Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulic« štev. 15.
y. urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Žostatopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo ae popuat.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in {»'aznikov ob £5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravnistvu:
za colo loto G gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld. GO kr., na meaoc GO kr., pošiljatev na dom volja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10gl., za pol lota 6 gld., za četitlot.a2gld. 60 kr. in za j od en mesec 86 kr.
Štev. 74.
V Ljubljani v sredo, ‘28. maja 1884.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
S l.junijam prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naroebo ob pravem času ponore, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to v čini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na p&sku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
nft mesec ................  gld. —'50
d« konca	septembra .................  2-—
„	„	decembra..................  3-50
za donašanje v hiš« vsak mesec 9 kr.
Po poiti:
na mesec ...............,	.	.	.	gld.	—'85
do konca	septembra.................  3'25
„	„	decembra..................  5-85
Signum temporis.
V	imovitem obrtnem predmestji dunajskem, v Mariahilfu, vršila se je 26. t. m. državnozborska volitev, katera je vzbudila občno zanimanje po vsej Avstriji. Tujcu, ne poznavajočemu naših razmer, bode to zanimanje nerešena uganjka. Numerično razmerje velikih parlamentnih strank je dandanes tako, da en glas več ali menj v državnem zboru nikakor ne odločuje: tudi osobi kandidatov niste bili taki, da bi se mogli ogrevati za jednega ali drugega. Tu se ni boril kolovodja državnozborske frakcije za sedež v parlamentni palači, Slo je le za to, ako prodere miren trgovec Neuber, homo novus v političnem gibanji, ali če bode izvoljen dr. Pattai, mož, čegar ime s* skoraj ne moremo misliti drugače nego v tesni zvezi s protižidovskimi izgredi. Svoje govorniške lavorike si je pridobil mladi odvetnik in varovanec rožnovskega vlastelina v okajenem ozračji dunajskih gostilnic, pri pol-nein kozarcu penečega piva in v jako mešani
Listek.
Vienx Saxe.
X.
Kakor ima vsak narod svoje lastne običaje in noše, tako ima tudi gotove besede in fraze, katere rad in pogostoma rabi, in iz katerih krepkosti in originalnosti so hoteli kulturni zgodovinarji sklepati tudi na narodovo krepkost in žilavost. Da taki izrazi se vč da niso vzeti vselej iz posebno elegantnega ali saj dostojnega jargona, to je naravno; kajti rabi jih vender le prosti narod, ki ne živi, knkor mu vkazuje etiketa ali kakov „komplimetirbuchM. Tako se spominam, da je nekov učenjak hotel sklepati iz neke — sicer popolno naraven produkt označujoče, pa vender ne za tisk ali za količkaj dostojno družbo spodobne — besede, katere baje v Nemcih po kmetih in morda tudi malo višje
družbi, s kojo sigurno nikakor ne simpatizu-jemo. Vladi in avtonomistični večini, na katero se naslanja, bode tudi vse jedno, ako zastopa šesti volilni okraj dunajski v zadnjem zasedanji pristaš zedinjene levice, kakor dosedaj, ali ako pridobi Bismarckov uneti čestilec Scho-n er er drugega zvestega pobočnika, kateri bode sodeloval pri onih hrupnih prizorih, s kojimi svetelski ljudski tribun čestokrat prekinuje parlamentarno jednoličnost na srčno radost škandalov potrebnega dela galerijskega občinstva.
In vendar smelo trdimo, da volitev, katera se je predvčerajšnjem vršila v Mariahilfu vsled svoje simptomatične pomenljivosti daleč nadkriljuje vse dopolnilne volitve, kar smo jih imeli tekom zadnjih pet let. V šestem volilnem okraji dunajske stolnice, poleg notranjega mesta najvažnejši postojanki nemško-liberalne stranke, dobil je njen protivnik skoraj 1000 glasov — in le z nečuvenim naporom ter s pomočjo tolikokrat zasmehovanih dunajskih demokratov in privržencev Luegerjevih prodrl je po srditem boji z raztnerno neznatno manjšino priporočenec iste levice, katera je pred kratkim še oblastno poudarjala, da se vse prebivalstvo glavnega mesta navdušuje za njene uzore. „Dunaj se buni“ — proti levici, to je dokazan faktum, in glasni „bo-sianah", katerega včeraj in danes intonujejo velika dunajska glasila za tekstna uverstenja in borzno reklamo, ga ne morejo zakrivati in zanikati. Navdušeni njih slavospevi vzbujajo naše milovanje ter nas živo spominajo na strahopetnega potnika, kateri v samotnem gozdu trepeta pred razbojnikom a vendar pogumno žvižga in poje, da bi prikrival bledo grozo, ki mu šibi kolena.
980 glasov, oddanih za Pattaja v Mariahilfu — to je vidno znamenje, da so šteti dnevi levičarske slave v dunajski metropoli in da bodejo uže pri prihodnjih splošnih volitvah, kadar pritisnejo petakarji, drugi možje izbrani zastopnikom cesarske stolnice.
In kedo bi mogel zanikati, da je manjšina sama zakrivila preteči ji propad! I mi priznavamo, da se v njenih vrstah nahajajo odlični talenti, govorniška sila, bogato teore-
gori silo pogosto rabijo, ako jednemu ali drugemu kaj po volji ni, — da prav to kaže neko posebno krepkost in vztrajnost nemškega rodu, in da dokler ta beseda ne bo izginila,
— tudi nemški rod ne bo umrl. Mož ima prav, kar se tiče pogoste rabe onega izraza; celo klasično nemško slovstvo ga je vzprejelo, in nihče manjši, nego Goethe ga je pisal dvakrat menda, v „Faustu“ in v nGotzu“; kar se pa tiče konkluzije našega učenjaka, o tem soditi ne moremo, ker to bode vender le jedina zgodovina spričala. In do tjžt je še dolgo, dolgo.
Pa recimo, da ima mož tudi v tem prav! Potem mora itak nas veselje navdajati o osi-gurjeni žilavosti in vztrajnosti svojega slovenskega roda,- y kaj ti naš trdi Gorenjec in itak naš uljudni Štajerec, in vsi okrog do sinjega adrijanskega morja, — vsi imajo par takih krepkih besed, s katerimi odrivajo nepovolj-nosti od sebe, veleč sicer strogo imperativno nekaj naravnega — naturalin non sunt turpia
— akopram sta si ukazujoči in oni, kateremu velja ukaz — v svesti, da izvršitev povelja
tično znanje in praktična skušenost. A vse te prednosti razveljavi jedna vekovita resnica, da od gole negacije ne more živeti nobena politična stranka. Levica se bojuje za načela, katera nimajo bodočnosti v naši državi. Nestrpnost proti verskemu izpovedanji v verskem, zaničevanje nenemških narodnostij v narodnem, stroga centralizacija v državopravuem, neomejena nadvlada premičnega kapitala v gospo-darstvenem oziru, — to so vzori in vodila za to stranko, in predenj da mine leto, odgovarjali jim bodejo tudi dunajski volilci, da narodne mase druge bogove iščejo za svoja svetišča nego so maliki združene levice. Dobrohotni, lehkoživi Dunajčan se je naveličal večnega prepira, sprijazniti se hoče z nenem-škimi narodi, ob enem pa zahteva, da se kmalu vršijo neobhodno potrebne reforme na gospodarstvenem polji, da se kmalu prične složno, plodonosno delovanje.
Svesta si konečne zmage, gleda avtonomistična desnica v jasno bodočnost. Uže prihodnje volitve bodo — ako se ne spremeni sedanja vladna sistema — izdatno ojačile vrste njenih borilcev. Le na Češkem utegne narodna stranka pridobiti
10	do 15 glasov, kajti osigurjena ji je večina zastopnikov v velikem posestvu, poleg tega po dva poslanca praške, plzenske in budjeje-viške trgovinske zbornice in skorej gotovo tudi poslanec mešanega landskronskega volilnega okraja. Na Dunaji pa ne bodejo — to se sme uže danes z matematično sigurnostjo naglašati — več voljeni Lenz, Wiesenburg, Stourzh in novoizvoljeni Neuber, in skorej gotovo bode tudi poslanec Exner v Hernalsu se moral umakniti drugemu kandidatu, kateri se pa ne bode klanjal poveljem levičarskih pentarhov.
Le ena misel nam greni veselje nad pomenljivo državnozborsko volitev v Mariahilfu, da je namreč kandidat Schonererjev in proti-židovskih hujskačev zadobil tako častno manjšino. Nismo poklicani, braniti napake in razvade semitskega življa in živo čutimo, da je rapidno množeči se vpliv tega plemena baš zaradi njegove nadarjenosti in prekaujenosti uže
morda niti poveljniku samemu ni po volji. Toda besede in namen so vsakemu jasne. Škoda, da se ni našel še kakov slovenski „Goethe", ki bi imel pogum in pravico sprejeti ali vpeljati ono igro v naše klasično slovstvo; mi sirote pisatelji, ki lazimo ,,bledega lica“ in „pohabljenega života" okolo ter gledamo „lačni, s katere mize bo pala drobtinica za nas“, — kakor toži „Slovanov“ glasoviti „uvodni“ politik — mi reveži se tega ne smemo lotiti. — In vender me navdaja sladka nada, da bode radikalna navdušenost naših rodnih bratov, in za to tem hujših nasprotnikov, naposled še producirala in poznim potomcem ohranila one besede — črne na belem.
Kajti — daleč od tega nismo več; temu mora vsak razsodni in nevtralni čitatelj dan-denašnjih publicističnih proizvodov, katerim daje mala kopica pisateljev najradikalnejšega tednika „gledati luč tega sveta" — pritrditi; no — gospodom je po volji, in nam, ki verujemo onemu, prej navedemu kulturnemu zgodovinarju — je tudi prav tako. Toda, gospa, Vi bi se radi malo smijali, in tudi jaz sem
mnogo škodoval v leposlovji in vedi, v politiki in narodnem gospodarstvu. Toda židovsko vprašanje — katero je uže dandanes na dnevnem redu ter je po našem subjektivnem mnenji odvažen del velikega socijalnega pitanja — se ne bode rešilo s surovo silo in s pouličnimi tepeži, temveč le v okviru mirnega zakonitega delovanja. Zaradi tega se nadejamo, da bode pri bodočih državnozborskih volitvah drugo leto v dunajski stolnici prodrla stranka W a 11 er skir c h e n - Lu e g e r-jeva, in pri tej priliki se bode dokazalo, da poštena »sprava med narodi11 veuder ni nebulozen pojem, smešno ničvredna fraza, kakor to dan za dnevom zatrjevajo zagrizenci združene levice in slični jim elementi v narodno-slovanskem taboru.
O izsušenji l jubljanskega barja.
ii.
»Morast-Entsumpfungs-Commission,“ katero smo zadnjič omenili, delovala je prva leta jako vspešno. Njeni udje niso le na papirji kopali in rili izsušilnih jarkov, temveč obiskali so pridno razne kraje barja, prepri-čavali se o vspehih dela in navduševali prebivalce k vztrajnosti in umnemu postopanju. Neko navdušenje se je bilo poprijelo vseh stanov, prašanje o izsušenji je bilo na dnevnem redu, rekli bi, da je bilo nekako mo-derno. A naj si uže bo kakor hoče, barje se je vrlo hitro izsuševalo in leto za letom so se prikazovali novi pašniki in travniki ter razorale se nove njive. Žalibog, da se je prvotno navdušenje kmalu poleglo in delo je zopet polagoma zaspalo. Manjkalo je jednot,-nega vodstva in skupnega načrta. Vsak posestnik je delal po svojem razumu in s tem dostikrat škodoval sebi in svojim sosedom. Merodajni krogi so prevideli, da utegne koristno delo po polnem zastati — in zato se je stvar vnovič sprožila.
Sklicali so se veščaki in posvetovalo se je na vse strani, kako bi se uže tolikrat pričeto delo vendar zamoglo dovršiti. Po raznih nasvetih sklenilo se je, da se pokliče v deželo izveden tehnik, ki je uže drugod se pečal z jednacimi podjetji; njemu naj se potem naroči, da natanko premeri močvirje in izdela primeren projekt za izsušenje ljubljanskega barja. To delo je prevzel znani strokovnjak za vodne zgradbe, inžener Ivan pl. Podhagsky na Dunaji. Prišel je na Kranjsko z mnogimi pomočniki in meseca maja 1882 izročil je »Glavnemu odboru za obdelovanje močvirja" podroben projekt, kako naj bi se izsušila velika planjava 'ljubljanskega barja; svojemu poročilu je pri-djal natančne načrte in račune o troških, ki bi jih zahtevalo izsušenje. Projekt pl. Podhagskega je tedaj najnovejši nasvet, kako bi se močvirje spremenilo v rodovitno zemljo. Kakor bomo pozneje čuli, ministerstvo ni po
srečnejši, ako vidim radosten in naj si bo tudi — zloben smehljaj krog Vaših drobnih ustni, nego resno nagubančeno čelo. Prepustiva to zadnje gospodom nad — črto, ako-pram ne moreva tajiti, da smo mi tu pod črto v zadnjem času postali tako imenitni, da se nas oni nad črto izogniti ne morejo.
Li veste kaj je najnovejše, kar je izumil nekov obskuren slovensk politik? Jaz bi mu roko poljubil — ko bi bil vreden — za to najnovejšo iznajdbo. »Elasticiteta" je ob veljavo, kakor nekdanji „cri-cri“, tudi glasovita »kranjska" ne straši več otrok, sedaj je drugo izumljeno. Mi smo postali »opričniki11! Tako saj nas imenuje nekov goriški politik, in ker še to ni dovelj, povč nam brzo, da smo ob jednein Janičarji". Ne vem, berete
li	Tolstojevega »Kneza Serebrjanija", pa skoro sem uverjen o tem, ker se zanimate za naše slovstvo. Pomislite torej: — mi opričniki! Prvo vprašanje, katero človeku kar na jezik vsili, je potem vendar: kdo je »Maljuta"? Jaz bi odgovoril i naš f f f urednik! in jaz pohlevni list kat' sem morda celo „Homjak“!
polnem odobrilo načrtov g. pl. Podhagskega. a vendar se sedaj vrše na podlagi njegovil; del daljša poizvedanja in preiskavanja. Zato hočemo pozneje tudi o njegovem projektu nekoliko bolj natanko spregovoriti.
Podali smo svojim čitateljem kratek obris zgodovine izsuševanja ljubljanskega barja ter pokazali, kako so se uže davni naši pradedje bavili s tem velevažniin vprašanjem, dobro si predstavljajoč, kako velikansko vrednost bi zadobila velika ta planjava v središči dežele in koliko bi pridobilo glavno mesto, ko bi se iznebilo neprijetnega, diimnatega in meglenega soseda! T. Gruber nam pripoveduje v svojih pismih, katere je izdal 1. 1781, da so uže v prejšnjem stoletji ponudili se francoski kapitalisti, da izsušč barje, ako se jim dovoli, da imajo izsušeno zemljo samo deset let v svoji lasti; toliko dobička se je pričakovalo od rodovitne plasti, ki krije kotel ljubljanskega močvirja. Ako se barju odpeljejo velike vode, tedaj tudi glavnemu mestu ne bode več pretila povodenj, ker je barje ne bode imelo. Vsled tega se bode zamoglo na sedanjih pustih krajih naseliti več ljudstva, ki bode obdelovalo suho, rodovitno prst ter pospeševalo razvoj celega okraja. Se ve, ves svet, kar ga spada k močvirju, se ne da izsušiti. Jedna tretjina pač še ostane vsled prenizke lege zamlakužena in nepristopua oralu pridnega kmetovalca. A ker bode tudi na tem kraji nevarnost povodnji za vselej odstranjena, ako se izvršč projektirana dela, bode pri umnem obdelovanji dajalo tudi kot močvirje dovelj velik užitek, ki se ne more primerjati s sedanjim malim in problematičnim dobičkom.
Oni svet pa, ki bode zgubil škodljive vode, katere sedaj morč njegove plasti, uvrstil se bode med najbolj rodovitne kraje: kranjska kmetijska družba je v svojem poročilu do Najvišjega prestola izrekla na podlagi sodbe izkušenih in znanstveno izobraženih mož, da bi se na ljubljanskem barji lahko dosegla nepričakovana produkcija. Spodnja zemlja je jako ugodno sestavljena, in upati se sme, pravi kmetijska družba, da nastane v jugu Ljubljane drugi Banat, ki bode donašal ogromnih koristij naši deželi.
Podhagsky ceni, koliko bode po dovršenem izsušenji svet več vreden, nego je sedaj. Po njegovih računih je barje kacih 15700 hektarjev veliko in ta svet razdeli aproksimativno v sledeče vrste:
a) 1500 hektarjev, katerih sedaj vode ne pokrivajo vedno, a so vender še zamlakužeui; ta svet bode v prihodnje več vreden deloma vsled izsušenja, deloma vsled skopnega razvoja kmetijskih razmer na močvirji.
b) 4500 hektarjev rodovitne zemlje, katere leto za letom povodenj poplavi; vsled znižanja najvišje vode bodo se lahko izsušili
c) 3000 hektarjev barja, ki so vedno poplavljeni in zamlakužeui. Temu kosu ni mogoče po polnem odvoditi mokrote in tudi
Po »Ivanu Groznem" ni treba vprašati, čeprav primera ni po vsem popolna. Tudi „Maksima" pustimo v miru, naj pač gre v samostan ali k Tatarjem (to so vsakako »Nemci" ali ustavo-verna stranka). Toda najbolj zanimivo je, kani bodemo deli »razbojnike", — Perstenjevo tolpo. Svetoval bi, da naj bodo to naši radikalci. »Perstenj", katerega so odstavili od atainan-stva, naj bo dr. Zarnik, akopram bi mu bolj ugajala uloga »Mitiče", — »Fedka Poddubni" pa bode pristoval lastniku »Slovanovemu", ker oba igrata le »druge uloge". »Nikita Roma-novič, knez Serebrjani", pa naj bo dr. Vošnjak, ker on je šel med »opričnike", če je bilo treba, in itak rad prevzemlje poveljništvo pri »razbojnikih" : — zoper Tatarje bojevati se, ima povsod priliko, in »Maljuto" tudi dovelj sovraži. Le »popa" še nimamo in potem bi bil igrokaz gotov! Toda, kakor v »knezu Se-rebrjaniju" — tako tudi v našem denašnjem igrokazu tiči »pop" zadaj za kulisami, in zato mu ni moč podeliti jasne uloge. »Nikita Ro-inanovič" pa je bil tedaj »opričnik", ko je glasoval z drugimi za znanih 600 goldinarjev.
prihodnje se bode morala ta zemlja še kot mahovje obdelovati.
d)	7200 hektarjev barja, katere tudi povodenj pokriva, a če se jim šota izkoplje in požg6, pridemo do rodovitne zemlje, ki bode dajala obilo sadu.
Te 4 vrste sveta bi postale torej veliko več vredne, ker bi izvzemši one pod c>, zgubile značaj barja in bi stopile v krog rodovitnega, normalnega polja. Podhagsky ceni to večjo vrednost takole:
ad a)	hektar	po	43	gl. =	37	500	gl.
ad b)	„	121	„	=	544	500	„
ad c)	»	„	79	„	=*	175	000	„
ad d)	„	295	„	—	2 124 000	„
tedaj poskoči cena za 2 881 000 gl. Razume se samo ob sebi, pravi nadalje veščak, da bi ta večja vrednost nastala še le čez več desetletij, ko se bode voda stalno vpadla, ko bodo vsi skopani vodotoči in jarki uže leta in leta zvrševali svojo nalogo in bode spodnja zemlja postala rodovitno polje, ko bode pridno in razumno prebivalstvo prav uporabljalo oue koristi, ki mu jih bode izboljševanje dajalo!
Tedaj skorej tri milijone goldinarjev bi znašal materijalni dobiček, ne gledč na blagodejni vpliv, ki bi ga imelo izsušenje po vsej deželi, ne gledč na ogromne koristi, ki bi jih imela v splošnem in posebno zdravstvenem oziru bela Ljubljana. Ako pomislimo te prednosti, potem pač moramo smatrati vprašanje izsušenja kot vitalno vprašanje stare Kranjske in stolnice njene starodavne, potem pač ne moremo dovelj priporočati tega dela vsem merodajnim krogom in onim razumnikom, ki imajo srce za blagor in srečo domovine naše!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Na dnevnem redu gospOdske zbornice bilo je včeraj precej predmetov. Večina predlogov sprejela se je brez debate v smislu sklepov zbornice poslancev. Samo pri razpravljanji zakonske osnove gledč zidanja železnice Mostar-Metkovič vnel se je precej živahen razgovor, kojega se je vdeležil tudi trgovinski minister, baron Pino. Pri glasovanji bila je tudi ta zakonska osnova nespremenjeno sprejeta. Posebno živahna pa je bila debata o zakonski osnovi glede odškodovanja po nekrivem obsojenih. Razprava te točke se je naposled odložila.
Centralni odbor saske narodne stranke na Ogerskem sprejel je 22. t. m. v Sibinji razglas na saske volilce, v kojem predlaga, da se volijo samo taki narodni zastopiki, kateri so za saski program od leta 1881. V tem programu, v kojem se priznava državopravni temelj, poudarja se med ostalim, da »strastno probujena, a po vseh narodnih zakoniti vender
Se li ne vjemajo vse podobe, milostiva? Zato tudi obžalujem, da ne poznam duhovitega moža, ki je izumil to primero; pa nadejam se, da se ne bo skrival vsled napačne sramežljivosti, vidč, s kako srečo romajo njegove besede po slovenskem svetu.
Kaj pa o Binkoštih, milostiva? Kam bote krenili? Jaz nameravam zapustiti za par dnij našo »opričino" ter potoval bom morda proti jugu, če me pot ne zanese v — Mozirje. Jedno ali drugo — da le za nekoliko ur pozabimo ta svoj boj, ki narodu razjeda život.
»Vremena bodo Kranjcem se zjasnila*
je pel Prešfren pred blizo štiridesetimi leti, toda če bi danes zapel to kitico, zasramovali bi ga, križali in bičali ter dejali, da'je »slovenski opričnik", zato ker rabi besedo »Kranjec". Dandanes so ljudje uže svojega Pre-širna pozabili in ne vedo več — da je Kranja slovenska in Kranjec toliko ko Slovenec. Pa naj bode — vesele praznike Vam želi
Vaš	JPer.
jalova težnja, da se ogerska država postavi na temelj jedne jedine nadvladujoče narodnosti, mora zopet umakniti se blagohotni pravičnosti nasproti nemadjarskim državljanom. Nikakor pa se ne sme obdarovati odpad od svoje narodnosti." Razven tega zahteva se v programu, da se vzdrže erdeljski državni zakoni, da se spoštuje cerkvena in šolska samouprava. Naposled se izjavlja, da se saska narodna stranka po dosedanjih skušnjah ne more pridružiti nobeni stranki v državnem zboru.
Tuje dežele.
Sedaj ima tudi Nemčija svojo prekomorsko kolonijo. Knez Bismarck naznanil je nemškemu konzulu v Kaplandiji, da naselbine nemškega podanika Luederitza na sever od reke Oranje v Angri Pequeni stojč pod nemškim varstvom. S tem se je stvar, o kateri se je nedavno razpravljalo tudi v augleš-kem parlamentu, razjasnila v toliko, da je Nemčija uradno izjavila svoje gospodstvo na afriškem obrežji. To je morebiti tudi začetek kolouijalne politike nemške.
Francoska zbornica razpravlja sedaj novo zakonsko osnovo o vojaškem naboru. Glavna prašanja, o kojih se suče debata, sta: je-li se ima uvesti pet- ali triletna vojaška služba in ima-li se institucija enoletnih prostovoljcev še v prihodnje obdržati, ali pa po polnem odpraviti. Vojni minister general Cam-penon izjavil je, da mora pritrditi predlogu, naj se vojaška služba zniža od pet na tri leta, le tedaj, ako se opusti institucija enoletnih prostovoljcev ter vpelje splošna vojaška dolžnost.
Do sedaj še ni odločeno, kaj bode s konferenco. Gladstone izjavil je zopet v parlamentu, da angleška vlada ostaje pri svojem prvotnem programu, po kojem bi se razpravljalo na konferenciji samo financijalno vprašanje. Ob jednem je Gladstone zatrjeval, da Angleška ne misli na to, da bi se v Egiptu dopustila dualistična kontrola. V Parizu pa trd6, da Francoska ne bode dopustila, da Angleži svojevoljno ravnajo z egiptovskimi finau-cijami. Znalo bi priti še do resnega prepira.
Dopisi.
Z Notranjskega 26. maja. (Izv. dop.)
V	preteklem letu odložil je g. dr. Zarnik kot deželni poslanec mandat, katerega so mu izročile notranjske kmetske občine. Nova volitev se torej bliža. V svoje veliko začudenje pa smo čitali v zadnjem „Slovauu“, da je po izjavah notranjskih veljakov volitev dr. Zarnika uže osigurjena. O tem pri nas ničesar ne znamo, in prav bojim se, da se bode „Slo-vanov“ prorok nekoliko opekel. Kajti pametni Notranjci mislijo, da je to dejanje gosp. doktorja bilo nespametno. Saj deželni zbor nima več prejšnje postavodajalne moči, ker mu je državni zbor njegov delokrog omejil in je posta.! le bolj administrativen faktor. Nek zelo vpliven Notranjec imenoval je to postopanje ljubljanskega doktorja „baharijo“. Ta beseda se mi zdi primerna. Ce je hotel g. dr. Zarnik poizvedeti od nas, ali je v našem smislu deloval ali ne, moral bi pred nas stopiti in položiti nam račun o svojem delovanji. Mi bi trezno sodili in po tej sodbi bi se imel dr. Zarnik ravnati. Na tak način nam pa napravi le veliko troškov in poti, s posli preobloženim uradnijam pa veliko nepotrebnega dela.
Na vsak način je dobro, da volilci pred volitvijo temeljito pretresujejo Zarnikovo počenjanje. Če se nas prepriča, da je g. dr. Zarnik prav postopal, ga volimo, drugače pa ga bodemo vrgli. A uže danes rečemo, da mora mož, kateri hoče zastopati zavedne No-tranjce, dejansko izvrševati pesnikov izrek: *Od zora do mraka ros&n in potiln,
, ‘aJžaJ in slajSaj človužko trpljenje!*
Casi so resni! Ce pojde pri nas tako naprej, potem se v vsakem oziru po poluem pogubimo.
Ce se nam dokaže, da je dr. Zarnik kedaj obrisal s svojega čela rodoljubni pot, da je
v istini kaj storil za blagor naroda, ni se mu treba bati za svoj mandat. Se li bo to posrečilo njegovim zagovornikom? Fraze brez dejanja, prazne besede nam ne imponujejo
več!
H koncu obračam se do gosp. Obreze, katerega vzglednega rodoljuba visoko spoštuje vsa Notranjska, da skliče shod notranjskih rodoljubov, da se tam izvč resnica in da se za	nas novo življenje	začne.
Slovenci smo in	kot taki	hočemo častno
in	srečno živeti. Z	rodoljubnim trudom	in
potom in z mirnim a	možkim	postopanjem	in
ne s kričanjem in bahanjem in z lenuhovanjem hočemo postati srečen in napreden narod!
Razne vesti.
— (Škandal v cerkvi.) Na božji poti v Maria-Enzersdorfu pri Dunaji pripetili so se te dni v cerkvi veliki izgredi, ki spominajo na znane škandale v bo^ji hiši v Pavoriten na Dunaji. — Cerkev v Maria-Enzersdorfu bila je zjutraj ob desetih napolnjena z pobožnimi romarji. Duhovnik je ravno pridigoval, kar se oglasi močan glas izmed poslušalcev, začne pridigarja zmerjati z grdimi psovkami in vpiti, da naj ne sanjari dalje, ker tako nič ni res, kar govori! Predrznež je bil pijan delavec in duhovnik mu zapove z lece, da naj zapusti cerkev. Pijanec pa ni hotel vbogati, temveč trdil je na glas, da mu nema nihče pravice kaj reči. Ljudje so potem pijanca prijeli, a branil se je na vse pretrge, kričal in zazgrajal je za deset druzih. Kar zavpije razgrajalec:	„	Gori,	goril"
Te zlobne besede so provzročile nepopisen krik in strah po cerkvi. Vse se je drenjalo k vratom in več ljudi je lahko poškodovanih. Pijanega divjaka so konečno vkrotili, povezali še v cerkvi in ga tirali v zapor. Ljudje so se potem vrnili nazaj v cerkev in duhovnik je mirno končal svoj govor.
— (Star derviš) z belo brado, modrim kaftanom in turbanom jednake barve vzbujal je te dni pozornost Dunajčanov — in policije, ki je moža zaradi beračenja prijela in ga odvedla s „šubom“ nazaj v jutrove kraje. Zvit orijentalec bode prišel ceno v domače gnezdo!
— (Bogat najdenček.) L. 1839 prinesli so neznanega novorojenčeka v najdenišnico v Milanu. Dečko je dorastel in postal tesar. Sedaj je dobil veliko tožbo in ž njo 600 000 lir. Oče njegov se je namreč onega leta, ko se mu je sinko rodil, sprl s svojo ženo in se ločil od nje. Pozneje je postal bogat in zapustil vse premoženje svojemu sinu. Mati pa, ki se nikdar ni brigala poprej za najdenčka, se je vpirala poslednji volji in sin .se je moral pravdati zoper lastno mater, da je dobil očetov denar.
— (Iz Stanley-j evoga dnevnika.) O imenitnem afriškem potniku Stanley-u prinaša „Mou-vement geographiquo" od 24. avgusta 1883 do 20. januvarija 1884 segajoče podrobnosti iz njegovega afriškega bivanja. Učenjak se mudi ob roki Congo in posebno ob njegovem dotoku Arnhuimi. Tamošnji kraji so vsi močno obljudeni; prebivalstvo je divje in plašno; dosti sel, slonove kosti in afriških izdelkov sploh. Zgradbe so ob Arnhuimi vse drugače, kot ob Congu. Koče imajo podobo gasilnih klobukov; resnih sovražnikov nikjer nič. Položaj mednarodne afriške družbe jako vgoden; naselbino se lepo razvijajo; hiše in prebivalstvo močno rase. Velika zbirka zanimljivih predmetov iz zgornjoga Conga za bruseljski muzej jo uže na poti. Slednjič potoži zarad slaboga zdravja; rheu-matizom in jetra mu prouzročujeta večjo bolečine.
— (Smrt svetovno znanega liferanta smodnika.) Lammot du Pont, lastnik tovarno za smodnik in nitroglicerin v Now-Jersey-u jo te dni umrl vsled noko eksplozije v njegovi tovarni. Pokojni je zapustil čez 24 milijonov gold. promoženja. Ko jo v krimski vojski ruski vojni manjkalo smodnika, prevzel jo mladi du Pont nalogo, pripeljati ga v Sebastopol. Srečno je všel z svojim nevarnim blagom na ladiji angleškim barkam, a ko je dospol v Črno Morje, prijelo so ga zopet angleške vojne ladije. Topovi njihovi so mu prevrtali barko, pa du Pont jo vozil vendar dalje in všel preganjalcem. Pripoljal jo sročno svoj smodnik v oblegano mesto. Za njogov tovor plačala mu je ruska vlada C mili-jouov gold. Ti so bili začetek njegovega bogastva.
— (Golobje v službi borzijancev.) Hiši Rothschildovi rabili so 1. 1815 golobe za pisma, da so vselej takoj zvedeli dogodke, ki so se vršili povodom Napoleonovo invazijo na Nemškem in po druzih krajinah. Na ta način je bilo mogoče, da je londonska podružnica te hiše tri dni prej zvedela o Napoleonovem porazu pri Waterloo, kot angleška vlada sama. Državni papirji, ki so takrat stali jako nizko, so bili od imenovane hiše vsled tega koj pokupljeni. Ko se je vest o francoski ne-priliki po Londonu sploh zvedela, je vrednost papirjev močno poskočila in Rothschildom prinesla velikansk dobiček. Preden še ni bil uveden brzo-jav, so večjim bankam v jodnak namen močno rabili golobje in imeli vsled tega nečuveno ceno. Lastniki dajali so svoje gojence takim hišam v najem proti ogromnim svotam.
— (Spoznanje samega sebe.) Milar: „Ti, prijatelj, kaj ni naš nov tovariš precej neumen?" Kilar: „Precej, ne le precej, ampak strašno neumen je! Pa še ponosen je na to. Pravijo, da zmeraj nosi pri sebi samokres, ker hoče ustreliti vsacega, ki bi bil neumnejši od njega. “
—	Milar (prestrašen): „Oh, potakem si človek šo življenja ni svest."
— (Velika nevarnost.) nČemu se jočeš, Jaka?" — J, kaj bi se ne, od fanta pri vojakih sem dobil pismo, ki pravi, da je za velicega; vidiš to mi ni povšeči, kajti kader je vojska, je tudi v veliki nevarnosti — ker velike postreljajo najprej."
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) V Sarajevo prestavljeni oficijal I. razreda vojaške oskrbnice za živež gospod Simon Pogačar (brat pokojnega gosp. knezo-škofa) je umirovljen in tem povodom dobil dostojanstvo oskrbniškega upravnika. Gospod Simon Pogačar bode živel v pokoji v Ljubljani.
— (Kranjsko ljudsko šolstvo.) Za akti-vitetne plačo kranjskih ljudskih učiteljev se ima lotos porabiti iz deželnega normalnega šolskega zaklada svota 216 414 gld. Od teh novcev pride na letne plače 192 573 gld., na doklade za dopolnitev plače 1700 gld., na starostne doklade 12145 gld., na funkcijske doklade 6135 gld., na dopolnitve funkcijskih doklad 175 gld., za stauo-vino 1038 gld., za remuueracije 2648 gld. Iz dotočnega poročila je razvidno, da imamo na Kranjskem vseh javnih ljudskih šol 267 z dvorazred-nimi dekliškimi šolami v Rudolfovem, Črnomlji, Kočevji, Ribnici in Kamniku vred; 167 je jedno-razrednih, 62 dvorazrednih, 17 trirazrednih, 21 štiri-razrednih. Učiteljskih mest je 424, in sicer 27 v prvem, 180 v drugem, 128 v tretjem in 139 v četrtem službenem razredu.
— (Porotno sodišče.) Za drugo polovico porotnega zasedanja 1. 1884 pri c. kr. ljubljanski deželni sodniji imenovan je predsednikom porotnega sodišča višjo dež. sodnije svltnik gosp. J. Kapretz in za namestnika dež. sodnije svdtnika R. Z hub er pl. Okrdg in Lud. Ravnikar; pri novomeški okrožni sodniji predsodnikom gosp. V. Jeuniker in namestnikom g. dr. A. Vojska.
— (Sedmi občni zbor društva „Ljud-ske kuhinje") vršil se je predvčerajšnjem zvečer ob 6. uri v navzočnosti mnogo članov, gospej in gospodov tega društva v spodnjih prostorih „Ljud-ske kuhinjo" v poslopji starega strelišča. Predsednik in ustanovitelj „Ljudske kuhinje11, gospod mestni blagajnik Hengthaler, pozdravi zbor in reče, da je lansko leto naglašal, kako jo seme, vsejano pred sedmimi leti, pognalo mnogo kali. Posebno lansko leto bilo je za razvoj društva kaj koristno, kajti društvo je imelo veliko srečo, pozdraviti v svojih prostorih presvet' ga cesarja, pravega očeta ubogih, kateri je » vodni spomin zapisal v spomensko knjigo svojo ime. Obisk zavoda „Ljudske kuhinjo" zmirom .narašča, kajti lansko loto oddalo se jo 62 578 jedilnih porcij in 61 500 porcij kruha, tedaj za 23486 jedilnih porcij iu 164 porcij kruha več ko 1. 1883. Računski sklep kaže, da blagodejno delovanje društva »Ljudske kuhinje" od leta do lota naprodujo in da se revno prebivalstvo ljubljanskega mosta zmiraj bolj poslužuje koristi, katere mu nudi „Ljudska kuhinja", pa tudi najvišji in odlični krogi blagodejno delovanje „Ljudske kuhinje" spoznavajo in podpirajo. Cesar daroval je vlani za zavod 200 gld,, slavni
deželni zbor kranjski 100 gld., kranjska hranilnica, katera prepušča lepe prostore starega strelišča „Ljudski kuhinji" po polnem brezplačno, je darovala še svoto 50 gld., kranjska eskomptna banka 15 gld., drugi prijatelji in dobrotniki „Ljudske kuhinje" pa so darovali 182 gld., katere svote obrnile so se za boljše oskrbovanje dijakov in revežev. Gosp. predsednik potem naglaša blagodejno delovanje gospe Htibschmann-ove, predstojnice »Ljud. kuhinje", in pokroviteljice društva, gospo J. Recher, ki ste med drugim tudi priredili na korist »Ljud. kuhinje" koncert, kateri je donašal zakladu tega blagodejno delujočega društva 158 gld. 60 kr. čistega dohodka. Obisk „Ljudske kuhinje" se od leta do leta množi, a velike človekoljubne naloge ne bi moglo društvo izvrševati, ko bi ga ne podpirale res požrtvovalno blage gospe in gospice ljubljanske, na čelu njim pokroviteljica gospa J. Recher. Predstojnik izreka vsem gospem in go-spicam presrčno zahvalo, komur zbor navdušeno pritrdi; tako tudi gosp. stotniku Httbschmannu, ekonomu „Ljudske kuhinje", kateri tako varčno in ceno oskrbuje „Ljudsko kuhinjo" z živežem. Ako se pogleda v zalogo, ni imela „Ljudska kuhinja" nikoli tolike zaloge jedil, ko zdaj; knjige pa kažejo, da nima nikacih dolgov, ampak celo ostanka 346 gld. Gosp. Karol Lahajner se konečno sklicuje še na veseli dogodek, ko je presvetli cesar blagovolil lanskega lota obiskati „Ljudsko kuhinjo" in jo obdarovati; pravi, da govori gotovo vsem iz srca, ako povabi zborovatelje, da zakličejo presvetlemu cesarju, pravemu očetu revnih, trikrat: „ Slava, živio in hoch!" (Zbor navdušeno pritrdi.) Blagajnik gospod Albin Ahčin poroča o denarnem stanji društva. Dohodkov je bilo 5899 gld. V blagajnici je ostalo 346 gld. 68 kr. Za meso se je izdalo 1377 gld., za kruh 615 gld., za razno sočivje 2880 gld. V imeni revizijskega odseka izjavi g. Klemenčič, da so se računi pregledali in da so po polnem v redu. V odbor se izvolijo gospe in gospice: Httbsckmann, Ahn, Fichtl, Ra-dics, Recher, HOnig; gospodjo: Hengthaler, dr. Stare, Hilbschmann, Ahčin Albin, Drelse, MUller Julij, Galč Henrik, Lahajner in mestni odbornik Počivalnik. Za pregledovalce računov gospodje: Valenta, Klemenčič in Bradaška. Konečno še izjavi gospa Hubschmann zahvalo vsem gospem in gospodičinam za njih veliki človekoljubni trud, na kar se zborovanje zaključi.
— (Promenadna godba pod Tivolfj em) svirala bo jutri popoludne ob 5. uri. Spored: 1.) Koračnica; 2.) ouvertura iz opore »Marta" (Flotow); 3.) »Dunajska kri", valček (Strauss); 4.) duet iz opere »II Masnadieri" (Verdi); 5.) »Pozdrav v slovo", francoska polka (Molusin); 6.) „Tak’ plahi nismo", brza polka iz operete »Jedna noč v Benetkah" (Strauss).
— (Nesreča.) Danes zjutraj peljala je Frančiška Sitar, posestnica iz Stožic št. 7, v Šel-lenburgovi ulici pri Luckmannovi hiši mali voziček z mlekom. Naproti prišli veliki topničarski voz stisnil jo je z vozičkom po polnem k steni, tako da se je sama lahko poškodovala na nogi, štanga vozička se je polomila, zlilo se dva bokala smetane, šestnajst bokalov mleka in so se poškodovale tri kositarske posode za mleko. Za vozom jezdeč gospod topničarsk častnik je ženi dal precej 5 gld. za začasno poravnavo škode in izjavil, da se bode vsa druga škoda poravnala.
— (Slana) je bila danes po vsem ljubljanskem barji precej močna, a vender ni napravila velike škode, ker je bila precej gosta megla. Z Gorenjskega pa slišimo, da je slana napravila danes ponoči mnogo škode.
— (Iz preiskovalnega zapora v bolnico) prestavili so včeraj Lovro Javha, kateri je v Žabnici zanetil ogenj in prouzročil nad 5000 goldinarjev škode. Možu se je pamet zmešala, meneč, da se maščuje nad vaškimi fanti, zakrivil je to nesrečo. Baš mu je žganje možjane zmedlo, kar so sodnijski zdravniki uvideli, in vsled takega spričevala ustavila je sodnija proti njemu vršečo se preiskavo.
— (Žganjarjeva smrt.) Ne preteče teden dni, da bi ne imeli poročati o žalostnih dogodkih, ki jih prouzročuje nezmerno uživanje žgane pijače. Danes se nam javlja o samoumoru nepoboljšljivega žganjarja Martina T. iz Martinovega Hriba v
okraji logaškem. Mož je zadnje tri tedne bil le jedenkrat pijan — to se pravi, da se v tem času nikdar ni streznil. Kake tri dni pred žalostnim činom zmešalo se mu je po polnem v glavi; preveč je bilo uže špirita v telesu. 26. t. ra. zaprl jo sobna urata in si prerezal s črevljarskim krivcem vrat. Dobili so ga krvavega in mrtvega na tleh izbe. Netrezen šel je na oni svet. — Samoumori se zadnje čase strahovito množe v naši deželi; prepričani pa smo, da pride najvoč odstotkov na račun nesrečnega žganja.
— (Phylloxera v astatrix.) V jednem najboljših vinorodnih krajev Hrvatske, v O kič ki Gori, konstatirali so 21. t. m. trtno uš! Gospod tajnik Kuralt je preiskaval vinograde v Plješevici in našel škodljivi mrčes. Uže 5 do 6 let morajo biti zarodi v njem, tako sklepa veščak. Vlada je vkrenila vse potrebne korake, da se ta trtna kuga pokonča. Vinorejci v Plješevici pa so hudo zadeti vsled tega slučaja. Opozarjamo kranjske mejaše, posebno lastnike goric okoli Metlike, da skrbno pazijo na svoje vinograde in ne hodijo po trte v okuženi kraj, da se trtna uš ne zanese v kranjske gorice in ne uniči vinskega pridelka vir ubozega Dolenjca!
— (»Jurij s pušo"), časopis za šalo in satiro, katerega je začel izdajati v Trstu »znani" g. M. M., prešel je s 3. številko v druge roke Uredništvo je namreč prevzel g. Ivan Dolinar, ki javlja v tej števitki, da nema prejšnje uredništvo nikacega posla več pri listu, da je tedaj podjetje v čisto drugem položaji. Glede na to izjavo opožarjamo čest. občinstvo na uovi list (vsaj tako ga s 3. štev. smemo imenovati) in ga mu priporočamo!
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 28. maja. Gosposka zbornica je skoraj brez debate točke denašnjega duevnega reda sprejela v drugem in tretjem čitanji. Volila je v delegacije. Ministerski predsednik je konečno v imeni cesarjevem preložil državni zbor.
Budimpešta, 28. maja. Požar na kolodvoru ogerskih državnih železnic uničil je raagacin, deset voz, naloženih z „jute“, in štiri naložene vagone, ki so last južne železnice. Ogenj so pogasili.
Budimpešta, 27. maja. Anarhist Russ je spoznan krivini in obsojen v šestmesečno ječo, 200 gl. kazni in povrnitev sodnijskih troškov. Russ je objavil priziv.
Szegedin, 27. maja. Odkril se je spomenik, katerega so postavili meščani v spomin obiska cesarjevega. Župan Palfy je napil cesarju in cesarski obitelji, grof Tisza prebivalcem Tanyje. Povdarjal je, da od kralja Matjaža do denašujik dni ni obiskal noben ogerski kralj pustinje, razveu Njega Veličanstvo, ki pozna svoj narod kakor nobeden drugi, ki je ravno minole dni povdarjalo orbi et urbi, kako da spoštuje lOOOletuo ustavo. V Horgcsu, kjer je čakal separatni vlak, dobil je grof Tisza dvorni brzojav: »Njeg. Veličanstvo je Vaše poročilo o slovesnosti v Stari Tanyji radostno vzelo na znanje."
Pariz, 27. maja. Zbornica je sprejela prvi dve točki zakona o novačenji, vsled katerega je vsak Francoz od 20. do 40. leta vojaščini podvržen in je vojaška služba za vsacega obligatoričua. Vsi pristavki, ki so namerjavali olajšanje, bili so zavrženi.
London, 27. maja. V spodnji zbornici je Gladstone izjavil, da se bode konferenca pečala samo s finančnim vprašanjem; ko bi pa dogovarjanja s Francosko, oziroma z drugimi velesilami o stališči Angleške v Egiptu dovedle do kacih pogodb, bode zbornici to objavil pred zasedanjem konference.
Uradni g-lasnik
z dnč 28. maja.
Razpisane službe: Pri upravi krajišno investicijskega zaklada prejšnje Vojne Krajine, oziroma pri stavbinskih uradih v Gospiču, Petrinji in Vinkovcih razpisanili je več služb grajanskih tehnikov za cestne in vodne zgradbe v 1. 1884. Terja se znanje slovenščine ali hrvaščine. Prošnje banu trojedne kraljevine do dnč 5. junija.
	1 ""a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tompe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v ram
	27. maja |	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-62 738-66 738-30	+ 9-5 +15-8 + 9-8	vzh. sl. »	obl. js- »	0-00
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 28. maja.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcili........................80	•	56
»	»	, » » srebru............................81	•	35
Zlata renta.........................................101'95
5°/o avstr, renta.......................................95-90
Delnice narodne	banke............................ 859-—-
Kreditne delnice.......................................311-75
London 10 lir slerling.................................122-30
20 frankovec............................................ 9-69
Cekini c. kr............................................ 5-75
100 drž. mark...........................................59-75
Tujci.
Dnč 26. maja.
Pri Maliči: pl. Wurzbach, c. kr. dež. sod. svčtnik, s soprogo, in Kleinfeller, trgovec, z Dunaja. — Fiirst, potovalec, iz Budimpešte. — Schwarz, graščak, s soprogo, iz Bočna. — Corsi, posestnik, iz Florence.
— Kohlert, vodja, iz Silberegga. — Jeuniker in Fridrich, zasebnika, iz Tržiča. — Laurič, lesni kupec, z Rakeka.
Pri Slonu: Grossmann-Stahlbom, c. kr. polkovnik; Kalina in Scharf, trg. potovalca, z Dunaja. — Rocholl, trgovec, iz Kassla. — Kauka, trg. potovalec, iz Brna.
— Wilhelm, potovalec, iz Trsta. — Mauri, soproga uradnika, iz Cerknega.
Pri Južnem kolodvoru: Steiner F., kavarnar; Steiner E., volonter; Kern in Machner, trg. potovalca, z Dunaja. — Baron Frost, zasebnik, iz Linča.
Pri Avstr, carji: Globočnik, poslovodja, s soprogo, iz Krope. — Sabat, iz Betlehema.
Umrli so:
Dnč 26. maja. Josip Stenzel, hišni posestnik, 78 1., Rožne ulice št. 25, za starostjo.
Meteorologično porodilo.
V zalogi naši so izišle in je moči dobivati v naši knjigoprodajalnici naslednje knjige:
Senekovič Andrej, c. kr. profesor v Ljubljani, Fizika za nižje razrede srednjih šol. V berilo vtisnenih je 200 slik.
Knjiga, o kojej se je kritika jednoglasno naj-povoljneje izrazila, priporočena je tudi za samouk in velja v platno vezana 2 gld.
Latinsko-slovenski Slovnik, izdelan po latinsko-nemškem J. A. Rožeka, 28 pol, 8°. Mehko vezan stane 2 gld. 50 kr.
Lapajne Ivan, Prvi pouk. Navod za poučevanje na najnižji stopinji nSrodne šole. Cona 60 kr.
Habsburžani v deželi Kranjski. Slavnosten spis ob godovanji šeststoletnice od združitve kranjske zemlje z Avstrijo. Na svetlo dal kranjski deželni odbor. Spisal August Dimitz, poslovenil F. Cimperman. Cena mehko vezanej knjigi je 4 gld.
SchOn-Anka, gorenjska povedka, spisal Alfred pl. Zett. Elegantno opremljena. Cena mehko vezani knjižici je 1 gld. 20 kr.
Knjige za mladino:
Pepelka, Snegulčica, Trnjeva rožica. Tri krasne pravljice v zabavo in pouk ljubej mladini. V četverki z mnogimi barv. podobami, vsaka po 50 kr.
Pravljice o: Pepelki, Rudeči kapici in Obutem mačku. Tri knjižice v osmerki s mnogimi barv. podobami; cena vsaki knjižici je 25 kr. — Dalje O deželi lenuhov, Snegulčici, Pritlikovcu (Palčku) in Robinzonu po 16 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Omarine napise
za, t r g- o -v c e
imata vedno v zalogi
Kleinmayr & Bamberg
Kongresni trg.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.