170. številka. Trst, v petek 27. julija 1900. Tečaj XXV ,, Edinost ^^^^^^^ ^^^^^ I haja enkrat na dan. raz mi nedelj in ^^^ praznikov, ob <>. uri zvečer. ^^m ^^m Naročnina _ ^^m ■i r /# w S**) O M ta en ................^^m ^^m M ^^^^^^^ na- ^^^m y ^m ^^m ^^m M ^^^^^^^^^^ ^^m rofbe brez se iiuravn ^^^H J m ^^H ^^m ^^^k — % ■ »m m* ^^S Po tobakarnab v Trstu se prodajejo po- ^ ^^^^^^^ ^^^^ ^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^^^ ^^^^ eamezne številke po ft stotink (3 nvč.i: "TCn Trs,a _^Asto,int 14 nv,M ^ Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Telefon 87®. \ i y edl>„,tl J. moč t Oglasi se računajo po vrsiah v uetitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogobo Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in ogl asi je plačevati loco Trat. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo št v. IS, II. nadatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Frsr Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Sodba, ki more biti v ponos nam Jugoslovanom!! Pred dvemi leti je več francozkih učenjakov potovalo po Bosni z namenom proučevanja ljudij in razmer. Sedaj je »Revne general des Sciences« v dveh zvezkih priobčila sadove tek poučevanj. Sodba pa je taka, da smemo Jugoslovani ponosni biti nanjo. Sosebno pa smemo pozdravljati z zadoščenjem te razprave, ker gotovo izdatno pripomoiejo do zbistrenja pojmov, ki jih ima strani in nepoučeni svet o narodnem značaju okupiranih provincij. Saj se nam že to ne zdi brez pomena, da je tudi naša »Triester Zeitung« posnela ves ta slavospev roti u Jugoslovanov. Nas pa zanima vzlasti razprava iz peresa Al. Anatole Lerov-Beaulieu o plemenih, narodnosti in verskih razmerah v Bosni. Avktor izvaja med drugim : Prebivalci Bosne in Hercegovine so — izvzemši nekoliko tisočev Zidov in ciganov — prek iDprelc Slovani. Kakor taki pripadajo — kakor večina narodov v Evropi — k azijatskemu ali indo-evropskemu plemenu, to je k oni družini ljudij, katero smatramo za najbolj razvito v človeštvu. Da-si sta bili Bosna in Hercegovina po turškem gospodstvu in izlamu dolgo časa priklenjeni na Orijent in celo na Azijo, sta se vendar tako malo pomešali se svojimi osvojitelji, da moremo trditi, da pritok azijatske in turanske krvi ni pustil nobene sledi za seboj. Kar nas za to ljudstvo — bodi v mestu, bodi zunaj na deželi — takaj pridobiva, sta moč in lepota, čest*) tudi finost in plemenitost plemena. To pleme je visokega stasa, vitke rasti, elegantnega držanja. Morda nikjer nisem videl tako lepih mož, razna v sosednjih slovanskih deželah, v Dalmaciji in Crnogori. Možje so lepo ustvarjeni in žilati, imajo ponosno hojo in odprt pogled : njih naravno plemenitost pa povišuje Še elegantna priprost noše. Bosanski Slovan je inteligenten in obla-godurjen z moralnimi svojstvi, ki mu med njegovimi soplemenjaki zagotavljajo posebno mesto. Dve reci sti, ki odlikujeti Slovane stare Ilirije, posebno pa one iz Bosne; to je srčno, vsikdar vojevito, ali ob enem tudi s fantazijo oblagodarjeno in politiško navdahnjeno pleme. Med evropskimi narodi se tekom stoletji morda ni noben bolj odlikoval po junaštvu, nego Jugoslovani! Isto velja o poeziji. Med vsemi slovanskimi jeziki, toli bogatimi na oblikah in zvočnosti, je narečje ilirskih Slovanov najmehkeje in najmuzikalneje in gotovo naj bogateje na narodnih pesmih. Bosna P O D LISTE K. a Zinka Brazilijanka. Povest. .Spisal J v o T r o » t. II. V baraki grofa ilos Campos, 18. febr. 1S8*. Koliko novic mi je zastalo, ker nisem utegnila pisati. Materina bolezen se je hujšala. Bali smo se, da ne ozdravijo več. Noč in dan sem jokala ob postelji. Podobica Marije Pomočnice z Brezja in jeruzalemski rožni venec sta počivala pod materino odejo, jaz sem pa goreče vzdihe pošiljala nebeškemu Očetu, ki menda tudi v Ameriki vse vidi in vse ve% In res vidi tudi v Brazilijo. Bolezen se je vidno obračala na bolje. Neki dan smo skrivaj vse pripravili za beg od grofa don Estradosa. Kam ? Tega ni oče povedal nikomur. je največ pripomogla do ustvarjenja čudovite srbsko-hrvatske epike, in ta epiška nadarjenost živi še vedno v masi naroda. Junak in pesnik, to je bil od nekdaj narodni idejal tega vrlega naroda, o katerem se ti dozdeva, da je z vero svojih prednikov v duši, kakor tudi v oblikah svojega življenja, ohranil nekaj od duha davno davno minolih dob. S tem pa nismo hoteli reči nikakor, da odklanja našo zapadno kulturo, našo pozitivno, neokretno civilizacijo. Že so se njegovi običaji spremenili v marsičem, listal je nov, miroven in delaven rod. Kdor vidi te ljudi na delu, dobi kmalu prepričanje, da si polagoma že osvoje, kar ima naša banalna evropska civilizacija res zdravega in plodnega. Da bi le o tem ne izgubili, kar tvori njihovo milino in originalnost ! Skoro izključno — kakor že rečeno — slovanska Bosna je jedna tistih dežel, ki dokazujejo, tla o tvorjenju narodnih individu-valitet odločujejo često povsem drugi činitelji, nego pa pleme in jezik. Kakor skoro povsodi v Orijentu tako tudi v Bosni ni plemenska ali jezikovna ukupnost ona, ki združuje ljudi v samozavedne in svojih ciljev svestne si skupine, ampak verska ukupnost. A to ni nikakor nevednost ali fanatizem, ampak ostalina tisočletne zgodovine, in znano je, da je zgodovina povsodi glavni činitelj narodnosti. Pod turškim gospodstvom je vera navadno izpodrivala narodni čut a 1 i pa se je i d e n t i f i c i r a 1 a ž n j i m. Na drugi strani pa je bila cerkev, katara jedina je nepoškodovana izišla iz katastrofe — jedina ti o m o v i n a k r i s t i j a n s k e raje! Prebivalci Bosne se po srbsko-hrvatski panogi pridruženi k velikemu slovanskemu plemenu. No, tej srbsko-hrvatski panogi nedostaje — na kar že kaže ime — jednotno-sti : celo nje ime obsega zgodovinsko dvojnost. Ker so ti Slovani prejemali krstno vodo iz različnih izvirov, iz Bizanca in Rima, so ob enem tudi .elemente svoje civilizacije in kulture zajemali iz različnih izvirov. Od todi imajo tudi različen koledar in vzlic istemu jeziku različna pismena in črke za tisk. Srbi in Hrvatje so si tako rekoč obrnili hrbet, ker jedni gledajo na vzhod, drugi na zapad. Tako je njihova civilizacija zadobila različen kolorit, kakor je že prišla : ali iz Bizanca ali od Jjatinov. Imenovali bi jih dvojčka, katera so v otroških letih ločili in ju pošiljali v različne šole. Tako je razlika v obredu in veri zadobila upliva na narodnost samo ; verski razkol je dovel do narodnega razkola, ki še vedno traja. Kar pa še bolj otežuje položaj v Bosni, je okolnost, da se tretjina prebivalstva pripoznava k izlamu, da so torej verske raz-! ========^========== Skrbelo me je, kako bodo hodili naša : mama, pa oče so rekli, da so dobri ljudje | pomagali že tudi za to. Dobro se mi je zdelo ! in nezadovoljnost sem čutila v srcu, ker sem dobro vedela, da tisti dobri ljudje je najbrž zopet Rado-brkač sam. Okolo polnoči so bile naše uborne stvari daleč od barake, mama so se opirali na očeta in na-me ter stopali dokaj urno. Bila je topla, tiha, jasna noč. V naselbini je vse počivalo, samo neko pse je menda čutilo naše stopinje in pa luna je strmela na nas revne begune. Hodili smo že blizu pol ure, ko se je povečal pasji lajež in smo videli premikanje luči na nekdanjem bivališču. Za nami je bil sumljiv šum. — Naš beg je izdan, je rekel oče ; — ako ni pomoči blizu, nas dojdejo črnci, in za nas ne bo dobro! Topot konjskih kopit je bil vedno raz-ločneji, a naša mama so od strahu in spelia-nosti že komaj viseli na mojih in očetovih rokah. like še bolj komplicirane in globoke, tako da se mohamedani izjavljajo za Turke ali Bošnjake, pravoslavni za Srbe in katoliki za Hrvate. Tako Ijerov-Beaulieu. S konkluzijami avktorja sosebno v zadnjem odstavku bi se seveda ne mogli identificirati ; ali ne glede na to, moremo že reči, da Jugoslovani smemo biti ponosni na sodbo izrečeno o nas v tej razpravi ! TRST, 27. julija 1900. Vele važno zborovanje. Iz Pazina nam pišejo včerajšnjega dne: Danes se je vršilo tu pod predsedstvom bivšega državnega poslanca dra. Vitežica, načelnika gospodarske zadruge na Krku, zborovanje za u vedenje akcije proti klavzuli o vinski carini v pogodbi z Italijo. Zastopanih je bilo slovensko-hrvatski h korporacij Istre ; med istimi največe kmečke občine : Kastav, Pazin, Buzet, mnoge kreditne in okrajne gospodarske zadruge, 43 vinogradnikov iz onih občin, kjer Hrvatje nimajo nikakega zastopstva. Po poročevalcu g. dru. Ijaginji sestavljeni načrt motivirane prošnje na cesarja in uloge na interesirana ministerstva je bil vspre-jet soglasno. Potem so izvolili deputacijo, ki naj predloži prošnjo, in sklenili, skrbeti za to, da se iz dežele odpošlje veliko število peticij. Prošnja Slovencev in Hrvatov Istre se bistveno razlikuje od oue Italijanov, kakor jo priporoča deželni kulturni svet in ki ne izključuje nadaljnjega trajanja klavzule. Slovenci in Hrvatje so namreč za brezpogojno odpravo klavzule in za uvedenje carinskega stavka, ki ne bi smel nikakor biti izpod 10 kron za rueterski stot. Kar bi bilo pod tem minimumom, bi pomenjalo njih gospodarsko pogubo. Po zborovanju, ki je bilo trajalo o 1 po-ludne do 2 in pol, je bil skupen obed v prostorih društva Čitalnica. Navzočih je bilo preko 50 oseb. Bilo je napitnic duhovščini, poslancem, narodu itd. Vse zdravijce so bile vsprejete z oduševljenjem. Na večer so se udeležniki razšli naj-srčneje in so odšli na razne strani Istre na svoje domove, ponesši seboj najbolji vtis. Tem povodom je bilo nabranih tudi 200 kron, deloma za družtvo v pomoč gimnazijalcem, deloma za družbo sv. Cirila in Metoda. _ I Politični pregled. TRST, 27. julija 1900. K položaju. V vladnih krogih je na-vstala tišina poletne vročine, ki bo trajala nekoliko tednov. Vsakako pa preko 18. av- — Bodi božja volja, Gregor, kmalu me zakopljete. Ne morem več; sem bol—na. jje—ži — te vi ! P u—sti— te me—ne tukaj ! Me—ne ni škoda ! Naj me le do—be ! — Mama, moja mama, sem vskliknila. — Pst, tiho ! Tiho, pravim, sicer je vse izgubljeno! — Mama, vi ne smete ostati tukaj ! O, Bog, o Bog !-- Pospešili smo korake ; iz očeta pa ni bilo glasu več. — Hola! Na vozove! je bil rešilni klic — Rada bradača, kakor sem prej za gotovo slutila. V jedni minuti smo bili — tudi mati — v navadnih braziljskih dvokolnicah. Mater smo zavijali skrbno, popravljali čim spretneje, tolažili in klicali z najslajšimi imeni; a kaj je zaleglo, ko so kola skakala iz jarka v jarek, vriščala in cvilila kakor ne vem kaj. Se meni se je zdelo, da ne prinesem vseh kosti na novo bivališče, tako nas je rahljalo in tako gusta, da ne bodo politične borbe motile sedemdesetletnice cesarjeve. Iz zadnjih dni bi bilo zabeležiti ti v a pojava. Konservativno krilo poljskega kluba je baje definitivno sklenilo, stopiti s Cehi in Češkim plemstvom v pogajanja z obnovljenje tesne zveze, a na trdniši podlagi, nego je bila prejšnja večina. Dr. Fitchs, predsednik zbornice pa je na nekem shodu v Altenmarktu zopet enkrat priznal, da Avstrija ni več nemška država, ampak zveza držav, navstala po svobodnem združenju. Jako pošteno in pametno spoznanje je to, ali kje so konsekveuce, ki bi jih morali izvajati poslanec Fuchs in družba?! Istrski deželni zbor. Sinoči ob f>. uri in 10 min. se je vršila tretja seja deželnega zbora istrskega. Predsedoval je deželni glavar dr. Ca.npitelli : vlado je zastopal na-mestniški svetovalec Fabiani; navzočih je bilo 18 poslancev. Zapisnika prvih dveh sej so na predlog dra. Bubbe odobrili, ne da bi ju bili čitali. Predsednik je priobčil, da so se sestavili odseki, ki so izvolili : politično-ekonomični predsednikom dra. Rizzija, tajnikom dra. Ven-trello : financijski predsednikom dra. Bubbo, tajnikom dra. Scampicchija; šolski predsednikom dra. Bennatija, tajnikom tira. Costan-tinija in agrarni predsednikom dra. Cancia-nija in tajnikom tira. Scampicchija. Predsednik je izustil žalnico o smrti Aleksandra pl. Elluschegga, bivšega poslanca in vladnega komisarja v deželnem zboru istrskem. Poslanci so se v znamenje sožalja vzdignili sč sedežev. Načrte zakonov o ustanovitvi penzijskili zakladov za občinske uradnike in občinske zdravnike ter zakona o deželnih in občinskih dokladah na špirit in pivo so odkazali (brez prvega čitanja) politično-gospodarskemu odseku. Dr. Costantini je interpeliral deželni odbor, kaj je isti ukrenil, da se uresniči želez-nična zveza Pazin - Matavun, Kakor je to deželni zbor sklenil v zadnjem zasedanju. (Deželni odborniki so se spogledovali.) Dr. Gambini je izjavil precej pikirano, da deželni odbor da odgovor v jedni prihodnjih sej. Poročila finančnega odseka o sklepnem računu depozitov in tujega denarja ter raznih drugih dež. zakladov je zbornica odobrila soglasno. Potem so izvolili tri člene in dva namestnika v deželno komisijo za obrtni davek ter štiri člene in štiri namestnike v prizivno komisijo za osebno dohodarino. Sprejeli so resolucijo, ki nalaga deželnemu odboru, naj deluje na vladi na to, tla je odletalo; kaj pa šele naša ljuba mama! Daleč za nami pa je počilo zaporedoma več strelov, da smo si mislili: črnci, smrt! Bog bodi milostljiv našim dušam, saj telesa bodo črnci kmalu mrcvarili ! Ali naših konj je bilo več, spočiti so bili, krepkejši in v spretniših rokah. Slo je pa kakor sv. Elija v nebesa. Še smo slišali posamične strele, a daleč, daleč zadaj. Na vzhodu se je že delal dan, ko smo se ustavili na novi faciendi. Konji so bili vsi penasti, mokri in tresoči, naše kosti pa v popolnem neredu, vsaj tako so trdili mnogi in se otipavali po rebrih. Rado Istran nas je pozdravil veselo, zopet naj pozorneje ogledoval mene ter mi slednjič celo podal kosmato roko, da-si sem se mu umikala, dokler niso zakričali, tla je moji mami slabo. Ker ni nikdo mislil, da bi utegnilo biti kaj nevarnega, smo jim v naglici ponudili naj-navadnejših dišav in krepčila, potem je po- bo odslej država trpela troške za nastanje-vanje orožnikov. Med prošnjami (za podpore, prispevke k vzgojevanju itd.) se je nahajala tudi prošnja prof. Mi tisa, ravnatelja italijanskega gimnazija v Pazinu, da se mu u šteje v službeno dobo onih 12 let, katere je preživel kakor profesor na raznih učnih zavodih v bližnjem kraljestvu. 0 tej prošnji je v imenu šolskega odseka poročal dr. C os ta nt ini. Naglašal je, da veleva že patrijotična dolžnost, da se tej prošnji ugodi. Poslanci so klicali »bene« in soglasno sprejeli predlog šolskega odseka. Prof. Mitis bo torej iz dohodkov slovanske Istre dobival pokojnino in petletne doklade tudi za ono dobo, katero je preživel kakor p r o f e s o r v Italiji! Med Bosno-Hercegovino in Avstro-Ogersko, pa tudi med Trojedinico in Avstrijo žalibog ni enake reciprocitete ! Kaj vendar vse premore — patrijotizem. In kaj vse mu je tudi dovoljeno ! In kakih in koliko stvari je, ob katerih se v Avstriji nikdo ne izpodtika! Srečna 1 r reden ta — tebi je dobro ! Ob T. uri in pol je predsednik zaključil sejo. — Prihodnja seja bo v soboto ob 9. uri zjutraj. Izborno označenje. »Information« piše : Italijani so torej res zopet enkrat Slovane istrske v pravem pomenu besede prisilili do abstinence od deželnega zbora. Hkratu pa zahtevajo isti Italijani vse mogoče spremembe v Tirolu njim v prilog! Kako se ujema to ? Kjer so v manjšini, zahtevajo jednakopravuost, kjer pa so v večini, jo odrekajo! ! Ko baron Maifatti v prihodnje zopet pride pred gospoda pl. Korberja s trentin-skimi željami, bi ga moral ministerski predsednik naprositi, naj najprej svoje sorojake v Istri privede do raisone. Kar je v Inomostu in Trident-u pravo, mora biti pravično tudi v Kopru !! In res javljajo listi, da pojde gospod prizadevanja nobeden izmed njih ni mogel doseči. To l)i bil vspeh! Korberjevo stališče bi se bilo s tem silno utrdilo. Kdo naj bi bil tudi bolj sposoben, poravnati nasprotje mej Čehi in Nemci kakor tisti mož, ki je iz istrskih rjovečih levov napravil spravljive in pohlevne ovčice ? ! Ali ta račun se ni obnesel. Vlada je prehitro pokazala, da čisto nič ne misli izpolniti svojih obljub, da stoji slej kakor prej na stališču laške deželnozborske večine, in s tem je sama uničila, kar je bila tako lokavo napeljala. V času pasjih dni Mire istrski Kumpflandtafj na res glas r svet, da vladajo r Istri trinoške razmere, in da tam vlada in laška stranka teptata narodno ravnopravnost na tak način, da zastopniki reči ne prebival-stra ne morejo niti v deželni zbor, kliče pa tudi, da je dr. Korber pravi pravcati pred-potopni diplomat, ki niti v Istri ne zna poravnati nasprotstev, dasi sta življenje in smrt laške stranke odvisna od vladne milosti, kajše da bi zamogel poravnati nasprotje mej Cehi in Nemci! K zaroki kralja Aleksandra. Včeraj se je vršila v Belemgradu v pravoslavnih običajna cerkvena zaroka kralja Aleksandra z Drago Mašinko. Posredoval je mitropolit Inokentije, ki je v svojem nagovoru pozival zaročenca na uzorno zakonsko življenje. Mitropolit je podal pismeno izjavo, da proti temu zakonu ni nobene cerkvene ovire. Poroka bo baje v nedeljo v dvorni kapeli in v najožjem krogu. Od vseh strani potrjajo novine, da je med očetom in sinom navstal popolen razpor in da je kralj Aleksander ukrenil vse potrebno, da oče Milan ne stopijo več na srbska tla. Kralj Aleksander pozna namreč svojega očeta predobro, da ne bi vedel, da je le-ta vsemu zmožen in da bi se svojimi obi-limi zvezami z vojaškimi krogi mogel z nasiljem poseči vmes. Mej tem pa je došla mlademu kralju kvi, jo morejo pripravljati jedino le : župnik Hrovatin, kapelan \Valker in don Bulo ! Zastonj jim ves trud. Mi ne odjenjamo in smo uverjeni, da prihodnje nedelje privro Slovenci v velikem številu, da pozdravijo — svojo zastavo, ta znak resnične slovenske po-božnosti !! Uradne ure v odvetniških pisarnah. Pišejo nam: Tržaški slovenski odvetniki so se zjedinili sami med seboj ter so sklenili, ne J glede na to, da niso pristali na to tudi ita-1 lijanski odvetniki, da bodo pisarne v mesecih julij in avgust ob nedeljah zaprte. To vprašanje, ki se je rešetalo leta in leta sem, za katero se je zanimala tudi tržaška odvetniška zbornica z — vprašalnimi polarni, za katero se je po inicijativi nekaterih slovenskih odvetniških uradnikov skušalo pr_d par leti skupno akcijo z italijanskimi odvetniškimi uradniki: rahljalo se je od raznih strani tako dolgo, da so pač našli in naglašali \vse — ovire in zapreke proti ugodni rešitvi, obstoječe, seveda, le v fantaziji. — A sedaj se je pokazalo na priprost način, da je stvar popolnoma lahko izvedljiva, da se je cel6 obnesla, da-si so se le slovenski odvetniki sprijaznili s to idejo. V istem stadiju bi se nahajalo še drugo vprašanje, ki je tudi velike in praktične vred- čez dobro uro. Skoda, ki znaša več st» kron, je pokrita z zavarovanjem. Nesrečno padel je v ulici Madonnina 56-letni dninar K a r o l Perini tako, da so ga morali teško ranjenega spraviti v bolnišnico. Aretiranje. O dohodu parnika »Thetisc so aretirali uslužbenca teda parnika, 23-let-nega Fortunata Papa, zaradi tatvine. Papa je prizna i svojo krivdo. Samomor. Sinoči sta se v eostilnici k »mestu Goriškemu« v ulici Ronco s karbolno kislino zastrupila neki 18-leten mladenič in njegova spremljevalka, lti-letno dekle. Poslednje je umrlo prej, nego je došla pomoč. Mladeniča so spravili v bolnišnico ter upajo, da bode okreval. Istovetnosti nesrečnežev ni bilo mogoče dognati. Pri mladeniču so našli posetnico z imenom Irena Negris. Trupli* dekleta so prepeljali v mrtvašnico pri sv*. Justu. Dražbe premičnin. V soboto, dne 28. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsied naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča /.a civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Belvedere št. 17, pohištvo; v ulici Petronio št. 1T pohištvo; v ulici Fabbio Se-vero (Villa Peppina), pohištvo; v ulici deli' Olmo št. 4, kočija : na trgu della Legna št. 10, mobilje nove; v ulici S. Michele št. Pevske vaje društva »Kolo« prihodnjo i nedeljo se prično ob 3. uri in ne ob 5. uri, Tržaške vesti baron Maifatti skoro na Dunaj, da bi po- j vspešil rešenje trentinskega vprašanja. Tu bi velika moralna zaslomba, ki gotovo ne ostane res gospod Korber lahko rekel energično brez "tis" tudi na Milana: s carskega dvora besedo: bodite pošteni v Istri in potem bomo v Petrogradu so došle čestitke. V domne- govorili dalje o trentinskem vprašanju! Po- jvar'J" P». P° teJ zaroki l>ri,le do Povedal bi lahko signorom, da to je naravnost tiških sprememb, nas potrja danes došla nemoralno, da so hkratu za enakopravnost in «Neue Freie kl kar solze Pretaka svobodo in za hegemonijo in tira ns t v o. ! ™ vla(k> Vladana Gjorgjevića m - za uph- , . , . , . - ■ j. i ■ r-* vom Milanovim. Vlada m deželni zbor istrski. Go- _ vorč o sklepu hrvatsko - slovenskih poslancev za nadaljevanje abstinence, opaža »Slovenski i Narod od 26. julija: K pohištvo. , uradnike, in to bi bilo: preustroj.tev uradnih I Vremensk| Te8tnlk. Včeraj: toplomer ur. - Sedaj so tržaške -odvetniške pisarne [ o|) ? urj zj„traj 27.3 oh 2 upJ |lopolll(lne ; odprte od 9. do 1. ure in od 4. do, 4. ure 8Q Q c„ _ Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7643 zvečer. Ne moremo reči, da bi bilo to — ti-j_ Danes pUma ob U) J(l ^^ -n ob ranski, a vendar ima taka ureditev časa ta ^ . ogeka ob 3 4Q predpoludne in ob ;>.4u nedostatek, da je svobodni čas pred in med j>0p0[„(|n(? pisarniškimi urami in zvečer po istih raztrgan v majhne kose. Vsekako je to svoboden čas, ' a trojne, četvorne vrednosti bi bil isti, ako hi bili ti kosi združeni v jednega, oziroma, ...... , , . ... . ii i-i kakor je bilo naznanjeno po pomoti, ako bi se oba dela zjutranjih in popoldanskih I uradnih ur združilo v jeden čas. Gre torej j podružnic* sv. Cirila in . , , • . „ _____i „ „,.„ „ j.,,i.... Metoda bo jutri zvečer ob uri v prostorih tukaj za nepretrgane uradne ure, n. pr. tako, ; •> ' kakor imajo državni uradi, kakor ima speci- j »Trž- P^P* kalnega društva' U(1Je jelno sodnija. - Seveda tudi tukaj, ako bi .«> nujno prošeni, da se gotovo udeleže tega I hoteli analizirati to stvar, posebno se stališča i važnega zborovanja, kakega - premarljivega gosp. šefa, bi ne Baukil »SlnrJJnc. Od 1. januvarja do -i- i t^i'o 30. junija t. 1. je bilo podano v življenskem našli drugega, nego ovir, zaprek, nepiaktic- . j j j i j nosti, nemožnosti itd., a praktično izvedeno,, 2715 0SlasU za sh,čaJ smiti' c,oži" pokazalo bi kmalo dobre in lepe strani. - ( vetja ,n za zavarovanje dot otrokom z zava- i i i - l .j-t . k; rovanim kapitalom 7,295.6i se stvar uredila tako, da bi hile pi- r » i * j q o „„„ no reera je bilo rešeno 2421 zavarovalnih po- sarne odprte od o. do o. ure popoluctne ne- » j i ' p re trgom a, torej 7 ur kakor prej, nič manj i S<>deb za kapital 6,326.160 kron. Izplačano in nič več, čutili bi kmalo toliko gosp. od- |Je l,il« v teJ d(,l>1 v življenskem oddelku za-vetniki-šefi kolikor njih uradniki, koliko bolj | varovanih kap.talov po umrlih členih kron , . Mii „„„ * 500.854 st. 52. Zavarovalnine koncem leta bi se lim prilegle skupne uradne ure in ce- w . . . , • ® 1898. je bilo 2,506.881 kron 88 st. Vsa iz- lotni svobodni cas. J ' , . ... . plačila koncem 1899. leta 62,922.942 kron Strašilo, ki je postavlja vsakdanje mi- 1 -ni- , . - • , J 1 . _ 8b st. Rezerve in fondi sploh znašajo koncem sleč človek, daje preveč naporno, delati t n--a.cn i ^ r J \ . ■ 1899. leta 20,o < 9.494 kron 88 st. lmet)e ur zaporedoma, je le palica sfc staro vojaško . . . V 1 , - i i vseh oddelkov 20,198.12.0 kron 18 st. Iz suknio in z belo pobarvanim loncem med j . J 1 .. navedenega je razvidno, tla banka »Slavija« pšenico, ki straši samo — vrabce. — Ali | 1 ' . držeč se zdravega razvoja uživa zaupanje za- speciielno i>remotriti dobre m slabe strani , 1 J 1 , . . ' varu jocega se občinstva, tega uradovanja, pridržim se za drugo pismo ; i . morda stori to tudi kako spretneje pero, in y .. . n<;4a|p Primnrskp če se ne motim, obstoji v Trstu par let sem ; »eSIl IZ OStailJ TrimOrhKC. tudi neka podružnica društva slovenskih od- X P e v s k o-b r a 1 n o d r u Š t v o »I 1 i- vetniških in notarskih uradnikov: no od nje rij a« pri Pobegih poleg Kopra vabi na ve- ž;votiirenja in delovanja nismo čuli ali videli selico s plesom, ki jo priredi pri Pobegih, v dosedaj druzega, nego tiskano firmo na dru- j nedeljo dne 29. julija ob 5. uri pop. v pro- štvenih__kuvertah. štorih »Konsumnega društva« s prijaznim Za sedaj si dovoljujem le povedati, da j sodelova^em pevskega društva »Zrinjskic iz , - kakor sem čul - seje že domenjalo (zo- j Dekani ,n Svoboda, iz Sv. Antona. \ spo- , i * i ____: „j^fnii-ii i red: 1. Jenko: »Naprej«, svira godba. 2. pet seveda le med slovenskimi odvetniki), Xa planine«, poje vanja že v dobrem tiru. Eden slovenskih odvetnikov je sicer že sam uvedel uradovanje od 8. prep. do 3. pop. in 011 bi znal še najbolje povedati o ugodnosti tega uradovanja. moški zbor društva »Svoboda«. 5. »Gazela«, polka, svira godba. ti. Gregorči«" : »Jeftejeva prisega«, deklamacija, dekiamuje Olgioa K. 7. Hladnik: »Vesela pevka«, žen- Želimo le da bi to storili tudi drugi slovenski ski '^-ospev, poje ženski zbor društva »Zrinj-odvetniki — vsaj za poskušnjo ! Uvedli l»i, |ski< dekani. 8. K. J.: »Venček narodn.b lahko že s 1. avgustom nepretrgane uradne i Pesmic» svira Kuret: »Biseri«, kita ure za odvetniške pisarne in sicer najbolje od 8. ure predp. tlo 3. popoludne. V to ime Bog pomozi. Odvetniški uradnik. Čast komur Čast ! Pišejo nam: V poročilu o veselici pevskega društva »Slava« je poročevalec, gotovo nehotč, izpustil ime gospe soproge predsednika tega društva. Dva dni pred veselico je namreč odstopila gospica, ki je imela težko vlogo v igri. Hitro je priskočila omenjena gospa in je ukljub kratkemu času izvršila svojo nalogo v občo zadovoljnost. Čast komur čast! Požar. Včeraj popoludne je nastal v mirodilnici Marcela Kocijančiča v ulici Posle nuove ogenj ; užgal se je vosek o pripravljanju laka za tla. Gasilci so pogasili ogenj- jugoslovanskih napevov, poje mešani zbor »Ilirije«. lO. »Moje muke«, valček, svira godba. 11. Sr. Karti : »f)j planine«, poje mešani zbor društva »Zrinjski«. 12. X. N.: »Mornarska«, koračnica, svira godba. 13. 13. Volarič: »Poziv k j^etju«, p(>je mešani zbor društva »Svolxxla«. 14. Narodne: al »Slepec«, b) ?>Barčiea« in c) »Majeva«, poje mešani zl>or društva »Ilirija«. 15. Srečkanje na 3 dobitke. Ples. Vstopnina h koncertu 20 ne., k plesu po 40 nč. za osebo. Srečke 10 nč. Cisti dohodek je namenjen za nakup društvene zastave. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na nedeljo dne 12. avgusta t. 1. X Pritožba. Iz soške doline smo prejeli nastopno pritožbo: Ali hočete vedeti, kako slavni erar plačuje podjetnike za dova-žanje gramoza (grušča) na ceste po šoški do- lini ? Nekenm podjetniku je bilo naloženo pod kaznuje, da mora v mesecu aprilu napeljati gramoz. Delo je bilo tudi izvršeno, a plačila še danes nima! Žal, da o tem trpe tudi siromašni delavci. Isti so se namreč pogodili z podjetnikom, da jih plača, ko dobi denar od erarja. Ker pa ta poslednji plačuje tako neredno, morajo siromaki delavci tako dolgo čakati na bori zaslužek. Od česa naj preživljajo sebe in ■svojo družino ? Trpeti morajo bedo ! X Sličice iz dež. zbora v Istri. Potujoči cirkus v nekdanji cerkvi sv. Klare pirja in trsk i 11 potem zaboj zažgal. Potem je, kakor da se ni zgodilo ničesar, prišel nazaj v delalnico. K sreči je gospodinja začutila smrad iz drvarnice in so ogenj pogasili še o pravem času. Zlobnega fanta so odpeljali v zapor, kjer je priznal svoj čin. * K v o j a š k i m vaj m na Kranjskem odpotuje iz Gradca bataljon pešpolka št. 27. dne 30. t. m., 7. pešpolk dne 31. in bosanski polk dne 1. avgusta. * Veliko a p n e n i c o po najnovejšem zistemti je zgradil — kakor poročajo »Slovencu« — velikolaški župan g. Matija Ho- volil potreben prostor na svojem posestvu. A ko so »Bismarekovei« izvedeli za to, počeli so groziti s surovimi pismi in razmetali so PETROGRAD 26. (K. B.) »Novoe Vreme« svari, da bi se velevlasti ne dale premotiti po raznih obljubah. Kitajska vlada vso pripravljeno hosto, in ko so zvečer Slo- Je razumela mojsterski, da je slepila pozor ■še vedno nima dovolj privlačne moči. Gale- j čevar pri ondotni železniški postaji. Načrt je rij i sta še vedno skoro prazni. Je pa tudi izdelal g. Simon Treo v Ljubljani, res dolgočasen letos ta deželni zbor. V mučno * V Ribnici nameravajo domačini jednoličnost skuša ravnatelj — dr. Campi- zgraditi veliko opekarno. Troški so proraču-telli — spraviti nekoliko spremembe s tem, njeni na 40.000 kron. da sedaj daje glasovati z vstajanjem sč se- i _ dežev, sedaj pa s — sedenjem. Deželni odbor- | nik dr. Gambini — ki je že znan po svoji nemir- i nosti — pomika nervozno svoj stol, osobito če ga je zašegačala kaka nepričakovana interpe- 1 venci spustili dve raketi, prihrula je nad nje divja tolpa žensk, otrok in moških s koli ter so Slovenci morali oditi, ker z ženskami in otroci se niso hoteli pretepati. To je »v orani euchtende deutsche Kultur!!« Razne vesti. nost evropskih diplomatov, dokler ni izbruhnila tistaja. Vsled tega treba od | Ki taj a neizprosno in nemudoma zahtevati odločnih dejanj. »Novosti« pravijo, da se Evropa ne sme zadovoljiti s tem, da bi zahtevala od K i taja odškodnino in zadoščenje, ampak da morajo ev« | ropske čete toliko časa ostati na Kitajskem, ■ tla se pokaže jasno, tla se taki dogodki ne Odprt grob. Dne 26, t. m. ob štirih zjn- I bodo ve5 ponavIjali. traj je umrl v Zagrebu Josip Torbar, | DON DON 27. (K. B.) Ren ter javlja iz predsetlntk jugoslovanske akademije, vzoren > Yokohame: Glasom poročil iz Soeula je ko-človek, duhovnik, rodoljub in učenjak, bivši i reanska vU!a ,)rotestirala proti navzočnosti Vesti iz Koroške- Nezaslišano k a n i b a l s t v o. narodni zastopnik v hrvatskem zboru. Odlični književnik je preminil po kratki, a težki bolezni. N. v. p. Slavnoznani poljski pisatelj Henrik Sien- ! kievvicz bode to jesen obhajal 251etnico svojega pisateljevanja. O tej priliki mu čestilei Da poklonijo grajščino Oblegorek v Kieleah na ruskih beguncev v Vjicu, a seje po avdiienci rnskega diplomatičnega zastopnika zopet pomirila pod pogojem, tla spravijo begunce ne- G lasom lista poslanik dne Anglijo za posredovanje. Vsebina poslanice je podobna vsebini poslanic, kateri sta sprejeli amerikanska in francoska vlada. Angleška vlada še ni odgovorila na to. Tukaj mislijo, raudoma v Port Arthur. LONDON 27. (K. 11.) »Dailv Graphio« je kitajski .......................-,_____________________r- 21. t. m, izročil zunanjemu uradu dolgo l»r- lacija'. Med poslanci in žurnalisti vlada zopet cenJe,li 2itatelJ'' ^edo, kaki ljudje hočejo v ruskem Poljskem z gradom, lepim parkom in ; zojavko kitajskega cesarja, v kateri isti pros, stara familijarnost in tisto tekanje k , Piccolo- i AvstriJi vladati nild Slovani .n kaki ljudje velikim zemljiščem. To posestvo so mu kupili vemu« dopisniku je še edino gibanje na odru. j80 narodni renegatje, priobČujemo tu dobe-j za svoto, nabrano v to svrho. Oblegorek je — Gospodje iz deželnega odbora so si po-sedno iz *Mira* sledeče poročilo: bil nekdaj sedež Sienkiewiczeve rodovine. skrbeli za večjo komodideto: zasedli so se- Brnca » iraenuje slovenska vas. a ravno ] Slavni pisatelj je preživel svojo detinsko dobo deže slovanskih poslancev! Ako bi si ti po- Itom in v okoIici se naha*a neka.i ugrizenih še na tem posestvu, potem pa je isto prišlo da 0 serav v neolikanem nemškem duhu, katera stileev, mej drugim tudi posestni naslov Ob-rahločutno, potem ne vemo, kaj je ! Pa čemu slavnost preseza najneumnejše dosedanjih nem- legoreka. Slavnosti bodo prisostvovali najotl-naj bi v potovalnem cirku ne igrali _ ko- škutarskih bedarij. Kako se je nemškutarska ličnejši zastopniki poljske literature in umet- medije! I ~ ' - ----—--------» ' y 1 •> I--------- ------( ol za maj Trgovinske vesti. Budimpešta 27. Pšenica za ..... ... , . .. . . , . —.— do —.— Pšenica za oktober K. 7.50 do ■ veselica vršila, o tem ne bom veliko govoril, nosti, poljskega visokega plemstva itd. ter j - ^ za maj j- _._ (j(| _. _ /.i X »Šolski dom« v Gorici. Naš S:,J to se ^^o ve> aa se »hajla» in bije o ta- tudi mnogo ruskih Hteratov. goriški dopisnik nam poroča, da v polnem kih priložnostih po zavednih Slovencih in pa obsegu vzdržava svoje trditve, navedene v tudi P° duhovnikih, katere bi Nemci najraji BrZOJEVnE DOrOČUd. dopisu, priobeenem pod naslovom: Rešite kar črez noč uničili. Seveda se je slišala tudi »Šolski dom!« 20. t. m. pod naslovom: Rešite i kar ®rez uničili. Seveda se je slišala tudi v »Edinosti« otl dne ' prekomejska velenemška pesem «Wacht am Rhein». Da bi pa privabili k tej nemškutar- Naš dopisnik pristavlja, da je o razme- ! ski veselici ne samo nezavednih Slovencev, ...... in tia a'»Pak tudi nekaj «naceljnov» iz Beljaka, na- Pnhkl l)oroke 8Porod'1 brzojavnim potom oktober IC. 6*71 do 6*72 Oves za maj K. —*— tlo —.— Oves za oktober Iv. 5*20. do 5*18 Koruza za juli 5.— do 6.02. Koruza —. Koruza maj 1901 K. za avgust rah »Šolskega doma« dobro informiran .— do 4.82 do 4-8:). Pšenica: ponudbe zatlostne, povpraševanje omejeno. Prodaja 17.000 rast. finejši 5 st. ceneje. Vreme: vroče. Hamburg 27. Trg za kavo. Santosgood ruski diplomatiški zastopnik average za sept. 43.—, za december 4o 7") K poroki kralja Aleksandra. BELIGRAD 26. (Iz srb. urad. vira.) Car Nikolaj ruski je kralju Aleksandru o i • i« .... ... svoje čestitke bi bil on sam najbolj vesel, ko bi stal »Sol- l>ravi1' go zven nj a k («menazerijO»), prav po J v ....... . __ m_„ 4,.r)0 „„ 44.7r. 1)eimr J J ' ___.i . , - r- . . -. i» je te cest'tke danes opoludne izročil krauu za *->o maj 44 i.) uenat. sski rlom« n-i buliših noirah neiro sfi»ii žal nemsktltarskl SUrOVOStl. Kot izumitelj in vo- J 1 ^ | „ C, , SR1 aom« na uoijsin nogan, negt> stoji, zai, j Aleksandru Havre 2*. kava Santtis good averagi v resnici. dlteU Je bil nek L...r iz Brega, kateremu je ^ ^ a___JJa juli 50 kg. frankov 51.75, za november 50 k. Vesti iz Kranjske. pomagal brnški učitelj. Kot oklicevalec je bil Vojna v južni Afriki, tamošnji gozdar S...e, in zdelo se je. kakor1 LONDON 26. (K. B.) Lord Roberta' da bi bil ta posel že nekje opravljal. Zdaj JavlJa dne 2o. t. m. iz Balmorala, da je pri- frankov 52.25. spel tjefcaj, ne da bi bU videl sovražnika. V Dunajska b0"a dne 27' juli imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive šivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in stroje za umetno vezanje (Striekerei); nadalje velik izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih tovarn in sicer od i»0 gld. naprej. Vsaka konkurenca uemosoča! Se toplo priporočata z odličnim spotovanjem udana Sauni g & Dekleva. Restavracija Primas v Gorici, Travnik ll> (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. glavni Gostilna je v najlepši legi ob cesti v Kozini, obsega mnogo lepih in elegantnih sob za gostijo in letoviščarje ter je po letu in po zimi vedno dobro obiskovana. Poseben hlev za konje in vozove. Ponudbe sprejema lastnik Ivan Šiškovif* Hrpelje-Kozina. U n tt K Carl Greinttz Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2. Ugodna prilika. Radi preselitve se proda v Komnu za neverjetno nizko ceno dve tikajoči se hisi (jedna dvonadstropna, druga jednonadstropna), bogato meblirani, z lepim dvoriščem, z dvemi podzemeljskimi kletmi, hlevom, žganjarnieo. vodnjakom, z razno kletarsko in gospodarsko opravo in lepo vrejenim vrtom. Poleg tey;a še 10.487 m2 velik, vzorno O O vrejen vinograd, cepljen na ameriški podlagi v rofošk v 2. in 4. letu starosti. Hiši ste kaj pripravni za obrt posebno pa za leto vi senike ter bi z ozirom na neverjetno skromno ceno do-našali velik letni dobiček. Iz prijaznosti posreduje Josip Štrekelj v Komnu. Gostilna Andemo de Franz Via della Geppa št. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko iu dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna je odprta ve lno do 1. ure popolnoč . Za obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. Fran Wilhelmov v ' v jamci n od Wilhelm lekarnarja v Neunkirchen (Spodnja Avstrija). Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j. n i K K K K K x X Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo predmetov za stavbarstvo traverze. zakjepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč peči in štedilna ognjišča kubinjsko, Hamizno in hišno opravo, železne melle in preti ognjem rame blagajne nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. X X K X X n x x x K x X X X X X X X X Slovenec priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega jjosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink. ulica s. Daniele št. 2. „EDINOST" se razven že prodaja tudi v novi v ulici S. Martin št. 12. v vseh znanih tobakarnah tobakarni g. Bruni f Ker pri glavni skupščini posojilnice iu hranilnice v Kopru, vknjižene zadruge z neomejenim poroštvom, ki je bila sklicana na dan 2'2. julija t. 1., ni bila navzoča četrtina zadružnikov, kakor zahteva 31. zadružnih j pravil, vršila se bo redna glavna skupščina. dne 1 2. avgusta t. L v zadružnih prostorih, ulica S. Biagio h št. ms ob 10 uri sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo o delovanju zadruge v letu 1899. '2. Poročilo nadzorstva o računih zadruge v letu 1899. 3. Volitev upravnega odbora za leto U»00. 4. Volitev nadzorstva za leto 1900. 5. Eventuelni predlogi. OPOMBA. Tu-le glavna skupščina ho sklepčna, bilo navzoče postavno število zadružnikov ali ne. Koper, dne 2. julija 1900. Odbor posojilnice in hranilnice. p le s prireda dne 29. julija t. 1. mladeniči v P r e č n i k u pri Xabrežini. Svirala bode Mavliinjska veteranska godba. Začetek ob 2 uri pop., konec ob 10. uri zvečer. Vsak plesni komad stane le 10 stotink. >o s •H O o h o >o XA •iN Tš p« o M o M xn u o g Omnibus k vsakemu vlaku. Bestanrant jžžlel StIŠak Kavama Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin. Poleg abonemcntnv j«* podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, veljavnih ■/. \ ž.-ljcno d<»bo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten t:i oj»ilen menil. Izborna bela vina i>: slavnoznanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskegn v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izb.-ri liter po 1 K. vin. Dalmatinska najizbranejša vina v butiljah po vin. 4o, GO in 1 K. Opozarjajo s-* ]►. n. »* pod je obiskovalci (»osebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Grljenak. Pristna Vodica i/. P>akra. lastnega pridelka, po > K. butiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Flznu po