UDK 811.163.6'35"2001" Špela Arhar Ljubljana
O NABORU IN PREDSTAVITVI SLENGA V SLOVARJU SLOVENSKEGA PRAVOPISA
1	Predstavitev problema
Sleng je socialna zvrst jezika, za katero je zna~ilna hitra spremenljivost. Skoraj v celoti je vezan na govorjena besedila in je pravore~no precej nepredvidljiv. Nabor slengovskega izrazja, ki bi bil relevanten za daljše ~asovno obdobje, je torej že sam po sebi nemogo~; normiranje pravopisne in pravore~ne podobe slengizmov je sploh vprašljivo - ~e se slovar tega loti, mora nujno izhajati iz rabe in ne le iz sistema jezika.
Slovar Slovenskega pravopisa (SSP) navaja tudi slengovsko izrazje, ki nas na tem mestu zanima z dveh vidikov:
a)	nabor besedja, predvsem s stališ~a ažurnosti;
b)	predstavitev besedja v SSP, predvsem njegova naglasna podoba.
Nabor je mogo~ iz
a)	zapisanega, predvsem umetnostnega besedila, v katerem ima sleng vlogo doseganja posebnih stilnih u~inkov,
b)	govorjenega jezika. Ker korpusa govorjenih besedil še nimamo, ostaja anketiranje najboljši na~in za ugotavljanje aktualne rabe.
2	Anketi in njuni rezultati
Izvedla sem dve anketi, prvo nabornega in drugo primerjalnega tipa. Anketirana populacija je bila sicer števil~no skromnejša, rezultati pa so glede na zastavljeno vprašanje vredni pozornosti.
2.1 Naborna anketa
Najprej sem želela zbrati nekaj živih slengovskih besed in preveriti, kaj nam o njih pove SSP. Petdeset študentov letošnjega tretjega letnika slovenistike na Filozofski fakulteti1 je moralo napisati ~imve~ slengizmov, ne glede na to, kako pogosto jih uporabljajo (na~elo nevihte možganov oz. asociativna tehnika2). Vrnjenih je bilo šestinštirideset anket.
1	Zavedam se problema nerazpršenosti anketirane populacije; deloma ga je odpravila druga anketa.
2	Vprašanci so v omejenem času zapisali slengizme, kakor so jim prišli na pamet. Tako sem dobila nabor, ki ga najbolj povezujejo z obravnavano socialno zvrstjo. Ne gre nujno za besede, ki jih največ uporabljajo - s tem se je ukvarjala druga anketa - ampak za besede, ki so jim v zvezi s slengom najbolj reprezentativne.
Na tem mestu me zanimajo le besede, ki so se na anketnih listih največkrat pojavile. V Tabeli 1 navajam tiste, ki jih je zapisalo vsaj deset študentov (21 % vprašanih). Ob besedah je navedena pogostnost pojavitve, v drugem stolpcu pa ne/prisotnost v SSP.
Tabela 1
Beseda	Frekvenca	Prisotnost v	Beseda	Frekvenca	Prisotnost v
	pojavitve	SSP		pojavitve	SSP
kul	40	ne	mega	17	da
ful	38	ne	the best	15	ne
itak	29	ne*	frend	14	da
sit	26	ne	halo	11	ne*
valjda	25	ne	bejba	11	da
sori	25	ne	šur	10	ne
fak	21	ne	über	10	ne
stari	19	ne			
kao	18	ne			
* SSP besedo navaja, vendar ne v slengovski rabi.
Od šestnajstih besed, ki so jih vprašani najpogosteje povezovali s slengom, navaja SSP le tri.
2.2 Primerjalna anketa
V drugi anketi sem izpostavila dve vprašanji:
a)	pogostnost rabe določenih slengizmov in
b)	naglasno podobo nekaterih prevzetih besed (slengizmov in neslengizmov, ki pa so v rabi med mladimi).
Anketa je bila opravljena med 93 mladimi - starost od 15 do 24 let. Od tega je 72 študentov, 10 je zaposlenih, 7 srednješolcev in 4 osnovnošolci.
2.2.1 Sleng v rabi
Iz Pravil (paragraf 1060) sem izpisala besede, ki so ob razlagi pojma sleng navedene kot zgledi rabe: grebator, bejba, kes, žurka, nakladati, tezačiti, odstekan (biti). Seveda poleg teh SSP navaja še mnoge druge, prve štiri naključno najdene so bile bajbaj, čao, frend in ojla. Te besede so mi predstavljale vzorec v SSP sprejetega slen-govskega besedja.3
Drugi vzorec so bile besede, pridobljene s prvo anketo - tiste, ki jih je zapisalo več kot 40 % študentov (pogostnost 18 ali več). Besede iz obeh skupin sem zapisala v pomešanem vrstnem redu, anketiranci pa so s trostopenjsko lestvico ocenjevali, kako pogosto jih uporabljajo. Za večjo preglednost sem ob obravnavi rezultatov besedje spet ločila in ga predstavljam v dveh tabelah, v Tabeli 2 so besede iz SSP-ja in v Tabeli 3 anketno nabrane besede.
' Vzorčnost utemeljujem zlasti z zgledi ob razlagi slengovsko.
Presenetljivo je, da slengizmov z veliko pogostnostjo rabe kot sori, ful, sit, {e itak in valjda SSP ne navaja. Pri prvih treh se odpira {e pravopisna problematika (kot tudi pri kul in fak), ki zaenkrat pač ostaja nere{ena. Po drugi strani pa se kaže nekaj besed kot bajbaj, bejba, tezačiti in grebator, ki jih SSP navaja, uporabljajo pa se zelo redko. Vsaj na podlagi opravljenih anket lahko ugotovimo, da je nabor slengovskega besed-ja v SSP vpra{ljiv.
2.2.2 Naglasna podoba nekaterih prevzetih besed
Zadnje vpra{anje, katerega se na tem mestu samo dotikam, se nana{a na prozodijo. Že povr{en pregled SSP-ja odpre problematiko {tevila naglasov npr. v kraticah (očitna je težnja k predpisovanju enonaglasnosti) in kakovosti nagla{enih e-ja in o-ja pri prevzetih besedah; zlasti pri slengizmih se zdi predpisovanje ožine v primerih kot npr. frend, kes neupravičeno.
Da bi preverila, ali dejansko prihaja do razhajanj med rabo in naglasno podobo, ki jo predpisuje SSP, sem v anketo vključila deset prevzetih besed, ki sicer niso vse označene za slengovske, se pa, kot rečeno, uporabljajo med mladimi; navajam jih s prozodičnimi lastnostmi SSP-ja: frend, snack bar [snek bar], jazzband [džezbend-], kes, PC [pece], CD-ROM [cede], okej, toples, backhand [bekhend-] in come back
[kam bek]. Anketiranci so besede glasno prebrali, označila sem naglasno mesto in kakovost naglašenega samoglasnika; niti ena od navedenih besed ni imela takšnih prozodičnih lastnosti, kot jih navaja SSP. Za natančnejšo predstavitev rezultatov na tem mestu ni prostora, zato samo povzemam:
a)	širino naglašenega e-ja brez dvoma ohranjajo naslednje besede: frend, kes, snack bar, jazzband (če je dvakrat naglašena, ima ta beseda široka oba e-ja). Prav tako se ohranja širina naglašenega o-ja v besedah toples in okej;
b)	dva naglasa imata besedi PC (najpogostejša je še vedno izgovorjava [pisi], ki je SSP ne navaja) in CD-ROM [cederom]. Jazzband, comeback in snack bar se naglašujejo variantno, pogosteje le na prvem zlogu, včasih pa dvakrat. Okej izgublja dvonaglasnost - več kot pol vprašanih jo je naglasilo le enkrat;
c)	backhand ima v izgovoru dve varianti, prevzeto [bekend] in originalno [bekhend]. SSP-jeva različica [bekhend] se ne uporablja.
3 Sklep
Na podlagi ankete lahko sklepamo, da SSP ne prinaša aktualnega in za mlajšo generacijo reprezentativnega slengovskega besedja, obenem pa slengizmom predpisuje naglasno podobo, veljavno za pravorečno normo knjižnega jezika. Uvedba slenga v SSP se zaenkrat kaže kot neposrečena.