V Ljubljani, t sredo .7 jnliji I9Z0.
cm. lito.
popoldne, I—mM nodolla to
trati t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 77 m/m višin« 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčljski In nradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 ml m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Ženltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
SJpr ^vniatvo „Slor. Naroda'1 in   Narodna Tlakama" ulica št. 5, uri tli eno. — Telefon *L 304.
Knaflova
▼elja v LlnMlani In po poeti i ¥ lnosoosatvo i
180-    celoletno......K 240 —
90-    polletno.......„120-—
45—    3 mesečno ....... 60 —
.  . ..15- . .  .  .  .   .  „ 20 —
Pri morebitnem povišanja se ima dalj|a naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnina vedno   U^T P° nakaznici.
Na samo olsmem naročila brez noslatve denar a se ne moremo ozirati.
„Slovenski Narod ▼ Jngoalaviji:
celoletno naprej plačan  . K
polletno....
3 mesečno ... „
1      - ...
Uredništvo „Slov. Naroda««
Telefon
Oopiae »projaama lo
atlen M. S, L . 34.
Rokopisov no
Pesa mazna itevilka vali« 1 krono«
Poštnina platana v gotovini.
Kje le bolje — o Hustrlji ali Jugoslaviji?
Avstrija je od razsula sem be-*ač, ki nadleguje za usmiljenje in milodare cel svet. Iz njihovih zastopstev in iz njihovega časopisja prihajajo najpretresljivejše tožbe o bedi, pomanjkanju in nesreči. Ostanek nekdanje habsburške veličine, ki se Imenuje republika Avstrija, je v resnici usmiljenja vreden tvor. Ali navzlic tej velikanski mizeriji jim je ostala kakor smešnim španskim grandom nadutost katero kažejo radi v občevanju s Slovani in katero zlasti prodajajo na debelo ob svojem prizadevanju za plebiscit na Koroškem. Izdali so knjižico v slovenskem in nemškem jeziku, kjer hvalijo gospodarske prednosti republike Avstrije pred Jugoslavijo. Kdor bere ta spisek, se mora pomilovalno nasmehniti, če količkaj pozna, razmere. Primerjati črvivi kadaver z mlado, življenja polno državo, gre vendar čez dopustne meje.
Spomnimo se nekaterih ugodnosti te republike Avstrije, ki vabi Korošce nazaj pod svoje raztrgano krilo. Sodimo, da bo samo po tem vsak zadostno ozdravljen, če bi se mu tožilo nazaj v Avstrijo.
Avstrija ima nekako 6 milijonov prebivalstva. Od teh je po zadnjem ljudskem štetju okroglo 400.000 javnih nameščencev. Na 15 ljudi prihaja torej en uradnik. Jasno je. da morajo rJ mnogoštevilni uslužbenci uničiti vsako, tudi bogato državo. Komaj dobro leto je, kar so pričeli na svoje gospodariti, pa že imajo 16 milijard papirnatega denarja. To je trikrat več kakor na primer naša bogata kraljevina, ki ima 2 in polkrat toliko prebivalcev. Državnih dolgov in obvez, starih in novih imajo toliko, da gagajo. Mesto Dunaj ima po zadnjem proračunu eno milijardo deficita. Ta že itak prezadolžena država stoji sedaj pred dolžnostjo, da plača predvojne dolgove, ki se glase na franke, funte in druge take tuje denarje, ki predstavljajo deset- do tridesetkratno predvojno vrednost. Varnosti je v državi silno malo. Njih vojaštvo se zove »Volkswehr«, ki v resnici ni drugo po poročilih Avstri-Šancev samih, kakor uniformirano nasilstvo. Oficirji so sužnji soldaštoh svetov, ki terorizirajo prebivalstvo. Dne 21. junija je bilo čitati v avstrijskih listih, da je državna zakladnica (Hauptmunzamt) nujno prosila pomoči pred svojimi stražniki, ki so seveda >Volkswehrovcic.
Njihovo kmetijstvo in živinoreja je neznatno v primeri s prebivalstvom. Kar se pridela v lastnem kmetijstvu, more služiti le dva meseca za živež in hrano prebivalstvu. Vse drugo morajo uvažati s težavami in za velikanske cene. Samo krompirja potrebujejo letno 20.000 vagonov iz inozemstva. Mesa imajo zelo malo. Prodaja se po vnebovpijočih cenah, j Povprečen državljan ga pozna samo še po imenu. Za mesc imajo še marke, ki dajejo pravico do 150 gramov mesa za osebo na teden. Tudi moko imajo še na karte, pa še danes ne morejo deliti ljudem niti one minimalne množine, ki je določena po postavnih kartah. Za kruh in moko je tako trda, da je zelo razširjeno sle-parstvo pri izdaji kart. Župan Mu-chitsch v Gradcu je 20. junija uradno razglasil, da je izdanih pol mih'jona kart preko onega števila prebivalstva, ki ga je ugotovila ljudska šte-tev. To sleparstvo stane državo 700 milijonov kron na leto. Država namreč še vedno gospodari z moko in kruhom. Povprečno stane državo moka 30.50 K za en kilogram. Vsled pritiska pa oddaja razpadajoča država moko po 3 K in po 10 K neglede na to, ali je kdo bogat ali je reven Tako državno gospodarstvo mora spraviti državo na boben. Tako gospodari samo obupen kridatar, ki mu je vseeno, kako naraščajo dolgovi. Kmetijstvo silno drago proizvaja. »Neue Freie Presse« od zadnje nedelje izračuna, da je kmetovalstvo pasivno, tudi če plača država rekvirirano žito po 10 K en kilogram. Kmečki delavci in posli so namreč v svojih zahtevah tako dragi, da racionalno  kmetijstvo ni več mogoče.
Po Koroškem bahajo Avstrijci s svojimi fabrikami. Iz njihovih listov gospodarske stroke je pa razvide*i. da velika večina fabrik stoji, ker ne more dobiti najpotrebnejših surovin in tudi ne premoga. Mnogo teh industrij je prešlo sploh v tuje roke, vr-hutega so pa številne industrialne stroke izven možnosti racionalnega dela, ker so izgubile zvezo z industrijam? v Čehoslovaški. Največ se šopirijo s svojo železno industrijo. Prav sedaj pa gre po vseh avstrijskih listih obupen klic, ker je »Alpi-ne Montangesellschaft«, največje železno podjetje, morala prenehat! z delom v edino preostalem plavžu, ker manjka koksa.
fter je prenehalo izdelovanje su-
rovega železa, so v obupnem položaju vse one železne tovarne, ki so navezane na surovo žejezo. Avstri-janci se širokoustijo ? tudi s svojo produkcijo sladkorja. F^snica pa je, da ljudje celo zimo niso imeli sladkorja. Dejstvo je, da že mesece to-žijo Avstrijanci Cehe pri ententi, češ, da jim nočejo dati najpotrebnejšega sladkorja. Tuai če bi njih cukrarne zadostovale, jim manjka sladkorne pese in pa premoga, saj je znana stvar, da so v zadregi za premog lansko leto opustošili najlepše svoje nasade in gozdove v bližini velikih mest.
Avstrijci tudi hvalijo svoje gospodarstvo. Neutajljiva resnica pa je, da je danes njihov denar izgubil že skoro vsako vrednost. Za 100 avstrijskih kron se dobi  komaj še 35
j jugoslovenskih. Avstrijci sami vedo, I da gre vrednost njihovega denarja v nič. Kdor le more, kupuje v Avstriji naš denar, o katerem so prepričani, da bo še mogočno pridobil na vrednosti.
Ljudje, ki imajo vpogled v gospodarske prilike In finance na Avstrijskem, vedo, kako žalostna in obupna prihodnjost jih čaka, Avstrijci, ki prihajajo k nam, ne morejo prehvaliti naših življenjskih prilik in si samo žele, da bi mogli živeti pri nas. Kakor podgane zapuščajo ladjo, ki je ?^nišana potopu. Nacijonalno uradništvo pa po Koroškem v svoji lačni zagrizenosti agitira z vso silo in z vsemi sredstvi proti Jugoslaviji. Prepričani smo, da brez uspeha pri vseh razumnih ljudeh.
®m 525
le!!*1
Osem dni je že minulo, odkar se je poslovil regent od nas z obljubo, da se kmalu vrne med svoje verne Slovence. Slavnostno razpoloženje, ki je navdajalo naša srca v dneh regentovega obiska, se je spremenilo v trdno prepričanje, da morajo naše manifestacije za narodno in državno edinstvo roditi najboljše sadove doma in v inozemstvu. Dokler je bil prestolonaslednik Še med nami, nismo mogli mir-no presoditi pomena in vpliva njegovega obiska. Pozabili smo tako-rekoč celo na proslavo Vidovega dneva, dasiravno ne bi bilo mogoče lepše in dostojnejše proslaviti te^a našega praznika kakor ravno z re-gentovim obiskom.
Letošnji Vidov dan je veh'k zgodovinski dan naše bodočnosti. Od tragedije na Kosovem polju do Principovih strelov v Sarajevu je minulo 525 let. Šest let potem pa je slavil Aleksander Karagjorgjević kot jugoslovenski vladar svoj zmagoslavni pohod na ozemlju bivše avstro - ogrske monarhije, ki je sedaj nedeljiv del velike in močne Jugoslavije. Vso dolgo dobo od Kosovske tragedije do ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod narodno dinastijo Kara-giorgievičev je moral naš narod, razdeljen med razne državne in deželne meje, živeti in trpeti pod tujim gospodstvom. S propadom srbskega carstva na Kosovem polju se je ustanovitev enotne jugoslovenske države zavlekla za skoro pet in pol
Wmm
stoletij. Da niso Turki na Kosovem poiju uničili carja Lazarja in vse srbske vojske, bi imeli Jugosloveni že davno svojo lastno edinstveno državo.
Vsa ta stoletja je obstojala med posameznimi deli našega naroda ozka vez, ki je niso mogli uničiti naši sovražniki, čeprav so nas kot močnejši razdelili in nam usiljevali svojo kulturo, katere smo se posluževali kot postavno dovoljeno sredstvo v dosego svojih končnih ciljev. Turki, Nemci, Madžari in Italijani so nas imeli v svoji oblasti, toda moč naše krvne skupnosti je bila silnejša od njihovega tiranstva.
Moral je priti nov Vidov dan, ki nas je spomnil, da je prišel čas, ko se moramo otresti tujega jarma. Temu Vidovemu dnevu so sledila najstrašnejša leta v zgodovini nase žalostne preteklosti. Svetovna vojna, v kateri se je moral boriti brat proti bratu, je bila zadnja preizkušnja našega naroda. Prišla je svoboda in na Vidov dan 1920 proslavljajo osvobojeni Slovenci In Hrvati na najslovesnejši način kraljeviča Aleksandra, sina kralja osvoboditelja in naslednika na prestolu Ka-ragjorgjevičev. Ne vsi. Velik del našega naroda ječ? pod italijanskim jarmom in ni mogel proslaviti obiska svojega narodnega vladarja. In ravno v tem obstoji največji pomen regentovega obiska in proslave letošnjega Vidovega dneva.
Vidov dan 1920 je eden najvažnejših dnevov v zgodovini končnega
ga ujedinjenja vseh Jugoslovenov. Tik ob naši začasni zapadni meji je preživel jugoslovenski vladar letošnji Vidov dan in se izrazil, da zelo srečen, ker je mogel preživeti ta dan med brati Slovenci. Naši ne-osvobojeni brati so čutili z nami velik pomen regentovega obiska ob črti, ki jo je postavil med nami nenasitni italijanski imperijalizeni. Čutili pa so ga tudi Italijani, ki 50 kar naenkrat zakričali o preteči jugoslovenski nevarnosti. Manifestacije naše narodne in državne edinosti ob priliki regentovega obiska so močno presenetile Italijane, ki m trobili v svet, da Jugoslavije sploh ni. Naša odločnost jih je razočarala. V času, ko divjajo v Italiji krvav i revolucijonarni nemiri, ko je italijanska vlada popolnoma brez moči napram anarhistom in komunistom, ko so vojaški upori na dnevnem redu, ko preti Italiji politični in gospodarski polom, se je združil nn< narod, da pred vsem svetom manifestira svojo voljo po ujedinjenju vseh Jugoslovenov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naša država je močna, naša odporna sila velika. Povsod, kamor je prišel regent, je slišal odločne zahteve po osvobojenju našega Primorja. Videl in slišal nas je, zato je izrazil upanje na skorajšnje osvobojenje vseh Jugoslovenov.
Duh Dušana Silnega je govoril iz regentove duše. Jugoslovenski narod ne bo miroval, dokler ne bod^ praznovali vsi njegovi sinovi v svobodi Vidovega dneva. Za to nam jamči regentov obisk naše začasne zapadne meje na Vidov 'dan. Če nas niso uničili, dokler smo bili slabi in razdeljeni, nas tudi sedaj ne bodo. ko smo močni in ujedinjeni. Letov šnji Vidov dan je velik in pomemben dan za našo in naših neosvobo-jenih bratov bodočnost.
VII. USSSDfePtS&I
zle! u Prag!«
V Pragi, 29. junija 1920.
Velikanskemu uspehu, ki ga ie imel prvi dan vsesokolskega z leta v Pragi, je sledil drugi.
Dopoldne se je poklonilo Sokol-stvo prezidentu republike T. G. W:i-sarvku. Točno ob 9. so se zbrali zastopniki vseh žup ČOK in iug< vanskega Sokolstva v veliki sprejemni dvorani na Hradčanih. Tci uc putaciji Sokolstva. ki ie štela okoli 1 100 Članov, se ie pridružila deputa-
Fran Govekar:
75
Sultanie.
Še tisto popoldne so začeli korakati skoz! Postojno proti Planini in Logatcu francoski pešci, ki so bivakirali dotlej po vaseh ob cestah na Reko in Vipavo, za njimi pa je odhajalo topništvo in vozotajstvo. Tudi nekaj častnikov, ki so stanovali na postojnskem gradu, je odjezdilo, nekaj novih pa je dospelo in ostalo v Postojni čez noč.
Vse se je vršilo v redu in brez razburjenja.
Murat je s svojimi častniki jahal do Hru-ševja in dajal ukaze, k! so jih izvrševali točno In naglo, na večer pa se je vrnil zopet na postojnski grad ter je bil pri župniku še zadnjič na večerji. S seboj je privedel še nekaj novo došlih častnikov ter povabil tudi poštarja Hueberja in okrožnega pisana Šeberja.
V župnišču je bilo glasno in živo, smeh je odmeval po vseh sobah In čaše so zvenele. Francoski sovražniki so še enkrat očarjali svoje neprostovoljne gostitelje z odkritosrčno bu-momostjo in ljubeznivostjo, a še zgodaj so se poslovili, ker naslednjega jutra je hotela odriniti dalje vsa divizija-
Ko se je drugo jutro odpravljal župnik Wenigar v cerkev, je začul topot neštetih nog In kopit, rožljanje orožja, grom bobnov In vzkrike poveljujočih častnikov. Hrup in ramovš
je bilo slišati prav blizu, in ko je stopil župnik k oknu, je videl, da so vrata župne cerkve široko na stežaj odprta ter da se usipajo v cerkev goste vrste francoskih grenadirjev popolnoma oboroženih.
A bilo jih je preveč in cele trume so se razvrstile okoli cerkve ter stale po cesti v dolgih redih s puškam? ob bokih. Pod župnisčem in cerkvijo pa so hrzali, skakljali ter premetali griva te glave rjavi, beli, črni in brezasti konji in na njih so sedel? modri kirasirli. zeleni dra-gonci in beli karabinjeri?. Njih bleščeči šlemi s črnimi konjskimi repovi, rdečimi grebeni in perjanicami, njih zlate in rdeče epolete, svetli rumeni gumbi in pestrobojne šabrake so ustvarjali simfonijo barev, ki je bila prelestna.
Veselo presenečen je hitel Wenigar v cerkev sv. Štefana. Bila je nabito polna. V prvih klopeh je stal general Murat s častniki, doli s kora na levi oltarja pa sta se skozi rešetke smehljala Hueber in Šeber. Takih gostov nova, lepa, okusno okrašena postojnska župna cerkev ni še imela.
Wenigaf je začel maševati, častniki pa so sedli ter se zagledali v leseni kip sv. Štefana z dvema, kamenje držečima angelcema v velikem, z zlatom prepleskanem oltarju.
Tiho, mirno, svečanostno je bilo po svetišču. Le včasih je zarožljala po kamenitem tlaku sablja aH je zacingljala ostrocra. Grena-dirji so stali, visoki, plečati in večinoma bradati in-brkasti, sklonjenih glav povsod prav do obhajilne mize; ob ramena so se jim naslanjale
med sklenjenimi rokami puške z dolgimi bajoneti, ki so se včasih posvetlikali kakor goreče sveče, in nekateri so držali med prsti celo lesene brojanice ter pobožno molili.
Samo Bog je vedel, kam jih je zanašala njih molitev, kam so hrepenele njih duše, kod so iebdile njih misli. . .
Bil je god Žalostne Matere Božje, ki je vse svoje življenje toliko trpela s svojim sinom. V spomin nanjo so se morda spominjali svojih lastnih mater in pa svojih žen, ki trepetajo zanje v daljni Franciji, in morda so mislili na svoje otroke, ki jih čaka ista usoda, da bodo morali kakor oni v neznani tujini trpeti in boriti se za svojo domovino pa tudi umirati zanjo daleč, daleč od rodne hiše po sovražnih" zemljah, neobjokani in pokopani brez križa in brez spomina ljubezni...
Vsa razpela in vse podobe s križanim božjim sinom so bile zagrnjene, veliki zlati oltar se je bleščal v jutranjih žarkih in vijolični mašni plašč župnikov jih je morda spominjal domačih trat, koder dehte prav sedaj vijolice toli razkošno kakor nikjer na sveti.
Pa se je okrenil župnik ter dejal: »Idite, maša je minila!« In nato se je globoko sklonil pred oltarjem, po cerkvi so zarožljale sablje, zabobnela kopita pušk in zazvonkijale ostroge: vsa vojska je padla na kolena. Župnik pa je široko razpel in dvignil roke. se obrnil, se par ht-nov zagledal v pestroboino množico, ki je kle-~R?a pred njim. ter* jo blagoslovil v imenu boga Očeta, Sina in Duha svetega ...
Ko ie hitel v zakristijo, so zapeli pred cerkvijo nešteti bojni rogovi; peli in vriskali so. da je odmevalo od hribov in šum v brezkončnih jekah. Častniki in grenadirji so naglo ostavili ladjo, — le par kratkih povelj se je čulo, in armada se je začela pomikati izpod griča.
Wenigar, Hueber in Šeber so prihiteli k stopnicam, ki so vodile izpred župnišča navzdol, in našli ondi generala Murata, ki je odrejal odhod posameznih vojnih vrst.
Živahno jim je prihitel nasproti ter jfm Še zadnjič stisnil roko.
»Hvala vam, gospodje, za prijazni sprejem!« je dejal. »Vašega preljubeznivega gostoljubja ne pozabim nikdar, prečastiti! Ostanite zdravi in srečni, pa ne pozabite nas!«
Župniku so se povlažile oči in od ganjenja ni mogel izpregovoriti niti besede. Le nemo se je klanjal in polagal roko na srce . ..
Privedli so visokega vranca, ki se je sveti! kakor svilen baršun, imel ogromno košato grivo ter do tal sezajoč rep; žrebec je divje gledal, strigel z ušesi, rezgetal in se od nestrpnosti drhte" vzpenjal n* zadnje noge. Murat se je zavihtel na silno žival, salutiral in zdirjal na čelu belih karabinjerjev pred odhajajočo armado. Njegov visoki klobuk z mahadravimi nojevimi peresi se je videl iznad vseh'.
In zabučalo in zadonelo, zagostotelo hi za-grmelo je v ostrem ritmu vesele koračnice, — nad glavami vojske pa je frfrala in plapolala francoska trobojnic«. _„
£ stran.
>
.SLOVTNSKl NAROD", dne 8. julija 1920.
153. štev.
fcfja francoskih gimnastov in rusinskih Sokolov.
Bunio pozdravljen je vstopil v dvorano prezident, katerega je pozdravil v imenu Sokolstva starosta jČOS dr. Scheiner, Id mu je izročil okrasno izdelan zletni sokolski znak. Prezident je nato prosil starosto, da [mu pripne tudi običajen zletni znak. katerega je potem prezident cel čas jnosil. Za pozdrav Sokolstva se je za-Svalil Masaryk v daljšem govoru, poudarjajoč veliki pomen Sokolstva iza narodno vzgojo in spominjajoč se jvseh velikih del. ki jih je storilo Sf> Icolstvo za osvoboditev domovine.
Nato je pozdravil prezidenta za-.stopnik francoskih gimnastov, ki mu 3e izročil zlato iglo kot dar Unie, zastopnik jugoslovanskega Sokolstva j2r. Laza Popovič. poudarjajoč zlasti fveflke zasluge Masarvka za osvobo-Iditev Jugoslovanov, in zastopnik rusinskih Sokolov.
Po teh nagovorih si je dal prezi-ilent predstaviti posamezne člane deputacije, med katerimi je našel mnogo starih sodelovalcev iz prejšnjih časov, s katerimi se je prisrčno pozdravil.
Drugi del Jugoslovanskega Sokolstva se je udeležil proslave spomina Vidovdanskih junakov, ki se ie vršila v tukajšnji pravoslavni cerkvi, katere se je udeležilo veliko število čeških in jugoslovanskih zastopnikov in častna stotnfja čeških legljonariev.
Tretji oddelek" jugoslovanskega Sokolstva se je udeležil slavnostne-
f' a polaganja temeljnega kamna za ižkov spomenik v Zižkovu, katerega se ie udeležil tudi prezident Masarvk z zastopniki vlade In zastopniki vseh kulturnih društev.
Popoldne se je vršH zonet javni nastop Sokolstva. in sicer ie nastopilo članstvo in članice z istimi prostimi vajami, kakor prvi dan in v Istem številu.  Uspeh   tega javnega
nastopa je bil istotako velikanski In ostane slehernemu udeležniku za vedno v spominu.
Krasni so bili zlasti nastopi posameznih žup, ki so izvajale najbolj raznovrstne In lepe nove vaje. Zelo zanimiv in poučen je bil nastop Švedskih gimnastinj. ki so pokazale sistem telesne vzgoje na Švedskem za ženske. Poleg prostih vaj ie zlasti vplivala na občinstvo telovadba na orodju, tek čez ovire itd. Kot gostje so še nastopili amerikanski Slovaki in Ukrajinci, ki so izvajali proste vaje in poslednji »valasko«. ki je žela mnogo pohvale.
Uspeh drugega dne je bil istotako velikanski, kakor prvi dan. Občinstvo je navdušeno zapuščalo tribune.
Zvečer se je vršil na jugoslovanskem poslaništvu prijateljski večer, katerega se je udeležila skorai celokupna jugoslovanska deputacija in mnogo prvakov češkega naroda, med njimi tudi prezident republike Masarvk, ki je bil prisrčno pozdravljen ob prihodu. Na pozdrav poslanika Hribarja je odgovoril Masarvk v daljšem govoru, v katerem je zlasti pokazal na skupne naloge, ki iih morajo vršiti v bodočnosti Jugoslavija in Češkoslovaška republika. Poudarjal je zlasti, da so naloee. ki iih morata rešiti obe državi sedai. težje, kakor so bile za časa vojne .Poudarjal je veliki pomen skupnega delovanja obeh držav, katerih medseboini stiki morajo biti kar naiprisrčneiši. ker obe državi sta vezani ena na drugo. To prijateljstvo pa ne sme ostati samo na papirju, treba je dejstev.
V kratkih in jedrnatih potezah je označil nekaj najvažnejših nalog, ki jih morata imeti obe državi pred očmi. Prezident je ostal dolgo časa v družbi Jugoslovanov, s katerimi se je dolgo razgovarial.
Kongres fugoslouenskiii žen o Zagrebu.
O kongresu zveze ženskih društev v Zagrebu podajamo še nastopno poročilo:
Zlata K ova če vič - Lopatic, jedna Izmed zveznih predsednic, je v svojem pozdravnem govoru izvajala, da je prva njihova dolžnost, da se spomnijo v veliki hvaležnosti grobov onih mož in žena, ki iso poginili za našo svobodo. Slava jim, večna slava. Vse navzoče so iVstale in vskliknile: Slava jim! Nadalje: Mislim, da se strinjam z željo vseh, ako se spominjam hrabrega viteza, boritelja ža našo osvoboditev. To je naš mladi kraljevič Aleksander. Odposlana je bila na fto brzojavka s pozdravom in izrazom udanosti kralju in regentu. — , (Predsednica Darinka Hrlstiće-f jya je v svojem govoru med drugim povedala, da je številno stanje zveznega udruženja znatno narastlo. Od ^ustanovitve zveze leta 1906., ko je bilo 16 udruženj. Je število narastlo do sedanje prve zajedniške skupščine na 200. Zveza ima tudi stike z mednarodno Žensko zvezo in baš je rdošlo povabilo na kongres v Kristi-janijo za tri delegatinje kot goste norveških žen. Joka Š i 1 i a k o v a iz Sarajeva se je spominjala dogodkov v Sarajevu pred 6 leti. Kosti junakov z Vidovega dneva se sedaj vračajo v osvobojeno domovino. Zorka Kastnerjeva iz Beogra-ila je omenila intervencijo v ministrstvu, da je mogla tudi zastopnica muslimank na skupščino. Muslimanka Razema B i s i 6, burno pozdravljena, je omenila uvodoma, kako muslimanke čutijo veliko ljubezen in
»veselje do dela za našo Jugoslavijo. One hočejo skupno z drugimi ženami đelati za procvit majke Jugoslavije. Kristina Boškovič je slavila Rusijo in njen narod, katerega ne smemo pustiti z vidika. Rusija je naša majka. Kukava B o g i ć iz Knina je slikala muke našega naroda pod italijansko tiranijo. Dr. Jelka Peric iz Dubrovnika je tudi omenjala silni italijanski teror. Zader Je postal policijsko in detektivsko mesto. Glede Reke pravi, da so nam v Parizu ponudili desnico, da z levico posegnejo po Reki. Jugoslovenske žene protestirajo proti kateremukoli imperijalizmu na račun naše domo-; vine. Leposava Petković Iz Beograda je govorila o enodušnosti, katero občutimo za okupirani del Jugoslavije. Srbkinje so pripravljene Žrtvovati svoje otroke skupno s Hrvaticami in Slovenkami, ako pojde za reševanje krvnih sester in bratov. Ml zahtevamo Jadran, zahtevamo, kar je naše. Po raznih drugih govorih Je gospa dr. Tavčarjeva, tretja predsednica, apelirala na navzoče kot Slovenka, da naj ne odnehajo v svojem delovanju In zaklicala: Živele Hrvatice, živele Srbkinje. (Burno se kliče: Živele Slovenke!) O črnogorski ženi je razlagala
Kristina Čuk ovi ć, učiteljica iz Cetinja, da je napačna ona sodba, ki pravi, da je Crnogorka sužnja. To sloni na napačnem umevanju duše črnogorskega Drebivalstva in njegovih običajev. Žena je v hiši pclnomočni gazda. Vsled težkih razmer, v katerih živi v gorati deželi, pa je kulturno zaostala. Hoče pa napredovati in hrepeni po kulturi. V imenu Slovakinj je govorila Olga Krn o iz Novega Sada. želeč skupnega dela z Jugoslovenkami. Sledila je debata o pravilih. Nato zopet razna poročila. Anka Dimitrijevič iz Bitolja je poročala o prosvetnem delu tamkaj. Poročevalka je znana v Srbiji pod imenom »Anka-propa-ganka«. Kot komitaš'nja je s puško v roki branila domače ognjišče proti besnim sovražnim napadom. Olga Patrijarhova je predlagala, naj predsednico izvoli skupščina, ker je to demokratsko in edino pravilno. Predsednica pa naj bo po vrsti Srbkinja, Hrvatica in Slovenka. Kongres naj bo vsako leto v drugem od treh glavnih mest Jugoslavije.   Nato so bila pravila sprejeta.
Tretji dan je prišel na skupščino ruski konzul F e r m e n. Predsednica ga je pozdravila, na kar je Imel govor, v katerem se je zahvalil za gostoljubnost v Jugoslaviji. Tega Rusi ne bodo pozabili in kadar vstane nova Rusija, se bližje pridruži Jugoslaviji in nositeljici občnih ruskih idealov, jugoslovenski ženi. Izidora S e k u li ć je podrobno poročala o značaju kongresa v Kristlja-niji in udeležbi na njem. Razpravljali se bodo tam razni predlogi splošne važnosti. Zofka Kveder - Deme-t r o v i ć je med drugim omenila, da so naše manifestacije v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru odmevale v Italiji in Italijani se morejo prepričati, da naše ujedinjenje nI z včerajšnjega dne. Nada M i č i ć iz Zagreba se Je zavzemala za večjo pažnjo do vzgoje ženske dece. Hoče popularnih knjig. Zorka Vrbica Je razlagala delovanje ženskega do-brotvornega društva na Cetinju. Kulturno se more dvigniti ženska le, ako more proti vsakomur dostojno ščititi svoje pravice. Kolikor več šol, toliko večje blagostanje in napredek. Društvo hoče, da se obnovi ženski zavod na Cetinju na moderni osnovi.
Ljubica Pavi o vič Iz Panče-va Je po dolgem patriotsko navdahnjenem govoru stavila nastopne predloge: 1. naprošajo se vse ženske zadruge, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi pobrigajo za povečanje domače industrije; 2. energično naj se postavijo proti sedanjemu razkošju; 3. delajo naj na to. da se strankarske borbe ublažijo in 4. nemudno naj se uvede akcija za aktivno In pasivno volilno pravico žensk. Na predlog Ruže Šarlče-v e iz Zagreba Je bila sprejeta nastopna resolucija; Delegatinje 200
jugoslov. ženskih udruženj, ogorčene zbog nepojmovanja današnjega časa in uloge žene v družbi s strani naših odločujočih faktorjev, se obračajo do vlade In parlamenta, da ta jim zajamčijo ▼ tej državi« kakor vsem ostalim ženam kal turnih narodov, vso politično ki mešSaiiftke pravica, ki jih alf vajo državljani moškega spola.
Resolucija je bOa sprejeta z burnim odobravanjem. Za ujetnike Je govorUa Marija Đaj tova iz Ljubljane, želeč, da bi se skoro vr-
nili iz Italije in Sibirije. O kolu SHS v Zagrebu je obširno referirala Zlata LIpovščakova.
V novi odbor je Izvoljenih 25 SrbkinJ, 13 Hrvatic in 10 Slovenk. Slovenke so: Pranja dr. Tavčarjeva, Cla Kalanova, Ivana Č u č k o v a, Marija B a j t o v a, Terezina Ž e n k o v a, Maša Gromova, Minka Govekarjeva, Mara M a j s t r o v a, Vida H o č e-varjeva in Vita Župančičeva.
Telefonska in brzojauna poročila.
ZARADI RADGONE IN ZAPADNE OGRSKE.
Dunaj, 6. julija. (DKU) V današnji seji narodne skupščine so vele-nemški poslanci Altenbacher in tovariši stavili vprašanje ia državnega tajnika za zunanje stvari glede izpraznitve mesta Radgone, ki je skupaj z okoliškimi občinami in občino Špilje že 18 mesecev popolnoma odrezana od gospodarskega prometa z ostalo Štajersko. Prebivalstvo Radgone je zelo vznemirjeno.
LDU Dunai 6. iuliia. (DKU) V današnji seji narodne skupščine so velenemški poslanci Adam Miiiler-Guttenbrunn in tovariši vložili predlog, kjer z ozirom na že izvršeno ratifikacijo saintgermainske mirovne pogodbe pozivljejo vlado, naj nemudoma sestavi deželno vlado za Bur-Ško (Burgenland, Heinzenland) in naj jo slovesno ustoliči v Šoproniu. Vse osebe, ki prebivajo v Nemški Avstriji in so pristojne na Burško, naj dobe aktivno in pasivno volilno pravico in naj se z dnem ratifikacije saintgermainske mirovne pogodbe smatrajo kot nemško-avstrijski drža vUani-
KOMISIJE ZA DOLOČITEV MEJA. AVSTRIJA SE ŽE PRITOŽUJE. LDU Dunaj, 5. julija. Dunajski dopisni urad poroča: Vlada je zadnje dni prejela od generalnega tajništva mirovne konference navodilo o obmejnih komisijah, ki jih predvideva saintgermainska državna pogodba v svrho določitve novih državnih meja. To navodilo vsebuje več določb, ki deloma dozdevno presegajo besedilo državne pogodbe in bi mogle imeti v primeru stroge izvedbe za posledico omejitev pravic, ki pristo-jajo obmejnim komisijam. Ker je ravno Avstrija z ozirom na določbe mirovne pogodbe, ki so že same po sebi neugodne, najobčutneje intere-sirana na dobrohotni, eksistenčnim potrebam odgovarjajoči izvedbi mejne regulacije, je vlada smatrala za svojo dolžnost, da proti tem določbam v Parizu ugovarja. Hkrati je vlada to priliko uporabila v to, da opozori vrhovni svet, naj bi se dala v spremni noti k madžarski mirovni pogodbi predvidena možnost priziva na svet zveze narodov potom pristojne obmejne komisije v svrho preprečenja krivic pri določevanju meja v etnografskem in gospodarskem oziru tudi komisiji, ki je poklicana, da določi avstrijske meje.
IZ ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
LDU Rim, 2. julija. Škandal v »osvobojenih krajih«, v katerega so zapleteni razni visoki italijanski dostojanstveniki, se ne more več skrivati. Tudi vlada sama je v torkovi seji zbornice prikrito priznala, da je bila njena politika v takozvanih »osvobojenih krajih« precej umazana. Ko je socialni demokrat Cosatti-ni predložil resolucijo, ki se glasi: »Zbornica, doznavšl za nezaslišane škandale, ki so se pojavili v civilnih in vojaških upravah v zasedenih krajih, pri čemur se je odkrito žalila bolest in beda onega nesrečnega prebivalstva, smatra, da se ti škandali niso mogli izvršiti brez soudeležbe gotovih politično odgovornih oseb, in poziva vsled tega vlado, naj predlaga, da se uvede parlamentarna preiskava, ki naj ima največji delokroge, nI vstal nihče, ki bi si upal ugovarjati očitanjem prejšnjemu ministrstvu v tej zadevi, pač pa Je ministrski predsednik izjavil, da vlada ne more sprejeti prvega dela resolu-ciie zaradi njegove oblike, dočlm sprejema drugi del, v katerem se pozivlje vlada, da uvede parlamentarno preiskavo. Tako je Oiolitti priznal upravičenost predlagane resolucije, a si je obenem zagotovil tudi nadaljnjo podporo tistih, ki so pri stvari prizadeti vsaj dokler se preiskava ne dokonča. In res je bil pri glasovanju prvi del resolucije odklonjen, a drugi sprejet. — Nato se Je razpravljalo o albanskem vprašanju. Socialni demokrat Maffi In dr"gi so predložili to-le resoluelio: »Zbornica kot tolmač soglasnega mKHenla dežele, ki se Je pokazala protivna vsaki vojni In vsaki voiaški pustolovščini, tudi potom vojaškega uoora. smatra z druge strani kot odkrito nesoglasje vladne izjave o albanski neodvisno*
sti, ker vlada nadaljuje zadrževanje italijanskih zasedbenih čet v Albaniji, ter je sklenila, nai se čete kratko-malo umaknejo iz Albanije.« — Ministrski predsednik Giolitti, ki je že precej položil orožje glede tega vprašanja, je iziavil. da smatra za nepotrebno ponavljati izjave, ki iih je podal v minulih dneh o albanskem vprašanju. Kakšna je vladna politika v tem vprašanju, ie že te^no. Mi ne pošliemo čet v Albaniio. je rek**1 ministrski predsednik, delamo na vse načine, da oostane neodvisnost Albanije popolna in se Dodajamo sedai nenosredno z vlado, ki obstaia sedai v Albanin, da rešimo vse spore. Ko se bodo ti spori odnravili, kar smatra govornik za gotovo, ne bo s te strani nobene nevarnosti za volno. V Maffijevi resoluciji se predlaga, naj zbornica kratkomalo sHene, da se čete umaknejo. Toda iasno le. da je vladi nemogoče brzoiaviti. naj Čete odldeio. dokler se ne dokončaio pogajanja, ki so v teku: samo zaradi tega ne more vlada spreleti te reso-luciie. Vršilo se je nato glasovanie o Maffievi resoluciii. ki je bila odklo-nlena z 248 glasovi proti 108. — Končno se ie razpravljalo na današnji seil, ali nai se odobri začasni šestmesečni proračun. S socialno demokratične strani so bili odločno za to, Ha se ne odobri šestmesečni proračun, ker ne odobravalo vladne politike in ker nočeio dati vladi možnosti, da bi zsklnčila. l^adar se ji zliubl, zasedanie zbornice. Taino Hasovanie o t^m vr>raSanju je doVazalo, da je 316 poslancev za odobritev šestmesečnega proračuna, a 91 proti odobritvi.
KONFERENCA V SPAA.
LDU Spaa, 5. julija. (DKU — Wolff) Danes dopoldne ob 11. se je vršil prvi razgovor konference v gradu Villa Freineuse. Predsedoval je belgijski ministrski predsednik Delacroix. Ko je došla nemška delegacija, so ji odkazali sedeže na levi strani mize, ki ima obliko podkve, poleg Japoncev. Pogajanja so se nato pričela brez vseh formalnih pozdravov. Naiprej so določili dnevni red, ki naj vsebuje naslednje točke: Izvedba pogojev vojaškega značaja, vprašanje obnovitve, dobava premoga, vprašanje kaznovanja takozvanih vojnih zločincev in vprašanje Gdanskega. Državni kancelar dr. Fehrenbach je izrazil svoje zadoščenje, da je došlo do kontradiktorič-nih pogajanj, nato pa je izjavil, da ima nemška mirovna delegacija in ves nemški narod trdno voljo, lojalno izpolniti vse mirovne pogoje. Pri pogajanjih glede vprašanj vojaškega značaja bi bila vsekakor potrebna tudi prisotnost državnega ministra za brambo in generala Seekta. Ko se je prejšnji dan zvedelo, da se bo razpravljalo o vojaških vprašanjih, so obadva takoj naprosili, naj nujno prideta. Vendar preje kakor jutri popoldne ne moreta priti. Konferenca ie nato sklenila, počakati prihoda obeh gospodov. Na vprašanje državnega kancelarja, ali pri razgovorih glede kaznovanja vojnih zločincev ne bi bilo morda potrebno, da bi se jih udeležil tudi državni pravosodni minister, se je odgovorilo, da bi bilo to nujno želeti. Sicer pa pride tudi angleški lordkancelar In francoski pravosodni minister. Državni kancelar je opozoril konferenco na dejstvo, da Je pravosodni minister obenem tudi podkancelar in da bi državni zbor, ki ravno zboruje, težko pogrešal državnega kancelaria in podkan-celarja, če bi bila dalfe časa odsotna. Vsled tega je sklenila konferenca, da bo reševala kaznovanje v četrtek. Nato se je konferenca odgodila.
LDU Parte, 5. julija. (DKU) Posebni poročevalec Agence Ha vas v Spai javlja: Strokovnjaki so se bavili z dogovorom o razdelitvi nem-5ke odškodnine za obnovo, ki ie bil v načelu že soreiet v Brusllu. Finančni strokovnlakl so razpravilall o noti italilanske delegacije glede razdelitve odškodnine, kler se zahteva, nai dobi ItalNa 10 odstotkov, toda ne manj kot štiri millarde zlatih mark in nai se zviša tonaža avstrilske flote, ki Je določena za Italiio. Zavezniki bodo na pripombe turške dHeea-cHe k mirovni nogodbl baie odgovorili, da odklamVo, razpravljati o teh pripombah. Turška vlada bo ali pod-
pisala pogodbo aH pa se bo smatrala
kot sovražnica entente. Vrhovni svet bo o tem končnoveljavno odločil. Nemški brambni minister Gessler in general Seekt prideta jutri ob štirinajstih. Konferenca se sestane ob polšestnajstih in se bo takoj bavila z vprašanjem razorožitve.
SLIKAR KLLINGER UMRL.
LDU Dunaj. 6. julija. (DKU) Po poročilih listov iz Neunburga Je na svojem letovišču v Grossjenl umrl v nedeljo ponoči slavni slikar in kipar prof. Maks Kllnger. Bil je star 73 let in je podlegel srčnemu mrtvo-udu.____
~ Seja narodnega predstaonIStoa.
LDU Beograd, 6. Julija. Današnji 109. redni sestanek začasnega Narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob sedemnajstih.
Posl. Sušnik vpraša ministrskega predsednika radi vračanja arhivov z Dunaja in zahteva, da se pošlje na Dunaj tudi kak Slovenec. Ministrski predsednik Ves-nič odgovarja, da se taka vprašanja ne stavljajo v Narodnem predstavništvu. Ako le g. poslanec v tej stvari hotel kaj izvedeti, bi lahko dobil informacije v ministrstvu za zunanje stvari. Kar se tiče zahteve, da se pošlje na Dunaj Slovenec, odgovarja dr. Vesnič, da vlada ne pozna nobene raz* like med Srbi, Hrvati In Slovenci, temveč da pozna samo državljane kraljestva SMS. S svoje strani lahko overi gospoda poslanca, da bo vlada storila vse, da se bodo ščitila vsa naša prava. Ako bo potrebno, da se pošlje tudi Slovenec bo vlada to storila. DosedaJ se to nI storilo, ker nI bilo nobenega pri roki, v komisiji sami pa se nahaja dosti naših državljanov iz Slovenije. Ako bo vlada našla dokumente, ki so važni za LJubljano in Slovenijo, bo sam pozval kakega strokovnjaka Iz Slovenije, Poslanec Sušnik se zavaruje proti temu, da je predlagal Slovenca iz separatističnih teženj; storil ie to samo iz stvarnih razlogov. O stvari sami Je Izpraševal v mnogih uradih, pa ni nikjer mogel dobiti odgovora.
Posl. dr. PoIIC vpraša ministra za pravosodje o Istem predmetu, o katerem ga Je včeraj vprašal dr. Popovič. Oovori proti mišljenju ministra za pravosodje, da Je navedena banska naredba brez pravne vrednosti. Minister ni pristojen, da daje izjave o eventualni veljavnosti banskih naredb, marveč za to Je pristojno samo sodišče. Govornik obenem konstatira, da so bani tudi prej In v vojni Izdajali naredbe In da so dosedaj te naredbe imele zakonsko moč. Ako bi bilo mišljenje gospoda ministra pravilno, bi se moralo govoriti tudi proti raznim drugim naredbam, ki so jih is* dajali bani. Govornik vpraša ministra, ali mu je znana stanovanjska naredba in kaj namerava v tej stvari storiti. Minister pravosodja Trifkovfč odgovarja, da mu Je znano, da je ban v vojni in po vojni Izdajal naredbe In da dvomi o tem, ali so te naredbe zakonito veljavne. (Posl. dr. Polič: To je samo Vaše mišljenje, ki ni mero-dajno.) Minister pravosodja nadaljuje: Res je, da moje mišljenje ni merodajno m da Je to stvar sodišč ter da ne morem odgovoriti drugače, ako se name stavila tako vprašanje. Posl. dr. Polič se zadovoljuje z odgovorom.
Nato preide zbornica na dnevni red: Nadaljevanje debate o § 80 volilnega zakona. Prvi govori posL Korač, ki v daljšem govoru razlaga posamezne teorije o proporcionalni volilni pravici in o raznih volilnih sistemih. Govornik poudarja mnogo prednosti takozvanega drugega skrutinija, kakor je že uveden v Čehoslovaškl In Nemčiji. Na koncu svojega govora izjavlia. da bo po njegovem mišljenju zakonski predlog volilnega zakona absolutno Izigral proporcionalno volilno pravico ter navaja kot dokaz kvalificirane poslance In mala okrožja, ter poudarja, da volilni zakon uničuje vsako majhno stranko, za katere smatrajo, da so v začetku disidentske, pa imajo podlago, da se Iz njih razvijajo velike stranke. — Na to odgovarja poročevalec posl. Anastazije Petrovič, ki omenja važnost tega paragrafa za pospeševanje te uničevanje dobrega hi slabega disidentstva. Na koncu protestira proti trditvi, da Je tudi on sam disident, ker Je na Krfu izstopil iz radikalnega kluba. Naglasa, da je Izstopil Iz radikalnega kluba, da pa s tem ni Izstopil Iz radikalne stranke. Po Icratkem odgovoru poslancev niča, Kneževiča in dr. Kramerja govori minister za konstituanto Protič, kf v daljšem govoru odgovarja na posamezne pripombe poslancev proti besedilu člena 80 volilnega zakona.
Z ozirom na   pripombo poslanca Kramerja, da bilo dobro, ako bi tudi pri nas porabili nove izkušnje, kakor so to storili v Čehoslovaškl in Nemččji, odgovarja minister Protič, kaj so nam nov© Izkušnje ko imamo svoje dobre stare izkušnje. Dalje oderovarja na dr. Kramerjevo opazko, ki se tiče narodnega edinstva.  Dr. Kramer je govoreč o takozvanern dmgem skrntiniju na-glaSal, da bi ta drugi skrutinij lahko koristil utrjenju narodnega   in državnega edinstva. Protič odsrovarja, da je nasprotnega mišljenja, ker bo to g. dr. Kramerju povedal o priliki na drugih mestih. (Dr. Kramer: O kaki priliki?) Minister Proti«:   Ko ste Mil minister trerovine In minister   za konstituanto, ste izdajali naredi, ki so «e v Sloveniji Izigravale.   (Dr. Kramer ▼ klopi protestira). Mnister   za konstituanto Protič kon*a svoj covor In anelira n* po^Ianre, da sprejmejo člen 80 v obliki, knkor sra je prvotno nredlofciln vlar da. Potem govori nosl*nee, dr. Kmmer, ki naglasa, da v debati o volilnem zakonu ne sme hiti mesta zn osebno polemiko.   To se mora pustiti gs drugo priliko. Vendar na pri tej priliki nro-teetira proti trditvi  ministra Protiča,
lf>3. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne 8. julija 1920.
3. stran.
da je izdajal naredbe, ki da so ee Izigravale ter izjavlja, da bo storil vse potrebne korake, da se stvar razčisti ter da bo imel g. Protič priliko, da navede konkretna dejstva.
Nato preide narodno presta vnistvo na glasovanje ter se člen 80 sprejme z besedilom, kakor ga je predložila vlada. Po glasovanju odredi podpredsednik odmor deset minut. Takoj nato pa se nadaljuje debata. Sprejeli so se vsi ćieni od 80 do 121 brez pripombe. Sprejet je rudi § 95, glede katerega so se bali, da se bo razvila obširna debata o takozvanern . kaneelparagrafu. Preden poročevalec dr. PalaČek prečita zadnji § 121, zahteva poslanec Korač, da se
razširi vol ini zakon tudi z onim členom srbske ustave, ki jamči svobodno zborovanje za vso državo. Minister za konstituanto dr. Protič pristaja na ta predlog ter se "nato sprejme člen 121 brez debate. Podpredsednik dr. Ribar konstatira, da nista sprejeta še člena 6 in 11 volilnega zakona, ki sta bila vrnjena odseku, odsek pa še ni podal svojega poročila. Debata o teh členih se bo vršila na jutrišnji seji kot prva točka dnevnega reda. Nato zaključi podpredsednik sejo ob dvanajstih in odredi prihodnjo sejo za jutri ob šestnajstih z nastopnim dnevnim redom: 1. Debata o členih 6 in 11 volilnega zakona, 2. mirovne pogodbe.
Ta tajna pogodba je bila podpisana na Dunaju 21. maja 1893, v Sofiji pa 25. junija 1898.
= Bolgarska zvestoba. > Beogradski Dnevnike poroča, da so našli v okolici Prilepa 44 zvezanih človeških trupel. Policijska preiskava je dognala, da so to novo odkrite žrtve bolgarskega maščevanja med vojno. Na truplih se poznajo Še sedaj sledovi nasilne smrti. Med mrtvimi so našli tudi truplo tehnika Vitomirja Trajkovica. Oblasti so zaprle do sedaj 30 ljudi iz Prilepa, o katerih je dokazano, da so sodelovali pri o moru.
= Kaj delajo Bolgari? >Samoupra-va« poroča, da so preoblečeni bolgarski oficirji po vaseh za našo mejo razdelili med ljudstvo orožje in municijo v svrho upora pri okupaciji. Bolgari v Ca-ribrodu rušijo vojašnice in odnašajo v notranjost Bolgarijo vse stvari, ki niso neobhodno potrebne. V Caribrodu in okolici so Bolgari rekrutirali vse 20 in 211erne mladeniče.
= Zanimiva knjiga. General Sarrail ie Izdal zanimivo knligo z naslovom »Mon Commandement en Orient«, v katerem opisuje svoje delovanje na solunski fronti. General dokazuje na podlagi vojaSkih dokumentov, kako so bile naenkrat poslane v Makedonijo tri francoske divizije s par topovi, katerim bi morali slediti štirje armadnl kori, katerih pa ni bilo nikdar. Nadalje pripoveduje, kako so izvedle umikanje pri 20* pod ničlo, ko so se morali Srbi umikati Čez Albanijo. Nadalje so opisane težave z Grki, nesporazumljenja med zavezniki, vojna pri Bitolju ln razna dl-plomatična posredovanja, ki so onemogočila večkrat generalovo uspešno delovanje. Iz knjige je razvidno, da je bil odpoklic generala Šarraila, rešltela Verduna 1914 in hrabrega poveljnika na solunski fronti, ki je s peščico vojakov prodrl v Srbijo, popolnoma neupravičen fn le posledica gotovih spletk v sporazumu s Clemen-ceaujem.
= Nemške državnozborske volitve in Amerika. >Basler Nachrichten poročajo, da je izid državnozborskih volitev v Nemčiji napravil zelo slab utis v Amerika. Veliko razočaranje je povzročil zlasti uspeh klerikalne stranke, ki je poslala v državni zbor iste ljudi, ki so propagirali vojno. Kredit Zedinjenih držav v znesku ene milijarde dolarjev, ki bi ga morala dobiti Nemčija, je postal vsled tega zelo problematičen. V najboljšem slučaju dobi Nemčija le 250 milijonov dolarjev, ki se bodo morali porabiti za nakup ameriških produktov.
=s Vladna kriza  na Madžarskem.
>Pesti Naplo« poroča, da bo prihodnje ministrstvo samo prehodnjega značaja, dokler ne pride na površje čisto agrarno ministrstvo s predsednikom RuM-rekom. Krščanski nacionalci so pripravljeni podpirati to prehodno ministrstvo pod pogoji, da vlada garantira za narodni in krščanski značaj države, da se zmanjša velik primanjkljaj državne bilance in da se reši židovsko vprašan i e.
= Poljakom gori streha nad glavami. Poljaki že vidijo, da jim gori streha nad glavami vsled nesmiselne bojne politike proti vsem sosednim narodom, zlasti Rusom. V parlamentu je poudarjal ministrski predsednik Grabski, da gre že za eksistenco poljske države 1n zato naj bi se vojna nemudoma končala, da se ohrani država. V vojnih krogih se govori o generalu Haleriu kot novem spasitelju armade. Pil-sudski je daleč zavedel poljsko armado!
= Boljševiki vabijo delavce v Rusijo. Poročajo, da je prispelo te dni v Moskvo večje število angleških delavcev, ker je baje pomanjkanje dela doma in baje so jih emale v Rusijo simpatije do komunističnega režima. Tudi mnogo francoskih delavcev se odpravlja v Kusijo. Pettit, poročevalec >Petit Journala«, ki je bil v Rusiji, je rekel glede dohoda delavcev, da naj le prihajajo, da se na lastne oči ogledajo sovjetsko Rusijo, potem se že ohlade njihove simpatije do boljševizma.
Iz naše kraljevine.
— Regent obolel. B e o g r a d, 6. julija. Prestolonaslednik regent je nalahno obolel vsled napora zadnjih dni pri obisku Zagreba in Ljubljane. Danes regent po zdravniški prepovedi ni smel zapustiti sobe in so odpadle vse že prijavljene avdijence.
— Učiteljski kongres v Beogradu. 17. in 18. julija se bo vršil v Beogradu učiteljski kongres, katerega se bodo udeležili učitelji iz vse Jugoslavije. Do sedaj je prijavljenih 2000 učiteljev in učiteljic iz raznih krajev.
— Kongres igralcev. Zagreb, 6. julija. Danes se je otvoril kongres gle- j daliških igralcev iz vse naše kraljevi- i ne. Navzočih je v Zagrebu preko 200 gledaliških igralcev in igralk iz vseh j delov naše domovine. Kongres ie otvo- j ril predsdenik udruženja Sava Todoro- I vič, pozdravil prisotne ter izročil odli- j kovanja kongresnemu vodstvu. Od Slo- j vencev je bil odlikovan g. Pregarc. Na- J to je pozdravil zastopnika vlade dr. Ba-zalo, ki se je za povabitev zahvalil, izražajoč gledališkim umetnikom simpatije vlade. Za predsednika kongresa je bil izvoljen g. Drag. Freudenreich.
— Padanje cen v Beogradu. Iz Beograda poročajo o hitrem padanju cen živeža in drugih stvari. Najbolj je padla cena sladkorja. Pred par dnevi je stal v nadrobni prodaji kg sladkorja 50 dinarjev, danes pa se dobi že za 13 dinarjev. Ker so na potu velike množine sladkorja, računajo v Beogradu, da bo stal kg sladkorja le 9 dinarjev. Veliko beogradskih trgovcev, ki so imeli v skladiščih večje množine sladkorja, je izgubilo vsled hitrega padanja cene veliko dobička, nekateri pa imajo občutno škodo.
neodređena domovina.
— Nečloveško postopanje z našimi ujetniki in interniranci v Italiji. >Edi-noste objavlja sledeči dopis, ki v živih barvah opisuje muke in trpljenje nesrečnikov, ki so se vrnili iz daljnega vzhoda, da pojdejo še v huje suženjstvo: Gk urednik! Te vrstice Vam pošiljajo nesrečni ljudje, ki pozabljeni od vsega sveta živijo zr.prti na Prošeku, kot kaki zločinci. Razcapani smo, umazani, invalidi in bolniki, lačni smo in žejni, delati moramo kot živina, hranijo nas z rižem, oblačijo s cunjami, zdravijo z delom, tolažijo s psovkam^ . . . Kdo smo'? Kaj smo zakrivili? . . . Krivi smo, da smo živi! Ali ni na vsem svetu več nobenega, ki bi se za nas pobrigal in nas rešil tega trpljenja? Okoli dvesto nas je. Prišli smo po večini iz daljnega vzhoda, kjer smo preživeli konec vojne kot ujetniki. Ohranil nas je pri življenju samo up, da bomo še
enkrat videli svojo družino, svojo rojstno hišo. Prišli smo pohabljenci in iz-trganci po dolgem, mučn°m in nevarnem potovanju vendar enkrat po petih letih! — na prag svoje domovine, jokali smo od veselja, da smo doma, —j a sedaj! Zaprli so nas tukaj kot kake zločince, postopajo a nami, kot bi bili ubili svoje Očete . . . Pišemo vsak dan domov, — naže vasi so blizu, domačini smo! — toda od nikoder glasu. Kaj je s pismi Ali so naše družine pomrle, naše vasi sežgane? Usmilite se nas vendar, saj nismo moriliel ne požigal-ci . . . Kdo smo? Interniranci emo, ki tukaj čakamo smrtne obsodbe. Odtrgali so nas od naših družin in nas odpeljali v italijanske trdnjave, odkoder so nas pripeljali na Prosek. Vprašamo, kaj smo zakrviili? — nikdo ne ve odgovora. Zahtevamo naj nas zaslišijo. Odgovarjajo nam; - Nh^ še obtožbe proti vam!« . . . Saj hečete torej od nas? Ubijte nas torej ve udar, če vam je tako ljuba naša kri, toda ne pustite nas, da tukaj umiramo!
Politične uesti.
= Jadransko vprašanje. Beograd,
6 julija. Iz Pariza poročajo, da je dobila naša mirovna delegacija iz Beograda nove instrukcije radi vprašanja Reke in Jadrana. Tudi Francija stoji na stališču, da se vprašanje Jadrana ne sme več zavlačevati. Pričakovati je, da bodo rodila direktna pogajanja med našo državo in Italijo ugoden uspeh, ker stoji italijanska vlada pod vtisom poraza v Albaniji, notranjih uporov in nemirov. V splošnem se sodi, da bodo .pogajanja z Giolittijem rodila mnogo več uspeha, kakor pa pogajanja z Nlttljem.
— ±yrotest demokratskih zastopnikov proti novim občinskim volitvam v Zagrebu. Zagreb, 6. julija. Hrvatska vlada je. kakor že znano, anulirala izvolitev 20 komunističnih občinskih zastopnikov in razpiasla nove nadomestne volitve, pri katerih naj bi bile deležne teh 20 mandatov zopet vse stranke. Demokratski klub zagrebških občinskih zastopnikov je poslal notranjemu ministru Davidoviču protest, v katerem zahteva zaščito proporcijonalne-ga volilnega reda in v katerem navaja, da bi se pri novih volitvah okoristile ostale stranke na škodo komunistov.
= Protest profesorjev. Zagreb, 6. Julija. V nedeljo se je vršila v Zagrebu skupščina profesorjev, na kateri se ie ostro protestiralo proti zahtevi rimskokatoliškega episkopata, da naj se učencem prepove vsaka udeležba pri sokolskem delu, češ, da je Sokolstvo  protimoralna in
proticerkvena institucija. Nadalfe se je vnela na skupščini velika debata radi stvorjenja edinstvene profesorske organizacije za vso kraljevino in so se ob tej priliki zlasti ostro zavzemali proti temu stremljenju nekateri profesorji, stoječi na separatističnem stališču.
= Proslavitev Petrovega dne v Zagrebu. Ban je izdal naredbo, po kateri se ima praznovati 12. julij kot rojstni dan našega kralja Petra kot državni praznik. Ta dan se vrši v katoliški stolnici ob 9. dopoldne, v pravoslavni cerkvi pa ob 10, dopoldne slovesna služba božja.
— Ferijalni tečaji za učitelje In ačite-rjioe. Zagreb, 6. julija. Včeraj se je otvoril tu ferijalni tečaj za učitelje in učiteljice ljudskih šol, ki bo trajal mesec dni Tečaja se udeležuje 350 priglašencev.
— Pomen regentovega potovanja in jadransko vprašanje. Pod tem naslovom pri občuje >Piccolo< resen članek svojega beogradskega dopisnika o regentovem potovanju, >ki je bila velika manifestacija za edinstvo tro imenske kraljevine*. V članku navaja regentov govor v Zagrebu in Ljubljani ter pravi: »Regentovo potovanje je dokazalo, da so razprtije v Jugoslaviji mnogo manjše, kakor pa se govori v inozemstvu in da je velik pogrešek, zanašati se nanje v političnih računih«. Dopisnik trdi. da je razpoloženje proti Italiji vedno bolj ostro in da bo vsak sporazum imel le toliko moči, kolikor je bo mogla dati sila Italije. To je prvi resen članek italijanskega časopisja o močni Jugoslaviji, ki je Italijanom vsled njihovega kritičnega položaja smrtno nevaren trn v peti.
— Radi stanovanjskega vprašanja. LDU Zagreb, 6. julija Dne 1. avgusta se sestanejo v Beogradu vsi poverjeniki za socijalno skrbstvo pri pokrajinskih vladah, da razpravljajo o ureditvi stanovanjskega vprašanja.
= Ameriški admiral v Beograda. LDU Beograd, 5. julija. Ministrski predsednik dr. Vesnič in njegova soproga sta priredila danes na čast vrhovnemu poveljniku ameriških ladij v Jadranskem morju admiralu Andrewsu svečano pojedino. Nato je admiral Andrews odpotoval s svojim spremstvom v Novi Sad, Njegovo kraljev Visočanstvo je odlikovalo komandanta z redom belega orla.
— Reformno gibanje na Hrvatskem. Kakor je znano, so narodni duhovniki na Hrvatskem osnovali organizacijo, ki ima namen, da izuosluje modernemu času primerne reforme v katoliški cerkvi. Organizacija zahteva predvsem uvedbo slovanskega bogoslužja In odpravo celibata. Voditelj reformnega gibanja na Hrvatskem je župnik Stjepan Zagorac v Koprivnici. Nadškof dr. Bauer je z vso strogostjo nastopil proti reformnemu gibanju »odredil razpust duhov, organizacije in zagrozil, da bo izključil iz katoliške cerkve vsakega duhovnika, ki bi se brezpogojno ne podvrgel njegovim ukazom. Mnogo svečenikov se Je nato pokorilo nadškofu, mnogo pa Jih Je ostalo zvestih svojim načelom, nehoteč se pokoriti nadškofovim odredbam. Na čelu teh nepokornih svečenikov je ostal župnik Zagorac. Nadškof dr. Bauer hoče sedaj Zagorca s sflo odstraniti iz njegove župniie. V to svrho se hoče poslužiti pomoči državnih oblasti ,da mu, ako bo potreba,tudi z orožjem pomagajo izgnati Zagorca iz njegove Župnije. Seveda Je veliko vprašanje, ako mu bodo državne oblasti hotele v tem oziru Iti na roko. O tem dvomi celo nadškofovo glasilo »Katolički list«, ki piše med drugim: >Ako bi država odklonila zaščito pravne posesti katoliške cerkve, potem bi nam ne preostajalo ničesar drugega, kakor da dvignemo na nose katoliški narod as sls po prava prirode s fizično soo samt
odstranimo Iz cerkve one, katerih Cerkev več ne smatra za svoje.« To Je vsekakor vrlo zanimiva igra. Ako bi torej državna oblast ne hotela nadškofu dati na razpolago bajonetov In pušk, bi nadškof pozval na ustajo svoje vernike m bi ž njimi, uporabljajoč nasilna sredstva »skušal ukrotiti uporne KoprivniČane, ki hočejo slejkoprej imeti za svojega žnpnika Stjepana Zagorca, katerega le nadškof dr. Bauer Izključil iz katoliške cerkve. Vse kaže, da se obetajo na Hrvatskem velezanimivi dogodki, slični onim, ki so se doigravall v Trubarlevih časih pri nas na Slovenskem. Toda zdi se, da bodo ti dogodki na Hrvatskem imeli docela druge posledice kakor dogodki v Dalmatinovi in Trubarjevi dobi v Sloveniil.
= Iz strahu pred močno Jugoslavijo hočejo italijanski časopisi ironizirati regentov obisk v Hrvatski in Sloveniji. Istočasno pa priznavajo, da je bilo regentovo potovanje od Beograda do Maribora naravnost triumfalno. Tako ee čudi n. pr. tržaški >Piccolo<, kako je mogoče, da je doživel regent na Hrvatskem tako sijajen sprejem s strani vseh, Čeprav je še nedavno Radič proglašal samostojnost hrvatske republike. Zlasti ga bode izjava celokupnega jugoslovenskega Časopisja, da je regentov obisk najlepši odgovor na italijanske intrige v jadranskem vprašanju. Italijani so se lahko prepričali, da smo vsi edini in pripravljeni braniti svoje pravice proti komurkoli, predvsem seveda proti italijanskemu imperijalizmu, ki je do sedaj špekuliral na našo navidezno razdvojenost. >Piccolo< svari pred revolucijo in pravi: Oni, ki stremijo za revolucijo v Italiji, ne pomislijo, da bi zavladala prvi dan v deželi lakota, na mejah domovine pa bi odprla žrela sovražnih kanonov . . .
= Stara, resnica. Dr. Suttner, član uredništva >Neue Zurcher Zeitung-c, ki se je mudil na Reki, je prišel tudi v Beograd, kjer je izjavil, da ima Reka na zunaj sicer italijanski značaj, da pa je naravna luka Jugoslavije, kateri mora Zveza narodov prisoditi formalno aneksijo Reke. Dr. Suttner je tudi izjavil, da je nameraval D' Annunzijo v resnici zasesti Sušak. Italijani so sedaj na dr. Suttnerja zelo jezni in nočejo razrmeti, kako more človek, ki je užival ty Annunzijcvo gostoljubnost, trditi, da je Reka naravna luka Jugoslavije.
= Tajna pogodba med bivšo Avstro - Ogrsko in Bolgarijo proti Srbiji. Pariški >Intransigeant< priobčuje popolni tekst tajne pogodbe, sklenjene L 1898. med bivšo avstro - ogrsko monarhijo in Bolgarijo. Iz teksta je razvidno,   da  je bila pogodba naperjena proti Srbiji. Pogodba se začenja s potrditvijo   1. 1867. podpisanega sporazuma in   je razdeljena   na 12 členov. Avstro - Ogrska nudi svojo pomoč knezu Ferdinandu v slučaju, ako bi bil v nevarnosti njegov prestol ali njegovo življenje. Knez Ferdinand in njegova vlada so bosta upirala z vsemi močmi ruskim cerkvenim in nacijonalističnim uplivom   v Bolgariji. Avstro- Ogrska pa bo s svoje strani stavila vse, da uduši srbsko propagando za Veliko Srbijo ali federacijo   Jugoslovenov. V slučaju  da Avstro - Ogrska anektira Bosno in Hercegovino, ji bo Bolgarija nudila politično pomoč, či bi bilo potrebno, pa tudi oboroženo podporo proti turškim protestom in eventualni opoziciji s strani Srbije in Črnegore. Istočasno   se bo bolgarska vlada v ugodnem trenotku otresla sultanovega suve-renstva. Bolgarija se obvezuje, da ne bo sklenila nobene transakcije brez sporazuma z Avstro - Ogrsko,   zlasti ne sme skleniti nobene politične, vojaške in gospodarske pogodbe s Srbijo in Rusijo. V slučaju vojne med Avstro - Ogrsko in  Rusijo  mora Bolgarija ostati strogo nevtralna, ne sme dovoliti prehoda ruskih čet čez svoje ozemlje in ne sme odstopiti strategičnih točk ob Donavi in Črnem morju ruski mornarici. Avstro - Ogrska vlada preskrbi Bolgariji kredit v velildh bankah. Ta kredit se mora uporabljati   za konsolidacijo države kneza Ferdinanda, za oborožitev in izboljšanje bolgarske vojske, za razvoj industrije, trgovine in političnih ustanov nove države. V slučaju da napade Turčija Bolgarijo,   bi okupirala avstro - ogrska  vojska  Staro Srbijo, Albanijo in Makedonijo, v slučaju pa da napade Turčija Avstrijo, bi morale zasesti bolgarske čete Jedrenski vilajet in Carigrad, istočasno pa bi se morala izzvati v Makedoniji   vstaja. V slučaju zmage   dobi Avstro - Ogrska Novopazarski Sandžak, Albanijo in zapadno Makedonijo in odrinski vilajet V slučaju konflikta med Srbijo in Avstro - Ogrsko bi morale bolgarske čete okupirati Pirot in Niš,  v slučaju da Srbija napade Bolgarijo,   bi korakala avstro - ogrska vojska proti Kragujev-cu. V obeh slučajih bi bila Srbija razdeljena. Avstro - Ogrska bi dobila zapadno Srbijo.  Bolgarija  pa vzhodno.
Dsseune vesti
y Ljubljani,
— O plebiscitu na Koroškem.
Po ljudskem štetju leta 1910 je bilo v coni A na Koroškem 50.851 Slovencev in 21.881 Nemcev. Glasom slovenskega uradnega ljudskega Štetja pa je bilo Slovencev v coni A 68.427, Nemcev pa 3893. Pri zadnjem poskusnem glasovanju na Koroškem je bilo volilnih upravičencev 35.739. Od teh je odločno naših 19.454, Nemcev in nemčurjev 8529, neodločnih pa 775(6. Ker je čisto gotovo, da bo izmed neodločnih vsaj polovico, ako ne dve tretjini, glasovalo za Jugoslavijo in ker tudi ni izključeno, đa se bo izmed Nemcev in nemčurjev v zadnjem trenutku še marsikdo nagnil na našo stran, je jasno, da ie naša zmaga pri plebiscitu na Koroškem toliko kakor zagotovljena. Ne gre torei toliko za vprašanje, ali bomo zmagali, kakor za to, da zmagamo čim najsijainejet. j. s tako ogromno večino, da bo strmel ves svet, kako je mogla mirovna konferenca odrediti plebiscit na tem čisto slovenskem ozemlju,
— Javna zahvala. Ob posetu prestolonaslednika regenta Aleksandra je naroduonapredno ženstvo požrtvovalno prevzelo nase vse delo pri slavnostnih prireditvah in ie izvršilo tako sijajno, da je za to želo vseobče priznanje. Temu našemu naprednemu ženstvu izrekam za njega požrtvovalnost in trudoliubnost. ki je edino omogočila končni sijajni uspeh, iskreno zahvalo s prošnjo, naj bi se i v bodoče vedno radevoljno odzvalo, kadar ga bo znova klicalo na plan narodno in patriotsko delo. V Ljubljani, 6. julija 1920. Franja dr. Tavčarjeva,
— Hišni posestniki, pozor! Glasilo dr. Korošca piše danes o državnem proračunu za leto 1920-21 med drugim: »V novoosvobojenih krajih se bo pobiral zemljiški in hišni davek v dinarjih, tako da bo vsak plačeval toliko dinarjev na leto, kolikor ie pred vojno kron. Na ta način se gotovi davki početvorijo, dasi moramo reči, da se tu ne more govoriti o povišanju davka v pravem pomenu besede* ker dandanes dinar še vedno niti od daleč nI to, kar le bila nekda] krona«. Sodimo, da bodo hišni posestniki vendar drugega mnenja. Hišni posestniki nimajo celo vrsto let proste roke glede dohodkov iz svoje hišne posesti. Zanje se ie krona v izdatkih res britko izpremenila, v dohodkih si pa ne smejo pomagati. Sedai iih tolaži dr. Koroščevo glasilo, da pravzaprav ni zvišanje, če bo treba namesto 1000 kron davka plačevati kar 1000 dinarjev ali 4000 K. Gospoda Korošca ne brigajo skrbi hišnega posestnika, on si je izbral boUši deL Hišnega posestnika pri nas pa tepe Gosarija z biči. sedaj ga bodo še tepli novi 4kratni davki s škorpijoni.
— Odlikovanja. Z redom belega orla V. razreda je bil odlikovan delegat voj. ministrstva g. maior Juro D c i s i n g e r iz znane Soržove rodbine iz škofje Loke. — G. dr. Pavle Avramović je odlikovan za zasluge, ki si jih je pridobil v vojaški službi, z redom Sv. Save IV. razreda.
— Nacionaliziranje in naša obla-stva. Bančne filialke dunajskega »Bankvereina« v Češko-Slovaški se bodo nacionalizirale. V ta namen se osnuje v Pragi nova banka s 60 milijoni češko - slovaških kron. Cehi postopajo neizprosno smotreno. Pri nas v Ljubljani pa dopuščajo naše oblasti, da si dela bogate dobičke fiiialka »Verkehrsbanke« iz vlog na-Sih državljanov. Umevno, da se nam dunajski bankirji na tihem zaničljivo smejejo.
— Kresovi na Koroškem. Kako jugoslovansko razpoloženje vlada v vsi coni A, se je pokazalo jako lepo na predvečer praznika sv. Cirila In Metoda. Nad 500 velikanskih kresov je gorelo samo v Rožu, ob Vrbskem jezeru In tja doli proti Žrelcu, a na samem Vrbskem jezeru je gorel tako
7. julija 1920.
velikanski kres na skupai zbltem plavu, da je že ta sam razsvetljeval skoro celo jezero, in tudi v coni B smo našteli 16 kresov. Bila je ognjena manifestacija, kakršnih se še nI videlo, in lep odgovor celovškim hujskačem na njihova prizadevanja. Obroč okoli Celovca se stiska vedno bolj, in ta obroč utegne stisniti celovške hujskače tako, da se zaduše. Kresovi v coni B so pa tudi dovolj jasno dokazali, da so naši bratje onostran demarkacijske črte zgubili strah . pred terorjem celovške klike, še nekoliko Časa in kresovi bodo nazna-j mali, da se je slovenski Korotan za vedno rešil suženjskih verig, v katere je bil vkovan sto- in stoletja.
— Izlet pevskega zbora »Glasbene Matice« na Koroško. Pevski zbor se odpelie v soboto zjutraj ob polsedmi uri iz Ljubljane ter priredi še isti dan ob 7. uri zvečer koncert v Borovljah v telovadnici meščanske šole. Naslednji dan se odpelje k Vrb-skemu jezeru na Otok. Tam se bo vršil po dopoldanski službi božji, pri kateri pojejo tudi pevci Glasbeno Matice, ob 11. uri drugi koncert Posebno k temu koncertu vabimo vse zavedne rodoljube, da pomnože s svojo mnogobrojno navzočnostjo narodno zavest naših koroških bratov. Vreme imamo krasno, na tisoče Je Ljubljančanov, ki Še niso videli naravnih krasot zemlje, ki bi Jo naSl sr> vragi radi odtrgali od naše Jugoslavije. Vsak si želi v nedeljah vun v prosto naravo, vse hiti iz zaprašenega mesta pod vedro neba Odločite se to nedeljo za Izlet na Koroška kjer dobite mnogo duševnega užitka ln razvedrila. Kdor hoče orisostvo, vati koncertu na Otoku, naj se odpe-! Ue s prvim izletniškim vlakom. Nazaj vozi okoli pol 10. ure zvečer posebni vlak.
— Izletniški vlak na Koroška
Na progi Maribor, glavni kolodvor* Grabštanj bo vozil počenši dne 1L julija do preklica vsako nedeljo in praznik izletniški vlak. Vlak bo od-; hajal iz Maribora ob 9.20, iz Bistrice ob 9.39, iz Ruš 9.46, iz Fale 9.55, iz Sv. Lovrenca na Pohorja 10.04, iz Brezdna 10.21. iz Vuhreda 10.34. iz,' Vuzenice 10.45, iz Dravograda 11.05. iz Guštanja 11.20. iz Prevali 11.29. ! iz Pliberka 11.59, iz Velikovca 12.20 in bo prihajal v Grabštajn ob 12.40. Iz Grabštajna bo odhajal vlak ob 21. uri, iz Velikđvca 21.28, iz Pliberka 21.54, iz Prevalj 22.17. Iz Guštanja 22.24, iz Dravograda 22.42, iz Vuzenice 22.57, iz Vuhreda 23.08. iz Brezna 23.21, iz Sv. Lovrenca na Pohorju 23.34, iz Fale 23.43, iz Ruš 21.50,iz Bistrice 0.02 in bo prihajal v Maribor ob 0.20. — Izletniki bodo imeli 50% popust vožnjih cen v vseh razredih in relacijah pri vožnji tia in nazaj. Za enosmerno vožnjo veljajo normalne pristojbine. Izletniki iz krajev ob progi Ljubljana-Maribor imajo na ta izletniški vlak lepo zvezo, in sicer z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 4.15 zjutraj.
— Predavanja o Koroški. Poroča se nam, da predavanja o Koroški, ki se sedaj vrše po Sloveniji, ne prireja društvo Gosposvetski Zvon. Tozadevna informativna predavanja bo imenovano društvo šele začelo, prirejati.
— Tuljenje psov. V bližini de-| želne bolnišnice tulijo psi vse noči tako da bolniki ix>noči nimajo miru^ Psi so pravi velikani, zato pa imajo tudi glasove, ki se razlegajo čez ves okraj. Poleti, ko imajo ljudje ponoči okna odprta, je to tuljenje silno neprijetno in marsikdo se valja cele ure brez spanja zaradi teh psov. Tudi drugje,po mestu ie te pasje nadlege preveč. Policija naj bi se malo pobrigala, da se ti psi ponoči pozapro, saj imamo že tako preveč nadlege zaradi neizogibnega starokranjskega prepevanja premnogih in prevese-lih pivo- in vinopivcev. Na Rimski cesti št. 21 na primer tulita marsikatero noč dva psa velikana vse. noči
stran.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 8, julija 1920.
«tev. 153.
'dolgotrajne duete v tenorju in basu, da so vedno vse hiše pokonci, tembolj, ker se temu pasjemu koncertu ;vsako uro pridružijo koncerti različnih veseljakov. Ljubljana ni vas, in tujci morajo imeti o njej jako slabo mnenje* ko slišijo pod svojimi okni noč za nočjo gromko krohotanje in rohneče »petje« moških in ženskih krokarjev, in povrhu še besno razgrajanje pasjih mrcin. Naši policiji morda ni znano, da so po drugih velikih mestih ljudje glede nočnega miru tako nervozni, da je prepovedano celo petelinje petje ter da je vsakdo kaznovan, kdor ima v hiši petelina-pevca. Našemu mestu torej ne bo škodovalo, ako postane tudi naša policija glede nočnega mini nekoliko nestrpnejša.
— Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani je podaljšala rok za predložitev prera-
.čunov za L polletje 1920 za en mesec, ker je v pripravi sprememba zakona glede višine vračunljivih delavskih zaslužkov. Preračuni se bodo razposlali strankam koncem julija in se morajo predložiti najkasneje do 14. avgusta 1920. Samo ob sebi umevno se bodo zamudne obresti predpisovale šele za čas od 15. avgusta 1920 naprej.
— Državna posredovalnica za delo. Dela iščejo: pisar, moči, trgovski sotrudnikl in sotrudnice, dninarji in dninarice. natakarji in natakarice, služkinje, kuharice, čipkarice, ključavničarji, slamnikarice. žičarli, sluge, vrtnarji itd. — V delo se sprejmejo: služkinje, gozdni delavci, hlapci, dekle, zidarji, kuharice, poljski delavci, vajenci razne stroke, ple-tarji itd.
— Izložbena okna. Urad za pospeševanje obrti, Dun. cesta, ima v svojih lokalih lepa izložbena okna. v katera bi vzel v razstavo od obrtnikov razne izdelke. Ako želi kateri obrtnikov razstaviti v teh oknih svoje izdelke, nai se obrne ustmeno ali pismeno na navedeni urad. kjer bo prejel podrobnejše inforrnaciie.
— Spltzerjev lokal v Kolizeju ob Oosoosvetski cesti je stanovanjski urad nakazal Jošku Severju za njegovo informacijsko pisarno. »Gospodarski Zvezi« so se nemara odkazale samo Spitzerieve kleti.
— Umrl je na Dunaju gospod Teodor Hribar, trgovec iz Gorice. Bolehen si ie šel iskat zdravniške pomoči na Dunaj, ali zaman. Pokojnik, mož velike trgovske spretnosti In^solidnosti, se je bil povspel do ja-Ico dobrega Imena v trgovskem svetu. Truplo prepeljejo z Dunaja v Gorico. Nai počiva v miru! Preostalim naše sožalje.
— Na Vranskem je umrl tamkajšnji dolgoletni notar Mihael J e-z o v š e k. Pogreb je danes ob 4. Blag mu spomin!
— Popravek. V včerajšnjo našo notfco »Mestna ženska realna gimnazija in licej« se je vrinila nelluba pomota. Pomota je v stavku »Licej-ska liudska šola je imela vseh go-jenk 228: od teh jih je sposobnih, da vstopijo v vfšji razr. 21«. Zadnja številka je, kakor se vidi že na prvi pogled, napačna. Pravilno bi se morala številka glasiti 221.
— Tvrdlka Julio Meinl. delniška .družba, naznanja p. n. občinstvu otvoritev svojega podjetja na Aleksandrovi cesti št. 1 (prej Humanic) in se priporoča naklonjenosti občinstva.
iDltnlsfon.
Kultura.
— Pevski zbor »Glasbene Matice«. V četrtek dne 8. t. m. pevska vaja za koroška koncerta. Vse pevke in pevci, katerim so bile izdane legitimacije za koncert na čast regentu, naj pridejo zanesljivo, da ugotovimo končno število pevskih izletnikov. — Odbor.
— Kongres juguslovanskih igralcev. Včeraj se je pričel kongres Udruženja Jugoslovan, gledališčnih igralcev. Davi so se pripeljali z vlakom igralci in igralke iz Slovenije. Na kolodvoru so sprejeli došle člani zagrebškega narodnega gledališča. Došle goste je pozdravila Marija Ružička-Stroz-zijeva z lepim in vznesenim govorom, v katerem je povdarjala vzvišeno nalogo igralcev glede na kulturno delo. V imenu gostov- se je zahvaiil igralec Sava Todorovič in izjavil da bodo igralci vedno vršili svojo dolžnost napram svojemu narodu in državi. Končno je pozdravil goste tudi intendant zagrebškega narodnega gledališča in omenil, da je značilno, da so se jugoslovenski kulturni delavci zbrali baš na dan godu jugosl o venskih blago vestnikov sv. Cirila in Metoda, tako važnih širiteljev narodne prosvete. Ob 15. se je vršila predkonferenca vseh odborov, pododborov in poverjeništev. Zvečer je bila v gledališču predstava. — Ldu.
— Sokol II. priredi v nedeljo 11. t. m. svoj društveni popoldanski izlet s celotnim naraščajem v Šmarje - Sap. Bratje in sestre, ki se nameravate udeležiti tega izleta, se javijo pri br. Kra-pežu, trgovcu na Jurčičevem trgu, ter zajedno plačajo za vožnjo ^K. Vabljeni so predvsem starši naraščaja. Zbirališče ob pol 2. popoldne na Cojzovem grabnu, Povratek z večernim vlakom, torej pred nočjo. Članstvo v kroju. k
— Sokolsko okrožje za kamniški okraj priredi v nedeljo dne 11. julija v Radomlju javno telovadbo. Po telovadbi velika ljudska veselica z najza-bavnejšim sporedom. Senčen gaj, v šotorih vsakovrstna jedila, dobro vino na izbiro. '
— Sokolska slavnost v Slovenjem gradcu se vrši v nedeljo dne 11. t. m. Na sporedu sta javna telovadba in vrtna veselica. To je prva sokolska prireditev v Slovenjem gradcu. Na slav-nost, ki se vrši tik ob koroški meji, pribite vsa bližnja sokolska in druga narodna društva. Zanimanje za to prireditev jo vsestransko. Železniške zveze so nadvse ugodne. Iz Slovenjega gradca vozi posebni vlak, ki odhaja ob 22. Tudi za udeležence iz Koroškega se bo poskrbelo, da bodo dobili ugodno železniško zvezo za vrnitev. k
— Zagrebačka sokolska župa. Dno 20. pr. mjes. održala se konstituirajoča glavna skupština nove ove župe. u koju su ušla slijedeća društva: Zagreb, Samobor, Brezice, Bizeljsko, Krško, Rajhenburg, Sevnica, Jastrebarsko, Velika Gorica, Sisak, Pakrac, Lipik, Kutina, Ivanić Grad, Dugoselo i Sv. Ivan Zelina koja su društva dosele pripadala što hrvatskim, što srpskim a djelomice i celjskoj sokolskoj župi. Glavnoj su skupštini uz delegate pomenutih društava prisustvovali: starješina sokolskog saveza SHS dr. Ivan O r a -žen, podstarješina dr. Lazar Car, nadalje dr. Laza P o p o v i č te starješine bivšo hrvatske Fonove i srpske krajiške župe, dr. Lav M a z z u r a i dr. Srgjan Budisavljević. Nakon što su primljena pravila nove župe i riješena neka važnija pitanja izabrano je per acclamationem slijedeće starje-šinstvo: arh. Martin Pilar (starješina), dr. Jože Z d o 1 š e k i Tomo J a -n j a n i n (podstarješine) dr. Branko M r v o š (tajnik), Viktor H e u m e r (blagajnik), Dušan Bogunovič (predsjednik prosvetno - kulturnog odjela, Stjepan Debeljak (predsjednik odjela za narastaj) i napokon Josip H a n u š, Ilija B a č i ć i Fran S u š -nić (revizori). Skupština prošla je U najboljem razpoloženju i potpunoj jed-noglasnosti skupštinara. Konačno ovje-kovečena je u zapisniku uspena osnivača hrvatskoga sokolstva dr. Josipa Fona, po kojemu je bila nazvana bivša hrvatska župa, a isto je tako zapisnički izražena zahvala bivšim starješinama dr. Budisavljeviću i dr. M a z z u r i. Potonji posvetio je novoj župi za prvi početak iznos od K 5000, što je skupština s velikim odobravanjem primila do znanja. Sijelo nove župe bit če kako več ime kazuje Zagreb._
Tnristiha in sport.
— Begunjščica. Znamenita flora na   Begunjščici v popolnem cvetju!
I Vilfanova koča 1517 m. 2 in pol ; ure iz Begunj ali Poljč — je oskrbovana. — Prečkanje, od Vilfanove koče protiplanini Preval (Tržič) je vsled zgoraj pasečih se ovac, ki prožijo kamenje, opasno. Bolje: Od Vilfanove koče na vrh Begunjščice in iz vzhodnega grebena Begunjščice navdol na planino Preval in Tržič. Lepa kombi-j nacija je tudi iz zapadne Škrbine pod vrhom Begunjščice severna meli in po njih v Zelenico v pastirski koči, odon-dot pa sestop levo v Žirovnico ali desno v Tržič.
— Klub kolesarjev in motocijsli-stov »Ilirija« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 11. t. m. cestno dirko Ljubljana - Trzin - Ljubljana. Prireditev se razdeli v tri skupine vozačev in sicer: Skupina seniorjev (čez 35 let) poljubna kolesa; skupina težkih koles; skupina dirkalnih koles. Start 11. t. m. ob 7. uri za seniore; ob K8. uri za težka kolesa in ob K 8. uri za dirkalna kolesa. Prijave za vse skupine sprejema pismeno ali ustmeno tvrdka Svetla, Mestni trg 25. V pripravi so cestne dirke. 18. t. m. Ljubljana-Celje-Ljubljana (dostopna vsem klubom športne zveze Ljubljana). 1. avgusta Ljubljana-Veli-kovec (120 km), dostopna vsem klubom Koturaskega saveza._
"Dnilfufsira uestl in prlredltue.
— Gasilska župa žalska naroča vsem včlanjenim gasilnim društvom, naj pravočasno izvolijo delegate za občni zbor > Jugoslovanske gasil, zveze Ljubljanac ter jih odpošljejo tja na dan 18. t. m. — N a č e 1 s t v o.
— Za Jn aro slovensko Matico so nabrali primorski otroci, bivajoči sedaj v Podroščici na izletu v Ljubljani K 220. Mladim nabiralcem iskrena hvala. Iz policijska nabiralnika K 50. Turistika.
Odprto plimo
gospodu dr. Vekoslavu Klik o ven, ministru za socijalno skrb v Beograda.
Nečuvena krivica, katero mi je po-verjenistvo za socijalno skrb napra-\ilo s svojo nad vse nespcijalno in razmer neupoštevajočo odpovedjo mojega skromnega in priprostega stanovanja, me siM, da se tem potom javno obrnem na gospoda ministra za odpomoč.
fVav na kratko in stvarno hočem obrazložiti vso zadevo.
Državni stanovanjski urad mi je moje stanovanje, obstoječe iz dveh sob, nahajajoče ee v Židovski ulici, III. nadstropje, odpovedal, češ, da razpolagam z milijonskimi dohodki.
Stanovanjskemu uradu bi tega greha še tako zelo ne zameril, ker je možno, da je bil ta urad pri svoji veliki zaposlenosti od kakega plačanega ali neplačanega izvestitelja napačno informiran.
Proti tej odpovedi sem pravočasno vložil priziv in v prizivu natančno obrazložil vse upoštev prihajajoče okoliščine, vse svoje osebne in premoženjske razmere. Pribijam sledeča dejstva:
1. Pred vojno nisem posedoval prav nikakega premoženja. Sebe in svojo rodbino sem za silo preskrboval s skromnimi dohodki, ki sem si jih prislužil z agenturo. Da pred vojno agentura ni prinašala velikih dobičkov in da je dajala za silo le to, kar je človek potreboval za življenje, menda ne potrebuje dokazov.
2. Ko se je pričela svetovna vojna, sem bil prvi dan mobiliziran. Vso vojno sem ostal v vojaški službi in sem ves čas bil na fronti. Po končani vojni sem služil še tri mesece pri jugoslovenski armadi.
Ako se ta dejstva upošteva, bo menda vsakemu razumljivo, da 6i kot vojak, osobito kot aktivno na fronti službujoč vojak, nisem mogel prav ničesar pridobiti.
3. Ves čas voj^e so bili moja žena in dva otroka navezani edinole na malenkostno vojaško podporo. Jaz sam s svojimi skromnimi vojaškimi dohodki nisem mogel rodbine preživljati in žene podpirati. Da je mogla moja rodbina živeti, je bila moja soproga prisiljena, da se je zadolžila.
4. Ko sem bil končno vojne službe oproščen, sem nadaljeval ono obrt, za katero sem se izučil in od katere sem živel tudi pred vojno. V tem kratkem času. odkar zopet prevzemam trgovska zastopstva, si tudi pri najboljši volji in pri največji pridnosti ne bi mogel pridobiti niti približno tolikšnega premoženja, da bi se me moglo uvrstiti med milijonarje.
Prislužil sem si komaj toliko, da sem pokril dolgove, katere je za časa moje odsotnosti v skrajni sili napravila moja žena, in toliko, da sem mogel svojo ženo in svoje otroke preživljati in primerno obleči.
Ako se vse te moje dejanske, vsak čas po pričah in uradnih poizvedbah dokazljive navedbe upošteva, se domneva, da bi si pridobil vsaj en lnili-jonček, tako razstopi, kakor sneg pred solncem.
Pričakoval sem kot dober državljan, kot mož, ki po razsulu Avstrije ni takoj zapustil vojaške službe, in vzlic bedi, v katero je zašla med vojno moja rodbina, nisem takoj začel skrbeti zase, temveč posvetil svoje moči novoustanovljeni državi, da bo poverjeni-štvo, ki nosi ponosno ime poverjeništva za socijalno skrb, moje navedbe upoštevalo in se informiralo o njihovi resničnosti.
Ves začuden sem bil, ko se ml je dostavil odlok, da poverjeništvo vztraja na svoji trditvi, da sem jaz, revež, ki sem se s trudom izkopal iz dolgov, mogoče celo večkraten milijonar. Na kake razloge slavno poverjeništvo to svojo trditev opira, tega ne pove. Poslužuje se pri tako dalesežnih ukrepih, ki se kot najostrejši nož zareže jo v meso posameznika, kratkih za vse slučaje enakih formularjev. To je na vsak način nedopustno. Vsi slučaji niso enaki, in je višek socijalne krivice, ako se vse slučaje enako šablonsko rešuje!
Cele stvari si ne morem drug.iče razlagati, kakor da poverjeništvo sploh ni o mojih trditvah poizvedovalo. Ako bi bilo uradno povprašalo, odnosno po pričah skušalo dognati, koliko premoženja imam, bi moralo priti do zaključka da moje premoženje ne znese niti 10.000 K. Od 10.000 K do milijona je pa tako dolga in trnjeva pot, da sem trdno prepričan, da se domneva, ki je nastn-la v glavah gospode okoli stanovanjskega urada, ne bode nikoli uresničila.
Končno omenjam, da me je odlok poverjeništva, da se moja pritožba kot neutemeljena zavrne in da imam s 15. julijem stanovanje zapustiti, zadela radi tega posebno kruto, ker se moja žena sedaj nahaja v drugem stanu ln ker velika skrb, kaj bo z nami in kaj
* Op. ured. Prinašamo to pismo kot novo ilustracijo načina, kako ao se skušali izfabriclrati v naprednih vrstah ljubljanskih milijonarji. Karel Seljak je ponižen potnik za sp o dnjeitajecreko vino.
bo s stanovanjem, na mojo ženo nad vse slabo učinnkje.
Iz previdnosti ae obračam na dobrosrčno javnost, če bi ml kako usmiljeno srce hotelo odstopiti kak hlevček, da bo moja žena imela vsaj tak porod, kakor ga je imela Božja porodnica v Betlehemu! Kristus, ti mi pomaj!
Prepričan sem, gospod minister, da ne boste dopuščali, da bi se meni,
revežu, ki si niti v sanjah ne drznem povzpeti do milijonskega premoženja, godila tako očividna krivica. Radi tega upam, da mi boste radevolje priskočili v tej sili, v kateri se nahajam jaz in moja rodbina, na pomoč in boste izpo-slovali, da se mi prizadeta krivica popravi.
Ljubljana, dne 24. junija 19-0
Karel Seljak.*
nainoueiSa p®ra£ila.
KRVAVI PRAZNIK SV. CIRILA IN METODA V PRVACINL
Trst, 6. julija. Kakor vedno, tako je tudi letos praznovalo naše ljudstvo v zasedenem ozemlju slovesno praznik sv. Cirila in Metoda. Na predvečer so goreli po gorah kresovi, na dan praznika samega pa je ljudstvo v svečanih procesijah proslavilo dan naših slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Tudi v Prvačini se je ljudstvo z zastavami v veliki množini udeležilo procesije, a Italijanom to ni bilo nič kaj všeč. Karabinieri so napadli mirne udelež-nike procesije ter se dejansko lotili posamnikov.Pri tej priliki so se spravili posebno na nekega udeležnika in mu prizadjali težke poškodbe. Navzoče občinstvo se je glasno uprlo proti takemu postopanju, kar pa je karabinierje le še bolj podnetilo. Končno je prišlo tako daleč, da so karabinierji rabili orožje in začeli streljati med udeležnike procesije. Ranjenih je bilo 14 oseb, med njimi 4 težko. Težko ranjen je tudi neki 121etni deček. Župnika so Italijani zaprli. — Tržaški »Lavoratore« ostro napada vlado in se skandalizira nad tem brezprimernlm provociranjem ljudstva, ki se je po zatrdilu lista, popolnoma mirno udeležilo cerkvene slavnosti.
VALONA V ALBANSKIH ROKAH.
LDU Pariz, 6. julija. (DKU) »Temps« javlja iz Londona: Kljub dementijem se vseeno potrjuje vest, da so Albanci zavzeli Valono. Večina italijanske gamizije se je zatekla na vojne ladje. Pri novem brezuspešnem poizkusu, vzeti mesto, so imeli Italijani 485 mrtvih ln mnogoštevilne ranjence. Albanci so vple-nili 7 topov in 39 brzostrelnih topov ter 7000 vojaških pušk.
PROTIREVOLUCUA V ALBANIJI?
Beograd, 6. julija. Kakor se poroča iz Tirane, je izbruhnila v Albaniji protirevolucija in se je posrečilo Italijanom zopet zasesti Valono. Iz Elbasana prihajajo istotako glasovi o izbruhu protirevolucije, ki obenem vedo povedati, da zlasti pristaši Esad paše trpe pod preganjanjem s strani protirevolucijonarjev. V splošnem se sodi. da so povzročili proti-revolucijo Italijani. ANARfflSTOVSKI KONGRES.
Bologna, 6. Julija. Med anarhisti, ki prisostvujejo anarhističnemu kongresu, in policijo je prišlo iz do sedaj še neznanih vzrokov do incidentov, ki pa niso ovirali nadaljevanje kongresa. O tovarniških sovjetih je govoril kot zastopnik anarhistov v Julijski Benečiji neki Radić iz Tržiča.
DR. TRUMBIČ IN GROF SFORZA.
LDU Trst 6. julija. Listi poročajo iz Spaa, da sta se včeraj, to je 5. t. m. dvakrat sešla minister za zunanje posle grof Sforza in jugoslovenski zunanji minister dr. Trumblč. Razgovarjala sta se delj časa pred časnikarji, toda v gotovi razdalji od njih. Govoril je večinoma grof Sforza, katerega je dr .Trumbič parkrat nakratko prekinil. Gotovo mu je ugovarjal Ko sta se razšla, sta si stisnila roko.
KONFERENCA V SPAA.
LDU Pariz. 6. julija. (DKU — Havas) Po »Petit Parisienu« oba izvedenca za razorožitev in za obnovo, Lloyd George in Millerand, gotovo ne bosta pripravljena popustiti Nemcem v toliko, v kolikor to pričakuje Fehrenbach. Poročevalec lista javlja, da je zelo zanimivo dejstvo, da je včeraj naprosil jugoslovenski minister italijanskega grofa Sforza za razgovor, ki je bil zelo živahen in je trajal poldrugo uro.
POLJSKO - BOLJŠEVIŠKA VOJNA.
LDU Varšava, 6. Julija. (Brezžično.) Listi so objavili proklamacijo sveta za narodno brambo. Proklamacija dokazuje, da bo ta vojna odločila aH postane Poljska vplivna država. aH pa le slabotna deželica
in ali bo boljševizem  Še  dalje širil svoj temni režim. REVOLUCIJA V JERUZALEMU?
Atene, 5. julija. Iz Carigrada se poroča o velikem vznemirjenju v Jeruzalemu in okolici. Po vsem mestu so nabiti revolucijonarni razglasi. Vojaške oblasti so izdale izredne odredbe za slučaj revolucije.
VELIKA EKSPLOZIJA.
LDU Bukarešta, 5. julija. (Da-mian) V trdnjavici Cartzel je eksplodiralo deset vagonov smodnika. Eksplozija je bila tako močna, da je zemlja na nekaterih mestih dobila razpoke. V okolici Bukarešte je bilo mnogo šip razbitih. Trdnjavica gori. Nihče se ji ne more približati. Od časa do časa se ponavljajo eksplozije. Število žrtev še ni znana Borze.
Borze. LDU Zagreb, 6. Julija. Devize: Berolin 200—205, Italija 430—140, Ncw York 64—64.50, Pariz 520—530, Praga 165 do 167, Dunaj 43.50—44.50. Valute: Dolarji 61—62, avstrijske krone 42—43 »rublji 120 do 125, francoski franki 500—550, napokon, dor 280—285, nemške marke 200—205, romunski leji 170—174, italijanske lire 415 do 425, bolgarski levi 0—140, čeho - slovaške krone 160—167.
LDU. Curili, C. julij.i. (OTU.) Por-za. Devize. Berolin 14.65, Holandšja 106.50. Novi Jork 555, London 21.1»5. Pariz 48.25, Milan S4.60. Bruselj 50.75, Kodanj 91. Stockholm 123; Kristijanija 94, Madrid 89. Buenos Aires 226. Praga 12.70, Beograd 31, Zagreb 7.f>0, Budimpešta 3.60, Varšava 8.50, Dunaj 3.90, avstrijske žigosane krone 4.
LDU. Dunaj, 6. julija. (OTU.) Borza. Devize. Amsterdam 5650, Pen »lin 445, Curih 2700, KrUtijanija 2550. Kodanj 2425, Stockholm 3200. — Valuto. Nemške marke 441. romunski leji 340, bolgarski levi 280, švicarski franki 2675, francoski franki 1250, italijanske lire 925. angleški funti 585, ameriški dolarji 145, carski rublji 220. Tečaji v prostem prometu: Zagreb 223—243, Budimpešta, plačila v denarju poštne hranilnice, 97—107, plačila v žigosanift' kronah 97—107, madžarske žigosane krone 97—107, Praga 362—S82, Varšava in Krakov v poljskih markah 96 do 105, češkoslovaške krone 5000aki 365 do 385, češkoslovaške krone, manjši bankovci, 366—336, novi dinarja 900 do 950.
LDU. Praga. 6. fulija. (OTU.) Borza. Devize. Beograd 249, Zagreb 62, Dunaj 26.37. Valute. Jugoslovanski dinarji 245, avstrijske krone 25.37.
Hprocizaclla.
t Telečje meso. »Vnovčevalnlca za živino in mast« je oddala za 8^ 9. in 10. Julija sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo In sicer: Ahlinu, Breceljnlku, Ham* Mariji, Javorniku, Jesihu, Kastellcu, Kočarju, Kocjanu, Makovcu, Novaku, Petriču, Prepeluhu, Prezelju, Rlltar mL, Rlhtar star., Seljanu, Smoljanu, Skerjancn, Škrajnerju, Žganjar Josipu, Žgarjar Antonu, Zupančiču, Kraševcu po 7 telet: čeSku, Cemfvcu po 4 teleta: Sme, Štrukelj po 1, oziroma 2 telet ter Cuzaku, Dolnfčarju Fr„ Ham Matiji, Janežu, Lebnu, Novljanu, Ocvirku, Zaje Iv., Bizilju po 8 telet ter Janežlču 13 telet Meso se bo prodajalo po 19 kron sprednje ter 20 kron zadnle. Vsaka stranka dobi največ 1 kg mesa
Poizvedbe.
— Našla se je na Dolenjski e* • ženska denarnica s srednjo svoto denarja. Izgubiteljiea jo dobi pri učitelju Mlakarju, Dolenjska cesta 50.
— Izgubila se je dne 3. t m. od državnega kolodvora do Slona črna denarnica z -vsoto 1400 K in zlat križček. Ker mi je križček drag spomin, se pošteni najditelj lepo naproša, vsaj tega oddati pri ruskem komiteju v Ljubljani, Jurčičev trg, od 2. do 3.
Listnica nredniSfus.
Pošiljatelju dopisa >Regentov sprejem v Celjuc: Zdi se nam bolje, da dopisa ne priobčimo, dasi uvidevamo, da ga je narekovalo po pravici užaljeno rodoljubje. Nasprotja, ki so se pojavila, med poedinci in društvi, naj se izglade v prijateljskem sporazumu in naj se nikar ne obešajo na veliki zvon, ker bi s tem trpela samo narodna stvar.
Glavni urednik: Rasto Pustoslcmšek.
Odgovorni urednik: Božidar V o d e b.
Vnfarira za vsc zraven hišne za bolj-uUuOliUl šo privatno hišo za na Bled se i§če.  Ponudbe nai se pošljejo na
V. K. Vila Bellerue Bled.__4833
Manafnifarira izvežbana in zanesljiva DiOlJUJUiKllnd, se sprejme takoj v večjo obrt. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4869
ftfiiiniba ki zna kuriti lokomobilo z ulliijilir.fl, žaganjem, sprejme parna Žaga V Scagnetti v Ljubljani, za državnim Kolodvorom. 4911
Dr*ril fn   dobro vpeljana slaščičarna rloud Vi     brez konkurence. Cena K 60.000*—. Ponudbe pod .Slaščičarna' na anonCno ekspedicija »Jadraš* Maribor.
Rflfifa elegantna, polk rita, oljnate osi, LluUjfl, temnozelena, skoraj nova, eno in dvovprežna, naprodaj. Ogleda se: Ljnlrtjana, Kolodvorska mL M. 4852
Hrm Mi v sredini mesta za takoj UlDUC ttll pri bolj$i rodbini mlađ poročen par. Ponudbe na upravo lista ped šifro »R. L, 9067« 9967
/
Ptftol tu z Bijiti rtrem, 2.
ma nov, v dobrem stanju, te proda. Na-slov; Mihael Omahen, Višala gora 4976
Mizveiban v podkovanju konj in vozov, ter s podkovskimi spričevali, se takoj sprejme. Ollaee T4, pri fcirtliaml- . 4967
W(naravni) slajši od  sladkorja v vrčih po okoli 45 kg po K 88 to^ram^raapoifl|a h JttfcOfit, IŠffra*
Dft letai aMeki za
Polzve se v trgovini grešni trg stev. 6.
Kon-4969
lepa, elegantna, s po-
____, sebnltn vhodom te
odda solidnemu gospodu. Ponudbe pod .Vila- m opravo tega 'Usta. 4966
dobro ohranjeno, se pro-
da. Ogleda se ob pol 7. do 8 ure zvečer pri Ita* ■akvfCC wt~ (JaoL IS. I aalatooajt, 496
Zlatarni Td|!K[
takoj sprejme. Lud. Cerne Juvelir, Ljubljana, Wolfova ul. 3
Batafaa faha 8 hrano se odda takoj. ■MUHI MM, Pismene ponudbe pod „taioj/4i70,< za sprav. Slo?. Naroda. 4070
■gflaa aiaiiai UČe Član""brkestTa" oper-MMN MI0 nega gledališča. Ponudbe pod J. K. 4872 na u?r. Slov. Naroda.
proigran kratek, je zelo ceno • naprodaj, Polzve se v uprav.
Jedilno olje v trgovini Sever & Komp.
Ljubljana^ Wolfova jilica 12. 4926
Vnlftearij   dobe pJffUVUUo pMBt fcl nulCifilJI cevi za kolesa ln vse druge ootrebščine najceneje pri znani tvrdki Iga. Vok, LJablJaaa, Sodna ul 7. 4666
PoiwlĐBi!!3 nova trna damska obleka
se proda. Poizve se od 11. — 3. ure nri H. f»r«2os, Cesta na Gorenjsko Iti 7«iL sad. 4671
153. štev.
.SLOVENSKI NAROO-, dne 8. julija 1920.
5. stran.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
• Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fondi 20,000.000* kron.
Oelniška glavnica 30,000.000— kron.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
WW Sprejema "Oal
vloge na knjižice in tekoči račun
proti ugodnemu obrestovanju
Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut
in dovoljuje
vsakovrstne KREDITE
finCnnriirn!) srednJe starosti želi mesta UUgpUUIluU kot samostojna gospodinja, najsibode vel. posestvo — aH pri večjem trgovcu. Dopisi na upi a v. Slov. Naroda št. 260. 4994
Dva medicinca Mi mera sobo za tako! ali pozneie. ^^Sn-
ca' na upravo tega lista. 4966
1000—20Q0 »roneasrafler^
bi ali odstopi preprosto sobico in ku-himo. Ponudbe na upravo tega Usta pod »Takoj 4965«. 4965
• OIIIIK
Proda se enooadstropna tiiša
v Ljubljani v sredini mesta, z enaisti-mi stanovanji in z dvema lokaloma Cena zelo nizka. Naslov pove uprava , Slovenskega Naroda*. 4961
Eflonadstroiina Mša z velikim vrtom se proda.
Poizve se v upravi tega lista.
4960
7n'r?nw rt"linnnlorl 8X.usnjatisuknj;č
Le I ji U i U ljllUyItli salonska suKnja, frak m fotoaparat naprodaj. Kolodvorska ulica 23/L pritličje. 4957
Prodam še mWn moderno spalnico ifl
Naslov in ceno pove . uprava lista. 4984
Preda se daljnogled 3£&&gL
Poizve se : Anončni zavod Drago Be-seljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
H»i|a mm v najboljšem stanju se naha-riudd M jajoče damsko kolo K 16C0 in krilni rog (Flugeihorn) K 450 Poizve se v upravništvu tega lista. 4938
Enonadstropna hiša z veliko kletjo v Mariooro n zamenja za manjšo v
I itihliirti Naslov se poizve v upravi LltlUljdlil. tega lista. 4990
Proda se do 4Z PH proizvajajoče vod-
ni bnlfl še mal° raD!ieno z vsem P0-
11U AUtU, trebnim pogonom in transmisijo (jermen 36 kg). — Naslov pove uprava lista. 4989
KBihmnalrilaUMJ
Ljubljana, Sodna ulica 3. 4974
fina šivi za perilo se lile nujno.
Sodna ulica 2/I1I. r.adstr. 4972
BIZJAK mm
M vodja troovine M «;
trgovsko in tehniško izobražen gospod neoženjen, trezen,  mailjiv in vesten s prima referencami Cenj. ponudbe pod .Marljivost 4811* na upravnlStvo S(ov Naroda. 4311
nrtnniitoliirn vJe§tu 1 niemaCk°™ iezi-
UUyUjilClJILU ku, pouzdana i savjestna, kojoj bi se povjerilo njega 1 godišnjeg djeteta i djelomično odgoj dvoiice dječaka od 5 i 7 godina traži u? dobru plaču i izvrstnu opskrbu Oskar Fr&Mtch, Karlovac. 4951
Gozdar
z nižjim držannim izpitom, v vseh gozdarskih strokah izvež-ban l večletno prakso, slovenščine in nemščine popolnoma hrvaščine deloma zmožen v govoru in pisavi, želi primernega mesta. Nas op takoj. Dopisi pod ,M. S./4979" na upravo tega lista.
Krasna lena vila
pri Celju, 20 sob, velik vrt, lep razgled ceno naprodaj. Tudi hiše in druge realitete, 2 garn. pohištva antičnega, črnega naprodaj. Konc. posredovalnica „Rodna Gruda", Cele, Dolgo polje 3, poobl. Doslovodia Karol Breznik. 4977
liiii? pletenine.
železne pocinkane, medene in bakrene, sita in rešeta, pletena žica za ograje, modroce za postelje se dobijo pii Braća Kramer, tvornica za platno i pletiva od žica, sita i rešeta i. t d  Novi Sad
2o!07n za tavbe ix betona (Beton-IKlU rundesen) jeklo, bronz, traverze, PolnoJarmeniUe kakor tudi vse druge stroje za Izdelovanje lesa in železa, kompletne oprave za tovarne ofenra M. J. Nerat Maribor, Oosioska nI. 58
Prvovrstna jajca plava« (Schwimmer)
po 50 vin. nudi  Em. Sapanc f Rogatcu.
Telefon št. 1. v Rogatcu
Proda se popolnoma nova spalna
oprava.Kie-pove upr,v'tee> \m
200.000 zabojev. 2^xi5X49r,ec°m
debeima lesa 10—16 mm. samo rezane in povezane kupuje D. Rabit, Brod na Savi. 4'81
Drnrhiall/i dobro izurjena ;ne začet-rlUUdjdlnd oica), ki zna laško in za-stopi tudi neka* pisarniškega dela, sta nujoča pii stariših v Ljubljani, se prot dobrim pogojem s-reime v zlatarsko t>govino. Ponudbe pod: .Dobra moć 4831' na upravo SI. Naroda. 4831
-irn 2:0 m« od 20 — 50 m/m se xnl kurijo Dobava takoi aH do 31 dec. t. 1. Ponudbe z navedbo skrajne cene ter oddajne postaje franko vagon do 12. t. m. pod V. V. 250 na uprav. Slov. Naroda. 4928
Drnda CD ^ sreDrnin kron, 1 vrv za rlUUu it seno, 1 moško kolo, dobro ohranjeno, 14 trdo vezanih knjig (po vesti) in od kolkovania dobljeni 20°/0 bon za K 1758— Dunajska cesta št 47 v baraki. 4919
na debelo in drobno m2 po K 4*80 pri vtčjih namočil h znaten epust Steiner Anton, Li ubijana, Jeranova ulica 13 Trnovo. 4256
Naznanilo.
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da je moj modni salon za dam ke klobuke od 7 julija do 5, avgusta L L ra 1 počitnic zaprt. Pop avila se oddajajo do 13. t. m. v stanovanju v isti h i 51, vhod na dvorišču. —   —   —   — —
Rozi Fabčič,
Rimska cesta 6, LJubljana.
alodont
pasto za zobe, N jisol barvo za lase tm p vovrm ) brllno milo priporoča
Štefan Str moli Linclfana. Pod TranCo 1.
3000 K nagrade
dam onemu, ki mi preskrbi stanovanje od dveh do *tiilh sob z vsemi pntikli-nami. Ponudbe pod .Uradnik 4801" na upravništvo Slov. Naroda. 4801
Knjigovodja
prvovrstno moč, samostojen v vsem bilančnem poslovanju, izvežban v lesni branži se sprejme. Pismene ponudbe je nasloviti: Ljubljana, poštni predal k 166. 4922
! ZOBJE!
umetna zobovja, tudi zlate plombe, platinaste zatike   kupuje .    in plačujem na bolje samo še 3 dni.
Hotel Wilson>
aoba it. II. I.,  Sv. Patra cesta 9.
Medene žice w-:-
(Kabeldrat) 1 in pol mm debele, 5X izolirane (najboljše laško blago) se proda 300.000 metrov. Vzorec in pojasnila pri J. Zorinč, Sv. Jurii ob južni žel.
^fHf.J
vglaaevalec glasovlrjev ln trgo-vee l glasbili
Ljubljana. Wolfcva ul. 12
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919
Erdal
črn v vses velikostih, sirova vazelina' v sodih, črnilo (Rebenschvarz) v »o-' dih, cešpljev pekmez v sodih, salmlja-kov cvet v steklenicah balonih po najnižjih cenah z Maribora. Petrolejska družba z. o. z. 4<?92
Stavbeno podjetje
Knjigovodja
in slovensko- nemško - italijanski kores-pondent, govori tudi hrvatsko in francosko, popolnoma samostalna moč, išče primerne službe pri resni tvrdki Ponudbe pod .Resna tvrdki 4850" na upravo Slov Naroda. 4850
Naznanilo
P. n. občinstvu ter mojim cenjenim odjemalcem v vednost, da bo moja trgovinao dl. julija do 1. avgusta t. 1. vsled dopusta osobju zaprta.
Ant. Krisper,
Ljublfaoa, Mestni trg št. 26.
Hran J, Slovenija
Izvršuje:
Betonske ln ielezobetonske stavbe
Zgradbe za Izrabo vodnih
moči Elektrarne Mostne zgradbe Jezove
Okretna zavarovanja
Moderne industrij, napravo
Kanalizacijo
Vodojeine *
Visoke stavbo vseh vrst
Poljedelska poslopja
Cestno stavbe
ter ima na razpolago veliko množino okroglega železa za železo« betonske zgradbe.
Jadransko hotelsko in kupalBno dion. Huo
SuSak-Reka, Zvonimirova ulica Stev. 102.
Lastnik sledečih hotelov ln sanatorije v;
Hotel Pension „SPERANZA' , IMPERIA " Opatlfa.
Sanatorij in veliko morsko kopališče „TERAPITA" Crikvenica.
Palače-Hotei JttlRAMARl«
Crikveaica Ttnfn iitimrh. 11.
Hotel-Pension in morskn kopališče JADRIH" SnUafc-fieka
Telefon 'nterurb 2-14.
Hotel-Pension ir> morsk« kopališče .JADBAN Bakar.
Vsi hoteli in sanatoriji so rajmoderneje z vsem konfortom ureieni. — Ockrba izvrs'na. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema ir daie pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Miramare" v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .San-Marino* v Novom:za Sušak; Srediioji nred dra-Stva, Snšak-Reka. -- Naslov za brzojave Jadran-cectrala Saiak-Beka, forenrrtan telefon ntf. 9-8-9.
HoteM ension ,,SAN-MAR[*0 <
Hori riaodolski Tel. intarer. 5.
Hotel - Peasion I o veliko
morsko kopališče .LISAHJ- Novi Vinodolski
Lasne mrežice
najceneje naravnost od
Ivana Marout,
Žalec, Slovenija.
Preparacija ženskih las, izdelo-valnica lasnih mrežic. Najmanjša
oddaja 6 tucatov.
Nudim
vsakovrstne
žlvilne potrebščine
Gjorgje Grujić
Beograd, Jrtilctina ul. 15.
«0
Specijalna kroacnica za dame in gospode   po   najnovejših modelih
S. Potočnik, LJubljana, Selenbnrgova ti. 6/I. nI.
664
Za dame in gospode moderno opremljeni modni salon prve vrste. Za naročnice, ki prinesejo blago, ista postrežba. Obračanje, moderniziranje oble k. izdeovanje oniform.
				
			l	
				
+
m
Naš ljubi oče, oziroma brat, tast in stari oče, gospod
oel Jezoufch
kr. notar na Vranskem
je umrl po dolgi, mučni bolezni, star 65 let, v ponedeljek, dne 5. julija 1920 ob pol 9. zvečer.
Pogreb bo v sredo, dne 7. julija t. 1. ob 4. uri popoldne.
VRANSKO, 5. julija 1920.
Mela poroč. Zdolšok, Bosa, Vladimir, MUloa, Anka i otroci. — Mina Vrečko, sestra. — Mirko Zdol&0£| šolski vodja, zet. Onsko Zdolftek, vnuk.
Brez posebnega obvestila.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni brat
ODOR
trgovec o Borici, ueleposesfnlk L L cL
dne 3. julija 1920 ob 1. uri v 45 letu svoje dobe po kratki bolezni izdihnil svojo plemenito dušo v sanatoriju Cottage na Dunaju.
Truplo pokojnikovo je začasno pokopano na Dunaju in se bo pozneje prepeljalo v Gorico. Zadušnice se bodo čitale prihodnji teden v Gorici.
V UUBUANI, dne 6. julija 1920.
Angel Hribar, nadkomisar pri po ver. za soc. skrb v Ljubljani. — Antonija Hribar v Gorici, Eliza Hribar v Gorici.
Brez posebnega obvestila.
• i
3U
1787
C9D
14
,SL0VENŠKT NAROD-, dne Š. julija 19».
193. štev.
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in drage vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
3?
31=
Beograd.  Celje,   Dubrovnik, Kotor. Kran|f LJubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wlen.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v [
tu- in inozemstvu. Jj
===== m.........&*==== t
m nagrade, S»
.4 sob za avgust ali pozneje. Po-na BL Repe, Fiorijanska ul. 6/1.
lila f LjOĐliaal i sredini mesta
se proda. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 4834
Prirodni malinov sirup
z rafinadnim sladkorjem vkuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: Ekstrakti — za umetne soke i. t. d. pri tvrdki —
ko Potnik, Metelkova ulica (poprej zaloga mengeškega piva).
r
V;-fc j
r-.
Zahtevajte povsod edinole
.Ciril in Metodov čaj
v zavitkih. Glavna zaloga in glavni dobavitelj
IVAN PERDAN V UUBUANI.
•K
Gumijeve cevi za kolesa po 120 K
znamke „Pirelli" plašče za avto 435X135, 880X120, 815X105 po jako nizki ceni proda
M. Steral&a, trgovina,
Vič štev. 16.
P
etiketa v narodnih barvah, so došle ter se dobijo pri tvrdki
van Perdan v Ljubljani.
trnavci, založile se s tem blagom. Vsakdo naj zahteva jjo vsota trgovinah in tobakarnah edinole te vigalloe.
Agenturska in komisijska pisarna
MAX DEMAJO
Union Comptoir de Commerce . Mi.ano-via San Paolo H9 V
jfcpareduje prodajo vseh manufakturnih predmetov za lastni ifi račun največjih  angleških,   francoskih in italijanskih
tvornic. Povoljni pogoji.
MESARJI PO
Zaradi preselitve se proda takoj lepa pritlična hiša in še eno gospodarsko poslopje zraven, z dobro vpeljano me šarijo z vsemi obrtnimi prostori, obstoječimi iz klavnice, mesnice, sušilnice, pralnice, ledenice, šupe? drvarnice, hleva in z lepim vrtom zraven. V prijaznem in rnetnem kraju v bližini Ljubljane. Ponudbe na upravnišivo Slovenskega pod »Vsaka obrt 4920" 4920
gamas
Velika izbira.
Zmerne cene.
Prodaja trgovcem na debelo
Ljubljana, jltritaijeva nI. 7
Zagreb, Mesnieka al. 5.
Beograd, Sarajevska ul. 8.
'Utemeljeno 1879. Utemeljeno 1879.
Otpremni ured i carinanka agentura državne željeznice SHS
EMIL EICHHORN, BROD na SAVI
^oirstnice: Bosanski Brod, Otlfek I. Carinska agentura n kr. glavnoj carin ari Brod na Savi s odjelkom Bosanski Brod.
tlpe#rije svake vrsti, uskladištenja, ocarinjenja, ftnancijalne manipulacije i osi-ficpiranje, nadgled kod pretovarivanja robe iz širokotračnih vagona u uskotračne obratno u Bos. Brodu, te intervencije pri otpremi, otprema željeznicom i la-tdjbin, preselenja u vlastitim patentiranim pokučtvenim kolima. Brižna otprema 65 importnih i eksportnih transporta. Tarllalni zavod — Reklamaolie. . \ Brod ) Brod 16, 64, 110.
Brzojavi: Blobhorn > Bos. Brod        Telefon: } Osijek 452 J Osijek J Bos. Brod 2.
Kina želeinato vino lrwsr
Dunajska cesta, krepča malokrvne. nervozne, oslabele odrasle in otroke. Naro čila proti povzetju. 1O8O0
Zaloga pohištva ln tapetniška delavnica
Brata Sever«
Ljubljana, Bosposvetska c. (Rolizej\
priporoča   vsakovrstno   pohištvo po zmernih cenah. Vabimo na ogled!
Bencin Pnevmatika
kolesa za 40 % v a plašči od 265 K, zr;
Kolesa
in vse avtomobilske potrebščine
za avtomobile,
kolesa za 40 % v ceni znižana, kolesni plašči od 265 K, zračnice od 130 K.
iz prvovrstnega Šved- J£ skega je- _ kla, Đironj Izdatak in vse potrebščine
Stavbeno
: zemljišče:
v sredini mesta na zelo lepem prostoru se proda. Pismene ponudbe na upravo
tega lista.
ORODJE
(ALAT)
priporoča
Odon Roitm
L'ubijana, Kolodvorska 37.
Telefon štev. 460.
Prvovrstna
kolesa
s fino pnevmatiko po znižanih cenah priporoča
Ign. Vok
Lfubliana, Sodna ulica 7.
E
3E
:CU0:
boju (barva) zo tkanine
Glavno zastupstvo za Jugoslavijo
Talelon 11-38.
Zagreb, Vlaška ulica 59
..ADRIJA"
Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
5.
Proda se
približno 2 vagona (200.000 kosov) palec debelih, suhih desk za navadno strešno opeko (Ziegel-bretter tur Biberschvvanzziegeln), malo rabljenih, kos po 4 K franko postaja Radgona. Vprašati pri posestniku Karla Vogler v CaakoTi (Prekmirje). 4890
Vnriin nifirnn ?§fe lesna trgovska in lUUjU [J 15J111K industrijska družba na deželi, popolnoma veščega v lesni stroki ter knjigovodstva in sestava letnega računa za takojšni nastop Ponudbe naj se naslove na upravništvo Slov. Nar. pod »Lesoa družba* št 4905. 4905
KEMIKALIJE
fllaun.
Boraks krist. Karbolna kislina 100 %-Kalijev oksalat (Kleesalz). Mramorni plovec mljeveni (Bims-
stein).
Natrium benzoicum.
Natrium fsrrocvanatum.
Olovna giedja.
Olovni šećer.
Pariško modrilo 100 •/,.
Sal aleali krist.
Salmiak za letanje.
Steklo topi;o (Wassergla$ 36)
380 Be.
Vinski kaman (cremor tartari) i druge kemikalije prodaje na veliko tvrtka
3gn. Milan Rojan
Tehočka poslovnica za kemijsku industrija. Zagreb, Petrinjska ml 17. Brzojavi:Rojan Zagreb Telefon 11-83.
rmca
Barvila za obleke „TEKLA". Praln praški. Čistila za slamnike „STR0-BIN'*. Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ZNI PRAŠEK" najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in 'dišave. Sredstva za konzerviranje jajc — — Koncesijonirana zaloga stropovi Haroćlte al ta berite
Broj 25535/0. — 1920. 4930
natječajni oglas.
Direkcija državnih željeznica kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca u Zagrebu raspisuje ovime ponovni javni natječaj licitaciju za dobavu tvrdoga hrastovog i mekog gradjevnog drveta u količini od 980 m3, potrebnog u godini 1920 te drveta za radionu i to: tvrdog 283 m8 i mekog 1225 m\ Uvjeti za dobavo mogu da se dobiju za uredovnih sati u ekonomnom odelenju ove Direkcije (Mihanovićeva ulica br. 12), a mogu se zatražiti i poštom, ako se pošalje 5 kruna za poštarinu i troškove.
Ponude se imadu napisati na uradovnom formulam, a moraju biti biljegovane sa biljegom od 4 K po arku. Ove ponude moraju najkasnije do 28. jula o. g. 12 sati prispjeti u ekonomno lodelenje ove Direkcije.
Samo propisno i na uredovnom formulam prema dobavnim uvjetima sastavljene ponude uzeće se u pretres. Na zahtjev onih, koji namjeravaju oferirati, poslati će Direkcija formulare za ponudu tvrdog i raehkog drveta kao i uvjete.
Ponude će se otvoriti i pročitati u ekonomnom odelenju ove' Direkcije dana 28. jula u 12 sati. — O prispjelim ponudama sastavit će se zapisnik. — Otvorenju ponuda mogu prisustvovati i nudioci, ili njihovi zastupnici.
Žaobinu (kauciju) koja iznosi 5% vrijednosti ponudjenog materijala, treba položiti do 27. jula 12 sati pozivom na broj ovoga oglasa kod glavne blagajne ove Direkcije u Zagrebu.
Rok dobave svega gornjega drva je od 15. avgusta do konca oktobra o. g.
V Zagreb«, mjeseca jula 1920.
Direkcija državnih željeznica
Kraljevstva Srba9   Hrvata i Slovenaca,
paržusierije in toaletnega mila,   iiosinetisaa industrija
i
v
a
4.10 i.
bi rada stopila v zvezo s kupovahu) jaki mi grosisti. Ravnate firme dospe sem proti 10. juliju. Ponudbe pod JhUf a 4344/4768" na uprav. Slov. Naroda.
Slovenska eskomptna banka.
LJUBLJANA, junija 1920.
Vabilo na subskripcijo
25.000 novih delnic po 400 K nom. u zneshu 10,000.000 R.
P. n.
Na podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 17. aprila 1920 in v smisla dovoljenja gospoda ministra trgovine in industrije z dne 28. maja 1920 VI. St. 912 je sklenil upravni svet zvišati delniško glavnico od
kron 10vOOO.OOOa- na 20,000.000'—
in sicer na ta način, da se zaenkrat izda 25.000 delnic po K 400*— nominale pod sledečimi pogoji: v
1.) Posestnikom starih delnic se ponudi 12.500 novih delnic in to na ta način, da sprejmejo stari delničarji za VSaki dve delnici eno nOVO PO
kunu K 550 —.
2) Ostanek od 12.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kURU K 670"—
3. ) Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za letO 1921« vsled Česar pOVmeiTlO subskribentom 4% obresti od dneva Vplaiila dO 31» decembra 1920« t l* Pri optiranih delnicah okroglo 11*— kron in pri delnicah, ki se na novo subskribirajo okroglo 13 — kron za vsako delnico.
4. ) Subskripcijski rok traja od 18. junija dO 10- Julija 1920 in se ima protivrednost podpisanih delnic vplačati najdalje do 10. julija 1920»
5. ) Pravico reparticije si pridrži upravni svet in se povrnejo od vplačila za nedodeljene delnice 4% obresti do dneva vrnitve denarja.
6. ) Prijave sprejemajo glavna blagajna in menjalnica podpisanega zavoda, Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu, Srpska banka v Zagrebu.
7. ) Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke odštevši emisijske stroške in pristojbine.
8.) Uspeh subskripcije je zajamčen po garancijskem sindikatu.
9. Delničarji I. in II. emisije naših delnic, katere se glasijo na „Ilirsko banko", morajo te delnice pri izvršitvi opcije predložiti, da se zasnamuje prenos istih na „Slovensko eskomptno banko".
Upravni svet Slovenske eskomptne banke.
57