tETO XV., ŠTEV. 54 SLOVENSKI bd«ja taiopisno-založniiko nodjetje SZDL »Naš tisk« / Direktor: 8»dl Janhuba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska nrftrPVfilpfl# / T 1 r Oti n H f V n • I « n KI (n n . 'Tom^lnavra 5/ *.——«« r v/fiasiu uuueiek: ljuuijann, Kardeljev« ulica 6, telefax* 21-896, za ljubljanske naročnike 28-463, zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 / Mesečna naročnina 200 din Prva Izdaja Cena 10 (S* LOČENI SEJI ZBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Skupno zasedanje zvezne ljudske skupščine se začne v ponedeljek Beograd, 5. marca. Danes po 12. uri sta začela ločeno zasedati oba zbora zvezne ljudske skupščine, da bi določila dnevni red za skupno sejo zvezne ljudske skupščine, ki je sklicana v ponedeljek 8. marca. Oba zbora sta sprejela naslednji dnevni red: 1. Razprava o predlogu družbenega plana za leto 1954. 2. Razprava o predlogu zakona o proračunih. 3. Razprava o predlogu proračuna za leto 1954. Na skupni seji obeh zborov, ki bo v ponedeljek 8. marca, Mednarodne pomorske konference v Londona se bo udeležila tudi Jugoslavija Beograd, 5. marca. (Tanjug.) Britanska vlada je obvestila vlado FLRJ, da je po predhodnem soglasju z generalnim sekretarjem OZN sklenila, da za 26. aprila 1954 skliče široko mednarodno diplomatsko konferenco, ki naj bi bila v Londonu in na kateri naj bi odločali o ukrepih za preprečevanje neodgovornega in nekontroliranega izmetavanja zgorelega olja in drugih naf-tinih derivatov z ladij v morje. Onečiščanje morja prinaša veliko škodo pomorski favni in flori, morski obali, turističnim plažam, ribiškim mrežam itd. Na konferenco so bile pozvane skoraj vse pomorske države, med njimi tudi Jugoslavija. Jugoslovanska vlada je že dala svoj pristanek za sodelovanje njene delegacije na tej konferenci. Jugoslovansko delegacijo bo vodil Predrag Nikolič, pravni svetnik držav-neda nekretariata za zunanje zadeve. Trgovinski razgovnri med Jugoslavijo in Grčijo Beograd, 5. marca. Trgovinski razgovori med Jugoslavijo In Grčijo se bodo po vesteh Tanjuga začeli konec aprila, in sicer v Beogradu. Konvencija med Jugo slavijo in Avstrijo o socialnem zavarovanju Beograd, 5. marca. (Jugo-prrs.) Ob bivanju jugoslov. državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča na Dunaju je bilo doseženo načelno soglasje glede sklenitve konvencije o socialnem zavarovanju med našo državo in Avstrijo. Avstrijska vlada je te dni predlagala, da bi se začeli razgovori o tem meseca aprila. bodo poslanci obeh zborov ljudske skupščine na skupni seji poslušali najprej poročilo podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozara Vukmanoviča-Tempa, ki bo govoril o predlogu zveznega družbenega plana za letošnje leto. SEJA ZVEZNEGA ZBORA Zvezni zbor zvezne ljudske skupščine je na včerajšnji seji, ki se je začela po 12. uri, sprejel dnevni red za skupno sejo, ki bo v ponedeljek.’ Za predstavnika zveznega izvršnega sveta na skupni seji, in sicer za razpravo o predlogu zveznega družbenega plana je bil določen podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič-Tempo, ki bo imel poročilo v ponedeljek. Za predstavnika zveznega izvršnega sveta v razpravi o predlogu zveznega proračuna za leto 1954 je bil določen Moma Markovič; za svoje poverjenike v razpravi o zveznem družbenem planu je zvezni izvršni svet določil nadalje ’{rektorja zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Sergeja Kraigherja in svetnika tega zavoda Vladimira Ceriča. Ljudskim poslancem so izročili gradivo o tistih problemih, ki jih bodo obravnavali na naslednjih sejah. Predsednik zveznega zbora Vlada Zečevič je sporočil poslancem tega zbora, da je zvezni iz\ všni svet poslal predlog zakona o ratifikaciji dopolnilnega sporazuma v zvezi s pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, Kraljevino Grčijo in Republiko Turčijo; predlog tega zakona je bil poslan odboru za zunanje zadeve. Nadalje je Vlada Zečevič potrdil sprejem načrta za splošni zak-v o univerzah, ki je bil poslan odboru za prosveto, nadalje predloga zakona o ukinitvi zakona o obvezni službi medicinskega osebja, ki je bil poslan odboru za socialno politiko in ljudsko zdravje. Gradivo o osnovnih problemih delavske mladine v industrijskih šolah učencev v gospodarstvu in gradivo o stanju v dijaških in študentskih domovih, ki jih je zveznemu zboru prav tako poslal zvezni Izvršni svet je dobil v proučitev odbor za prosveto. Zvezna industrijska zbornica je poslala zveznemu zboru v potrditev svoj statut ki ga bo proučil odbor za narodno gospodarstvo. London, 5. marca (Tanjug). — Vodja levega krila laburistične stranke Aneurin Bevan je vnovič orisal vzroke, zaradi katerih je proti oborožitvi Zahodne Nemčije. V »Daily Mirom« piše Bevan, da je največje protislovje, če poveličujemo prispevek Zahodne Nemčije k obrambi Zahodne Evrope in menimo, da bi mogla Nemčija, če bi ji prepovedali ponovno oborožitev, to Friznalne brzojavke Eisenhoweiju Washington, 5. marca. (Reuter) Bela hiša je sporočila danes, da je dobil predsednik ZDA Eisenhower »sto in sto pisem in brzojavk« od ameriških državljanov, v katerih se strinjajo z njegovo obsodbo Me Carthyjevega načina ugotavljanja lojalnosti. Po besedah sekretarja za tisk Bele hiše Hagertyja 90% pisem, ki jih je prejel pre »Nacionalne konzulte za koordinacijo«, ki naj bi združila vse krščanske sile v deželi — seveda tudi monarhiste. Drugi tak poskus desnice pa je bil pri izbiri kandidatov za novega vodpredsed. skupščine, ker je dosedanji Martino postal prosvetni minister. Stranka je predlagala republikanca Macrellija, desnica pa je zahtevala, naj bi na to mesto izvolili monarhista, češ da bo vlada v prihodnje odvisna od monarhistov. Zopet je moral poseči vmes De Gasperi, ki je spet. sklicujoč se na disciplino. ki so jo dolžni poslanci sv o-i stranki, doseael umik predloga. desne struje. Mrm.arhist Orehi je med sk-ipščinsk o razpravo očital krščanskim demokratom. da so se zatekli k štiri— strankarski koaliciji zato, ker hočejo »izriniti monarhiste iz demokratičnega tabora«. Kljub njegovi ostri polemiki s kršč. demokratsko stranko in napovedi. da bodo monarhisti glasovali proti zaupnici, pa je vendar- dodal, da stranka ne bo odrekla svoje podpore »vsemi enim ukrevom sedanje vlade, ki bodo v skladu z nacionalnimi interesi« Torej tudi monarhisti, čeprav so užaljeni pvščain orata odprta, ker verjetno računajo, da De Ga-speri rt" bo uspel s sklicevanjem na strankarsko disciplino ra daljšo dobo ohraniti enotnosti v stranki. General China Vesti, da so se oblasti v Keniji odločile pogajati se s pripadniki gibanja Mau-Mau, niso viti tako presenetile. Ze pred desetimi dnevi je britansko javno mnenje pretreslo poročilo posebne parlamentarne delegacije, ki se je vrnila iz Keni je. V poročilu so napisane stvari, ki prav nič ne laskajo britanski kolonialni administraciji, čeprav so Angleži še preradi ponosni nanio: kenijska policija je ko-rumojrena, brutalna in nedi-sciplinirana. vpliv Mau-Maua je vedno večji in se je razširil od plemena Kikuju (kjer j« 90'k ljudi priseglo' aibanju Mau-Mau.) na pleme Wakam-ba. beli naseljenci, pa ne spoštujejo zakonov in zahtevajo »naglo sodišče«, kar pa položaja po mnenju komisije prav gotrmo ne. bi izbolišalo. V poročilu je še več »zanimivosti«, ki govorijo o tem, da je politika. sile doživela poraz, vends« —e so zlasti zanimiva pri-pn-ro":la za bodočo politiko v Keniji, ki kažejo, da so v Londonu resno zaskrbljeni zaradi ta.mkajšnjeaa položaja. Priporočila so v Britaniji tem bolj upoštevali, ker so jih sprejeli člani komisiie (3 la-bristi in 3 konservativci) soglasno. Polen drugega so zlasti priporočili večjo udeležbo Afričanov tako v izvršni kot v zakonodajni oblasti, ustanovitev nove afriške politične organizacije namesto prepovedane Afrikanske unije itd S tem pa so britanski parlamentarci potrdili to, kar je že dolgo popolnoma jasno: problem Kenije je predvsem politični problem, ne pa vojaški. Zato bodo pogajanja s pomočjo ge.ne.rala Chine, tudi če hndo vsem pričakovanjem navkljub uspešna, predstavljala le delno rešitev, kajti nevarnost upora se more odstraniti samo z odstranitvijo vzrokov, ne pa z vojaškimi zmagami. Vprašanje je le. ali bodo beli naseljenci v Kenia m še zdavnaj niso niti toliko demokratični kot londonski parlament, pripravljeni to pri-v.ati Po vesteh, ki govorijo, da zahtevajo beli naseljenci takojšnio usmrtitev Chine in celo odstop generala Erskivn in guvernerja Berrin-ga ra-adi vor.nia.ni z Mau-Mau, tega ne bi mogli pričakovati. MOLOTOV O ŽENEVSKI KONFERENCI V Ženevi bo ocenjen uspeh berlinske konference NOVICE V SLIKI Molotov zatrjuje, da je sovjetska vlada zavzeta za zmadjšanje mednarodne napetosti — Odmev na njegovo izjavo v Londona in Pariza London, 5. marca (Reuter). Sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov je izjavili sinoči, da bi napovedana konferenca v Ženevi utegnila pomagati za rešitev vprašanja Indokine in korejskega spora. Združeni narodi so se po njegovi trditvi zaradi ameriškega pritiska pokazali za nesposobne, da hi rešili korejsko vprašanje. Sporazum o sklicanju ženevske konference utegne pospešiti rešitev dveh azijskih vprašanj, kar bi lahko prispevalo za nadaljnje zmanjšanje mednarodne napetosti. Molotov je dalje dejal, da je berlinska konferenca pomagala raizvezatj vozel in da bodo sedaj Sovjetska zveza, ZDA, Velika Britanija in Francija skupno z zastopniki Severne in Južne Koreje lahko začele razpravo o končni rešitvi korejskega vprašanja. Glavni pogoj za rešitev vprašanja Indokine, je dejal dailje Molotov, bo odvisen od tega, če bodo vsj udeleženci ženevske konference razumeli, da je Indokini potreben mir. Uspeh berlinske konference bo mogoče oceniti po uspehu ženevske konference. Govoreč dalje o pomenu berlinske konference, je Molotov Veliki odpustr uslužbencev v Romuniji Beograd, 5. marca. Jugopres poroča, da se je v Romuniji 15. januarja začelo množično odpuščanje uslužbencev iz posameznih ministrstev in drugih državnih ustanov. Računajo, da je bilo do sedaj odpuščenih skoraj 10% skupnega števila zaposlenih v teh ustanovah. Po vesteh iz Romunije, je bila vlada prisiljena k temu zaradi velikih finančnih težav v zadnjem času. Večina odpuščenih uslužbencev je ostala popolnoma brez dela. Nekateri so dobili drugo zaposlitev z občutno zmanjšanimi prejemki. Najmanj uslužbencev so odpustili v sovjetsko-romunskih mešanih društvih. poudaril, da je le-ta presekala petletno dobo zastoja konferenc ministrov za zunanje zadeve, štirih velesil, da je pomagala razčistiti nekatera mednarodna vprašanja in utrla pot za sestanek zastopnikov ZDA, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Francije ter zastopnikov Kitajske in drugih držav. Sovjetski minister je dalje dejal, da je sovjetska vlada s svojimi ukrepi stremela za zmanjšanjem mednarodne napetosti. Po njegovih besedah dokazujejo dejstva, da ti ukrepi niso bili zastonj. V svoji izjavi j« Molotov tudi dejal, da bo Zahodna Nemčija» brž ko bo imela svojo vojsko, nehalo spoštovati boonskj sporazum o evropski armadi. Tedaj bodo po njegovih besedah postali jasni njeni pravi smotri in njeni napadalni, po povračilu hlepeči računi, kar bodo najprej občutile sosedne države. Že danes je jasno, je dejal Molotov, da vlade ZDA, Velike Britanije in Francije ter Adenauerjev» vlada praktično izključujejo možnost združitve Nemčije. Zahodna politika, ki ustanavlja vojaške skupine nekaterih evropskih držav proti drugim evropskim državam, bo privedla do priprav za novo vojno v Evropi, s tem pa za tretjo svetovno vojno, je dejal sovjetski minister za zunanje zadeve. Po mnenju sovjetskega ministra streme ZDA po nadvladi na svetu. Da bi to dosegle, naj služi Atlantski pakt, ki je po njegovih trditvah podoben paktu proti Kominterni, ki so ga 1937 sklenile Nemčija, Japonska in Italija. Obtožil je zahodne sile, da s .politiko sile«, s pogodbo o evropski obrambni skupnosti kujejo načrte za oživljanje militarizma. To je ustvarilo nove, skrajno resne ovire za rešitev nemškega vprašanja. Politika sile zahodnih držav se je po mnenju sovjetskega ministra pokazala tudi na drugih področjih mednarodne politike, kot sta Koreja in Indokina. Ta politika je po njegovih besedah doživela neuspeh tako na Koreji kot v Indokini Pre- mirje na Koreji je prineslo ublažitev napetosti v mednarodnih odnosih, to pa le omogočilo sovjetski zvezi, da je načela vprašanje nadaljnega zmanjšanja mednarodne napetosti, je dejal Molotov. London, 5. marca (Tanjug). Zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da nima ničesar povedati k izjavi Molotova. Pripomnil je, da jo# sedaj proučujejo v Foreign Officeu. Pozornost diplomatskih opazovalcev r Londonu je vzbudilo zlasti odklonilno stališče ZSSR do Atlantskega pakta, ki je izraženo v izjavi sovjetskega ministra za zunanje zadeve Molotova. Pariz, 5. marca (AFP). Izjava Molotova je vzbudila razočaranje v francoskih diplomatskih, krogih, ki se zelo čudijo, da je imel sovjetsk) minister tako napadalen govor med dvema mednarodnima konferencama., ki naj bi zmanjšali napetost. Začudile so jih tudi obtožbe proti zahodnim silam, zlasti proti Atlantskemu paktu, ki so bile izražene z ostrimi besedami in so jih zaključile trditve, da dela ZSSR vse, da bi prišlo do omilitve mednarodne napetosti. Kdor skrbneje premisli Molotov govor, pravijo v tukajšnjih političnih kroigih, lahko zapazi, da so njegove besede o Atlantskem paktu ostrejše kot besede na berlinski konferenci. Francija je upala, da se bo Sovjetska zveza pred ženevsko konferenco ogibala takega tona. New York, 5. marca (Tanjug) Iz San Juana na Portoriku se je zvedelo, da je vodja-policije Salvador . Roig proostril varnostne ukrepe, da ne bi nacionalistična stranka, katere pripadniki so napravili atentat v ameriškem predstavniškem domu, začela s terorističnim delovanjem na otoku. Pred palačo guvernerja Portorika Louisa Munoza so podvojili straže že na dan atentata. Oblasti Portorika sedaj razmišljajo, kaj bi ukrenile proti vodji nacionalistične stranke Pedru Albizu Campos u, ki je imenoval atentatorje »junaške patriote«. Ker pa je bila njegova ‘izjava skrbno pretehtana, v samem Portoriku pa ni bik) nobenih izgredov, ga oblasti ne morejo prijeti. Poleg tega se boje, da bi utegnila biti njegova aretacija začetek nemirov v Portoriku. (Na sliki levo Lolita Lebron, lri je bila aretirana, ker je sodelovala pri atentatu v ameriški predstavniški zbornici. Na spodnji sliki so poslanci, ki so bili pri atentatu ranjeni in sicer od leve proti desni: Bentley, Davis, Jenson, Roberts in Fallon) Pred zasedanjem Evropske ekonomske komisije Najvažnejša naloga te mednarodne organizacije je pospeševanje razvoja južnoevropskih držav Koalicija v indijski deželi Travankor Sodelovanje socialistov in kominlormovcev New Delhi, 5. marca (Tanjug) Delhijske socialistične kroge je presenetila vest iz Trivandruma v deželi Travankor Kočin, da je bil vodja socialistov v tej deželi Tanu Pilej izvoljen za vodjo 59 poslancev komunistične partije, revolucionarnih socialistov in socialistov. Podoba je, da je Tanu Pilej sprejel ponudbo komunistične partije za sestavo koalicijske vlade. Po programu stranke mora dokončno sklepati o tem izvršni odbor, nato pa mora odobriti sklep generalni svet delegatov. Zamisel morebitne koalicije s komunistično partijo se je pojavila že na letni socialistični konferenci v Alahabadu, osrednje vodstvo pa je tedaj zavrnilo izrecno zahtevo delegatov, naj bi o tem dokončno sklepali. Koalicija z indijsko komunistično stranko v Travankoru obeta resne zaplete v vsej socialistični stranki, kajti čeprav se krajevno vodstvo z njo strinja, je večina članov izrecno proti koaliciji. Tudi osrednje vodstvo glede tega ni enotno. Predsednik socialistične stranke se načelno ne upira koaliciji, nekateri člani izvršne’ga odbora pa so proti njej. Beograd, 5. marca. (Jugopres) Glavne napake Evropske ekonomske komisije so bile do sedaj: skrčen obseg dela in omejeni uspehi. To je posledica osamljenosti sovjetskega bloka, ki praktično ni sodeloval pri delu Evropske ekonomske komisije oziroma njenih tehničnih odborih, v katerih obravnavajo posamezne gospodarske panoge. Lani so države sovjetskega bloka pokazale nekdliko več zanimanja za ustvarjalno udeležbo pri delu EEK. Seveda bi bilo prezgodaj, če bi videli v tem določeno perspektivo za prihodnje uspešnejše delo te mednarodne organizacije, čeprav so nekatera pričakovanja opravičljiva. Prav bližnje IX. zasedanje EEK v Ženevi 9. marca bo pokazalo, če obstoja stvarna podlaga za kakršnokoli upanje. Delovanje EEK, ki ga je mogoče napovedati, bo ostalo do nadaljnjega omejeno pred- Nasprotja v organizaciji evropskega gospodarstva Francija proti liberalizaciji trgovine RAZSTAVA POKRIVAL — To pa ni po pariškem okusu (Karikatura: B. Kos) vsem na poživitev trgovine med vzhodno in zahodno Evropo. Razširitev te trgovine bi morda olajšala pot nadaljnjim poskusom za sodelovanje, vplivala pa bi vsekakor tudi na zboljšanje evropskega političnega položaja sploh. Ne glede na to, kakšno stališče bodo zavzele države sovjetskega bloka, je gotovo, da bo bližnje zasedanje poživilo delo. tehničnih odborov EEK tako glede študija kot glede stvarnih ukrepov. ZADNJE VESTI WASHINGTON, 5. marca (AFP), Predsednik ! ukazal danes ljajo ameriško Franciji, Italiji, Norveški in Ve liki Britaniji, v sporočilu, ki ga je poslal kongresu, pravi, da bi ustavitev ameriške pomoči tem državam očividno zelo škodovala varnosti ZDA. PARIZ, 5. marca (Tanjug). Nocoj je odpotoval z letalom v Washington vrhovni poveljnik At-lantsikega pakta v Evropi general Alfred Gruenther. z istim letalom sta odpotovala tudi predsednik odbora za oborožene sile ameriškega senata Bridges in član tega odbora Symington, ki sta končala svoie informativno potovanje po državah Zahodne Evrope. V Washingtonu se bo general Gruenther posvetoval s člani stalnega vojaškega odbora organizacije Atlantskega pakta in bo sprejet pri predsedniku ZDA Eisen-howerju. PARIZ, 5. marca (Tanjug). Danes popoldne je odpotoval iz Pariza sovjetski maršal Zavoronkov, ravnatelj sovjetske letalske družbe »Aeroflot*. V Parizu si ie maršal ogledal francoska civilna letališča in se zanimal za organi-zacilo francoske civilne letalske službe In njene tehnične naprave. Na lastno prošnjo si je danes popoldne ogledal potniško reaktivno letalo »Comet«. v nasprotju z govoricami maršal Zavoronkov ne bo obiskal drugih zahodnoevropskih držav, pač pa se bo čez Švedsko vrnil naravnost v Moskvo. Drugo, za Jugoslavijo še važnejše delo te organizacije, je prizadevanje za zboljšanje gospodarskega razvoja južnoevropskih držav. Na skupni predlog Jugoslavije, Turčije, Grčije in Italije, ki je bil sprejet na lanskem VIII. zasedanju v Ženevi, je EEK sedaj objavila obsežnejšo študijo, v kateri ugotavlja, da je pospešitev gospodarskega razvoja Južne Evrope nujna naloga, ki narekuje širše mednarodne ukrepe, predvsem pa mednarodno finansiranje tega razvoja. Glede na to je po mnenju Jugoslavije važna naloga IX rednega zasedanja Evropske ekonomske komisije, da stori korake za izvedbo te natege; ....... Pogodbe med Japonsko in ZDA Tokio, 5. marca (AFP). Po Vesteh v japonskem tisku, bodo te dni podpisane 4 pogodbe med Japonsko in ZDA. Med njimi bo tudi pogodba o medsebojni obrambi, ki bo zavezovala Japonsko, da bo prispevala za utrditev obrambnega sistema v; tem delu sveta. Italijanski veleposlanik pri Edenu London, 5. marca (Tanjug)’. Italijanski veleposlanik v Londonu Brosio je na lastno prošnjo obiskal danes britanskega ministra za zunanje zadeve Edena. V Foreign Officeu izjavljajo, da obisk ni zvezan z nobenim posebnim vprašanjem in! da sta diplomata pregledala splošni politični položaj." Pariz, 5. marca. (Reuter.) Opazovalci v Parizu sodijo, da Francija ne bo ugodila zahtevam svojih vrstnikov v evropski organizaciji za gospodarsko sodelovanje, naj odpravi omejitve v trgovini. Francija bi bila morala že 1. marca obvestiti organizacijo o korakih, ki jih je storila za sprostitev trgovine, pa tega ni storila in tudi ne kaže, da bi nameravala kaj kmalu storiti. Že oktobra lani je evropska organizacija za gospodarsko sodelovanje ostro obsodila Francijo, rekoč, da svobodne trgovine ni mogoče doseči, če Francija ne bo prilagodila svoje trgovine zakonu o liberalizaciji trgovine. Opazovalci v Parizu so prepričani, da bi vsak korak, ki bi ga ' storila Francija v tej smeri, povzročil krizo v evropski organizaciji za gospodarsko sodelovanje. Francija mora namreč, če tudi bi sprostila trgovino, povečati carine, če hoče nadoknaditi škodo. Liberalizacija trgovine tako ne bi prinesla pravzaprav nobene koristi. Dulles se bo udeležil sestanka sveta Severnoatlantskega pakta Washington, 5. marca. (USIS) Ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles se bo v Parizu udeležil sestanka sveta Severnoatlantskega pakta, ki se bo začel 3. aprila. Zastopnik ameriškega ‘ ministrstva za zunanje zadeve je dejal, da bodo na tem se* stanku proučili napredek, ki ga je dosegla organizacija atlantskega pakta v zadnjih letih, ter tekoča vprašanja v zvezi z evropsko enotnostjo. Po sestanku v Parizu bo Dulles odpotoval v Ženevo, kjer se bo udeležil ženevske konference. PRED ŽENEVSKO KONFERENCO Rumena nevarnost snet na tl Ameriko » Od našega dopisnika v New Yorku Berlinska konferenca je pomenila nedvomno prvo veliko preizkušnjo republikanske administracije ZDA v zunanji politiki. V notranji politiki se je doslej pokazalo, da je republikanska stranka sprejela kot svoj delovni program velik del ukrepov New Deala in Fair Deala, kif jih je v času, ko je bila v opoziciji, označevala za uvajanje socializma v ZDA. V zunanji politiki je za ameriško javnost največje vprašanje Kitaj, ska in ko so republikanci v opoziciji obtoževali Achesona in Marshalla, da sta kriva »izgube« Kitajske, so se sedaj prvič srečali iz oči v oči s tem problemom. TAKTIKA NA BERLINSKI KONFERENCI Američani so spremljali berlinsko konferenco kot nekakšno športno prireditev ter ugotovili, da js match z Molotovim trajal v 25 rundah 91 ur in 20 minut. Mnenja o zmagovalcu v tej tek- mi pa so zelo različna. Ko je zunanji minister Dulle« po *vo-ji vrnitvi že na letališču izjavil, da je dosegel sto odstotkov od zaželenega, je ambasador Južne Koreje v Washingtonu Izjavil isti dan, da pomeni berlinska konferenca zmago sovjetske diplomacije. Čeprav se sedaj slišijo pravzaprav šele prvi odmevi, je vendar že iz njih jasno, da se velika večina republikam ske stranke bolj strinja z ambasadorjem Južne Koreje kot pa s svojim zunanjim ministrom. Dullesov položaj na konferenci ni bil lahek. Videti je, da je Dullesova žena nehote povedala Molotovu resnico, ko ga je na sprejemu v sovjetski ambasadi prosila, naj ji pokaže dvorano, v kateri ima njen mož toliko muk in skrbi. Poznavalci zunanje politike upravičeno opozarjajo, da je težko ugotoviti, ali je Dullesu prizadel v«č skrbi Molotov, ali pa sta mu jih prizadela njegova evropska zaveznika. Konferenca je bila dejansko podobna partiji šaha, v kateri je vsakdo igral simultanko s tremi nasprotniki. Iniciativa za konferenco ni prišla niti od Rusije niti od ZDA, temveč od Anglije in Francije. Francija je v položaju velike notranje negotovosti, ki je v veliki meri povzročena od brezupne koloni, alne vojne v Indokini. Amerika močno pritiska na Francijo zaradi ratifikacije pogodbe o Evropski obrambni skupnosti in je minister Dulles nedavno celo zagrozil, da ibodo ZDA ukinile Franciji vojaško in ekonomsko pomoč, če pogodba ne bo ratificirana. Francija pa se na drugi strani boji, da pomeni ratifikacija pogodbe okrepitev in oborožitev Nemčije in tako poslabšanje položaja Francije v Evropi. V taki situaciji je Francija želela, da bi dosegla na berlinski konferenci olajšanje glede Indokine in Nemčije. Posebni položaj Francije je bil od samega začetka znan obema glavnima nasprotnikoma, in ko je postajal Molotov preveč lju. bezniv do francoskega zunanjega ministra, se je Dulles spu-Btil z njim v tekmo ter primerjal Bidaulta z Lincolnom. Anglija gleda na probleme predvsem z zrelišča popuščanja napetosti. Vojna napetost jo namreč prisiljuje na velike vojaške izdatke, kar povzroča domače probleme, na drugi strani pa se v svetovni politiki v taki situaciji vsako vprašanje postavlja na ostrino noža, kar sili Anglijo na podrejeni položaj do ZDA. V prvi vrsti ima Kitajska za Anglijo popolnoma drugačen pomen kot pa za ZDA. Za Anglijo je to problem trgovine z Daljnim vzhodom in problem političnega vpliva v jugovzhod, ni Aziji. Prvenstveni interes Anglije je bila zato diplomatska konferenca, ki naj bi vodila do pomiritve na Daljnem vzhodu. Rusija od vsega začetka ni bila kdo ve kako navdušena za četverno konferenco. Moskva se je zavedala, da pri sedanji situaciji v svetu na taki konferenci ne more kaj pridobiti. Vse, kar se je moglo dobiti in doseči, je bila propagandna bitka, toda Rusija je prišla tokrat na konferenco temeljito pripravljena in opazovalci upravičeno opozarjajo, da sta bila sovjetska predloga za evropski obrambni pakt in za sklicanje diplomatske konference o Daljnem vzhodu osnovni točki diskusije in da sovjetska delegacija ves čas konference ni izpustila iniciative iz svojih rok. Sovjetska taktika je bila spretno izdelana. Sovjetski delegati so se zave. dali, da s svojo brezkompromisno zahtevo okupacije polovice Nemčije in dela Avstrije ne morejo ničesar več dobiti v Evropi. Zato so očividno že na samem začetku konference izključili možnost dobivanja terena v Evropi in se zavzeli za zmago v propagandni bitki. Ker je sovjetska nepopustljiva politika v Evropi riskirala celo propagandni poraz, ji je bila izredno dobrodošla zahteva Francozov, da se za kulisami reši problem Indokine. S predlogom konference o Daljnem vzhodu so sovjetski predstavniki dejansko dosegli to, da so do neke mere ustregli angleškemu javnemu mnenju z obljubo pomiritve v Aziji, Francozom pa s prazno obljubo diskusije o Indokini, svojim kitajskim zaveznikom s tem, da so jih de facto pripe. ijali v 2enevo, in naposled svoji politiki s tem, da so v bistvenem vprašanju Vzhoda ločili Anglijo in Francijo od ZDA tea: prisilili ameriškega zunanjega ministra Dullesa na novo konferenco, ki-utegne biti zanj še bolj neprijetna, kot je bila konferenca v Berlinu. Amerika je konferenco še veliko manj želela kot Rusija. Američani so se zavedali* da se na taki konferenci lahko ures- niči samo stari latinski pregi vor: »Duobus litigantibus te tius gaudens« (Kjer se tepe dva, tretji dobiček ima). Tal konferenca lahko doseže le t da morata obe najmočnejši s; popuščati obema šibkejšima s lama, da bi jih ali obdržali r svoji strani ali pa še bolj pr dobili. Cim večje so obljube n sprotnika, tem večja je cena p puščanja. Opazovalci naglašaj da se je nekaj takega dogaja v Berlinu med Dullesom, Bidau tom in Edenom. Dulles je o! čutil sicer varnost svoje poz cije v Evropi, toda pritisk nji govlh kolegov je 'bil preveč mi čan za popuščanje v vprašanj: Daljnega vzhoda. In tako se Dulles vrnil domov brez rezu tata v Evropi in s propagam nim rezultatom, ki se tuk; ocenjuje kot »fifty-fifty«, toc z rešitvijo za Daljni vzhod, 1 je v ZDA izzvala pravcati v har. Na propagandnem podroi ju prevladuje prepričanje, č je Molotov sicer nekaj dobil svojim novim predlogom o ei ropskem paktu medsebojne vai nosti, da pa je najmanj tolik izgubil z diskusijo o Avstrij ki je jasno pokazala, da je okt pacjja alfa in omega sovjetsk zunanje politike v Evropi. (Se nadaljuje) Napredek v strukturi izvoza KULTURNI BAZGLfiDI Po letošnjem družbenem planu naj bi 49% našega izvoza predstavljali industrijski izdelki, 22% pa izdelki metalurgije ) Iz naše republike plSM() K MAKEDONIJE Leto 1953 predstavlja prelomnico v našem zunanjetrgovinskem poslovanju. Medtem ko je v letu 1952 v izvozu LR Slovenije še prevladoval izvoz rudarskih, kmetijskih in gozdarskih surovin, prevzema v 1. 1953 vodilno vlogo že izvoz industrijskih proizyo-dov. Industrija je v lanskem izvozu sodelovala z 40%, metalurgija pa z 19%. Izvoz se je lani kljub zmanjšanju deleža kmetijske proizvodnje zaradi ujm, znatnemu padcu cen za nekatere vrste blaga na zunanjih tržiščih ter zmanjšanju izvoza lesa, povečal za 12.3%. K povečanju je prispevala predvsem naša industrija. Razumljivo je, da morajo tudi ▼ letošnjem letu cim večji napori v našem gospodarstvu biti usmerjeni v nadaljnje povečanje izvoza. To nam ne narekuje samo borba za uravnoteženje naše sedaj pasivne zunanje trgovinske bilance temveč tudi borba za čim polnejše izkoriščanje zmogljivosti naše obstoieče industrije, kar pa je v veliki meri odvisno od uvoza surovin. Na osnovi uspehov, ki so bili doseženi na področju zunanje trgovine v 1. 1953, ko smo izvozili za 10 milijard 487 milijonov dinarjev, predvideva republiški družbeni plan v 1. 1954 povečanje izvoza za 12%, in naj bi vrednost izvoza znašala 12 milijard. Obenem pa se bo spremenila tudi njegova struktura v smeri nadaljnjega povečanja izvoza industrij- Badgonska opekarna bo zgladila novo krožno ped Ze več let imajo v podjetju gomjeradgonske opekarne zastarelo krožno peč, ki je bila zgrajena že v drugi polovici prejšnjega stoletja. Zmogljivost te peči že dolgo ni mogla dosegati zmogljivosti drugih oddelkov ter je bile zaradi tega velika ovira v proizvodnji. Nova peč, ki bo stala 30,000.000 din, bo dograjena do prihodnjega leta ter bo imela toliko zmogljivost, da bo svoje delo opravila v 8 mesečni sezoni kar bo ustrezalo napredku mehanizacije v obratu. Na spomlad bo podjetje zgradilo lastno kopališče za potrebe delovnega kolektiva, v katerem bo tudi oddelek za ostalo prebivalstvo v mestu. Zgradili bodo tudi lastno gasilsko orodjarno. J. R. skih izdelkov. Tako naj bi delež industrije pri letošnjem izvozu znašaj 49%, rudarstva 3%, metalurgije 22%, rezanega lesa 7%, kmetijstva 15%, gozdarstva 4%. Izvoz se bo predvsem lahko povečal zaradi predvidenega povečanja industrijske in kmetijske proizvodnje. V industrijski proizvodnji se predvideva povečanje v vseh strokah, razen pri električni energiji, ker bo treba zaradi velikih domačih potreb po energiji izvoz omejiti na najmanjšo mero. Težišče naj bi bilo v izvozu tekstilnih izdelkov, kjer so še znatne neizkoriščene kapacitete. Izvoz tekstila naj bi se povečal za najmanj 745 milijonov din. Znatno povečanje se predvideva tudi v barvasti metalurgiji, za 562 milijonov din, nadalje v kovinski, elektroindustriji, kemični industriji »industriji papirja, usnjarski in živilski industriji. Vse te panoge so se uspešno uveljavljale na zunanjem trgu že v preteklem letu ter je potrebna le nadaljnja razširitev in učvrstitev trgovinskih stikov. Uvoz rezanega lesa in gozdnih proizvodov se bo zmanjšal za 602 milijona din, pri čemer pa se bo hkrati povečal izvoz lesnopredelovalne industrije. Po temeljitejšem pretresu možnosti izvoza v letošnjem letu predvsem glede naše neizkoriščene industrijske zmogljivosti pa so naša podjetja sama prišla do zaključka, da bi lahko izvozila celo več kakor predvideva družbeni plan in sicer bi po njihovih kalkulacijah lahko znašal izvoz 14 milijard dinarjev. Pri tem bi bile potrebne v nekaterih pod- jetjih določene investicije, ki bi prinesel korist že v kratkem času. Da pa bo ta naloga izpolnjena, se bo treba izvoza lotiti drugače, kot je to bilo prva dva meseca letošnjega leta, ko so številna podjetja zaradi določenih težav in nejasnosti, ki so se pojavile v zvezi z izvajanjem novih zunanjetrgovinskih predpisov, predvsem prenehala izvažati. S takim odnosom so številna podjetja pokazala, da ne vidijo posebno daleč pred seboj, da vid.ijo predvsem sebe in svoje ozke trenutne koristi. Zaradi izpadlega izvoza smo že doslej utrpeli za eno milijardo deviznih dinarjev škode, težko pa je preceniti škodo, ki bi utegnila nastati — če bi se tak položaj nadaljeval — z izgubo tržišč, ki smo jih osvojili z veliko muko in težkimi napori. ^iwedniStvu TAKA PRAKSA NAS PREVEC STANE Dne 20. julija 1953 je na postaji Zalog zaradi neprevidnega premika in tudi zaradi nepravilno urejenega branika sklepnega (slepega) tira zavozil vlak na kretni-ško postojanko, v kateri so bile naprave za centralno postavljanje kretnic pod drčo. Ob tem navozu jo je vlak porušil do tal, naprave za centralno postavljanje kretnic pa so bile težko poškodovane. To je res naključje, da je službujoči kretnik ostal skoraj nepoškodovan med ruševinami. Ocenjena škoda same zgradbe in varnostnih naprav je znašala 979.000 din. S porušitvijo te kretniške postojanke je bilo potrebno vse kretnice ročno prestavljati, kar je zahtevalo 9 kret-nikov več. Ti kretniki pa nas do danes stanejo že mnogo več kot zgoraj navedena škoda. — Toda tu ne gre le za gospodarsko škodo, temveč 0 direktorjih v beograjskih podjetjih Zakonski predipisi o delavskem samoupravljanju so točno določili odnos med direktorjem in delavskim svetom oziroma upravnim odiborom. V beograjskih gospodarskih podjetjih, ki jih je skupno okolj 800, ta odnos v praks; ni bil povsod najboljši. V nekaterih podjetjih se je direktor polastil vise oblasti v podjetju, ali pa je delavski svet postal njegova desna roka Na drug; strani so bili tudi takšni pojavi, da so delavski sveti in upravni odbori ovirali direktorje pri njihovem vsakdanjem delu, kar je dovedlo do zastoja v poslovanju podjetja. Bili so celo takšni pojavi, da so direktorji skupaj z upravnimi odfbori vodili politiko, ki je bila v škodo podjetju. Zaradi teh pojavov so bili lani zamenjani nekateri direktorji. Na njihovo mesto je bilo imenovanih skupno 91 novih direktorjev. Ta ukrep je zadel direktorja vsakega devetega beograjskega podjetja, kar ni majhno število. Izmed zamenjanih direktorjev jih je samo pet dalo ostavko, 25 direktorjev le bilo zamenjanih zaradi nespo- Gospodarske vesti Japonske devizne rezerve se krčijo. Japonski minister financ je objavil, da so znašale devizne rezerve Japonske dne 31. januarja 890 milijonov dolarjev, medtem ko so znašale konec decembra še 970 milijonov dolarjev. Turčija je dobila od Mednarodne banke drugo posojilo za modernizacijo luk v znesku 3.8 milijonov dolarjev. Leto 1950 je dobila Turčija za iste namere prvo posojilo Mednarodne banke, in sicer v znesku 12.5 milijonov dolarjev. V Izraelu so v mestu Cederah v Samariji izročili svojemu namenu tovarno papirja, ki bo krila vse .potrebe Izraela. Ta tovarna bo proizvajala tudi časopisni papir. Tovarno so zgradili s pomočjo ameriškega kapitala. Po podatkih državnega statističnega urada so v zahodni Nemčiji zbrali januarja 422.000 ton starega železa, medtem ko so ga decembra nabrali 462.000 ton. Uvoz starega železa je ostal nespremenjen in je znašal 5.000 ton. Januarja je Zahodna Nemčija izvozila 71.000 ton starega železa, in sicer nad 48.000 ton v Italijo. Junija bo Grčija razpisala notranje posojilo v znesku 300 milijonov drahem. , ■•«•••••• •• i Trgovinska zbornica za j okraj Slovenj Gradec j išče i KNJIGOVODSKEGA • INŠTRUKTORJA ? z znanjem trgovskega In i Industrijskega knjigo- ? vodstva. Plača po dogo- ? voru. Interesenti naj • pošljejo prošnje na na- i slov: Trgovinska zbor- • niča Slovenj Gradec • sbbnusti, ker niso bili kos nalogam, največ direktorjev (27) pa je bilo zamenjanih spričo razmih malverzacij, poneverb in tatvin. Zaradi težjih kazenskih prestopkov je bilo treba zamenjati 8 direktorjev. Na ta način, t. J. zaradi raznih krivičnih prestopkov je bilo skupno zamenjanih 35 direktorjev. Le redko (4) je bilo treba zamenjati direktorje zaradi nesporazumov med direktorjem in kolektivom. Zbor proizvajalcev mestnega ljudskega odibora Beograd bo temeljiteje razpravljal o tem problemu, proučil bo vse posamezne primere, da bi podjetjem zagotovil sposoben vodilni kader in bi istočasno preprečil in onemogočil neljube pojave: zamenjave direktorjev zaradi tatvin in poneverb. I. S. tudi za varnost kretniškega osebja. Kretniki so bili na delovna mesta razporejeni tako, da je v enem primeru moral en kretnik prestavljati tri kretnice, ki so postavljene v nekakem trikotu in oddaljene ena od druge 19,60 m 11£0 m in 27,80 m. Eno ali drugo razdaljo je moral kretnik preskočiti preko enega ali dveh tirov v času tudi krajšem od 4 sekund, saj vozovi tečejo po tirni drči tudi v takem razmaku. Ali človek zmore opravljati tako delo brez smrtne nevarnosti? Pričelo pa se še ni z delom ne na obnovi stare niti z gradnjo nove postavljalnice. (Po izjavi odgovornih na železnici bo končana do konca tega leta.) Smrtna nezgoda pa je tu! Kaj pa sedaj? Prav pri delu na opisanem mestu se je dne 12. febr. 1954 smrtno ponesrečil kretnik Bokal Jože. Organi notranje uprave in inšpekcije dela pripisujejo krivdo za nezgodo prvenstveno neurejenemu stanju, medtem ko zastopniki železnice trdijo, da je tu le lastna neprevidnost. Ali je to mogoče trditi z ozirom na opisano stanje? Seveda, najbolj enostavno je vso odgovornost prevaliti na mrtvega, saj ne more več govoriti. Kaj pa obstoječi železniški predpisi, ki striktno prepovedujejo prečkanje tirov pred prihajočimi vozili. Delo je pa bilo na tem delovnem mestu organizirano s strani odgovornih v nasprotju s tem določilom. Zaloški železničarji si danes na tihem prišepetavajo: »Sedaj je pa že pričakovati obnovljenje podrte postojanke prav kmalu, ker po dosedanji praksi se ne pristopu k delu prej, dokler ni nesreče.« Tudi sam sem enakega mnenja kot zaloški železničarji, vendar pripominjam, da je s tako prakso, to je prakso na račun žrtev, čimprej prenehati. Zupančič Stane, Republ. inšpekcija dela. Peta številka „Našita razgledov« S ? V soboto je izšla nova številka štirinajstdnevnika »Naši razgledi«, ki tudi tokrat prinaša mnogo zanimivega in kakovostnega gradiva. »Naši razgledi« so si v dveh letih svojega obstoja pridobili razmeroma širok krog bralcev predvsem zato, ker v njih sodelujejo naši znani znanstveni in kulturni delavci, novinarji, publicisti itd. Časopis zato z veliko resnostjo in odgovornostjo spremlja politična, gospodarska in kulturna dogajanja doma in po svetu. V peti številki letošnjega letnika je precejšen del lista posvečen zunanje političnemu dogajanju. Od dogodkov na Bližnjem vzhodu, ki jih pisec komentira pod naslovom Zgodbe z Jutrovega, preko odmevov berlinske konference in priprav za ženevsko konferenco, popeljejo »Naši razgledi« bralce Sovjetske zveze, kjer je v zadnjem času opaziti zanimiv kompromis birokratske kaste s tehnokrati, in do Francove Španije, kjer je novi konkordat z Vatikanom sedaj še pravno potrdil popolno nadoblast cerkve nad litjem in bitjem španskega ljudstva. Kolikor zadeva zunanji svet spadajo sem tudi vtisi Bogdana Pogačnika s poti po Angliji pod naslovom Med pedenjčki in velikani. V prvem delu lista je potem objavljeno nadaljevanje članka o problemih Fakultete za elektrotehniko. ki so ga podpisali prof. dr. ing. France Avčin, prof. dr. ing. Venče Koželj in dekan fakultete dr. ing. Roman Poniž. O problemih Bele krajine piše dr. Miha Kambič, ki s statistiko in številkami kaže na vso zaostalost, v katerih se Bela krajina še danes duši. Franc Černe pa polemizira s Filipom Lipovcem o vplivih subjektivnega faktorja na gospodarstvo. Dr. Gorazd KušeJ Je prispeval prikaz knjige dr. Jovana Djor-djeviča: »Ustavno pravo FLRJ«, ki je poizkus podati strnjeno teorijo socialistične demokracije. V prvem delu Usta je objavljen še kratek prikaz predavanja Andrč Philippa na zborovanju socialističnih akademikov o problemih demokratičnega socializma in kritika njegovih stališč. V drugem delu lista, ki Je posvečen »kulturnim in prosvetnim problemom, objavlja Juš Kozak svojo novo masko »Pogovor z re-snioo«. Bogdan Pogačnik objavlja svoj razgovor z Matejem Borom, ki se Je pred kratkim vrnil iz Anglije. France Ivanšek Je napisal poročilo o razstavi in razpravi Od stare k novi šoli. Kot prispevek k diskusiji o našem šolstvu razmišlja prof. F. K. o problemu enotnosti nižje gimnazije. »Naši razgledi« v svojem drugem delu prinašajo še mnogo zanimivega, od katerega nai omenimo le B. S. —a prikaz Kozakovega Aleša, »Blišč in bedo«, ki jo je napisal Vital Klabus, »Baletni večer ljubljanske Opere« izpod peresa Marije Vogelnikove. zapis o pisateljici Gabrieli Colette in njenem literarnem delu, razmišljanje o slabih časih v naših kinematografih. ki jim ni kraja, kulturne vesti in prikaz nekaterih novih knjig v tujini. Po vsem tem lahko trdimo, da bo tudi ta številka »Naših razgledov« zadovoljila najširši krog svojih bralcev. ZAKON 0 VARSTVU PTIC ŠE VELJA Vsak dan iznova me prizadene, ko slišim, kako lahkomiselno in brezčutno nekateri ljudje uničujejo ptice. Streljajo jih s puškami flober-tovkami. Ptice niso živali, ki bi jih smel ubijati vsakdo po mili volji, kadar bi se mu to v njegovi objestnosti zahotelo. Večina ptic je z zakonom zaščitena. Tudi izgovor navdušenih športnikov te vrste, da streljajo le vrabce, ne drži, ker je izkušnja pokazala, da imamo v vrabcu edinega zaveznika v boju proti koloradskemu hrošču. Lansko zimo sem našel na dvorišču siničko. Ko sem jo dvignil, sem videl, da je imela s flobertovko prestreljeno perutničko in ni mogla več letati. Negoval sem jo kakih osem dni, potem pa si je opomogla in je spet odletela v prostost. Tako padajo tudi druge ptice. Komu koristi tako početje? V ožji okolici, kjer stanujem, obstajajo kar štiri flo-bertovke. Vse štiri služijo za preizkušnjo strelske sposobnosti. strelcem pa so za tarčo ptice. Prejšnji mesec so videli ljudje iz sosednjih ulic sprehajati se /po cesti mlajšega moškega. Pri sebi je imel flobertovko in je streljal ptice. Nekaj vrabcev in dva še topla kosa je potisnil v žep nekemu drugemu moškemu, češ da bo imel za mačka. Menda je bil ta strelec pozneje, ko je prišla stvar na dan, za svoje početje kaznovan z denarno kaznijo. Vprašanje pa kljub temu še ni rešeno, saj njegova kazen ne bo vplivala na ostale, še nekaznovane zlikovce. Želel bi, da se k vprašanju o varstvu ptic oglasi še kdo drugi iz naše javnosti, ko že društvo za varstvo ptic spi spanje pravičnega. Temu početju je treba nujno napraviti konec. Ali ne bi bilo morda edino umestno in pravilno flober-tovke pobrati, ko služijo na ta način samo za zlorabo, strelci pa naj uveljavljajo svoje navdušenje za ta šport v strelskih družinah kot pristojnih organizacijah? Jože Vrbovšek, Ljubljana, Velikovška 4. Osma letna skupščina Združenja književnikov Makedonije, kt je bila te dni v Skoplju, je razvijala svoje delo v znamenju pomembnih lanskoletnih uspehov makedonskih pisateljev pri bogatenju makedonske književnosti. Dva romana, devet zbirk povesti, sedem pesniških zbirk in več pomembnih prevodov — to je rezultat preteklega leta. Književno 1953. leto je za Makedonijo tem pomembnejše, ker ji je prineslo prvi roman, »Vas za sedmimi jeseni« Slavka Janevskega. Ta roman slika življenje na vasi v povojnih letih, borbo makedonskih kmetov z zaostalimi pojmovanji, z razrednimi sovražniki in vsem onim, kar ovira njihovo združitev in napore pri gradnji lepšega življenja. Drugi roman, ki se je pojavil v 1953. letu, je roman »Zakrpano življenje« pisatelja Staleta Popova. Odlika tega romana so sočen in živ ljudski jezik in bogastvo zanimivih, živobarvno podanih tamošnjih običajev. Pisatelj Vlado Mdlevski v svoji zbirki povesti »Kramljanja« obdeluje motive iz narodnoosvobodilne borbe, Jordan Leov pa je v »Globoki rani« zajel niz podob iz pred-ilindenske in ilindenske dobe. Ti motivi se srečujejo tudi v povestih in pesmih ostalih makedonskih književnikov. V zbirkah, ki so jih bili objavili leta 1953, ne manjka tudi motivov iz pečalbarskega življenja ter intimne lirike. Dinamičen in nenavadno bogat razvoj makedonske književnosti preteklega leta je še bolj izostril umetniški kriterij in izrazito diferenciral dobro in slabo literaturo. Pojmovanja o modernem in kvazimodemem, o šabloni in konvencionalnosti v književnosti so bila ostro predisku-tirana na letošnji skupščini Združenja. Mnenja so bila deljena. Medtem ko so bili nekateri proti pravilu sodobnega izraza, so drugi vztrajali na tem, naj se upoštevajo plemeniti napori v iskanju novih izraznih kvalitet. Diskusija je bila argumentirana in vsestranska. Ker pa v okviru ene letne skupščine ni bilo možno razgledati vsa vprašanja literarne teorije in prakse, bi morala stara uprava Združenja nadaljevati s prejšnjo prakso sklicevanja pogostejših plenumov Združenja. Ta pripomba je bila sprejeta kot pravilna in nova uprava Združenja se bo morala potruditi, da v teku letošnjega leta to sprovede. O problemih tiskanja in 100.000 din za dve najboljH razpečavanja knjig je imel deli (eno prozno in eno poet-referat književnik Aco Šopov, sko) in formiranje komisije ki je razkril težave književ- za gradnjo novih, stanovanj nikov in založb zaradi velike za književnike, vse to je re- SkopIJe: Grad carja Dušana podražitve papirja in tiskarskih uslug, težave, ki v veliki meri otežujejo izdajanje novih knjig kljub dotacijam, ki jih dodeljuje Svet za prosveto, znanost in kulturo. — »Upam,« je med drugim rekel A. Šopov, »da bomo te težave vendarle premagali, ker na knjigo ni mogoče gledati kot na katero koli drugo blago, ki prihaja na tržišče.« Aktivnost Združenja pri organizaciji številnih literarnih večerov v Skoplju in drugih mestih ter vaseh Makedonije, sprejem desetih književnikov med člane Združenja, ki zdaj z novinci vred šteje 26 članov, uvedba dveh nagrad po zultat dela uprave Združenja v lanskem letu. Skupščina je soglasno obsodila razbijački in sovražni odnos Milovana Djilasa, izra-žavajoč popolno solidarnost s staližčem UL plenuma CK ZKJ. V imenu Zveze književnikov Jugoslavije in Združenja književnikov Srbije je skupščino toplo pozdravil književnik Dušan Matič. Ob koncu zasedanja je bila dana razrešnica stari in izvoljena je bila nova uprava Združenja. Za njenega predsednika je bil izbran knji- ževnik Aco Šopov. J. T. Vzgojna skrb ne sme prenehati nikoli Ljudska univerza bo začela nov ciklus vzgojnih predavanj Mesec jugoslovanske knjige v Makedoniji Skoplje, 5. marca. — Uprava združenja makedonskih književnikov je sklenila letos prirediti v Makedoniji mesec jugoslovanske knjige. Verjetno ob začetku novega šolskega leta bodo založniška podjetja in knjigarne v republiki znižale cene knjig. Priredili bodo tudi več razstav knjig, prihodnji mesec pa bodo izvedli široko anketo o tem, kako bralci v Makedoniji spreje. majo domače knjige. V vseh mestih bodo književni večeri, na katerih bodo književniki brali svoja najnovejša dela. Razstava jugoslovanske modeme umetnosti na Reki (»Salon 54«) V Senovem še en lep uspeh domača proizvodnje Senovški kolektiv je v nedeljo 28. februnrja skoraj neopazno in skromno proslavil še en, za to podjetje pomemben nspeh. Ta dan je stekla v pogon nova električna lokomotiva, ki je sedaj že draga po vrsti, zgrajena iz domačih sredstev in plod volje in žnljev kolektiva strojnega obrata na rudniku. Ta mali kolektiv je že lansko leto slavil svoj prvi uspeh, ko je sam izdelal električno lokomotivo in jo je preuredil iz starih delov in dopolnil s potrebnimi deli, Izdelanimi v svoji domači delavnici. Letos pa se je zavezal, da bo izdelal še eno električno lokomotivo in to svojo obveznost je tndi častno Izpolnil, Senovški radarji so ponosni na svoj kolektiv iz strojnega obrata, ki jim je ne ta način omogočil prihranek na devizah. Zato je delavski svet na svoji seji odločil, da se najzaslužnejšim graditeljem lokomotive izroči skromna nagrada. Skromne svečanosti so se v nedeljo udeležili predstavniki občinskega ljudskega odbora in radnika Senovo. Predsednik delavskega sveta in direktor podjetja sta se zahvalila vsem navzočim delavcem za doseženi ponovni nspeh, nato pa predala lokomotivo v okrotovMjos V prostorih Umetnostne galerije na Beki bo odprt v nedeljo, dne 7. marca »Salon 54«, to je razstava sodobnega slikarstva in kiparstva Jugoslavije. Reška galerija prireja letos prvo razstavo te vrste v naši državi ter je odbrala ob sodelovanju posebnega odbora In žirije umetnostnih zgodovinarjev in umet. nostnih kritikov okrog 100 del najpomembnejših umetnikov modernih smeri (od ekspresionizma do abstraktizma). Razstava naj prikaže najbolj tipične primere zgolj sodobnih umet- nostnih teženj in le naprednejše pridobitve likovne umetnosti, v kolikor se razvijajo že med obema vojnama in nato v zadnjih letih v novih pogojih naše sredine, hkrati pa svojstveno tvornost Jugoslavije ob splošni umetnostni problematiki naše dobe. Razstavljena so dela nad 600 slikarjev in kiparjev (Ljubljana, Zagreb, Beograd). Izmed Slovencev so zastopani T. Kralj, Pilon, Maleš, Kregar, Sedej, Spacal, Saksida, Kobe, Oražem, D. Tršar in Požar. Stan* Kregali Vizije aa terasi Vsej naši javnosti, posebno pa obiskovalcem so še v spominu lanska vzgojna predavanja, ki jih je priredila Centralna ljudska univerza v Ljubljani in ki je večino predavanj že tudi natisnila. Letos bo univerza nadaljevala z delom, ker lani še daleč ni bila vsa vzgojna problematika niti izčrpno obdelana niti v celoti načeta. Toda prav obisk pri lanskih predavanjih je dokazal, kako veliko zanima, nje in upravičena zaskrbljenost vlada med. starši za ta vprašanja. Nikakor hi ne bilo prav, če bi bilo letos opaziti, da to zanimanje in ta skrb upadata. Prav je namreč, da si obudimo v zavesti nekatere razloge, ki nas morajo tudi letos voditi k obisku teh nadvse važnih predavanj. Povsem neuspešno bi bilo vsako pedagoško prosvet-ljevanje, ki bi bilo zgolj kampanjsko. Prirejanje takih kampanjskih tečajev ne more imeti nikdar takih uspehov za naše vzgojno prizadevanje, kot bi jih dosegli, če bi »e starši skušali dalj časa vglabljati v pedagoško problematiko s sodelovanjem izkušenih pedagogov. Razen tega prinaša tak osebni predavateljski stik s starši, ki so jim ta predavanja namenjena, vedno nove pobude in spoznanja vsem tistim, ki se s pedagoškimi vprašanji poklicno ukvar. j a jo. Razgovor, ki se potem razvije po predavanjih, je vselej Dogovor med ZDA in Jugoslavijo o avtorskem prava Poslej bodo jugoslovanski založniki lahko plačevali avtorske honorarje za prevode ameriških piscev v dinarjih. Do pred kratkim so jih morali plačevati skoraj izključno v dolarjih. Z dogovorom med ZDA in Jugoslavijo, ki je bil sklenjen januarja t. 1., bo ta ovira praktično odpadla. Naši založniki bodo po običajnem dovoljenju za izdajo, ki ga bodo dobili od ameriških založnikov, vplačali potrebne zneske v dinarjih, s katerimi bo razpolagala vlada ZDA za svoje potrebe v Jugoslaviji, ona bo pa prevzela izplačila ▼ dolarjih. Doslej je Jugoslavija na ta način lahko plačevala le knjige, periodične publikacije in filme. Naši založniki menijo, da bo ta dogovor ugodno vplival predvsem na izdajanje sodobnih ameriških piscev, saj smo se morali doslej omejevati pretežno na starejše pisatelje, za katere ni treba plačevati avtorskih honorarjev. Celje pred velikim kulturnim dogodkom Mesto Celje se spet pripravlja na veliki in nadvse pomemben kulturni dogodek. Mestno gledališče bo v začetku aprila slavilo 105-letnico prve slovenske gledališke predstave. Ob tej priložnosti bodo odkrili spomenik Rafaelu Salmiču in Josipu Dobrniču. Izšel bo tudi gledališki list s pregledom celjske gledališke zgodovine. Gledališki muzej pa bodo izpopolnili s kar. toteko vseh, ki »o delovali v raznih dramskih društvih in celjskem študiju. Ta proslava bo vsekakor obogatila tradicijo celjskega gled»-liškega življenja. K. K. ploden, pa naj bo še tako skromen. Prav lanski ciklus predavanj je to lepo pokazal. Lanska predavanja na centralni univerzi v Ljubljani sicer niso bila na diskusiji posebno bogata, zato pa bodo verjetno letošnja boljša. Prirejena bodo v manjšem in zato pripravnejšetm prostoru. Letos je na dnevnem redu več zelo tehtnih in aktualnih vprašanj. Letošnji ciklus bo krajši ko lanski, ker je predolga vrsta predavanj za udeležence gotovo utrudljiva. Vprašanje nastajanja in razvoja otrokovega značaja je gotovo eno najsplošnejših vzgojnih vprašanj. Kolikokrat misiimo, da je značaj nekaj, kar nastaja šele v zrelih letih, in kolikokrat zagrešimo veliko napak in pa še več vzgojno.pozitivnega zamudimo. Zato nam bo predavanje o razvoju in vzgoji značaja odprlo marsikaj novega in. nas s tem opozorilo na naše neposredne vzgojne naloge. Kolikokrat si ubijamo glave z vprašanji okoli sposobnosti m nadarjenosti naših otrok, ne da bi vedeli, kaj so to sploh sposobnosti, kaj nadarjenost, od česa je vse to odvisno, s čim ia kako se dajo sposobnosti ugotavljati, kako razvijati, kje so njihove meje. Na posebno važna vprašanja v zvezi s to kočljivo problematiko bo odgovo. ril zagrebški univerzitetni pro-fesor-psiholog dr. Zoran Bujas, katerega ime jamči, da bo predavanje visoko vredno. K psihologiji in vzgoji našega otroka sodi prav gotovo tudi eno zelo aktualnih vprašanj o bistvu, razvoju, vzgoji in pomenu domišljije. Ni dvoma, da bi se morali mnogo bolj zamisliti nad tem vprašanjem, kot dejansko se in da bi morali s te strani tudi mnogo pozorneje spremljati našo mladinsko književnost, ilustracije, risanke, lutkovno gledališče, mladinske igre in vlogo filma. Na vlogo domišljije v otrokovem življe, nju premalokrat zares in temeljiteje premislimo. Zato iščemo večkrat vzroke mnogokje, le v neurejenem in sprijenem otrokovem domišljijskem svetu ne. Ozko sta povezani z družin-sko-vzgojnimd vprašanji temi, ki zadevata vzgojo lc delavnosti in pa odnos med otrokom m starši. Saj se teh vprašanj velikokrat dotikamo, toda nujno je, da o njih enkrat posebej spregovorimo. Gre za kritičen problem otrokove zaposlitve, za oblike te zaposlitve, za meje, za smisel, gre za tako aktualno vprašanje, kot je preobremenjenost otrok in podobno. Razmerje med otrokom in starši zadeva temelje družinske vzgoje, zadeva avtoriteto staršev. Ce bo le mogoče, bomo že v tem ciklusu posvetili posebno predavanje proble. noom mladinske kriminalnosti in posebej njenim vzrokom. Mislimo, da je ciklus teenatič-no tak, da je vreden številnega obiska in pozornosti naših starcev, ki so ia ljubezni do otrok in zaradi skrbi za naš družbeni razvoj poklicani, da soodločajo o naši vzgoji. In še to poudarjamo: vabljeni so tako matere kot tudi očetje, ki včasih le še premalo sodelujejo pri vzgoji naših najmlajših I t Velik odstotek naše mladine je zdravstveno ogrožen Družba zahteva od človeka določeno znanje, zato je uvedla osemletno šolanje. Med tem šolanjem prebije otrok v šoli 12 tisoč ur svojega življenja. Kaj je otroku v tem življenskem obdobju najbolj potraono? Pravilna prehrana, zrak, svetloba, gibanje in čustvena toplina. Za vzgojo je odgovorna skupnost — za prehrfmo dom. Ker kažejo najnovejši statistični podatki zdravniških pre-gledofV naše šolske mladine do-kaj/herazveseljivo stanje zdravja, 'naših otrok, zato je na nedavnem posvetu »o gradnji nove šole« upravnica šolske poliklinike v Ljubljani dr. Kuralt Vončinova v svojem reieratu »Sola in zdravje otroka« postavila te podatke pred javnost. Ob njih naj se zamislijo poleg šolnikov in staršev še vsi tisti, ki po svoji družbeni dolžnosti odločajo o važnem vprašanju vzgoje otroka in oblikovanja šole. Analiza zbranih ugotovitev kaže, da je slabemu zdravstvenemu stanju otrok v precejšnji meri kriva dosedanja neprimerna odlika šolskega prostora. Prav gotovo pa soodločajo tudi drugi vplivi, med njimi ne v najmanjši meri slaba ali vsaj neprimerna stanovanja, tako da se oba družbeno važna problema povezujeta in zahtevata vzporednega reševanja. Po podatkih šolske poliklinike danes normalno vidi le še 48.5 odstotkov šolskih otrok in je normalna vidnost padla samo v zadnjih dveh letih za 10 odstotkov. Obenem z zdravstveno škodo pa raste tudi gospodarska, ker moramo za drag denar uvažati iz tujine komplicirana optična stekla, saj je samo v lanskem letu bilo med 3250 novopredpisanimi očali za otroke 1748 očal s cilindri, to je z visoko številko dioptrij. Poleg znatno nazadujočega normalnega vida otrok pa isti statistični podatki resno opozarjajo na to, da rastejo fizične de-f ormi tete (že 28.6 odstotkov vseh šolarjev), to so okvare hrbtenice kot posledica neprimernega sedenja v» dolgih ozkih klopeh, zvrnjeni gležnji in žal vse prepo-gostejši pojav ploščatih prs, vzbočenega trebuha, nazaj štrlečega sedala, visečih ramen in še drugih nerazvesljivih obolenj. V zaprtih šolskih prostorih se z izdihavanjem Co2 nakopiči slab zrak do petkratne količine normalnega, kar povzročajo žveplenaste izparine teles, saj segrejejo otroci razred za. povprečno 2 stopinji na uro. Ob deževnem vremenu, ko se v raz- redu suši še vlažna obleka, se pa v eni uri nabere do 70 gramov vlage več. Vse to povzroča kronična kopičenja glavobolov, nespečnost, prekomerno število prehladov, katarjerv, astmatičnih obolenj in celo vnetja oceanih sluznic. Znano je, da naša skupnost ogromno nudi za zdravljenje bolnega otroka. Ali ne bi bil znaten del teh sredstev koristneje uporabljen za preprečitev obolenja, torej za zdravstveno zaščito še zdravega otroka? Zdravniki v isti zvezi z gornjimi ugotovitvami najresneje priporočajo, da bi se čimpreje našla ustrezna rešitev tudi glede načina sedaj uvedenega izmenjalnega pouka, ki je posledica prekomernega pomanjkanja šolskih prostorov. Vsaj za osnovno šolo je trikratni dopoldanski iu trikratni popoldanski pouk v enem tednu po zdravstvenih opazovanjih smatrati za neprimeren. Tak način pouka onemogoča redno čiščenje in prezračevanje šolskih prostorov, otroku v tej dobi rasti pa neposredno preprečuje pravilen razvoj enakomernega življenske-ga ritma. Vsakotedensko menjavanje delovnega časa, prehrane in počitka otrokove živce prekomerno obremenjuje — (kaj pa starši?! zato ni čudno, da žal niso več redki že v osnovni šoli primeri nevrotiziranih, živčno razrvanih otrok. Ce pri te. še starši ne morejo nuditi otroku primernega ambienta doma v stanovanju, se vse to še potencira. Ce že mora biti izmena, bi po priporočilih zdravnikov bilo nujno treba uvesti to izmeno vsaj na vsako polletje, če že ne za vse šolsko leto, da bi tako otrok prišel do reda v prehrani in učenju doma in se bo prav gotovo duševno bolj uravnovešeno razvijal. Ali ni nasprotje vzgoje v tem, da se otrok pravzaprav v nežni dobi ne navadi določenega reda, ko pa konča šolo pa nenadno zahteva družica od njega v službi na delovnem mestu od-merjenost, red, odpornost In še mnogo drugih lastnosti. V sedaj pričeti borbi pedagogov, arhitektov in zdravnikov se slednji s svojimi resnimi opozorilnimi ugotovitvami pridružujejo prizadevanju prvih, da se za otroke in njegovo oko. Ije v času šolanja izbere čim primernejša oblika šolskega prostora in opreme, ker bo sicer sedanje že resno zdravstveno stanje naših otrok lahko kaj kmalu preraslo v resen družben problem. Mr. TE DNI JE IZŠLA PRVA ŠTEVILKA LISTA »RODNA GRUDA« ki ga izdaja Slovenska izseljenska matica za naše rojake, ki služijo svoj kruh v inozemstvu. Namen lista je gojiti in poglabljati patriotična čustva starejših in mlajših generacij naših izseljencev v tujini do svoje domače dežele, krepiti njihove zveze z domovino in Slovensko izseljensko matico, pomagati njihovim kulturno-prosvetnim društvom in organizacijam in pomagati rojakom sploh v reševanju vseh tistih njihovih problemov, ki so ve-‘zani na posredovanje v domovini. V ta namen bo »Rodna gruda« prinašala poleg aktualnih v lepem domačem slogu napisanih člankov še krajše vesti iz Slovenije in FLRJ — pesmi in prozo, prispevke in dopise rojakov samih o njihovem življenju in delu v tujini, o delovanju njihovih kulturno-prosvetnih organizacij in društev, svetovala in tolmačila bo rojakom zakone in uredbe naše oblasti, navodila za potovanje v domovino itd. itd. »Rodna gruda« bo poleg tega v vsaki številki prinašala vrsto lepih slik, ki bodo rojake spominjale na prirodne lepote njihove domovine, narodne motive in slike z življenja in dela vseh, ki se trudijo za njen napredek. Kot prilogo bomo že v prihodnji številki dodali barvno umetniško reprodukcijo Gasparijeve »Gorenjke«, sledile bodo barvne fotografije najlepših slovenskih krajev, gora in planin, narodnih motivov, ki bodo v primernem okviru krasile in oživljale ne samo domove rojakov, temveč tndi naročnikov v domovini. »Rodna gruda« bo zelo lepo in poučno berilo za vse, koristila pa bo tudi našim šolam, družbenim organizacijam, prosvetnim in znanstvenim društvom in ustanovam. Pozivamo: — Vse sorodnike naših rojakov v inozemstvu, da naročijo »Rodno grudo«, da jo pošljejo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem v inozemstvu, ali pa da pošljejo njihove naslove na nredništvo »Rodne grude«, Cankarjeva ulica 5, Ljubljana. — Vse pododbore Slov. izseljenske matice, da sodelujejo v »Rodni grudi« s poročili o svojem delu, dopisi, da pomagajo * nasveti in ustreznimi prispevki, ki bodo zanimali rojake in naročnike v domovini in predvsem, da naročijo in širijo »Rodno grudo« v domovini in izven njenih meja. — Vso našo javnost, da podpre in zagotovi z naročninami in prostovoljnimi prispevki redno izhajanje »Rodne grude«, naše kulturne ustvarjalce, da z nasveti in prispevki pomagajo sa čim lepšo in bogatejšo vsebino lista, iz katerega naj bi v srca rojakov vel topli dih domovine, in obenem vsa skrb, ki jo naša skupnost posveča rojakom in še posebej mladini slovenske narodnosti v tujini. Ne pozabljajmo, da čez 300.000 — skoraj ena petina vsega našega naroda živi in dela v inozemstvu. Naročnina »Rodne grude« za vse leto je 500 din, za pol leta 250 din; za inozemstvo stane letna naročnina 600 din, ker moramo vračunati poštnino. Prispevke pošiljajte na naslov: »Rodna gruda«, Ljubljana, Cankarjeva ulica št. 3. Slov. izseljenska matica in Uredništvo »Rodne grude« »>»■>««<« ••■«••••• *•»•••*•» ••«»••••» ••»•••»•» RAZPISUJEMO MESTO ? TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA ] • Pogoj: strojni inženir z najmanj 10-letne prakso na * vodilnem položaju v tehničnem sektorju. i Ponudbe poslati: Sekretariatu Tovarne poljedelskih ? strojev. Maribor. • t •»■•« ••»«••••• ••■•«•••• ««••••••■ ■••••••«• •«■•••••• *•«-••••» •«•••• Prva nagradna križanka za 1. 1 — 3 A 3 6 7 □ 8 9 U 10 11 12 13 — 14 1b le 17 B tt 19 □ 20 2f □ 22 23 2A □ 25 26 2.7 g 28 29 □ 30 □ 31 32 33 • □ 3~ 35 □ 7)6 37 I □ 36 □ 39 □ Uo □ ki ki n 1.3 □ 46 a h7 □ 4» □ 50 □ 5f □ 52 □ 53 b 5<- □ 55~T 1 36 57 □ Ä~ 59 □ 60 61 □ 62 63 □ 64 65 □ 66 i 67 □ 68 69 B 70 ••f □ 72~ 73 — — — — n — _ IZ ŽIVLJENJA ORGANIZACIJ SZDL Ce kajne gre, je kriv GOSPODARSKI SISTEM Člani v Gorjah pa pravijo, da to prav nič ne drži • Jesenice, 5. marca. Ko so člani sprejeli sklep, da mora to občin-SZ v Gorjah govorili o proble- ski ljudski odbor takoj urediti, mih svoje vasi, so kritizirali vse Prav tako je politična organizaci-napake gospodarskih organizacij, ja sklenila, naj občinski ljudski Sestanek je bil zelo razgiban, odbor poleg posvetovalnice za cako v Gorjah še niso govorili mater in otroka organizira tudi Prej so navadno razpravljali o ambulanto in namesti medicin-»politiki«, ki je v vasi ni bilo sko sestro. Le ta bo lahko mno-in člani so po sestanku menili: go koristila vasi, še posebno do-»dolgčas«. Tokrat pa je bilo dru- bro pa bi bilo, da bi vsaj nekaj-gače in politične organizacije so krat na teden prihajal na vas se vmešale v stvari, ki so jih do- zdravnik. Končno so se pogovori-slej prepuščale vnemar. Menda li še o boljši povezavi Socialistič-so sedaj le posamezniki govorili ne zveze z ostalimi množičnimi »dolgčas«, ali »kaj jih to briga«, organizacijami, ki sedaj života-Toda SZDL bo tako nadaljevala, rijo iz dneva v dan. Vsekakor — ker to koristi vasi in vsem vasem, uspešen sestanek in verjetno, da je če hočete. malo organizacij občinskih SZ, ki bi kot politične organizacije tako IZ HRASTNIKA Vodoravno, 1. bistro„led 10. zna- sa> novodobni, 51. vrata v ograji, čilnost visokogorske pokrajine, 17. 52. črte, pasovi, 53. najplodovitej- ------ povorka, 18. letovišče na otoku Š1 madžarski pisatelj (1825—1904), tehnične znanosti, 19. žensko ime, Padu tiAr nn Ho ruma 7erinitJo r 00 •• 14. skupek podnebnih pojavov, 15. , , , češko moško ime, 16. važen del da je zadeva predana sodišču. Pagu, kjer bo delovna zadruga nudila izžrebanemu reševalcu nagradne serije križank »Slovenske- 54 lahkoatletsko orodie 55 ore- 23‘ ootni{ v delovanju človeške- Tudi trgovina v Gorjah je dra-strašenost, alarm, 56. svoj.lni zai- g^j^Tute Ka’ Claniso Predali, da vsaka o i Huns, »cilje jvi »oiuvviionc a -j -- , . . 1/il c, «Sl« L U.1 C /riiskii 11111-*. . * y , v * ga poročevalca« prijeten oddih, F»*. J8- izvor, studenec, 60. lahka zanlkalna obIlka pom. glagola, Sl. «var vsaI “ »kovača« drazia, --------------- -- bela kovina (kem. znak K). 62. lahkoatletska đjsbipiina, 33. tuje kot na Bledu. Zato so bili začu- moškolme, 35. pobesneli, oboleli Jeni ko so slišali, da uslužbenci to ctalrlmn VI /if-rzvč-ilz-l neviv t a - / ’ 20. oranje, izorana zemlja, 21. ja- bela kovina (kem. znak K), ponska dolžinska mera, 22. sodob- pritok Donave v Avstnji, 63. ženi hrvaški pripovednik (Vjeko- *®nica v puščavi, 64. košček lahke, za stekllno 37 'otroški naziv za ... i . . slav), 24. velika shramba (zlasti za očeta, 39. nelepa lastnost, 40. Kljub temu ze tn mesece preje- ukam, glasno pojem, 41. domiš- majo 80 odstotne plače, ljav, objesten (tuj.), 43. surovina za kovine. 44. ptica, 45. naokrog, Na prvo mesto so člani Zveze žito), 25. dbločene enote za določevanje teže, razsežnosti, Itd. rolskem, 68. osebni zaimek, oblika pomožnega glagola, 70. po- 26. tehnična enota za delo, 28. zli sestnik, 72. Yodica’ studen?f. 74. duh, 30. kraj pri Domžalah, 31. *rta dotikalnica v geometriji, 75. pritok Donave v Srbiji, 32. kdor tir» sled kolesa. Zaceli so s kmečko zadrugo in D1, KOt Poi ncneorganizacije raso • •__ *7_j_ obravnavale probleme vasi in po- Sombor poslala ob novem letu stavljale tudi pred oblast dolo-dva vagona smrečic, kasneje je cene na °^e* tjakaj odpotoval upravnik in Še —---------------- ■ .................. — nekdo. Skratka, cela skupina. Smrečic pa niso prodali in škoda je znašala več kot 100.000 dinarjev. Navadno je take reči Nedavno 90 povabili bivši učenci reševal (tako je še povsod dru- učenke dolske šole svoje bivše učitelje, kj so jih učili rn vzgajala v naprednem duhu pred 50 in 40 leti, na spominski sestanek. Vabilu so se rade volje odzvali bivši učitelji: Vitko in Frida J urico, Davorin Čander in Julka ter Lojze Hofbauer. Pobudo za ta nadvse prijeten sestanek so dali bivši Čaudrovi učenca. V imenu vseh učencev in učenk jih je pozdravila in obdarila nekdanja učenka Bivši učenci so jim tndi zapeli in zaigrali v pozdrav. Po skupni večerji se je razvil prijeten večer. Terenski odbor Socialistične zveze v Hrastniku je imel nedavno svoj letni občni zbor. Organizacija ima 1400 članov, zato je bila velika dvo- god) kar upravni odbor zadruge. Tokrat pa člani niso bili zadovoljni pcej, dokler niso zvedeli, uživa bolniSko hrano, 34. pega, Navpično: 1. koncentracija, str-madež, 36. prestolnica prijateljske nitev, 2. pristaš spiritizma, 3. glas- ščinska mera, 42. voditelj naših j an j a, 6. ljubkujoča označba za narodov, 43. razjasniti, spraviti v razne žuželke, 7. grem (srbohrv.), 47. južnoameriški grm, katerega postavili ’vprašanje neidočih za- rana pri kemični tovarni popolnoma listi vsebujejo neko mamilo. 48. saj ne morete uspevaj ««edena. Po i« «1. poljsko orodje, 50. srednjeveški , . « -j v % , razprava o notranjem in zunanjem “nHriSAm nHran^m *?Q ---------------* — °— ital. naziv za »gospo«, 52. klonice, imfte cele gore neidocega Dla- političnem položaju, stanovanjski bena kratica, 4. pregovor, 5. pri- kolibe, 53. srdit, 54. grm z žilavim ga. Obratna sredstva so zato ve- skupnosti in kategorizaciji stanovanj, ESS '!avim koga zaredi ^kaznivega d_e; lesom, *. mesto v Makedoniji lika> obm^nje denarja pa po- katelih * * Hra'tnika 5est (preproge), 57. skupina ptic, 59. « TT •, n, , i ravno tista, 61. zalo, čedno, 64. časno. Upravnik »Planike« _ (tako tatarski poglavar, 65. želja, nagon, se imenuje trgovina) je skusal se-67. del dneva, 70. samo, 71. ča- veda to zanikati in opravičiti vi-sovnl veznik, 73. tretji soglasnik ifgj. cen kar s sistemom v gospo-ln tretji samoglasnik abecede. . , . , ... . , darstvu, kj ne da mm dihati. No, Danes objavljamo pr vo nagradno križanko izme d osmih, za katerih pravilno člani so kar s primeri (zaloge rešitev bomo razpisali lepe in dragocene nagrade. Vseh osem križank bomo objavili neidočega blaga «d itd.) dokaza-do i. maja, ko bo žrebanje nagrad za one, ki bodo pra vilno rešili vseh osem križank. Opozarjamo vse naše bralce, da se bodo pri žrebanju upoštevali samo oni, ki bodo poslali pravilno rešitev vseh osmih križank istočasno po objavi zadnje podjetij kriviti za neuspeh svoje-križanke, ne vsako križanko posebej, in obenem priložili izrezke križank iz našega pra^aorav ni bL°v Gorjah’poldnevnika. dobro voljo, 45. makedonsko kolo, 46. nadležna žuželka, 47. bacil nalezljive bolezni (dve besedi), 48. kar se skoti, 49. dva različna soglasnika, 50. skladni z okusom ča- 8. števnik, 9. del obraza, 10. vrsta živalske maščobe, 11. mesni izdelek (pomanjš.), 12. vzklik, če se spečemo, 13. nota iz solminizacije. li, da lahko »diha vsak«, ki zna delo pravilno organizirati. To, da skušajo vodatelji gospodarskih >Svnbođa< I. v Hrastniku je polagala preteklo so-boto svoet pohiteli z nadaljevanjem gradnje dijaškega doma, stanovanjskega bloka JLA in raznih drugih objektov. Začeli so tudi pripravljati gradivo za zgraditev novega mostu čez Dobličico. V žalni je že delj časa vse spalo, tako organizacije, kot prosvetno društvo, ki je bilo včasih v teh krajih posebno delavno. Tega mrtvila pa krat. Tega je še marsikje na pre- 56 ie naveličala mladina in začela tek. Razlika ie le v tem, da SZDL na ,astao pobudo dtIatL menda še ni nikjer tako odločno kritizirala, kot prav tu. Člani so bili nezadovoljni tudi Najprej so izvolili nov odbor KUD, ki nosi ime >Luisa Adamiča«. Popravili so dvorano, ki se je dobesedno podirala, saj se je že po-rušil del stropa. Nadomestili so razbita stekla nad večno nedonosnim hotelom » oknih,^ napeljali elektriko, postavili »Hom«. Kritika je šla tudi na račun občinskega ljudskega odbora, novo peč. Vse to je opravila mladina sama. Cim so uredili dvorano, so izbrali igralce iu začeli študirati Arto-moto društvo Črnomelj je ki ni pravočasno namesti) novega dve enodejanki. Kljub temu, da so priredilo šoferski tečaj. Trajal bo nm-ravnika. Zaradi teea stari last- , * igralci sa™1 novinci, je priredi- upravnika. Zaradi tega stari last. »nanje, ker se je lotila tega važnega dva meseca. Ob koncu tečaja bodo jv v- Lr.__i » 0 „,n0vanie dela, ki ji bo prav gotovo tako V tf»*»:mA-n nnln«rn,l« FKTVit« v.tt »matar. 1121 a Dre P ° - - - političnem kakor tudi moralnem po-eledu bogato poplačano. Vsem onim. tečajniki polagali izpite za amater- . • • j c J ske šoferje A in B kategorije. Te- Z vsemi ugodnostmi itd. borod-g ledu bogato poplačano, vsem onim, čajnikov je največ iz vrst predvo- njk; w Bržčas imeli v hotelu več ki jih zanima, kako je tečaj potekal, jaške vzgoje, ker jim bo znanje, ki 11 , ... iz.. XI..; pa priporočam, da obiščejo v nede- ga bodo tukaj dobili zelo koristilo besede, kot uprava. Ker so člani ljo, 7. t. m. omenjeno razstavo. I. R. ▼ JLA. tev uspela. Poleg dramskega krožka so ustanovili tudi tamburaški zbor in nabavili zanj nekaj novih instrumentov. Ze v kratkem času so dosegli lep napredek, kar daie upanje, da se bo iz mladih začetnikov razvil J. K. ugotovili, da tako ne gre vec, SQ dober tamburaški zbor. -oh. V 30 letih niso imeli nobenih reklamacij Industrija perila v Novem mestu obstoja že od leta 1921. Iz zgodovine dela te tovarne je treba omeniti predvsem to, da pri izdelavi perila niso imeli ves čas nobenih reklamacij. Letos namerava kolektiv zamenjati stare, že izrabljene šivalne stroje z novimi. Potrebujejo jih 18; izboljšani strojni park, * za katerega potrebujejo letos okoli 11 milijonov dinarjev, too omogočil delo v dveh izmenah in povečanje števila delavcev in delavk. Za bodočnost ima kolektiv namen zgraditi nove prostore, ker sedanji ne ustrezajo potrebam in higienskim predpisom. Za gradnjo novih prostorov bodo potrebovali okoli 20 milijonov dinarjev. Vis Uspešno delo mladine na kočevski gimnaziji Lahko rečemo, da je bilo letošnje šolski komite nima pri tem preveli-zacije plodovito. Zanimivo pa je, da Dražba pozabljivosti »Žametasti Klobuk! Pet kovačev! K prvemu, drugemu...* »Sedemdeset, osemdeset — devetdeset, sto, stopetdesete »K prvemu, drugemu in tretjemu* — in hripava iz-klicevalka je posadila sivka-stozelen, na robovih že malce Razvneta dražbarska strast — Nakup za ilegalno trgovino — Dežniki po petdeset dinarjev — Drugič kupil svoj klobuk — Kuhinja v kovčku — Kaj vse pozabljajo ljudje Slična vsebina je bila tudi v velikem zamaščenem nahrbtniku. To je morala biti zapuščina zaljubljenih turi-stinj, ki so se vračale iz taborjenja. Umazane ponve, zarjavele žlice, očrneli lonci, kopalke, pisani modrčki in še Neka priletna kmetica je za lel st je sivega, s širokim kaj... Precej je bilo med oguljen klobuk na neko ple- vsako ceno hotela dobiti 2 para trakom. Ko je že dobre tri kramo tudi očal, te so gotovo šasto glavo. Razprodaja se je minimalk, ki jih je Izklice- ure prezebal v gneči, je konč- pozabili' večni zamišljene i. nadaljevala: »Aktovka s čev- valka visoko vihtela po zra- no dobil pravega. Lep, skoraj Mirno se navadno pelje tak Iji in ob ujki — sto din je še fcu. Od pet kovačev je po- nov siw klobuk s širokim čr- človek v vlaku, odloži očala. gnala ceno na dve sto din in mm trakom. 400 din je dvignil Nenadoma pa ga zdrami iz zmagala. Vesela je pisane ceno zanj — in ga dobil. Prav zamišljenosti sprevodnik z nje-hlačice stlačila v že zvrhano takega si je želel. »Podobnega govo postajo. Prestrašen skoči Nato je glasna in odrezava fc°šaro najrazličnejše robe ter sem že imel,* je pripovedoval pokonci, pobere morda le še licitatorka prinašala k vratom se zmagoslavno obrnila proti ljudem ter se umikal iz gne- klobuk in zdrvi na vrat na še delovne halje klobuke dež- moškim in dekletom, ki so se če. Obračal ]e klobuk v roki nos iz vlaka. In tako čez me-nike Dražba se je vlekla i1 smejali na ves glas: »Kaj in obrnil tudi notranje usnje, sece romajo njegova očala od bre* konca No pa da ne bo vas bri5a< jaz že vem, za kaj Nenadoma pa je obstal kot oči do oči razvnetih licitator- zmeraj vredna! Plačano, sto deset, stodvajset, ste K prvemu, dragemu kdo mislil, da. so rubili kakega kmeta ali razprodajali . zapuščino umrlega ljubljan- stavilo nekaj žensk, ki se ves mi bodo!* Prav ob vagonu se je po- vkovan. Klobuk mu je padel jev. Tisti, ki lahko prebere z iz roke. Na usnju je s črnil- njimi vsaj večje naslove, se nim svinčnikom prebral svoje že spusti v borbo na dražbi. .__ ._____, _____ , ... . ... . ime Janez K. »Saprabolt, saj Cena se dviga... skega bogataša, moram pač čas dražbe niso niti za korak . . . .. ’. takoj povedati, da gre le za premaknile s tega prevlada- 1 . /L . ’ . ~ . Prav tako je z raznimi pulo- prodajo na železnici najdenih jočega položaja. Vse, kar je predmetov, ki so jih potniki bilo cenenega, vse oguljene pozabili ali pa so se jih tudi klobuke po pet kovačev. žen -.avestno iznebili. Včeraj, že ske jopice in je pred meseci veter odnesel ,_____. . - ■ z vlaka, t e kako ie zašel v to verll. bluzami, lučmi, kangh- IČTil? (L?. L e» cami s kosili, termos stekle-pisano šaro?* Ljudje so se , Ituniaeii. «»- tiicami, Šivalnimi in olepše bluze, dežnike sme?aU• a tudl sam možakar j-----.•--- od osmih zjutraj dalje pa jih po 50 din, ki so kazali rebra . x__ valnimi pribori, denarnicami a m, k. i so iMiznii r kotu i , ,im-. (samo te so bile na dražbi na je železnica na ljubljanski po- in se jih nihče drug ni hotel B žalost prazne, ker drugače bi staji prodajala. usmiliti, vse to so ženske SV01 10 UK’ se zanje razvila gotovo večja Pomislite, za poln vagon je ™™vUe v svoje nahrbtnike. * borba), s steklenicami in pobilo te pozabljivosti potnikov! Železničarji so mi povedali, Kaj vse je prišlo v pro- dobno šaro. Vse to še razu- Toda tudi interesentov je bilo ^a te mamce na vseh dajo? Kaj vse pozabljajo mem« da pozabljajo ljudje, ne obilo, radovednežev še več ki svojih dražbah. Vse, kar po- ljudje? dre in ne gre mi pa v glavo, jih ie priklicala glasna izidi- c/ni dobi?°. nato drago pro- Klobukov je bilo nafret. ka*° more potnik izgubiti s cevalka in šumenje, vrišč in dajp v vaseh okrog Litije. ^ jg biln Jfudi med £«p« sebe hlače s pasom pred, po- glasen krohot množice, ki se ?a’e . ima1° t Pravo ilegalno t radovedneži slišati zlobne ^ti sredi zime zimski po- je ob vsakem prodanem pred- ^vino s staro robo, ki pa fc da • menda med klo_ vršmk ali čevlje, ženske pa e metu razživel kot čebelni panj. jim dohro nese• bnki tildi precej takih, ki so * Podvezami vred. I i Dražba se je vlekla več ur in Med kupci so bile tudi žen- sprevodniki sneli potni- f£kJne stran, kot je 40 zacije plodovito. Zanimivo pa je, da oc /c sucu *->* šolski komite nima pr, te mpreveli- i vse do zadnje pleničke, ki jo ske, ki so imele pravo manijo fcom. če niso hoteli plačati 5 J desk’ “ll P® kih iaslug, saj so skoraj vse pobude . je pozabljivi mladi potnik, na kovčke. Pokupile so celo voznine. Mnogo je bilo tudi °Peko in celo kolo, to se komiteja'^pfob’Tčudlo'’ ?reden t° ™ubil- še kreP' tiste, ki so bili. poMkrat pre- aktovk, praznih in polnih, z vendar teiko P°Tabl> « se- *®i Nedavno tega so dijaki ustanovili tudi >Klub prijateljev OZN«, ki je že prejel serijo filmov od Informacijskega centra OZN v Beogradu in namerava sedaj prirediti propagandne ko pokakcal vse. prav vse so vezani z vrvjo, da so se še najrazličnejšo vsebino. Sledili sVn. vse Vld*}. v?era3 ljudje pokupili. In kakšen držali skupaj. Navadno pa so so dežniki, dežni plašči, novi vlfku> med pozabljenimi pred-trušč so ob tem gnali! Tu in s kovčki kupile še kakšen in stari. oguljeni in zamazani. mitl ,na. ljubljanskem glav- tam je že zaledalo, da se umazan robec ali pa stekle- Cela galerija ie bila tudi kovč- nfrr\ kolodvoru. Tn ure sem nico še polno kave, namenje- kov. Ko so nh odpirali, se je gledal- prezebal na mrzlem, se ne pred letom dni potujočemu usulo iz ni ih vsemogoče V ’ ijenčku. precej velikem riavem kovč- Več ur je vneto stal med ku je bila popolna kuhinja, glasnimi kupci prileten golo- Porcelanasti servisi em.ajlira- , - . ------ „ v ---------- -------- f'a» možakar. Samo klobuki ne sklede in druga posoda, dijaki upri io n S kar^t postav! J cene so te kuglice navadno so ga zanimali. Vsakokrat, ko zajemalke, žlice, vse do sol- ipravljajo pa tudi na gostova- j zlezle na 400 din. Pri »Na-Ma« ie izklirevalka povzdignila nice. Več tisočakov so iztržili predstave »Kočevja iti KST, ^odo za kak predmet še ste-hvaliti moramo tudi M K UD »Matej | pil. Posebno VŠeČ SO Hle ne-Bor«, ki je ravno leto« doseglo lepe j katerim male kanßlice, v ka~ dojenčku. uprizorila v ^eži^ p^Temčevf kII* j f”ih bili navadno še sle- Več ,ir i, bundo v »Krog s kredo«. Lahko reče- \ d0V t JUŽine pozabljivih pot-mo, da kočevsko občinstvo že dolgo i nikov. S pet kovačev izklicne p las: 90 . , pripravljajo aja. Dobro dela tudi pevski zbor ? pa dobiš prav takšno in Še pod vodstvom prof Hum ek a Pohva- 5 „0„0 za 2S0 din! Toda kaj buk.* se je zdrznil: lin pa moramo tndi fotoamaterski ... , ... . .. krožek, ki ga uspešno vodi osmošo- i hočete, na. dražbi se vzbudi lec Stopar | nekaterim hujša strast kot pri ■ Največ zanimanja pa je vsekakor kvartanju To kar Si vtepejo zbudil Prešernov nagradni nntečnj. za katerega ustanovitev so dali dijaki smejal in jezil na pozabljivost ljudi. Toda naveličal sem se in odšel. Ko sem jo mahal Se proti sodniji, sem za seboj še vedno slišal hreščeč zagrlen glas iz-klicevalke: »Lep, skoraj nov klo- sam.o za to pisano vsebino »Dude, šminka in šivanke! Sedem kovčka. »Kaže. da se io nekdo Očala, z robcem! Lonec z žli- kove.čev dam. Daj, da ga po- selil, pa ie vni'r»{ skočil »kozi co! Nov nylon plašč! Rjuha, erim. če mi bo prav, dam okno.« so ugibali Ijudie. ko je dobra rjuha, samo malo po- 100 dinarjev.* Mnogo i ih je pm-iniaikn mahaiq no znaku z nesnažena, skupaj z loncem zbudil Prešernov nagradni natečaj, za v aiavn. hočem dobiti in pri pomerjal na sroji glavi. Vsi velikimi zajemalkami in ku- sedem kovačev! K prvemu. iictainuntpi' c rt zini! /I i ■ al' i . . - v, . _ _ ... .. . ... ... _ ' * katerega ustanovitev so dali dijaki . • večkrat io prvi pobudo. Na Prešernovi proslavi J tem Je Vreanosi veCKrat Ze je hišo razdeljenih več nagrad, —ti > postranska Stvar. so mu bili premajhni. Ali pa halnicami: »K prvemu, dru- drugemu in tretjemu.. .* mu barva ni ustrezala. Ze- gemu...* (-It) #. C4 denn /#t OB 8. MARCU j Maša delovna kmečka zena Žene po nadih vaseh si želijo, da bi jim bilo vsakdanje delo, ki je mnogokrat združeno z velikimi telesnimi napori olajšano. Za to pa je treba sredstev. K tem jim bodo pripomogle naše kmetijske zadruge, ki se bodo z zboljšanjem svojega gospodarstva, pri katerem bodo aktivno odločale in sodelovale tudi žene same, lahko znatno gospodarsko okrepile. Prav v teh dneh, pred občnimi zbori kmetijskih zadrug se žene že seznanjajo s problemi svojih zadrug, da bodo prišle na občni zbor pripravljene in s svojimi predlogi. Mnoge med njimi hočejo sodelovati v novih upravnih odborih kmetijskih zadrug. S tem bodo tudi same pripomogle k dvigu in poživitvi določenih gospodarskih panog, tako n. pr. živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, prašičereje, kokoš-jereje itd. Tako so žene v Beli krajini že dosegle, da bodo začeli gojiti vrbove nasade, ki bodo omogočili razvoj pletarstva. Mnogo pobude so žene dobile v kmetijsko gospodinjskih tečajih, ki jih je bilo to zimo največ v črnomeljskem okraju (30 tečajev je obiskovalo 750 žena in deklet) in v murskosoboškem okraju. Marsikje pa se žene še premalo zanimajo za to, da bi s svojim sodelovanjem pomagale pri napredku gospodarstva v svojem kraju. Toda tečaji, rezni seminarji, predavanja itd. bodo tudi v njih vzbudili željo, da bi pomagale pri tem velikem in koristnem delu. Tam, kjer se zadruge ne zanimajo za napredek gospodarstva in tudi žene molče, vse šepa. Krave molznice so bolne ali imajo malo mleka, prašiči zanikrni, kure slabe nesuice itd. Nujno je, da žena, ki so ji mnoge stvari bližje kot drugim, sodeluje pri zboljšanju gospodarstva in bo imela od tega tudi sama koristi. Tako ji pozimi ne bo morda treba več prati v ledenomrzlem potoku, ampak bo prala v primerno urejenem skupnem pe-rišču. Otroke bo lahko mirno pustila pod vodstvom na igrišču, v vrtcu. Tako bo tudi naša delovna kmečka žena imela to, kar sedaj še močno pogreša. V. K. EMI 0BSI1ŽU Potovalni tečatj za gospodinjsko izobraževanje v novomeškem okraju Poleg Zveze žena zadružnic zelo aktivno dela novomeška podružnica Društva za napredno gospodinjstvo. Delovne članice te podružnice pod vodstvom tovarišice ing. Vilme Pirkovičeve so skupno s Svetom za prosveto in kulturo pri OLO Novo mesto izdelale podroben načrt za širše in sistematično izobraževanje žena v naprednem gospodinjstvu. O tem načrtu je razpravljal prejšnji teden politični aktiv skupno s predstavniki okrajnega in mestnega ljudskega odbora množičnih organizacij. Načrt predvideva Izobraževa- veznega pouka gospodinjskih predmetov na vseh šolah, zlasti na srednjih. Kot konkretne oblike takojšnjega dela za gospodinjsko Izobraževan je, predvideva načrt poleg stalne gospodinjske šole na Mali Loki, še vsaj eden ali dva potovalna tečaja, eno stalno mesto za tečaje v Novem mestu, kjer naj bi bila čimprej ustanovljena še gospodinjska posvetovalnica in v doglednem času tudi gospodinjski biro. Želja med ženami za izpopolnjevanje v gospodinjski stroki je izredno velika, kar dokazu- nje v naprednem gospodinjstvu ob upoštevanju podobnih usoe-hov v drugih naprednih državah, prilagojeno našim domačim razmeram, v glavnem v treh organizacijskih oblikah: v stalnih gospodinjskih šolah, potovalnih šolah, oziroma tečajih ter v postopnem uvajanju ob- jejo prijave in udeležba na vsakoletnih zimskih gospodinjskih tečajih po vsem okraju. Ena sama gospodinjska šola v okraju ne more kriti vseh potreb. Poleg tega pa je mnogo žena in deklet, ki ne morejo z doma za daljšo dobo. In takih je v okraju na tisoče. Vsem Težave pri kosilu Nedavno mi je potožila moja znanka, ki ima doma dva majhna paglavčka, da ne more z možem nikoli mirno obedovati ali večerjati. »Najprej vzameva v naročje vsak enega otroka, ju nahraniva, potem sva šele midva na vrsti. Tedaj je jed navadno že hladna in postana,« se je pritoževala znanka. Ali ne bi bilo pametneje, da dečka obedujeta sama, kmalu po 12. uri. Mama naj ju nato spravi v posteljo, kjer naj spita kaiki dve uri. Ko se vrne mož domov, bosta sama v miru po-južinala in pokramljala. Očka, ki se po kosilu z otrokoma rad poigra, bo s kosilom že gotov, ko se bosta zbudila. Tak ukrep se bo prav prilegel mamici in očku, a tudi dečkoma bo koristil. S tem si bodo starši prihra. nili tudi marsikatero neprijetnost, saj vemo, kako nemimi so pri jedi taki čmrlji. Okrog sebe otepajo z nožicami in ročicami tako, da gredo starši pošteno popacani od mize. Mastni madeži pa se šopirijo na sveži moževi srajci, hlačah ali ženinem krilu. Temu upravičeno sledi nerazpoloženje In celo prepir. Ko je otrok že razumnejši, mu z lastnim zgledom pokažemo, kako naj se vede pri mizi. Povejmo mu tudi, da se s tem prav nič ne odlikuje, če povsod okrog sebe raztresa jed. Tako bo vzrok za slabo voljo in jezo pri kosilu sam po sebi odpadel. tem je treba šolo približati in prilagoditi tudi krajevnim razmeram. To bodo lahko v veliki meri izpolnili potovalni tečaji. Taka potovalna šola bo imela poleg stalnega strokovnega kadra še vse potrebne pripomočke za praktični pouk hi vseh panog gospodinjstva, kot ja kuhinjska oprema, šivalni stroj In drago. V enem kraju ali vari bo ostala šola eno šolsko dobo tri do 4 mesece, nakar se bo premaknila v drug kraj. Ker je med ženskim svetom toliko želje za izobrazbo, bodo taki tečaji uspevali tudi v poletnih mesecih. Z njimi je treba zato čimprej začeti. Prav tako kot na podeželju je mnogo žena in deklet, ki potrebujejo gospodinjske izobrazbe tudi v mestu in bližnji okolici. Za te je treba organizirati stalni tečaj v Novem mestu ali neposredni okolici mesta in na katerem bi se zvrstile vsake tri ali štiri mesece nove tečajnice. Poleg tega je v Novem mestu nujno potrebna posvetovalnica za gospodinje, kjer bi žene vsak čas dobile nasvete ali pojasnila iz katerekoli panoge gospodinjstva. V novomeškem okraju je trenutno 7 gospodinjskih učiteljic z višjo strokovno izobrazbo, 8 pa jih bo to jesen končalo republiško višjo gospodinjsko šolo v Grobljah pri Domžalah. Ta strokovni kader je potrebno samo pravilno razporediti in zaposliti. Kjerkoli je zaradi strokovnih kadrov možno, je treba uvajati obvezen pouk gospodinjskih predmetov vključno z ročnimi deli na šolah, zlasti na nižjih gimnazijah v večjih centrih, ko bomo imeli dovolj strokovnega kadra pa povsod in na vseh šolah. V Novem mestu je treba tudi takoj misliti na ustanovitev biroja za pomoč v gospodinjstvu, kot jih imajo že v drugih večjih mestih, zlasti pa v naprednih državah. Marsikatera žena, ki je zaposlena in ne more plačevati gospodinjske pomočnice, bi potrebovala od časa do časa, posebno ob porodu ali bolezni pomoč sposobne uslužbenke gospodinjskega biroja. Udeleženci posveta o teh Izredno važnih problemih ljudskega izobraževanja in dviga gospodarske in kulturne ravni v mestu in na deželi, so se načelna sporazumeli, da je treba takoj organizirati potovalni tečaj, v jeseni pa še vsaj enega, o čemer bo dokončno sprejej, sklep še okrajni ljudski odbor. Prav tako je potrebno v Novem mestu takoj poiskati prostor, kjer bo stalen gospodinjski tečaj za žene Novega mesta in bližnje okolice. Najprimerneje bi bilo, da bi bila poleg stalnega tečaja tudi posvetovalnica za gospodinje, ker bodo za vse ene in iste strokovne moči. Uresničenje tega veliko-potemega načrta Dčuitva za napredno gospodinjstvo zasluži vso podporo vseh merodajnih. To je obenem ta«H najboljše nadaljevanje borbenih tradicij žena ob njihovem prašniku 8. marcu. (K) Ni lahko najti na kmetih časa za branje. Tale priletna mamica, ki jo vidimo na sliki pa ga je po vsem delu le našla, saj se je globoko zatopila v lepo povest 1x1 pri otroških oblekah Otroška garderoba Je zahtevnejša kot izgleda na prvi pogled, Ze iribira blaga ni prav nid lahka, saj so njene zahteve Stevoilmejše kot pni katerem koli blagu, ki je namenjen odraslim. saj otrok obleko še hitreje izrabi kot pa odTasli. Pralno blago Seveda je razumljivo, da kupujemo Za otroške obleke pralno blago. Več ali manj se nam to posreči paleti, kio lahko izbiramo med lahkimi pralnimi blagovi (razme tiskanime), ki so prav primerni za otroške hlačke, krilcai, predpasnike, bluzice. Težavmeje je izbirati blago za MUSAKA je srbska in zelo okusna jed. Takole jo napravimo: kislo zelje dušimo na masti do mehkega, ne da bi mu Kaše sobne rastline AGAVE Imamo več vrst agav. Rastejo ob našem Jadranu, zlasti na otoku Rabu. Agava ima zelo močne, mesnate liste z močnimi bodicami. Agavo imenujejo tudi stoletno rožo. Ker je doma iz sončnih krajev, jo imamo poleti lahko na prilile kaj vode. Meso, najboljše je svinjsko, zmeljemo in ga prepražimo na masti, na kateri smo zarumenile precej nadrobno zrezane čebule, ga posolimo in popopramo. Pekač, ki ima precej visok rob, namažemo z maščobo, damo vanj polovico zelja, nato nadev, potem že drugo polovico zelja. Napravimo tekoče testo iz jajca ali jajčnega nadomestka, malo mleka in žlico moke. Testo prav dobro stepemo im polijemo z njim zelje. Pekač damo v pečico ali električni pekač in musako pečemo, da dobi lepo zlatorjavo barvo. Ako imamo več nadeva, napravimo musako iz dveh plasti nadeva in treh plasti zelja. Blago, iz katerega krojimo otroško obleko, bi moralo biti trpežno, pralno, čim manj ali nič mečkavo, svetlih barv, vendar pa drobnega in gostega vzorca. Trpežnost Tistim, ki trdijo, da je za otroško obleko primemo vsako blago, Pa čeprav blago stare, izprane in izrabljene obleke, se njihovo mnenje prav hitro maščuje s strgano otroško obleko. To moramo, še preden je otrok obleki dorasel, zamenjati z novo. Pravilno ravnajo, če krojimo otroku le toliko in take obleke, kot jih zares potrebuje, in iz takega blaga, ki je dovolj trpežno, da bo dolgo vzdržalo. Ce že krojimo otroško obleko iz stare obleke, potem skrbno presodimo, če je blago še trpežno. Pazljivo preglejmo predvsem rokave, zadnjo stran krila, hlačnice in ovratnik, ki najprej postane neraben. Zavedajmo se, da nismo prav nič štedljive, če hočemo staro, izrabljeno ali že zašito obleko prekrojiti v »novo« otroško obleko, ki jo bomo marale krpati že po prvem pranju. Vse delo šivilje ali nas samih bo kmalu zaman, spomladanske obleke. V tem času kupujemo za igralne hlačke razna platna, za obleke in bluze pa bombaževino. Nikdar ne kupujmo, pa čeprav samo za tisto nepotrebno »boljšo« obleko, žamet, svilo in slična blaga, ki niso pralna. Otrok je lepo oblečen samo v skromni, vendar vedno čisti obleki. Seveda si želimo tudi čim manj mečkavo blago, kar pa je odvisno od boljše kakovosti ali dobre impregnacije proti meč-kavosti. Vzorec Za otroške obleke so najprimernejše drobne, gosto vzorčaste tkanine med katere štejemo pikčaste, majhne karo ali popi- ta vzorce, drobno rožasto blago in podobno. Ce je vzorec tiskan na svetlo podlago (belo ali katero koli pastelno barvo) in je tisk le nekoliko močnejše barve, kot pa njegova osnova, pri izbiri blaga ne moremo zagrešiti, seveda če upoštevamo tudi obliko vzorca. Obleka, krojena iz takšne tkanine, je najprimernejša zato, ker je dovolj svetla, da opazimo, kdaj je potrebna vode in mila, vendar pa zakrije s svojim drobnim vzorcem vse tista madeže, ki še ne pomenijo umazane obleke. Res pa je, da nam naše tekstilne tovarne dajejo prav zelo skopo izbiro blaga, ki bi kakovostno in vzorčimo zadovoljila potrebe malih otroških oblek. In ker tudi vsem odraslim veliko vzorčasto blago ne pristaja, upravičeno zahtevamo nekaj primernega, pralnega blaga. Kroj Kroj je pri otroških oblekah! vsaj tako važen kot kroj obleke, namenjene različnim odraslim ljudem, postavam. Male obleke naj bodo krojene vedno preprosta in primerno otroški igri in. delu. Raznih pentelj, čipk, za-likanih gub in podobnih »okraskov« otrok ne potrebuje. Udobno in prijetno se bo počutil v igralnih hlačkah (dolgih ali kratkih), h katerim izmenjavamo pralno bluzico, id naj bo kar najpreprosteje krojena. Ker Pa so igralne hlačke vsaj v zimskem času krojene iz debelejšega blaga (n. pr. deffcma), jdh ne moremo prati vsak dan. Hlačke ohranimo dalj časa čiste, če jih zavarujemo s predpasnikom, ki ga obenem z bluzico labko prav hitro operemo in posušimo. Kadar izbiramo ali krojimo novo otroško obleko, premislimo najprej, kakšno blago bomo izbrali in kako ga bomo ukrojili. Čeprav bomo kupili samo en meter, bomo s pravo izbiro zadovoljni mi in naš otrok. D. P. O. J.: Zdravljence revmatizma z žveplenimi injekcijami odložite, vse dotlej, dokler ne preneha prebolev-niško doba po zlatenici, dokler se ne boste telesno okrepili in dokler res popolnoma ne minejo vse motnje s sončnem prostora, pozimi pa bolj na hladnem. Vendar ne sme znašati temperatura v sobi, kjer jo Imamo manj kot 5 . Agava tudi cvete, vendar bolj redko, ko je že precej stara. Prav dobro nam uspeva v peščeni kompostni zemlji. Razmnožujemo Jo z izrastki, ki zrastejo iz korenin. Te odstranimo in vsadimo v lončke. Prav gotovo poznate tole kvački podobno iglo, ki nam prav dobro služi pri pobiranju zank na svilenih all nylon nogavicah, koda le. da je Se ne izdeluje-tovarne, zlasti, ker je Spomini na moje ilegalno delo segajo daleč nazaj, vse do leta 1940, ko sem skupaj z najstarejšim sinom Darkom in z Martinom Kokaljem delala pri »Vzajemnosti«. Toda pravo ilegalno delo se je začelo šele leta 1941. Ko je odšel Darko, 22 letni fant, sem postala vojaška kurirka. Dršala sem zvezo med Ljubljano iti Primorsko, kjer se je boril Darko. Vse do 17. novembra 1943. leta sem iz Ljubljane nosila na Primorsko pošto, cigarete in razne manjše predmete, ki jih in-tendanca po redni poti ni mogla dovolj hitro nabaviti. Prav na ta dan, ko sem prejela sinovo zadnje pismo, je padel. Po njegovi smrti sem bolj poredkoma hodila na Primorsko. Preveč boleč je bH zame pogled na hribe, kjer se je Darko boril in žrtvoval svoje življenje. Ostala pa sem kurirka Gubčeve brigade. Ker sem se tolikokrat vozila iz Ljubljane na Primorsko, predvsem pa na Dolenjsko, sem morala imeti dokumente vedno v redu. Zato sem se povezala s uslužbencem šišenske policijske postaje, Levcem, ki je delal za OF, dokler ga niso zaprli in poslali v nemško taborišče, odkoder se ni več vrnil. Kadar so mi Italijani vzeli na bloku potno dovoljenje, mi je Levec v nekaj dneh preskrbel novo, za Dolenjsko in Primorsko. Iz časa. ko sem t'sak teden redno vsaj dvakrat potovalo iz Ljubljane na Dolenjsko, mi je nekaj doživljajev ostalo prav živo v spominu: V šoli v Karteljevem sem MATI SE SPOMINJA i Piše mati naxodnega heroja Darka Marušiča sem jaz še ostala v uasi. Zgodaj zjutraj pa sem slišala, kako je nekdo zaklical: »Italijani gredo!« Hitro sem vstala in šla proti Selam Toda prišla sem med dva ognja. Z ene strani so streljali Italijani in belogardisti, z druge pa so žgali partizani, ko so hoteli sovražniku zapreti pot do vasi. Legla sem v jarek, nad menoj pa so švigale svinčenke. Dolgo sem tako ležala in le s težavo sem se tisti dan prebila do postaje ... Z Anico Grden sva nesli nekoč na Veliki Kal dve veliki pletenki, polni cigaret, obve-zilni material m nekaj pošte. Deževalo je brez prestanka in Anica je rekla: »Marija, danes bova imeli mir pred belogardisti! Preveč dežuje, da bi si upali iz brloga/« Kako se je motila! Zavila je k Mairiji Cesarjevi s v jum« y uoi {jfttUjO&jMjala «V.Jr-f V- «a Orgljevcu, kjer bi morala oddati pletenko s cigaretami. V trenutku, ko je postavila pletenko na mizo, so domobranci obkolili hišo in Anica jim je le stežka, utekla. Jaz sem šla medtem s svojim tovorom naprej. Ko sem zaslišala, da gredo domobranci za menoj, sem skrila pletenko in ostale reči v koprive in nadaljevala pot, ko da se ni nič zgodilo. Toda, domobranci so bili besni, ker jim je Anica ušla in so me aretirali Gnali so me na domobransko postajo v Mimi peči. Očitali so mi, da nosim iz Ljubljane za partizane pošto in cigarete. Komandant Čuček mi je grozil, da me bo dal pretepsti, če ne bom ničesar povedala. Toda, ker niso pri meni ničesar našli in ker sem imela dokumente v redu, predvsem pa ker sem zanikala zvezo s partizani, so me končno izpustili. Ves čas, dokler sem držala zvezo z Gubčevo brigado, sem nosila z Malega in Velikega Kala, z Ogrljevca, Sel in Dobja 6 do 8 paketov tedensko za internirance v Renic-ciju in Gonarsu. Včasih sem morala v Ljubljani po dva dni stati, da sem oddala vse pakete. * Junija 1942 je odšel v partizane moj drugi sin, 18 letni Zdravko. Z njim so odšli še Tone Mavrič, Dušan Grden, Franc Kranjc in Lado Mohar. USESL** in jih spremila do Podutika. Opremo in orožje sem dala v otroški voziček, na vrh pa sem posadila najmlajšega, 3 letnega sinčka. Štirinajstletni sin Rado je peljal voziček, jaz pa sem šla poleg praznih rok. Tako sem srečno pripeljala vse mimo italijanske straže. / Leta 1944 so Remci, skupaj z domobranci aretirali tretjega sina,. 16-letnega Rada. Ostala sem sama z najmlar Šim, 5-letnim Tončkom. Se vedno sem bila kurirka. Nisem hodila več na Dolenjsko, pač pa sem vzdrževala zvezo z Dolomitskim odredom in to z Martinom Kokaljem in Ladom Mohorjem. Kljub svojim dovoljenjem za prehod sem hodila raje skrivaj čez žico, ker so me na bloku že poznali in so me vselej zelo strogo pregledovali. Za prehod iz Ljubljane sem napravila v žični ograji odprtino, ki je bila toliko velika, da sem lahko zlezla vanjo. Da je v temi ne bi Zffrešda, sem navezala. hajala iz ograjenega mesta okrog 11. ure zvečer, vračala pa sem se med drugo in tretjo uro po polnoči. Iz Ljubljane sem nosila na javko šotorska krila, cigarete, pošto in druge stvari, nadaj pa navadno samo pošto. Ker mi je ostal le še en otrok, mož pa je bil v zaporu, sem se zelo bala, da bi se otroku kaj ne zgodilo, kadar me ni bilo doma. Zato sem ga jemala vedno s seboj. Onstran žice sem ga puščala pri Milki Sajetovi, ki je skrbela zanj, dokler se nisem vrnila. Nekega dne me je šepetaje vprašal: »Mama, zakaj pa, ko greva čez žico, oblečeva plašče narobe?« Poučila sem ga, da bi naju domobranci na ta način teže spoznali, če bi naju slučajno zapazili. Vedno sem bila namreč prepričana, da bi jim lahko pobegnila, čeprav bi me zagledali in streljali za menoj. Pozimi pa sem se zavarovala tako, da sem se zavila v belo rjuho in se na ta način tudi v siju mesečine manj odražala od snega. Vselej, kadar sem se proti jutru vračala, sem bila srečna, da sem izpolnila svojo dolžnost in da sem ukanila fašiste. Toda takrat je postajalo delo z vsakim dnem težje in fantje so se kar čudili, kadar so me spet zagledali. Če bi seštela kilometre, ki sem jih v teh treh letih prehodila kot vojaška kurirka, bi jih bilo prav gotovo več tisoč. Prav tako bi verjetno tehtalo več ton vse, kar sew- v tistih letih prenesla iz Ljubljane ven in nazaj. In vendar sem bila le ena izmed mnogih, mnogih slovenskih žena, ki so S» strani prebavnega trakta. Takih in. jekcij, ki bi paralizirale povišano temperaturo po žveplenih injekcijah, ni in bi tndi ne bile umestne, ker bi s tem jemali temu načinu zdravi ljenja bistveni zdravilni učinek. * 1 M. R., ^ LJUBLJANA: Zdravemu človeku, ki ima zdrave zobe, zdrave dlesne, ki si redno čisti zobovje, posebno pred spanjem, navadno ne diši neugodno iz nst. Lahko pa tudi zdrav človek, ko zjutraj vstane, začuti v ustih neugoden okus in vonj. Vzrok je v tem, ker se čez noč zmanjša delovanje mišic žvekalk in jezika, slina v ustih zaostaja in dobi zato neugoden vonj. Odločno neprijeten zadah iz ust srečujemo pri gnilih zobeh. Zaradi bolečin ne žvečimo zadosti in tako pač brana, ki zaostaja med zobovjem^ razpada, bar povzroča neprijetni duh. lega povzročajo tudi slabo se prilegajoče krone, razno vnetje dlesen, slabo izdelane proteze itd. Neprijetni vonj iz nst pa poleg ustnih organov povzročajo tudi obolenja drugih organov, na primer povečani mandeljni, kronični katarji v grla, nosa in obnosnih votlinah, potem razne bolezenske razjede zaradi tuberkuloze, sifilisa, zločest-nih biil itd. Tudi nekatera obolenja na pljučih, kot so ognojki na pljučih, razširjene sapnice kakor tndi razna obolenja prebavnega trakta, posebno želodca, lahko povzročijo iste nevšečnosti. Ce hočemo . odstraniti neprijetni vonj iz nst, moramo v prvi vrsti ugotoviti pravi vzrok. Poskušati moramo. da ta vzrok odpravimo, bodisi da si uredimo zobovje, zdravimo pljuča oziroma želodec itd. . Cd sredstev, ki bi blažila neprijetni vonj, priporočamo izpiranje nst z lahko raztopino kalijevega hipermangana. Od časa do časa očistimo usta s 3V»-no raztopino vodikovega prekisa. Od domačih zdravil pa za osvežitev nst žvečimo brinove jagode. • ANICA, LJ.: Povsem nerazumljivo je, da pri težavah, ki kažejo, da ste resno bolni, iščete nasveta v posvetovalnicah, namesto da bi stopili na zdravniški posvet v kak zdravstveni z?v?r* dejstvo, da ste zadnji Čas shujšali od 50 na 36 kg telesne teže, ' jS S1.V:. da se čimprej zaupate zdravniškim rokam. Svetujem vam, da se napotite na kliniko za notranje bolezni. ^ SEM. V bodoče bomo odgovarjali samo na dopise s polnim naslovom. Mnogih odgovorov namreč ne moreno priobčiti, ker primanjkuje prostora in pa ker se nekatere teme preveč ponavljajo in drugih bralcev morejo zanimati. V vseh tofciK MEDVEDEK NEEWA Po J. O. Cunooodu — Riše Miki Muster BAD 10 Poročila: 5.35, (.M, TM, 13J*, 15.00. 17., 22.00. 7.20 — 7.25 Za gospodinje; 12.00 Melodije Georga Gershwins; 12.15 Cicibanom — dober dan! 12.30 Opoldanski koncert; 13.45 Za pionirje: 14.05 Klavirske priredbe T. Hoffmelstra in H. Sattnerja; 14.20 Pester spored slovenskih narodnih pesmi (Prenos v Zagreb); 14.40 Objave; 14.45 Igra Stanley Black s svojim orkestrom; 15.30 Mali koncert lahke glasbe: 16.00 Kulturni pregled; 16.10 Uganite kaj igramo! 17.10 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skobemeta; 17.30 Okno v svet; 17.40 Odlomki iz slovenske in jugoslovanske orkestralne glasbe; 18.20 Ljudsko-prosvetni obzornik; 18.30 Po raznih deželah (pester spored narodnih popevk in plesov); 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Pisan sobotni večer; 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 22.20 Glasbena medigra; 22.30 — 23.00 Oddaja za naše izseljence (na valu 327.1m): 23.00 — 24.00 na valu 327.1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino (prenos iz Zagreba). ZAHVALE 160. In Neewa je neprestano jedel, jedel in jedel, kakor da se ne bo nikoli več nasitil. Nekega dne je nenadoma krenil proti vzhodu, v deželo svoje matere Noozak in očeta Soomini-tika. Miki mu je sledil. Noči so bile vse bolj ledene. Zvezde so bile videti manjše in mesec je čisto pobledel. Losi so se začeli bojevati, da je pokanje njihovih mogočnih rogov odmevalo daleč naokoli. Volkovi so se zbirali v trope in tulili. 161. Prišel je november. Miki pač ne bo nikoli pozabil prvega snega. Najprej je pomislil, da vsi ptiči otresajo svoje perje. Svojo zmoto je uvidel šele, ko je pod šapicami začutil ostri in vlažni mraz. Na Neewa je vplivala zima drugače. Jedel je stvari, ki jih sicer ne bi niti pokusiL Navsezadnje pa je vendarle našel tisto, kar je tako zagonetno iskal: zagledal je skalnato votlino, temno in varno zavetje. 162. Kako čudovito je urejena narava! Neewa je našel brlog, v katerem je bil rojen! Našel je svoje staro ležišče, ki mu ga je bila pripravila mati iz listja in dlake. Legel je tja in Mikiju še enkrat prijateljsko zabrundal. Bilo je, ■kakor da je legla nanj ljubezniva, toda gospodujoča roka, katere ukazu se ne more nič več upirati, in njegov pogled, ki ga je uprl v Mikija, je dejal: lahko noč. IZ TRBOVELJ V Knez dolu nad Trbovljami imajo sedaj v zimskih mesecih kuharski tečaj za mlade gospodinje. V nedeljo 28. februarja so gojenke tečaja priredile samostojno prireditev, na kateri so postregle gostom z okusno pripravljenimi jedili. Zaradi izboljšanja vremena so vpet začeli polagoma nadaljevati dela pri gradnji delavskega doma. Dela bodo v polnem teka Šele spomladi, ko bo vreme primernejše za zidanje. • >Svoboda< Zasavje je pred kratkim 7 uspehom vprizorila drugo gledališko delo v letošnji sezoni — »Maturo«. J. K. Še nekaj... Nepoboljšljivi tatici pred sodiščem 44-letna E. L., prilično moderno oblečena dama, se je kaj rada sprehajala po ljubljanskih ulicah. Za svoje ^prehode je imela dovolj časa, «uj ni bila nikjer zaposlena, pa turi stalnega bivališča ni imela. Ti sprehodi pa niso bili navadni sprevidi. Povezani so bili z oprezova-njem po odprtih lopah, sobah, po s -očem se perilu, po obešalnikih t predsobah itd., odkoder je odnesla v-e, kar se ji je zdelo vredno. Ni V miniio pol leta, odkar je pre- s la osemmesečno zaporno kazen, na katero je bila obsojena zaradi tatvin. To pot bo na sodišču že njen peti zagovor. Prvega decembra se ie vtihotapila v tuje stanovanje, od koder je odnesla žensko jopico. Iz predsobe N. I. je ukradla ženski piašč, iz neke nezaklenjene sobe pa uro. ki jo je takoj prodala na živilskem trgu. Razen tega je ukradla z nekega balkona še moško perilo, iz podstrešja neke hiše rjuhe itd. Njena obrt ji je prinašala dovolj sredstev, saj je ukradeno blago hitro spremenila v denarce. Njena sovrstnica pa je 55-Ietna I. B., ki je pravi volk na tujo lastnino. Tudi ta je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvin, vendar jo doslej še nobena kazen ni spametovala. V. O. jz Rožne doline je ukradla za približno 30.000 din svile, perila in jedilnega pribora, V. A. je odnesla brisače, drugemu zopet še mokro perilo, bluze, oblačila rd. Spravila se je tudi nad študentsko naselje, kjer je oškodovala študentko S. F. za perilo. Kradla je tudi predpražnike in razno orodje, celo mokro žensko obleko je stlačila v svoj nenasitni cekar. I. B. je hodila po hišah s pre- tvezo, da prodaja razna zelišča in dišave, ali pa je beračila. Ob tej priložnosti si je dodobra ogledala »teren« in potem kradla. Dejstvo je, da največ priložnostnih tatvin izvrše razni berači in potepuhi, kt pod pretvezo, da iščejo priložnostno delo, beračijo ali pa da prodajajo nepomembne predmete, iščejo le priložnost za tatvine. Beračenje in prodajanje po stanovanjih je po odloku MLO orepovedano. Zaradi tega naj bi ljudje, mesto da podpirajo take potepuhe in kvazi berače, te raje prijavili organom ljudske milice. zv Dve leti strogega zapora za tatvino koles in goljufij Na zatožni klopi pred sodiščem je sedel brusač stekla Slavko Justin iz Ljubljane. V kratkem času je ukradel kar tri kolesa v skupni vrednosti 54.000 din ter oguljufal več oseb tako, da jim je »^opravljal« ogledala, ki jih je prodal drugim ljudem. Izposodil si je tudi plašč, in ga prav tako prodal prvemu kupcu, ki ga je srečal na cesti. Ves izkupiček Je zapil v prvi gostilni. Justin je že bil večkrat obsojen zaradi podobnih dejanj in se je njegova zadnja kazen glasila na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. To pot pa mu je sodišče odmerilo dve leti strogega zapora Z. A. Smrtna nesreča na ljubljanski železniški postaji V «»redo, 3 marca, j« 56-letnj Karol Lauter, desmfektor na železniški postaji Zaloz. prišel *iz kurilnice glavne železniške potraje v Ljubljana. V Zalog se je nameraval vrniti z vlakom ob 13.35. Približno okrog t3. ure, ko je zapuščal kurilnico, se mu je že precej mudilo na vlak. Na tirih pri kurilnici je stalo več lokomotiv, ki so zakrivale razgled proti postojanki 102, odkoder je t trenutku, ko je hotel prečkati kurilniški tir, pripeljala lokomotiva tn ga podrla pod kolesja. Lautar je dobil težke poškodbe na glavi, kolesa pa 90 mu prerezala obe nogi. Kljub takojšnja pomoči iu prevozu t bol-mfnico. je že med potjo podlegel poškodbam. Lautar zapušča ženo in 4 obroke. Mnenja smo, da bi morali odgovorni činitelji J DZ prometni varno - »tl na ljubljanski železniški postaji posvetiti več pozornosti, saj je bilo lamo v enem letu več primero? hudih nesreč. to. ODGOVORI no VPRAŠANJI P. F. Hraše — Preddvor VpraSanje: Ali se nanaia odlok o prevedbi pokojnin železniškega osebja z dne 26. 1. 1954 le na nižje železniške uslužbence oz. delavce, ali velja ta odlok za vse upokojene železničarje? Odgovor: Navedeni odlok, ki je bil objavljen v Uradnem listu FLRJ št. 5/54 ln velja od dneva objave v uradnem listu, to je od dne 2S. 1. 1954 dalje, se nanaša na vse železničarje, ki so bili upokojeni kot državni uslužbenci pred uveljavitvijo nredbe o organizaciji, poslovanja ln vodstva Jugoslovanskih železnic (Ur. list FLRJ št. 54/53). Taki upokojeni železničarji lahko zahtevajo, da se jim doloCi nova pokojnina po tistem pokojninskem razredu, do katerega bi Imeli pravico, Ce bi bili upokojeni kot delavci ali uslužbenci v gospodarstvu, ako bi to bill, Ce bi bili v službi potem, ko je zaCela veljati omenjena uredba. Novi pokojnin, razred se določi na podlagi Navodila o razvrstitvi železniškega osebja na delavce in uslužbence ln o stopnji njegove strokovne Izobrazbe, ki ga izda Generalna direkcija jugoslovanskih železnic v sporazumu s Sekretariatom za soc. varstvo Zveznega Izvršnega sveta po zaslišanju centralnega odbora Sindikata železničarjev. Pokojnine prevedene po določbah tega odloka se bodo Izplačevale od naslednjega meseca po vložitvi zahteve, vendar ne prej kož od L januarja 1954. K. T. Trebnje Vprašanje: Koliko njive smete vzeti v najem, da Vam bodo ostali ohranjeni stalni dodatki za otroke? Odgovor: Po ?. čl. Uredbe o dodatkih za otroke (Ur. list FLRJ št. 29/53) stalni dodatek ne pripada, Ce dohodnina, ki Jo plača družina od kmetijskega posestva — in sicer tudi od kmetijskega zemljišča vzetega v zaknp — presega 380.— din letno na družinskega člana. Ce pa znaša ta dohodnina do 380.— din letno na držinskga Člana, se stalni dodatki znižajo po posebni lestvici, pri čemer je višina tega znižanega dodatka odvisna od višine dohodnine ln od števila otrok, za katere je koristnik upravičen prejemati dodatke. Pri Izračunavanja davka se štejejo za družinske člane poleg koristnika tndl zakonec, otroci in vnuki, za katere se uveljavlja stalni dodatek oh pogoja, da jih koristnik preživlja in pa starši take osebe, ki živijo z njim v sknpnem gospodinjstvu in jih on preživlja. Višina davčnega predpisa se meri po davčni odmeri za leto 195L 1Kupon ga pravno posvetovalnico S. p. »Odgovori na vprašanja«. KOLEDAR Sobota, 6. marca: Danica. • Na današnji dan, leta 1475 se Je rodil slavni italijanski slikar, kipar in arhitekt Michelangelo Buo-narotti. Po svojem osebnem slogu sodi v renesanso, gradil pa je tudi elemente klasike in zgodnjega baroka. Znamenite so njegove plastike po večini iz marmorja: David, PietA. Mojzes, slike in freske v sikstinski kapeli in drugih stavbah. Ukvarjal se je tudi s pesništvom in je napisal nekaj sonetov. • Spomnimo se rojstva slovenskega pisatelja, pesnika, esteta in kritika Josipa Stritarja. Rodil se Je na današnji dan leta 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Njegovo ime je zvezano z razvojem naše književnosti od leta 1866, ko je nastopil s svojim znamenitim esejem o Prešernu v »Klasju«, pa do srede 80 let oreteklega stoletja. Stritar Je bil skoraj dve desetletji usmerjevalec slovenske poezije, njen mentor ln vzgojitelj. Svoje nazore o besedni umetnosti Je izpovedal v vrsti literarnih sestavkov, s svoHm listom »Zvon« je posebno v začetku močno vplival na dvig našega slovstvenega okusa. Mnogo njegovih pesmi in pripovednih del kot: »Svetinova Metka«, »Zorin«, »Gospod Miro-dolski« in še druga močno boleha na preočitnem svetobolju in raznih tujih vzorih. »Dunajski soneti« »Prešernova pisma iz Elizija« in še nekatera krajša dela pa dokazujejo Stritarievo pesniško nadarjenost in moč. • Danes je preteklo deset let odkar je kamniški odred napadel orožniško postajo v Ihanu. • OBISKOVALCEM PLESNEGA TURNIRJA. — Ker Je plesni orkester B. Adamiča odpovedal sodelovanje na tem turnirju in odpotoval v Zagreb, bo na turnirju sodeloval najboljši amaterski plesni orkester — veliki Akademski plesni orkester. Vstopnice za plesno revijo nabavite v predprodaji v prodajalni srečk drž. loterije, Titova 1. Avto gume vseh dimenzij, kolesne plašče, zračnice, obutev lz gumija, termoforje itd. vam najhitreje popravi »7ULKAN» v Ljubljani. Zaloška cesta 20. Kupujemo neuporabne avtezračnice po 120.— din kg Delavnica odprta od 7. do 15. ure »KAKO DOBRO JE BILO DANES KOSILO! Samo precej kosti te je nabralo. AH naj Jih nesem v zaboj za smeti«? vpraša Alenka. Starejši brat pa jo zavrne: »Kje neki, kaj ne veš da zbiram denar za šotor. Te kosti bodo zopet vrgle nekaj dinarjev! V zaboj na balkonu jih deni. Ko jih ho več. jih bom nesel v zbiralnico odpadkov, da jih prodam.« Zaradt prevelikega števila, prljav- ilencev za ciklus »Kratek pregled umetnostnega ustvarjanja skozi stoletja« obveščamo vse prijav-Hence, ki so se prijavili od vključno 24. TI. dalje (glej. blag. potrdilo o vpisu), da smo Jih uvrstili v drugi ciklus, M se prične 11 TIT. 1954 In ki bo prav tako v Trgovinski zbornici ob 2«. uri. Pro-«'«no da ta razpored upoštevate. Vse informacije dobite na tet št. 23-368. Dne 1. marca sta diplomirala tov. Ivanek Franc in Košir Živko kot prva inženirja gozdarstva na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani. Čestitamo! Na veterinarski fakulteti v Zagrebu je diplomiral Boris Cap, Lesce pri Bledu. Čestitamo! Obiščite razstavo »OD STARE K NOVI SOLI« v spodnjih prostorih Modeme galerije. STROKOVNO vodstvo bo imel ing. arh. Gaspari Oton, danes popoldne ob 16. Občinski odbor ZB NOB Ljubljana — Polje, priredi v nedeljo, dne 7. marca 1954 v Zadružnem domu v Zalogu »Dan partizanskih spominov«, s pestrim programom. Po programu zabava s plesom. Cisti dobiček Je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma. Zveze z železnico ugodne. Vabljeni vsi! — Pripravljalni odbor. Elektrotehniško društvo LRS bo imelo redni občni zbor v nedeljo, dne 21. marca 1.1. ob 9.30 v dvorani direkcije PTT v Ljubljani, Cigaletova 6. Dnevni red je bil dostavljen vsem poverjenikom in ga člani lahko dobijo pri njih ali pa v društveni pisarni v Ljubljani, Erjavčeva II. V nedeljo PUTNIKOV enodnevni izlet v Planico s posebnim vlakom. Odhod iz Ljubljane ob 6.42. Kupljene vozovnice za motorni vlak veljajo za ta vlak. Vozovnice za posebni vlak prodaja PUTNIK v Ljubljani. V nedeljo vsi na Polževo! Cena 260 din. — Prijavite se v TURISTIČNEM URADU. Miklošičeva 17. Tudi na Vašo Ščetko — vedno KOLYDOL, našo najkvalitetnejšo kremp! Zellte vstopnice za kino gledališče? Abonirajte se v TURISTIČNEM URADU — Miklošičeva 17. Poslužujte se naših uslug. Informacije telefon 20-645. GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 6. marca ob 20: Hecht-MacArthur, Prva stran. Izven in za oodeželle. Nedelja, 7 marca ob 15: Hurley, Giocondin nasmeh. Izven in za podeželje. Ob 20? Hecht-MacArthur. Prva stran Izven ln za podeželje. Ponedeljek, 8. marca: zaprto. OPERA Sobota. 6 marca ob 19.39: Baletni večer. Red H. Nedelja, 7. marca ob 19: Verdi Travlata Gostovanje v Celju. Ponedeljek, 8. marca: zaprto. Torek. 9. marca ob 19.30: Verdi, Trubadur. Gostovanje baritonista Vladimirja Rudžjaka in dirigenta Mitje Žrebeta. Izven. MESTNO GLEDALIŠČI LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 8. marca ob 20: Irwin Shaw »Pokopljite mrtve«. Izven. Nedelja, 7. marca ob 15: F. Milčinski »Mogočni prstan«. Izven. Znižane cene Zadnjič. Ob 20: M. G. SauTjgJon »Trinajst Jih bo«, Izven. 8ENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE — LJUBLJANA Mestni dom Sobota, 6. marca ob 20: Goetz »HI» ša v Montevideu«. Komedija. Izven. Nedelja, 7. marca ob 16: Nestroy-Likar »Ah ta ljubezen šmenta-na«. Veseloigra z godbo, petjem in plesom. Ob 20: Nestroy-Llkar »Ah ta ljubezen šmentana«. Veseloigra z godbo, petjem in plesom. Drevi ob 20 bodo ponovili v Šentjakobskem gledališču duhovito komedijo »Hiša v Montevideu«. Jutri, v nedeljo bo uprizorjena po daljšem presledku spet zabavna spevoigra »Ah ta ljubezen šmentana«. Zaradi velikega zanimanja bosta dve predstavi te spevoigre popoldne ob 16 ln zvečer ob 20. uri. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 20923. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega ulica — Rokodelski dom Gostovanje delavsko prosvetnega društva »Svoboda« — Moste Sobota, 6. marca ob 20: Goldoni »Lažnjivec«. Veseloigra. Nedelja, 7. marca ob 20: Goldoni »Lažnjivec«. Veseloigra v treh dejanjih. Blagajna odprta dve url. pred predstavo. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg .- ----- . ---TIT' Sobota,. 6. marca ob 17:, .Malik »Žogica Marogica«. Ob 20.30: Pengov-SimonČlč »Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja, 7. marca ob 11:'Taufer-Novy »Mojca in živali«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 7. marca ob 17: Stemnile »Čarovni klobuk«. DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO »SVOBODA« STRAŽIŠČE bo uprizorilo v soboto, dne 8. m. 1954 ob 20. uri zvečer in v nedeljo, 7. m. 1954 ob 15. url popoldne ponovitev igre »krčmarica Mirandolina«. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota. 6. marca ob 19.30: Deval: Kotiček igračk. Nedelja, 7. marca ob 14.30: S. Maughan: Sveti plamen. Predstava v okviru okrajne proslave mednarodnega praznika žena. — Izvajajo člani Svobode in Lesc. K0NCEBTI hajala družinska revija Prešernove družbe Obzornik. Naročila pošiljajte na Upravo revije »Obzornik«, Ljubljana, ulica Toneta Tomšiča 9, naročnino pa na naš tekoči račun pri NB št. 601-T-352. — Prešernova družba. Obiskovalcem PLANICE! Vozne karte za posebne vlake, ki bodo od 12. do 14. marca vozili v Planico na največjo zimskošportno prireditev v Jugoslaviji — otvorite- nove 120 m skakalnice — so v prodaji v vseh poslovalnicah PUTNIKA v Sloveniji, v TURISTIČNEM URADU v Ljubljani na Miklošičevi cesti 17 in pri TRANSTURISTU v Škofji Loki. Ne odlašajte — že danes si kuDi-te vozno karto za Planico! Planica VAS pričakuje in VABI! R £ Z PIS Občinski ljudski odbor Store (MLO Celje) razpisuje službena mesta: mesto šefa komunalnega oddelka, mesto administrativne moči, 3 mesta cestarjev, mesto direktorja trgovskega podjetja z mešanim blagom, mesto računovodje, mesto knjigovodje, mesto poslovodle parne pekarne, m-sto poslovodje brivsko-frizer-ske obrtne delavnice. Prosilci z ustrezno strokovno kvalifikacijo naj pošljejo lastnoročno pisane ponudbe, ali se osebno javijo ? dokumenti pri občinskem ljudskem 'odbora v Štorah. Ostalo po dogovora. «MRLI Umrla Je naša predraga mati MARIJA ŽAGAR na Pancah Pogreb bo 6. t. m. ob desetih dopoldne na Llpoglavem. — Sin Janez Žagar z družino. Ljubljana; sin Nik Žagar z družino, Pance; hči Frančiška Božja z družino, Lipoglav. Dotrpel Je po dolgi, mučni bolezni v 59. letu starosti VTLI KOŠIR strojevodja drž. žel. v. p. Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, 7. marca ob 16. url z Žal, Andrejeve mrliške vežice. — Žalujoči: Francka, žena? Elvira, Vilma, hčerki: Ernest, Janez, brata: Mici. Poldi, sestri in ostalo sorodstvo. "as»**» Proslavo »Dneva žena« priredi Srednja glasbena šola skupaj s sindikatom glasbenih šol v nedeljo. 7. t. m. ob 11. uri v‘ veliki filharmonični dvorani z izbranim koncertnim programom, ki ga izvaja ženski komorni zbor internata SGS Zavoda za glasbeno vzgojo pod vodstvom dirigenta prof. Janeza Boleta, harfistka tov. Uršič Pavla, sopranistka Pertot Mileva in pianist Rus Ljubo. Vstopnina din 20, skupinska za dijake din 10. Vljudno vabljeni. PODAVANJA Centralna ljudska univerza otvarja 9. marca t. 1. ciklus predavanj »Svojstva otrok v različnih razvojnih dobah«. — Vpisovanje Je vsak dan od 8. do 14. ure pri Centralni ljudski univerzi, Cankarjeva 5/m teL 23-368. Ukovi-□a din 50.—. O zanimivih doživetjih s cvetlicami — trajnicami bo predaval v nedeljo, 7. marca ob 15. uri tov. Bukovec Avgust v Tivolskem gradu, L nadstropje, levo. Vabljeni! Vrtnarski odsek zadruge »Sadjar in vrtnar« v Ljubljani. OBVESTILA AU ste že naročeni na družinsko revijo Prešernove dražbe OBZORNIK? Revija prinaša poleg r oceana Karla Capka »Navadno življenje« tudi drage literarne prispevke v prozi in verzih, dalje poljudno pisane prispevke iz področja znanosti in umetnosti, v »Razgledih« pa seznanja bralce z zanimivostmi po svetu. Revija ohjačlja tudi gledališko, filmsko in knjižno kritiko, pojasnila objavljenih umetniških slik, poleg tega pa še vrsto praktičnih nasvetov in prispevkov za dom in tudi za razvedrilo. Revija izide desetkrat na leto, v vsaki drugi številki pa bo- priložena umetniška priloga: večbarvna reprodukcija umetniške slike ali graflke.dpoleg tega Je lepo Opremljena m številnimi slikami ln tiskana na finem brezlesnem papirju velikega formata. Vkljub visokim stroškom (preko 1200 din) Je naročnina le 500 din (za člane Prešernove družbe 450 din). Tako nizko naročnino so omogočili delovni kolektivi, zadruge, ustanove ln dragi s svojimi prispevki. Zato naj ne bo zlasti delavske in kmečka hite, v katar« na M radno pri» Po daljšem trpljenju nam Je umrla naša dobra ln ljubljena mama PAVLA (po domače Matevževčeva» iz Ljubljane — Koseze, Podutiška 18. Pogreb bo v nedeljo, 7. marca 1954 ob 14. uri 30 minut od doma. Žalujoča sinova France in Vinko Ahlin z družinama in ostalo sorodstvo. Dotrpel je najvdanejši naš ljubljeni in nepozabni brat, mož, očka, svak in stric EDVARD TURK bivši pevovodja Pogreb Je bil v nedeljo, 28. februarja popoldne na pokopališče v Ložu. — v globoki žalosti: rodbine Turk, Kropej in Mercina. — Lož, Slov. Konjice. Umrla nam Je dobra, zlata mama, stara mama. bivša gostilničarka in posestnica FRANČIŠKA KRALJ Jz Mengša Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 7. marca ob 15.30 pop. na pokopališče v Mengšu — Žalujoči: otroci in ostalo sorodstvo. Umrla je v visoki starosti 90. let naša dobra mati, stara mati MARIJA ZUPANC Pogreb drage pokojnice bo v soboto, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju. — Žalujoči; sin, hčerke, vnuki tn vnukinje ter ostalo sorodstvo. Celje, Toronto (Kanada), Kochel (Nemčija). Kapfenberg (Avstralija). Vsem, M ste počastili spomin naše nepozabne, ljubljene mame ln nas ob težkih trenutkih stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo. — Žalujoči Zakotnlkovi. Vsem, Id ste našega dragega ata, v kratkem presledku pa še zlato mamico MIHAELA IN ANO MERVAR v tako velikem številu spremjli na njuni zadnji poti, in jima poklonili vence, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo dr. Komorovsky-Ju za ves njegov trud med boleznijo ter godbi in pevcem za ganljive žalostinke. Trbovlje. 3. marca 1954. — Ljubeči ostali. Vsem, ki ste v tako velikem številu spremili našo drago mamo IVANO KRAMARIČ na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in sočustvovali z nami, najiskrenejša zahvala. — Žalujoči ostali. Ker mi ni mogoče, da bi se zahvalil vsakemu posamezniku za so-čustovanje ob izgubi moje nepozabne žene JULIJE MARENČE se tem potom vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in jo obsuli s cvetjem najtopleje zahvaljujem. Iskrena hvala dr. Milku Bedjaniču za njegov trud in bolniškemu osebju infekcijske klinike v Ljubljani za njihovo požrtvovalnost. Se enkrat vsakemu moja iskrena hvala. — Žalujoči: mož Karl. Prisrčno se zahvaljujem vsem onim, ki so ob bolezni našega očka ta FRANJO FRICA stali ob strani ln mu na kakršenkoli način lajšali trpljenje v hudi bolezni. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom in osebju onoko-loške in stomatološke klinike, dr. Polenšku, socialnemu zavodu, direkciji LIP Novo mesto, Gozdnim gospodarstvom v Novem mestu in Postojni, za dano pomoč. Zahvaljujem se tudi vsem gozdarjem, logarjem in lovcem. Končno se zahvaljujem za ganljive govore, pevskemu zbora, vojaški godbi, vsem darovalcem vencev in prav vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu do njegovega poslednjega doma. — Žalujoča žena Milka in hčerki Mile“ a in Martina MALI OGLASI KMETIJSKA ZADRUGA KOZJE raz-pišu je natečaj za kvalificiranega ekonoma na svojem posestvu. Prijave poklati do 15. ITI- 1954 na upravo KZ Kozje. Plača po tarifnem pravilniku iu dogovoru. Prednost imajo interesenti s daljšo prakso. 2927-1 KMETIJSKO GOSPODARSTVO JERUZALEM. raM verziranega glavnega računovodjo^ s takojšnjim nastopom. Stanovanje za samskega ali z družino v podjetju. Plača po tar. pravilniku. Ponudbe poslati na upravo kmetijskega gospodarstva Jeruzalem, pošta Ivanjkovci pri Ljutomeru. 2903-1 PRODAMO MOTORNO sadno škropilnico v dobrem stanju za 35.000 din. Kmetijska zadruga Obrež — Središče. 2960-4 SAMOSTOJNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJO sprejme Tovarna kleja v Ljubljani. Nastop službe takoj. Zaželena popolna srednješolska izobrazba. Prednost imajo moški reflektanti. Pl$ča po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati na gornji naslov do 13. marca. 3029-1 SOBO ODDAM za pomoč v gospodinjstvu. Vprašati samo dopoldne. Naslov v ogl. odd. 3056-9 VELIKO SOBO, SONČNO, parketi-rano, v centru, zamenjam za eno ali dvosobno stanovanje v bližnji oko-lioi mesta. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod >Takoj«. 3036-9 SOBO, neopremljeno, s posebnim vhodom išče strojni stavec. Najemnino plačam za več mesecev naprej. Ponudbe pod »Nagrada« v oglasni oddelek. 3075-9 ENOSTANOVANJSKO HIŠO prodam. Cesta 14. divizije št 128, Maribor, Pobrežje. 3043-7 ŽENSKO KOLO, popolnoma novo ali zelo dobro ohranjeno kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kolo«. 3037-5 VRTNARIJO, dobro urejeno, v centru Tržiča ugodno oddam. Kolar, GL trg 28, Tržič. 3062-4 KOMPLETNI »FIAT« motor 1100 v razstavljenem stanju z menjalnikom, zaganjačem in dinamo ugodno prod am Trgovsko podjetje »Pohorje«, Podvelka. 3042-4 ZENSKO Z OTROKOM, nameščenko, srednjih let sprejmem kot sostanovalko. Pismene ponudbe pod »Posojilo« v ogL odd. 3076 DRŽAVNO PODJETJE »RADIOTEH-NIKA« Postojna, rabi vestnega in strokovno sposobnega radiotehnika. Plača po dogovoru. 3063-1 PES (volčjak) se je za-tekeL Naslov: Gerbičeva 50-a. 3171-11 IZGUBLJENE GUME -11.050 col od Krke do Ljubljane, dne 4. III. naj še vrnejo proti nagradi na »Me-prom«, Vilharjeva 19. 5112-10 — Na pustni torek sem imel smolo. Izginila mi je listnica. — Kakšna pa je bila? — Visoka, črna. KINO •UNION«: jugosl. flicn »Bila sem močnejša«. Tednik: Filmske novosti št. 9. Predstave ob 18, 18 in 20. »KOMUNA«: amer. film »Spljon«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.30. Prt zadnjih dveh predstavah nastopajo avstrijski artisti. Cena vstopnicam se zviša za din 20. »SOCA«: premiera amer. filma »Steklena menažerija«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 10 — 11 ter od 15 dalje. »SLOGA«? amer. film »Poročil sem čarovnico«. Tednik. Predstave ob 15, 18 ln 20. Ob 10. uri je matineja istega filma. Prodaja vstopnic od 9 — H ter od 15 dalje. »SISKA«; amer. film »Fant s trobento« ob 16, 13 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »TRIGLAV«; amer. film »Skrivnostna cesta«. Tednik; Filmske novosti št. 5. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. »LITOSTROJ«; amer. film »Poštna kočija« ob 17 in 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. CELJE »UNION«; ameriški barvni film »Divji sever«. CELJE »DOM«; ital. film. »Trubadur«. »VEVČE«; amer. barvni film »Konec sveta«. »ZADOBROVA«; amer. film »Tajni tovbr«. KRANJ »STORŽIČ«; franc, film »Prijateljice noči«. Film Je mladini izpod 16 let prepovedan. Predstave ob 16, 18 in 20. KRANJ »SVOBODA«; amer. film »Trenutek obupa« ob 17. KRANJ »ZADRUŽNIK«; premiera amer. barvnega filma »Veselo in brez skrbi« ob 19. CERKLJE »TRIGLAV«; amer. barvni film »Zlomljena puščica« ob 19. uri. JESENICE »RADTO«: indijski film »Aandhtyan« (Neurje) ob 18 in 20. v nedeljo dopoldne ob 10. url matineja meh. filma »Biser«. JESENICE »PLAVŽ«; amer. kriminalni film »Zločin v Nevadi« ob 18 in 20. V nedeljo dokoldne ob 10. uri matineja franc, filma »Slavčki v kletki«. »KOROŠKA BELA«; avstrjški film »Prijatelja« ob 18 in 20. V nedeljo dopoldne matineja ob 10. uri amer. film »Ml otroci«. ŠIVALNI STROJ »VIKTORIA« prodamo. Komisija, Kamnik. 2950-4 KRAVO s teletom prodam. Ravnikar F., Gorjančeva 162. Vič. 3092-4 PRODAM CRN DAMSKI PLA5C. Naslov v ogl. odd. 3105-4 ZAVOD MESTNA KANALIZACIJA v Ljubljani, Ambrožev trg 7, rabi večje število nekvalificiranih delavcev rn 3 zidarje. Plača po uredbi, samska stanovanja na razpolago. Delo stalno. 3141-1 TAKOJ SPREJMEMO 2 kmet. tehnika ali absolventa nižje kmet. šole, enega za poljedelstvo, dragega za živinorejo. Prošnjo z življenjepisom, navedbo šolske izobrazbe in dosedanjega službovanja, pošljite na Kmetijsko zadrugo Komenda. 3132-1 KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE razpisuje mesto šefa računovodjo z daljšo pTakso v industrijskem podjetju. Ponudbe poslati z življenjepisom in delovnimi karakteristikami o dosedanjem delu. 5137-1 SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO -išče Višja gospodinjska šola s posestvom Groblje pri Domžalah. Nastop službe takoj. Prijave z življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja je poslati do 15. marca na upravo šole. Uprava. 3091-i TRAKTORISTA za mali traktor goseničar »Ransomes MG 5« sprejme takoj Mestna vrtnarija Ljubljana, Cesta na Rožnik 2. 3089-1 • MESARIJE! ? i • : Slavno znana »AULA« 1 • : 4 se spet dobi pri ? i f j »Kozmetika«, Celje, • • oddeJek »Atila« ? i ? •• ••»•«•••• •*••••••• « %%• ••«••* ■•••••«•• ••••*•• j Mostovna delavnica J. Z. * 4 Ljubljana-Šiška sprejme j 4 več ključavničarjev, kle- ; i parjev in navadnih de- • • lavcev. Zglasiti se je f : med uradnimi urami v * • • 4 delavnici — za Stadio- j j nom Železničarja v Šiški 4 «•••••••••••••n •#«•••••• •••••*••• * Umrla je naša draga Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporo- mama čarno žalostno vest, da nas je po mučni bolezni za MARIJA LAVRAČ vedno zapustila naša ljuba žena, mama in stara mama Pokopali jo bomo v nedeljo, 7. III. ob 10. uri VIKTORIJA FLIS dopoldne v Podlipovici. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo ob Ljubljana - Izlake, 17. uri na pokopališče v Prevaljah. 5. III. 1954 Ljubljana, dne 4. marca 1954. Žalujoči otroci: Janez, Žalujoči: mož dr. Davorin Flis, sin Roman, Roman, Mila Miloševič h Serke: Vera por. Prflll, Olga por. Zelenko, in Vida Levstik z dru- Silva; zeta: Vladimir Zelenko in Prilil Alois r i žinami. ter ostalo sorodstvo. Perec problem šolskih poslopij v šoštanjskem okraju Okraj sam nima sredstev za rešitev tega vprašanja Eno izmed najboflj perečih vprašanj šalstva v šoštanjskem okraju so šolska poslopja. Popolnoma odveč bi bilo zadrževati se v dokazovanju, kakšni morajo biti sodobni šolski prostorni. Zaradi gospodarskih težav ne moremo zahtevati, da bi bila vsa naša šolska poslopja modema in sodobna. Gre pa predvsem za to, da Sede, ki «o Se aeobaionrljene, premajhne ali ks zdravstvenih ozirov skoraj neuporabne, vsaj toliko usposobimo, da bodo vsaj detao ustrezale najosnovnejšim frigieneikini predpisom. V repi^bHškem proračunu je letos določenih za prosveto več sredstev, kakor jih je bilo možno dodeliti dosed aj in bodo morda letos le na razpolago. da nam bo možno vsaj delno odpraviti stanje v kakršnem se nahajajo naše Šole. V okraju debije 32 oenovnih šol iu 6 nižjih gimnazij. Od teh je 9 osnovnih. Iti nimajo svojega poslopja in gostujejo v zasebnih oziroma družbenih poslopjih, od katerih nobeno miti od daleč ne ustreza svojemu namenu. Od 6 gimnazij imata svoje lastno poslopje samo dve, ostale pa gostujejo v že itak pretesnih in neprimernih osnovnih šolah. Osnovna šola v Solčavi ima sicer novo, toda nedograjeno šolsko poslopje. Sola nima vode in sploh ni-kakih higienskih naprav. Osnovna šola Konjski vrh, ustanovljena po osvoboditvi, nima poslopja. V majhni sobi, ki bi po velikosti ustrezala za 15 učencev, se stiska dnevno v dveh izmenah preko 60 učencev. Stranskih prostorov ni. S prvim korakom, ki ga učenci naredijo iz šolske sobe, ?e že znajdejo na avtomobilski cesti. Podružnična šola v S okatu je lesena zgradbica v razpadajočem stanju še iz dobe stare Avstrije. Osnovna šola Radmirje gostuje v bivšem telovadnem domu, učilnice so neprimerne, visoke in jih ni mogoče zadostno ogrevati. Podružnična šola v Rastkah se nahaja v napol razpadli zasebni stavbi v I. nadstropju, kamor je dostop po polomljenih stopnicah pri-Jačno nevaren. Gimnazija Gornji grad se stiska v osnovni šoli, internat pa gostuje v zasebni hiši. Osnovna šola Smatno ob Dreti se s 150 učenci stiska v dveh sobah gasilnega doma. lati primer je v Naza/rjih. Tudi tam ima šola le dve majhna sobi brez vsakih drugih prostorov, kjer preživi vsak dan po 5 ur 110 učencev. IZ EIDEN CEV Ker sta se nedavno obe podjetji v Radencih — gostinsko in mineralno, ki sta bili še lani ločeni ponovno združili, sta imeli tudi skupni občni zbor sindikalne podružnice. Čeprav močna sindikalna podružnica, ki šteje v sezoni 240, v zimskem času pa 190 članov, nima svojega kulturnega društva. Njeni člani se udejstvujejo pri izobraževalno-umetni-Škem društvu Radenci, kjer pa bi bili lahko številčno močneje zastopani. PodružnLea si je ob gmotni podpori podjetja nabavila lani 10 godbenih instrumentov v vrednosti 400.000 din in ustanovila svoj sindikalni orkester. Ta je že nekajkrat javno nastopil. Upravni odbor je skrbel tudi za knjižnico, saj so lani nabavili za 35.000 din novih knjig. Ika IZ ST0G0VCEV Preteklo nedeljo so nas mladinke, ki obiskujejo gospodarsko šolo v Stogovcih prijetno iznenadile. Za zaključek šole so nam pripravile lepo kubura o prireditev. Čeprav so bile tedensko po tri dni v šoti, kjer so se poleg teoretičnega pouka iz gospodinjstva tudd pridno vadile v kuhanju, šivanju in ostalih gospodinjskih predmetih, so kljub temu še žrtvovale toliko časa, da so se naučile več krajših iger ter narodnih plesov, s katerimi so nastopile v dvorani zadružnega doma. Po prireditvi je bila obenem pogostitev staršev, katerih hčerke so obiskovale gospodinjski tečaj, kjer so se matere prepričale, kaj se je njihova mladina naučila pri gospodinjskem pouku. O. F. Gimnazija Mozirje se stiska sicer v svoji, toda iz majhne graščine adaptirane stavbe, ki je v vsakem oziru neprimerna in občutno premajhna za 230 dijakov. Osnovna šola v Šmartnem afi Paki je v prastarem poslopju, gimnazija pa v bivši avstro-ogr-ski obcestna krčmi. Osnovna šola Bele vode je v bivši mežnairiji, iz katere se je mežnar zaradi življenjske varnosti izselil, učiteljstvo pa je nujno navezano na stanovanje in hrano pri župniku! Osnovna šola Paka pri Velenju je v zasebni gostilniški sobi kjer si morajo ob oblačnih popoldnevih svetiti s petrolejkami. Osnovna šola v Velenju je v bivši konjušnrici, gimnazija pa v napol razpadlih barakah. Poudarjam, da imata obe ustanovi v Velenju preko 750 učencev. Naštel sem le najbolj kritične primere, katere je treba v najkrajšem času rešiti. Soštanjski okraj je po osvoboditvi že ogromno žrtvoval za obnovo šolskih poslopij, saj je bilo mnogo šol v NOB požganih. Jasno pa je, da okraj, ki spada med gospodarsko šibke, sam taktih izdatkov ne bo zmogel, ampak je torej nujna pomoč skupnosti. Saj bodo tudi naši učenci po nekaj kratkih letih skupnosti vračali. Naj v tej zvezi omenim tudi okorelo im počasno poslovanje revizijske komisije za odobritev gradbenih načrtov. Ta komisija je s svojim zavlačevanjem lani praktično zavrla v našem okraju gradnjo treh šol (Paka, Nazarje, Velenje), za katere so vsaj delna sredstva že bila zagotovljena. Učni uspeh obveznega šolstva v okraju ob polletju je znašal 76®/*, torej nekaj več kot prejšnja leta. Z veliko požrtvovalnostjo prosvetnih delavcev in marljivostjo učencev smo to dosegli. V bodoče pa uspehov ne bo mogoče več dvigniti toliko časa, dokler bodo naši učenci in učitelji morali delati v bivših konjušnicah, krčmah in barakah. Kakor se zastarela delavnica ne more meriti v proizvodnji z moderno tovarno, opremljeno z najnovejšimi stroji, ravno tako tudi učitelji v neprimernih poslopjih in brez učil ne morejo doseči tastih uspehov, kot bi jih lahko v moderni, z vsemi učili opremljeni šoli. Da bi se zamašile vsaj največje vrzeli in odpravile najbolj občutne pomanjkljivosti, je nujno, da se v najkrajšem času, najpozneje pa v dveh letih zgradijo sledeče nove šole: dvooddelčna šola v Konjskem vrhu, Rastkah, Sokalu, Belih vodah, Paki pri Velenju; štiraoddelčna šola v Nazarjih, Šmartnem ob Paki in Velenju, gimnazija v Mozirju in Velenju. Adaptirati je treba osnovno šolo v Radmirju, dograditi šok» v Šmartnem ob Dreti in Skalah in končati adaptacijo gimnazije v Šoštanju. Za navedena popravila in novogradnje bi bilo nujno zagotoviti sredstva, katera bi za letošnje leto znašala 281,800.000.— dinarjev. Razumljivo je, da okraj Šoštanj sam teh sredstev ne bo mogel dobiti v svojem družbenem planu in bo nujno za navedene najpotrebnejše primerč dobiti pomoč iz republiškega proračuna. H, Na Primorskem že bme traktorji V Medani, na skrajnem robu goriških Brd, že brne traktorji. Na površini 3 in pol ha obnavlja delovna zadruga vinograd po načrtu, ki ga je izdelala vinar-sko-sadjarska postaja; vsa rigol, na dela opravlja podjetje Okrajne zadružne zveze »Vinorol«. To bo moderno urejen vinograd v obliki teras, na katerega so Me-danci že danes ponosni. Ko bo podjetje v Medani končalo delo, bo prestavilo stroje v Vipolže. Tu bo zrigolalo na državnem posestvu ha zemljišča za matičnjak. Tudi vinarska postaja v Šempetru je pričela rigolati okoli ha površin za poskusni vinograd. V tem vinogradu bodo proučevali različne domače in tuje sorte namiznega in vinskega grozdja. Večja rigolna dela se bodo začela v delovni zadrug: v Bukovici pri Gorici, ki namerava povečati nasad breskev od V Laškem je zašel delovati zavod za rehabilitacijo invalidov V sredo 24. februarja se je v zdravilišču Laško sestala komisija, v kateri so bili zastopniki sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS, republiškega zavoda za socialno zavarovanje, republiškega odbora vojaških vojnih invalidov, ortopedskega pod j ec ja »Soča« in zastopniki ortopedske klinike. Ogledali so si način in uspehe zdravljenja delovnih invalidov v novo ustanovljenem zavodu za rehabilitacijo invalidov, ki j c v laškem zdravilišču in deluje pod vodstvom dr. Poharja iz Ljubljane. Na tem sestanku so tudi sklenili, da bo treba čimprej zgraditi v zdravilišču ustrezno delavnico in telovadnico s tanskimi prostori za rehabilitacijo delovnih invalidov. Denarna sredstva za to so že odobrena. Ko bodo zgrajene delavnice opremljene še s potrebnimi stroji, bodo uspehi zdravljenja gotovo boljši in hitrejši, kar si brez dvoma želi vsak delovni invalid. 2eleti je, da bi bila stavba čimprej zgrajena in izročena svojemu namenu vsaj do druge polovice avgusta. 2. K. *• •*••*•«•• •*••*••*• .*••*•.*> .*.•••.•• i Iščemo pomožnega finančnega knjigovodjo in slenodaktilografinjo, perfektno z znanjem slovenske korespondence. Nastop takoj! Plača po dogovoru odn. tarifnem pravilniku. Informacije; »E lektronabava«, uvozno in nabavno podjetje elek t romat eriala, Ljubljana. Resljeva c. 14 a/II, telefon; 20-610 in 21-059. «e»i» •*•••• •*••#•••• ••*•**••« «e..#HO. 10 na 15 ha in v Neblem. Tudi v Biljah bodo v kratkem zrigo. lali 3 ha vinograda. Kakor je razvidno iz vloženih prošenj pri Vinarski postaji v Šempetru, je med delovnimi kmeti vedno večje zanimanje za obnovo vinogradov in sadovnjakov. —Jp— V Ptuja in okolici pred 8. marcem Tudi letos se pripravljajo žene v ptujskem okraju skupno z organizacijo SZDL na praznik žena —■ 8. marec. Proslave bodo v vseh večjih središčih povezane pa bodo z razstavami, ki jih bodo pripravile žene in dekleta ob koncu gospodinjskih tečajev, katerih je deset v okraju. Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi bo podelil pohvale in nagrade petim najzaslužnejšim ženam v okraju. V mestu Ptuju pripravljajo žene na predvečer praznika slavnostno akademijo. To bo osrednja proslava, medtem ko bodo žene še po terenih pripravile proslave In pogostitve. Poleg pestrega kulturnega sporeda, ki ga pripravljajo za proslavo svojih terenov, še nudijo pomoč povsod, kjer je potrebno, da bo dan žena v Ptuju čim lepše proslavljen. Za 8. marec bodo tudi v Ptuju zaključili tri gospodinjske in en šiviljski tečaj, katere obiskuje okrog 80 žena in deklet. Praznik žena bodo dostojno proslavili tudi v podjetjih in tovarnah, predvsem tam, kjer je zaposleno večje število ženske delovne sile. Najboljše delavke bodo za njihov trud ob priliki praznika obdarili s primernimi darili. B. P. Ptujski esperantisti so zborovali Esperantska sekcija »Svoboda« v Ptuju je imela obračun svojega lanskega dela na rednem občnem zboru 27. februarja. Iz predsednikovega poročila je bilo razvidno, da esperanto tudi v Ptuju dosega lepe uspehe. V sekcijo je vključenih 19 rednih in 12 podpornih članov, medtem ko deluje na Polensaku samostojna sekcija. Lani je obiskovalo začetni tečaj, ki je bil od junija do novembra 12 članov. V osnovni šoli imajo svoj krožek, kjer poučujejo esperanto in v katerega Je vključenih 10 učencev 4. Tazreda; krožek za poučevanje mednarodnega jezika imajo tudi v Dijaškem domu. Ptujske esperantiste so lani obiskali esperantisti Švedske in Norveške, ki so si ogledali zanimivosti ptujskega muzeja in obiskali priljubljeno izletniško točko Bori. B. P. 4 milijone za letovanje slabotnih otrok Koper, 5. marca. Svet za prosveto In socialno politiko koprskega okraja proučuje možnost letovanja za slabotne otroke, za kar je v osnutku letošnjega družbenega plana predvideno 4 milijone din. Okoli 500 otrok je potrebnih letovanja, ki naj bi bilo letos en teden daljše kot lani. J. L. PREKMURSKE NOVICE Pred dnevi je izbruhnil požar pri malem kmetu Jožefu Kovaču v Crensovcih, ki Je upepelil gospodarsko poslopje in poškodoval tudi stanovanjsko hišo. Gasilci, ki so prihiteli takoj na pomoč niso mogli ničesar rešiti, ker se je požar zelo hitro razširil. Zgorelo je precej orodja in vsa živinska krma. 2ivino so komaj rešili. Skoda znaša nad 300.000 din in ni krita z zavarovalnino. Ko so pred šestimi leti ustanovili v Radencih izobraževalno društvo, je štelo to le 30 članov. Do danes pa se je število že močno povečalo, tako da ima izobraževalno društvo danes že okrog 130 članov. Na nedavnem občnem zboru je društvo pregledalo delo v preteklem letu, ki je bilo sicer plodno ne pa dovolj. Najbolj razgibana je bila dramska sekcija, ki e naštudirala dve igri ter je z njima gostovala tudi po okoliških vaseh. Tudi dolinske prekmurske vasi bodo letos dobile elektriko in to predvsem Crensovci, 2i±ki, Trnje, Velika Polana in še nekatere druge. Po vaseh pa so že izvolili elektrifikacij ske odbore, ki so zelo delovni. Večino del bodo opravili vaščani sami. Tudi drogove bodo sami prispevali in jih vkopali. Te dni bodo v Crensovcih že začeli graditi transformatorsko postajo. Vaščani računajo, da bodo še pred jesenjo svetili z elektriko. Prebivalstvo črensovske občine se je v zadnjih letih števiično zelo povečalo, kar se izraža tudi v številu šoloobveznih otrok. Današnja šola v Crensovcih ne zadostuje več tako velikemu številu. Pouk je v dveh izmenah, kljub temu pa so šolski prostori še pretesni. Se večje težave za šolske prostore so nastale pred dvema letoma, ko se je začel pouk na nižji gimnaziji. V Gren-šovcih bo nujno potrebno zgraditi novo šolo. O gradnji so govorili že na zadnjem roditeljskem sestanku. Crenšovčani so pripravljeni pri delu pomagati, manjka pa jim finančnih sredstev. Pred letom so v Crenšovcih ustanovili telovadno društvo Partizan, ki je v letnem času doseglo nekaj lepih uspehov, z nastopom zime pa je moralo prenehati s telovadbo. Društvo namreč nima telovadnice in mora zato vso zimo počivati. Telovadno društvo je tudi nasploh v velikih finančnih težavah. Podpore, ki jih je društvo dobilo od krajevnih podjetij, so bile tako majhne, da so zadostovale komaj za nabavo najnujnejšega orodja. V začetku tega leta je tumška občina začela izdajati svoj časopis »Vestnik gospodarskih in kulturnih vprašanj občine Turnišče«. Vestnik bo izhajal vsak mesec na osmih straneh in bo obravnaval predvsem občinske probleme. Doslej sta izšli dve številki. V časopisu najdejo bralci tudi navodila za kmečka dela, v podlistku pa izhaja zgodovina Turnišča, ki jo je priredil Stefan Nemec. TIBORNIŠKA ORGANIZACIJI TUDI V LENDAVI 2e od decembra lanskega leta obstaja v Lendavi taborniška organizacija »Belih rudarjev«. Družina pridno dela, ima tri vode. ki se tedensko redno sestajajo. Na teh sestankih se vadijo v raznih taborniških spretnostih in predelujejo gradivo za I. izpit. Z zbiranjem in prodajo starega materiala pa si pridobivajo denarna sredstva za poletno taboren j e. Ker je organizacija šele v povojih in nima denarja za nabavo šotorov, so ji pri tem priskočile v pomoč osnovna šola in nižja gimnazija v Lendavi. Ko bodo tudi ostale organizacije ln ustanove uvidele vzgojno vrednost taborniške organizacije, ji bodo verjetno tudi te nudile moralno in gmotno pomoč. V organizaciji so včlanjeni večina dijaki nižje gimnazije v Lendavi, mislijo pa pritegniti tudi osnovnošolsko in vajeniško mladino. V. S. MASIB0R Dežurna lekarna: »Melje«, Meljska 2. Slovensko narodno gledališče: Ob 19.30: Hristič, Ohridska legenda. Izven. Umetnostna galerija: V nedeljo ob 11. uri bo otvoritev razstave fotografij in barvnih reprodukcij francoske likovne umetnosti. Hazstava obsega francosko arhitekturo od rimskih časov do danes in nekaj barvnih reprodukcij francoskega slikarstva od impresionizma do novejših časov. Radio Maribor: 5.30 — 7.2= Prenos sporeda Radia Ljubljana; 7.25 — 8.30 Jutranji spored Radia Maribor: 12.00 — 15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 15.30 Spored po vaših željah; 16.30 Pregled domačih dogodkov: 16.45 Zabavna glasba, vmes objave; 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 22.30 Plesna glasba do 23.00. Kino Maribor: »Partizan«: ital. film »Med oljkami ni miru«. »Udarnik«: amer. film »Poštna postaja«. »Pobrežje«: Jugosl. film. »Svet na Kajžarju«. »Studenci«: franc, film »Frizer za dame«. Mestni kino Ptuj: amer. film »Intermezzo«, Mestni kino Murska Sobota: amer. barvni film »Onstran Missouri-ja«. Planinsko misel vsepovsod! 2e sama ugotovitev, da je bil redni občni zbor matice slovenskega planinstva izredno dobro obiskan, kaže, da je pri nas za to vejo športnega udejstvovanja vsepovsod veliko zanimanje. To se je navsezadnje videlo tudi iz poročila predsednika Stajdobarja, ki je med drugim poudaril, da se društvo zaveo a svoje prvenstvene naloge: razširjati planinsko misel v sleherno ustanovo in podjetje do zadnjega posameznika. Razveseljivo je bilo slišati, da je skoraj vsaki sedmi odrasli Ljubljančan član tega društva, ki je ob koncu prejšnjega leta združevalo nad 9.300 registriranih članov. Društvo je priredilo 45 predavanj po vseh večjih kolektivih, mimo tega pa je z reprizo »Gorenjskega slavčka« v gledališču in z razstavo »Naše planine v sliki in risbi« v Moderni galeriji prispevalo tudi h kulturnemu življenju naših planincev. Svojo veljavo je društvo utrdilo tudi s predavanjem majorja Wylija o vzpo-nn na Mount Everest, kakor tudi z rednimi radijskimi oddajami, kjer lahko slišimo glas planinskega svetovalca za izlete. Da se številni obiskovalci naših gora varno počutijo v prelepem visokogorskem svetu, je zasluga markacijskega odseka, ki je krepko pomagal s svojim delom: standardna smer prek Julijcev, vsi dostopi na naš ljubljanski Rigi — Šmarno goro ter pota v okolici novega doma ua Polževem so bili na novo zaznamovani. — Precej živahna je bila tudi gradbena dejavnost. Društvo je začelo s preureditvijo Triglavskega doma na Kredarici, poleg tega pa ima v načrtu še povečanje koče pri Triglavskih jezerih in gradnjo tovorne žičnice od Savice do doma na Komna. Stroški so preračunani na več milijonov dinarjev. Plodno delo je opravil tudi alpinistični odsek, cigar člani so absol-virati kar 17 plezalnih vzponov najtežje VI.^ stopnje doma in v tujini. Razveseljiva ugotovitev, da pri vseh teh drznih vzponih mi bilo nobene nesreče niti padca, daje društvu oziroma odseku najboljše spričevalo o kvaliteti našega alpinizma. Po živahni razpravi je bil izvoljen domala prejšnji odbor. ODLOČEN POSEG V DELO JESENIŠKIH PLANINČEV Jeseniški plan raci in alpinisti sodijo nedvomno med najdelavnejše člane naše planinske organizacije. Na jubilejnem občnem zboru — to društvo deluje zdaj nič manj kakor 50 let — so mladi planinci in alpinisti odločno posegli v delo d rušiva ter vzHc nekaterim neumestnim ugovorom izvolili nov in mlad upravni odbor, o katerem so prepričani, da bo delo poživil in uemeril na plodnejšo poti Predvsem se bo novi odbor lotil okrepitve članstva po Številu, kajti dosedanjih 700 članov je za tako industrijsko središče odločno premalo. Med kovinarji na Jesenicah je treba prebuditi več idealizma in plemenitega tovarištva z gora, jeseniški planinci morajo izboljšati poslovanje v svojih planinskih posto- jankah, načelno pa se morajo sikrbod ozreti za mladim članstvom ter vključiti v svoje vrste cim več cicibanov, pionirjev in mladincev. Planinska organizacija naj se tesneje poveže ? taborniško, društvom prijateljev mladine in ostalimi organizacijami, ki jim je zaupana skrb za vzgojo dopuščajočega rodu. Prav gotovo bodo v ta namen koristno služila stroko vno-vzgojna predavanja, je pa še mz drugih prijemov, ki bodo lahko dosegli pravi propagandni učinek in pritegnili v vrste planincev še mnoge usto, ki danes — morda nevede in nehote — stojijo ob strani, 2. V PSanicf le dovoli snega To je za zgled Na naših Športnih igriščih Je bilo že od nekdaj precej nešportnih prizorov, največkrat na račun športnih nestrpnežev. Glede tega smo pri nas vsaj v zadnjem času precej napredovali. Kar je bilo pred leti že skoraj reden pojav, je zadnje čase le še redka izjema. Prav poseben napredek se je glede tega pokazal tudi v revirjih, kjer je bilo,kakor vemo, vedno precej vroče. K izboljšanju stvari v nogometu sta nedvomno mnogo prispevala boljši sodniški kader in globlja politična ter športna vzgoja vseh tistih, ki spremljajo športne dogodke. Svoj delež pri tem ima tudi naš tisk. Kljub temu pa se na športnih tekmovanjih le še pogosto čuje jo nešportni in nekulturni medklici na račun igralcev ali sodnikov, ki vzbujajo upravičeno ogorčenje treznih gledalcev. Da bi bila v bodoče odpravljena tudi ta poslednja grda razvada na športnih igriščih in bi se še popravila raven športne in j>olitične zavesti, bi morala osa športna društva tej vzgoji posvetiti poudarjeno pozornost. Zavoljo tega so v Zagorju pod okriljem upravnega odbora športnega društva ustanovili poseben pododbor, ki bo imel prav to nalogo, predvsem glede mladine. Ta pododbor bo skrbel za redne vzgojne sestanke, uspešnejšemu delu pa bodo koristili tudi zanimivi športni in drugi kulturni filmi. Kakor kaže, bodo v Zagorju imeli s to akcijo uspeh in želeti bi bilo* da bi se po tem zgledu Zagorjanov ravnala tudi ostala društva v Sloveniji. Če se bodo vsi športni funkcionarji potrudili za napredek vzgojnega dela, tedaj lahko ob podpori tiska pričakujemo, da bodo poslej športniki uživali pri množicah Še oečje zaupanje. Takrat bodo padle zadnje sence, ki še sedaj lebdijo nad našim Športnim življenjem. Cern Mestni zdravstveni dom Celje razpisuje 1 mesto zobarske asistentke na Javni zobni polikliniki v Celju. Pogoj je, da ima ustrezajočo strokovno šolo, ozir. absolviran tečaj zob. inštrumentark in da ima že preskrbljeno stanovanje v Celju. — Predpisane kolkovane prošnje je dostaviti do 15. marca 1954 na upravo Mestnega zdravstvenega doma v Celju. Bojazen, da r Planici ne ho snega, odpade! Včeraj se je vrnil iz Planice Ing. Bloudek in javil na sinočnji seji planiškega komiteja, da je padlo 10 cm novega snega in da ho 40 cm debela plast držala še dlje, ko samo do planiških tekem. Te velike mednarodne planiške prireditve, ki bo v dneh od 11.—14. t. m., se bodo, poleg že prijavljenih Norvežanov, Švedov, Fincev, Nemcev, Švicarjev in Jugoslovanov, udeležili tudi trije avstrijski skakalci. Brzojavno so se prijavili naš stari znanec in bivši planiški rekorder Brad! ter odlična tekmovalca Plank in Leodolter. Prijavljeni so tudi Francozi, ki pa imenskega seznama še niso poslali. Prireditev se bo oficieln« pričela šele v petek s poizkusnimi skoki na 100 m skakalnici, trening vseh udeležencev, ki so bodo zbrali v Planici že v sredo, pa bo v četrtek na 80 m skakalnici. V soboto in nedeljo bodo skoke na 100 m skakalnici ocenjevali. Pohitite z nakupom vstopnic, ki so vam na azpolago v vseh potovalnih uradih v Sloveniji. (Na sliki je pogled z vrha 100-metrske skakalnice.) Na Jahorini se je začelo «•••••■•• •••••«»#« •*••*••*• •••*••••* ••«••• Jahorina, 5. marca. Danes se je na Jahorini slovesno začelo prvo mednarodno smučarsko .prvenstvo armijskih reprezentanc držav Balkanskega pakta — Grčije, Turčije in Jugoslavije. Pred Domom JLA na Jahorini so se ob 10. uri pred slavnostno tribuno iz snega zbrale vse udeležene ekipe. Po odigranih vseh treh državnih himen je oficirje, podoficirje in vojake prijateljske grške in turške arma- V preostalih tekmah sedmega dne svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je Norveška premagala Švico 3:2, Švedska pa Nemčijo 4:0. V vodstvu je zdaj Kanada z 10 točkami, vender z odločno boljšo razliko v golih kakor SZ, ki ima enako število točk. Tekme v prvih šestih dneh je gledalo nad 60.000 gledalcev. Najboljši strelec doslej je Kanadčan Galand nato pa Ceha Bubnik in Danda ter Rus Bobrov. V veleslalomu za ženska na svetovnem prvenstvu v Aareu je zmagala Francozinja Schmitti pred Švicarko Berthodovo, Bur-rovo (ZDA) itd. V skupni oceni za kombinacijo po slalomu In-veleslalomu vodi prav tako Sshmit-hova pred Schopfeijevo, Bertho-dovo itd. TREME V Ljubljani je ob 7. uri znašal zračni pritisk 714,9 mm, temepera-tura zraka 8,2oc. najnižja vlaga 75%, oblačno, vidnost 15 km. Napoved za soboto, 6. III. 1954: Pretežno oblačno vreme z vmesnimi razjasnitvami in kratkotrajnimi padavinami, ki bodo v višjih legah v obliki snega. Temperatura bo rahlo padla. de ter JLA pozdravil generalpodpolkovnik Dušan Kveder, ki je poudaril, da to ni edina manifestacija med vsemi tremi državami in vsemi tremi armijami. Ta manifestacija tudi ne bo zadnja, ker lahko v tem delu Evrope zagotovimo mir samo s sodelovanjem po poti, po kateri so šle naše tri države. Na sporedu je bilo danes tekmovanje v teku na 15 km s streljanjem, v katerem nastopa po 6 tekmovalcev iz vsake ekipe. Prvi dve mesti so zasedli Jugoslovani, in sicer prvo kapetan Braco Sinko, medtem ko je bil najboljši Turek Osman Juce tretji, najboljši grški tekmovalec Paulidis Jo-anis pa šesti. Po današnjem prvem dnevu tekmovanju je zbrala JLA 40, Turčija' 20, Grčija pa 17 točk. Jutri skoki v Planici Smučarski klub »Enotnost« priredi v nedeljo 7. marca na 80 m skakalnici v Planici medklubsko skakalno tekmo za člane kat. I.—IV. po kategorizaciji za leto 1953/54. Pravico nastopa imajo nadalje še skakalci, ki so smeli nastopiti na letošnjem državnem prvenstvu. Prijave se sprejemajo v Domu v Planici v nedeljo do 9. ure zjutraj. • Odbojkarska reprezentanca potuje v Lisbono. v nedeljo potuje na Portugalsko naša državna odbojkarska reprezentanca, ki bo od 13. do 16. marca sodelovala tam na mednarodnem turnirju. Na tekmah bodo nastopale še Francija, Belgija in Portugalska. Dne 10. marca bodo naši igralci odigrali prijateljsko tekmo s Francijo v Bordeauxu. KUPČIJA S SMRTJO »Morda sle ga prej omamili z udarcem po glavi?« Biel je poskočil in začel s pestmi bobnati po mizi preiskovalnega sodnika: »Ne! Ne! Ne!« Ko je potem spet ležal na pogradu svoje celice in razmišljal o svojem položaju, ee mu je zdelo, da ta ni tako zelo brezizhoden. Kaj mu morejo dokazati? Potrebuje le dobrega odvetnika, nič več. Njihov očitek, da je ubil Mastocka, ga ni preplašil. Ta obtožba se mu je zdela od vseh najbolj smešna. Vedno znova 6i je dejal: Saj nimajo dokazov! Naj ga dbdolže česarkoli, dokazov nimajo. To je bila njegova tolažba. Dokler se ni prepričal, da tudi to ne drži... Bilo je po enem izmed številnih zaslišanj. Na Bielovi koščeni glavi so se lepili skuštrani in vlažni lasje. »Ničesar torej ne veste?« je vprašal preiskovalni sodnik. »Ničesar o Maetockovi smrti, ničesar o ključih in tudi ničesar — o denarju?« Biel je bil preveč izčrpan, da bi bil slišal poudarek, ki je tvrael iz zadnjega vprašanja. Topo je odkimal. Ko bi fa že postili pri miru! Bil je «k» utrujen. Zadaj 60 se odprla vrata. Ni se zmenil za to. V preteklih dneh se je naučil koncentrirati svoje misli na najvažnejše: na zasliševanje. »In če vam lahko dokažem, da nekaj veste?« je vprašal sodnik. Biel ee je prebudil. »Tega ne morete!« je planil pokonci. »Obrnite se,« je dejal sodnik, »in videli boste, da morem.« Biel ee je obrnil. Bilo je, kakor da ga je za tilnik zgrabila ledeno mrzla roka. To je bil konec! Za njim je stal moški iz Möhlstrasse, tisti, z rumenim obrazom in z zamazanimi zobmi. Predrzno in porogljivo se mu je režal. Biel je prestrašeno strmel v rumeni, režeči se obraz. Obšel ga je smrten strah. Preiskovalni sodnik se je sklonil nekoliko naprej. V kotičkih ust se mu je zrcalil vsevedni smehljaj. »Pridite bliže,« je dejal onemu z rumenim obrazom. Nato se je obrnil k Biel n. »Saj se vendar poznata, ali ne?« Biel si je z jezikom oblizal suhe ustnice. Nemo je odkimal. »Pač,« je dejal preiskovalni sodnik. «»Če dovolite, vam bom nekoliko osvežil spomin.« Počakal je in pogledal Biela. Biel je požiral sline. Oni vendar ni mogel izdati, kaj ee je zgodilo v Miinchemu! S tem bi vendar Škodoval samemu sebi! »Spoznala sta se v Miinchenu, ali ne?« je rekel sodnik. Biel ni odgovoril. Moral je biti previden, zelo previden. Sodnik »e je obrnil k rumen občmežu. Ta je prikimal in se n« široke zarežal: »Do, gospod predsednik.« Preiskovalni. sodnik je ostal ob tem nenavadnem nagovoru resed. »Se zdaj spominjate?« je vprašal Biela. Biel je zakrknjeno molčal. Molčal je tudi še potem, ko je oni povedal vso zgodbo njunega srečanja od začetka pa do dogovora glede listin. »Ali ste potem listine priskrbeli?« Rumenoličnež se je zarežal in odkimal. »Ali morete priskrbeti takšne listine?« je vprašal preiskovalni sodnik. Rumenoličnež je zopet zmajal z glavo. »Torej sploh niste nameravali priskrbeti listin?« Oni je odkimal z glavo in se režal. »Zakaj pa ste potem sploh raspravljali z njim?« Spet režanje. »Upali ste na predplačilo, ali ne? Hoteli ste priti zastonj do denarja. Torej — pripovedujte, kako ste to napravili!« Biel je prisluhnil. Če bo oni povedal resnico, bo sam sebe obtožil ropa. Toda tokrat oni ni povedal resnice. Pripovedoval je zgodbo, ki je bila Bieflk čisto nova. Pravil je, da mu je Biel izročil denar prostovoljno kot predplačilo, kakor je že namignil preiskovalni sodnik. Bila je zapletena, malo verjetna «godba. Toda kazalo je, da ji sodnik verjame. Biel se j« ugrizniti v ustnico. Ničesar ni smel po- vedati. Monad teoTOrtf — molčati in «anikaiti, če se je hotel rešiti. »Tri tisoč mark ste sprejeli?« je vprašal preiskovalni sodnik. »Da, gospod predsednik.«