vse prei nego okusila in prikupna. Zanemarjene ženske roke delujejo na oko prav posebno neokusno. Mislim, da ni nobena žena v Svojem gospodinjstvu i tako silovito zaposlena, da si ne bi utegnila IX) vsakem nečistem delu rok temeljito umiti, no-llte očistiti ter takoj še vlažnih rok zlasti okoli nohtov namazati z vazelino ali glicerinom. Dokler imajo gospodinje dovolj časa za klepetanje s sosedami iti za klepetanje s svojimi znankami na trgu. kjer samo ovirajo promet in pregrevajo sedaj že staro pesem o draginji, bodo lahko posvetile tudi potreben čas negi svojih rok. Nobena nesnaga se ne sme osušiti v kožne pore, ker jo potem le stežka odstranimo. Nohti na delovni roki naj bodo kratko ostriženi. Ako niso dovolj kratki, podloži pred nesnažnim delom pod nje mila. Ker je pa milo sedaj drago, lahko v to svrho uporabiš tudi kakršnokoli maščobo, ki jo pozneje zopet odstraniš in zobRkuješ v kepico ter imaš za* drugič. Isto lahko končno storiš tudi z milom, posebno z milom slabe kakovosti, ki se v vodi ne. topi hitro. Ako je za nohtom milo, ne more tja nesnaga. masti in moke, če delamo prežganje vsak dan sproti? To ni v skladu s početjem . raktične in sodobne gospodinje Ta bo naredila vsaj za en teden če ne za daljšo dobo prežganje naenkrat. Bit' mora seveda dovolj suho. V tem naprej narejenem prežganju lahko zarumenimo že tudi čebulo. To prežganje dodajamo jedilom tako. da ga damo primerno količino v penovko ali drugo cedilo, ter ga prelivamo s tekočino, da se popolnoma razide. Jed naj nato še prevre. Kal bi kuhala? Ravnan e z refenčki V mestu ima kr rcdkokatera ~ drnžina rejehčka ali rejenko. Pogosti so pa taki slučaji ne deželi, kjer je sirotam delo prezgodaj ubilo starše,-ali pa so prečesti porodi ubili vsa.i mater. Kmet ne premišlja dolgo in. vzame tako siroto kot rejenca v hišo. Na kmetiji se eden kljun več ali matij ne pozna mnogo. Kjer jih je deset, lahko je še ednajsti. Treba je le eno žlico priložiti k skledi. Na videz je tak kmet plemenito bitje, ki še je uboge sirote usmililo. Da, v nekaterih š-lučajrfi fč tako; v mnogih pa ne. Si) kmetje, ki vzamejo rejenca v hišo zgolj iz koristolovstva. Rejenec ali rejenka je brezplačna delovna moč, za katero dobiva rednik do gotove dobe še občinsko podporo. Rednik se pa navadno ..ne zaveda, da je z otrokom vred prevzel zanj tudi vsestransko odgovornost. odgovornost kot jo nosijo za otroka pravi starši, pogosto pa še večjo, kajti rednika navadno okolica ostreje sodi nego očeta. Znani so slučaji, kjer celo v mestu redniki s svojimi rejenci prav slabo ravnajo, koliko verjetneje je torej, da se godi slabo mnogim kmečkim rejencem, ker pač vemo, da je življenje na kmetiji težje. Rejenček dobiva obnošeno in pretesno obleko domačih otrok, rejenček v nedeljo ne sme v cerkev, ker mora biti nekdo doma in ker nima lepe obleke, rejenček je vsega kriv in je zato tepen, rejenček ne sme vsak dan v šolo, ker zanj ni važno, če se česar nauči ali ne, za rejenčka ni treba zdravnika, če je bolan, in kar je najhujše, rejenček pogosto spi v hlevu, kjer je izpostavljen vsem slabim vplivom na zdravje, kakor tudi vsem slabim zgledom s strani hlapcev, večjih pastirjev in dekel. Tak rejenček trpi škodo na duši in telesu, večkrat že v najnežnejši dobi. Gospodinja ima včasih več srca zanj in mu olepša kak trenutek, gospodar le redko. Ali je to prav? Ali ni prav rejenček bitje, kateremu bi morali nuditi nekoliko več pozornosti in ljubezni, udobnosti in lepote nego lastnim otrokom, da jih tako vsaj nekoliko oškodujemo za najlepše jta svetu, čemur so se ti revčki morali v tako nežni dobi odreči — za ljubezen rodne matere? Premislimo malo in dajmo tem najbednejšim nekoliko več sonca. Ponedeljek: Opoldne: 1. Paradižnikova juha. 2. Zeljne klobasice. 3. Rdeča pesa. Zvečer: Koruzni žganci. Kava. Torek: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina. 3. Prikuha iz korenja. 4. Pražen krompir. Zvečer: Riževo meso. Motovilec. Sreda: Opoldne: 1. Krompirjeva juha brc/, prežganja. 2. Telečja pečenka. 3. Fižol. 4. Solata. Zvečer: Fižolova solata. Palačinke. četrtek: Opoldne: 1. Zeljna,, juha. 2. Krompirjeva solata. 3. Rižev narastek. Zvečer: Ajdovi žganci s paradižnikovo omako. Petek: Opoldne: 1. Ponarejena goveja juha z ribano kašico. 2. Široki rezanci z orehi. 3. Kompot iz suhih sliv. Zvečer: Ribe. Solata. Sobota: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina. 3. Lečna omaka. 4. Krompirjev pire. Zvečer: Gobji rižoto iz vloženih ali posušenih gobic. Solata. Nedelja: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Sesekljani zrezki. 3. Fižolov pire. 4. Solata. Zvečer: Palačinke. Čaj. Varčuj, kjerkoli se da! Sedaj, ko je meso tako drago, se le redko pojavi na mizi goveja juha. Pomagamo si z raznimi umetnimi ali ponarejenimi juhami. Za veliko večino teli juh rabimo prežganje. Razen tega rabimo prežganje za razne prikuhe — skratka, skoraj ni dneva, da ne bi rabili prežganja. Ali ni torej potrata časa, pa tudi Pripombe k jedilrilcu Vsi smo se že naveličali zimske hrane. Dolgočasna je! Ako pa je gospodinja iznajdljiva, ji da danes to, jutri ono obliko, in čeprav vedno ista jed, je vendar vedno nova. Kdo se ni že preobjedel preko zime zelja? In vendar ga moramo še nekaj časa mlatiti, preden bomo dočakali novo zelenjavo, če se vam upira, obrnite ga in priredite na drug način, pa bo zopet dobro in okusno. Ne kuhajte ga več, temveč malo operite, ako je zelo kislo ter ga pripravite surovega kot solato. Je zdravo in tudi okusnejše bo-. Lahko pa napravite za izpremembo zeljne klobasice. Vzemi lepe velike zeljne liste, jih operi in popari s slanim kropom. Stebelca nekoliko obreži. Nato sesekljaj kos kuhane, prekajene svinjine ter malo kuhane govedine ali teletine. Temu primešaj eno jajce, kisle smetane, soli, malo juhe in popra. V vsak list zavij primerno količino tega nadeva, ga zavij in zloži te klobasice v pomaščeno posodo Nato, jih speči. Tudi fižol je dolgočasen, ako predstavlja vedno le fižol v svoji, po vsem svetu znani obliki. Napravite pa iz fižola enkrat fižolov pire in takoj se vam bo zdelo, da je povsem nova jed na mizi. Skuhajte fižol do mehkega, pretlačite ga skozi cedilnik, nato pa dajte na razbeljeno mast ali surovo maslo, na kate- rem ste poprej zarumenili nekoliko kralio-vili drobtin. Prikuhe iz korenja Sc tudi gotovo niste kuhali v tej zimi. Primerno količino korenja (približno pol kilograma) operemo ter zre" ženio na precej debele kolobarčke. Malo osoljene skuhamo do mehkega. Nato naredimo rumeno prežganje, dodamo sesekljanega Pe‘ teršilja ter dolijemo korenje z vodo vred, v kateri se je kuhalo. Dodamo malo sladkorja in popra ter vse dobro prekuhamo. Pred koncem prilijemo še malo sladke smetane 3" mleka. Zetu redek gost na naših mizah je tuui leča. Zakaj je ne bi vsaj enkrat skuhali? Morda bo družini prav posebno ugajala. Lcc° preberi, operi in namoči (najbolje že prejšnji večer). Pristavi jo v mrzli, neslani vodi m skuhaj do mehkega. Napravi temno prežganje iz masti in moke, prepraži v njeni dobro sesekljane čebule, sesekljanega peteršilja, lij prežganje z tečno ali govejo juho, dodaj drobno zrezanih limonovih lupinic, lovorjev list, timijan in končno še kuhano lečo Okisaj prikuho s kisom ali citrono ter jo še nekoliko prevri. Krompirjeva juha brez prežganja zahteva pač zabelo z ocvirki ali pa same ocvirke, s katerimi juho primerno zabelimo in ji damo okus. Gobji rižoto iz vloženih ali posušenih gobic bo seveda v prvi vrsti lahko naredila ona gospodinja, ki je v jeseni mislila na one spomladanske-dni, ko-je tako'iežko izmisliti, kaj bi kuhala in je vsaka zaloga dobrodošla. Boljši je rižoto iz vloženih gobic, katere je pa treba preit uporatRJ razrezati 'fia tanjše'koščke ffcr -jih naglo preprati z vodo, kajti sicer bo rižoto preveč kisel. Suhe' gobe pa je treba poprej popariti z vrelo vodo, da_ izgubijo oni značilni okus"in ditlr pO posušenih gobah. Jajčna omaka. Sedaj jajca niso več^ tako draga, pa si lahko tudi to jed privoščimo. Dva trdo kuhana rumenjaka zmečkaj in jim primešaj I žličico gorčice, tričetrt kozarca olja, žlico močnega kisa, 5,dkg sesekljanih kislih kumaric, 2—3 dkg sesekljanih kaper ter nekoliko sesekljanega peteršilja. Ko je vse premešano, dodaj še sesekljan trdo kti-han jajčni beljak,-Soli-in popra. Omako serviraj h govedini ali mrzli pečenki. Kis in sol kot čistilni sredstvi Kis in sol sta začimbi, brez katerih ne bi mogli biti. Služita pa v gospodinjstvu tudi kot zelo praktična pripomočka \ za čiščenje. v,. Čeprav' današnjem času ile umivamo preveč .mastnih posod, ker Je mast draga, vendar je jako neprijetno, ko se nam pri pomivanju lovi maščoba, ki se pojavi v vodi za umivanje, na posodo, roke, cunjico in posodo, ki sicer ni bila mastna. Ako pa prffiješ topli • vodi za umivanje nekoliko kfsa,''umije? z-lahkoto ttrdi riaj- Nsu*&d/icL &f-oJlliccL upliva na ves organizem-Dobrosredsfvo za odvajali, ki zanesljivo delujo in ima prijeten okus, je 0».!»».!,tl vut,j* m JAN GREM: BARBARA CELJSKA 17 Zgodovinski roman lepe Celjanke Friderik Habsburški je bil nekoč v letu 1413 Sigmundov gostitelj. V Inomostu je bilo. Sigmundu na čast je priredil Friderik veliko slavje. Toda vprav pri tej svečanosti se je primerila nagnusna zadeva: nekdo je zlorabil neko dekle, ki je bilo meščanskega rodtt. Iz stvari je nastal silno neroden spor. Takrat so vsi dolžili Sigmunda. Ogrski plemenitaši so-ga radi tega celo klicali na odgovor pred razsodišče. Slednjič pa se je le izkazalo, da je bila obdolžitev proti Sigmundu brez stvarne podlage. Samo -dekle je javno priznalo, da ni Sigmund oni, si se je nad njo spozabil. Ali prijateljstvo med Friderikom in Sigmundom je kljub temu splavalo po vodi. Friderik še. je celo maščeval Sigmundu, ko je maja 1416 pomagal papežu Ivanu XXIII. na begu iz Kostnice, In vprav ta kočljiva zadeva še ni bila rešena. Sigmund in Friderik sta si sama želela, da bi spet, zavladal med njima mir — vsaj stare kronike tako pravijo — dokler slednjič ni Friderik poslal svoje žene Ane Brunšviške k Sigmundu. Njej je uspelo, da je pobotala moža ter tudi gmotno spet rehabilitirala svojega moža Friderika, kajti tako pravijo kronike :>bi!a je tako lepa in mila«. Kostnico ter prepustil zbor učenim glavam. Najprej se je podal v Perpignan, kjer se je sestal z drugim papežem, Benediktom XIII. Za vsako ceno je hotel doseči, da bi imela cerkev enega samega poglavarja. Zaupal ni več Ivanu XXIII., a tudi Benedikt XIII. ni bil po njegovem prepričanju mož, ki naj bi sedel na stolu sv. 'Petra kot poglavar cerkve. Ko sta se oba moža v Perpignanu pogajala, je dobil kralj zaupno sporočilo, da so na zboru v Kostnici zapustili Benedikta XIII. njegovi zadnji privrženci. Benedikt je še tisti da\i zbežal, kralj Sigmund pa je krenil proti Parizu. V Parizu je bilo veselo. Na neki slavnosti v Louvru je Sigpiuud obdaroval 120 dražestnih Parižank z dragocenimi prstani. Ali v to sproščeno veselje je kanila grenka kaplja. Iz Češke in Moravske je prišla novica, da so sc plemenitaši uprli, poslali v Kostnico ogorčeno spomenico, ter skratka grozijo, da bodo maščevali Husovo smrt! Da, kralj Sigmund je imel prav: bili so bedaki. Sklenil jim je pisati. Mi. Sigmund, po Božji milosti Rimski kralj,« je narekoval dvornemu pisarju, »izkazujemo plcmcirtemu 1 achi iz Kra- Krali Sigumund je kmalu nato zapustil: vara. poglavarju Moravske, Bočku iz Kunštata blizu Podjebradov, Čenku iz Wartenberga, in vsem plemenitašem in gospodom na Češkem in na Moravi, ki so se na to stran zapisali, vetrnim nam dragim, milost kraljevsko iti vse dobro. Rojeni zvesti dragi! Dobro nam je v spominu in mislih, kako sta pred leti deželi Češka in Morava bili z vojskami zadeti. Tudi, zvesti mili!, vsak dan slišmio in poslušamo, mi ki to žalostno pišemo, kako se vi gospodje na češkem in Moravi razdvajate, ob strani stojite in sami med seboj skušate in hočete te dežele pogubiti. lit tega nam je žal, ker vemo, da je to proti časti našega brata. Tudi bi nobeden gospod v deželi brez kraljeve volje ne smel nobene zveze in upora ustvariti, in če bi imeli drug z drugim kaj storiti, bi moralo to pred Njegovo j Milostjo in ne z vojskami storjeno biti. Kar pa glede Mistra Jana Husa. kot slišimo, eni s Husovo stranko držite, drugi pa ne, damo vam vedeti: Ko je najprej Hus na Češkem imenovan bil, in smo spoznali, da so z njim stranke držati začele, takoj nam pogodu ni bilo, in vedeli smo, da iz tega velika zmešnjava nastane in do dobrega konca ne pride. In ko je v Kostnici Koncil sveti bil sklican in smo mi slišali, da tudi Hus tam hoče biti, smo še ob Renu bili in v Kostnico prišli, a tu je bil, kot ste slišali, obsojen. Če bi k nam preje prišel in bi z nami v Kostnico šel, bi znabiti drugače stvar njegova končala. In to Bog ve, da nam ga žal je bilo. kar se mu je zgodbo. Kakor pa so vsi Čehi, ki so pri nas bili ,videli, da smo se zarij zavzemali, ter se s Koncilom večkrat v jezi razšli in Kostnico zapustili, dokler nam niso ukazali, če ne dopustimo, da bi pravica zmagala, da bo Koncil razbit. Kaj naj bi tu še storili? lil tako smo spoznali, da tu nič storiti ne moremo, da bi se Koncil ne razbil. Iti ker vemo. da na Koncilu so sami častni ljudje zbrani, moremo samo želeti, da sveti Koncilu neko pisanje poslali /. mnogimi In če boste Husovo stranko trdno hoteli držati in braniti, vam bo težko, celemu krščanskemu Koncilu odgovarjati-In kot slišimo, ste torej že začeli, da ste koncilu neko pisanje poslali v mnogimi pečati posuto in s. tem Koncil proti sebi spravili. In če ne boste poslušni, boste križ nase vzeti morali. Zato vas prosimo iu zahtevamo, da si vsak svojo čast ogleda in vest izpraša, če se izplača toliko zaradi tiste pisane »besede gnati in svoje dežele pogubiti. Punte in podobne reči bi naj opustili in svoje dežele varovali. Če pa bi bila ta reč tako velika, da bi naše pomoči potrebovali, vedite, da to delo radi nase vzamemo in upamo, da vi in vaše dežele v miru ostanete. Tudi vemo, kakšen je bil rod svečenikov naših prednikov, in pri sveti cerkvi ostati hočemo in se ne obrniti na nobene nove stvari. In bratu našemu milemu verjamemo, da pri sveti cerkvi ostane. Naši svečeniki svoje višje sveto pismo imajo, katerega razumejo, nam navadnim ljudem pa se ne spodobi se v to vtikavat' in uglabljati.« (Dali«-) i : 10 posodo. Posebno a ko nimaš roče vode, si lahko pomagaš s ki- bol> prav som. S soljo najlepše čistiš vso posodo od stekieue in porcelanaste do emajlirane ali kameirite. Mokro dlan pomoči v sol, nato pa odrgni predmet. Emajlirana posodji, vodovodne školjke in kopalne kadi izgube vse madeže iti zadobe blesk kakor nove. Kozarce, iz katerih piješ mineralno vodo in postanejo od nje mlečni, uniiješ s kisom ali precej okisano vo-do. S samo vodo, če je še tako vroča in. nasičena s sodo. ne boš dosegla istega uspeha. SŠasveti našemu podeželju itoša vinska trta ima premalo življenjskega prostora Kak© nosi tvoj otrok ikrcpge v šoio? Knjige, ki jih dnevno prenaša v šoio in iz Šole že. ijudskoš.olec mestne šole, kaj šele srednješolec, predstavljajo precej-1 Šnjo 'tezo, včasih za šibkega otroka že celo breme. Majokatera niati menda razmišlja o tem, kako bi. bilo bolje: in pametneje nositi to breme v šolo. Vendar tp vprašanje ni tak-o brezpomembno, namreč' za otroka samega ne. Ako opazujemo- mestno 'šolsko mladino, vidimo, da' skoraj vsa prenaša knjige in druga učila v aktovkah, ki so bolj ali manj re jene. Le tu in tam vidimo otroka s torbico ali cejo nahrbtnikom na hrbtu, m še to je navadno kak učenček ljudske šole. In vendar je to najpametnejši in najpravilnejši način prenašanja šolskih knjig. S prenašanjem aktovke v roki se silno kvari drža razvijajočemu sc otroku. Navadi se nositi aktovko' stalno, v isti roki ii: dotično rame se s časoma povesi! Opazi sc to šele, ko otrok odraste in se napaka ne da več popraviti. Seveda, večjim otrokom se zdi smešno nositi torbico ali nahrbtnik, pravilno pa je !e. — Kdor ne zna sam sebe prisiliti, da bo nosil aktovko danes v desni roki jutri v le- vi roki, stori najbolje, če pusti knjige doma, sicer bo videl posledice na sebi čez par let Za zanemarjeno in mrša,vo trsjc ne velja to, kar bomo tu povedali. Zanj je vsak »življenjski prostor« prevelik. Naletiš pa uidi na pusto trsno goščavje, da ne moreš, dokler je še v svoji pravi moči, skozi to hladno goriško temnost. ne da bi kaj ne pomendral. Razmak trsov naj ne bo prevelik, še manj pa naj bo premajhen! Pri nas je večinoma premajhen. Trs nima dovolj življenjskega prostora, škodljivih nasledkov je več: delovanje zelenja — listov ~~ je pomanjkljivo, torej slaba asimillacija ali priličljivost; slabo ocvetanje, slaba opra-šitev ali oplodba in zato mnogo ocvetka ali oprha; slaba zoritev, pa pokanje in gnitje grozdja; najboljša paša za bolezni n skrivališča za škodljivce; ovira dobremu obdelovanju gorice in zlasti uspešnemu zat.oru premnogih trsnih bolezni in škodljivcev. Taka gorica ne bo stara. Se razmeroma kmalu sama uduši. Vinska trta je vendar svojstvena rastlina sonca, ki ji ga razumni vinar nikoli ne krati! go mimo drugega se razrašča, Tu je ne-jnjake, ki jih zasajajo navadno 1.5 ni X vidni in neslišni podzemni boj , za obsia- 1.5 m: nek, boj za — življenjski prostor. Bodimo pravični in dajmo tudi vinski_.tr.ti, kar ji pa vsej pravici gre! V severnem pasu slovenskega vinogradništva je prava mera za ustrezni razmak trsja na sploh, odnosno drugo k drugemu vsaj J.2 m X 1— m, to je 120 cm red od redi in 100 cm trs od trsa v. redi, torej za en trs 1.2 m- življenjskega prostora. Takih trsov je treba za 1 ha 8.333 kosov. Navedena razdalja redi že omogoča obdelavo z vprego, sicer pa vsako pri nas običajno trsno vzgojo. V južnem pasu našega vinogradništva je navedena mera samo deloma pravilna, večinoma pa precej premajhna. Ponekod — n, pr. po' Dolenjskem in v savsko-sotlskem kotu,— je. navedena mera odločno prepičla. Razmak, za katerega se odločiš, je pravilen samo tedaj, ako ga tudi pravilno odmeriš brez skoparije. V ravnici, ki je j morda čisto vodoravna, je to lahka stvar: ? — 1 i i. ' J » ! U. .r n lil* 1. Sajenje v štirijaku ali kvadratu: Zmotno je mnenje, da gorica_tem več vsak trs dobi — brez težavnejših meritev rodi, čim več na gosto posajeni!) trs&v je v njej. Zmota je še večja, če kdo pričakuje iz take gorice dober ali najboljši pridelek. Vse to je vprav nasprotno, čeprav st za napravo takega nasada in za njega redno obdelavo že mnogo potrošil, no, pa tudi mnogo resnično z-a,vrgel... Razmeroma večji razmak z ahteva-j o že neke posebne prirodne razmere in posebni naravni pogoji:' rodovita "žemlja, posebno po nižinah; jaka rastnost nekaterih trsnih vrst; večja senčnost lege (vzhod, zahod, senčine); trsna vzgoja in rez na dolgo (locni, napenjavci, šperoni); pomnožitev in razširitev 'trsnih bolezni in škodljivcev ter njih zator; možnost obdelave z vprežnim orodjem in drugo. Koreninje vinske trte se razraste po več metrov na okrog, na široko in na globoko. Vsa goriška, zemlja je prevlečena in Jprepredena z njim. Drugo v drugo in dru- rea.svoj določani mu 'življenjski pro-stor. Drugačna je stvar v bolj ali manj strmem ali zbočenem svetu. Primerjaj: površina bolj ali manj strmega pobočja je kako površina bolj ali manj strme strehe — brez napušča ali pristreška —, življenjski prostor tršov na isti površini pa je kakor površina podstrešja ali površina zazidanega štavbišča. Ako pomeriš 1 m navzgor ali navzdol po površini pobočja s strmcem približno 45°, je to samo približno 0.7 m ali 70 cm »življenjskega prostora^ za rrto. To je vodoravna vzmetna ravnina, ali kako ja že imenujejo. Narisi ali načrti zemljišč zemljemercev (geometrov) — »mapa« —- in vsakršni 'zemljevidi so napravljeni seveda tudi na tej osnovi, kakor drugače ni mogoče. Priobčamo nekaj računskih primerov za zasad 1 ha — 10.000 m- in 1 orala r= 5755 1112, kar velja seveda tudi za matič- Uazntak in t trs m- N a ( ha tr<. Na I ural Irs. ro r 10,000 5.755 n r 21 8.201 t.750 1‘2 rn (>.9 tl 3.9% n ! '69 5.917 3,105 rt m; 5.102 2.930 Pa 2'25 1.111 2.555 11. Sajenje v pravokotu ali romboidu: Mu/mak ut 1 fr- in- N a 1 ha Ir*. Na 1 oral trs. 12 0-9 ros 1,-259 5.329 i-:; 0‘9 l.Ui 8.5 f7 1.919 12 rt) 1'20 8.333 1.790 r;s ro r;K) 7.(j92 1.127 1-2 XVI r;s2 7.57ti 1.3(50 r;i:ri na 6.993 H 1.021 ra: i’2 1 'H ti.9 1 1 3 997 i-3xta r5ti (5,110 3.089 Naš vinogradnik najbolj zasaja gorice, ko ima vino dobro ceno. Letos je v taki dobri volji. Sadil pa naj bi trto, ko je vinu slaba cena, da bo gorica začela pošteno roditi, ko vina primanjkuje in ima boljšo ceno. Pa brdo bi mogel vselej pravo pogoditi! Na vsak način pa dajmo vinski trti dovolj sonca in zraka, dovolj življenjskega prostora v opisanem smislu! Andrej 2mavc. Sladkorna pesa Seme sladkorne pese sklije navadno v 14 do 20 dneh. Odvisno jc pač od vremena, če je toplo in zemlja primerno vlažna, sklije seme preje, sicer nekoliko pozneje. Kakor hitro se pokažeoj rastlinice, n) o ra m o pričeti pleti in zemljo primerno rahljati. Pazite, da se nežne rastlinice ne poškodujejo in da jih preveč ne izrujemo. Radi tega čistimo plevel z roko in okapajmo z malo ročno motiko. Nekaj rastlinic se vedno uniči, zato pa sejemo nekoliko več, da potem lažje enakomerno razredčimo. Plevel odnesimo kar sproti z njive, in ne puščajmo za seboj kupe zemlje, vsa površina naj ostane ravna. Razredčenje. Po nekaj dneh se rastlinice porastejo tako, d« imajo že po 4 do 5 lističev. Tedaj jih razredčimo in zemljo dobro prc-lahljamo z motiko. Računajmo z dejstvom, da se sladkorna pesa ne presaja, kakor n. pr. krmska pesa, radi tega moramo pustiti že sedaj peso v primerni razdalji H-—tfi cm vsak- V\*. 'AV J zanimiva, ki jo obravnavajo. V prvem letniku VZM-a (1939) je bil osrednji problem človek v splošnem pomenu besede, včasih socialen problem, kriminalna zgodba, idila, v letu 1940. pa prevladuje snov .o študentu. Največ je opisov težkih moralnih in psiholoških prelomov (n. pr. šolske ure, tatvine, ljubezenska doživetja). Sicer tudi tega ni manjkalo v prvem letniku, toda šele v letu 1940. se je :. razpasel« ta problem. Tako lahko rečemo, da je bil drugi letnik bolj pristen in študentovski, kakor prvi, bolj zrcalo študenta samega in njegovih notranjih bojev ter potreb. Vendarpa'je dejstvo, da so najboljše novele o študentu v VZM-u 1939 (Marec: Šolar Janez, K. F (išer) ml.: Kna -šolska ura, Igor Sanio-rod: Grešnik Lenart, Ena ura francoščine). Morda zato,-ker je. prvi letnik imel izrazite pripovednike. Pa tudi drugi letnik je dobro opisoval študenta, oziroma puberteto (Motnčilo Marič, Stanko Pahič, dalje Tonik 111 MAT). Drugi letnik je bolj pester, četudi nima pripovednika, ki bi se visoko dvigal nad ostale, Pahič Stanko je povprečen epik, Igor Saniorod ie doživljal v letu 1940 depresijo, Mpni-cilo Marič na'je preslab pripovedovalec, ki še ni prišel do, učinkovitega sloga in dramatske zgoščenosti. Konceni leta so se pojavila nova imena, ki precej obetajo in vse kaže, da bodo prevzela žezlo VZM-a v svoje roke! Slavko Zajko, MAT, Gorazd Prvan (ki se je pojavi! takoj po Novem letu 19411. Ugotoviti moramo, da je VZM v i. 1940. vršil svojo nalogo prav zadovoljivo, bodočnost pa bo pokazala, kako bo dalje vodil svoje poslanstva Fr—n. «en——— itm 1 m——— Pomenk Mat. - Tvoje proze niso slabe, čeprav so posamezni deli šibkejši, toda sčasoma se bo tudi 10 popravilo, če boš pridno študiral dobre pisatelje in postal dovolj kritičen nasproti samemu sebi. S Tvojo poezijo pa nisem zadovoljen. Napišeš lep, blesteč verz, potem pa zaideš v prozaičnost, zraven pa nienjuieš še stalno metrum itd. Zdi se mi, da.boš le prozaist. Morda bom prihodnjič na tem mestu podrobneje analiziral katero I vojo pesem. Zvonko Romih. Mlad si še, zelo mlad, pa vendar že pišeš pesmi. Zdi se mi, da čutiš v sebi sile, ki bi se rade sprostile v pesmi, če je tako, boš sčasoma napredoval. Zaenkrat tvoje stvari sc močno oblikovno šepajo. Toda tega tebi še ne morem zameriti. »Anico« bom, malo opiljeno, objavil. Pošlji še kaj. ....... Aldo Debeljak. — Zate velja v polni meri to, kar sem napisal Romihu. Misli imaš, tudi čustva, toda s snovjo se bojuješ ter. je ne obvladaš. Študiraj »formo pesmi! Kar bo uporabnega, bom opilil. Primerjaj potem! 'Ostalim. Počasi "pridete na vrsto v pomenkih in v'listu, kolikor bo uporabljivega. Urednik. Križanka 1 / .5 - 6 ? m 1 1 'M \m\ 1 m ! m. ! 1 mm m 1 @1 M? $8* 1 m fr 1 m Vodoravno: 1. tekoča voda, 2. laži- umetnost, 3. : tvoj« v latinščini, števnik, 4. globina v tekoči vodi, središče vrtilnega gibanja ,5. tekočina, ki daje sijaj pohištvu itd., konica, 6. abesinski plemiški naslov, 7. trinog (tujka). Navpično: 1. hunski vladar, 2. merilo čn::a, 3. čutilo, tekočina življenja, 4. osebni zaimek, ploskovna mera, 5. roditelj, žuželka, 6. del obraza, 7. loščilo. Rešitev zadnje križanke: Vodoravno: I. Brig, ost, 2. ral, 3. tla, jek, 4. odmev, 5. ak, as, ti sla, 7. Ant, rod. Navpično: I. bat, ara, 2. lok, 3. grad, st., 4. mol, 5, olje, ar. 0. liva, 7. tok, sod. Rešitev zadnje uganke: laž UGANKA Žarki sonca in pogledi skozi mene lahko grejo, njim prepuščam prosto pot Kdo sem, vsi lahko povejo. »Uečernik« sa mladino Leto 3 Marlbot, 22. marca 1941 štev. 12 iiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiitiiiitiiiiiiitiiiiiuiiimiitHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHii POMLAD M TU . ALDO DEBELJAK s goste gre Smeje sonce se cveticam Sveti Jurij v in ptunlad o^ffanja: V gozdu.pfcce ž-vrgule, se ponlUicii vesele. ki lepy e.v.etv... . . ,Tud( zvončki žp bingljajo, v toplem'vetru se igrajo. Tam na ttati pod .grmičem čriček se T5ndiv zopet poje staro peSeni. "T lepo pesem . črt-čri-čri*.. OC OSMIH DO DESETIH MAT. Iz megle .so se zarežala okna. Ozka m zlovešča. Neznano čustvo mi vedno prešine srce, ko zagledam ta ozka okna, izza katerih zvene kriki neugnanih mladih bitij. Na šipah je debel prah in čudne obraze je nanje narisal hudomušni prsi mladega človeka. Pa saj ni vse tako žalostno med temi sivimi zidovi; okoli vogalov po ozkih hodnikih valovijo ruladi, neskrbni glasovi. Svetloba, ki se prikrade skozi ozka okna, ne more pregnati mraka mrzlih hodnikov, a vendar je med temi hladnimi stenami tojiko svetlobe in veselja. Ozka okna so neprijazno zastrmela vame, a tesen občutek se je razpršil, ko sem zaslišal vesele krike. Pohitel sem, ko sem videl, da bo vsak čas osem. Prijeten vonj dima iz pipe mi je dahnit v obraz, ko sem smuknil mimo sluge. Ko sem stopil v razred, so bili zvezki že razdeljeni. Zlovešče so se mi zazdele rdeče platnice teh šolskih zvezkov. Najtesnejši so taki trenutki pred šolsko nalogo. Sklepale so se zveze in pogodbe medsebojne pomoči, .Škoti« so barantali za takse. Boljša naloga te stane kovača. Za pet dinarjev dobiš še tudi 00! ; strani, Zazvonilo je. Stopil je v razred, i Ošpičeno nas je pogledal profesor skozi j očala. Mogoče m: je samo ineni tako zde-! Ib. Ko smo molili, setu pogledal proti j križu. Da bi mi pomagal? Mogoče, če si boš sam pomagal. Nataknil sem pero Uh zaškrtal z njim po papirju. Saj jc j šlo. Vse bi bilo tako prazno, pusto, mot-! no,' če bi ne bilo malo romantike ob ta-! kih urah. Malo išvindlanja«. Na razne .na£we. Pogledal sem tovariša. Zavijal je oči, kot nedolžen voliček in se ozrl kdaj pa kdaj proti profesorju s tako tie-; dolžnim pogledom, da se mi je zazdelo, ; da mu vidim okoli glave svetel sij. Ko pa je profesor obrnil hrbet in šel proti peči, je začel iz rokava vleči droben li-i stič. Hinavsko sc jc sklonil naprej in pisal. J - ‘j : ; v V tretji klopi sem sedel. Tedaj sem pod seboj zaslišal neko šumenje. Pogledal sem. O, čudo! Lep popisan listič je ; drsel po tleh proti zadnji klopi. Pogle- .* ... 1 «—« 1— I f "/ 1 I L Atlmi C* <\ dal sem bilže. Za vraga! Konjgj sem za- vrvic j, ki je vlekla skrivnostni lisffP Poškilil i držal smeh Zapazil sem drepo vrvic >, ■ sem nazaj in sem videl, kako je ščetina ovijal vrvico okoli prsta in previdno. Stran 10. »V e č e r d i k« V Mariboru dne 22. III. 1941 sebi. Preš;, , i r/rsa se sicer prime, vendar ne naprti•. i ija, ostane samo pri listih Okapeir, frs/.ii; dneh po razreUčeaju peso spe! . . Ijemo, tokrat mnogo globlje kakor v početku. Pri tem se mora pesa nekoliko ogrniti z zemljo, toda listi morajo ostati prosti in nepoškodovani. Sedanja kop je prav za prav zadnja .V naprej porujemo le plevel, če se pojavi. V tem času morajo biti listi že toliko razraščeni, da prekrijejo vso površino, zemlje. Če je listje še tako gosto ga ne smamo obirati, kakor delamo to pri krmski pesi. V listih sladkorne pese se pri-bira v prvem začetku hrana za razvoj korena, pozneje pa. za ustvaritev sladkorja in dozoritev. Spravljanje pese. Ko listje porumeni. ie znamenje, da je pesa dozorela. Sprva se suše večji, pozneje manjši listi. Nekako v početku oktobra pričnemo gomolje spravljati domov. Peso izrujemo z roko, pomagamo pa si tudi z lopato. V krajih, kjer se goji. sladkorna pesa na veliko za tovarne, imajo za izruvanje pese posebne vile. Gomolje dobro otrepljeino, da se oprosti čim več zemlje, nakar še nekoliko ostržemo in liste odrežemo tik pri izrastku. Pesa mora ostati nepoškodovana, sicer rada gnije. Spraviti jo je najpopreje na primerno mesto, da se posuši in šele nato v klet. Predno spravimo peso v klet, je treba prostor dobro očistiti in pobeliti z apnom. ' Klet naj bo suha in zračna, drugače se pesa rada kvari. Deset resnic o koristnosti sad\a Setev ovsa Oves moramo prav zgodaj sejati, v gorkih krajih že koncem februarja, pri nas pa' navadilo v začetku marca. V hribovskih krajih se ravnajo po pregovoru, da je najboljši čas za setev, kadar cvete breza. Zgodaj sejan oves daje mnogo boljše zrnje in sploh več pridelkov kakor pozna sejani. Najbolje storimo, ako zemljo ovsu že. jeseni pripravimo s tem, da jo pred zimo preorjemo in pustimo v surovih brazdah. Ko bi brazde ozelenele, je treba njivo spomladi še. enkrat preorali, seveda nekoliko bolj plitvo, da nam zimska vlaga prehilro ne izhlapi. Za seme je treba odbrali najtežje zrnje. I lil semenskega ovsa bi moral tehtali najmanj 15 kg. Za I ha potrebujemo 300 do 10'I litrov semena. Na lahki zemlji storimo prav. ako setev povaljamo z valjarjem, da liani oves prej in enakomerno izkali. RAZPOKANA LI R V O P15I STVKEJSI1I CESNJAII se ne sme z drevesno strguljo šiloma ostrgali, kakor pri hruškah in jablanah. Kajti, če se češnji rani lubad, dobi smoliko. Ako pa se hoče staro skorjo ostrgati, naj se pazi, da se pri tem delu ne rani mlade lubadi. Slovenještajerska je ona prisojna lega pod soncem, ki rodi sad posebne prijetne arome in okusa. Naše sadje se takoj prikupi vsakomur, ko prvič ugrizne v sočno jal>olko naših Slovenskih goric... Mnogo se je pri nas naredilo za napredek sadjarstva. Sedaj pristopa kr. banska uprava k realizaciji načrta gradnje velikega sadnega silosa na Teznem pri Mariboru, katerem xt bo priključena ustanova za tehnično izkoriščanje sadja in njegovih odpadkov. S tem postaja Maribor osišče našega slovenskega sadjarstva ne samo v administrativnem in trgovskem, temveč Lu-di v tehničnem, vzgojnem šolskem in pridelovalnem oziru. Nakup posestva v Lepem dolu nad Mariborom s strani Prizada za državno poskusno slanico za peškaslo sadje izpopolnjuje Mariborsko sadjarsko in vinarsko šolo, tudi v vzgojno in tehnično praktičnem pravcu. Da je vsa la velika skrb za naše sadjarstvo upravičena in nujno potrebna, naj na kratkbo osvetli naslednjih deset točk. 1. Sadje je najboljša in najbolj zdrava ljudska hrana, ki nas krepi, zdravi, hrani in gasi žejo. 2. Vsebuje vse hranilne snovi; največ sladkorja, beljakovine, masti (olja), kisline, fermente (encime), vitamine in rudninske soli. j 3. Navedene snovi so v glavnem sesla- 1 vine tudi druge ljudske hrane, toda v 1 sadju so v najprebavljivejši in okusni obli- ki. •1. Sadje, sveže ,suho, ali konzervirano lahko zamenja drugo hrano, popolnoma pa slaščice. Najprikiadnejša hrana je sadje za otroke, ki ugodno vpliva na njihovo zdravje in razvoj. Sadje je koristno tudi za stare ljudi in bolnike. 7. V primeri z drugo hrano je sadje najcenejša hrana z ozirom na koristnost in kakovost hranilnih snovi. (i. Shranjujmo sadje tako, da ga imamo svežega do začetka poletja, ker je presno sadje najbolj zdrava jed. Tudi kuhano in suho sadje je za hrano v zimskih mesecih velikega pomena. 7. Predelujmo v alkohol in pijačo samo ono sadje, ki ni sposobno za čuvanje v svežem stanju, oz. za konzerviranje. 8. Sadjarji morajo že ob koncu zime podvzeli vse potrebno mere za osigura-n j e dobre, sadne letine: čiščenje, škropljenje, gnojenje. Od lepega in zdravega sadja ima sadjar veliko korist, ker ga lahko dobro proda kol namizno sadje. 9. Uporaba svežega sadja hrano dviga narodno zdravje gospodarstvo. 10. Vzgoja sadja na vsaki še nezasejani, a za sadjarstvo sposobni pedi slovenske zemlje, naj bo del naše kmetijske petletke. Konsum svežega sadja kot splošne ljudske hrane pa bodi naloga propagande za poboljšan je prehrane in zdravja našega naroda. Ki e; a’; in zdrav narod je s;.oxoben čuvali svojo državna in narodno neodvisnost. inž. Jaišp Teržan. za in ljudsko narodno Sadste ¥eč leslce ■ K nam uvažajo iz Italije na tisoče kilogramov lešnikov od debeloplodnih lesk in jih tu prodajajo po 50—55 din za kilogram. Vsega tega pa bj ne bilo potreba, če bi se sami nekoliko pozanimali za kulturo lešnika. Naše podnebje je kar pripravno, leg imamo tudi dovolj, treba je torej le malo veselja, pa bo šlo. Leska potrebuje rahlo, humtizr.o, bolj peščeno zemljo, ki nima nadtalne vode, a ji tudi ne ugajajo presuha tla. Ugodneje uspeva v nekoliko senčnih krajih in v bolj zavetnih i legah. Lesko razmnožujemo s plodovi, a tako dostikrat ne dobimo čiste vrste in nani mnogo kasneje rodi. Bolje je, če jo razmnožimo z grebenicami Mlade poganjke pripognemo, pritrdimo z dvema navzkriž zakoličenima palicama in jih zasujemo z zemljo vsaj 15 cm na visoko. Ko se grebenice zakoreninijo, jih v jeseni ali spomladi odrežemo in posadimo kot samostdjno rastlino. Leska v svoji skromnosti ne zahteva mnogo, vendar ako želimo dobiti več sadu, ji moramo vsako leto pognojiti. V ta namen rabi star preperel gnoj in dober kompost. Da se leske ne obrezujejo, to vemo vsi, izrežemo le stare in bolne veje. Ko lešniki dozore in prično padati iz čaš, lesko oberemo, lešnike pa spravimo v lesene lese in jih na zraku posušimo. Od debeloplodnih lesk imamo zelo veliko vrst in se je treba pred nakupom posvetovati s strokovnjakom, da se izbere prava vrsta za dotično, zemljo in podnebje. Nekaj nava-dnejših, a zelo dobrih vrst pa je: Beli Lam-bert, Hallejeva orjaška, Multiflora itd. Sg-evd v zdravilstvu Po naših hribih rasejo iglavci v veliki množini, posebno dosti je smrek in borovcev. Pod njimi pa rase kot podrast tudi brin. Vsi iglavci imajo v sebi mnogo zdravilnih snovi, ki so posebno sedaj najbolj koncentrirane v rrtladih poganjkih. Iglavci ne hranijo zdravilne snovi samo v mladih odganjkih, ten več tudi v lubju in iglah, brin pa tudi v storžih, jagode nazvanih. Pri zdravilstvu uporabljamo mlade P°' ganike in igle, ki vsebujejo smole, eterična olja in smrečno grenčico. Mladi poganjki, ki jih nabiramo spomladi služijo za čiščenje krvi, pri pljučnih bolehnih, pri kožnih izjAiščajih in lišaj.h. Za prsne bolezni pripravimo sirup na sledeči način. en del mladih, narezanih smrekovih poganjkov močimo 12 ur v enakem delu vinskega špirita (60 odst.). Nato prilijemo deset delov vode in precedimo. Tekočino stehtamo !i1 dodamo malo manj, kot še enkrat toliko sladkorne sipe, ki se hitro stopi. Kneipp je pripravil sledeče zdravilo prof putiki in revmatizmu: Vzame se en del kafre, dva dela arnike, dva dela smrekovih igel !!1 . 22 delov 60 odst. alkohola. S tem mažemo in natiramo bolne ude pri revmatičnih bolečinah. Pri nas je doma tudi jelka (abies alba). Ki je smreki podobno drevo. Od nje se loči '7 tem, da dozoreli storži vise navzdol, igle so dvoredno razvrščene in spodaj belkaste Zdravilne sestavine so: terpentin in abietin __tef eterična olja, ki imajo najfinejši in najprijetnejši vonj. Obara mladih odgankov žene na vodo in ( je dobro sredstvo pri krčih v želodcu in šibki prebavi, jemljemo jo po eno žlico trikrat na dan. Igle jelke rabimo za kopeli proti škrobutu in revmatizmu. Kilogram jelkovih igel kuhamo v dobro zaprti posodi deset minut, nato precedimo in zlijemo tekočino v toplo kopel, ki naj traja deset minut pri 27 stop. R. Proti lišajem napravimo sledeče mazilo: 125 gramov nesoljenega sirovega masla razpustimo -na ne prevročem štedilniku ter mu dodamo 12 g čiste jelkove smole in 4 g belega voska. Ko se vsebina stopi, jo dobro pomešamo in zlijemo v pripravljene posodice. BRAZDA SC PMI <>’* ‘ NJI NE SME SVETITI To jc staro kmetsko pravilo in zelo upravičeno. Ako so brazda ob strani in na dnu sveti, jr zamazana in zrak nima pristopa v zemljo; zrak, prav za prav kisik v zraku, pa je ono, kar stori zemljo rodovitno in kar gnoj razkraja. Zato bo zemlja po pomladanskem oranju, pri katerem se brazda sveti, vselej nekoliko slabe je obrodila. Spomladi se mora zemlja od pluga drobiti. Jeseni ne .škodi nič, ako se brazda in grude svetijo, kajti zimski mraz zemljo zdrobi in zrahlja. CEPI«, KI SO NEKOLIKO NAPETI so še dobri za cepljenje, vendar se morajo takoj uporabiti. Seveda so za cepljenje v aprilu, oz. marcu oni cepiči boljši, ki smo jih narezali januarja ali februarja, in smo jih zagrebli v zemljo ali pesek. V WwV»V.' - \AAAAA V /VWvWV VVVVVV . VVVVAAAAAAVVVVv SAAAAVVVA V VVAA'. ’. Vv\AA/»V V*A\A. \AA.\A.\AAA. VV V\A, V/ previdno vlekel. Skrivnostno je šuštelo pod klopmi. Preskrivnostno, da ne bi zaslišal profesor. Od kod bi neki prihajal ta šum? Škileče so se zazrle oči po razredu. Pogledal sem »ščetino«. Dobrodušni obraz se mu je nekoliko zaostril. Nehal je ovijati vrv. Profesor je zmigal z glavo in stopil zopet proti oknu. A po nekaj korakih je znova obstal. Zopet je zašuštelo. Vrnil se je in šel med klopmi. Tedaj ga je zapazil, kako se je premikal po tleh, lep, popisan listek. Pa mu je takoj izginil izpred oči. Hudirja, kaj je živ? Stopil je naprej. Zopet ga je zapazil. »Ščetina« pa je vlekel, vlekel. Saj je šlo za življenje. Sedaj ni ovijat vrvi okoli prsta. Ko je čudo izpod klopi profesorju zopet izginilo izpred oči, je bil listič že v varnih rokah. Parkrat je »Ščetina':; še nedolžno zabingljal z glavo, požrl slino, nato pa mu je pero zaškrtalo po prazni strani. Hiteti je moral, mnogo ča1 sa je porabil za nevarno akcijo. Profesor pa je hodil od okna do peči, od peči do okna. Le kdaj pa kdaj so se zabliskala očala po razredu. Za hip so obstala peresa na papirju, potem pa je bilo zopet slišati le škrtanje. * Ko je zazvonilo, smo zmetali zvezke na kup in živahnost je zavladala, ko so se za profesorjem zaprla vrata, »ščetina« si je mencal roke in zvijal vrvico. Sosed je izza rokava potegnil ozek in dolg listič, ga zmečkal in nesel v peč. Ko je zazvonilo, je stopila v razred profesorica, majhna in drobna. Tiho jc pogledala po nas in ookimala, da smo sedli. Hrup pa ni utihnil v klopeh. Prose- če se je ozrla po nas in stala vsa negotova in boječa na odru. Potem je vzela svinčnik, da bi pregledala domače vaje. »Saj ni bilo nič!« Njen glasek se ni slišal v hrupu. Saj smo vedeli, da lažemo; tudi ona je vedela, pa ni rekla nič. Stopila je nazaj proti katedru. »Do drugič bi prosila, če bi lahko naredili«. Kakor ponižno prošnjo je izrekla te besede. Pretepel bi tovariše, ki so rjuli, veseli, da so jo zopet ogoljufali. Da bi čutili količkaj hvaležnosti? Kje pa! ču» dno se mi je zdelo, da so tako slepi. Zasovražil sem jih, kričače: Ona na odru pa ni vedela, kaj bi storila. »Kaj bi čitali? Mogoče to? Mogoče ono?« Tovariši so se zakrohotali. Potem je začela nekaj razlagati. Njen glasek je plaval med to druhaljo kakor liha prošnja. Gledal sem ji v obraz in jo poslušal. Ne vem kako to, rad sem imel to nežno bitje, ki jc stalo boječe na odru in sc začudeno oziralo po razredu. Ko je zazvonilo, je odšla tiho iz razreda. Nihče ni vstal, kakor da je ne bi bilo. Sklenil sem: stopil hor.i k njej, rekel ji bom, naj postane bolj stroga, naj napiše nemirneže v razrednico. A nisem imel poguma tega storiti. Nekaj tednov pozneje je neke ure ni bilo. V razred je stopil profesor. Dolg in suh. Osorno je kriknil žc, ko je vstopil. Glasovi so onemeli, glave so se sklonile, srca spoznala. Prepozno ... FILOZOFI] A TONF. VATO Pri srbohrvaščini je. »Punčka« razgraja in vpije; >Kakšni lenuhi ste, Naloga je izpadla slabo. Samo dva sta pisala prav dobro«. Marjan vpraša: »Koliko?« Meni pa kar uideta samo dva prsta v nebo, češ pisal sem »cvek«. Miran se nasmeji in reče: »Čestitam. Jaz imam sigurno • pinca:. -Punčka« preide na to, da pravi rede posameznim učencem, sštrenem« no klopi, MiJfc že ve. Izvlečeva denarnici in že se ^Pne »nogomet« s preluknjanimi parami. Kar naenkrat reče Miran: »Šest : dva za mene' kmalu nato pa »,punčka’ naju opazuje!« Obrneva s« ■> narediva obraze, kot da bi bila žc svetnika tukaj na zemlji. »Punčka« obrne pozornost drugam. Miran se niti ne obrne, ko šepne: Postavi gol! Seveda ga po- stavim in zopet gol. »Vraga, ti imaš danes izredno srečo«, mu rečeni. Nato vščipnem Mirana v roko in oni mi seveda vrne. Začne se »punska« vojna na .; morju in na kopnem«. Končno se naveličava. Začnem zehati in pogledam na uro. »še deset minut, o bože milf! Potem kliče »punčka mene. Tudi vi ste pisali slaho«, mi reče. Seveda , ii odvrnem, »saj- je filozofija samo za sed-"i in osmi razred, ne pa za četrtega«; »Kaj ti gobezdaš? No, daj sem, da bomo brali tvojo filozofijo. Oprosti, dragi četr-tošolski filozof, kako teorijo pa zastopaš? Mogoče krščansko ali materialistično? Kantovo ali Aristotelovo, Platonovo ali celo sholastično Tomaža Akvinske-ga?« Jaz pa sem molčal in si mislil: En norec lahko več vpraša, kakor sto pametnih odgovori.« Radi ugovarjanja me zapiše v razrednico. Drugo jutro. Razredničarka zahteva od mene knjižico, da mi vpiše ukor. Ko ga vpiše ,mi vrne knjižico in reče:-»Do srede, jutri podpis. Drugič pa več ne filozofiraj!« To moje filozofiranje je bilo prvo in najbrž tudi zadnje, vsaj v taki obliki. A MIC A ZVONKO ROMIH Anica s postelje skoči, glavo v vodi si namoči, pa zobe si še umije, kavo v kuhinji popije. Ko vse to je že storila, in skodelico pomila, brž še posteljo pospravi, na dvorišče se odpravi. Punčko svojo tam pestuje, pravljice pripoveduje; ko pa spet se noč stori, sladko v posteljci zaspi. GLOSA K II LETN'KU VZM Zn to kopo »pismarjev« omenim naj- j plodovitejšega .prozaista VZAl-a .v letu1 1940, Stanka Pahiča. Z veseljem sem u-gotovil, da je njegov napredek iz lanskih poizkusov do letošnjih črtic precejšen in očividen. Njegova snov je različna. Kmečke slike mu niso toliko uspele (Razkrinkano čudo, VZM, 26; Neprevidna zaupljivost, VZM, 27), ne toliko zaradi nerazgibanega sloga, ampak zaradi snovi same: Pahič ne zna prijeti snov v vsej dognani epiki, temveč se spušča v podrobnosti in zaide na stranpota. Zelo do-; bre, četudi psihološko premalo podčrta-' t;e, so njegove študentovske novele (Prodane knjige, VZM, 40 41; Zlata ura, VZM, 45 48), nekoliko slabši pa njegovi spomini iz otroških let: bolehajo na sen-, timentalnosti in nejasnem izražanju (Hra-: stova veja, VZM, 46; Izgovor, VZM, 42; Osepnicc, VZM, 37; Krivica, VZM, 38). Pahič je bolj izpovcdovalec, ki pa ne zna snovi oblikovati do napete zgoščenosti. Ponekod je. prisiljeno liričen, posebno v oprsih narave, kar bralca moti. Daije omenim Igorja Saoioroda, v VZM-u 1939 najboljšega pripovednika. Letos sc ie umaknil v ozadje in poda! ie nekaj del. V začetku jc njerrov slog zelo plastičen (Trije kralji, VZM, l). nato pa je popolnoma zašel v krog Cankarjeve umetnosti in poslal njegov epigon (Pesimizem!). O tem nas prepričajo njegove črtice (Misli, VZM, R; Lenartov'1, pričakovanje, VZM. 16; Pohuišanie. VZM ?!• 97 ['-'bdn o hreoeneniu, VZM, 3’> Kakor v slogu, tako je tudi miselno e gon Cankarjev. Toda v nekaterih realističnih črticaii spoznamo, da sta njegov lirizem in sentimentalnost lažna in nedo-življena (Pot v šolo, VZM, 15; Gluha loža, VZM, 39). Šele koncem leta opazimo prve korake samostojnosti k novemu izražanju (V kinu, VŽM, 43—44), četudi nas konec črtice spominja na Cankarja (\7. knjige »Ob zori«). Za njim omenim Jelko Meškovo, ki se rada topi v solzah in z jokavostjo skuša reševati težke probleme (Bratje, VZM, 32; Hrepenenje, VZM, 21), veselega Ton'ka, ki opisuje »križe in težave študentovskega življenja« (Zločin, VZM, 22; Nekaj mojih sladkih uric, VZM, 37), psihološkega Anč’ča (Razbito okno, VZM, 27; Tobak, VZM, 23) in Toniku sorodnega MAT-a (Inšpekcija, VZM, ^8). Slavko Zajko je ustvaril nekaj dobrih realistčnih proz (Pobrane breskve. VZM, 30; Vidov Marcel, VZM, 53), Vladko Kos pa napisal nekaj črtic, ki imajo svoio šibko stran v' solzavem razpoloženiu (Moj otrok, VZM. I 3), drugje pa v nrisiHeni nanetosti kriminalnih zr»odb (Zločin drja Moora?. VZM, 28—31). Na koncu pa še nnšf-vem nekoliko imen, ki niso mnogo veliala, ne po kvaliteti ne oo kvantiteti: fitr>'nn H., Pavel Gaal, Thoniir in Franc šdnipf-Tako smo pogledali v bežni b iriči nro-zo, ki je bila objavljena v VZM-u 1940 (letnik uredila: Ivnn Potrč do maja, da-tie pa Rnd'yol Pehar). Iraotoviti p-- -i">o i'"-"--* 'k «i|. ki so tekom leta pojavile, a tudi snov jc Zammm&sit1 Poscdnia pssma Oporoke, ki so jih pisali vojaki, zroč smrti v oči Ogenj uničujoče vojne je spet zanetil | ves svet. Milijoni in milijoni neznanih jjudi so uklenjeni v tajinstvenio Kolesje ler ne vedo, kdaj jih bo doletela zadnja minula življenja, kdai bodo poslednjič Pogledali smrti v obraz, nato pa strmoglavili v nepovrat. Nekaj čudovito tragičnega mora biti v ljudeh, ki pišejo svoja zadnja pisma na krvavih poljanah. Poglejte za primer pisma treh nemških vojakov, ki so padli na bojiščih. 1914 Albert Mayer, prva žrtev svetovne vojne, padel 2. oktobra 1914 pri Jon-cheryu. Muhlhausen, 31. julija 1914. Okoli mene je vse tiho, zato imam časa, da mislim na vas, svoje mile drage doma. Čudovito je to navdušenje* točno tla sekundo marširajo patrole, niti en čevelj, niti ena patrona ne manjka, vse, vse je v redu. Če dela tako tudi naš sovražnik, potem bomo imeli vražji posel. Od 9. ure zvečer do 6. ure zjutraj moramo sedeti tukaj. To je že četrta noč, ko moram poslušati brnenje brzoja-va in zvenenje telefona. In vendar, vse niti se zbirajo pri meni, vsa povelja, vse, vse prihaja k meni, in jaz delim dalje. Znabiti vas to pismo ne bo več našlo, morda šele takrat, ko bomo jaz in moj polk tani, od koder ni vrnitve. Ne da bi bil pesimist, ali nekak občutek pozornosti gloda v meni, v vsakomur med nami, pa vam zato kličem srčni: zbogom! Dragi roditelji, mar niste ponosni, ker imate tri sinove, ki se borijo za domo- vino r 1917 Giinther Ulrich Totzke, rojen 13. avg. 1899 v Berlinu, padel 12. X. 1917 pri St. Soupletu. (Odpreti le v slučaju moje smrti) _______________Četrtek, 11. X. 1917. Odkritosrčnost Vojna jekleni tudi osemnajstletnike. Bodite tudi vi, ljubi-moji starši, jekleni proti boli. Živite vedri naprej na tej zem- ga morajo prenašati toliki.in toliki tisoči drugih. Povej otrokom, naj bodo ponosni na lji ter bodite vsaj malo ponosni na svo-! svojega očeta. On je izvršil svojo dolž- — Da, draga moja, vzljubil sem te tisti trenutek, ko sem te prvič videl! — In pred tem? — Ah, pred tem sem bil srečen! jega sina. V takih mislili umiram, v nadi, da se nad vami nisem razočaral. Nocoj bomo napadli. V zgodnji zori nas bo zbudil alarm. Jaz pojdem prvi s svojimi vojaki, kajti prodreti moramo v prvo linijo. Ni težko umreti, toda ure nevarnosti so strahovito grenke in vroče. Ne vem, ali bom izvršil povelje. Muči me neizvestnost. Ali bom uspel? Če umrem kot junak, tudi to bo uspeh. 1940 Anton Forster, rojen 20. XII. 1904, nadel 31. VIII. 1910. Nekje na Zapadu, 31. VIII. 1940. Draga Marija, vsak hip bo pričelo. Nihče ne ve, če se še kdaj vrne od ondod. To pomeni, če čitaš te vrstice, da se nisem vrnil. Tudi ti moraš doprinesti svoj delež, kot ga doprinašajo ter n o st in dal svoje življenje za domovino, da bi njim bilo nekoč bolje in lepše. Marija, ne joči! Ne joči za menoj, bodi hrabra! Bog z vami! — Tvoj Anton. Obrežm motorm coini •••• - * c J V'" w % ~ - • Strahoten doživljal potapljača Pred nedavnim je doživel razburljivo avanturo neki potapljač, ki se je v bližini mesta Taragone potopil v globino, odkoder je hotel dvigniti nekatere predmete s potonule ribiške ladje. V globini ga je iznenada napadla ogromna osme-rokraka hobotnica, ki se je s svojimi lovkami kakor kača zagrizla v potapljača. Pošast je bila velika okoli štiri metre. Potapljač je v zadnjem trenutku dal znamenje na palubo broda, odkoder Maskirane obalne baterije ob Kanata Pustolovsko dekle rta ameriški križarki Ameriška križarka »Long« je zapustila San Diego v Kaliforniji in odplula proti Havajskemu otočju. Vreme je bilo prekrasno, morje mirno ko olje. Ko se je križarka že precej oddaljila od kopnine, so mornarji na dnu broda odkrili mlado dekle ter ga odvedli pred kapitana, rekoč: »Komandant, odkrili smo vohunko!« Mlado dekle je bilo oblečeno v modro mornarsko obleko, kakršno navadno nosijo ladijski strojniki. Obraz in roke je imela namazane s sajami in kotomazom. In po ničemer bi se ne razlikovala od ladijskega kurjača, če bi ji slučajno ne padla z glave kapa ter se ji ne zasvetili le pi rjavi kodri. Jokala je. Kapitan ladie jo je strogo vprašal: »Za koga vohunite?« »Prisegam vam, da nisem vohunka,« mu je v solzah dejala. »Vse vam bom povedala.« Shiriey Dala. tako ji je bilo ime, je bila prodajalka pri nekem urarju v Michi- ganu. Vsako soboto je hodila v kino' ter neprestano sanjarila o Hollywcodu. Nekoč je videla film, ki se je odigraval na Havajskih otokih. In si je mislila, kako je ondi krasno, kako ves dan sije sonce in kako ondi režiserji odkrivajo nove Moderni Diogen se je spustil v morje. Z veliko težavo so mornarji privlekli iz globine onesve-ščenega potapljača in pa hobotnico, ki ga je bila popolnoma ovila s svojimi lovkami. Žival, ki je žive niso mogli odtrgati od žrtve, so ubili, potapljača pa zadnji hip rešili iz grozotnega objema. filmske zvezde. Ker pa je hotela postati za vsako ceno filmska igralka, je sklenila, da pojde na Havajske otoke. Odpotovala je v San Diego, ameriško vojno luko. Križarka »Long« je bila pripravljena za odhod. Da bi lahko prišla na ladjo, si je kupila mornarsko obleko ter se skrivoma splazila na križarko. Preiskava je ugotovila, da govori dekle resnico, vendar pa je bila lepa Shir-ley Dale kljub svoji naivni odkritosrčnosti obsojena na 30 dni zapora. „Medeni ledni v letalu1' Tudi ta novost je kajpada iz Amerike. Neka letalska družba je ugotovila, da na večjih progah zelo radi potujejo ftiladi pari na svoja poročna potovanja. Ker pa na zračnih progah ni predorov, je nekemu iznajdljivemu ravnatelju prišlo na misel, da bi uvedli v potniških letalih posebne kabine. Njegova misel je bila sprejeta. Tako imajo sedaj že mnoga ameriška potniška letala kabine z napisom »Rezervirano za novoporočence«. Družba pa kaj rada vabi na poročna potovanja z letali, češ »Medene tedne morete najlepše preživeti v letalu«. m )k it — Slednjič mi je uspelo uresničiti svoje davne sanje: zdaj imam torej hišo v dve nadstropji! DR. VLADIMIR BREZOVNIK: ALBANIJA VTiSE S N SPOMINI l. Začetkom marca leta 1918. — nedelja je bila so nas vkrcali na 3000 Ionski parnik ..Sundor Hc-gedis‘‘, da odplovemo v deželo skipetarov. Pred Kolorom smo čakali noči, čakali pa smo tudi na Občinska cesta, ki veže Sv.Vid pri Ptuju z Dravinjskim in Majskim vrhom ter Lubslavo, je v obupnem stanju. Za pešce je slaba ,za vozove popolnoma neporabna. Voznik ne more priti po tej cesti s praznim vozom iz Haloz do Sv. Vida, ker sega blato ponekod nad pol rnclra visoko, na mnogših mestih pa še več. Te dni je vozil, voznik nekaj drv iz Haloz. Sredi ceste je obtičal, moral je zmetati drva kraj ceste, voz in živino pa so dobesedno izkopali iz globokega blata. Ali res ni mogoča skrbeli za to cesto? Odgovorni naj vzamejo stvar resno v pretres in tako omogočijo Haložanom dovoz in izvoz. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri »Otrok ljubezni" (Usmiljena laž), pustolovščina v mongolski slepi s Hildo Krall v glavhi vlogi. p Kino Koval predvaja danes in juhi »Ognjeni vrag". n Brivski rekord je dosegel Jugoslovan Frank Pardus na brivski tekmi v Chicagu. Posebno razsodišče ga je proglasilo za najboljšega brivca v Chicagu. n Pižmovke so se po presledku nekaj let pojavile v velikem številu po .Medmurju. Najtežje je prizadela okolica Belice. Radio 110 od mlad 48. Del voza 50. Vzklik 53. Ploskovna mera 54. Reka v Italiji 55. Vrsta maščobe 57. Znamka motorja 60. Železniška proga 61. Moško ime 63. Moško ime 64. Drevo, ki nam da domači čaj 65. Pritrdilnim 66. Pijača starih Slovanov 68. Jc rdeč, kadar je kuhan 70. Dozorelo žito 75. Reka v Evropi. Navpično: 2. Bodrilnica 3. Grška sveta gora 4. Kos, komad 5. Ploskovna mera 7. Vrtišče 8, Število 9. Tam v srbohrvaščini 10. Ploskovna mera II. Foto aparat 13. Del telesa 15. Kmetov pridelek 17. Del telesa 19. Staro ime za Rim 20, Plemenitaš 22. Ga uporabljajo kovboji 24. Egipt, božanstvo 26. Bodrilnica 29. Zvonijo vsako nedeljo 30. Vojaški čin 33. 33. Piostor za bikoborbe 35. Tisti, ki riše 37. Naselbina 38. Igralna karta 40. Izdelek iz mleka 44. Posoda za mleko 47. Reka v naši državi 49. Nočni ptič 51. Dejanje sile 52. Doba v srbohrvaščini 54. Kadilni pribor 56. Pritrdilniča 58. Moško ime 59. Okrajšani veznik 60. Kazalni zaimek 62. Del telesa 64. Pasje ime 67. Mizarska potrebščina 69. Ga dobi vojak, če napreduje 71. Pijača starih Slovanov 73. V»klik za neugodje. Nedelja, 23. marca Ljubljana: 8.15 tamburaški orkester, 9.15 češke narodne (pl.); 10.15 komorni Irio; 13.02 koncert operne gl., 17.30 operetna gl. (pl.); 18.15 narodne pesmi; 19.30 »Naši iz Amerike pojo in govore"; 20.30 koncert L Rucha in Ro; 22.15 prenos lahko gl. iz Nebotičnika. Bedgrad: 7.30 slovenske narodne poje .1. Dornik, 18.15 plesna gl.; 20. 40 zabavni koncert Ro; 22. prenos gl. iz kavarne; 22.50 plesna gl. Praga: 11.30 pisan koncert; 17.25 zabavna gl.: 18.15 zabavni spored; 22.30 veselo rajanje. — Sofija: 13.25, 18. in 21. lahka in plesna gl., 20. ruske romance in pesmi za zbor. Beromiinsler: I 1.30 iz novih filmov; 15.45 plesna gl.; 20.35 lahka gl* Budimpešta: 12.30 orkestralni koncerl; 15.45 prenos z nogometne tekme med .lusko; 21.15 lahka gl.; 22 goslavijo in Madžars cigani; 23.25 plesna Ponedeljek, 24. marca Ljubljana: 12. bolgarska gl. (pl.); 13.02 vesel spored Ro; 17.30 Ro; 19.50 deset minul zabave; 20. prenos iz Zagreba: (svečani koncerl Filharmonije). Beograd: 18.35 slovenske pesmi prtjo sestre Kregar; 19.10 koncert Radij, zbora; 22. zabavni koncerl; 22.50 plesna gl. Praga: 15. lahka gl.; 16,25 Dvorakovi »Ciganski napevi"; 17. lahka gl.; 22.30 komorni koncerl. Sofija: 12..M), 19. 21.25 in 22 lahka in plesna glasba; 20. simfonični koncert Brahmsovih skladb. ki nam podaja v močnih prizorih trpko mladost velikega izumitelja in dobrotnika človeštva Thomasa A. Edisona. Gosgoda?s^Bwesfl Preskrba koruze za industrijo Pooblaščen iz uredbe o prometu s ko-ruxo je trgovinski minister v sporazumu s preskrbovalnim ministrom, s kmetij-ftini ministrom in hrvaškim banom Predpisal pravilnik o preskrbi industrij-skih in obrtniških podjetij s surovinami predelavo. Ta pravilnik predpisuje Predvsem to, da se za proizvajanje špi-•'■'ta v industrijsko ali obrtniške namene "e sme uporabljati zdrava koruza za ljudsko in živinsko prehrano brez dovoljenja preskrbovalnega ministra, odnosno bana banovine Mrvatske. O.d tega niso izvzeti niti tisti, ki imajo lastno koruzo i*i industrijska ali obrtniška podjetja. Industrijske in gospodarske' predelovalnice špirita, kakor t+idi ostala industrijska in obrtniška podjetja, ki v proizvodnji uporabljajo koruze, morajo prvenstveno upo- rabljati havarirano koruzo, ki je neupo rabna za ljudsko in živinsko prehrano, kolikor posamezna podjetja ne bi mogla zadostiti svojim potrebam proizvodnje s to koruzo in je ne bi mogla dobiti od Prizada ali Pogoda, kar pa morajo dokazati s potrdilom teh ustanov, bodo zahtevala dovoljenje za uporabo zdrave koruze. Pravilnik tudi- urejuje uporabo drugih zdravih in za ljudsko ter živinsko prehrano uporabnih surovin (pšenica, rž proso, soržica, oves, krompir in fižol) v kolikor so ti proizvodi racionirani tako, da se bodo mogle te surovine uporab ljatl v industrijske namene samo po odobritvi preskrbovalnega ministra iivna predlog ministrstva za trgovino in industrijo. Trgovci o »stopiran-u« cen »Trgovski list« citira v »Hrvatski pri-vredi« o stopiranju cen. Poudarja, da je vzrok zviševanju cen zviševanje davščin, taks, tarif, mezd ter ustanavljanje onih ustanov, katerih »komplicirana administracija ovira normalni proces oskrbovanja, distribucije in proizvodnje«. Pravi, da je prava ironija, da se je misel o sto-Pirauju cen pojavila v času zvišanja blagovne 'železniške tarife. »Ce je pri nas kako stopicanje cen potrebno, poterh je to potrebno pri obremenjevanju z davki, taksami in novimi tarifami. tPotrebno je. da se stopira inflacija raznih novih ustanov, predpisov in naredb, ki ovirajo normalno kroženje blaga. Nadalje je potrebno stopiranje pri ustvarjanju raznih novih fondov, ki na stajajo z obremenjevanjem našega uvo za in izvozu! Intervencija in uprava Prizada, DipDrisa, Pogoda, Prevoda požira 3% vrednosti vsega našega izvoza in uvoza, t-.-j. nad 300 milijonov din! Inicia-torji stopiranja cen so resnično imeli zelo nesrečno roko, ker so to krilatico vrgli v javnost ravno v času, ko se pripravlja našemu izvozu in uvozu nova obremenitev v višini približno 130 milijonov din, ki jih bodo morali plačati samo v'zvezi s kontrolo direkcije za zunanjo trgovino.« Sprejme se SLUŽKINJA za vsa hišna dela, ki zna nekoliko kuhati, poštena, z daljšimi spričevali. Naslov v ogl. odd; »Večernika«, 242)4-2 ŽENSKA za lahka vrtna dela se sprejme v cvetličarni Weiler 24180-2 ^ „La Dahjiatienun1' jc dobila za komisarja ravnatelja Pogoda dr. Košaka, - ki naj bi predvsem skrbel /.a izvedbo elektrifikacije v Hrvatski, za katero se ji' družba obvezala v posebni pogodbi z državo. T« prstvice je država prenesla na banovino, ki sedaj skuša vprašanje rešili s pomočjo novega komisarja. g Poljedelski stroji ir. SSSIt bodo raz-siavljeni prvič v Jugoslaviji na beograjskem velesejmu od 10. ‘20. maja. Živinorejski in poljedelski del velesejma bo lotos precej razširjen ter so z deli že. začeli. Sejmišče je letos razširjeno^Sr dobi novi paviljon na površini 3.500 m-. Hažširjeija bosta tudi madžarski in češko-moravski paviljon. g’ Ža 24 milijonov din so naranlc vloge pri Državni hipotekarni banki v februarju ter so znašale 1182 {lapi 1204). milijonov. Naloženi fondi in glavnice javmh ustanov pa so nazadovali za Irt milijonov na .>18.5 milijonov '(lani 27iir. Dolg finančnega ministrstva je padel od 731 na 088 inihV 7jonov, pasivni tekoči računi pa so se povečali na 8365 (lani 2562:. SLUŽKINJA za vse, pridna in čista, ki zna kuhati, ljubiteljica "otrok, dobi službo Naslov v ogl. odd-»Vcčernika«. 24193-2 Iščemo takoj samostojno GOSPODINJSKO POMOČNICO po možnosti Notranjko ali Dolenjko, k tričlanski družini v Zagrebu. Predstaviti se v Mariboru.- Cankarjeva S/l. desno. 24208-2 Ta teden bo naša uprava . ustavila pošillanie lista vsem naročnikom, ki so prejeli opomin, pa niso dolžne naročnine poravnali. — Kdor ne želi, da bi m naprava list ustavila in da ne bi s tem izgubil pravice do smrtno nezgodnega zavarovanja za din 10.000- naj takoj nakaže dolžni znesek. t»VEČERNIK« uprava do 20 hesod stanciu i davkom vred 15.— din. Vsaka nadaljnia beseda I.— din. Kdor išče služho plača za tak oj-las namesto 15.— din satuo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko Iu obrtno reklamo na stancio namesto 15.— din 20.— din. Vsaka nadaljnja beseda v teli oglasil) stanc 2.— dlil. Za pismene odgovore dede naslovov v malih oglasih znaša posebna pristoihina 3.— din, kateri znesek je treba nrlložiti v znamkah. Male oglaso ic treba plačati tako) pri naročilu. Pri pis nenlh naročilih so lahko olača v znamkah, /a vse male oglase, če so debelo tiskani velja dvojna tarifa. KAM, KJE? Jo 20 besed ?<- dtn /saka nadaljnja beseda 3 din Zelo DOBRO VINO že od din Hi naprej, Tsche-’ ligi pivo in dober sadjevec po 5 din dobite v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici 24301*1 Ir 20 bese*i 15 din vsako nadaiim. besgdtf 1 Jin ŠTUDENT Piava daie ins rukKile iz vseli predmetov sredfiie^ Sole. posebno /. francoščine-nemščine, srbohrvaščine z literaturo itd. Dopise na npra vo »Večernika« r.od ■ I ust ruk .ii,- 24327-2,1 Iščemo PLAČILNO NATAKARICO srednjih let z znanjem sloveli šeinu iu nemščine ter tnalo kavcijo Vprašati gostilna < .1 u denuacl . Ptn1- 24135-2 'ediiSaL KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU,UTRUJENO' STI IN BOLEČEMU VNETJU NOG,TRDI KOŽI, KURJIM OČESOM IN OZEBLINAM DIN 3,- 6-IN 12,- m »o 2w besci i.1 lit. ••seda » PRODAJALKA izvcžbail;! \ mešani stroki se sprejme. Pismene ponudbe I) ul 'Cimi)! i nu oglasni oddelek Večernika-. 2-1178-2 R! JA MOJSTER za tovarno testenin, popolnoma samostojen, lahko dobi stalno službo zasigurano mesto. Ponudbe z navedbo /.ulite v iu re erene le poslati na iPublleitas«. Zagreb. Iliča 9, Ipod 'Testenina«. 21191-2 SLUŽKINJO vajeno kuhe, ljubiteljico otrok, sprejme mala uradniška družina Informacije pri Kovačič Slovenska ulica 10-_______________________ 24284-2 FRIZERKA z daljšo prakso, zmožna kav 'cije» radi samostojnega vodstvu frizerskega salona na isvoj račun se sprejme takoj. Vprašati iz prijaznost: Gove-dič ud.. Prešernova 19. ___________________ 24280-2 KUHARICA Vopdmbina vešča vse kuhe-!< opravlja deloma tudi dru-na hišna opravila se sprejme k mali rodbini odraslih 5onudbe pod -Zanesliiva« na ogl odd »Večernika« 24279-2 ŠIRITE >Vf:CFRNIK. Vse za gospode; obleke, perilo, kravate i d Vam nudi. .saic^nsje M. Kotnik Marij} o i G i a ; .k i trg poslopje Grajskega (trna ' 2 URARSKA POMOČNIKA za takoj išče A. Janko, urar. Maribor. Tedenska plača din 400—600. 24297-2 POMOČNICA za damsko krojaštvo se sprejme takoj Salon Zidarič, Maribor. Stolna ul. 3. 2427'4:2 KROJAŠKI POMOČNIK ze velike komade se sprejme. Istoram se sprejme vajenec. Krojaštvo Mlinarič, Slovenska 26- 24258-2 ŠIVILJSKO POMOČNICO u vajenca-ko sprejmem Gorenjak Belčič, Orožnova ul. 5-24257-2 1 Trajni kodri . sanio pri Pavli, Specialiteta trajne, brez vodne ondula-cije, fitnesečna pismena garancija- Najmodernejši salon. Najboljša po* strežba po nizki Ir ccnah Salon ..Pavla" Koroška 8 TRGOVSKA POMOČNICA mlajša moč. želi nastopiti službo takoj in tudi na deželi. Ponudbe® na ogl. odd-»Večeruika« pod »Poštena«. 24320-3 VAJENCI-(KE) do 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din TRGOVSKI VAJENEC s primerno šolsko izobrazbo, od strogo poštenih staršev, ne nad 15 let star, se takoj "sprcinie v trgovino z mešanim blagom' Hrana iu stanovanjc v hiši. Ponudbe na naslov Golenko Anton. Sv Miklavž pri Ormožu 24213-4 MANUF.4KTURIST 18 let star, bi spremenil službo zaradi nadaljnje izobraz- j D be. gre kamor koli. Ponudbe ;, DKlV.isKE.OA VAJENEC se sprejme v krznarstvu Šo-per .1.- Maribor,. Glavni trs 9-24202-4 VAJENCA na osi odd- »'Večeruika« pod ''ci ,seJc. žc sprejmem ta-»Vesdfie do dela«. 24206-3 kot. Dobi placp. frizer. Moče 24270-4 Iščem NATAKARICO dobro seryirko in katera dobro obvlada netjiški jezik Nastop takoj. Naslov v ogl. odd. »Večeruika«/ 242,35-2 Iščem resno ne pod 18 let staro ŽENSKO dveletnemu otroku in malemu gospodinjstvu. Ponudbe na upravo »Vcčernika« v Celiti pod »Nemščina« 24308-2 LESNI MANIPULANT vešč vseh pisarniških, gozdarskih in ekspedicijskih -del-zelo praktičen za nakup lesa* išče takojšnje zaposlitve Gre tudi za preddelavca ali Slično. Ponudbe na ogl. ' odd. »Večeruika« pod »Zanesljiv in vesten«. 24204-3 TRGOVSKA POMOČNICA >.elo pridna, želi svojo službo menjati- Cenjene dopise pro* sim poslati na ogl odd. »Večernika« pod Mlada zanesljiva moč« 24182-3 TRGOVSKA POMOČNICA iz trgovske ljubljanske obite-lji, zmožna strojepisja, nemščino in ostalih trgovskih pisarniških poslov išče službe v Mariboru. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večeruika« pod Mlada zmožna moč«. 24030-3 - .. ■ Sprejmem v delo razna ROČNA DELA Nabrežini ulica 4i Pobrežje. 24.307*3 Iščem VAJENCA za krojaško obrt. Vprašati v gostilni Škerbot, Bolfenko-va 5,. Nova vas pri Mariboru 24326-4 pRI /A ŽIVČNI SLABOSTI poskusile fašiete On* i»*oi 110 Dofe' »c v vi«k> ick» i*lj' poJijemo M flolli*rno oštcn in zanesljiv zakonski par kateri prevzame oskrbo lužice v Zg. Radvanju. Naslov v ogl odd. »Večeruika« 24140-5 ' zastopnik za prodajo vina iu žganju, gilen in pošten, s primernim jamstvom se sprejme tako! dravsko dolino in Koro-ko. Ponudbe na podr Vcčernika* Ptuj. 24313-2 SLUŽBO IŠČE fo V) Hesed 12 din hcsed.3 ] vsakn nadaiinia šCeni primerne zaposlitve kot TRGOVSKI SLUGA ali skladiščnik Ponudbe na oglasni oddelek »Večeruika pod »Mlad iant 24157-3 IZOBRAŽEN FANT ojaščine- prost, vešč slovim skega, srbohrvaškega ter nemškega jezika, išče služb > luge, ••'ortirja d sličnega Zmožen kavcije. Naslov v oglasnem oddelku Večerni- ka 24093-3 KONTOR1STKA /. enoletno prakso v pisarni in trgovini, perfektna v slovenščini. nemščini, srbohrvaščini- slovenski in nemški stenografiji, išče službo- Ponudbe pod »Mlada moč«. ____________________ 24254-3 TRGOVEC z dežele išče za svojo hčerko. staro 30 let. primerno zaposlitev s 1 prilom 1041 pri boljši ' družini v Mariboru-Želena družabnost z družino v sv riio priučit ve nekai nemščine zato nekai mesecev brezplačno Ponudbe pod j vFamilijarna« na ogl. odd !-Vcčernika«. 24280-3 KROJAŠKI POMOČNIK , vojaščine prost, išče delo v lioljši delavnici ali na dom ločne ponudbe na ogl odd. »Večeruika« pod ■ Moško in damsko« 24318-3 Odda se KUHINJA iu soba. Poljska 8, Pobrežje. _______________________24195-5 Komfortno TRISOBNO STANOVANJE s kabinetom v centru mesta odda Spodnještajerska ooso-iilnica. 24232-5 SOBA IN KUHINJA se odda za 1, maj Cena 210 dinarjev. Dr Verstovškova 32. Pobrežje. Maribor 24218-5 SOBO IN KUHINJO oddani s i aprilom Šolska ni 4 Pobrežje 24300-5 SOBA IN KUHINJA na podstrešju se odda za 150 din Nova vas- Vrecel- Rotova 3 24267-5 Součjio ENOSOBNO STANOVANJE razgled na vrt. blizu kolodvora in Oarka oddam 1 2 boljšima osebama. Naslov v ogl. odd »Večeruika* _____________________ 2424.3-5 2 SOBI in kuhinja se odda Mlinska ulica 18- 24305*5 STANOVANJE sončno, i. dvema sobama ali 2^ strogo sep. sobi. se odda. Krasna lega in uporaba vr’a Vprašati v trafik.; v gradu. M2M-5 besed 15 din. beseda 1 vsaka din nadalinia STANOVANJE IŠČE do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Iščem STANOVANJE setoječe se iz ene sobe in kuhinje ter pritiklin v centru ali neposredni bližini Ce~ lia. Naslov v upravi. Celje. .24309-6 PREHRANA S 1. aprilom se išče OPREMLJENA SOBA v bližini kolodvora- Naslov v ogl odd Večernika 24173-9 STAREJŠI GOSPOD Ki živi dolgo časa v Mariboru. išče pos‘eljo pri pošteni. družini v sredini mesta, kjer ie svetlo in toplo. Na-'. vrata 24304-9 NOVA ZGRADBA ; soba. kuhinja- vrt. 25.000—-. jHiša- štiristanovanjska. velik J vrt, 85.000-— Moderna dvo-stanovanjska vila- vrt, din 350-000. »Rapid«, Gosposka ska 28 24286-11 DVE MODERNI slov: št Barvarska ti! dobičkanosni hiši. 1,000-000— Velika izvrstna lega, več 900.000 in 600.000 Gosposka 28 50.000 in gostilna •tanovanj, »Rapid« 24287-11 do 20 besed 16 he din. s«' i 1 vsaka din nadaljnja SOSTANOVALEC se sprejme lia hrano in stanovanje. Frančiškanska 21-1. desno-_____________24288-7 TRI GOSPODE -sprejmem na hrano in stanovanje. Slovenska ulica 8-1, lia dvorišču. 24269-7 do 20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din za LOKAL trgovino ali obrt Stritarjeva ul 5- oddani. 24142-10 LOKAL za bife ali drugo obrt oddani Naslov v ogl odd »Večernika«. , 24245-10 Prodani DVOSTANOVANJSKO HIŠO na Pobrežju Naslov v ogl-odd. »Večernika«. 24295-11 Prodam HIŠO z dvema sobama, kuhinjo, kletjo, verando. Vprašati Zrkovska 70 24241-11 Kupim HIŠO ali poses-vo, tvlačani takoj 80.000. Ponudbe z natančnimi pojasnili poslati na ogl odd- »Večernika« pod »Takoj 80.000« 24247-11 TRGOVINA z vinom in žganjem- protokol ran.i cioLirc vpeljana, ki obstoja is čez 30 let, se radi bolezni lastnice ugodno proda z vsem inventarjem-odremo in vso zalogo. Kleti ostanejo kupcu na razpolago. Naslov v ogl odjd Večernika«___________________24312-11 NOVA HIŠA soba, kuhinja. drvarnica, 2700 nr zemlje, na Teznem, se proda za 38.000 din Vpraša se Pobrežje. Aleksandrova 18- 24306-11 STAREJŠO VPOKOJENKO ali podobno sprejmem na hrano in stanovanje v svrho jospodinjstva Ponudbe pod Solidarnost« Večernika na ogl odd. 24238-7 lo 20 besed 15 din. vsaka nadalinia beseda 1 din LEPO OPREMLJENO SOBO i-ddam dvem gospodičnam ali dvem gospodom v Jerovško-v'' 74.______________ 24161-8 Sprejmem SOLIDNO GOSPODIČNO na stanovanje. Einspielerjeva št 24, pritličje. Melje _______ 24196-8 Jo 20 hcsec! 20 din. vsaka nadaljnn beseda ' di" GOSTILNA na prometni točki v večjem trgu se odda v najem. Naslov v ogl. odd 24210-11 NJIVO dam v najem v Tomanovi ulici. Naslov v ogl odd Večernika« 24200-11 Proda se vinogradno in SADONOSNO POSESTVO, pol ure iz Maribora. Vprašati v ogl. odd »Večernika«. 24197-11 OPREMLJENO SOBO sončno, čisto, s posebnim \ hodom z eno ali dvema posteljama poceni oddani. Vprašati Krekova ul. 19. zvonec Huclier. 24194-s Prodam HIŠO primerno za nadzidanje in staro opeko Naslov v ogl odd. »Večernika«. 24184-11 Lepa OPREMLJENA SOBA strogo separirana. se takoj ? odda. Meljska cesta 29-1 __________________ 24291-8 Prodam ENODRUŽINSKO HIŠO 7. velikim vrtom, novo zidano. Delavska 18, Zg. Radvanje, Maribor. 24177-11 Leta SONČNA SOBA z dvema posteljama se takoj odda boljšima solidnima gospodoma Antonija Pall, Razlagova 24-11 24283-8 OPREMLJENA SOBA za 1 ali 2 osebi se oilda s 1-aprilom- Koroščeva št. 7-1.. vrata 5 24282-8 PRAZNA SOBA n rez štedilnika (isti se lahko postavi) se odda takoi Ta-horska 3-______________24186-8 V VILI OB MORJU oddam sobo ali stanovanje z ali brez hrane. Ponudbe pod »1 rogirka« na ogl oddelek »Vecernika<.___________24183-8 OPREMLJEN4 SOBA s posebnim vhodom, sončna, prahu prosta se odda boljšemu gospodu ali gospodični s 1- aprilom. Koroška c- 68. 24270-8 Prodam HIŠO njivo pri veliki cesti (1400 m2)- Cena din 15-000 .Šabeder Franc, Rače 195. 24172-11 Proda se HIŠA ,dve sobi, kuhinja, klet, sado-nosnik in lep vrt v izmeri 1770 nr zemlje. Poizve se Dobrava 36 24171-11 'Ugodno prodam POSESTVO pet oralov, z gospodarskim poslopjem Leskovar Ignac, Leskovec, p- Pragersko. 24188-11 Najboljša NALOŽITEV KAPITALA! 2 in pol jolii velika njiva za parceliranje ob glavni cesti naprodaj. Zg. Radvanje 50. 24192-11 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda 1—2 osebama z oskrbo ali brez Gosivejna 7. vrata 6. ' ____________________ 24242-8 OPREMLJENO SOBICO takoj oddam moški osebi, Studenci, Ciril-Metodova 4. 24317-8 Prodani PARCELO 1002 nr ograjeno, s studencem. in hišo s 1754 m'-’, ali s 752 nr zemlje, istotako ograja s studencem. Vprašati Kramar, Dobrava 47- Tezno. Dvonadstropno STANOVANJSKO HIŠO s poslovnim lokalom v Ptuiu, na dobrem mestu, se pod dobrimi pogoji odda ali proda. Ponudbe poslati pod -»Prilika« na ogl. odd- »Večernika«. 24212-11 IDEALNA BRIVSKA KREMA KULTURNEGA GOSPO I KRSTNE GARNiTURL 'in vse perilo za novorojenčke Otroške oblekce. nogavičke razne kapice ,v veliki izbiri. Nove koiribineže so pravkar dospele pri »Lia«. Aleksandrova cesta 19 ___________________ 24290-13 KOVČKI ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge. nahrbtniki, gamaše, nagobčniki za pse itd- vse v veliki- izbiri priporoča Kravos, Maribor, Aleksandrova c 13. 24154-13 ŽGANJARNO kompletno urejeno- z večjo zalogo Prvovrstne slivovke brinjevca, likerja- cca 100 sodov :n tilonov koti' in ostal.? :.rii kline ugodil' prodamo Ponudbr P »100 000 na egi oad Večernika« 24321-13 MUIM ■ MUIMI GOSPOSKA U t I m io 20 besed 15 din vsaka beseda 1 din adallnia ŠIVALNE STROJE popravlja hitro, dobro in poceni mehanik Kovaf. Maribor, Mlinska 10 24285-14 Moderni SODAVIČARSKI STROJ skupilo s sifonskimi in poka-ličinimi steklenicami ter zaboji poceni naprodaj Ponudbe -na ogl odd. »Večernika« pod »24205«. 24205-14 Kupili’ uonr>. .iiiran.cno SVETLO OMARO za obleke Pirnat. Glavni trs 18-1 24293-17 Proda se dobro ohraniei,a POSTELJA z vložkom in madraci P™’ ska ces'a 35 2427547 MEHKA SPAI NICA ugodno naprodaj rad' sel! ve. Naslov v ogl odd. černika« POHIŠTVO O sreči v zakonu odloča n'°’ derno pohištvo izdelano Prl »E V.a«. mizarstvo za stan°" vanisko opremo. Zaupaj ®-. svrja naročila- Maribor- Frali čiškanska 12 DVOSTANOVANJSKA HIŠA se proda. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 24239-11 Prodani PARCELE in lii.šo. Izve se pri Vajngerl Medvedova ulica, Pobrežje, Maribor 24237-11 IHŠA velikim vrtom, se proda. ;• Radvanje, Firmova 36. 24234-11 Prodam LEP TRAVNIK pri dolenjskem kolodvoru v Ljubljani Pripraven za večjo vrtnarijo ali kaj sličnega. Zraven vodovod, elektrika in tekoča voda. Cena 14-— din za nr. Skupna pa cca 75.000 din Šuštaršič Leopold, Maribor, Wattova ulica 3. 24394-11 TRGOVINA mešano blago, zaloga, inventar v mestu. Parcela 600 nr pri delavnici drž. žel. »Triglav« realitetna pisarna. Maribor. Aleksandrova 12, tel. 25-34 24302-11 Radi prevzema drugega Po sla dam v najem DOBROIDOČO TRGOVINO z mešanim biagom v podeželskem PT"inetncm mestu z letu mi prometom čez tri milijone dir? riev. Potreben ka pital za prev/tm zaloge dii 5OO.0J)O.—. Ponudbe na ogl. odd- »Večernika« pod »Izvrstna eksistenca«. 24319-11 Nujno se proda VILA z 18 opremljenimi višinskem mestu Pou ogl vLetO' iščarski odd »Večernika« sobami v Ponudbe kraj« na 24328-11 TR1STANOVAN.JSKA HIŠA velik vrt s sadonosnikom se takoi prc.-da Vprašati Obrež csla 25. Siucenci. 24322-11 DENAR STAVBENA PARCELA pri postaji Hoče zelo ugodno naprodaj. Informacije Tezno, Krekova 4. 24263-11 do 20 bese o 20 In vsaka nadaljnja besed* 2 din Kupimo HRANILNE KNJIŽICE Kmetskega hranilnega in ao-sojilnega doma. Bančni kom. zavod, Maribor, Aleksandrova cesta 40 24018-12 POLOVICA DVOSTANOVANJSKE HIŠE vrtom, na levem bregu, prodam. Potreben kapital din 85.000 Naslov v ogl odd Večernika«. 24256-11 J kcsma< KREMA ZA BRITJE Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah KRASNO POSESTVO 16 oralov, 6 minut od železnice. ugodno naprodaj- Ponudbe pod »Št. 24251« na ogl odd »Večernika« 24251-11 Za vsako svrho pripraven MALI DVOREC s parkom v lepi legi se proda v okolic; Maribora. Ponudbe Tia rgl odd. »Večernika« pod «Nuino« 24329-11 Kupim POSESTVO do 5 oralov zemlje, njiva, sa-donosnik, hiša z vrtom, sonč na lega ob železnici ali avto- I bušni progi. Ponudbe na ogl. ' odd. »Večernika« pod Plačam takoj« 24240-11 1 Kupim HRANILNE KNJIŽICE plačam po ugodni ceni. Konrad Uršič, trgovina. Koroška 63 24399-12 OBRT • TRGOVINA do 20 bese-4 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din PONIKl ANJE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro In poceni pri »Ruda«. Maribor- Trsteniakova ulica 5. 6177-1 TRGOVCI! Cvetlični med, vosek in la. orehova icdrca kupite najceneje v Medarni, Ljubljana. Židovska ulica 15- ____________________ 22541-13 ŠTEDILNIKE vseh vrst in posamezne dele ima na razpolago po nizkih enah in solidni izdelavi ključavničarstvo. Vojašniška ulica 14. Maribor. 23221-13 Prodam malo RABLJENO ŽAGO cirkularka za žaganje drv-Motor 5 HP. Naslov v ogl. odd, »Večernika« 24179-14 ŠIVALNI star, naprodaj. Kleindienst & ksandrova 44 STROJ din 600.—. Posch, Ale-24330-14 Prodam V1TEL.I (GEPL) poceni, v dobrem stanju. Kupim elektromotor na izmenični tok 4—5 k- s Kolarič Jožef- Neva vas. p. Sv Marko 24311-14 GRADIVO J;> 20 besed !5 din. vsaka nadalinia beseda 1 din Naieenejše kupite MIZARSKI IN STAVBENI LES, kakor tudi ves les za plote in brajde — kurivo, cement, apno, poljčanski pesek- Trgovina Kraser. Studenci 23557-15 PONIKLANJE pokromanje, posrebrenje itd. najbolje in najceneje izvršuje tvrdka Dolenc-Škrinjar in drug, Maribor- Miklošičeva ulica 6. 24022-15 CEMENT stalno na zalogi. Ehrlich, Studenci, Aleksandrova 62 ' 2425.5-15 POHIŠTVO-OPREMA Jn 20 besed 15 din vsaka uadatjnja beseda 1 din SPALNICF M nil NICE KU HINJE vseli vrst v naimodernelših lastnoročnih izdelavah dobite- zalogi oohištva va c. 48. Aleksandro 4311—1 Prodam OTROŠKO POSTELJO Vprašati Aljaževa 16. pritličje desno. 24203-17 Prodam KOMPLETNO POSTELJO stojalo mi rože in citre Studenci, Radvanjska 50. 24146-17 Oddani dobro OHRANJENO POHIŠTVO iz trdega lesa. Aleksandrova cesta 18-11. 24277-17 National« REGISTRIRNA BLAGA INA s 6 predali naprodaj. Bole. Koroška c. 20, Maribor 24151-13 Proda se poceni SVETILKA na petrolej ozir. elektriko ter mizarska miza (skobelnik) različnim orodjem Vprašati Cvetlična ulica 31, pri Alojziju Babiču. 24292-17 POHIŠTVO vseh vrst iz trdega in mehkega lesa ter posteljne vložke, tnadrace, oiomane in likalne mize proda Makoter, Krekova 6. 24273-17 Prodam DIVAN mizo, stol, veliko Marijino sliko, dve cvetlični stojali. Ogled dnevno od 2. do 4- ure. Gosposvetska 17-1 - bvo 24272-17 INŽENIR 37 let star. imam v gotovini 100.000 din. mesečno plačo 5000 din, iščem zakonsko dru žico. Navodila daje proti nakazilu din 10.— »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10 ______________________24229-19 VDOVA popolnoma sama, ,ze!o lepa židovka, dota v gotovini 2.500.000 din, iščem zakonskega druga Navodila daje proti nakazilu din 10.— »NADA*;, Zagreb. Jelačičev trg št. 10. 24230-19 STROJEVODJA 34 let star, mesečna plača 2,000 din, iščem zakonsko družico. Prednost imajo šivilje in slično Navodila daje proti nakazilu din 10-— »NADA«. Zagreb, Jelačičev trg št 10. 24231-19 ŽELEZNIŠKI INŠPEKTOR upokojenec, vdovec, 60 leti rim, kat-, izredno soliden, mesečna pokojnina din 3000.—. Živi v Zagrebu, želi spoznati: gospodično, vdovo iz boljše hiše, lahko iz province ali mesfa, staro do 55 let Informacij i>ošil;a proti nakazilu d n 10—- v znamkah »FI* DES«, Zagreb. Vlaška »Ve-24264-17 24246-1? KOMPLETNA SPALNICA v staronemškem slogu s® ugodno proda. Vrazova 9-Hj-levo._____________24233-17 Proda se SPALNICA obstoječa iz trodelne otnarc, postelje, nočne omarice v dobrem stanju. Ponudbe nj* ogl. odd. »Večernika« »Spalnica«. 24315-117 KOMPLETNA JEDILNICA staronemška. se ugodno pt°" da Naslov v ogl. odd »Večernika« 24303-1? ŽENSKI KOTIČEK 'o 20 besed 15 din vsaka nadalial3 beseda I din TRAJNI KODRI garantirano, takoj valoviti; pri gledališki frizerki Mariei Požar, Vetrinjska II Vajenka sc sprejme. 24268-1S HALO DAME! KOMPLETNE TRAJNE KODRE z najnovejšim aparatom i>! preparatom, najnovejši model. garantirano, nizke cene-Barvanje las. Samo saloit Kosem, Meljska cesta 63 24266-18 ŽENITBE - DOPISI do 20 besed 20 i*in. vsaka nadaljnja beseda ? din MOŽ star 32 let, ločen, trgovsko na obražen, želi spoznati v svrho skupnega življenja družico, tudi na deželi. Pismene ponud be na oglasni odd- »Večernika« pod »April«. 24106-19 Bolje SITUIRAN GOSPOD išče lepo simpatično prijateljico do 28 let starosti, katero bi tudi gmotno podpiral Odgovor s sliko na upravo »Večernika« pod »Strogo diskretno«. 24163-19 VDOVEC vinogradnik, 30 oralov v Sl-goricah, sem v najboljših letih, želim takoj poročiti energično gospodinjo s premoženjem, do 40 let s aro Dopisi na ogl- odd. »Večernika« pod »Ljubiteljica cvetlic«. ______________________24147-19 ZDRAVNIK 39 let star, mesečni dohodek 5 do 6000 din iščem zakonsko družico. Navodila daje proti nakazilu din 10.— »NADA«. Zagreb, Jelačičev trg 10 24227-19 V Mariboru dne 22. III. 1941 »V e č e r ti i k» Stran 15. &(ti ItOtMtfaI vseh vrst, novi modeli poceni pri Si w¥. Novak »SATANELA — 821« imate dopis v ogl. odd. »Večernika« pod isto šiiTo — prosim odgovor. 24175-19 , VDOVA 48 let, brez otrok ali katerega koli svojca, zelo solidna, dota v gotovini okoli 60 000 din- Poseduje tudi lepo hišo •Ji parcelo v Zagrebu. Poročila bi boljšega gospoda do GO let. Informacije pošilja proti nakazilu din 10.— 'v znamkah »FIDES«, Zagreb. Vlaška ulica 66. 24222-19 GOSPODIČNA 25 let, rira--kat„ damska ši-vilja, prvovrstna, zajamčeno čiste preteklosti, solidna in Prvovrstna gospodinja Dota din 40.0|)0.— in dediščina. Poročila bi prijetnega gospoda 'z dežele ali mesta. Informacijo pošilja proti nakazilu din 10.— v znamkah »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66. 24223-19 DRAŽESTNA 1NOZEMKA 19 let stara, dota v gotovini 10,000.000 din, iščem zakonskega druga. Navodila daic proti nakazilu din 10— »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10 24228-19 GOSPODIČNA osamljena, želi isto takega gospoda, inteligentnega, od 30 let dalje, za skupne nedeljske izprehode. »Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večerni-ka« pod »Osamljenost« 24244-19 ŠEF STANIČE 35 let, visoke postave in. strogo soliden, mesečna plača din 2 500.— in s stanovanjem v naravi. Poseduje večje nepremičnine v vrednosti din 700.000—. Poročil bi boljšo gospodično. vdovo, ločenko do 40 let z dežele ali mesta. Ponudbe je poslati z dm 10.— v znamkah na »FIDES« Zagreb, Vlaška 66 24224-19 Prodani MOTORNO KOLO »Triumph« 350 ccm, novo, prosto vožnje ob nedeljah, vozi na domače kurivo »Al-fanol« Kranner. Dobrava 47-Tezno. 24220-22 PLATO VOZ prodam, Sodna ulica 15. pritličje levo 24271-22 ŠPORTNI VOZIČEK se proda Nasipna ulica 32, Pobrežje. 24295-22 iniiiiiiirurnnifii Kupim dobro ohranjeno HARMONIKO od 60 basov naprej. Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Kromatična«. 24255-20 Prodam PIANINO črn, skoro nov, za din 8000. Barvarska ulica 7 24248-20 tHeška mda srajce, kravate, pižame, nogavice in vse ostalo v veliki izbiri v modni trgovini los. Paš - Maribor Slovenska 4. — Tel. 21-92 motorno kolo »Zundapp K 500« s prikolico, skoraj novo, se ugodno proda Braha. Ruška cesta 27 ^___________________ 24265-22 MOTORNO KOLO * 500 ccm, s prikolico, malo voženo, sc ugodno proda-Naslov v ogl. odd »Večernika«. 24252-22 Prodam ŠPORTNI VOZIČEK Delavska 14. 24249-22 Novo žensko kolo se poceni proda Naslov v ogl. odd »Večernika«. 24236-22 MOTORNO KOLO 100 ccm. ugodno naprodaj. Ogledati »Intra«, Mlinska 8 24331-22 LOČENKA ugodne zunanjosti, dota v go tovini 400.000 din, iščem moža, kateri ie voljan biti samo moj. Navodila daje Proti nakazilu din 10— »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. ____________________24226-19 DVE MARIBORČANKI šivilji, želita resnega znanja z državnima uslužbencema. Dopisi na ogl. odd. »Večernika« pod »Vesela pomlad« 24187-19 POMAGA.I mi čintprej! Lojzka. 24262-19 GOSPOD 23 let star s kapitalom din 80.000 — in mesečnim zaslužkom 2000.— din želi znanja z gospodično iste starosti. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Srečna ljubezen«. 24261-19 ŽELEZNIČAR hišni posestnik, star 45 let, želi radi osamljenosti spoznati vdovo ali gospodično do 35 let Neanonimne ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Vesela spomlad« ___________________24260-19 Sternih# po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Nov naslov: I. Kocmut, Meljska cesta 1 GOSPODIČNA z majhnim posestvom. 32 letna, želi poročiti državnega nastavljenca ali vdovca upokojenca. Ponudbe na oglasni odd- »Večernika« pod »24169« 24169-19 GOSPODIČNA 23 let, rim-kat., zelo lepa edinka, dobiva mesečno rento din 2000.—, dokler žive starši. Po smrti staršev podeduje okoli din 2,000-000.—. Poročila bi boljšega gospoda Diskretne ponudbe ie poslati z din 10.— v znamkah na »FIDES«. Zagreb, Vlaška 66._________________24225-19 GOSPODINJO starejšo, inteligentno, ki - bi ljubila otroka iti ga vzgajala išče gospod. Dopise s sliko in opisom življenja na ogl. odd »Večernika« pod »Mirno življenje«. 24323-19 GLASBILA 1o 20 besed 15 din. vsaka nadallnfa heseda i din KLAVIR ugodno naprodaj Strossma-jericva 8, pritličje, vrata 1. 24165-20 Prodam 5-CEVNI RADIO najuovejši model, cena polovična. Kdor ljubi glasbo, naj ne zamudi prilike Naslov v ogl. odd »Večernika«. 24216-20 POUK do 20 besed 15 diti, vsaka nadaljnja beseda 1 din POUK v nemščini in konverzaciji nudi učiteljica po najboljši metodi in nizki ceni Vprašati Frankopanova 61. 24198-21 SACHS MOTOR 100 ccm, prodam za din 2200 Vpraša se pri hišniku, Maribor, Koroščeva 2 24316-22 PRIDELKI do 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din VINSKI SOD hrastov, skoraj nov, cca 38 lil ter manjši se prodajo poce ni. Vprašati pri Petrovič, Lan gcntal ob Pesnici. 24143-28 Kupim PESO ali belo repo. Bctnavska 43. 24209-23 Specijalna delavnica za previjanje, popravljanje elektromotorjev ln dinam Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji za pogon in diname za luč. Fr. Perčinlii elektrooodietie- Liubliana. Gosposvetska cesto 16-Teleion 23-71. RADIO APARAT najnovejše izdelave z magičnim očesom, kupim- Ponudbe na ogl. odd »Večernika« pod »Gotovina .3152«- 24314-20 .la> na borza dela v Ljubljani potre&uie iiuin« večje število: kovLutstruua« jev, rezkarjuv (fre/.erjcv), preciznih mehanikov, raoru, Kopališka ul, G. DNEVNI HED: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev bilance za lelo 1010., razdelitev čistega dobička in absolu-torij upravnemu svelu. 4. Volitev v upravni svet. 5. Volitev v nadzorstveni svet. 0. Slučajnosti. V Mariboru dne 17. marca 1941. 'nko Pogačnik s. r., predsednik. Stanko Detela s. r., ravnatelj. lilasovalno pravico na občnem zboru majo oni delničarji, ki najkasneje 3- dni pred občnim zborom založijo delnice v ravnateljstvu tiskarne. ZAHTEVAJTE BfeESPlAČHl CENIKj ZAGBEB, NIKOLICEVAIO Stran 16. Veliko izbiro čfsto volnenega blaga za damske in moške spomladanske ola- £& \t A $ šče, obleke, kostume ter nepremočljiv; M T' hubertus loden, blago za uniforme. Vse krojaške potrebščine dobite samo v Maribor (pri glavn- policiii> 1 Nainoveiši model; £!«'”“ otroških vozičkov, dvokoles in delov, šivalnili strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pri F. Baljel " "asl Slane Bergant, Maribor Aleksandrova cesta 26 ♦ Telelen št. 26-14 i Modemi š!ageosla knjigi dražji. NAROČBIi SPREJEMA za založnika pisec: ANDREJ Ž M V V C, ravnatelj vinarske šole v p., Maribor. Gregorčičeva 22 Naznanilo! Naznanjam cenj občinstvu, da vodim %UtiSfSkO &btt naprej, ter «*e vsem ceni, strankam priporočam Klojcnik Marifa slikarstvo, Tezno — Ptujska cesta 44 pri Mar boru Naznanilo! Podpisana hndu DREXLER vljudno sporočam cenj občinstvu, da sem otvo-rila lastno delavnico za izdelovanja moškega perila. Jamčim za prvovrstno izdelavo in sc najtopleje priporočšam. Mam FRIDA DREKLER avtobus (»ostaja vogal Stritarjeva — Betnavsku izdelovanje moškega perila MARIBOR, Betnavska ct?s»a 23 POSOJILNICA NARODNI DOM v Mariboru a. t o, i, na 1 starejši slovensk denarn zavod v Mariboru 1 REZERVE BLIZU D5N 12.000.000 - .Grad sreče* PUTNIK, Maribor-grad, Tei. 21-22 m 21-29 glavna kolektura državne razredne loteriie začne s prodajo srečk za I. razred 42. kola dne 18. marca 1941 Vljudno Vas vabimo, da čimprej naročite Vaše srečke. Izrežite spodnjo naročilnico in jo še danes odpošljite na naš naslov! Zamislite se v lepo vsoto . . . Din 65,000.000' Tukaj odrezati! in odločite Se ! Glavna kolektura državne razredne loterije »GRAD SREČE« Putnik, Maribor MARIBOR Grad Naročam pri Vas sledeče srečke za 42. kolo: komad Va po din ICO*— komad */« po din 50’— a S srečkami mi pošljite tudi Vašo položnico Čitljiv podpis , Točen naslov - i izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna tl. d., odgovarja MILAN MALOVIC v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 iu ucrave štev, 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11.409.