Št. 12 (14.408) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 . GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SREDA, 13. JANUARJA 1993 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sprememba zakona o mamilih KUVAJT / TRETJI1 VDOR IRAČANOV Bo OZN poslala dodatne sile? Sodam se ne ozira na razne opomine _______LJUBLJANA_____ Janezu Drnovšku zaupali mandat za sestavo vlade Koalicije za sedaj še ni Vojmir Tavčar RIM - Zaradi uži-V^nia drog narkoman odslej ne bo več zaprt, j 0 je sklenila včeraj vlada, ki se je sestala Pod predsedstvom Giu-lana Amata in z zakonskim odlokom sPremenila sporni zakon Jervolino-Vassal-11 o narkomaniji. S sPremembo doslej Veljavnega normativa 0 narkoman zaradi uživanja mamil izpostavljen samo administrativnim sankcijam, Medtem ko ostanejo v veljavi stroge kazni za razpečevalce drog. Poleg tega je vlada ua veerajgnji seji odo-rda zakonski predlog, 'U dodeljuje ministrstvu za industrijo osebje uiinistrstva za državne soudeležbe in s tem dejansko ukinja to mi-uistrstvo, ter zakonski Predlog, ki predpisuje VeCjo prozornost v sestavu družbenikov delfskih družb. Strukturo zakonskega osnutka je Predlagal notranji mi-Uister Nicola Mancino, ujegov ciij pa je pre. Prečiti kriminalu, da bi Se skril za družbe in Podjetja ter na ta način rzpiral umazan denar. Dva od včerajšnjih ukrepov in sicer odlok 0 drogi in osnutek o odpravi minstrstva za državne soudeležbe sPrejemata teze pobud-Uikov dveh referendumov, ki jih vlada skuša uko « razminirati«. Med ukrepi je bil uajbolj pričakovan zakonski odlok o uživanju mamil, ki krepko spreminja osnovno usmeritev doslej , veljavnega zakona Jer-volino-Vassalli. Ta zakon je bil sprejet leta 1990 med ostrimi polemikami. Do tedaj veljavni pojem »skromne količine« je zamenjal s«popreCno dnevno dozo«, ki jo je določalo minstrstvo, ob tem pa uvedel zaporne kazni za tiste narkomane, ki so jih preiskovalci zasačili z večjo količino mamila, kot je bila »poprečna dnevna doza«, saj je bil uživalec v takem primeru avtomatično proglašen za razpečevalca. Na ta način je zakon odprl vrata zapora za desetine in desetine narkomanov, ni pa dosegel velikih uspehov v boju zoper narkomanijo. Po dveletni izkušnji se Italija torej spet vrača k večji tolerantnosti do narkomanov, zoper katere so spet predvidene samo administrativne sankcije kot so odvzem vozniškega dovoljenja, odvzem potnega lista ali orožnega lista. Obenem pa zakonski odlok krepi preventivo in daje večje pristojnosti observatoriju za pojav drog, uvaja »občanovo okence«, ki bo nudilo informacije o strukturah, ki pomagajo pri zdravljenju narkomanov, poenoti vsedržavni sklad za boj proti drogi in ustanavlja opeativno jedro, ki bo preverjalo uresničevanje pobud. ..; . , .; ; KUVAJT - Včeraj so IraCani že tretjič v treh dneh vdrli na kuvajtsko ozemlje in iz svojih nekdanjih oporišč odpeljali, kar so našli in seveda tudi vojaško opremo. Tudi tokrat niso zaprosili sil OZN za dovoljenje, da smejo preko meje: ta zahteva je namreč po tolmačenju Iraka "nečastna". Kot je izjavil glasnik opazovalcev OZN na tistem področju Abdel La-tif Kabbaj, je približno 150 mož v civilnih oblekah vCeraj kratkoma-lo razstavilo nekdanje morsko oporišče in brez nikakršnega obzira do prisotnosti predstavnikov OZN odpeljalo, kar se je odpeljati dalo, vključno z električnimi kabli in podobnim. Medtem je Varnostni svet OZN ponovno strogo opomnil Irak, naj ne izziva in naj spoštuje resolucije OZN. V besedilu, ki so ga odobrili po precej dolgi razpravi, je Varnostni svet generalnemu tajniku OZN Bou-trosu Ghaliju poveril nalogo, naj prouči možnosti o skorajšnji okrepitvi sil v Kuvajtu. Stališče, ki ga je včeraj zavzel Varnostni svet OZN, ni obvezujoče, ker ne gre za resolucijo. Zato številni opazovalci menijo, da ne bo dosegel večjega učinka od dosedanjih opominov, ker ne predvideva posebnih sankcij proti Iraku. Vsekakor tudi to besedilo ostro obsoja Sadamovo poCetje, ki ga pripisuje nuji diktatorja, da si v notranjosti države utrdi položaj. Nadalje z zadnjim stališčem OZN poziva Irak, naj silam OZN (Unikom) nemudoma vrne orožje in strelivo, ki so ju odnesli iz Kuvajta med zadnjimi vdori, zato da ju v skladu z odločitvami OZN uničijo. V zaključnem delu teksta pa OZN Iraku postavlja zahtevo po tvornem sodelovanju s silami Unikoma in agencijami OZN, zato da bi vzpostavili pogoje o prekinitvi ognja. In ob koncu še enkrat grožnja o "hudih posledicah". Ivanka Mihelčič, Tanja Starič, Majda Vukelič Poslanci državnega zbora so včeraj z 48 glasovi ZA tudi uradno zaupali mandatarstvo dosedanjemu predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, pred tem pa so izglasovali tudi predloženi zakon o vladi. Poslej bo ta vlada štela največ 18 elanov: ministrskega predsednika, 15 ministrov in morebitna dva ministra brez listnice. Gre za naslednja ministrstva: za delo, družino in socialne zadeve, za ekonomske odnose in razvoj, za finance, za gospodarske dejavnosti, za kmetijstvo in gozdarstvo, za kulturo, za znanost in tehnologijo, za notranje zadeve, za obrambo, za okolje in prostor, za pravosodje, za promet in zveze, za šolstvo in šport, za zdravstvo ter za zunanje zadeve. Nekatera sedanja ministrstva (vlada je doslej štela 27 elanov) bodo preimenovana v vladne organe. Vse kaže, da bo takšna usoda doletela tudi ministrstvo za Slovence po svetu. Pred volitvami mandatarja pa je poslancem državnega zbora spregovoril kandidat Janez Drnovšek. »Razmerje glasov v parlamentu je takšno, da bo imela vsaka nadaljnja kandidatura precej manj možnosti za uspeh, in s tem bi se močno približali novim predčasnim volitvam. Politična nestabilnost je kjerkoli v svetu namreč zelo slabo znamenje za gospodarske napovedi, «je še dejal. Sicer je Janez Drnovšek še pred poslanskim glasovanjem izjavil zaRepubli-ko, da še vedno obstaja možnost, da bi se v novo vlado vključila tako SKD kot ZL. To ne bi bila velika koalicija, saj bi LDS podpisala ločeni pogodbi z obema partnericama. Slo naj bi torej za neke vrste »ločeni sporazum«. Čeprav so pogajanja med SKD in LDS o podpisu koalicijske pogodbe trajala veC ur, obe stranki še nista podpisali nobenega dogovora. Drnovšek pa je po izvolitvi v državnem zboru izjavil, da ni presenečen, ker je dobil manj glasov, kot je bilo pričakovati. 2e dejstvu, da je bil izvoljen, Čeprav ni podpisal nobenega dogovora, je zelo spodbudno, zato bo verjetno že v petek po seji državnega sveta lahko objavil predlog nove vlade. Poslanci državnega zbora pa so včeraj sprejeli tudi zakon o Članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem monetarnem skladu in zakon o vpisu in vplačilu delnic v delniški kapital Evropske banke za obnovo in razvoj. Sprejeli so tudi spremembe zakonov o de-, lavcih in funkcionarjih v državnih organih, pozno sinoči pa tudi dodatni sklep, s katerimso naložil vladi, da do naslednje seje pripravi predlog zakona, s katerim bi posebej uredili problematiko plač sodnikov ustavnega sodišča. Na seji so sicer imenovali tudi nekaj začasnih komisij zbora, razrešili Francko Strmole-Hlastec z mesta predsednice Vrhovnega sodišča Slovenije ter imenovali Bogomirja Kosa za namestnika guvernerja in Andreja Ranta za viceguvernerja Banke Slovenije. Volitve tretjega podpredsednika državnega zbora pa so preložili. ZAGREB Slovensko-hrvaška meja ni sporna ‘Bližn Uv sta v sh povz: °gorcenj §°dku: bile Votil S, Rudolf, Ske drž vprašan !°' Rud le Petrih.. dno o vPras< feni, litev do ot % i rov c hrva Piranski zaliv iz zraka - prizorišče pogostih incidentov ŽENEVA / POGAJANJA O BOSNI IN HERCEGOVINI Karadžič za mirovni načrt Potem ko so nekatere zahodne države že napovedale ostre ukrepe proti Srbom, je Karadžič izjavil, da sprejema načrt razdelitve BiH ŽENEVA - »Zato, ker si srbski narod želi miru v Bosni in Hercegovini in zato, ker so pri tem vztrajali predsedniki Cosič, Miloševič in Bulatovič, se predsednik Republike Srbske Radovan Karadžič strinja s predlaganimi ustavnimi načeli za BiH.« V uradnem sporočilu, ki so ga novinarjem v Ženevi v torek zvečer razdelili Karadžičevi spremljevalci, je zapisanih veliko Ce-jev: bosanski Srbi sprejemajo mirovni predlog posrednikov Vancea in Owna, Ce jim bo ta zagotovil popolno enakopravnost kot ustavnemu narodu, Ce se bodo z njim strinjali vsi trije bosanski narodi, Ce bodo srbski interesi spoštovani v pogajanjih in Ce bo načrt v sedmih dneh odobrila tudi skupščina bosanskih Srbov. Kljub temu pa je Ka-radžičevo strinjanje z mirovnim načrtom, potem ko ga je ves torek kljub posredovanjem Cyrusa Vancea in lorda Owna odločno zavračal, velika sprememba v ženevskih mirovnih pogajanjih o povojni ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine. KaradžiCev naCelni pristanek na deset avtonomnih enot v mednarodno suvereni Bosni in Hercegovini niti ni tako presenetljiv, Čeprav je voditelj bosanskih Srbov ves Cas drugega kroga ženevskih pogajanj zahteval enotno srbsko državo v BiH in koridor z matično državo Srbijo. Številne zahodne države so namreč zagrozile, da bodo resno razmislile o vojaškem posredovanju, Ce bodo bosanski Srbi uničili ženevska pogajanja. Najbolj odločno je o zahodnih vojaških okrepitvah v Bosni in Hercegovini govoril britanski ministrski predsednik Major. Britanske vojake iz sil Združenih narodov so namreC v Bosni že nekajkrat napadli srbski uporniki. Usoda mirovnega načrta Cyrusa Vancea in lorda Ovvna, posrednikov OZN in Evropske skupnosti, pa kljub Karadžičevemu pristanku še ni popolno- ma jasna.-Ne samo zato, ker voditelj bosanskih Srbov zahteva tudi potrditev svojega samoimeno-vanega parlamenta. V nadaljevanju ženevskih pogajanj se morajo Srbi, Hrvati in Bošnjaki dogovoriti še o razmejitvi desetih avtonomnih območij, saj Vanče in Owen nista narisala zemljevidov. Opazovalci pričakujejo veliko pripomb predvsem od bosanskega predsednika Alija Izetbegoviča, pa tudi od bosanskih Srbov, ki bodo najbrž hoteli dobiti zase ugodnejšo razdelitev Bosne in Hercegovine. Poleg tega Radovan Karadžič v torek do poznih večernih ur mirovnim posrednikom še ni tudi uradno poslal dokumenta, s katerim bosanski Srbi pristajajo na Vanceov in Ovmov mirovni naCrt. V intervjuju za beograjski radio pa je Karadžič v torek zvečer izjavil, da se ni odrekel prizadevanjem za suverenost. Srbska država v BiH obstaja kljub Ženevi, je dejal Karadžič. (Agencije) Voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič m DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Pred klestenjem gorskih skupnosti v deželi F J K? Deželni odbornik Barnaba je orisal pristojni svetovalski komisiji zakonski osnutek, ki predvideva zredčitev gorskih skupnosti z enajst na šest, pri čemer naj bi Kraška gorska skupnost zajemala samo še tri občine. ....................stran 4.. Prof. Guido Miglia o mejnih krajih in še marsičem S tržaškim razumnikom istrskega porekla Gui-dom Miglio smo se pogovorili o preteklosti, sedanjosti in bodočnosti Italije, Trsta in obeh manjšin, ki naseljujeta tukajšnje mejno območje. ....................stran 5.. Naravovarstveniki o upepeljevalniku v Trstu Naravovarstveniki so na včerajšnji tiskovni konferenci ostro ožigosali dogajanje v zvezi z gradnjo novega upepeljevalnika, ki naj bi »sežigal denar« davkoplačevalcev, še pred-no so ga sploh spravili v pogon. .. 1 ..............stran 5.. Predlog šolskega skrbnika o združevanju ravnateljstev Hladna prha za slovensko šolstvo na Tržaškem. Tržaški šolski skrbnik je izdelal predlog o takoimenovani »racionalizaciji« šolskega omrežja, ki med drugim predvideva združevanje didaktičnih ravnateljstev in ravnateljstev srednjih šol. Po tem predlogu naj bi združili slovenski didaktični ravnateljstvi Sv. Ivan in Sv. Jakob v skupno mestno ravnateljstvo, opensko nižjo srednjo šolo Kosovel naj bi združili s proseško šolo Levstik, šentjakobsko nižjo srednjo šolo Cankar pa z rojansko šolo Erjavec. ....................stran6... Gorica: manj prebivalcev Nižanje števila prebivalcev v Gorici se je nadaljevalo tudi v letu 1992, čeprav nekoliko manj izrazito. Ob koncu leta so kljub temu našteli 82 prebivalcev manj. Podatki pa še niso dokončni. ....................stran 8.. Tanker se je razbil Tanker Braer se je včeraj dokončno razbil na 4 dele in sleherno upanje, da bi na kakršenkoli način preprečili razlitje 85 tisoč ton nafte v morje je tako spodletelo. V tankerju ostaja samo še nekaj sto ton. Evropska skupnost je že dodelila prvo denarno pomoč za prizadete kraje. ......................stran 16... Od danes v Trstu Alpe Adria Cinema Danes se v tržaških kinodvoranah Excelsior začenja že četrta mednarodna prireditev Alpe Adria Cinema. Uradni začetek bo namenjen poljski filmski produkciji zadnjih let, medtem ko se bodo v tako imenovanem uradnem' programu predstavili avtorji držav in dežel Alpe-Jadrana. Ob filmski bo predstavljena tudi video produkcija, med sodelujočimi pa je tudi več avtorjev iz Slovenije in Hrvaške. ......................stran 20... KOMENTAR Za načela, pa tudi za denar Boštjan Lajovic Učiteljem oziroma pedagoškim delavcem, Ce smo natančni, je dokončno prekipelo. Z napovedjo tridnevne stavke sporočajo, da jim je dovolj večnih obljub, češ, potrpite, saj bo bolje, vi vendar ne morete stavkati. Ce dobro premislimo, je v nas res Se vedno zelo živa predstava o učitelju kot družbenopolitičnem delavcu, kot »vojaku revolucije« in kar je Se bilo samoupravnih izumov, ki so skušali šolstvo umestiti v »sfero posebnega družbenega pomena«. Da ne bo nesporazuma: šolstvo oziroma njegov končni produkt- znanje, je res vredno posebne pozornosti države, vendar ne le z obljubami. Teh je že bilo dovolj, zato hočejo sindikati preprosto denar, ki jim pripada. Država je tokrat naletela na močnega partnerja, ki je hitro dojel pravila in možnosti pobtične igre. Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije združuje preko 30 000 Solnikov, med njimi pa tudi preko 5000 vzgojiteljic in vzgojiteljev v vrtcih, kar mu daje Se posebno moč. Ce stavkajo v šolah, življenje Se nekako teče dalje, če pa se tega lotijo v vrtcih, je zadeva mnogo bolj nerodna, saj vsi vendar nimamo babic, da bi skrbele za nase otroke. Z ignorantsko držo si vlada dela slabo uslugo, hkrati pa spravlja v neroden položaj tudi šolskega ministra Slavka Gabra, ki si je s preudarno politiko uspel pridobiti ugled in zaupanje med šolniki. Težko bi sicer zanikali številna prizadevanja za izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva (nazivi, višji količniki, itd.) vendar v demokraciji »minister le toliko velja, kolikor plača«. Napovedana stavka obeta, da se bosta vrednotenje in položaj šolstva res začela spreminjati, zato bi bila škoda, če bi se sindikati še enkrat zadovoljib z obljubami. Rešitev je namreč blizu: država naj se odloči in z nacionalnim programom (ki ga že dolgo pričakujemo) pove, koliko in kakšno Šolstvo hoče in ga je pripravljena plačati, Solniki pa bodo to uresničili. Preprosto, kajne? In pošteno! Senik v Zadnjici (Foto: J. Čop) POGLED Najti drugačne oblike v drugačnih razmerah Peter Božic Zahod in ZDA v primeru Evrope le ponavljata politiko katastrofe Zalivske vojne. Tako kot bi ZDA lahko preprečile zasedbo Kuvajta, tako bi lahko oba partnerja v primeru Srbije storila enako. Bushu velika in odmevna vojna zmaga v Zalivu ni prav nič pomagala, tako kot ni obema partnerjema za zdaj prav nič pomagalo ustoličevanje ne prvega ne drugega Markoviča (ahas Paniča), s katerim sta želela ohraniti gospodarski kompleks nekdanje Juglslavi-je (in v njem seveda svoje interese), torej tudi politični status quo s kozmetičnimi popravki, ki jih je s svojimi navideznimi demokratičnimi metamorfozami dolgo produciral Miloševič. Na vprašanje, ali gre v bistvu res za celovit interes svetovnih multinacionalk, ki (vsaj kar zadeva majhne in nerazvite dežele), igrajo najbolj odločilno vlogo, ali pa gre za povsem napačne analize stanja in dejanskih vsebin območja nekdanje Jugoslavije in zdaj predvsem Srbije, lahko Se vedno odgovorimo le hipotetično. Dogajanje je tako kontroverzno, da se lahko samo nagibamo k eni ali drugi tezi. Mislim, da je pravzaprav res oboje, kajti resnica je zmeraj večplastna. Ce je torej prva teza resnična, je vsaj v enaki meri ali pa bolj resnična naivnost obeh svetovnih partnerjev, ki vidita svet samo skozi svojo optiko. Za kaj gre? Gre preprosto za naivnost, da lahko režim v Srbiji zlomita embargo in gospodarska blokada. Odločitev za blokado izhaja iz napačne predpostavke, da je mogoče z ukinitvijo socrealistične strukture gospodarstva bistveno načeti sistem, ki naj bi se sesul na njegovih ruševinah. To bi se nedvomno zgodilo, če bi na enak način blokirali katero koli zahodno strukturo katere koli razvite države, kjer je že zdavnaj brez sledu izginil celo spomin na primitivno samozadostno naturalno gospodarstvo. Srbija, ki v nasprotju s Slovenijo ne pozna poli-centrizma in urbanizacije, ki je pri nas zajela vse nekdanje podeželje, več kot na dveh tretjinah svojega ozemlja že ves čas ohranja naturalno primitivno gospodarstvo. Relativno visoka razvitost je skoncentrirana samo v nekaj največjih mestih, ki so v kratkem obdobju celo podeseterila število svojega prebivalstva. Na dveh tretjinah tega ozemlja se večina ljudi oblači v domače sukno, ovčjo volno in opanke, kuha milo iz bukovega pepela in ovčjega olja, lahko sveti samo s terpentinom, hladilniki in televizijski aparati pa so samo zanemarljiv zunanji pojav. Ce naj bom nazoren:oglejte si ljubljanska »barakarska« naselja, kjer iz lepenka-stih hišic štrlijo antene, pred njimi pa stojijo ju-gorolsrojsi. Teh dveh tretjin z embargom sploh niso mogli prizadeti, saj njihovega življenjskega standarda ni mogoče znižati. Ti dve tretjini sta tudi volilno telo Miloševiča in njegova suita se je na 8. seji, ko je izvedel svoj znani puč, rekrutirala prav iz te populacije. Poglavitna pomota, ki jo zganja evrocentrizem, je, da kulturo enači z civilizacijskimi standardi. Višje in nižje splošne kulture ni, kultura je ena in nima ne svojih vrhov ne padcev. Razlikuje se samo po svojih temeljnih vrednotah in po tem, koliko jih lahko katera vgradi v civilizacijske standarde in kako jih katera slabo prenaša. Za islam vemo, da jih slabo, za srbsko pravoslavje bo najbrž veljalo isto, saj sicer ne bi bilo te vojne, pa tudi pomilovanja Slovencev ne. Ta dvetretinj-ski (večinski) del javnosti misli (drugi morda samo na skrivaj), da smo se Slovenci odpovedali svoji identiteti in se prodali Evropi. Naša identiteta pa je južnoslovan- ska, torej jugoslovanska in pravzaprav srbska. Srbski etnocentrizem, kakršen se kaže do tako tujih kultur, kot sta islam in prvoslavje, je enak evrocentrizmu. Srbija se je uprla, torej izgubi svoje identitete in kulture. Kaj pa, če je to celo res? Enako res kot tedaj, ko gre za islam? Dejstvo je namreč, da je razpad Jugoslavije v obliki te vojne ukinitev kardelizaci-je, saj je Kardeljev komunizem in njegov »razvoj« zgolj radikalna sekularizacija socialistične ideologije, ki je tipičen fenomen evropske civilizacije. To vsaj za jugoslovanski prostor zagotovo velja. Iz tega kaže potegniti samo še en zaključek. Tudi z vojaško intervencijo se Zahod ni odrekel svojemu globalnemu interesu, ki pomeni samo zanj najugodnejšo modifikacijo jugoslovanskega ekonomskega kompleksa, kamor sodijo vse ju-godežele na tej strani Karavank. Prek vojaške intervencije, če bo do nje prišlo, bo Zahod iskal možnost za ustoličenje Markoviča III. Samo to in nič drugega bo cilj te intervenicje. To nam mora biti jasno, še bolj pa našim politikom in strankam, namreč, da je edini in najbolj relavan-tni naconalni in državni interes integracija (in sicer povsem pragmatična) Slovenije v Evropo. Samo po tem se bo merila vsaka državna politika katere koli vladne koalicije. Za tako integracijo se mi zdi bistveno nujno upoštevanje interesa Zahoda, da mora biti Slovenija kot država pripravljena na vsakršno aktivno vlogo na tem območju. Takšno, ki ne škodi naši samostojnosti v razmerju do delov nekdanje Jugoslavije. Paradoks te zgodbe je v tem, da Zahod v bistvu postavlja pogoj za našo integracijo v Evropo, in sicer, da smo sami inte-gratorji območja, o katerem govorim ves čas. Ker na skupne oblike, državne in politične, ni mogoče pristati nikoli več, moramo biti toliko inovativni, da bomo našli drugačne v drugačnih razmerah. Sicer z našo evropsko integacijo še dolgo ne bo nič in nevarnost, ki nam grozi, je realna. Namreč ta, da bodo naše meje samo formalnost, za nas pa bodo veljali isti normativi Zahoda kot za dvetretinjsko Srbijo z naturalnim gospodarstvom. Prvo znamenje za to je že tu. V načinu povezovanja prevzema Slovenija v Evropi samo jugoslovansko dediščino. Enake norme in enaki pogoji, kot jih je imela Jugolsavi-ja v ES. Ali nam to ne pove dovolj? GLOSA POŠTA Ne pred pragom Republika trka na vaša vrata. Vsako jutro, tudi ob nedeljah. To je prvi stavek reklame, ki jo objavljate v vašem dnevniku. In je res dober. Vendar zakaj... in dobili ga boste vsako jutro pred vašim pragom... Ta del, »pred vašim pragom«, podre pri številnih potencialnih naročnikih pozitiven učinek reklame. Zakaj? Niti tisti naročniki, ki stanujejo po stolpnicah, ga ne žebjo pred pragom, pred vrati, na hodniku. Se manj pa tisti, ki stanujejo po podobnih naseljih, kot so Murgle. Gotovo nekaj tisoč stanovalcev. Vsak od njih se zgrozi nad dostavo (razvado!) časopisa na način, kot ga prikazujejo filmi iz Kalifornije, kjer nedobudni dostavljači drvijo s svojimi »biki« in mečejo časopise kar med vožnjo s ceste na travo, pred prag, ali kamorkoli pač, v smeri hiše. V Kaliforniji je sončno tudi pozimi, če pa slučajno dežuje, kolesarski raznašale! počakajo, da preneha in tako časnik po pravilu nikoli ne konča na mokrem pred hišo. V Ljubljani posnemajo način dostave iz filmov. Le da (skoraj po pravilu) pri nas ti časniki končajo na mokrem, v luži, v blatu, kdaj tudi v pasjih iztrebkih - ob (ne) švedskih raz(na) vadah naših lastnikov psov. Tudi Republiko sem že videl ležati razmočeno pred vhodnimi vrati v naselju Murgle. Časnik je blago. Republika je dober izdelek, dobro blago. Ce je vreden truda za pisanje, urejanje, tiskanje, reklamo, truda za razvejano, dobro organizirano distribucijsko mrežo, kot jo je vzpostavila Republika, je vreden branja in torej vreden primerne dostave tudi v bolj zahtevnih primerih, ter tako tistega denarja, ki ga zanj plača kupec - naročnik. Ni torej dvoma, da sta pri časnikih dostava in prezentacija vredna pravega truda, tudi za manjše, takorekoč neznatno povečanje števila izvodov. V tem se odraža resnična skrb, resnost, prizadevnost tudi v podrobnostih in pravi odnos do kupca.To pa je potem tudi izredna referenca verodostojnosti za tiste časnike, ki jo znajo na prav način in ob pravem času valorizirati. (Dodaten slogan, za dobro učinkovito reklamo!). Tudi negovanje imidža. Ko boste «... pred vašim pragom ...« zamenjali z, ali dodali obvezujoči »... v vasem poštnem nabiralniku ...«, bom Republiko naročil (ne le) tudi jaz! (Res je, da bom moral potem poiskati nov izgovor za jutranji sprehod.) Milan Seme, ■___ J i • -e- Miha Naglic -remara ste že slišali, FVI kako se je Joža -L XI Cop, alpinist, žele-zar in vmes še Človek dobre volje, svoj čas pohvalil, da je ležal v Luknji in gledal v Zadnjico. Za nepoučene: mislil je na prelaz pod Triglavom in na dolino, ki se z njega spušča v Trento - in ne na predele, ki se v izgovorjavi glasijo enako, pišejo pa z malo začetnico... Tk tq Čopovo prispodo-I bo sem se spomnil X XI ob gledanju Omizja (TVS, 5. 1. 1993), kjer so govorili o sporni gradnji male elektrarne na Kraj-carici v dolini Zadnjice ter o varstvu naravne dediščine. Soočili so se predstavniki Trente in različnih oblastev, ki bdijo nad njo. Njih stališča so bila zelo različna, še naj- bolj pa sta si nasprotovala dr. Miha Jazbinšek, minister za varstvo okolja in urejanje prostora, in dr. Zdravko Kravanja, zdravnik v Trenti in Trentar po rodu. Prvi je trdil, da gre pri vsem skupaj predvsem za doktrino, ki je (še) nimamo in zato ne moremo uskladiti svojih ravnanj, drugi pa, da je treba izhajati iz človeka, od Trentarja, ki hoče še naprej živeti v svoji dolini in mora zato posegati v svoje naravno okolje. Ob moderaciji Boruta Mencingerja se je nato izkazalo, da imate oba po svoje prav in da gre predvsem za to, kako najtir skupni jezik in ga nato izpričati v dejanjih. -jk trednarodna nara-|\ /I vovarstvena dok-X V Juri na razlikuje med naravno in kulturno krajino, med prvobitno in med tisto, ki jo sooblikuje človek. Za kulturno krajino je najboljše, če so v njej uravnovešeni trije vidiki: » prigobitveno-poselitveni, ekološki in kulturni, kar pomeni, da je gospodarsko učinkovita, da je prežeta z naravnimi prvinami in da izkazuje skladno podobo« (Dušan Ogrin). Prvi od teh vidikov zadeva Trentarje, drugi nas vse, tretji, žal, le nekatere med nami. Neokrnjena narava je resda lepa že sama po sebi. A kaj, ko je ni več! Narava, v katero posega človek, pa postane s tem predmet estetike presoje: posledice našega ravnanja so lahko lepe ali pa grde. j—zadnjica ima potem-/ takem tudi svojo I Imodroslovno razsežnost. Ze Marx je trdil, da prvobitne narave pravzaprav nikjer več ni; razen morda na avstralskih koralnih otokih v nastajanju. Jo je v današnji Sloveniji še kaj? Marsikateri planinec, ki hodi po Triglavskem narodnem parku, se niti ne zaveda, da so macesni, ki jih občuduje, porasli nekdanje gorske pašnike. Taisti planinec tudi sam obremenjuje »prvobitno« naravo, čeprav je ne izkorišča. Kisli dež, ki ga pr-vzročajo izpuhi našega delovanja, pa pada tudi na najbolj nedostopne police v previsnih stenah. In še dejstvo iz ne tako davne zgodovine: soška fronta in utrjevanje pred njo sta v prvi svetovni vojni dolino Soče tako opu-stočili, da je govorjenje o njeni prvobitnosti naravnost smešno. Premišljen poseg v dober kilometer struge Krajcarice je v primerjavi z vsem tistim, kar se je nekoč dogajalo v Posočju, zanemarljiv. * dministrativno LA onemogočanje ra-JL X.zvojnih prizadevanj preostalih Trenta-rjav je po vsem tistem, kar sta po vsej Sloveniji povzročili kapitalistična in boljševiška »doktrina«, navadno licemerje. Po eni strani sta spodbujali strahotno nasilje nad na- ravo, po drugi pa sta si omislili nekakšne rezervate, v katere so nato zahajali predstavniki kapitala in ljudstva lovit in počivat. Prebivalci teh rezervatov pa so sami postali (nezaščitena) vrsta, ki izumira. -ra čel a stroke so (-I pr e) pogosto v slu-X XI žbi vsakokratne politike in (pre) visoko nad interesi ljudi. Res ne moremo drugače, kot da svojo načelnost zapiramo v (naravne) rezervate? Je ne bi raje izkazali tam, kjer živimo in delamo, vsak pred svojim pragom? In ne nazadnje: bo (filozofski) razgled iz Luknje v Zadnjico kar razvrednoten, če si bodo Trentarji v njej (pod nadzorom stroke!) zgradili svojo elek-trarnico?! Trentarski grintavec, ki ga Kugy nikoli ni našel. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. slovenski pripovednik, rojen na današnji dan leta 1904, ki se je uveljavil tudi kot mladinski pisatelj (Bogomir, »Brkonja Celjus-tnik«), 8. nesebičnež, človekoljub, 10. podzemni žužkojed, 11. glavno mesto Češke, 12. pesniški polni stik, 14. ime dveh prelazov na Velebitu, 15. svetlikajoča se svilena tkanina, 17. vzdevek grškega bogataša Onassi-sa, 18. Zolajev roman, 20. kratica medvojne mednarodne organizacije, predhodnice ZN, 21. okrajšava za neznanca, 23. energijska stopnja atoma ali molekule, 25. sodnik v grškem mitološkem podzemlju, 27. angleško-irski pisatelj, ki je umrl na današnji dan leta 1941 (James, »Umetnikov mladostni portret«), 30. rejec psov, 32. izoblikovanje s sekanjem, 33. rimsko pristanišče v starem veku, 35. rimsko mitološko podzemlje, 36. švicarski jezikoslovec (Ferdinand de), 38. najbolj znano delo pisatelja pod 27. vodoravno. Navpično: 1. ime italijanskega opernega tenorista del Monaca, 2. ameriški filmski režiser (Robert, »MA-SH«), 3. začetnici avstrijskega lirika Trakla, 4. francosko-nemški dadaistični slikar, kipar in pesnik (Hans), 5. druga doba mezozoika v geološki zgodovini Zemlje, 6. vrsta antilope (iz črk LIANA), 7. bivališče nordijskih bogov azov, 9. čreslovina, 10. star izraz za krmo, 13. starogrški didaktični pesnik (iz črk TARA), 16. junak Vergilovega epa, 19. Trdinov literarni junak, 21. starorimski zgodovinar (Cornelius), 22. glavno mesto Bahamskih otokov, 24. indijsko mesto na Dekanu, Maisur, 26. starorimski lirik (iz črk LUTKA), 28. starorimska boginja poljedeljstva, 29. sovjetski filmski režiser (Nikolaj, »Pot v življenje«), 31. italijanski filmski režiser (Dino), 34. košarkarsko moštvo iz Rige, 3 7. originalna kratica za Združene države. Simon Bizjak MUZEJI Zakaj ni dobrih in slabih? Kljub številnim definicijam, kakšen bodi dober muzej, zahtevam »muzejskih strokovnjakov«, se zdi, da je eno samo merilo, ki ga je vredno upoštevati. Kenneth Hudson, največja evropska avtoriteta s področja muzeologije in predsednik komisije za podelitev nagrade »Evropski muzej leta«, je nekoč dejal: »Zame je dober muzej tisti, iz katerega odidem bolje razpoložen, kot sem vstopil.« In to je tudi edina resničnost, ki jo muzej ali galerija lahko ponudita obiskovalcu. Muzej je po svoji naravi nekaj zelo sterilnega, mrtvega in zaradi svoje vsebine obsojenega na propad. Muzeji so nastali zato, da bi varovali zaklade, ki so jih ustvarile človeške roke. Varujejo jih pred nasilnimi človeškimi rokami, uničevalci in neizprosnostjo časa. Muzeje bi zato lahko opredelili kot tampone med nasprotno si delujočimi človeškimi rokami: kreativnimi, konstruktivnimi in uničevalskimi, destruktivnimi. Tako kot bodo Robbov vodnjak preselili v novo Narodno galerijo, tako so nekoč preseljevali umetnine iz njihovega naravnega okolja v gole in puste sobane muzejev in galerij. Zato je edina stvar, ki muzej še povezuje z realnostjo, s svetom, ki se nenehno spreminja, njegov obiskovalec s svojimi občutji, čustvi in mislimi. Tako kot vsak razmišljujoč človek tudi vsak muzej potrebuje svoj feedback. Na vprašanja in dvome muzejev o njihovem obstoju lahko odgovori le obiskovalec. Muzeologija je le teorija, ki lahko samo opazuje, beleži in analizira, za obstoj muzejev pa je povsem nepomembna. (A. K.) ______ALI JE CESAR NAG? / KOMERCIALNO IN EZOTERIČNO_ Hrepenenje po izgubljeni nedolžnosti Filmi, televizija in elektronske podobe oblikujejo našo zavest! To je uues že dodobra zlizana Puhlica kulturnega novinarstva. Drugače kot kritiki jnnožiene zavesti, ki rscejo v uniformiranih uendih skrite pasti manipulacije s človeškimi že-jami in upanji, pa zago-y°rniki sodobne kulture imidžev trdijo, da je tisto, ar v poplavi podob osvobaja, prav možnost izbire. Odrešujoče naj bi no prav dejstvo, da lah-h° v globalnem supermarketu v skladu z našimi osebnimi potrebami izbiramo med množico različnih identitet, kakr-yne nam ponujajo mednarodne korporacije, ki Pazljivo bedijo nad oceanom podob in uravnavajo našo negotovo plovbo P° njem. Med valovi zgodb, podob in usod, ki v naše na Široko razprte oči pljuskajo s televizijskih ekranov, svetlikajočih se magazinov in s filmskih platen, lahko slehernik menda »svobodno izbira«, katera podoba mu bo prirasla k srcu in vplivala na njegov način čustvo-vanja, oblačenja in razmišljanja. Konec koncev se vsak sam odloči, ali si bo pustil rasti »ponijev rep« ali pa si bo obril glavo na balin. Po drugi strani pa še vedno lahko slišimo danes sicer že pojemajoči glas tradicionalnega razuma, ki pravi, da je naše dojemanje resničnosti že preveč nevarno odvisno od imidžev industrije zabave. Tako se resnobno pritožujejo profesorji (zlasti tisti z ameriških univerz), ki jim intelektualna tradicija kritične teorije družbe ni tuja. Morda imajo celo prav. Vendar sodobna filmska in televizijska imažerija nič manj odločilno ne vpliva na nastanek posameznikove identitete ob koncu našega težavnega stoletja, kot je bila za romantično zavest v prejšnjem stoletju odločilna tragična usoda mladega VVert-herja. Kakor so življenjsko pot nesrečno zaljubljenega, dramatično nedolžnega in zapeljivo nemočnega Goethejevega junaka nekoč vihamo posnemali mnogi brezimni mladeniči po vsej Evropi, tako danes z nič manjšo strastjo posnemamo heroje z Olimpa popularne godbe in filmske mitologije. Vendar se ti dve mitolo- Kevin Costner (Foto: arhiv) Aleš Debeljak, New York giji ne razlikujeta samo po Času, ampak tudi po intenzivnosti: strast je nemara res ista, vendar traja v dvajsetem stoletju bistveno manj časa. Vrtoglava hitrost, s katero se sodobni medijski bogovi porajajo in izginjajo, namreč dobro zrcali dva med seboj povezana procesa: z ekonomskega vidika si ta hitrost podaja roko z vedno večjo potrebo po nenehni produkciji novih imidžev, ki prinašajo vedno nove zaslužke, s kulturnega vidika pa uteleša neobstojnost (celuloidnega in elektronskega) medija, v katerem se medijski bogovi pojavljajo. Zato nam lahko razmišljanje o popularnosti -vzemimo naključni primer - magičnega realizma v romanih Latinske Amerike poleg vznemirljive zgodbe in junakov odkriva tudi problematično dediščino kolonializma in mešanja nasprotujočih si tradicij, ki segajo tako daleč nazaj, da so ti romani hkrati tudi odprto okno v burno zgodovino, merjeno v stoletjih. Pri filmu je drugače. Pozorni gledalec bo pri filmu lahko odkril le navezanost na stil preteklih desetletij in njegovo povezanost z moderno »tradicijo novega«, s katero kultura dvajsetega stoletja postaja za nas samoumevna zgodovina. Morda je prav v tem skrit poseben Car. Ker film ponavadi govori o fantazijah in resničnosti dvajsetega stoletja, s tem pa se neizogibno dotakne tudi lastnega otroštva, je ta gozd filmskih simbolov in mitoloških figur tako zelo zanimiv za postmodernega posameznika, ki za dolge romane nima vec Časa, pozornost pa mu, ker je odrastel ob logiki montaže in ob hitrem menjavanju gibljivih slik, po uri in pol dokončno uplahne. Dva filma, ki januarja odpirata filmsko sezono v Nevv Yorku, razkrivata hrepenenje devetdesetih po varnosti in zanesljivo- sti iz minulih časov na način, ki se zdi nadvse značilen za koketiranje filma z lastno zgodovino. Hkrati pa utelešata značilno naraščajočo potrebo po zasidranosti v tradicionalnih moralnih vrednotah ter jasni erotični etiki, kakršno nam lahko nemirna sodobnost ponuja le z največjo težavo, če nam jo sploh. Kevin Costner v filmu The Bodyguard in Mel Gibson v Forever Young namreC razgaljata neute-šljivo hrepenenje devetdesetih let, obsedenih s koncem hladne vojne, aidsom, razkrojem yup-pijevske subkulture, ločitvami kot načinom življenja in antifeminizmom: namreč hrepenenje po tem, da bi vendarle povrnili časi, ko je bila nedolžnost še vredna svojega imena; ko tradicija še ni pomenila psovke; ko romantični lepotec ni samo globoko strmel v oci svoje ljubljene, ampak tudi v trenutku obračunal z zlimi silami. Da se razumemo: filma sta sicer uspešni finačni zlati kuri, vendar se nanju že prej kot v enem letu ne bo razen redkih zagrizenih ekspertov spomnil nihče. Kljub svoji predvidljivosti pa vsebinska ambicija in smisel njunih sicer neprepričljivih pripovedi vendarle več kot nazorno kaže, kako pomembna mora biti za sodobnike velika iluzija o tem, da je bilo življenje v preteklosti bolj varno, zanesljivo in privlačno kakor danes. Kevin Costner v filmu, ki je bil pred sedemnajstimi leti napisan za Ste-va McQuina, igra redkobesednega in močnega telesnega stražarja, ki bi bil pripravljen tudi umreti za to, da bi zaščitil ljubljeno žensko. Mel Gibson igra preizkušenega pilota, ki iz obupa zaradi nesrečne usode svoje ljubljene pristane na nenavaden znanstveni eksperiment: da ga zamrznejo za pol stoletja. Po odmrznitvi kakor nepokvarjeni idol iz časov izgubljene ne- Mel Gibson (Foto: arhiv) dolžnosti iz »svojih« tridesetih prikoraka naravnost v devetdeseta: mlad, očarljiv, staromoden in kakor nalašč za dokaz, kako moški iz idealizirane preteklosti izvrstno služi potrebam od cinizma utrujene sodobnosti. Ta dva junaka, ki bi zaradi svojega ponujanja izhoda iz neprijetne realnosti zlahka prišla iz solzavih filmov z Johnom Waynom in Garryem Co-operjem v štiridesetih, oba skupaj in vsak zase brez vsake ironije in docela nesramežljivo usmerjata pozornost gledalcev na sentimentalne minule Čase, zlasti pa na herojsko dobo, ko seks in ljubezen še niso bile, tako kot danes, nepopravljivo zaznamovane z nejasno mejo med dobrim in zlim, s pridobitvami feminističnega gibanja, aidsom, zahtevnimi ženskami in nezmožnostjo za trajajoče ljubezenske zveze. Ni naključje, da je Whitney Houston, ki - ta-korekoC v vlogi same sebe - igra Costnerjeve zaščite iščočo pop pevko, uspela na mah osvojiti top lestvice s svojim zmagovitim singlom I VVill Always Love You. Ze mogoče, da je postmo- derni fin de siecle dokončno razkrinkal večno ljubezen kot še eno od mnogih vztrajnih romantičnih utvar. Ze mogoče, da poštenih, odločnih, pokončnih, a hkrati tudi dostojno nežnih moških, kakršne sugerirata Kevin Costner in Mel Gibson, definitivno ni vec. Vendar pa to še ne pomeni, da se je s tem zlahka mogoče sprijazniti. Jasno je, da sta tako Bodyguard kot tudi Forever Young brezupno daleč od zahtevno zapletene resničnosti sodobnega urbanega vsakdana v Ameriki in v njenih kulturnih satelitih, se pravi, po celem svetu. Prav velika popularnost obeh filmov pa nam daje slutiti, da nas celuloidne podobe tudi takrat, ko nam ponujajo izhod iz resničnosti, usmerjajo v labirint drugih filmskih podob. Se pravi,tda si sodobnega življenja zunaj filmskega kozmosa, te naše »druge narave«, sploh ne moremo veC predstavljati. Zato ni napačno, da filme razumemo kot dokumente resničnosti celo takrat, ko se na prvi pogled zdi, da s pravim življenjem nimajo nikakršnega opravka. HAKRATKO: OD TU... HUVI Filmske predsto Ve in družabnost CELJE - Tudi celjsko Ki-fjopodjetje ni moglo ubeža-1 Praznjenju kinodvoran, aovim razmeram pa se je PMagodilo s predvajanjem Porničev in tako imenova-akcijskih filmov, ki so k 0 isku se pritegnili nekaj Bledalcev. S tem pa se ki-jiodverane niso znebile ža-ostne podobe človeku neprijaznega prostora. Bolj Kot ambientu, namenjenemu kulturi in zabavi, so bi-e Vse bolj podobne obupni Puščobi hladnih Čakalnic. Novo vodstvo celjskega ^podjetja meni, da mora filmska predstava spet Postati družabni dogodek, a se človek odloči, da bo ul v kino, mora priti v pro-f or’ ki mu bo prijazen in v aicrem se bo rad zadrže-y.. Zato sta direktor Bojan ivod in voditeljica programa lasna Zmaher trdno odločena, da bosta s spro-uio ponudbo odličnih filmov dvignila raven zahte-jmosti gledalcev. Tako lah-0 Celjani v zadnjem času e gledajo evropski ali celo svetovni filmski repertoar IGcvrti zeleni paradižniki, Eepotica in zver, JFK, Bob Roberts ...), in to brez zamud. Najnovejši podatki kažejo, da se je upadanje obiska ustavilo. Pred novimi filmskimi predstavami pripravijo svečane premiere, na katerih sicer ni slavnih filmskih zvezd, so pa zato sveče, pravcati pečeni paradižniki in novi obrazi obiskovalcev. Ti se spet vračajo v kino, ki jim ne ponuja le predstave, temveč tudi družabni dogodek in priložnost za navezovanje stikov z okoljem, ki je domačijska ograjenost med štiri stene, podložena z udobnostjo fotelja, ne premore. V načrtih za leto 1993 so januarske predstavitve tretjega dela Aliena, Zadnjega Mohikanca in Spolne strasti (Basic Instinct), v februarju pa bodo na sporedu filmi, aktualni za nominacijo za letošnji oskar. V prvi Četrtini leta 1993 bodo zaceli prenavljati preddverje kina Union, ki ga bodo spremenili v klubski prostor kavarniškega tipa in videoteko. V takem okolju bodo lažje kot doslej uveljavljali filozofijo kina, to je prodajo iluzije, z lastno videoteko pa bodo nadaljevali verigo logične ponudbe medijske zaokroženosti. V upanju seveda, da bo nov pravni red na tem področju omogočil pravila, ki veljajo v urejenem svetu. (D.M.) ARHITEKTURA Urbani virus LJUBLJANA - V arhitekturni galeriji DESSA je bila v ponedeljek 11.1, otvoritev razstave "Virološka arhitektura” VViela Aretsa. Arhitekt Wiel Arets, rojen leta 1955 na Nizozemskem, je poučeval na Ar-chitectural Association v Londonu, Columbia Uni-versity v New Yorku, Ber-lage Institute v Amsterdamu in na Cooper Union v New Yorku. V predavanju po otvoritvi razstave je predstavil svoj biološki pogled na poseganje v prostor. »Na podoben način kot virus, ki temeljito spremeni človeško telo, lahko stavba radikalno spremeni organizem mesta. Kajti vsi se zavedamo, da je mesto bolno in potrebuje zdravljenja. Ker mesto ne deluje naravno, zahteva protezo in kirurški poseg...« Posege VViela Aretsa v sodobno arhitekturo si lahko na načrtih in fotografijah ogledate vsak dan od 10 -15 ure. (B. U.) | ...IN TAM GLEDALIŠČE Gledališče sonca DUNAJ - Od 13. do 23. januarja bodo v dunajskem Messepalast še zadnje ponovitve predstave »Les Atrides« (Atridi), velike evropske uspešnice pariškega »Theatre du Soleil« (Gledališče sonca). »Atridi« so sicer tetralogija, ki je sestavljena iz Euripidove »Ifigenije na Aulidi« in Eshilove trilogije »Oresti-ja«. Po pol tretjem letu uspešnih gostovanj in številnih ponovitvah v matičnem gledališču se je režiserka Ariane Mnouchkine odločila, da bo predstavo zaključila »preden se produkcija znajde v nevarnosti, da postane bljutava«. Sicer bi pa, po njenih trditvah, predstavo lahko igrah še nekaj let pred razprodanim gledališčem, kar glede na njeno reputacijo niti ni nemogoče. Mnouchkinova je namreC že leta 1959 ustanovila gledališko združenje pariških študentov, ki se od leta 1966 imenuje »Gledališče sonca«. Zrasli so sicer na ideologiji in estetiki uporniškega leta ’68 (protestirali so proti ruski okupa- ciji Cesko-Slovaške, zasegali so tovarne in v njih igrah predstave, stavkah...), so pa imeli veliki vpliv na razvoj evropskega gledališča tudi v 70-tih letih. Takrat je npr. Mnouchkinova inscenirala svojo damatiza-cijo »Mefista«, do tedaj skoraj neznanega (in celo še prepovedanega) romana Klausa Manna. Kmalu za tem je roman postal velika uspešnica, na kar so še istoimeni film Istvana S žaba počastili z »Oscarjem«. Skupina Ariane Mnouchkine je znana tudi po svojevrstni gledališki komuni, saj je od svojih igralcev razen perfekcionistične igre terjala še različna »profana« opavila. Niti najbolj razvpitim »zvezdam« ni prizanašala - prodaja vstopnic, likanje kostumov, prodajanje pijače in propagandnih spominkov, čiščenje in drugi praktični opravki so tako poštah del njihovega vsakdanjega »repertoarja«. Ali gre pri tem za »demistifiacijo« umetnosti ah pa »mistifikacijo« t.i. proizvodnega dela, je odvisno od zornega kota, je pa na vsak način nenavadno in, kar je najpomembnejše, (v njenem primeru) učinkovito. (A.M.) Londonski festival mirne LONDON - Mirna je eden od gledaliških žanrov, ki dobiva v svetu vedno širši in pomembnejši kulturni prostor. Sloni na telesu in vizualnih efektih, ki sta glavna stebra njene parodije življenja. Letošnji festival, že petnajsti po vrsti, ki se začne 18. januarja, bo predstavil »najnovejše v vizualnem in fizičnem teatru«. Mednarodne umetnike so izbrali glede na to, s kolikšno inovativnostjo parodirajo sedanji trenutek. Solisti, kot so David Glass (-Vel.Britanija), Lacaal Due-krie (Francija) ali Paul VVildbaum (Kanada), so zanimivi zaradi svojega posebnega stila. Maske, lutke in skulpturni objekti so pomembno izrazno orodje skupin Tresthe Theatre Go, Faulty Optic in Picture Mirne Show iz Velike Britanije. Razkošje spektakla pa gledalcu ponujajo: Tag Teatre (Italija), Bolek Polivka (Poljska) in seveda znani Els Jonglars (Španija), ki pa so bili »prevroči«, da bi jim bih dovolili nastopiti na Seville Expo. Theatre Smith-Gilmour (Kanada), Talking Pictures (int.) in Teatra de NOS GOR? / GLEDALIŠKA PREDSTAVA Kam in nazaj Uršula Cetinski Iz predstave Platonov (Foto:arhiv) Anton Pavlovič Cehov: Platonov . Priredba: Thomas Brasch s sodelovanjem Andree Breth Prevod: Mojca Kranjc Režija in dramaturgija: Janez Pipan Lektorstvo: Majda Križaj Scenografija: Vojteh Ravnikar Kostumografija: Doris Kristič Igrajo: Jernej Šugman, Mirjam Korbar, Tanja Ribic, Damjana Čeme, Slavko Cerjak, Srečo Špik idr. Mestno gledališče ljubljansko, premiera 8. 1. 1993 V gledališču je nedvomno zopet napočil Cas za velike dramske tekste. Morda je v njem vedno čas zanje. Pa vendarle je naše stoletje v teatru besedo s slastjo cefralo, prein-terpretiralo, jo morilo ah prevajalo v nove diskurze. Pri tem početju so bih nekateri bedni, drugi povsem povprečni, peščici pa ne gre zanikati prave genialnosti. Za tako imenovani »novi verbalizem«, ki se v našem Času poraja kot eden od možnih gla- daliških trendov, je beseda kot rosno deviška mladenka, ki ji ne gre delati sile; dotika se je oprezno in milo in išCe senzibilnost, ki jo je treba na novo odkriti. »Da bi skoznjo odzvanjal svet, ki ga živimo,« (Diana Koloini, Igrati Čehova). V tej maniri se zadnje Čase poskuša tudi Janez Pipan. Sele tri mesece je tega, kar se je na novogo-rišem odru spopadel z Marinkovičevo Glorijo, z nesojeno ljubeznijo med nuno in duhovnikom, se spraševal, o Cern govorimo, kadar govorimo o ljubezni, in tako postal tvorec enega od vrhov pretekle gledališke sezone. Videti je bilo, da se mu razpira pot, da se mu je kot pravljičnemu junaku, ki mu je vedno na voljo vec steza, od katerih pa le ena vodi h kraljični, posvetilo, katera je prava, da mu ni jasno le »kam«, temveč tudi »kako«. In če je Glorija do kraja konsistenten gledališki podvig, je njegov Platonov vse, kar Glorija ni. Korak »nazaj«. Platonov je diskrepan-ten organizem, v katerem se bijejo raznotere gledališke govorice. Je dramaturško neprečiščen in ne-suveren, ko skozi gledališko življenje vodi sedemnajstem protagonistov Antona Pavloviča Čehova. Osrednji junak (Jernej Sugmah) je skupaj s so-drugi in kopico žensk, med katere je razpet, a nobeni ne more pripadati, postavljen na modernistično oblikovano sceno, ki je tuja samemu konceptu uprizoritve, kakor je tuja tudi odvečna govorica simbolov (na primer postavljanje ogledal pred junakovo obličje), ki zgolj podvajajo že povedano. Poseben problem je tehnika igre, ki jo bo za tak teater pri nas šele potrebno iznajti: kako izgovoriti plaz besed in obenem producirati emocije, ne da bi jih bilo treba simulirati z glasbeno podlago, kot se dogaja Pipanu. Pipanov Platonov ne dokazuje nič dragega kot to, da je Beseda prav zares delikatna dama, ki, zopet pripeljana v gledališče, lahko postane do kraja zadovoljena le, kadar se znajde v rokah najbolj veščih ljubimcev. Arte Popular (Brazilija) pa na vsebinsko in oblikovno nov način povezujejo umetniška izražanja. Londonski festival mirne ne bo samo v znamenju potrjevanja dosedanjih dosežkov te umetnosti, ampak tudi tega, da se s svojo barvitostjo in provokativnostjo uspešno vključuje v sodobni gledališki prostor. (P. B. B.) FILM Arisona Dream PARIZ - Dejstvo, da novi film Emira Kusturice »Arisona Dream« prihaja na pariška platrfa kot prvi »veliki« film v letu 1993, je seveda zelo spretna reklamna poteza, ki samo še potencira učinke pripravljalne kampa-nije intervjujev in slavospevov KusturiCinemu delu, ki so v zadnjih dveh tednih polnili francoske Časopise. Slavnostna premiera je bila 5. januarja v eminentni, predvsem premieram namenjeni kinodvorani Max Lin-der pa se je kljub vsemu odvijala v balkanskem duhu, ki mu je botroval uvodni koncert »jugo-trubackega« orkestra. Zdi se, da bo tudi sam film najbolj ugajal ravno zato, ker ohranja za Ku- sturico (ki se v nekem intervjuju predstavlja kot »civilizirani pogan«) značilno naivnost, pretiravanje, bizarnost ter mešanje realnega s sanjskim. Razen velikih imen - Jerry Lewis, Faye Dunaway in Iggy Pop kot glasbeni sodelavec Gorana bregoviča - je v filmu najpri-vlaCnejša prav ta plast fantazije in sanjskosti, ki plemeniti v začetku zelo vsakdanjo ameriško zgodbo. (Su. K.) Proti anglo-ameriški jezikovni nadvladi PARIZ - Francoska filmska akademija, ki podeljuje Cesarje, vsakoletne nagrade za najboljše dosežke na področju filma, je sklenila da teh nagrad ne bo veC podeljevala za filme, ki so delo francoskih režiserjev in so v angleškem jeziku. Ta odločitev je posledica ponedeljkove ZgoCe diskusije na francoski filmski akademiji, ki je filmske delavce in ja-vost razdelila na dva tabora. Diskusija o tem, kdaj je “francoski film res francoski” je botrovala odločitvi da bodo mnogi top-filmi preteklega leta, ki so jih režirali francoski režiserji in v njih igrajo francoski igralci in so tujejezični ali pa so bih posneti s tujim denarjem (Annaudova “Ljubimca”, Scottov “Krištof Kolumb” v katerem igra G. Depardieu, itd.) tekmovali v konkurenci za najboljši tujejezični film. Zoper takšno odločitev sta nastopila dva vodilna francoska režiserja J. J. An-naud in C. Beni, ki sta izstopila iz akademije. Slednji, avtor uspešnic “Jean de Flo-rette” in “Manon des Sour-ces” trdi, da ne smemo mešati literature in filma, kajti film je po njegovem mnenju “skozi svoje podobe univerzalen jezik”. J. J. Annaud je odločitev filmske akademije opisal kot vrsto jezikovnega protekcionizma, še posebno ker, kinematografi zunaj Pariza vse filme predvajajo sinhronizirane. Barri je med ostalim tudi zagrozil, da bo prenehal s snemanjem filma “Germinal” po istoimenski Zolajevi predlogi s G. Depardieujem v glavni vlogi, vse do tedaj, dokler filmska akademija odločitve ne prekliče. Akademija se bo sestala še ta teden in razpravljala o problemu oz. o sklepanju kompromisov. (Reuter, T.M.) V/ 4 Sreda, 13. januarja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA ____RIM / ODLOČITEV BO VERJETNO PADLA V PETEK_ Referendumi pred ustavnim sodiščem Najvažnejši med njimi odpravlja proporčni volilni sistem TRST / POROČILO ODBORNIKA BARNABE PRISTOJNI DEŽELNI KOMISIJI _ Kraško gorsko skupnost nameravajo močno okrniti Iz nje naj bi izključili tako tržaško, kakor tudi dolinsko občino Vojmir Tavčar RIM - »Predsednik okrožnega volilnega urada proglasi za izvoljenega kandidata, ki je dobil navjeCje število veljavnih glasov.« Tako bi se glasil ključni odstavek volilnega zakona za senat, če bi bil sprejet referendum, ki ga sardinski poslanec Mario Segni in njegov odbor predlagajo volil-cem. Zakon o izvolitvi senatorjev bi se iz sedanjega proporčenga spremenil v večinski z rahlo proporčno korekturo. Raziskave javnega mnenja kažejo, da bi se ljudje, če bi volili danes, v večini opredelili za večinski sistem in s tega vidika je verjetno, da bi volilni upravičenci sprejeli Segnijev predlog ter črtali iz sedanjega zakona tisti del, ki določa zakon kot proporčni. Preden pa se lahko o tem vprašanju izrečejo volilci, se mora izreči še ustavno sodišče, ki je po ustavi poklicano, da odloči, ali je referendum o nekem zakonu možen. Italijanska ustava namreč izrecno prepoveduje referendume o davčnih ali proračunskih zakonih, o amnestiji, o ustavnih zakonih ali o zakonih, »ki so vsebinsko ustavno pogojeni«, se pravi takih zakonov, ki jih izrecno zahteva ustava ali pa so bili sprejeti za udejanjanje ustavnih predpisov. Poleg tega pa je stalna praksa, ki ne izhaja iz ustavnih predpisov, pač pa iz pravnega razmišljanja sodišča, da ustavno sodišče ne odobri tistih referendumov, ki ne odpravjajo nekega zakona ali njegovega dela, pač pa so tudi propozitivni. In prav tako sodišče doslej ni dovolilo tistih referendumov, pri katerih je bilo vprašanje zastavljeno tako, da bi lahko zmedlo volilca in mu ne bi omogočilo, da jasno izrazi svojo voljo. To je bil na primer razlog, zaradi katerega lani ustavno sodišče ni dovolilo referenduma o zakonu za izvolitev senatorjev. Sedaj pa je bilo vprašanje formulirano na novo in je, po oceni pobudnikov referenduma, postavljeno jasno in nedvoumno. O tem problemu bo začelo danes z razpravo ustavno sodišče, razsodba pa je predvidena morda že za jutri, najverjetneje pa za petek. Sodišče mora namreč razsoditi poleg o omenjenem še o 12 drugih. Od teh je Segnijev odbor predlagal še tistega, ki odpravlja proporčni volilni sistem za občine z več kot 5.000 prebivalci in uvaja večinskega, ki je v veljavi za majhne občine. Od ostalih je tri referendume predlagal odbor, ki ga vodi bivši minister Massimo Severo Giannini in zadevajo odpravo ministrstva za državne soudeležbe (vlada je prav včeraj o tem vprašanju odobrila zakonski predlog), odpravo izrednega poseganja na Jugu in odpravo pristojnosti zakladnega ministrstva, da imenuje glavne bančne upravitelje. Tri referendume so predlagali radikalci, ki bi radi odpravili državne prispevke strankam, spremenili zakon o narkomanijah v tistem delu, ki z zaporom kaznuje narkomane, in odvzeli krajevnim zdravstvenim enotam pristojnost za varstvo okolja. Pet referendumov pa so predlagale dežele, ki se zavzemajo za odpravo ministrstev za zdravstvo, kmetijstvo, turizem in pristojnosti ministrstva za industrijo nad obrtno dejavnostjo. Poleg tega bi dežele rade odpravile sedanji zakon o prenosu upravnih pristojnosti države na dežele. Vsa zastavljena vpra- šanja so pomembna, nedvomno pa najbolj pričakovana odločitev zadeva volilni zakon za senat. Segni je pričakovano odločitev ustavnega sodišča ocenil kot »sklep zgodovinskega pomena«, ker je po njegovi oceni reforma volilnega sistema glavni problem, ki ga je treba rešiti, da se lahko sploh začne z zdravljenjem večplastne krize, ki jo preživlja Italija. Morda sardinski poslanec pretirava. Vsekakor pa je dejstvo, da je reforma volilnega sistema eden od signalov, ki ga ljudje pričakujejo od političnega razreda. In prav tako najbrž velja trditev, da parlament zelo verjetno ne bi spremenil volilnega zakona - ali vsaj tako hitro ne - če ne bi bila proti njemu naperjena pištola, ki je nabita prav s tem referendumom. Razsodba ustavnega sodišča bo znana v nekaj dneh, medtem ko bodo za njeno utemeljitev sodniki imeli čas do 10. februarja. In če bo odločitev v prid referendumu, bodo ljudje eno nedeljo med 15. aprilom in 15. junijem poklicani na volišča, razen seveda, če parlament ne bi pred volitvami korenito spremenil volilnega zakona v smeri, ki jo nakazuje referendum. TRST - Deželni odbornik za krajevne uprave Dario Barnaba je obrazložil včeraj skupščinski komisiji za splošne zadeve podrobnosti zakonskega osnutka za preureditev oziroma številčno skrčenje gorskih skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je odobrila svoj čas deželna vlada. S tem ukrepom bomo izvajali določila iz državnega zakona št. 142 o reformi krajevnih avtonomij, je pojasnil odbornik s pripombo, da bodo dobile gorske skupnosti prvič status krajevnih ustanov in v tem okviru tudi vsaka svoj statut tako kakor občine in pokrajine; dodal je, da bo število članov vsake posamezne skupščine in vodilnega sveta manjše in da bodo uvedli načelo tako imenovane konstruktivne nezaupnice upraviteljem skupnosti. Deželni zakonski osnutek izključuje iz sklopa gorskih skupnosti vse občine, v katerih število ljudi, ki prebivajo v goratem oziroma hribovitem območju, ne presega 15 odstotkov vsega prebivalstva, izključuje pa tudi mesto Trst in to zaradi dveh okoliščin: prvič, ker biva tod v hribovitem predelu samo 4, 56 odstotka občanov, drugič pa, ker ima Trst več kot 40.000 prebival- Ostanimo pri Kraški gorski skupnosti: iz nje hočejo izluščiti tudi dolinsko občino (4, 54 odstotka), a med drugim še Tržič (3, 36 odstotka) in Ronke (14, 23 odstotka). Kraška gorska skupnost naj bi potemtakem zajemala samo tri občine -repentabrsko, zgoniško in devinsko-nabrežinsko (skupno 11.425 prebivalcev), ker da v celoti ležijo v višjem svetu. Pač pa naj ne bi izključili iz gorske skupnosti Gorice (4, 61 odstotka prebivalcev v hribovitih predelih) in Krmina (9, 96 odstotka), ker bi to pomenilo razdeliti ustrezno gorsko skupnost na dva dela, česar pa državni zakon št. 142 ne dovoljuje. Deželna svetovalska komisija za splošne zadeve se namerava pogovoriti o vsem tem s pred- sedniki gorskih skupnosti, predsedniki pokrajinskih uprav, predstavniki združenj občin (ANCI), pokrajin (UPI) in gorskih skupnosti (UNCEM), kot tudi, kakor so zatrdili včeraj, z vsemi tistimi, ki bodo za to utemeljeno zaprosili. Prva takšna avdicija bo predvidoma v četrtek, 21. januarja, kako pa pojde dalje, se kajpak še ne ve. Po novem naj bi imela Včeraj na tržaški Prefekturi sprejem za konzularni zbor Na tržaški Prefekturi je bil včeraj tradicionalni sprejem za izmenjavo novoletnih voščil med člani konzularnega zbora in tržaškim prefektom Vitiellom (foto Križmančič) Furlanija-Julijska krajina samo šest gorskih skupnosti (danes jih ima enajst) in sicer: Gorsko skupnost za zgornjo Furlanijo, ki bi zajemala 31 občin (vse v goratih predelih) s skupno 48.963 prebivalci; Gorsko skupnost za Kanalsko dolino, ki bi obsegala 12 občin (10 na goratem območju) z 31.606 prebivalci; Gorsko skupnost za pordenonsko območje s 26 občinami (23 v goratem svetu) in 56.305 prebivalci; Gorsko skupnost za Julijske Predalpe, v kateri bi bilo 17 občin (12 v goratih predelih) s skupnim številom 42.025 prebivalcev; Gorsko skupnost za Goriška Brda, ki bi zajemala 9 občin (5 na hribovitem območju) s 57.690 prebivalci; in slednjič Kraško gorsko skupnost. Slednjo nameravajo, kakor smo že povedali, krepko okrniti, s tem Pa povzročiti novo, neprecenljivo škodo slovenskemu človeku. »Toda storili bomo vse mogoče, da ta zakon, taksen kakršen je, ne bo prodrl,« nam je zatrdil deželni svetovalec Demokratične stranke levice Miloš Budin. Za Slovensko skupnost pa je Ivo Jevnikar potrdil, da je KGS v sedanji razsežnosti več kot utemeljena in da je zato nujno, da se zanjo naredi izjema. NOVICE TRST / TISKOVNA KONFERENCA BIVŠEGA POSLANCA RIM / PREDSEDNIK POSLANCEV NAPOLITANO Odstopilo pokrajinsko vodstvo PSI PORDENON - Pordenonski pokrajinski tajnik socialistične stranke Mauro Pivetta ter člani vodstva, tajništva ter komisije za včlanjevanje in garantov, so izstopili iz stranke. Podoben sklep je predvčerajšnjim sprejel predsednik pordenonske Pokrajine Dario Valvasori, ki pa je najavil, da bo še naprej ostal pokrajinski svetovalec kot neodvisni v pričakovanju ustanovitve skupine socialističnega preporoda. Sinoči se je sestal pokrajinski odbor, ki je imel na dnevnem redu potrditev odstopa predsednika Daria Valvasorija in vseh njegovih članov. Za tem se bo odprla faza pogajanj za izhod iz sedanje krize. Pokrajinsko tajništvo PSI je medtem sklicalo izredno zasedanje vodstva, ki se bo sestalo v petek in na dnevnem redu imelo razpravo o položaju, ki je nastal na Pokrajini in o možnostih oblikovanja nove koalicije. Uspeh razstave proti rasizmu VIDEM - Fotografska razstava “Nikoli več rasizem", ki so jo komprenzorijska tajništva upokojencev CGIL-CISL-UIL priredila v preddvorani Ajace v Vidmu, je zabeležila velik uspeh. Razstavo si je ogledalo več stotin mladih, starejših in otrok. Član organizacijskega odbora Severino Cavedoni je zjavil, da je razstava dosegla zastavljeni cilj, ker so prireditelji skušali prikazati grozote vojne in nacistične blaznosti v zelo delikatnem zgodovinskem trenutku. Prireditelje pa je razveselila predvsem velika prisotnost mladine. Policija odkrila veliko ukradenih avtomobilov TRST - V okviru skupne akcije, v kateri sta sodelovali italijanska policija (oddelek cestne policije iz Furlanije-Julijske krajine) ter romunska policija, so v Romuniji našli okrog 250 avtomobilov višjega cenovnega razreda, ki so bili ukradeni v Milanu, Torinu, Bologni, Rimu, Pescari in Ascoli Picenu. Kot so včeraj povedali na vodstvu cestne policije v Trstu, se je preiskava začela decembra 1991 z aretacijo 8 oseb, članov organizacije, ki se je ukvarjala s krajo in prodajo avtomobilov. Tedaj so v raznih mestih v Italiji in drugod po Evropi našli okrog 250 vozil. V nadaljnji preiskavi so uspešno nadaljevali po »romunski sledi«, stiki s tamkajšnjo policijo, katero so ravnokar preurejali, pa so razvili šele avgusta lani. Preiskava v Romuniji je privedla do aretacije nekaterih Arabcev, odkrili pa so še okrog 500 ukradenih avtomobilov, ki jih bodo vrnili lastnikom, v glavnem iz severne in srednje Italije. Policija iz Furlanije - Julijske krajine namreč preverja njihove naslove in jim bo neposredno sporočila, kako naj se ravnajo, da pridejo znova v posest svojega vozila. Franco Juri: Istra kot zgled multinacionalnega prostora Sodelovanje med Slovenskim klubom in krožkom Istria Evropska integracija je nov izziv za levico Njena naloga je zapolniti vrzeli Maastrichta Franco Juri s predsednikoma Krožka Istrija Voccijem (levo) in Slovenskega kluba Tencejem (foto Križmančič) TRST - Sinočnja tiskovna konferenca in nato še klubski večer v Gregorčičevi dvorani so prvi otipljivi sad sodelovanja med dvema naprednima sogovornikoma tržaškega kulturno-političnega obzorja: v ospredju pozornosti je bil Franco Juri, predstavnik italijanske manjšine v Istri, bivši slovenski poslanec, pravkar imenovan za veleposlanika v Argentini, ki je ob sinočnji priložnosti predstavil tudi svojo drugo zbirko vinjet z naslovom V imenu naroda. Slovenski klub, ob nejm še ZSKD in krožek Istria pa so s Francom Jurijem, morda enim najz-govornješih glasnikov vrednot multikulturnosti, začeli skupno pot stvarnega sodelovanja, v našem mestu in še onstran meje. Se posebej pojem Istre je ob sinočnji tiskovni konferenci -udeležili so se je časnikarji vseh italijanskih časopisov v Trstu in sredstev množičnega obveščanja iz Kopra in z Reke - večkrat prišel na dan kot zgled prostora, v katerem se neločljivo spletajo v celoto kulturne in narodnostne prvine Slovencev, Hrvatov in Italijanov. Juri je v svojem nastopu, po uvodnih besedah predsednika SK Sandorja Tenceta in predsednika krožka Istria Marina Voccija, izrazil tudi svojo solidarnost s Slovenci, ki živimo v Italji in nas nacionalistične sile čedalje močneje pritiskajo v geto. (dam) RIM - Evropska integracija je lahko nov izziv za levico, pravzaprav šansa, ki se ji nudi, da prebrodi svojo sedanjo krizo. »Ce levici ne bo uspelo, da se uveljavi kot evropski pojav, tvega zaton in marginalizacijo na obrobje.« Tako meni predsednik italijanske poslanske zbornice Giorgio Napolitano, ki je svoje poglede na Evropo in levico orisal v okviru okrogle mize, ki so jo priredili v Rimu ob predstavitvi knjige esejista Maria Teloja »Med nacijo in Evropo«. Napolitano je v svojem poglobljenem izvajanju izhajal iz vprašanja, katera zamisel Evrope je danes v krizi. Po njegovi oceni sta v krizi tako nadnacionalna Evropa kot tudi »mala Evropa«. Kako odgovoriti na to krizo?, se je vprašal predsednik zbornice. Napolitano je najprej navedel možne odgovore, ki so po njegovem mnenju zgrešeni: razvodeniti perspektivo integracije, počasno nazadovanje s poti, ki je bila nakazana v Maastrichtu, vračanje k ideji in konceptu nacije. Katera je prava pot torej? Napolitano jo vidi v naporih za ratifikacijo, »ki so za levico priložnost, da sprevrže pečat, ki so ga v teh desetih letih ideji o Evropi dale zmerne sile«. Toda z delom je TRST / ZANIMIVO PREDAVANJE MLADEGA ZGODOVINARJA ROBERTA SPAZZALIJA Nemška okupacija Trsta skozi oči deportirancev v lagerje Snov je še premalo raziskana - Vloga kolaboracionistov - Zavrnjeni poskusi rehabilitacije nacističnih »upraviteljev« TRST - Na pobudo Centra ekonomskih in socialnih študij “Frontiera duemila", je pred dnevi prof. Roberto Spazzali predaval o nekaterih aspektih nemške okupacije v Trstu med leti 1943 in 1945. Mladi zgodovinar se je začel že pred leti zanimati za to obširno problematiko, predvsem pa je raziskoval usodo deportirancev v taborišča in pa na prisilno delo v Nemčijo. Tega dela se je lotil tudi iz družinskih razlogov, nato pa se mu je ponudila možnost, da je vprašanje temeljito poglobil. Ob pomoči prof. Itala Vascotta - nekdanjega deportiranca - se je lotil raziskovanja: obrnil se je predvsem na ljudi, ki so doživeli to usodo in tako zbral okrog 500 pričevanj, predvsem pisem o osebnih pripetljajih in pa raznih dokumentov. Pri tem sta prof. Spazzali in prof. Vascotto ugotovila, da je bilo to področje v veliki meri še neraziskano. Začela sta brskati po arhivih, večkrat tudi po ljubljanskih, in ugotovila, da je bilo zbranega precej gradiva, da pa vsebina dokumentov ni bila podrobno analizirana, zara- di česar se malo ve o podrobnostih iz obdobja nemške okupacije v Trstu. Da je okupator lahko “dobro" deloval na našem področju, se mora v veliki meri zahvaliti kolaboracionistom. Po besedah prof. Spazzalija ni mogoče teh oseb opravičiti, vendar pa je treba razumeti okoliščine, v katerih so delovali. Bili so pod močnim pritiskom: eni so pristopili na stran Nemcev, drugi na stran partizanov, tretji pa so želeli le preživeti, ker so bili stalno ogroženi. Prof. Spazzali je pole- miziral s tistimi, ki so skušali rehabilitirati nemško okupacijo: o zloglasnem Rainerju se je namreč govorilo dobro in se poudarjalo, da je nemška okupacija le malo vplivala na prebivalstvo. Posebno vlogo so v tem obdobju imela podjetja, tako italijanska, kot nemška, ki pa še danes (vsaj nekatera) nočejo razkriti marsikatere skrivnosti. Odprtih je tako še več vprašanj, med katerimi, na primer, kam je izginil ves denar, ki so ga Nemci zaplenili. Sicer pa bo treba podrobno raziskati še marsikatero področje iz obdobja nemške okupacije, zaradi česar čaka raziskovalce še veliko dela. Zakaj pa so se pravzaprav odločili za to delo? Prof. Spazzali pravi, da ga je močno vzpodbudilo zanimanje mladih za to obdobje, ki ga šola ne obravnava. Sam je sicer že izdal več publikacij, eno od zadnjih o fojbah. Gre za raziskavo, ki je pripomogla, da se je razblinila marsikatera špekulacija na ta račun. Sicer pa je tudi tako raziskovalno-zgo-dovinsko delo zelo težavno, ker so ga mnogo časa pogojevale instrumentali-zacije z obeh strani. Prof. Roberto Spazzali treba začeti takoj, da se ne bo zgodilo kot doslej, ko »levičarske stranke niso uspele dati Maastrichtu naprednejše vsebine«, predvsem pa jim ni uspelo, da bi v Evropi uveljavili »rezultate, ki so jih levičarske stranke dosegle na državnih ravneh«. Po oceni predsednika poslanske zbornice je kriza, ki j° preživlja ideja o Evropi, priložnost, da se zavre proces integracije, ki se razvija z različni' mi hitrostmi, prav tako pa je treba zavreči tudi idejo tistih, ki so menili, da je treba uresničit1 najprej gospodarsko integracijo, kateri bo nujno sledila tudi socialna. Levica mora zapolniti te vrzeli Maastrichta s tem, da poglobi nujnost ne samo ekonomske integracije in da razširi idejo o uniji na dejanski nadnacionalni osnovi. In potem, ko je nategnil novinarjem ušesa zaradi premajhne pozornosti, ki so jo sredstva javnega obveščanja posvetila ratifikaciji Maastrichta v Italiji, je Napolitano opozoril na dva nasprotna, obenem pa nevarna pojava, »boleče zapiranje say mih vase, pri tistih, ki radi vzklikajo kako grd konec stoletja« in »likvidatorski bes tistih, ki vidijo spremembo kot vračanje na začetno izhodišče«. Od tod nujnost, meni predsednik poslanske zbornice Napolitano, novega motiviranja za levico. (VT) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sreda, 13. januarja 1993 _TRST / IZVRŠNI ODBOR SKGZ Zagotoviti zastopanost Slovencev Važnost deželnih volitev TRST - Letošnje junijske deželne volitve, pred katerimi bodo po vsej verjetnosti ob koncu marca tudi izredne tržaške Pokrajinske, so bile v ospredju razprave na ponedeljkovi seji izvršnega odbora Slovenske kultur-no-gospodarske zveze. Volitve povsem logično niso le domena strank, ampak zadevajo tudi SKGZ kot organizacijo civilne družbe, še posebej ko gre iskati interes in možnosti, da so v javne uprave izvoljeni Slovenci. Za letošnje volitve nedvomno velja ugotovitev, ua so prelomnega pomena. Spričo velikih institucionalnih in družbenih sprememb je njihov izid zelo težko napovedovati. Strankarski sistem se v Kaliji nahaja sredi hude krize, v minulem letu smo oili priča velikim zasukom, katerim bodo v Prihodnjih mesecih sledili še novi. Zato je tudi med Slovenci v Italiji potrebno budno spremljati dogajanja in se dejavno vključevati v njihovo hitro dnamiko, da manjšina ne ostane izrinjena na obrobje. Novi volilni zakon v deželi postavlja našo skupnost pred dilemo, kako ravnati, da bo tudi v bodočem mandatu prisotna s svojimi izvoljenimi predstavniki. Obstaja resna nevarnost, da se število izvoljenih Slovencev v deželnem svetu zreducira na minimum (doslej so bili štirje), ali pa celo izniči, saj v tem trenutku nobena izmed strank, za katere volijo Slovenci, ne nudi absolutnega jamstva, da bodo ob novem določilu o eni sami preferenci in spodnjo mejo 5 odstotkov, kot to določa deželni volilni zakon, izvoljeni tudi slovenski predstavniki. Izvršni odbor SKGZ je izrazil prepričanje, da bi bila za manjšino izguba slovenske prisotnosti v izvoljenih telesih nenadomestljiva in že zaradi tega bi moralo biti v bodoče predstavništvo Slovencev na vseh ravneh po zakonu zajamčeno, mimo vseh volilnih mehanizmov. Vendar so pokrajinske in deželne volitve tako rekoč pred vrati, zato bo SKGZ v pogovorih s strankami preverjala vse možnosti, da se tudi za bodočo mandatno dobo izvolijo slovenski svetovalci. Volitve vzbujajo poleg navedenih še dodatne skrbi, predvsem ob dejstvu, da nacionalistična aktivnost ob meji in strah pred Severno ligo peljeta stranke iz vladnih krogov v zbliževanje z Listo za Trst, od česar si manjšina ne more obetati nič dobrega, v resne komplikacije pa lahko ob tem zaidejo tudi odnosi med Italijo in Slovenijo, ki sta tik pred novimi pogajanji o osimskih sporazumih. Misovci spet na pohodu po Benečiji SPETER - Kar ni uspelo maloševil-nim gologlavcem pred nekaj tedni, bo tokrat poiskusila sama Ducejeva nečakinja in poslanka MSI Alessandra Mussolini, ki bo prišla v soboto, 23. januarja, v Bamas v Občini Speter, da bi potrdila italijanski značaj teh krajev. Režiserji te farse so si omislili povsem »družinski« okvir obiska Mussolinijeve nečakinje. Prišla naj bi v kraje, v katerih se je v času prve svetovne vojne bojeval njen ded. Slo bi torej za intimni obisk. V resnici pa njen prihod v Benečijo pomeni začetek volilne kampanje MSI, ki je jasno pokazala, na katerih strunah bo igrala, da si bo zagotovila konsenz volil-cev. Ducejeva nečakinja pa ne bo prišla v Benečijo sama. Z njo bo celoten deželni vrh MSI, napovedujejo celo prihod vsedržavnega tajnika Pinija. Druščina naj bi se zbrala v Barnasu, kjer so najeli tudi gostišče, kjer je menda večkrat obedoval sam Duce. _________________TRST / NOVI UPEPELJEVALN1K_______ Naravovarstveniki proti potrati denarja in za večjo prozornost Upravitelji ene od družb, ki so si zagotovile zakup, so se znašli v aferi podkupnin Danuel Bizjak TRST - »Naprava, ki požira (ali bolje, sežiga) denar«. Tako bi po mnenju naravovarstvenikov najbolje označili nov tržaški upepeljeval-nik, ki je v gradnji v Ul. Errera. O tem vprašanju so govorili na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so jo sklicali Dario Pre-donzan, predsednik deželnega WWF, Franco Zubin, predsednik tržaške sekcije »Italia Nostra« ter Sandro Lau-renzi, predsednik »Zele-nomodrega krožka Lige za okolje«. Ing. Alberto Russi-gnan, predstavnik naravovarstvenikov v pokrajinskem tehničnem uradu, ki ocenjuje načrte naprav za uničevanje odpadkov, je spomnil, da je bil zakup-natečaj za prvi funkcionalni del upepeljevalnika dodeljen, potem ko je posebna komisija v enem samem tednu »ocenila« kar 27 izredno obširnih načrtov. Dejansko je šlo za »pravi čudež«, je naglasil Russignan (zakup so si zagotovila podjetja EMIT, C arena in Ricce-si). Za prvi del upepeljevalnika (dimnik, peč, uradi in drugo, ki že omogočajo njegovo delovanje) je bilo namenjenih 32 milijard lir, ko bi bila zagotovljena potreb- na finančna sredstva, pa bi zgradili še dve liniji. Na natečaju za zakup se je javilo devet podjetij, vsako pa je predstavilo po tri načrte, po enega za vsako linijo. Kot je povedal občinski svetovalec zelenih Paolo Ghersina, je bil član »čudežne komisije« tudi ing. Doriano Del Monaco, avtor osnovnega projekta, ki ga je Občina odobrila v rekordno kratkem času in ki je služil kot osnova za zakup-natečaj. Izvršilni načrt podjetij EMIT-Ca-rena-Riccesi pa je dejansko enak osnovnemu načrtu ing. Del Monaca. Ghersina je povedal, da je Del Monaco zadnja leta v tesnih odnosih z gradbenimi podjetji, ki opravljajo skoraj vsa druga velika javna dela: istočasno je namreč direktor del na stadionu N. Rocco (ki so ga zgradili Riccesi in drugi), projektant in direktor del čistilne naprave v Zavljah (Cividin), projektant in direktor za postavitev podmorskih cevi za odpadne vode (Carena in Riccesi). Naravovarstveniki pa zlasti nasprotujejo varianti k načrtu upepeljevalnika. To varianto je leta 1991 predstavil sam Del Monaco, za njeno uresničitev pa bi potrošili 9 milijard in 700 milijonov lir. Znesek je bil izračunan, kot izhaja iz dopisa Del Monaca, na podlagi cen, ki so veljale januarja 1990, kar pomeni, da jih bo treba revidirati glede na inflacijo zadnjih treh let. Po mnenju naravovarstvenikov pa so povsem iz trte izviti sami razlogi (zahteve kontrolnih organov, od KZE do gasilcev, itd.), s katerimi so utemeljevali varianto. Samo spremembe pri gradbenih delih, ki pa jih ni zahteval noben kontrolni organ, predstavljajo kar 64% celotnega zneska, namenjenega za varianto. To ni še vse. Russignan je spomnil, da je ing. Del Monaco, ne da bi se sploh posvetoval s KZE, vnesel v načrt izgradnjo notranjih stopnic v dimniku, ki je sicer že zgrajen. Stopnice bi potrebovali za jemanje vzorcev dima, kot sicer predpisuje zakon. Odvzem pa treba opraviti, ko so peči prižgane, in torej temperatura dima dosega 120 stopinj Celzija, kar pomeni, da so take stopnice povsem neuporabne in bo potrebna nova varianta z dodatnimi stroški za zunanje stopnice. Prvi del upepeljevalnika bi morali dokončati prihodnjega 19. januarja, po 660 dneh, odkar so dela poverili podjetjem. Veliko stvari pa je še nedokončanih, a za vsak dan zamude bi podjetja morala plačati 30 milijonov lir kazni. Ing. Del Monaco pa je že vprašal za »odpust« kazni in za nov termin. Danes se bo sestal pokrajinski tehnični urad, ki naj bi dal svojo oceno o omenjeni varianti. Naloga pa je zelo zahtevna:izvedenec bi samo za pregled posameznih stroškov potreboval nekaj tednov. Že doslej pa so pri ocenjevanju opreme odkrili, da so cene, ki jih je navedel Del Monaco, poprečno štirikrat višje od tistih, ki običajno veljajo v naši deželi. Zato Italia Nostra, Liga za okolje in WWF terjajo, da se pred kakršnokoli odločitvijo preverijo posamezne cene. »Potrebna je najvecja prozornost«, so zaključili naravovarstveniki, bodisi zato, ker gre za denar davkoplačevalcev, kot tudi zato, ker so naprave za uničevanje odpadkov in Se zlasti družba EMIT vpleteni v afero podkupovanja, kot dokazujejo nedavne aretacije nekaterih njenih upraviteljev.« Paolo Taidelli, upravnik družbe EMIT, je namreč obtožen korupcije, kot tudi Ottavia-no Pisante, bivši predsednik in večinski delničar, ki se je znašel v zaporu, v katerega je končal tudi sedanji predsednik Achille Giro-letti. Kopijo zasliševanja Pisanteja je sodnik Antonio Di Pietro pred časom že poslal tržaškemu pravdništvu. Preiskavo o upepelje-valniku je odprlo tudi tržaško sodstvo, potem ko je sindikat CGIL zahteval nekaj pojasnil, in sicer glede odločitev, ki so jih sprejeli z izredno naglico, »napihnjenih« plačil, variant k načrtu, ki višajo stroške, in pa vloge projektanta, ki je bil član iste komisije, ki je zatem razpravljala o načrtu. Spono novem vodstvu Riulie TRST - Imenovanje novega upravnega sveta deželne finančne družbe Friulia je v središču polemičnih tolmačenj in očitkov. Sam predsednik deželne vlade Turello je moral včeraj objaviti tiskovno noto, v kateri zavrača predvsem časopisne ocene, da so bili novi Člani upravnega sveta imenovani po strankarskem ključu. Nasprotno, pravi Turello, izbire deželnega odbora so narekovali »zgolj tehnični kriteriji«, zato ni korektno pripisovati posameznim članom novega upravnega sveta to ali ono strankarsko pripadnost. Polemično noto v zvezi z imenovanji pa je objavil socialistični deželni svetovalec Bul-fdne, ki se je obregnil predvsem ob predlog bivšega predsednika deželne vlade Biasuttija, da bi imenovali še drugega podpredsednika finančne družbe, tako da bi zadostili kriterijem ozemeljske zastopanosti v vodstvu Friulie. To je nesprejemljivo, pravi Bulfone, še bolj pa je nesprejemljivo dejstvo, da se Bia-sutti še naprej vmešava v zadeve, ki se tičejo izključno Dežele in njenih organizmov. TRST - Maurizio Co-stanzo je v znani televizijski oddaji spraševal: Kaj je za vogalom? S tem vprašanjem smo tudi mi začeli daljši razgovor s profesorjem Guidom Mi-glio, uglednim razumnikom in pisateljem, Istranom po rodu, de- 8 mokratom, kakršnih v Trstu ni veliko in so uradnemu Trstu kot trn v peti. Tudi zaradi tega, ker je ostal zvest svoji zemlji, a zna obravnavati polpreteklo zgodovino objektivno, tvorno, brez predsodkov in dlak na jeziku. Pa tudi morda zato, ker je prijatelj Slovencev, ker se druži z našimi intelektualci, ker se srečuje s takšnimi našimi krogi, ki jih gotovi oblastniki ne marajo. In slednjič še zaradi tega, ker si prizadeva za dialog, dialektiko, sodelovanje med manjšinama, našo na tej in italijansko na oni strani meje. Manjšine in solidarnost: ta izraza sta bila v najinem pogovoru pogosta, nista pa zadevala le že rečenega, temveč vse sklope ljudi, ki so izpostavljeni večinam, torej močnejšim, torej tudi šikanam. Kaj tiči za italijanskim vogalom? Profesor Miglia ni ravno optimist, ve pa, da se ne ne gre predajati črno-gledju, ampak delovati za okrepitev politično šibke države, kakor označuje Italijo s posebnim pogledom na njen srednji in južni del, ki je bil v birokratsko-političnem smislu vselej upravljan arogantno, brez čuta za odgovornost in egoistično; gre za pravo infekcijo od borbonskih časov sem, ki je daleč od naših civilizacijskih pojmov, naglasa prof. Miglia s pripombo, da je nevarnost vzpostavitve avtoritarnega režima oziroma populističnega zasuka danes čisto stvarna. Po prvi svetovni INTERVJU: PROF. G U I D O MIGLIA Hrast s tremi koreninami simbol volje po sodelovanju vojni, po zmagi Italije, po zarisu krivičnih meja je izbruhnil fašizem, 25-letno barbarstvo, sedaj pa je temu sledila huda politična praznina, ki odpira vrata novemu populizmu po vzoru Bossijeve Severne lige. Toda tega je kriva predvsem vrzel, ki je zazevala v (ne) odnosih med strankami in občani, tega je krivo tudi upadanje izobrazbene ravni, dejstvo, da ljudje vse manj čitajo, pač pa sedijo pred televizijskimi zasloni in se napajajo z ljudsko-dema-goškimi, cenenimi oddajami, ki te odvračajo od razmišljanja. Pa tudi družina in šola sta po svoje krivi pri tem. Zakaj, to ne potrebuje izrecne razlage. Državni poglavar Oscar Luigi Scalfaro je v novoletni poslanici izrekel prepričanje o vnovičnem preporodu Italije. Mi pa se vprašujemo še, ali bo takšen preporod doživel tudi Trst. Kaj meni o tem Guido Miglia? Novi predsednik republike je resna osebnost, človek, ki mu je demagogija odvratna, čisto drugačen od prejšnjega, ki ga profesor označuje kot lažnega patriota, kot ultranacionali-sta, D’Annunzijevca. Scalfa-ru, ne optimistu in ne pesimistu, pač pa realistu, gre torej verjeti... In Trst? Profesor Miglia vidi v njem resno, bogato referenčno točko za vsestranski razmah. Njegovo resnično bogastvo je v prepletanju različnih jezikov, kul- Drago Gašperlin tur, upov, vendar tega bogastva ni znal doslej s pridom izkoristiti. In ne po krivdi tukajšnjih Slovencev, zatrjuje Miglia. Odgovornost za to ima, kdor ukazuje, kdor tišči v rokah vzvode oblasti, kdor je večinski. Slovenci so bili vselej drugorazredni državljani, podložniki: najprej pod fašizmom, a zdaj vnovič pod prevlado Liste za Trst, ki se je začela z znanimi 65.000 podpisi v obrambo italijanst-va, ki ga prav nihče ne ogroža. Prijazni sogovornik, s katerim sva sedela v pisarni, njegovem razumljivo naj ljubšem kotičku z zbirko knjig, a tudi vzdušjem, fizično nabitim s spomini, se je tedaj spomnil prijatelja in pisatelja Mina Di Giacoma, ki je spisal roman o Slovencih, v isti sapi pa zaskrbljenosti družine v Ajdovščini, ko je zvedela za zmago melonarjev: »Kaj bo poslej z nami?« In bila je na drugi strani meje. Prav tako nam je Miglia citiral pesnika Cirila Zlobca, spet prijatelja, ki mu je ob takratni priložnosti dejal, da se rojeva v Trstu nov fašizem - logičen sad na-cionalnoliberalnoiredenti-stične shizofrenije, kakor je ta pojav označil slovenski psiholog Pavel Fonda. Drugače si ni mogoče razlagati okoliščine, zaradi katere se je bivši tržaški župan Manlio Cecovini, sicer sila izobražen človek, odrekel slovenskemu priimku Čehovin, slovenski kulturi in slovenstvu nasploh. Gre nekako za starodaven protislovanski sindrom, meni profesor Miglia in se hkrati spomni na našega pisatelja .Borisa Pahorja. Le koga med našimi kulturniki ne pozna? Pred petnajstimi leti sva govorila o kraških Slovencih, toda Pahor me je popravil: nekdaj smo tako rekoč gospodarili, tudi v mestu. Toda slabo izobraženi malomeščanski Trst je Slovence v duhu odrinil, izrinil na obrobje, na Kras, in iz njega umetno ustvaril tako imenovani nevarni rdeči pas. Miglia se trenutek zamisli, spregovori o nuji po solidarnosti med ljudmi ne glede na narodnost in druge razlike, omeni nam pisatelja Alessandra Manzonija, ki se je zavzemal za milosten odnos do sočloveka, obenem pa sodnika Paola Falconeja, ki ga je nedavno barbarsko ubila mafija. Tudi njega je poznal. Pač v slogu človeka, ki se bojuje za pravičnost, enakopravnost med subjekti, vzajemno bogatenje med ljudmi z različnimi koreninami. Dal sem skozi vso Beneško Slovenijo in Rezijo pa tudi Slovenijo, spremljal me je Pavle Merku, je izpovedal Miglia, in ugotovil sem, kako so slovenski ljudje v teh krajih žrtve psihološkega ustrahovanja; in vendar so ponosni. Spregovorila sva seveda tudi o trojni manjšinski pro- :» blematiki: Slovenci v Italiji, Italijani v Sloveniji in Hrvaški. Slovenija ima pred sabo demokratično prihodnost, italijansko narodno skupnost na Koprskem, ki šteje sicer kvečjemu kakšnih 3.000 duš, obravnava na zelo ■ demokratičen način, priznava Miglia, ki je med soustanovitelji Istrskega demokratičnega zbora. Povsem drugače pa je onkraj Dragonje, v hrvaškem delu Istre in na kvarnerskem območju, kjer prebiva dobrih 30.000 Italijanov. Bili smo večina, zdaj pa smo ne samo manjšina, ampak pesti moje sorojake tudi hud kompleks manjvrednosti, ki jim ga je vlila nacionalistična vlada v Zagrebu. Tudi strah jih je. Hrvaški pisatelj Milan Rako-vac je to vprašanje načel in ga obravnaval, gotovo pa ni v čislih vladujočih. Celo mene je strah potovati v Pulj, dodaja Guido Miglia, a nam z globoko vero v bodočnost spregovori o hrastu s tremi koreninami: slovensko, italijansko, hrvaško. Ta hrast naj bo simbol medsebojnega razumevanja in sodelovanja, naj bo odsev istrske stvarnosti, katere brez ene same od teh korenin ne bi moglo biti. Kanček optimizma pa je vendarle pricurljal. Za italijansko manjšino v Sloveniji bo poskrbljeno, za ono v Hrvaški bomo še videli, za slovensko v Italiji pa se vsemu navkljub pišejo boljši časi: »Tudi v Trstu si nazadnje utira pot globlje razumevanje za slovenski problem, ljudje so siti nacionalizma in so se postopoma le dokopali do prepričanja, da jim bodočnosti ne jamči zapiranje vase, temveč samo sodelovanje z neposrednim zaledjem, ki se razprostira onstran meje s Slovenijo. NOVICE Federacija zelenih o odsotnosti Turella na Dnevu emigranta TRST - Deželni svetovalci Federacije zelenih Federico Rossi, Giorgio Cavallo in Andrea VVehrenfennig so vložili interpelacijo na predsednika deželnega odbora Vinicia Turella, v kateri ugotavljajo, da je njegova odsotnost na 31. Dnevu emigranta v gledališču Ristori v Čedadu, sprožila negativne reakcije, medtem ko se manifestacije udeležili predstavniki vseh slovenskih kulturnih organizacij, zastopniki krajevnih oblasti, upravitelji bližnjih slovenskih občin, generalni konzul Slovenije v Trstu ter slovenski minister za Slovence po svetu. Deželni svetovalci Federacije zelenih se zato obračajo na predsednika deželne vlade, da bi izvedeli za razloge, zaradi katerih se predstavnik deželne vlade ni udeležil manifestacije, kar je po njihovem mnenju še utrdilo najslabši italijanski nacionalizem in seveda poželo odobravanje MSI. Prisotnost predstavništva deželnega odbora -ugotavljajo omenjeni deželni svetovalci v interpelaciji- bi sicer bila dosledna z njegovimi večkratnimi razglasi, poleg tega pa bi tudi z institucionalnega vidika in konkretno potrdila voljo po preporodu emarginirane skupnosti, ki se bori s socialnim in gospodarskim propadanjem in z izgubljanjem kulturne identitete ter z nevarnostjo, da bi šla ponovna pogajanja o osimskih sporazumih preko slovenske manjšine iz videmske pokrajine. Omenjeni deželni svetovalci tudi ugotavljajo, da je Dan emigranta postal najvažnejša kulturna manifestacija Slovencev iz videmske pokrajine. Primorski dirnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: lema 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču vTrstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 6 Sreda, 13. januarja 1993 ——Z f ŠOLSTVO / PREDLOG TRŽAŠKEGA ŠOLSKEGA SKRBNIKA O »RACIONALIZACIJI« ŠOLSKEGA OMREŽJA V predlogu združitev šol Kosovel in Levstik, Cankar in Erjavec in mestni didaktični ravnateljstvi Novo leto je prineslo slovenski šoli na Tržaškem bridko presenečenje. V Času, ko so bili šolarji in šolniki na počitnicah, je tržaško šolsko skrbništvo izdelalo »predlog o racionalizaciji šolskega omrežja za šolsko leto 1993/94«, ki predvideva za slovensko šolo vrsto neprijetnih novosti. Na kratko: po načrtu, ki ga je šolski skrbnik Vito Čampo že poslal v presojo pokrajinskemu šolskemu svetu, naj bi združili svetoivansko in šentjakobsko didaktično ravnateljstvo v skupno didaktično ravnateljstvo; nadalje naj bi združili šentjakobsko nižjo srednjo šolo Ivan Cankar z rojansko nižjo srednjo šolo Fran Erjavec, tako da bi to šolo »spremenili« v »oddeljene razrede šole Cankar«, opensko nižjo srednjo šolo Srečko Kosovel pa naj bi združili s proseško nižjo srednjo šolo Fran Levstik. Tudi v tem primeru bi proseško šolo »spremenili« v oddelek openske šole. Šolsko skrbništvo v svojem predlogu utemeljuje, da predvidevajo »racionalizacijo šolskega omrežja« nova ministrska določila o petletnem razvoju vsedržavne šolske mreže. Po teh določilih bi moralo v vsakem didaktičnem ravnateljstvu poučevati vsaj po 40 Marjan Kemperle šolnikov, na vsaki srednji šoli pa bi moralo delovati vsaj po 12 razredov. Šolsko skrbništvo zagovarja združitev didaktičnih ravnateljstev Sv. Ivan in Sv. Jakob z dejstvom, da delujeta obe v tržaški občini v mestnem področju. Novo združeno ravnateljstvo naj bi sestavljalo tako osem osnovnih šol in pet državnih otroških vrtcev. Skrbnik obenem izrecno poudarja, da »narekuje združitev potreba po boljši didaktični in organizacijski službi«, pri Čemer omenja, da so bila »približno desetletje vsaj tri mesta slovenskih didaktičnih ravnateljev nekrita, kar je imelo negativne posledice na di-dakticno-vzgojnem področju in pri upravljanju slovenskih osnovnih šol.« Ob tej ugotovitvi skrbnik zaključuje, da je zato na vsakem didaktičnem ravnateljstvu neob-hodno potrebna prisotnost rednega didaktičnega ravnatelja. Pri obravnavanju »racionalizacije« na slovenskih nižjih srednjih šolah šolski skrbnik uvodoma ugotavlja, da nobena šola ne razpolaga z »minimalnim številom razredov -12«. »Ker pa gre za manjšinske šole, smatramo, da je mogoče s predlaganima združitvama prilagoditi realnim potrebam število avtonomnih šol, obenem pa tudi obdržati število šolskih struktur -pa Čeprav kot oddelek drugih šol - na območju zaščitenim od Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma«, je še zapisano v skrb- nikovem predlogu. Po skrbnikovem mnenju naj bi sama zdrava pamet silila v združitev rojanske šole Erjavec s šentjakobsko Solo Cankar, saj delujejo na šoli Erjavec le trije razredi z 20 dijaki, obe šoli pa delujeta v mestu. »Ta rešitev (ki se povsem razlikuje od predloga izpred nekaj let o združitvi šole Erjavec s proseško šolo Levstik) bi tudi omogočila združitev openske šole Kosovel s šolo Levstik,« utemeljuje šolski skrbnik Bo proseško nižjo srednja šola Fran Levstik postala »oddelek openske nižje srednje šole Srečko Kosovel«? Čampo. Po njegovem mnenju bi z združitvijo teh dveh šol »ustanovili eno ravnateljstvo za ves tržaški Kras«. Po takšni »racionalizaciji« naj bi na Tržaškem delovalo pet slovenskih nižjih srednjih šol, in sicer: 1. šola Kosovel-Lev-stik s sedežem na Opčinah in oddelkom na Proseku; 2. šola Gruden v Nabrežini z oddelkom v Križu; 3. šola Cankar-Erjavec s sedežem pri Sv. Jakobu in oddelkom v Rojanu; 4. šola Sv. Ciril in Metod pri Sv. Ivanu z oddelkom na Katinari; 5. šola Gregorčič v Dolini. Solslci skrbnik prav ob koncu svojega predloga pojasnjuje, »da bodo ravnateljska mesta srednjih šol Erjavec in Levstik od 1.9.1992 (!) prosta zaradi upokojitve rednih ravnateljev«. Kaj zapisati ob tako zamišljeni (in premišljeni) »racionalizaciji«? Najprej, da gre preprosto za kršitev mednarodnih obvez italijanske države do slovenske manjšine, saj so slovenske šole na Tržaškem (z ravnateljstvi vred) zaščitene z mednarodnopravnimi akti (kar priznava tudi sam šolski skrbnik). Minister za šolstvo (ali njegov periferni pred- —I ŠOLSTVO / ZDRUŽEVANJE~Ti Pred petimi leti »poskus« z rojansko šolo Erjavec stavnik - šolski skrbnik) nima nobene pravice to početi, ker za to preprosto ni pristojen. Šolski skrbnik v »utemeljevanju« svojega predloga omenja, da je združitev mestnih didaktičnih ravnateljstev potrebna, ker bo tako lahko vsako ravnateljstvo imelo svojega ravnatelja. Zelo čudno je, da se je na to spomnil deset let potem, ko so zaceli slovenski šolniki opozarjati na pomanjkanje slovenskih didaktičnih ravnateljev in na velike zamude pri razpisih in izvajanjih natečajev za slovenske didaktične ravnatelje! Šolski skrbnik govori o »združevanju« nižjih srednjih šol, zatem pa predstavlja nov plan s samo petimi slovenskimi nižjimi srednjimi šolami. Sedaj jih imamo sedem. Zato ne more biti govora o »združevanju«, pač pa preprosto b ukinjanju. Zakaj? Odgovor tiči v zadnjem stavku skrbnikovega predloga, ki nam dejansko pojasnjuje, da bodo šoli Erjavec in Levstik »združili«, ker odhajata ravnatelja v pokoj. Ob takih primerih ne more biti veC govor o »racionalizaciji«. Tu smo že na področju perverzne bizarnosti. O tem pa več v jutrišnjem nadaljevanju te žalostne »neracionalne« zgodbe. Sedanji »naCrt za racionalizacijo šolskega omrežja na Tržaškem« ima svojega predhodnika v planu, ki ga je pred petimi leti izdelal takratni tržaški šolski skrbnik (in sedanji deželni šolski skrbnik) Ottaviano Čorbi. Plan je temeljil na določilih zakona št. 426 iz istega leta, ki je predvidel »združevanje številčno majhnih šol«. V besedilu vsedržavnega zakona je bilo omenjeno minimalno možno število uCencev, oziroma dijakov za ohranitev samostojne šole. Teh številk se je šolski skrbnik striktno držal pri izdelavi svojega načrta. In tako je naneslo, da je bila po načrtu predvidena tudi »združitev« rojanske nižje srednje šole Erjavec s proseško nižjo srednjo šolo Levstik. Predlog je takoj naletel na oster odpor in nasprotovanje staršev otrok, proti pa so se izrekle tudi ostale šolske komponete. Ravnatelj šole Josip Pečenko se je »uprl« načrtu s prizivom na Deželno upravno sodišče TAR. V obrazložitvi in utemeljitvi priziva je omenil, da zaradi specifičnosti slovenske manjšinske šole ni mo-goCe obravnavati kot drugih italijanskih šol, obenem je menil, da ministrstvo za šolstvo ne more odločati o ukinitvi ravnateljstva, ki jo ščitijo mednarodni sporazumi. Deželno upravno sodišče je po preliminarni obravnavi priziva odločilo, da suspendira odlok o združitvi rojanske nižje srednje šole s proseško. Slo je za nekakšno »zamrznitev« skrbnikovega plana v pričakovanju dokončnega sklepa TAR Odtlej so minila že štiri leta, a o razsodbi ni bilo doslej ne duha ne sluha: vsi ustrezni akti še počivajo v predalih deželnega sodišča. Namesto njih je na pisalne mize nekaterih naših ravnateljstev (tudi rojanskega!) Cez počitnice »priletel« nov predlog o še hujši »racionalizaciji« šolskega omrežja. (M.K.) NOVICE Od enotnega tržišča do gospodarske in ekonomske zveze Od enotnega tržišča do ekonomske in monetarne zveze: pod tem naslovom se bo odvijala konferenca, ki jo danes prireja Trgovinska zbornica v sodelovanju s Pokrajinskim zduženjem industrijcev; konferenca bo ob 17.30 v zbornični dvorani, v Ul. S.Nicolo, 5. Predsednika obeh ustanov, Tombesi in Toresella, bosta predstavila predavatelja inž. Flavia Mondella, nekdanjega direktorja bruseljskih uradov Confindustrie, ki sedaj predseduje Skupini malih in srednjih podjetij v Evropski zvezi podjetnikov. Dolgoletne in pomenljive izkušnje poročevalca bodo omogočile zanimivo poglobitev vprašanj, ki se zastavljajo ob startu Enotnega evropskega tržišča. V tem okviru se politična in socialna vprašanja prepletajo z gospodarstvom in njegovimi problemi v zelo kritičnem obdobju, v katerem se ponovno porajajo nacino-nalne občutljivosti. Na predstavitvi konference je Tombesi poudaril, kako pri krajevnih podjetnikih raste zanimanje za boljše storitve v tem sektorju. SKP o zakonu volilne reforme Stranka komunistične prenove prireja danes, ob 11. uri, na sedežu v Ul. Tarabocchia 3, tiskovno konferenco, na kateri bo orisala cilje javne manifestacije, ki bo v soboto, 16. t.m. v Kongresnem centru proti takoimenovahem zakonu-prevari o volilni reformi. Manifestacija bo potekala istočasno s pobudami, ki jih bo stranka priredila v vseh glavnih mestih Dežel. Ob tej priložnosti bo SKP orisala potek upravnega priziva, ki so ga vložili strankini občinski svetovalci glede imenovanja predsedstva ACEGA. Drevi prva letošnja seja odbora Kraškega pusta Odbor Kraškega pusta se bo drevi sestal na Opčinah prvič po božičnih in novoletnih počitnicah, da bi pregledal, kako potekajo dosedanje priprave na letošnji 26. kraški pust. Vse kaže, da so vesti iz zamejskih pustnih logov tudi letos protislovne: polne razočaranja, a tudi lepih presenečenj. Dolgoletni zmagovalci openskega pustnega tekmovanja, ProseCani in Kontovelci, bodo letos izgubili, in to kar brez borbe, ker se ne bodo udeležili tradicionalnega sprevoda. Ista usoda naj bi Čakala Križane in kraško »pustno vas« SAZGO. Po drugi strani pa se vse bolj šušlja, da se bodo letos po večletnem počitku spet zavrtela kolesa starega openskega voza: Opčine, vas organizator, naj bi spet stopile na zamejski pustni oder! Agent izsiljeval denar Dva agenta železniške policije iz Firenc, Tržačan Alessandro Monteforte in Marco Superbi, sta bila obtožena izsiljevanja. Od nekaterih Tunizijcev, ki so se ukvarjali s prekupčevanjem manjših količin mamil, naj bi namreč zahtevala vsote denarja. Pravijo, da je Monteforte, ki je že nekaj let v lužbi v Firencah, zelo dober preiskovalec. PROMET / »SALOMONSKA« ODLOČITEV ODBORA Ob takih in petkih omejeno zaprtje mestnega središča Odbornica Poleftijeva besna zaradi premilega ukrepa MESTO / TREU KRITIZIRA OBČINO Vprašanje prometa je tesno povezano s parkirnimi prostori Kaj so počeli s 7 milijardami lir? Jutri zaseda glavni svet KZ Tržaški občinski odbor je včeraj odločil, kako se bo odslej »boril« proti onesnaženosti zraka. Sklenil je, da bo mestno središče ob torkih in petkih zjutraj in popoldne zaprto za promet: zjutraj kot doslej od 7. do 9. ure, popoldne pa od 16. do 20. ure, to je poldrugo uro veC, kot je veljalo ob dosedanjih omejitvah prometa (od 18. ure do 20.30). Obenem je potrdil vse dosedanje ukrepe: Ce bo stopnja onesnaženosti zraka prekoračila mejo 10 miligramov ogljikovega monoksida na kubični meter zraka, bo avtomatično stopila v veljavo časovna omejitev prometa z zaprtjem mestnega središča. Odločitev občinskega odbora ni bila soglasna. Odbornica za okolje Ros-sana Poletti je že kake Četrt ure pred zaključkom seje vsa razburjena zapustila dvorano občinskega odbora. Zbranim novinarjem je povedala, da se sploh ne strinja s sprejetim ukrepom. Po njenem mnenju gre že spet za poskus po dveh mesecih eksperimentiranja, ki ni obrodilo zaželenih sadov. Polet-tijeva je na seji zagovarjala radikalnejšo odločitev, takšno, ki bi lahko dejansko pripomogla k izboljšanju kvalitete zraka v mestu (zaprtje središča). Njeno stališče ni prodrlo, saj je bilo tudi zelo težko, da bi v takšni druščini, kot jo združuje sedanji mestni občinski odbor, sploh kaj resnega in radikalnega kdaj prodrlo. Polettijeva je ob izhodu razkrila, da je sprejeti sklep predlagal poveljnik mestnih redarjev. Slednje daje misliti, da je odbor klonil pritisku mestnih redarjev, ki so nasprotovali zaprtju središča, ker bi jim tak ukrep povzročil velike težave. Da je tako, potrjuje dejstvo o podpisu okvirnega sporazuma med Občino in sindikalnimi organizacijami redarjev pičle pol ure po zaključku odborove seje. V sporazumu se Občina obvezuje, da bo razpisala natečaj za sto novih redarjev in da bo reorganizirala nadzorniško mrežo ob zaprtju mestnega središča. Občinski odbor je s svojo »salomonsko« odločitvijo zadostil tudi drugi pomembni mestni družbeni kategoriji: trgovcem. Le-ti se sedaj lahko veselijo, ker popolnega zaprtja mestnega središča ne bo. Petkovo delno zaprtje naj bi pozitivno vplivalo na kvaliteto zraka, zaradi Cesar jim ob sobotah (ko je obisk v trgovinah naj-veCji) ne bi veC grozili omejitveni ukrepi. Včerajšnja odločitev občinskih mož je že dvignila val kritik. Zeleni trdijo, da gre za farso na koži prebivalstva, in protestirajo, ker Občina sploh ni vprašala za mnenje KZE, ki je odgovorna za meritve kvalitete zraka. V ponedeljek so njene naprave izmerile 9.9 mg strupa v kubiku zraka, to je 0,1 mg manj (!) od dovoljene meje. Zato danes - vsi v avto, brez omejitve! (M.K.) Ob torkih in petkih bo odslej promet časovno omejen I * IpFiFJ iSLiS e : i inv Šesta svetovalska komisija Občine Trst bo obravnavala 25. januarja naCrt za nova mestna parkirišča, obenem pa še načrt za ureditev prometa v mestu. Osvojila je torej stališče svetovalca DSL-DemokratiCne zveze Roberta Treua, da ni mogoCe razpravljati o teh dveh problemih ločeno, saj sta tesno povezana. KonCno bomo torej zvedeli, kaj misli Občina o popolnem zaprtju zgodovinskega jedra, meni Treu, ki pa se v isti sapi pritožuje, da mu mestna uprava ni odgovorila na vprašanje, kaj je s 7 milijardami iz Sklada za bencin, ki ležijo že dobro leto dni neizkoriščene. Svetovalec DSL je predlagal namreč, naj se ta denar uporabi za izgradnjo velikega občinskega parkirišča, kar bi vsaj deloma ublažilo sedanjo krizo, povezano tudi z onesnaževanjem zraka v mestu, a bi istočasno blagodejno vplivalo na zaposlenostno raven gradbincev; gradbeni sektor je v hudi stiski, gradnja parkirišč pa bi to stisko nekoliko vendarle omilila. Roberto Treu, ki seveda še zmerom Čaka na odgovor Staffierijeve uprave, o kateri trdi, da ne zna vladati in da je razsipna, pa hoče vedeti tudi to, kaj se dogaja s parkirnim prostorom pri veleblagovnici II Giulia: koncesije zanj ni, upravitelj pa ne plačuje občini niti lire, Čeprav ima od tega lep zaslužek. Jutri, ob 19. uri, se bo na sedežu v Ul. Cicerone 8/b sestal glavni svet Kmečke zveze. Na dnevnem redu bo pregled stanja in perspektiv kmetijstva na Tržaškem in v Deželi FJK ter v tej zvezi program dela in pobud Kmečke zveze za zaščito in ovrednotenje krajevnega kmetijstva. Razpravljali bodo tudi o sklicanju rednega letnega občnega zbora zveze, o organizacijskih vprašanjih in še kar bo prišlo na dnevni red v razpravi. Spričo važnih tem je zaže-ljena udeležba vseh elanov sveta. OBISK / IZ ARGENTINE Potomci izseljencev v uredništvu Primorskega Skupino osemnajstih študentk in študentov sprejel tudi predsednik deželne skupščine Nemo Gonano ijj jp/ m Včeraj je bila na obisku v uredništvu Primorskega dnevnika skupina osemnajstih potomcev slovenskih družin, ki so se izselile pred mnogimi leti iz primorskih krajev v Argentino. Kakor je ponazoril ravnatelj Cedajske Zveze slovenskih izseljencev Renzo Mattelig, so prišli gostje v Furlanijo-Julij-sko krajino že 28. decembra, da bi z udeležbo pri ustreznem natečaju v priredbi Zveze in ob finančni zaslombi deželne uprave poglobili svoje kulturno in zgodovinsko poznavanje teh krajev ter obogatili tudi je' zikovno znanje. Pravzaprav so se skoraj vsi že v Buenos Airesu udeleževali tečajev slovenščine, ki jih prirejajo razna društva. Skupina osem' najstih študentk in študentov - referenčna točka za združevanje med Slovenci po svetu, ki nočejo za nobeno ceno zgubiti svoje identitete - je obiskala tudi deželno skupščino, kjer jih je sprejel predsednik Nemo Gonano, pogovorili pa so se tudi s slovenskima svetovalcem3 Ivom Jevnikarjem ter Milošem Budinom. _REPENTABOR / PESTRA DRU2BENO KULTURNA DEJAVNOST Kraški dom na sledi izgubljenih vrednot Po seriji dosežkov, v pripravi novi zanimivi načrti Repentabrsko društvo je že z mislimi pri prihodnji Kraški ohceti (Posnetek s prejšnje) Boris Simoneta Živimo v Časih, ko se Nekdanje vrednote namerno ali na oltarju pragmatizma kar Cez noC obračajo na glavo. Kriza istovetnosti se kaže v brezglavnem iskanju samozadostnosti in užitkov v opojnosti potrošniških dobrin, kar ima za posledico razvodenitev in osi-romašenje duhovne hitrosti. Prav v takih okoliščinah so kulturna društva dolžna prevzeti zelo pomembno vlogo družbenega katalizatorja, bi naj vsestransko oplaja določeno skupnost in jo obvaruje pred kvarnimi vplivi dekadenčne invo-lucije. Med društva, ki so se znala prilagoditi novonastalim razmeram in ki nazorno tolmačijo to svojo družbeno poslanstvo prav gotovo lahko Prištejemo KD Kraški dom iz repentabrske občine. 2e nekaj let je društveno delovanje u-smerjeno navznoter v funkciji potreb krajanov. »Zavestno smo se odločili, da odcepimo našemu delu družbeno vsebino, z drobnim vsakodnevnim delom se trudimo za dobrobit naše vasi, naše skupnosti,« pravi neutrudna kulturna delavka Vesna Guštin - Grilanc. »Stvari se spreminjajo in na primer tra- dicionalne oblike kulturnega udejstvovanja morda nimajo veC velikega odziva in zato dajemo vse večji poudarek socialnemu aspektu medčloveških odnosov.« Pobude Kraškega doma se tako prepletajo v smeri spodbujanja človeškega in družbenega komuniciranja. V zadnjih dveh mesecih se je zvrstilo kar nekaj takšnih srečanj: martinovanje je bilo povezano iz izletom na Dolenjsko, najmlajši so se pozabavali na mik-lavževanju, članski veCer je postregel z zabavno-razvedrilno sprostivijo, zelo dobro pa je uspelo tudi silvestrovanje v Motelu na tovornem postaja- lišču pri Sežani. Aktivna pa je tudi dramska skupina, ki je na odrih nekaterih sorodnih društev uprizorila delo »Kdo je kriv?« domače avtorice Stane MiliC-Lazar. Skupina repentabrskih žena obiskuje šivalni teCaj, ki ga vodi mentorica Marta Košuta. Potem ko so pred dvema letoma uredile nošo, so se sedaj z vnemo lotile oblikovanja svilenega naramne-ga šala - »karpuona«. Te izdelke bodo predstavili na posebni razstavi. Tudi za naslednje mesece ima Kraški dom precej načrtov in zadolžitev. Tako bodo Dan slovenske kulture počastili z gostovanjem dramske skupine Jaka Stoka s Pro-seka-Kontovela. Spomladi bodo društveno delovanje prerešetali na obenem zboru, soorganizirali bodo razstavo vin, o-trokom bodo pripravili poletni center, poskrbeli bodo tudi za pik-nik v naravi in za kak izlet. Osrednja in najbolj zahtevna naloga pa bo izvedba letošnje Kraški ohceti, katere duša so prav re-pentabrski kulturni delavci. KD Kršaki dom in Zadruga Naš kras sta se izbrala poročni par, prav kmalu pa se bodo začele priprave za organizacijsko in vsebinsko uresničitev te edinstvene foklorno-etnografske manifestacije. Danes odprtje razstave Zvok in oblika V Trstu bodo danes odprli vsedržavni bienale kolajne, ki ga prireja tržaška občina v sodelovanju z raznimi mestnimi muzeji in numizmatičnimi organizacijami in pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne dobrine. Gre za pomembno manifestacijo, ki so jo doslej priredili že dvakrat, in sicer v Rimu in v Bariju. Razstava, ki nosi naslov »Zvok in oblika«, bo razčlenjena v veC sekcij. Del razstave bo v umetnostni galeriji Palače Costanzi, kjer bo uradna otvoritev ob 17. uri, del pa v razstavni dvorani Ljudske knjižnice v Ul. Teatra Romano, kjer bo otvoritev uro kasneje. Razstavljenih bo kakih tisoč del, ki so v glavnem posvečena glasbi, kot priča že sam naslov manifestacije. Za to priložnost so skovali spominsko kolajno, ki je posvečena Carlu Schmidtu, ustanovitelju istoimenskega muzeja. Zvečer, ob 20,-30 pa bo v tem okviru v Avditoriju muzeja Revoltella koncert, ki ga ponuja Cappella Civica. DSI / PREDAVANJE FILOZOFA IN TEOLOGA DR. EDVARDA KOVAČA Svobodo lahko uživaš, če jo prej omogočiš drugemu Helena Jovanovič Prvo letošnje predavanje v Društvu slovenskih izobražencev je bilo v ponedeljek posvečeno filozofski terni. Govoril je dr. Edvard Kovač, filozof in teolog, ki je svojemu razmišljanju dal naslov "Pojem z obrazom”, bar v drugih besedah poceni: koncept, ki ima pbraz, osebnost. Dr. Kovač je že predaval v Trstu, sedaj poučuje v Toulousu na tamkajšnji filozofski fakulteti Katoliškega instituta. Zanj je značilna postmoderna miselnost in utemeljevanje personalistične usmeritve v etiki. Predsednik DSI Sergij Pahor je pred začetkom Predavanja predstavil drobno knjižico, ki jo je prav v teh dneh izdala lju- bljanska založba Družina. V njej sta objavljena referata dr. Franceta Radeta in dr. KovaCa z lanskih študijskih dni "Draga” na Opčinah, knjižnica pa nosi naslov "Slovenska nacionalna zavest”. Gost Društva slovenskih izobražencev je svoje razmišljanje pričel z ugotovitvijo, da je moderna doba prišla do viška in s tem tudi do svojega konca. Izhoda iz tega stanja sta dva; prvi je regresija (v to smer gredo na primer verski in-tegralizmi), druga pa poskus rešitve modeme dobe, obogatene s tradicionalnimi vrednotami. Tu gre za rešitev na treh ravneh, je poudaril dr. Kosmač, in sicer za rešitev razuma, svo- bode in posameznika. Današnje pojmovanje svobode, je med drugim dejal predavatelj, je bistveno drugačno kot v preteklosti. Smisel tega bi lahko strnili v naslednjem stavku: Človek lahko uživa svobodo le, Ce jo najprej omogoča dragemu. V tem smislu lahko govorimo tudi o rešitvi človeka, ki je več kot posameznik, je oseba, in končno tudi naroda. Po predavanju se je med gostom in občinstvom razvila daljša diskusija. V njej je dr. Kosmač med dragim poudaril, da bo združena Evropa imela uspeh le, če se bo kulturno konstituirala, tako, kot je to storila Slovenija. Wm Tir 'Mrim mm EiffSjfMU 1 mlim8BSS1 6r. Edvard Kovač med predavanjem v DSI (f. Križmančič) BALET / POGOVOR Z BALETNIM MOJSTROM JANEZOM MEJAČEM Sedemnajsto leto Baletne šole v okviru SSG Kljub upadanju števila gojencev je zanimanje med mladimi za tovrstno dejavnost še zmeraj občutno Neva Lukeš Brez velike reklame -bar nekako v tišini - nadaljuje svoje delo Baletna pola. 2e sedemjansto leto jo vodi baletni mojster Ja-nez Mejač, ki se dvakrat tedensko vozi iz Ljublja-ne> da se »s srcem in dušo«, kot sam pravi, posveti mladim, ki se odločajo za balet - eni iz veselja in ljubezni do te zvrsti umetnosti, drugi pa ttiorda samo iz želje po rekreaciji. »S tečajem smo tudi tokrat zaceli v Času, ko začenjajo z rednim poukom vse ostale šole. Končali pa bomo sezono Nekoliko prej, in sicer nekje v maju, ko bomo razveselili starše in druge ljubitelje baleta z zaključnim nastopom,« nam je povedal Mejač, ki smo ga »uolovili« v prostorih gledališča, ko je ravnokar zaključil vaje. »Ko sem pred dobrmi šestnajstimi leti prišel v Trst, se je v baletno šolo vpisalo kar okrog 70 mladih baletk. Prav navdušenem sem bil nad tolikšnim številom gojencev za te zvrsti umetnosti. Potem pa je začelo število gojencev upadati. Delno zaradi splošnega upada števila otrok, delno pa morda zaradi tega, ker v našem primeru ne gre za pravo šolo, saj bi morali imeti sicer pouk vsak dan in ne samo dvakrat tedensko.« Kljub temu je šola že beležila uspehe. Ena od bivših gojenk nastopa na primer v baletni skupini na Dunaju, eden gojencev pa je zaposlen v Plesnem teatru v Ljubljani. »Vaje imamo v ponedeljkih in sredah, in sicer najprej eno uro s skupino mlajših, nato pa še eno uro s skupino starejših gojenk. Vaje imamo v mali dvorani našega gledališča. Seveda nismo še dosegli, da bi lahko vadili na lesenem podu, ki je za baletno dejavnost najbolj primeren. 2ato tudi še nismo začeli z vajami plesa na prstih. Morda se bom letos le odločil za nekaj pouka v tej zvrsti baleta, vendar hočem in želim, da ne bi šlo to na račun kakšnih okvar gležnjev mladih baletk.« Mojster Mejač, ki s taksno ljubeznijo vodi to šolo (ki jo sam imenuje krožek) lahko računa ne samo na pridnost gojenk, temveč tudi na solidarnost in podporo njihovih staršev »Ti spremljajo našo dejavnost z velikim razumevanjem in tudi z veliko požrtvovalnostjo.« »Toliko časa delam že v tem gledališču, da se čutim član njegovega delovnega kolektiva. Kot takega me vključujejo v delo pri koreografijah raznih gledaliških predstav. Zadnje moje sodelovanje je bilo na primer pri predstavi »Češnjev vrt«. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Milan Jesih ' CESARJEVA NOVA OBLAČILA Režija VLADIMIR JURC Tržaška premiera danes, 13. januarja, ob 18. uri Izšla je ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE ...6. knjiga. Tržaška knjigarna KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »II danno«, r. Louis Malle, i. Jeremy Irons, Juliette Binoche. Prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri bo dvorana rezervirana British Film Clubu. EXCELSIOR -EXCELSIOR AZZURRA - Od 13. do 17. januarja se bo v dvoranah odvijal Filmski festival Alpe Adria Cinema. NAZIONALE I - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Co-stner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »L’ulti-mo dei Mohicani«, i. Daniel Day Levvis. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.20, 22.15 »Grazio-sita anale«, prepovedan mladini pod 18.letom. NAZIONALE IV - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Al lupo, al lupo«, r.-i. Carlo Ver-done, i. Francesca Neri. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 »Codice d’ono-re«, i. Tom Cruise, Jack Ni-cholson, Demi Moore. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La storia di Qiu Ju«, r. Zhang Yimou, i. Gang Li. EDEN - 15.30, 22.10 »Eva, la pornomotociclista«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10. »La morte ti fa bella», r. Robert Zemeckis, i. Meryl Streep. LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Kathy Bates, Mary Stuart Masterson, Mary Louise Parker ALCIONE - 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »I protagonisti«, r,- Robert Altman, i. Tim Robbins, Jack Lem-mon. RADIO - 15.30, 21.30 »Ca-valcata anal«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 13. januarja 1993 VERONIKA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45 - Dolžina dneva 9.02 - Luna vzide ob 23.24 in zatone ob 10.04. Jutri, ČETRTEK, 14. januarja 1993 ODON VREME VČERAJ: Temperatura zraka 9 stopinj, zraCni tlak 1021,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 90-odstot-na, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: .Stefania Zanini, Jessica cannavo, Gaia Giacomini, Asja Gre-gori, Martin Yarc, Mia Kraus. UMRLI SO: . 90-letni Gio-vanni Giacomini, 58-letna Romana Malini, 74-letni Romano Tassan, 12-letna Antonia Marsich, 88-letna Domenica Petronio, 58-let-ni Ivano Bovolenta, 75-let-ni Antonio Pintaldi, 74-let-na Annita Irmani, 70-letni Alberto Cante, 76-letni Guerrino Crisanz, 80-letni Felice Biekar, 89-letni Giuseppe Cesini, 80-letni Amedeo De Giorgio, 80-letni Remigio Petroni, 58-let-ni Bruno Brando, 80-letna Milena Perčič, 81-letna Santa Ceppi, 70-letna Maria martinolich, 64-letna Anita Perini, 84-letna Maria Ziza, 69-letna Luciana Gerdol, 80-letni Ernesto Zoch, 84-letna Gertrude Cofoli in 80-letni Carmelo Giusti. ' ; LEKARNE Od ponedeljka, 11., do nedelje, 17. januarja 1993 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje -Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 726811). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Sl PRIREDITVE TPK SIRENA priredi v petek, 15. januarja, ob 20.30 VECER MED ZVEZDAMI. Predaval bo Andrej Guštin iz Ljubljane s pomočjo diapozitivov in, če bo vreme naklonjeno, tudi teleskopa. Vstop prost! Vabljeni! KD IVAN GRBEC - V petek, 15. januarja, bo ob 20. uri Miran Košuta predstavil knjigo Borisa Pangerca MAJENCA. Nastopil bo MPZ Valentin Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote. Vabljeni SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine - V nedeljo, 17. t.m., ob 16.30, bo gostovala gledališka skupina KD Kraški dom z Repentabra z dramskim delom Stane Milič-La-zar ”Kdo je kriv?” Vabljeni. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE občine Dolina vabi člane in simpatizerje na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v soboto, 16. januarja, ob 19.30 v dvorani V. Vodnik v Dolini. Program: razvitje partijske zastave sekcije dolinske občine in nastop Pihalnega orkestra Breg. KD PRIMORSKO vabi na predstavitev knjige SA-VRINSKE ZGODBE - drugi del - Marije Franca iz Gračišča v nedeljo, 17. t. m., ob 19. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Avtorico bo predstavil urednik Fontane Danilo Japelj, sodeluje vokalni kvartet Galeb iz Izole. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabita ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne Slovenije na SLOVENIJA PARTY, ki bo v soboto, 16. t. m., v Ul. Do-nizetti 3. Oblikovali ga bodo predsednica SKK Nataša Zubalič, vokalno-instru-mentalni kvertet Nomos, gledališka skupina SKK, slavnostni govornik pa bo pisatelj Boris Pahor. Sledila bo družabnost ob prigrizku in glasbi. Začetek ob 19.30. □ OBVESTILA SPOROČILO ČLANOM TPPZ V petek, 15. januarja, ob 20. uri bo v Bazovici v Partizanskem domu PRVA VAJA V LETU 1993. Vaja bo za celotni ansambel. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS vabi vse člane in simpatizerje na PRAZNIKA VČLANJEVANJA v ponedeljek, 18. januarja, ob 19. uri v Prosvetni dom na Opčinah in v petek, 22. januarja, ob 20. uri v Ljudski dom v Trebčah. V DOMU NA BRDINI na Opčinah bo 17. januarja ob 11. uri predavanje »Kako si z bioenergetskimi masažami (shiatsu, reiki) pomagamo pri revmatičnih in drugih obolenjih. Sledijo praktični prikazi, tudi posamezni. Vabljeni. SKLAD MITJA CUK obvešča, da se opravljajo šiviljska popravila ob sredah od 8.30 do 12.30. 51 ŠOLSKE VESTI UČITELJI COS M. SAMSA - DOMJO in I. T. ZAMEJSKI - RICMANJE obveščajo, da bo informativni sestanek za predvpis v 1. razred v petek, 15. januarja, ob 16.15 v prostorih osnovne šole pri Domju. Vabljeni! MALI OGLASI V JAMLJAH, Zupančičeva 8, je Mario Pahor odprl osmico. V ZGONIKU 71 je odprl osmico Mario Milič. OSMICO je odprl Radovan Semec iz Prečnika. DAJEM inštrukcije iz matematike in finančne matematike za srednje in višje Sole. Tel. na St. 310954 ob večernih urah - Monika. DIPLOMIRANA prevajalka Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Te-lefon/Fax 0481-522250. 18-LETNI RTV-tehnik, diplomiran na zavodu Jožef Stefan, išče primerno službo. Tel. na St. 281211. PRODAMO na Fernetičih hišo z vrtom. Tel. na št. 826084 v uradnih urah. PRODAJAM renault clio 1.4 RT, januar 1991, v odličnem stanju. Tel. na št. (0481) 535019. PRODAJAM hlevski gnoj (goveji ali konjski) v okolici Gorice, dostava na dom. Tel. (0481) 20521 ob uri obedov. OBRTNIK vgrajuje aluminijasta okna in blindirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834. PODARIM enoosebno posteljo, nočno omaro in predalnik s štirimi predali. Tel. ob uri obedov na St. 395003. PRIMORKA, z višješolsko izobrazbo, želi spoznati sopotnika, od 40 do 52 let, s srčno kulturo in smislom za življenje v dvoje. Ponudbe pošljite na: Fermo Posta Centrale, Trieste, Patente 100925. GOSTILNA Guštin v Zgoniku obvešča cenjene goste, da bo zaprta zaradi dopusta do petka, 15. januarja. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Maria Čoka darujeta družini Ruzzier-Gombac 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Ivanko Luksa darujejo družine Husu 100.000 lir za FC Primorje. V spomin na Viktorja Merviča daruje družina Lisjak 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. Lorenzo Papis daruje 150.000 lir za opremo Kulturnega doma padlim v NOB iz Briščikov. V spomin na dragega Stanka Prašlja darujeta Vojka in Ivan 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku. Ob obletnici smrti dragih staršev daruje Vida Strnad 30.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na Viktorja Merviča daruje družina Lisjak 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. Danica Škrk (Sempolaj 24) daruje 20.000 lir za sempo-lajski cerkveni pevski zbor. Namesto cvetja na grob Josipa Colje daruje družina Žužek 15.000 lir za SD Kon-tovel. V spomin na Marjota Čoka darujejo Cika, Adrijana in Stanko 60.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na partizana Marjana Štoko, ob 69. obletnici mučeniške smrti v Storjah pri Sežani darujeta sestri Dorka in Ivanka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Miljota Škabarja daruje Lojzka s Konto-vela 10.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Maksa Morelja darujeta Pino in Silvana Zavadlal 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Maksa Morelja daruje družina Stepančič 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na strica Marija Krizmančiča darujeta Mirko in Ladko Komar z družinama 50.000 lir za SZ Sloga in 50.000 lir za SD Zarja. Ob obletnici smrti Milkota Milica daruje družina Blažič 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob prijatelja Maksa Morelja daruje družina Blažič 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Maksa Morelja darujeta Dana in Boris Možina 50.000 lir za Dijaški dom. Namesto cvetja na grob Maksa Morelja daruje Roža Cesar 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V isti namen darujejo Snežka, Sergij in De-van 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Maksa Morelja daruje Inči 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Maksa Morelja daruje M.C.B. 30.000 lir za SPDT. Ob 6. obletnici smrti dragega Stanka Prašlja darujeta žena Berta in hči Dezi z družino 75.000 lir za FC Primorje. Ob 6. obletnici smrti dragega Stanka Prašlja darujeta Olga in Albin 15.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob Valerije Kokorovec darujeta Tatjana in Antek 50.000 lir za SD Polet. V spomin na Maksa Morelja daruje Sonja Mašera 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Maksa Morelja darujejo družine Viller, Pizzamus in Ferluga 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na pok. Maksa Morelja daruje Ljudmila Jogan 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob nepozabne Valerije kokorovec daruje Vida Žagar 30.000 lir za Zavod za slepe Ritt-meyer. + Dne 10. 1. 1993 nas je zapustila draga teta in sestra Jerica Kofol Pogreb bo jutri, 14. januarja, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalostno vest sporočajo SVOJCI Boljunec, 13 1. 1993 (Pogrebno podjetje Zi-molo) + Zapustil nas je naš dragi Felice Biekar Pogreb bo v petek, 15. januarja, ob 12. uri iz mrt,vašnice glavne, bolnišnice v cerkev v Skedenj. Žalostno vest sporočajo žena Adalgisa, sinova Sandro in Igor, snahi Loredana in Aliče, vnuki Marko, Stefan, Paolo, David in Erika, sestra Marija, svak, svakinja in drugi sorodniki Skedenj, 13. 1. 1993 KD Ivan Grbec izreka svoje sožalje Adalgisi Biekar in družini ob izgubi moža Feliceja. + Mirno nas je zapustil naš dragi Pepi Lukač Pogreb bo jutri, 14. januarja, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo Zena Pina, hčeri Maria in Laura z možema in vnuki Skedenj, 13. 1. 1993 KD Ivan Grbec izreka globoko sožalje svoji odbornici Lauri Sancin in njeni družini ob težki izgubi očeta Josipa Lukača. Drage Laura, Dajdi in Dunja, v tem težkem trenutku smo vam ob strani in z vami sočustvujemo ŽPZ Ivan Grbec 8 Sreda, 13. januarja 1993 NOVICE Obisk v Osijeku odložen Goriška delegacija ne bo kot napovedano odpotovala v Osijek 15. in 16. januarja, temveC 29. in 30. t.m. Za odložitev so se odločili iz dvoje razlogov. Prvi je ta, da bi 16. obisk sovpadal z obiskom hrvaškega predsednika Tu d j mana. Odložitev pa prav pride tudi goriškim predstavnikom, ki upajo, da se bo tako delegacija obogatila s predstavniki Trgovinske zbornice, gospodarskih združenj, univerzitetnih ter drugih ustanov. Na Italia 1 oddaja iz Gorice Televizijska mreža Italia 1 bo nocoj, jutri in v petek ob 20. uri oddajala tri polurne oddaje Ka-rakoe, ki so jih decembra posneli na goriškem Travniku. V oddajah, ki jih vodi pevec Fiorello, nastopajo “pevci”, ki jih zbirajo med gledalci. Avto razbit, voznik zdrav Precej sreCe je v nesreči imel 23-letni Giorgio Gabbi iz Bielle, ki je pri nas na služenju vojaškega roka. PredsinoCi ob 22.30 se je z avtom ford fiesta peljal proti Gorici. Med MoSem in LoCnikom je zavozil v precej globok jarek in se prevrnil. Iz razbitega vozila je prilezel poln strahu, vendar pa samo z nekaj praskami. (Foto Studio Reportage). Številne lažje nesreče Zaradi spolzkega cestiSCa so vCeraj na Goriškem zabeležili precej prometnih nesreč. Na sreCo hujših posledic ni bilo. Na državni cesti v Slo-vrencu sta dopoldne Čelno trčila fiat uno videmske in Al 12 goriške registracije. Lažje poškodbe je utrpel 37-letni Manlio Marcioni iz Gorice. Lažja nesreča se je zgodila okrog 10. ure v Standrežu, v križišču Smihaelove ulice in ulice Abetti. Ranil se je 72-letni Giuseppe Baccaglini iz Gabrij. Dvoje samotnih smrti V stanovanju v ulici Catterini 5, kjer je živela sama, so včeraj okrog 10. ure našli mrtvo 86-letno Marijo Ferligoj. Zenico so našli sedeCo v fotelju. Leteči oddelek goriške kvesture je včeraj zjutraj posredoval tudi v ulici dei Gelsi 11, kjer so našli v spalnici, mrtvo 62-letno Rito Bocin. GORICA GORICA / NADALJUJE SE PADANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA Konec 1992 v Gorici le 38.728 občanov Se zmeraj dvakrat več smrti kakor rojstev Upadanje prebivalstva se je lani nekoliko upočasnilo, toda mladih je v Gorici vedno manj (f. S. Reportage) Vlado Klemse Proces staranja in upadanja števila prebivalstva Gorice se nadaljuje, Čeprav z upočasnjenim ritmom. V letu, ki je za nami, je Gorica izgubila samo 82 prebivalcev. 31. decembra 1992 je po podatkih občinskega urada za statistiko Gorica štela 38 tisoč 810 prebivalcev, od tega 18 tisoč 178 moških in 20 tisoč 550 žensk. Podatki so začasni in jih je treba jemati z določeno rezervo. Se zmeraj namreč niso bili objavljeni podatki ljudskega štetja iz oktobra 1991, ki bodo, seveda po objavi v Uradnem listu, veljali kot uradni in jih bodo morali tudi na Občini upoštevati. Število stalnega prebivalstva v občini je po teh podatkih še za kakih petsto enot nižje. Manj neugodne podatke o gibanju prebivalstva v lanskem letu -prejšnja leta je znašal osip okrog dvesto do tristo oseb - je pripisati predvsem živahnejšemu priseljevanju, kajti razmerje med številom rojenih in umrlih oseb je še zmeraj zelo neugodno, približno 1:2. V letu dni se je rodilo 264 otrok, umrlo pa je 534 občanov. V Gorico se je lani priselilo 680 oseb, odselili pa sta se 502 osebi. Pozitivni saldo pri-selkjevanja/izseljevanja znaša torej 178 oseb (116 moških in 62 žensk). Zanimiv je pregled naravnega gibanja prebi- valstva po posameznih mesecih. Največ rojstev so zabeležili julija (30), najmanj, skoraj polovico manj (16) pa marca. V povprečju se je rodilo 22 otrok na mesec. Smrtnih primerov so zabeležili največ januarja in marca (po 52), najmanj pa julija (37). Povprečno je umrlo vsak mesec 44 občanov. Glede priseljenih oziroma odseljenih občanov velja najprej zabeležiti ugotovitev, da migracijski tokovi zadevajo v znatno večji meri moške - posebej kar zadeva priseljence. Priselilo se je namreč 370 moških in 310 žensk. Podatek je razumljiv, če upoštevamo prisotnost raznih državnih služb (zlasti policije, karabinjerjev in finančne straže). Nekoliko nižje je število oseb, ki so se iz občine izselile in tu je razmerje med moškimi in ženskami skoraj uravnovešeno. Izselilo se je namreč 254 moških in 248 žensk. Največ priselitev so na občini zabeležili v oktobru (77), najmanj pa v decembru (36). Največ oseb se je izselilo v oktobru (72), najmanj pa v juniju (23). Z demografskega vidika torej Gorica še vedno nazaduje. Vendar pa po dogodkih iz zadnjih tednov sodeč, mesto nazaduje tudi na socialnem področju. Težko je namreč razumeti, da je tako težko zagotoviti stanovanje za nekaj družin, ki so se zaradi višje sile znašle brez strehe nad glavo. V mislih imamo trideset stanovalcev Vil-le Frommer. Vodstvo KDza širšo ipravno večino Na seji vodstva goriške krščanske demokracije so razpravljali o zaostritvi odnosov s socialistično stranko. Člani vodstva so soglašali s poročilom občinskega tajnika Mauri-zia Tripanija. Člani vodstva so Tripanija spodbudili, naj nadaljuje s pobudo, ki jo je začel s ciljem prenove in ovrednotenja vloge KD v Gorici in s ciljem izdelave načrta političnega, socialnega in gospodarskega preporoda mesta. Tajnik Tripani nam je na izrecno vprašanje odgovoril, da je KD za nadaljevanje pogovorov za razširitev koalicije, seveda v kolikor se s tem strinjajo tudi dragi partnerji, vendar pa postavlja ob tem tri osnovne pogoje: da ne pride do prekinitve upravne dejavnosti, da se morebitni vstop DSL opravi po vzgledu Pokrajine, da pride ob morebitni razširitvi večine tudi do zamenjave oziroma pomladitve oseb na vodilnih mestih na občini. S temi stališči so že seznanili partnerje v koaliciji. PODGORA/V CERKVI SV. JUSTA Uprizoritev Božje noči Pevci zborov PD Podgora pripravili lep božični nastop Pevci-pastirji zbora Podgora (foto Studio Reportage) Olepšana podgorska cerkev sv. Justa se je v soboto zvečer napolnila s številno publiko, ki je z zanimanjem in na koncu s toplim aplavzom sledila božični predstavi Božja noč. Skrbno sta jo pripravili prosvetno društvo Podgora in župnija sv. Justa, ki sta uspeli ob režijski zasnovi Janeza Povšeta in orgelski spremljavi Uroša Geja pripraviti nenavaden božični večer. Prelepe slovenske božične pesmi in recitacije z božično tematiko so vsi od najmlajše članice mladinskega zbora do najstarejšega člana moškega in mešanega zbora izvajali s prisrčno zavzetostjo. Božična noč je prišla do vseh poslušalcev, ki so se ob posrečeni dramski predstavitvi večera lahko najlepše poslovili od zadnjega Božiča. Iz podgorske cerkve so odhajali obogateni z lepoto naše besede in pesmi, hvaležni organizatorjem za večer, ki jim bo ostal prav gotovo še dolgo v spominu. (DM) SOLIDARNOST / AKCIJA ZSKD IN ZSŠDI PROMET / ONESNAŽEN ZRAK GORICA / SREČANJE ; GLEDALIŠČE KINO Igrače za hip osrečile otročiče v begunstvu Darila goriških otrok izročili no Velikih Blokah Skupina otrok v begunskem centru na Velikih Blokah (foto Vili Prinčič) Darilo za nasmeh je bilo geslo človekoljubne akcije, ki sta jo pripravili ZSKD in ZSSDI, da bi ob božičnih in novoletnih praznikih slovenski otroci na Goriškem eno od svojih igrač podarili vrstnikom iz Bosne in Hercegovine, beguncem v zbirnih središčih v Sloveniji. Solidarnostna pobuda je naletela na izreden odziv, saj so v nekaj dneh zbrali za poln kombi igrač. V dogovoru s posebnim Uradom za begunce iz Ljubljane je delegacija obeh zvez te igrače odpeljala na Velike Bloke nad Cerkniškim jezerom, kjer je v opuščeni vojašnici našlo zatočišče okrog štiristo beguncev, dobršen del so otroci. Na lastne oči smo se lahko prepričali, da je bilo geslo »Darilo za nasmeh« pravšnje za akcijo, saj so se oči teh otrok ob pogledu na kup igrač kar iskrile od veselja. Pa tudi nasmeh se je za trenutek pokazal na njihovih obrazih, ki jih je nepopisna tragedija verjetno za vselej zaznamovala. Ko vidiš vse to, te najprej prevzame zadoščenje, da si sirotam vlil nekaj upanja in zavesti, da niso pozabljeni. Takoj zatem pa te v duši zaboli in prevzame občutek krivde, da nisi znal kot delček širše civilizarane družbe storiti dovolj in pravočasno preprečiti grozote. V pogovoru z upravitelji centra, pa tudi z otroki, smo se lahko prepričali, da je za stanovalce središča dobro poskrbljeno. Vodijo vrtec in šolo, kjer pa imajo nekaj težav zaradi učnega osebja. Med starejšimi begunci je namreč zelo malo takih z višjo šolsko izobrazbo, saj večina prihaja iz gorskih vasi v vzhbodni Bosni, največ iz občine Srebrenica. Spričo zelo nizkih temperatur smo ugotovili, da so otroci neprimerno oblečeni. Na zasneženi Bloški planoti se temperatura stalno giblje med minus 10 in minus 15 stopinjami. Pred nekaj dnevi se je živo-srebrni stolpec spustil celo na minus 20 stopinj. Zato ob zahvali našim otrokom in njihovim staršem za podarjene igrače, pozivamo javnost, da bi centru na Blokah pomagala zlasti s toplimi spodnjimi oblačili (zimsko perilo) in zimsko obutvijo. Z naše strani bomo takoj poskrbeli, da blago pride do tistih, ki ga najbolj potrebujejo. Vili Prinčič Občina še čaka na podatke KZE Zaenkrat niso predvideni ukrepi za omejevanje prometa v mestu Problem onesnaženosti zraka je vse bolj občuten tudi v Gorici. Megleno vreme brez izdatnejših padavin, ki bi “sprale” zrak, tudi vCeraj ni prispevalo k bistvenemu izboljšanju stanja, vendar z občine še ni znakov o kakem ukrepu. Župan Tuzzi je po podatkih o meritvah ogljikovega monoksida v zraku, ki smo jih objavili včeraj, zaprosil KZE, naj podobne meritve izvede še na drugih prometnih točkah v mestu. Očitno hoče uprava pred vsakršno odločitvijo razpolagati s popolnejšimi podatki. To pa pomeni tudi, da ne namerava vsaj kratkoročno sprejeti nobenega ukrepa in da torej lahko samo upamo na dež ali ve- ter, ki naj bi očistila zrak. KZE namreč v mestu nima fiksnih merilnih naprav, pač pa uporablja premični laboratorij, ki je last Pokrajine, s katerim pa bodo za popolnejše analize (govor je o 5-6 mestih, kjer naj bi opravljali meritve po deset dni) potrebovali vsaj dva meseca. Za letošnjo zimo bo torej najbrž šlo vse po starem. Podatke, ki jih bo tačas zbirala KZE pa naj bi upoševali vsaj pri pripravi načrta za preureditev v mestu. Kot smo poročali je prav v tem mesecih v pripravi študija o prometnih tokovih, ki naj bi tudi upoštevajoč podatke o onesnaževanju, ponudila upraviteljem izhodišča za odločnejše ukrepe v tej smeri. Novi kvesror dr. Oreste Davini sprejel novinarje Novi goriški kvestor dr. Oreste Davini dr. Oreste Davini je v okviru vljudnostnih srečanj ob prevzemu funkcije včeraj sprejel delegacijo goriških novinarjev. Slo je za srečanje med starimi prijatelji, kot je ugotovil sam kvestor, ki že dolgo let živi v Gorici. Pritrdili smo mu tudi novinarji, ki smo njegovo odprtost za sodelovanje s tiskom znali ceniti že ko je vodil kabinet kvesture in goriško mejno policijo, pa tudi v zadnjem času, ko je iz Vidma vodil mejno policijo za severovzhodno območje. Na srečanju je bil govor o nalogah in željah kvestorja, pa tudi o pričakovanju javnosti po izčrpnejšem obveščanju s strani organov javne varnosti. TRŽIČ / NOVA PRILOŽNOST ZA LADJEDELNICO Pogodba o gradnji potniške ladje -velikanke za ameriškega brodarja Pesnik Kovič juhi v Gorici Srečanje z njim v Feiglovi knjižnici V okviru srečanj z avtorjem, ki jih že vrsto let prireja upravni odbor Kulturnega doma v Gorici, bo jutri ob 18. uri v čitalnici knjižnice Damir Feigel v Ul. Croce 3 v Gorici srečanje s pesnikom Kajetanom Kovičem. Njegovi najnovejši pesniški zbirki bo predstavila prof. Lučana Budal, občinstvo pa bo seveda imelo možnost neposrednega razgovora s samim avtorjem. V Tržiču bodo kmalu začeli graditi luksuzno potniško ladjo - velikanko. To bo pravcato plavajoče mesto, saj bo ladja imela skoraj 95 tisoč ton nosilnosti, na krov bo lahko sprejela okrog tri tisoC potnikov, poleg tisoč članov posadke. Ladja bo vredna okrog osemsto milijard lir, naročniku Carnival cruise lines naj bi jo izročili čez dobra tri leta, ob koncu leta 1996. Zadevno pogodbo sta podpisala predsednik ameriške družbe Micky Arison in poverjeni upravitelj Fincantieri Corrado Antonini. Ladjo bo poganjalo šest dizelskih električnih motorjev GMT-Sulzer, ki jih bodo zgradili v Fincantieriju. Plovna družba Carnival razpolaga z osemnajstimi ladjami za križa-renje in velja za liderja na tem področju. Doslej je pri Fincantieriju naročila tri ladje. Dve sta v gradnji, eno pa so že dokončali. Letos, oziroma prihodnje leto bodo naročniku izročili dvojčici Massdam in Ryndam. Obe bosta opravljali križarenja, tako kakor njuna predhodnica Sta-tendamm, v Severnem morju (na območju Aljaske) ter v Karibskem morju. Naročnik je bil z do zdaj opravjenini posli zadovoljen in je seveda pohvalil strokovnost in tudi prilagodljivost ladjedelnice posebnim zahtevam. Podpis nove pogodbe je izredno pomembno priznanje za obrate Fincantieri v mednarodnem merilu. Novo naročilo bo, kot kaže, znatno omililo krizo ladjedelnice v prihodnjem srednjeročnem obdobju, saj se bo mogoče izogniti dopolnilni blagajni. V VERDIJEVEM GLEDALIŠČU V GORICI bo nocoj ob 20.30 nastopila odrska skupina Giuseppe Pambieri in Lia Tanzi s komedijo »L’inquilina del piano di sopra« Pierra Chesnota. Režija: Gian-franco De Bosio. M PRIREDITVE DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA prireja nocoj ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah srečanje elanov ob 20. obletnici delovanja. Na srečanju bo predaval dr. Specchi o omejevanju podusti v tukajšnih vodah. PD STANDRE2 -DRAMSKI ODSEK pripravlja premiero Goldonijeve komedije Sluga dveh gospodov. Premiera bo v soboto, 16. januarja 1993, ob 20.30 v župnijski dvorani v Standrežu, ponovitev pa v nedeljo, 17. t.m., ob 17. uri. V CERKVI V SOVODNJAH bo v nedeljo, 17. t.m., ob 15. uri koncert božičnih pesmi. Sodelovali bodo otroški zbor iz Rupe, zbor Bilje-Orehovlje-Miren ter združeni zbor Rupa-Peč in cerkveni zbor Miren. Božično misel bo povedal Marjan Markežič. GORICA VTITORIA 20.00-22.00 »Puerto Escondido«. Rež-G. Salvatores. I. D. Aba-tantuono in V. Golino. CORSO 17.15-19.30-22.00 »Codice d’ onore«. T. Cruise in J. Nicholson. VERDI 20.30 »L’inqui-lina del piano di sopra«. Gledališka predstava. TR23C COMUNALE 20.30 koncert Simfonikov RTV Slovenija. EXCELSIOR Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA - Don Bo-scova ulica 175 - tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO - Ul. E. Toti, 52 - tel. 410701. pogrebi Danes: 9.00 Carmen Gorkič vd. Elard iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, 10.30 Benito Mauri iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 12.00 Jože Kusterle iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. LEKARNE SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA in ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ob sodelovanju kulturnega društva Sovodnje vabita na POGOVOR O PRIMORSKEM DNEVNIKU ki bo v petek, 15. januarja, ob 20. uri v sovo-denjskem Kulturnem domu. Prisotna bosta predsednik založniškega upravnega odbora KLAVDIJ PALČIČ in glavni urednik BOJAN BREZIGAR Vabljeni! PRIMORSKA Sreda, 13. januarja 1993 IDRIJA / PODJETNIŠTVO SEVERNA PRIMORSKA / IZKLJUČEVANJA NOVICE Cesarju daj njegovo a niti cekina več! Direktor Rafisa Lojze Rejc o svojem malem podjetju Roman Bric Finančno-računovod-Podjetje Rafis iz drije si je pod vodstvom direktorja Alojza Rejca v dveh letih svojega poslo-vanja ustvarilo sloves za-nesljivega finančnega svetovalca in poslovnega Partnerja. Lahko mu zaupamo vodenje poslovnih ^jig, sestavljanje periodičnih obračunov, raz-nih poslovnih poročil, celotnega finančnega poslovanja in knjigovodstva ter drugih finančnih Poslov. V kratkem času je za sodelovanje z Rafisom odločilo več kot 30 idrijskih firm in za-*®/?nikov različnih strok. Njihovo število se iz meseca v mesec povečuje.»saj je dober glas več vreden od vsakršne reklame«, pravi direktor Rejc. »Vsi se bojijo administriranja. Odnos institucij. davčnih, inšpekcijskih, finančnih in drugih služb do podjetnikov in obrtnikov, se na žalost še ni spremenil. Se vedno so potrebne gore papirja, formularjev in formalnosti, ki s poslovanjem nimajo nič skupnega. Naša zakonodaja od zakona o računalništvu do zakona o prometnem davku, dohodnini in drugi predpisi so še vedno nedodelani in komplicirani. Mislim, da bi morali vso zakonodajo postaviti na nove osnove, jo narediti bolj pragmatično, eksakt- no in enostavno, kar bi omogočilo sedanje izigravanje na eni in nepotrebno administriranje na drugi strani«. Alojz Rejc tudi ugotavlja, da je odnos do obrtnikov in njihovega poslovanja še vedno preveč sumničav, kar se kaže na različne načine, z dokazovanjem številk, tekanjem od vrat do vrat itd...»V bodoče si enostavno tovrstnega dokazovanja in urejanja obrtniških in podjetniških dejavnosti v različnih službah predstavljam kot prenos potrebnih podatkov na računalniški disketi, na kateri bodo vse zahtevane informacije o poslovanju in vodenju, podjetnik pa jih bo enostavno oddal uradniku, ki želi določene stvari preveriti.« Pri tem je navedel slabe izkušnje z izdelavo elaboratov za pridobitev republiških sredstev za demografsko ogrožena območja, kjer je od vseh enotno izdelanih in utemeljenih primerov skozi uradniška sita prišel le eden. »Res pa je da včasih stranke od nas zahtevajo tudi nemogoče. Tako je nedavno nekdo po vsej sili želel, da mu opravimo neki uvozni posel, kar pa ni naša dejavnost. Takim pomagamo z nasvetom, kam naj se obrnejo, pa tudi sicer brezplačno enkrat tedensko nudimo obrtnikom koristne nasvete in informacije, ki so zanje lahko zelo pomembne. Tako pomagamo tudi svojim strankam, izvajamo plačila, terjatve, pišemo virmane, v posebnih primerih nudimo tudi finančno pomoč in opravljamo druge storitve, kar znajo naši poslovni partnerji ceniti in to povedo tudi drugim, «pravi direktor Rafisa, Alojz Rejc. Primer Rafisa je vsekakor dovolj zgovoren. TOLMINSKA KNJIŽNICA TOLMIN / PONUDBA "Astralne voščilnice" Irene Stergar in Pogačnikovo "zdravljenje zemlje" Jožek Štucin Namesto neusojene tolminske tržnice bo v kratkem zrasla nova prodajalnica Miran Mihelič Razstava unikatnih voščilnic grafične oblikovalke Irene Stergar iz Kobarida, je bila zadnja Prireditev knjižnice Ciri-}a Kosmača v Tolminu v lanskem letu. Ravnatelj ustanove Ivan Jermol je juinulo leto označil za izredno uzpešno saj se bralna kultura na Tolminskem dviguje, da cpažajo bistveno veči obisk in da raznorazne Pireditve postajajo zanimive za vedno večji krog ljudi. Pravzaprav je bilo tudi tokrat tako. Astralne voščilnice mlade oblikovalke so pri vbile kar pre-Cej ljubiteljev likovne umetnosti. Irena Stergar, samostojna oblikovalka iz Kobarida, se je po končani šoli za oblikovanje v Ljubljani zaposlila v tiskarni Soča v Novi Gorici, kjer so ji zaupali oblikovanje celostne podobe tiskarne. V Petih letih oblikovalske-ga dela je ustvarila kar Jepo število uspešnih likovnih rešitev za proizvode in reklamna spo-roCila raznih naroč-uikov, kar ji je leta 1990 omogočilo vpis med samostojne kulturne delav-Ce- Od takrat ustvarja samostojno na področju Uporabne umetnosti -grafičnega oblikovanja in unikatnega oblikovanja ročno tkanih izdelkov, jokrat pa se je predstavi-m s serijo voščilnic. Razstavo je z rahločutnim razmišljanjem o virtualnih svetovih in svetlobi, ki sestavlja svet pa o vilinskih bitjih in življenju rzven območja čutne percepcije, odprl akademski slikar'Marko Pogačnik. Zanimivo, za Tolminsko publiko skoraj nekoliko hipnotično, je spregovoril tudi o svojih projektih zdravljenja Zemlje, ki jo je človek s svojim ozkim racionalnim delovanjem že dodobra načel, ali bolje izgubil iz območja svojih drugačnih, širših sprejemanj. Astralne podobe Irene Stergar v marsičem do-poljnujejo Pogačnikove teze, saj je njena osnovna motivika v bistvu zenica - oko, ki kot vizualni embrio odpira pot svetlobi v umetniško, onstransko, duhovno eksistenco človeka. Svet je v bistvu ena sama svetloba, ki se združuje v središču očesa, pogled pa mora imeti tudi duhovno razsežnost celotnega zrenja saj le tako zaznamo vse razsežnosti narave in življenja. Nekoč se je to, kar se dogaja, recimo, v Tolminu zdelo nemogoče.-Podjetje UPI je pravkar pripravilo projekte za 140 kvadratnih metrov prodajnih prostorov zasebne trgovine zakoncev Pavlin, na površini nesojene tolminske tržnice, ki je zaradi neprimerne lokacije samevala in so vanjo sosedje parkirali osebne avtomobile. Zaradi zadovoljstva občanov z dosedanjo ponudbo s pridobitvijo lokacije niso imeli težav. V sedanji trgovini, locirani v blagovnici je povedal g. Pavlin, ne morejo več ostati, ker hočejo lastniki lokal nazaj pa tudi pretesno jim je že postalo. Pripravljalna dela so izvedli v lastni režiji v ponedeljek pa bo podjetje Gradbenik že pričelo z rekonstrukcijo. V kolikor bodo investicije zagotovljene kot je bilo načrtovano, potem bo v maju Tolminska ponud- ba že bogatejša, saj bo v sedanji trgovini lastnik prostorov nadaljeval z isto ponudbo. Novo lokacijo sta zakonca Pavlin vzela v dolgoročni najem od KS Tolmin. Ker bodo novi prodajni prostori dvakrat večji od dosedanjih, bodo poleg sadja in zelenjave lahko sedaj ponudili kaj delikatese in če bo mogoče še kotiček za serviranje hrane. V skladiščnem delu bodo uredili šest do osem kubičnih metrov veliko hladilnico za sadje. Menijo pa, da v Tolminu manjka zorilnica banan in še česa za kar bi bila verjetno primerna lokacija v enem od objektov bivših vojašnic. S tem, da se bodo pri nabavi blaga v bodoče izogibali posrednikov si upajo ohraniti še za naprej status “poceni in dobro". Posebno še zato, ker ga je bilo v začetku naporno doseči. Na mestu, ki je bilo določeno za (premajhno) tržnico, bo trgovina (Foto: M. Mihelič) Gospodarstvo na psu, standard ne Kriza v regiji je vendarle manjša zaradi možnosti zaposlovanja ob meji Zaključni računi o poslovanju gospodarstva v severnoprimorski regiji (ajdovska, idrijska, novogoriška in tolminska občine) v lanskem letu, bodo znani šele čez nekaj mesecev, toda razmere, stanje in gibanje v industriji in v drugih gospodarskih dejavnostih, so v marsičem znani in jih je že mogoče tudi oceniti. Očitno je, da se gospodarska kriza, ki jo doživlja Slovenija, odraža tudi na Severnem Primorskem, vendar je slednja manj opazna in boleča, ker jo blažijo učinki, ki jih omogoča obmejna lega novogoriške in tolminske občine. Gez mejo, torej v Italiji, je občasno ali stalno zaposlenih kar nekaj tisoč prebivalcev, kar seveda prinaša dohodek in omogoča gmotno blaginjo, ki je večja od življenjskega standarda drugod v Sloveniji. Tudi je znano, da mnoge družine na tem območju prejemajo italijanske pokojnine, le da sredstva iz slednjih gredo bolj za nabavo potrošnih dobrin in predmetov, denimo novih modernih avtomobilov znanih tujih tovarn, kot pa jih uporabljajo za pospeševanje proizvodnje in storitev. Te ugotovitve so toliko pomembnejše in tudi zanimive, če upoštevamo, da je družbeno gospodarstvo v razsulu, kar je v Marijan Drobež pogovoru za Republiko potrdil tudi Edvard Abram, direktor novogoriške podružnice Službe družbenega knjigovodstva. Zato je devet podjetijs tega območja prešlo v last Sklada za razvoj Slovenije, ki jih bo poskušal sanirati oziroma osposo-biti za proizvodnjo in poslovanje v razmerah in odnosih svobodnega tržišča, če bo to mogoče. Podjetja, kot so TIK v Kobaridu, Iskra Avtoelek-trika in Metalflex v Tolminu ter Kovinsko podjetje v Ajdovščini, sicer imajo tržišča za svoje izdelke, toda finančne težave pri njih so tolikšne, da imajo (tudi druga podjetja, ki jih je prevzel Sklad) skoraj zmeraj blokirane žiro račune. V podjetjih na Goriškem, ki so postala last Sklada za razvoj, je zaposlenih skupaj okrog 4.800 delavcev, kar predstavlja 15 odstotkov vseh zaposlenih v družbenem sektorju lastništva na Goriškem. Največ delavcev (včasih jih je bilo olcrog 3 tisoč) je še zmeraj zaposlenih v Industriji pohištva in opreme Meblo v Novi Gorici in v Tovarni obutve in otroških potrebščin Ciciban v Mirnu. Vsa podjetja pestijo težave in zadolženost. Edvard Abram je dejal,»da ima Meblo samo pri SDK v Novi Gorici evidentiranih za okrog milijardo tolarjev dolgov. Seveda ni mogoče zanesljivo vedeti, kakšna bo nadaljna usoda tovarn na Goriškem, ki jih je prevzel Sklad za razvoj. Nekaj jih bodo nemara usposobili za na-daljno proizvodnjo in poslovanje, pri čemer pa bodo tudi v takih primerih zagotovo znižali število zaposlenih. Nekaj podjetij pa bodo najbrž ukinili oziroma jih prodali različnim domačim ali tujim interesentom. Za družbeno gospodarstvo je značilno vsestransko nazadovanje, pravo razsulo.Proizvodnja v podjetjih takega lastništva upada že pet let, in lani se je, recimo znižala za 14 odstotkov v primerjavi z letom 1991. Kolektivi nimajo sredstev za nove naložbe, vendar pa ne investirajo niti razpoložljivega denarja iz amortizacije. Zaposlenost v družbenem gospodarstvu se je v obdobju od leta 1987 dalje znižala od 42 tisoč na okrog 31.600 delavcev. Izgube v družbenem sektorju gospodarstva so leta 1990 znašale okrog 713 milijonov tolarjev. Splošne ravnodušnosti do usode družbenega gospodarstva naj bi predvsem povzročilo spoznanje, da je omenjeno gospodarstvo v fazi preoblikovanja, ko bo torej postalo zasebna ali državna last. Zasebno gospodarstvo je tudi na Goriškem že prevladujoče in kaže zagnanost, s katero bo morda postransko mogoče nadomestiti izgube, ki nastajajo zaradi hitrega in splošnega siromašenja družbenega sektorja. Na severnem Primorskem je trenutno evidentiranih že okrog 1.600 zasebnih podjetij, ki ustvarjajo od 8 do 10 odstotkov vseh prihodkov v regiji. V privatnem podjetništvu je zaposlenih približno 1.200 delavcev, dodati pa je še delež zasebnih obratnih delavnic. V novogoriški občini je v začetku leta 1993 obratovalo 1.720 obrtnih delavnic, v ajdovski občini pa 680. Privatizacijo gospodarstva spodbuja tudi banka iz Gorice. Ta je v dobrem letu zasebnim podjetnikom odobrila za okrog dve milijardi lir kreditov. Ce torej ocenjujemo na podlagi (še) neuradnih, a verodostojnih podatkov, kakšno je stanje severnoprimorskem, lahko rečemo tako, kot smo naslovili ta sestavek: gospodarstvo je na psu, standard ne! KOPER / OBVEŠČANJE Inforinvvest ustanavlja Teleishio Franc Orešnik »Mi imamo sicer najboljšo voljo, ampak zdi se da nas do prvih oddaj Teleistrie in Radia Istre loči še trnova pot birokratskih postopkov, dolga kakšnih šest mesecev«, nam je dejal predstavnik družbe za avdiovizualne komunikacije Informinvvest d.o.o. Koper, Valentin Prelovec. Znani koprski podjetnik in dosedanji republiški poslanec obrtnikov oziroma socialdemokratske stranke, pa je včeraj na tej poti napravil nov korak. Koprski izvršni svet je z enim vzdržanim glasom in enim glasom proti soglašal s programskimi izhodišči bodoče radijske in televizijske postaje,- In tudi pridržki niso bili ravno usodni: eden od članov IS je menil, da bi si koprska družba že lahko našla drugače slovensko zveneče ime kot je Inforinwest. Programa bosta dvojezična in omogočala bosta družbeno, socialno in kulturno komuniciranje v primorski regiji, vzpostavljala most s slovenskimi in italijanskimi prebivalci na Hrvaškem. 30 do 50 odstotkov programa bo lastne produkcije, piše v programski zasnovi, programska shema bo obsegala 6 ur premiernega programa, ki se bo čez čas ponovil. Informinvvest je pripravljen programski prostor deliti tudi z domačimi in tujimi partnerji. TOLMINSKA / SOSEDSKI ODNOSI Zavzemanje Tolmincev in Furlanov za skupno carinsko cono ob meji Za dopolnitve, ki naj bi jih vnesli v Osimske sporazume, se zavzemajo na obeh straneh meje, v Spetru in v Tolminu. Obmejni občini Tolmin in Speter onstran meje se zavzemata za tesno medsebojno sodelovanje, zlasti na gospodarskem področju, v okviru katerega naj bi ustanovili skupno brezcarinsko zono, ki bi zajemala občino Speter in druge občine v obmejnem pasu in Nadiških dolinah na italijanski strani ter Zgornje posočje do Mosta na Soči tostran državne meje. S tem so soglašali tudi na vče- Roman Bric rajšnji seji tolminske vlade. Pobudo, ki jo podpirajo na obeh straneh meje, naj bi vnesli na dnevni red pogovorov o dopolnitvi osimskih sporazumov med Republiko Slovenijo in Italijo. Zupan Spetra, Firmino Ma-rinig, je s sklepom občinskega sveta in vsebino pobude že koncem lanskega leta seznanil zunanji ministrstvi obeh držav in pristojne organe Videmske pokrajine, predsednika deželne vla- de in vse župane obmejnih občin v Italiji in Tolminu. Pobudo so tako podprli tudi v Tolminu, kjer so za sodelovanje vsestransko zainteresirani, saj kar polovica slo-vensko-italijanske meje poteka ob tolminski občini. Svojo podporo bodo posredovali pristojnim republiškim telesom z namero, da bi bili v bodoče meddržavne pogovore čimbolj aktivno vključeni. Tolminsko vodstvo podpira tudi zahtevo po globalni zaščiti slovenske manjšine v Italiji, zlasti v Videmski pokrajini. Zanimanje za zemljišča DOBROVO - Med kmetovalci Goriških Brd je kar precej zanimanja za zemljišča, na katerih se je Kmetijska zadruga odpovedala lastni proizvodnji. Gre za 180 do 300 hektarjev zemljišč, predvsem vinogradov in sadovnjakov, ki še niso amortizirani in ki jih namerava zadruga dati v najem. Pri tem so se odločili za v strokovnih krogih sporen enoletni najem, vendar so vsi prepričani, da bi tisti, ki bi zemljo sedaj najeli, to tudi kasneje obdržali. Da bi vse skupaj ne potekalo preveč mimo zakonov, so se včeraj v Novi Gorici sestali predstavniki zadruge, razlaščencev, izvršnega sveta in slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dogovorili so se, da bodopri najemu imeli prednost kmetje, nato mejaši in razlaščenci, šele na repu lestvice pa je skupina doslej zaposlenih pri obdelvi teh vinogradov in sadovnajkov. Se prej morajo pripraviti natančen seznam zemljišč, preveriti nastanek nekdanje družbene lastnine in ugotoviti, kaj je po novem last države, kaj zadruge, kaj se lahko vrne in kaj ne. Roki so postavljeni tako da bi lahko s prvim marcem že začeli z redno obdelavo teh površin, vendar je le malo upanja, da bodo do takrat uredili samo zemljiško knjigo, kaj šele vse ostalo. Sicer pa bo interese v bodoče vsklajevala komisija za oddajo zemljišč, v kateri bodo predstavniki občinskega izvršnega sveta, briške kmetijske zadruge, svetovalne službe pri KVZ, ministrstva za kmetijstvo in združenja razlaščenih lastnikov. (TG) Podelitev nagrade CERKNO - Pisali smo že o nagradah, ki jih je prejela občina Idrija za najbolje turistično urejeno občino, ki jo je izvedla turistična zveza Slovenije. Na posebni slovesnosti so jih podelili konec leta. Podobna akcija v občinskem merilu je prinesla prvo nagrado Cerknemu. Idrijski župan dr. Janez Podobnik podeljuje priznanje za turistično najbolj urejen kraj v akciji “urejena in čista-turistično zanimiva občina Idrija" predsedniku sveta KS Cerkno, Janezu Rupniku. (Foto: R. Bric) Smetišča niso samo krivda vasi TOLMIN - Črna smetišča so povsod tam kjer ni urejenega odvoza smeh in tam, kjer ne odvažajo večjih predmetov. Potem pa se ob teh večjih kosih kmalu naberejo še druge smeti, priznavajo povsod, kjer smo povprašali, kako je s tem. Tam, kjer so se pristojni z ljudmi o vsem pogovorili so bila črna smetišča kmalu odpravljena. Z javnim odvozom smeh se v tej občini ukvarja samo Komunala Tolmin, ki drobne smeh iz kant odvaža enkrat na teden v vseh večjih krajih, vendar kljub temu ostaja okoli 3500 občanov brez organiziranega odvoza smeh. Žalostno je da so h v goratih oddaljenejših predelih, odkoder so prihajali v dolino nekdaj čisti studenci... V teh krajih, od države vsestransko pozabljenih, torej zmanjka Uidi za odvoz smeti. Toda tukaj se ljudem v dolini, ki imajo povsod besedo narava sama maščuje z onesnaženimi vodami. Zato je pričakovati, da bodo pristojni kmalu našli rešitev tudi za to, in zlash vasem iz Baške Grape dokazali da spadajo tudi oni v to občino in državo. Izgleda da bo najučinkovitejše, če se bodo ljudje sami organizirali, občina pa naj to plača, povsod tam, kamor ne morejo priti vozila Komunale Tolmin. Da pa bodo odpadla vsa črna odlagališča smeh pa bo treba kar precej truda, saj jih je v občini okoli 160. (JV1M) Projekt za Zgornjo Branico SEŽANA - Republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sprejelo program za revitalizacijo podeželja in vasi na območju Gornje Branice, ki ga je posredovala štanjelska krajevna skupnost. S tem so se tudi že začele aktivnosti za izpeljavo projekta celostne podobe podeželja Gornje Branice. Zelja prebivalcev tega dela sežanske občine je, da se ob pomoči strokovnih organizacij uredijo vasi in posamezni objekti na vseh nivojih in sicer z vidika arhitehtuie, urbanizma, kmetijstva, komunalne infrastrukture do celostne podobe podeželja in vasi. S sežansko občino je podjetje Koda iz Ajdovščine že sklenilo pogodbo, republika je že nakazala nekaj sredstev, pri celotni stvari pa bodo sodelovali tudi pristojni strokovni organi občine. Na zadnji seji IS so imenovali tudi delovno skupino za pripravo projekta Celostna ureditev podeženja za območje Gornje Branice, ki jo bo vodil Črtomir Pečar s sežanskega Zavoda za urbanistično načrtovanje. V teku je prva faza, ki vsebuje analizo naravnih danosti in ustreznosti prostora. Vzporedno potekajo tudi ankete prebivalstva tega dela sežanske občine, kjer se zasleduje predvsem želje, potrebe in razvojne cilje gospodinjstev. V programu revitalizacije podeželja Gornje Branice, ki predstavlja dolgoročni projekt, je dan poudarek nadaljni prospe-riteti in oživljanju podeželja Gornje Branice. Sredstva za izvedbo programa pa naj bi se stekala iz štiridesetih naslovov. (OKS) LJUBLJANA - V integralni vladni projekt Prestrukturiranje in privatizacija slovenskega gospodarstva je vključenih več projektov. Mednje sodijo prestrukturiranje bank, prestrukturiranje in privatizacija podjetij, ki zajema dva podprojekta, in sicer finančno sanacijo in lastninjenje ter prenovo podjetij, nato projekt prestrukturiranja javnega sektorja, projekt socialnega programa in vključevanja Slovenije v evropske integracije. Slovenska javnost je seznanjena predvsem s jo. Tega so že precej kritizirali in o njem javno polemizirali, ponekod so ga uspešno izvedli (Donit), drugod pa je izzval stavke zaposlenih (Adria). Sklad in Agencija poskušata reševati predvsem tista podjetja, ki jih pestijo dolgovi za-tradi zgrešenih investicij in poslovnih odločitev v preteklosti, izgube trgov, prevelikega števila zaposlenih itd. Podprojekt Prenova podjetij pa se loteva prenove dobrih podjetij. Njegov osnovni namen je, da bi z intervencijo države in njenih institu- Dr. Tea Petrin(Foto: Aleš Pavletič/TRIO) projektom prestrukturiranja in privatizacije podjetij, ki ga vodita republiški sklad za razvoj in Agencija za privatizaci- cij na začetku olajšali strukturno prilagajanje slovenskega gospodarstva na spremenjene razmere gospodarjenja. Vlada želi pomagati predvsem večjim podjetjem, ki zaposlujejo precejšnje število delavcev in se ukvarjajo z dejavnostjo, ki posredno pomembno vpliva na celotno slovensko gospodarstvo. Direktorica tega podprojekta dr. Tea Petrin in Renata Vitez z ministrstva za industrijo, ki prav tako sodeluje pri njem, pojasnjujeta, da ga bodo, glede na sredstva, namenjena zanj, izpeljali le v petih pomembnih industrijskih panogah in 10 pilotskih podjetjih. Projekt zajema proizvodnjo električnih aparatov, proizvodnjo prometnih sredstev, predelavo kovin, proizvodnjo končnih lesnih izdelkov in živilskih proizvodov. Pri izboru panog so upoštevali relativni obseg proizvodnje, delež v izvozu, multiplikativni učinek na celotno gospodarstvo in število zaposlenih. Strateške panožne analize bodo izdelali po podatkih, ki so jih dobili iz odgovorov podjetij na vprašalnik ter na obiskih v ključnih podjetjih v panogi, t.j. tistih, ki predstavljajo skupaj vsaj 60 odstotkov celotne prodaje panoge. Podjetja bodo analizirali tako s strateškega kot tudi operativnega vidika. Usmeritve za posamezno panogo bodo oblikovali na osnovi analiz relevantnih tujih trgov PRENOVA PODJETIJ ——i 11S S■ 1 lili Nič zato, če cena projekta ni javna - samo da bo uspešen! Alenka L. Jakomin ter primerjalnih poda- som so povabili k sode- prijavljenimi podjetji je tkov svetovnih konku- lovanju podjetja v orne- Odbor za gospodarstvo rentov. Z javnim razpi- njenih panogah. Med 35 pri vladi RS izbral 10 ta- AJDOVŠCINA - V Fructalu so nam povedali, da zdaj, ko so tako rekoč sredi prestrukturiranja, neradi dajejo izjave in podatke, saj še niso popolni. Ko bodo - to se bo zgodilo v začetku februarja, bodo z rezultati seznanili javnost. V Fructalu že od srede lanskega novembra deluje skupina strokovnjakov, ki pripravlja vse potrebno za ozdravitev podjetja. Koordinator skupine in njenega dela je Branko Tomažič, direktor oddelka za plan, analize in informiranje, vanjo pa so vključeni vsi oddelki podjetja. Skupini pomagata zunanja svetovalca Barbara Cerle (podjetje Inin) kot predstavnica ministrstva za industrijo in tuji svetovalec Jan van der Oord, ki kot predstavnik ameriškega podjetja A. T. Kearny zastopa Evropsko skupnost. »Želim opozoriti, da Fructal ne sodi med tista podjetja, nad katerimi je vso ingerenco prevzel republiški sklad, in da nam ne grozi nikakršen stečaj, kot se govori v javnosti, ampak da smo podjetje, ki ga je ministrstvo izbralo za sanacijo oziroma prenovo,« je povedal Tomažič. »Fructal je tako kot številna slovenska podjetja prizadel razpad jugoslovanskega tržišča. Sok je bil dvojen: bili so ob polovico prodaje (ta je šla v južne republike) in v dobršnem delu odrezani tudi od surovinske baze. Irig v Vojvodini je docela izgubljen, tovarna Frigos v Celiču v Bosni in Hercegovini zaenkrat še ne, vendar jo bo najverjetneje doletela enaka usoda,« pravi Barbara Cerle. Tako bodo morali najprej zbrati vse, kar je v podjetju zdravega, to konsolidirati, izbrati prave programe in se preusmeriti na tuja tržišča, ni važno ali na zahodna ali vzhodna. Morali bodo »očistiti« dosedanjo paleto izdelkov, ki jih v tem trenutku izdelujejo priblžno 300 in jih imajo razvrščene v sedem skupin. »Treba bo premisliti, kaj je za trg zanimivo in kaj ne, oziroma kaj bodo ljudje kupili in česa ne bodo,« je še povedala Cerletova. Fructalovi delavci so zadovoljni tudi z izbiro ameriškega podjetja A. T. Kearney, ker je, kot pravi direktorica Fructala Cveta-na Rijavec, ponudilo najustreznejše rešitve in ker so pristali na enakopravno sodelovanje domačih, torej Fructalovih strokovnjakov, na katere prenašajo svoje znanje. »Zato želimo s tem podjetjem in gospodom Van der Oordom sodelovat tudi potem, ko bo naloga opravljena,« nam je še zaupala direktorica Rijavčeva. (Vojko Cuder) ko imenovanih pilotskih podjetij, in to na osnovi priporočil strokovnjakov ministrstva za industrijo, Zavoda za makroekonomske analize in tujega vladinega svetovalca. Pri tem so poleg poslovnih rezultatov upoštevali tudi obseg izvoza, oceno perspektivnosti proizvodnih programov in regijsko zastopanost. V projekt so vključena podjetja Iskra Avtoe-lektrika iz Nove Gorice, Iskra Kondenzatorji Semič, Avtomontaža iz Ljubljane, Železarna Ra-vne-Industrijski noži, Niko Železniki, Liv Postojna, Lip Bled, Brest Cerknica, Javor Pivka in Fructal iz Ajdovščine. Podjetja pokrivajo tretjino stroškov projekta, dve tretjini sredstev pa republiški proračun in Evropska banka za obnovo in razvoj v okviru programa Phare. Natančnega zneska, ki je predviden za izpeljavo projekta, nam sogovornici nista želeli izdati, zatrjujeta pa, da so stroški zelo nizki. Projekt vodita projektni svet in direktor projekta, izvajajo pa ga svetovalci ameriškega podjetja A.T. Kearney, ki je specializirano za tovrstna svetovanja in ima podružnice po vsem svetu, ter sodelavci 11 slovenskih svetovalnih organizacij, izbranih na podlagi rezultatov javnega razpisa. K proje- ktu so pritegnili tudi perspektivne študente MBA in absolvente ekonomije. V vsakem pilotskem podjetju se bo priključilo svetovalni skupini še 5 do 6 strokovnjakov iz podjetja. Skupine strokovnja-kov-svetovalcev so že analizirale konkurenčne prednosti oziroma sposobnosti posameznih podjetij na vseh poslovnih področjih. Analizo podpira primerjava izbranih kazalcev svetovno uspešnih podjetij in vsebuje tudi priporočila za oblikovanje strategije podjetja. V mesecu ja- kta Prenova podjetij je razpršitev izkušenj in pridobljenega znanja na podjetja v izbranih panogah, ki v projekt niso bila neposredno vključena, kasneje pa tudi na druge panoge. V kratkem bodo v okviru programa Phare začeli podoben projekt izvajati tudi v tekstilni panogi. »Uspeh projekta bo potrjen takrat,« pravi dr. Tea Petrin, »ko bodo stroški poslovanja v pilotskih podjetjih primerljivi s stroški svetovnih konkurentov in ko bomo s pridobljenimi Renata VitezCFoto: Aleš Pavletič/TRIO) informacijami lahko definirali dolgoročno strateško industrijsko politiko in jo začeli tudi uresničevati.« nuarju bodo pripravili izvedbene načrte za prestrukturiranje in pričeli z implementacijo. Končni cilj podproje- OXFORD / SIMPOZIJ O PARTICIPACIJI Leta 2000 v znamenju delavca - kapitalista? Pri iskanju novega modela so najdlje v ZDA John Earle IMOLA - Imola v Emiliji je italijansko mesto z najgostejšo »poseljenostjo« z zadrugami: od 80 tisoč prebivalcev jih je kar 36.643 včlanjenih v zadruge. Po ocenah ustvarijo zadružna podjetja, ki delujejo v prav vseh ekonomskih sektorjih, več kot polovico lokalnega kosmatega proizvoda. V tem času recesije pa podatki dokazujejo, da zadruge iz Imole kljubujejo bolje kot mnoga kapitalna podjetja. Nedavno bil v Imoli posvet, na katerem so skušali ugotoviti, ali bi bilo koristno to izkušnjo -predvsem v industriji -uporabiti tudi v drugih okoljih. Benito Benati, eden od vodilnih pri zadrugi SACMI - sicer svetovnem liderju na področju naprav za keramično industrijo - je z analizo izkušenj iz preteklosti in sedanjih razmer gladko odgovoril, da to ni mogoče. Zadružni instrument je namreč po njegovih besedah zlasti v industriji pojav dobe, ki je dokončno za nami. Pač pa lahko izkušnja Imole po njegovem mnenju veliko prispeva k razpravi o participaciji, o kateri tačas govorijo po vsem svetu. »Prepričan sem,« je izjavil Benati, »da bo v letih 2000 prevladujoč prav problem udeležbe delavcev pri kapitalu, pri upravljanju in profitih podjetij, v katerih delajo.« Država, kjer je ta razprava privedla do najbolj konkretnih rezultatov, so vsekakor ZDA. Robert Oakeshott, angleški raziskovalec in direktor londonske agencije Job Ow-nership Limited, je na posvetu v Imoli orisal mehanizem tim. Employee Stock Ovvnership Plan (Načrt delničarstva odvisnih delavcev). Po tem načrtu podjetje ustanovi »trust« ali neke vrste zaupno upravo, ki v imenu delavcev odkupi delniški kapital. Razdelitev delnic med delavce se finansira z najetjem posojil ali s podjetniškim presežkom. Ameriški kongres spodbuja te načrte z vrsto davčnih olajšav. Mnogi tovrstni načrti so omogočili preprosto manjšinsko udeležbo delavcev pri glavnici, toda po ocenah, ki jih je citiral Oakeshott, je 1000 do 1500 podjetij že prešlo pod kontrolo delavcev, pogosto tudi 100-odstot-no. Med njimi je Oakeshott navedel Avis, Polaroid in največjega proizvajalca jeklenih plošč, Republic Engineered Ste-els Inc. iz Ohia. Kakšen pomen bi lahko imel ta pojav za države bivšega realsocialističnega bloka? O tem so pretekli teden razpravljali v britanskem Oxfordu na simpoziju, ki ga je pripravila agencija Job Ovvnership in katerega so poleg britanske vlade finančno omogočila podjetja, ki so že uresničila načrt za delničarstvo delavcev. Kdcšna naj bo začetna plača V Uradnem listu je bil v ponedeljek objavljen popravek 11. člena zakonskega odloka o zaposlovanju, ki je stopil v veljavo 8. t.m. Člen zadeva tim. začetno plačo (»sa-lario d’ingresso«) za zaposlitev brezposelnih delavcev, s popravkom pa je pojasnjen status tistih, ki so brez dela že več kot dve leti. Delodajalci, ki jih sprejemajo na delo za nedoločen čas, morajo v pogodbi predvideti plačo, ki prvo leto ne more biti nižja od 70, drugo leto pa od 80 odstotkov začetne plače že zaposlenega delavca. Boris Simoneta FINANČNO TRŽIŠČE / SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI Dokaj ugodna lanska gibanja naj bi se po uvedbi pomembnih zakonodajnih novosti letos še okrepila Lanski pretresi na italijanskem in na veliki večini svetovnih finančnih tržišč se odražajo tudi v obračunih skupnih investicijskih skladov. V prvi polovici leta je bilo zanimanje za sklade kar precejšnje. Rast vrednosti delnic na italijanski borzi in pričakovanje, da bodo države EGS znižale obrestne mere je namreč vplivalo na rast italijanske borze in posredno tudi na vrednosti deležev skladov, predvsem tistih z večjo težo delnic. Skupna vrednost investicij v sklade je tako konec maja presegla 62 tisoč milijard lir. Po neuspelem referendumu na Danskem se je povečala nestabilnost tržišč, z njo pa je upadlo zaupanje italijanskih varčevalcev v dolgoročnejše investicije, med katere sodijo tudi skladi. Na donosnost italijanskih skladov je lani močno vplivalo razvrednotenje lire, ki se je še posebej ugodno odrazilo pri skladih z višjim deležem investicij v tujini. Kljub slabim rezultatom italijanske borze so »italijanski« delniški skladi lani doživeli povprečno rast 3,4%, »mednarodni« delniški skladi pa 17,4%. Povprečen rezultat »italijanskih« skladov je bil prav tako 3,4%, mešanih »mednarodnih« pa je rahlo presegel 18%. Podobno je bilo tudi pri ob-vezniških skladih, kjer so mednarodno usmerjeni v enem letu v povprečju zrasli za kar 19,8%, »italijanski« pa za približno 10,5%. V začetku leta 1992 je stopil v veljavo tim. zakon o družbah SIM (So-cieta di investimento mobiliare), ki ureja trgovanje z vrednostnimi papirji in se dotika tudi upravljanja in same prodaje skladov. S spreje- NAŠ POGOVOR / PREDSEDNIK KONZORCIJA GRADIS RADO ANDOLŽEK___________________________________ V času suhih krav ostaja gradbenikom le adaptacija in restavriranje starega Javna dela je paralizirala podkupninska afera, splošna gospodarska kriza pa ne daje upanja za hitro rešitev zastoja v gradbeništvu - Nelojalna konkurenca tudi iz Veneta gospodarskega združenja, ki delamo v gradbenem sektorju. Zagotavljamo celovito pahljačo gradbenih storitev, od splošnih zidarskih del pa do bolj specializiranih posegov in celo do urejanja zelenih površin. Gradis je tista nadgradnja, ki nam omogoča udeležbo na javnih dražbah«. Kakšne so po vašem mnenju perspektive v gradbenem sektorju? »Spričo splošne gospodarske krize kroži vedno manj svežega denarja in v srednjeročnem obdobju ni pričakovati razcveta novih gradenj. Adaptacij in restavratorskih posegov na starejših stavbah bi lahko bilo občutno več, če bi premostili pregrado, ki jo postavlja zakon o pravičnih stanarinah, saj bistveno vpliva na tržno ponudbo in ne-naseljenost tolikih stanovanj je prav posledica tega. Mislim, da bi morah imeti lastniki možnost, da oddajajo stanovanja v najem po pravični tržni ceni. Tako bi se skokovito povečalo tudi povpraševanje po gradbenih adaptacijah, predvsem pa ne bi bilo več tako občutnega urbanističnega pritiska in novih gradenj na Krasu, saj bi lahko v središču Trsta preuredili zunanjo oziroma notranjo podobo in stanovanjsko usposobili nič koliko poslopij, ki jih je čr pošteno načel zob časa. Trenutna raven gradbenih posegov je vsekakor zadovoljiva, velika neizkoriščena možnost pa je v arhitekturni reva- Rado Andolšek mom direktiv EGS se je povečala operativnost skladov, rimska vlada pa je lani končno sprejela tudi odredbo, ki omogoča ustanavljanje posebnih investicijskih družb za vlaganje v vrednostne papirje (SIGAV). Vse te novosti, ki so sicer le delno zaživele, pomenijo prispevek za normalizacijo italijanskega finančnega tržišča, vendar manjka še najvažnejši člen, pokojninski skladi, do katerih naj bi prišlo letos in brez katerih si je le težko zamisliti privatizacijo državnih podjetij. (-OK) Gospodarska recesija ni prizanesla niti gradbeni stroki. Uradni statistični podatki kažejo na nadpovprečno okrnitev poslovne dejavnosti, na kar seveda učinkuje tudi škandal s podkupovanjem pri oddajanju javnih del. V vrstah slovenskih obrtnikov iz tržaške pokrajine je med najaktivnejšimi Rado Andošek od Ferlugov, ki upravlja lastno gradbeno podjetje z osmimi delavci, obenem pa je predsednik gradbenega konzorcija Gradis. Na začetku razgovora nas je najprej zanimalo, kako se je lotil te dejavnosti. »To je že družinska tradicija. 2e moj nono je bil zidar, z gradbeništvom pa sta se ukvarjala tudi oče in brat. Otroška leta sem preživel tako-rekoč v malti, zidarska dela sem od mladih nog imel v krvi in tako je bila moja strokovna usmeritev takoj zaznamovana«. Gradbeno področje je dokaj kompleksna in razvejana stroka. Vaše podjetje opravlja vse posege ali je nujna specializacija? »Moje podjetje izvaja izključno zidarska dela. Zato moram biti stalno v tesni povezavi z drugimi obrtniki, saj so njihovi posegi komplementarne narave. 2e za izkop temeljev moram poklicati obrtnika, ki upravlja ba-gerje. Ge namreč tehnični stroji niso polno izkoriščeni, se ta naložba ne splača«. Gradbišča imate tako v mestu kot v okolici. Ali je kakšna razlika pri organizaciji dela? »Prav gotovo je velika razlika. Rajši sprejmem dela na Krasu, kjer so veliko manjši režijski stroški in dovoz materiala cenejši. Grosist mi iz tovarne pripelje ves material neposredno na gradbišče, kjer ga nato razmestim, če pa delam v mestu, moram gradbeni material, ki ga kupim v skladišču, z manjšim dostavnim vozilom voziti v več obrokih, kar seveda končni izdelek podraži. Gradbišče v mestu je treba tudi ograditi, si zagotoviti in plačati parkirišče in še bi lahko našteval«. Gradbeništvo preživlja precej težke čase, tako vsaj pravijo uradne statistike. »Kriza je dejansko najbolj zajela večja podjetja, ki so odpustila veliko delavcev. To velja predvsem za tiste gradbenike, ki so živeli od javnih del. Kot so pred kratkim ugotovili v Bologni na največjem sejmu gradbeništva, se je ta krizni proces začel v Milanu zaradi podkupnin in sedaj se širi vsevprek. Pri nas se manjša dela še najdejo, predvsem razne adaptacije in restavratorski gradbeni posegi. Ljudje se v glavnem opredeljujejo za adaptacijo starejših stanovanj, kar pomeni, da na skupni strošek in ceno gradbenih storitev v višini kar 90 odstotov vplivajo izdatki za delovno silo, medtem ko na material odpade le 10 odstotkov. Prav zato nam delajo nelojalno konkurenco podjetja iz bolj oddaljenih pokrajin. Do pred nekaj leti so prevladovali Furlani, zdaj pa prihajajo gradbeniki iz Veneta, ki se občasno poslužujejo kmečkih zavarovancev (na črno) in tako se njihov strošek za osebje zniža celo na 60 odstotkov. Na takih osnovah lahko ponudijo konkurenčne cene, čeprav je kvaliteta njihovih storitev marsikdaj vprašljiva«. Kakšne so možnosti pridobivanja podpor iz javnih skladov? »Dežela že nekaj let ne zagotavlja ponovnega finansiranja zakona, ki predvideva podporo 40 milijonov lir za gradnjo prvega stanovanja manj premožnim prosilcem. To se seveda precej občuti, kar velja predvsem za mlade pare, ki si ustvarjajo družino. Predvideno je tudi delno kritje stroškov za energetsko varčevanje. Tu mislim na toplotno izolacijo stanovanj, na inštalacijo posebnih grelcev za centralno ogrevanje, pa na gretje vode s sončnimi panoji in še kaj. Svojčas lastniki novih zgradb niso plačevali davka ILOR, to olajšavo pa so sedaj ukinili. Tudi možnost javnega kreditiranja je usahnila, tako da morajo zasebniki iskati posojilo pri bančnih zavodih, ki obrestno mero seveda prosto oblikujejo«. Vi ste predsednik gradbenega konzorcija Gradis. Za kakšno pravno-proiz-vodno strukturo pravzaprav gre? »V zadrugi je povezanih 22 obrtnikov, članov Slovenskega deželnega MENJALNIŠKI TEČAJI 12. januar 1993 -.menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajn A Banka 61,45 62.45 8,70 8,85 6,15 6,70 Avtohiša Ljubljana* 62,00 62,60 8,70 8,83 6,30 6,68 Banka Vipa Nova Gorica 61,80 62,43 8,51 8,79 6,53 6,70 sela vrtnica* 61,60 62,70 8,70 8,95 6,30 6,80 bodi- ružine Bobr Trzin 61,70 62,30 8,70 8,88 6,60 6,90 61,70 62,30 8,70 8,88 6,60 6,90 tiroar Koper 61,60 62,20 8,61 8,80 6,43 6,68 bic terminal Sežana* 61,70 62,50 8,70 8,85 6,30 6,70 bic d.d. Ljubljana 61,20 61,59 8,65 8,85 6,30 6,70 r» »urin Moste 61,90 62,60 8,60 8,85 6,30 6,60 ourin Center 62,00 62,55 8,60 8,85 6,30 6,60 aome 2 Us* Crediianstalt - Nova banka 62,00 62,80 8,60 8,80 6,40 6,80 61,40 62,40 8,70 8,90 6,20 6,80 Dorn na trgu 62,20 62,49 8,76 8,82 6,15 6,70 Dom - Kaffe Domžale* 61,70 62,20 8,76 8,88 6,70 6,85 tnnona Globtour 61,35 62,75 8,68 8,92 6,20 6,75 Eros Ljubljana* 61,90 62,35 8,75 8,90 6,55 6,70 Eros Kranj-Stari Mayr* 61,90 62,40 8,75 8,90 6,55 6,70 Euroservis Sežana 62,00 62,30 8,70 8,80 6,50 6,64 curoturs International* 61,80 62,70 8,75 8,89 6,50 6,90 reniks d.o.o.* 61,65 62,20 8,64 8,81 6,40 6,70 Rba Koper 61,66 62,20 8,60 8,76 6,38 6,60 Eiradas Idrija 61,90 62,70 8,70 8,90 6,30 6,65 ^oirturist 61,75 62,60 8,70 8,89 6,35 6,90 62,00 62,20 8,73 8,80 6,40 6,70 Hipotekarna banka Koper* Hram Rožice Mengeš 61,55 62,50 8,60 8,88 6,40 6,80 62,00 62,30 8,70 8,90 6,10 6,90 Hranilno kreditna služba 61,85 62,60 8,67 8,83 6,32 6,85 w|ka Ilirska Bistrica 61,20 62,35 8,55 8,73 6,30 6,61 Ulrika Slovenj Gradec 61,70 62,35 8,71 8,83 6,11 6,22 »inka Postojna 61,70 62,35 8,66 8,75 6,31 6,65 iiirika Sežana 62,01 62,29 8,70 8,80 6,51 6,65 ir|vest Škofja Loka Italdesign Nova Gorica* 61,60 61,80 62,40 62,40 8,71 8,62 8,89 8,80 6,25 6,57 6,80 6,65 Mub Slovenijales 61,90 62,50 8,70 8,90 6,50 6,80 Komercialna banka Triglav 61,54 62,60 8,65 8,86 6,30 6,70 Kompas Hertz Celje* 61,90 62,40 8,/5 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Velenje* 61,90 62,40 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Idrija* 61,90 62,40 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Tolmin* 61,90 62,40 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 61,90 62,40 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Krško* 61,90 62,40 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Bled* 61,90 62,40 8.75 8,85 - 6,40 6,80 Kompas Fintrade 61,80 62,29 8,70 8,89 6,40 6,89 Kompas Holidays* 61,85 62,60 8,70 8,85 6,35 6,80 MMppini« Libertas Koper* 61,60 62,20 8,66 8,80 6,48 6,68 I I I S 61,35 62,85 8,67 8,93 6,43 6,86 r ^ ^ Banka Zasavje Trbovlje EB Dolenjska banka N.M. j-B Kamere, banka N.G. d.d.* 61,40 61,50 61,06 62,50 62,50 62,55 8,73 8,65 8,57 8,88 8,85 8,96 6,55 6,38 6,32 6,90 6,80 6,72 LB Kreditna banka MB d.d.* 61,20 62,45 8,69 8,87 6,45 6,97 EB Splošna banka Celje 62,00 62,80 8,70 8,87 6,70 6,95 LB Splošna banka Koper* 61,03 62,37 8,54 8,73 6,40 6,69 MA -VIR 61,70 62,40 8,65 8,88 6,40 6,85 Media* 62,00 62,50 8,70 8,80 6,50 6,75 Petrol* Poštna banka Slovenije* 62,00 62,40 8,65 8,80 6,40 6,80 61,25 62,35 8,40 8,84 6,00 6,55 Probanka Maribor 61,25 62,50 8,68 8,83 6,60 6,90 Publikum Ljubljana 62,00 62,25 8,75 8,92 6,50 6,89 Publikum Celje 61,90 62,20 8,72 8,82 6,40 6,79 Publikum Dobova Publikum Kostanjevica 61,60 62,59 8,52 8,85 6,35 6,85 61,60 62,59 8,52 8,85 6,35 6,85 Publikum Krško 61,60 62,25 8,52 8,85 6,35 6,85 Publikum Maribor 61,86 62,13 8,74 8,80 6,30 7,09 Publikum Metlika 62,00 62,50 8,60 8,80 6,30 6,70 Publikum Mozirje 61,50 62,29 8,70 8,89 6,30 6,80 Publikum Novo Mesto 61,80 62,50 8,65 8,80 6,20 6,75 Publikum Piran 61,50 62,20 8,56 8,70 6,30 6,80 Publikum Ptuj Publikum Sevnica 61,50 62,30 8,72 8,82 6,20 6,60 61,70 62,50 8,55 8,85 6,45 6,79 Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju 61,86 62,00 61,55 62,13 62,49 62,42 8,73 8,65 8,82 8,80 6,30 6,40 6,85 6,90 ruoiikum Trebnje 8,55 8,85 6,40 6,90 Publikum Zagorje 61,90 62,39 ' 8,69 8,80 6,50 6,89 Publikum Žalec 61,90 62,25 8,69 8,81 6,40 6,79 D Roja 62,10 62,50 8,75 8,85 6,35 6,70 t>nalaby Koper 61,62 62,30 8,60 8,80 6,33 6,68 oimotisk* 61,70 62,50 8,70 8,85 6,80 6,90 SKB banka d.d. Ljubljana** 61,80 61,82 8,78 8,78 6,36 6,61 Slovenijaturist Slovenska investicijska banka* SLhranilnica in posojilnica 62,00 61,70 62,40 62,30 8,72 8,60 8,82 8,85 6,50 6,40 6,70 6,80 62,00 62,50 8,70 8,85 6,40 6,80 s^KB d.d. Ljubljana 61,95 62,70 8,67 8,83 6,32 6,86 Sonce 62,00 62,60 8,75 8,90 6,40 6,84 Štajerska banka obrti in pod j. 61,60 62,40 8,69 8,84 6,40 6,95 Tartarus Postojna 61,46 62,38 8,63 8,76 6,23 6,64 Tentours Domžale T0r|* ' 61,75 62,35 8,60 8,85 6,30 6,80 62,00 62,50 8,70 8,88 6,20 6,80 Tourist Service Portorož 61,60 62,30 8,60 8,77 6,35 6,80 Trias* 62,00 62,50 8,70 8,83 — 6,75 n.,. upimo 62,05 62,25 8,75 8,85 6,50 6,70 ■ valuta* 61,90 62,30 8,73 8,88 6,50 6,90 ' »Vilfan Kranj Ječaj velja danes: * Zaračunavajo 62,10 provizijo: 62,40 8,77 8,85 6,30 6,70 Menjalnica hida 1*<>kr~itu tržnicsa Ljubljana IŠČEMO NOVE SODELAVCE Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov: HIDA TRAPE FINANCE, Koželjeva 6, Ljubljana BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 8 z dne 12. januarja — Tečaji veljajo od 13. 1. 1993 od 00.00 ure dalje I ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 67,0078 67,2094 67,4110 Avstrija 040 šiling 100 867,5544 870,1649 872,7754 Belgija 056 frank 100 296,4897 297,3818 298,2739 Kanada 124 dolar 1 77,8491 78,0384 78,3177 Danska 208 krona 100 1581,0342 1585,7916 1590,5490 Finska 246 marka 100 1830,0929 1835,5997 1841,1065 Francija 250 frank 100 1798,3501 1803,7614 1809,1727 Nemčija 280 marka 100 6104,3792 6122,7474 6141,1156 Grčija 300 drahma 100 — 45,8410 45,9785 Irska 372 funt 1 ' — 161,7018 162,1869 Italija 380 lira 100 6,6995 6,7197 6,7399 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 12,0000 — Japonska 392 jen 100 79,4179 79,6569 79,9959 Nizozemska 528 gulden 100 5429,8452 5446,1838 5462,5224 Norveška 578 krona 100 1429,0352 1433,3352 1437,6352 Portugalska 620 escudo 100 68,2469 68,4523 68,6577 švedska 752 krona 100 1317,3250 1321,28891 1325,2528 Švica 756 frank 100 6675,7491 6695,8366 6715,9241 Velika Britanija 826 funt šterling 1 154,6239 155,0892 155,5545 ZDA 840 dolar 1 99,3793 99,6783 99,9773 Evropska Skupnost 955 ECU 1 120,1647 120,5263 120,8879 Španija 995 peseta 100 86,0107 86,2695 86,5283 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 13. JANUARJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 590,011 604,450 1,194,461 62 61,2275 118,0021% 120,8900% 119,4462% 100,000 59,001 60,445 119,446 Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 12. JANUAR 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Bela vrtnica 7,00 12,00 Banka Zasavje 10,00 16,00 Hida* 9,00 12,00 Hipotekarna banka Koper 7,00 11,00 Kompas Fintrade 9,00 12,90 Kreditna banka Maribor 9,00 13,00 LB Dolenjska banka 8,00 12,00 Slovenijaturist 8,00 11,50 Tentours Domžale 10,00 15,00 Tori 8,00 14,00 Upimo 10,00 12,95 Tečaj velja danes:* 12. JANUAR 1993 1 v LIRAH 1 valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1455,00 1475,00 nemška marka 895,00 910,00 francoski frank 261,00 270,00 holandski gulden 790,00 815,00 belgijski frank 43,10 45,00 funt šterling 2245,00 2320,00 irski šterling 2340,00 2415,00 danska krona 230,00 237,00 grška drahma 6,25 7,00 kanadski dolar 1135,00 1170,00 japonski jen 11,50 12,20 švicarski frank 975,00 1005,00 avstrijski šiling 126,50 131,00 norveška krona 208,00 214,00 švedska krona 195,50 202,00 portugalski escudo 9,30 10,35 španska pezeta 12,25 13,10 avstralski dolar 975,00 1010,00 madžarski florint 11,00 15,50 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,20 2,00 12. JANUAR 1993 v ŠILINGIH | valuta nakupni prodajnli , ameriški dolar 11,2500 11,7500 kanadski dolar 8,7500 9,1500 funt šterling 17,4000 18,2000 švicarski frank 753,5000 783,5000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 202,5000 210,5000 holandski gulden nemška marka 614,5000 689,7000 638,5000 715,7000 Italijanska lira 0,7540 0,7940 danska krona 177,5000 184,5000 norveška krona 159,5000 166,5000 švedska krona 149,0000 156,0000 finska marka 205,0000 215,0000 portugalski escudo 7,6500 8,0500 španska peseta 9,7000 10,2000 japonski jen 8,9000 9,3000 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar — 0,0850 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu, 12. JANUAR 1993 v LIRAH | valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1440,00 1485,00 nemška marka 888,00 913,00 francoski frank 263,00 273,00 holandski gulden 787,00 807,00 belgijski frank 43,00 44,00 funt šterling 2240,00 2290,00 irski šterling 2340,00 2390,00 danska krona 232,00 242,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1128,00 1158,00 švicarski frank 973,00 993,00 avstrijski šiling 125,00 130,50 slovenski tolar 14,50 14,90 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 13. januarja 1993 od 00.00 ure dalje 1 ZA DEVIZE 1 država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 876,8804 879,7228 Francija Nemčija frank marka 100 100 1817,6820 6170,0000 1823,5740 6190,0000 Italija lira 100 6,7716 6,7935 V.Britanija funt 1 156,2861 156,7927 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 100,7833 stnih poslih je mo; iviz oz, poseben c 101,1102 ?no odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 61,35 61,60 SKB Banka d.d. DEM 61,66 61,86 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstooanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 13. januarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 61,66 61,86 Bank Austria DEM 61,55 61,80 UBK banka DEM 61,45 61,70 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o< i večjih pr zovezujen aju in v s e. 61,60 leni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati dadu s teks 61,80 agi srednjih i drugih va-zmanjSano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do- 12. JANUAR 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajn ameriški dolar - 1478,220 - ECU - 1787,170 nemška marka - 908,500 - francoski frank - 267,870 - funt šterling - 2298,190 holandski gulden - 808,080 - belgijski frank - 44,120 - španska pezeta - 12,801 danska krona 235,330 - irski šterling - 2400,190 - grška drahma 6,799 HBHHI portugalski escudo 10,148 - kanadski dolar - 1158,930 japonski jen - 11,812 - švicarski frank - 992,430 HHHHi avstrijski šiling - 129,110 - norveška krona 212,740 - švedska krona - 196,010 - finska marka 272,660 - avstralski dolar C) indikativne kotaciie zave b . -8 996,320 talia 1J W m U'!! 11 j :T 11. JANUAR 1993 v DEM 1 valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar * 1,634 francoski frank num 29,420 - nizozemski gulden MSSSSi 88,990 - belgijski frank - 4,860 nmn španska peseta HHHI 1,409 - danska krona mmm 25,825 - kanadski dolar Bsam 1,281 - japonski jen 1,303 HMHHII švicarski frank - 109,450 **.; avstrijski šiling 14,213 - italijanska lira - 1,093 - švedska krona - 22,080 *• 1 TEČAJ TOLARJA V TUJINI 12. JANUAR 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,70 11,70 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 11,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,70 11,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 11,80 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 14,90 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 L DEVIZNI TRG BEOGRAD 11. JANUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6457,2393 6476,6693 6496,0993 Francija frank 100 13369,3600 13409,5880 13449,8170 Nemčija marka 100 45428,2080 45564,9030 45701,5980 Italija lira 100 49,0006 49,1480 49,2954 Švica frank 100 49763,6300 49913,3710 50063,1110 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1141,0639 1144,4974 1147,9309 | 12. JANUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 7298,0440 7320,0040 7341,9640 Kanada dolar 1 657,4791 659,4575 661.4359 Francija frank 100 15111,1347 15156,6045 15202,0743 Nemčija marka 100 51345,5000 51500,0000 51654,5000 Italija lira 100 56,1720 56,3410 56,5100 Japonska jen 100 670,0074 672,0235 674,0396 Švica frank 100 56304,3970 56473,8185 56643,2400 Velika Britanija funt 1 1298,2710 1302,1775 1306,0840 Slovenija tolar 100 790,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar račun carir 1 1 in starega 839,4989 deviznega varce 842,0250 vanja. 844,5511 15. DECEMBER 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10727,05 10759,33 10791,60 Kanada dolar 1 915,53 918,28 921,04 Francija frank 100 22185,44 22252,20 22318,95 Nemčija marka 100 75473,52 75700,63 75927,73 Italija lira 100 85,96 86,22 86,47 Švica frank 100 84303,84 84557,52 84811,19 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 115,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1177,38 1180,92 1184,47 SVET O Sreda, 13. januarja 1993 NOVICE Arabska liga zahteva sankcije proti Izraelu KAIRO - Zunanji ministri arabskih držav so na zasedanju Arabske lige v Kairu zahtevali od VS OZN, naj uvede sankcije proti Izraelu, Ce ne bo dovolil vrnitve 415 izgnanih Palestincev. PLO pa je sporočila, da bo zaustavila mirovna pogajanja z Izraelom, dokler ta ne bo izpolnil zahtev resolucije Varnostnega Sveta OZN, ki zahteva vrnitev izgnancev.! Reuter) Izpustili voditelja hindujskih nacionalistov NEW DELHI - Včeraj so izpustili iz zapora voditelja hindujske nacionalistične stranke Janata Bharayita Advanija. Po prihodu iz zapora je izjavil, da njegova stranka ni usmerjena proti muslimanom, zavzema pa se za kulturni nacionalizem hindujcev, kar bi morale upoštevati tudi državne oblasti, saj je kar 82 odstotkov indijskega prebivalstva hindujske vere. Advanija so priprli v začetku decembra, ko so hindujski nacionalisti porušili mošejo v Ajodiji v zvezni državi Utar Pradeš. (Reuter) Ponovno vzpostavljena arktična zveza OSLO - V norveškem mestu Kirkenes so zunanji ministri Rusije, Norveške, Švedske in Finske podpisali sporazum o obnovitvi arktične zveze oziroma tako imenovanega Sveta Barentsove regije. To naj bi predvsem oživilo gospodarsko sodelovanje na tem področju, veliko pozornost pa sporazum posveča tudi ekološkim vprašanjem. Pri podpisu sporazuma so bili navzoči tudi predstavniki Islandije, Danske in Evropske komisije. Predstavniki ekoloških organizacij kritizirali sporazum, Ceš da zastopa predvsem gospodarske interese podpisnic. (STA) Tadžiški vdor v Kirgistan MOSKVA - Oborožene enote tadžiških muslimanskih sil so vdrle v Kirgistan. Pri tem so ubili tri ljudi, osemnajst pa so jih zadržali kot talce. Kirgiško notranje ministrstvo je ukazalo povečano stopnjo bojne pripravljenosti. Opazovalci dogodke povezujejo z državljansko vojno v Kirgi-stanu, kjer poteka državljanska vojna med pro-komunisticnimi vladnimi Četami in islamsko opozicijo. (STA) Clintonove težave s Cerkvijo VVASHINGTON - Novi ameriški predsednik Bill Clinton bo imel, po vsem sodec, močnega nasprotnika v katoliški cerkvi. VVashingtonski kardinal James Hickey je namreč na seji ameriške škofovske konference izjavil, da ni primemo, da bi Cerkev podpirala politiko novega predsednika. Clinton se med drugim zavzema za pravico do abortusa in za liberalnejšo politiko do homoseksualcev. (STA) Bombni napad na jugu Libanona BEIRUT - Bomba, ki je bila namenjena izraelski vojaški patrulji, je v mestu Kfar Houen na jugu Libanona ranila nekaj civilistov. Odgovornost za bombni napad je prevzela proiranska šiitska milica Hesbolah. Gverilci so v zadnjem Času zmanjšali število bombnih napadov na izraelske enote, saj hoCejo, da bi bila pozornost svetovne javnosti usmerjena na 415 Palestincev, ki jih je Izrael izgnal na jug Libanona. (Reuter) Sporazum somalskih frakcij MOGADIS - Predstavniki somalskih frakcij so se sporazumeli o mirovni konferenci, na kateri naj bi oblikovali naCrt notranje ureditve Somalije. Opazovalci navajajo, da so bili predstavniki rivalskih frakcij pod pritiskom predstavnikov OZN. Generalni sekretar OZN Butros Gali upa, da ta sporazum pomeni začetek konca državljanske vojne. (Reuter) Sl Sl H n a a ■ ■ I Ig a Bi ■ B ■E ______IRAK / VPADI V KUVAJT Sadom Husein nagaja naprej.. VS ZN zagrozil z ukrepi, če bo Irak še naprej kršil njegove resolucije __________RUSIJA / BOJ Z OPOZICIJO__ Diplomatski slalom zaradi vojne v BiH Ruski nacionalisti očitajo Moskvi paktiranje z Zahodom Aleksander S. Terehin KUVAJT - Kljub grožnjam z mednarodnim vojaškim kaznovanjem so iraške Čete v torek že tretjič vdrle na kuvajtsko ozemlje. Vojaški opazovalci Združenih narodov so ob devetih dopoldne opažih približno 150 civilno oblečenih Iračanov, ki so vkorakali na kuvajtsko ozemlje tam, kjer so imeli Iračani med zalivsko vojno svoja vojaška oporišča. Ker vojaški opazovalci ne smejo ukrepati, so lahko spet samo nemočno opazovali iraško odnašanje orožja in nevojaške opreme, Čeprav Bagdad Združenih narodov ni zaprosil za dovoljenje. Z vpadi na kuvajtsko ozemlje Irak nadaljuje izzi- vanje predvsem Združenih držav Amerike, ki zamenjuje vladno administracijo. V upanju, da si odhajajoči predsednik Bush ne bo upal ukrepati, je Irak konec decembra preletaval območja, ki so mu jih posebej prepovedale resolucije VS ZN. Tudi po sestrelitvi iraškega vojaškega letala Bagdad ni nehal z nagajati, saj je na meji območja južno od 36. vzporednika, prepovedanega za polete, postavil protiletalske rakete. Tudi na severu Iraka, kjer skuša Zahod zaščititi Kurde, Bagdad z bombami in zaseganjem konvojev na vse načine nagaja Američanom in Združenim narodom. Iraški general Amir Ra- šid, direktor uprave za vojaško industrijo, je izjavil, da ima danes Irak večjo letalsko moC kot pred napadom tridesetih držav pod vodstvom ZDA januarja 1991. Iraške zraCne sile so dobile ukaz, naj nadaljujejo s svojim delovanjem na celotnem ozemlju države, vključno z območji južno od 36. vzporednika. Zaradi iraških akcij se je v noCi med ponedeljkom in torkom sestal Varnostni svet ZN in zahteval, naj Irak takoj vrne orožje in opremo, ki ju je zasegel na kuvajtskem ozemlju. V nasprotnem primeru bo Bagdad Čutil »resne posledice«, so sporočili s sedeža Združenih narodov v New Yorku. (Reuter, STA) MOSKVA - Zunanje ministrstvo Ruske federacije vztrajno zavrača možnost vojaškega posredovanja v BiH. Moskva meni, da je že nadaljevanje pogajanj v Ženevi uspeh in da je preboj mogoC samo s pogajanji. Uradna politika kljub ostrim kritikam »narodno-domolju-bne opozicije«, Ceš da je izdala slovanske brate, signalizira, da vsa politična sredstva še niso izčrpana. Predstavnik zunanjega ministrstva je na redni tiskovni konferenci poudaril, da vojaško posredovanje v BiH ni zaželeno. Po njegovem je paranoično govoriti o propadu pogajanj v Ženevi, prezgodaj pa je za ocene o mogočih scenarijih ravnanja predstavnika Rusije v ZN. Predstavnik zunanjega ministrstva je med drugim dodal, da ruski diplomati vsak dan vsaj telefonsko vzdržujejo stike zdaj s to zdaj z ono stranjo v bosan-sko-hercegovskem sporu. Ob nezmanjšani ofenzivi opozicije, Ceš da je Moskva s pridružitvijo mednarodnim sankcijam proti Srbiji izdala tradicionalne zaveznike in lastne nacionalne interese na Balkanu, pa zunanje ministrstvo poudarja, da se uradno stališče do ZRJ ni bistveno spremenila. Minister Kozirjev, ki se mudi na turneji po Skandinaviji meni, da je politiCno-pogajalska naravnanost trojke Gali-Owen-Vance najbolj realistična, kajti vse strani potiska v enako neugoden položaj. Prepričan je, da se je Moskvi doslej posrečilo vse sprte strani prepričati, naj nihče ne računa na nasilno zmago. Hkrati naj bi zlasti Muslimanom dopovedali, da ukinitev embarga na pošiljke orožja ne pride v poštev in da nobena tuja vojska ne bo reševala njihovih težav. Ruska politika je vendarle nadvse previdna, ko gre za islamsko stran. Tako je nekdanji vrhovni sovjet SZ svaril pred vojaškim posredovanjem v Iraku, Ceš da bo sovjetska soudeležba prizadela muslimane iz SZ. Na podobno karto igra opo- zicija v ruskem parlamentu tudi danes. Rusija je do zadnjega upala v Paničevo zmago, po Miloševičev! zmagi pa skuša razočaranje prikriti z novim upanjem, da bo prišlo do nenadnega preobrata. Čeprav ruski diplomati zatrjujejo, da je prezgodaj govoriti, »kako bo Rusija glasovala v VS ZN«, pa je to vprašanje povsem na mestu. Opozicija v ruskem parlamentu je pred iztekom lanskega leta sprejela poseben sklep, naj se država pri glasovanju o vojaški intervenciji v VS ZN zateče k pravici veta. Kozirjev takšno možnost vnaprej zavrača kot poraz ruske diplomacije. Z zasedanjem ruskega parlamenta je pričakovati tudi novo ofenzivo povečanih pritiskov na celotno zunanjo politiko Borisa Jelcina. Opozicija trdoživo demonstracijo prosrbskih čustev in ultraprijateljstva izrablja zlasti kot poligon notranjega boja za oblast. Samo naivni verjamejo, da bo Jelcin ob očitnih popuščanjih dosežen mednarodni ugled žrtvoval za »slovansko-pravoslavno« bratstvo z Beogradom. Ponavljanje Andreja Kozirje-va, da so vse strani vpletene in odgovorne za konflikt v Bosni, pa dopušča misel, da želi Moskva prav s tem prikriti »antisrbsko« naravnanost nove resolucije, za katero bo v VS ali glasovala ali se glasovanja vzdržala. Kemično industrijo bo strogo nadzorovala komisija ZN LONDON - Predstavniki večine svetovnih držav danes v Parizu podpisujejo konvencijo Združenih narodov o nadzoru nad proizvodnjo kemičnega orožja; podpisale je ne bodo le arabske države, ki trdijo, da so zaskrbljene zaradi domnevnega izraelskega jedrskega orožja. Konvencija predvideva strog nadzor vseh proizvajalcev kemičnih snovi in redno izdelovanje letnih porodi, izvajanje sporazuma pa bo nadzorovala nova mednarodna komisija, ki jo bodo ustanovili posebej v ta namen. Konvencija zajema vse strupene kemične snovi in snovi, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo. Na seznamu omenjene nove mednarodne komisije se bo znašlo štirinajst skupin strupenih snovi in devetindvajset posameznih kemikalij. Vse omenjene snovi so razdeljene v tri kategorije glede na to, ali se uporabljajo v miroljubne namene, za izdelovanje kemičnega orožja ali imajo dvojno funkcijo. Sesta- vljalcem konvencije so imeli največ težav zato, ker veliko snovi, ki so se znašle na seznamu prepovedi, zdaj industrija uporablja v proizvodnji plastike, kemičnih gnojil in zdravil. Tak je med drugim metilamin, plin, ki ga je prepovedano proizvajati in prodajati, uporabljajo pa ga tudi kot eno od sestavin pri izdelavi zdravil proti raku. Tudi fosgen, ena prvih snovi, ki so jih uporabljali za izdelovanje bojnih strupov, se uporablja na veC področjih. (Reuter) EVROPSKA SKUPNOST ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Združena Evropa drago plačuje združitev Nemčije -1 j m Drago Buvač BRUSELJ - Po predvidevanjih finančnih strokovnjakov se je leto 1993 zaCelo s pravimi valutnimi pretresi, predvsem znotraj evropskega denarnega sistema. Čeprav začetek ni tako dramatičen, je vendarle dovolj za ponovno preučevanje in dvom o strategiji evropske dvanajsterice glede uvedbe enotne evropske denarne enote že od leta 1997 oziroma najpozneje do leta 1999, kot je zapisano v sporazmu iz Maastrichta. Na začetku leta se je najbolj zamajal irski funt. Da bi ohranila njegov uradni tečaj, je morala centralna banka z izjemno visoko kratkoročno obrestno mero poseči zoper spekulativni kapital, nekajkrat celo stoodstotno. Vendar kaže, da tudi to ne bo dovolj, da bi preprečili devalvacijo, Ce naj bi funt sploh ostal v evropskem denarnem sistemu. Irski funt seveda nima tolikšnega pomena in vloge v ES, da bi se zaradi njega splačalo izgubljati živce. Zato pa je veliko težje probleme že od začetka letošnjega leta povzročala ohranitev tečaja francoskega franka. Strokovnjaki ocenjujejo, da je precenjen in da zato francosko gospodarstvo plačuje visoko ceno dragega denarja, se pravi obrestnih mer, vse to pa gre na škodo oživljanja gospodarstva in velike, politično in družbeno nevarne brezposelnosti. Nemška Bundesbank je seveda priskočila na pomoč francoskemu franku. Tako so tokrat znova prestregli napad spekulativnega kapitala, ki si je hotel povzročiti njegovo devalvacijo, predvidena pa je nova ofenziva, ki hoče francoski frank zrušiti. Ohranitev teCaja francoskega franka politično težo. Pri tem vztrajata tako Bonn kot Pariz. Ce bi bil francoski frank prisiljen k devalvaciji, bi to imelo posledice za os Pa-riz-Bonn, ki je sicer po tradiciji trdna, v novih razmerah pa še kako pomembna za gospodarske in politične odnose znotraj ES. Hkrati pa sta obe državi izrazito privrženi ustvarjanju Evropske unije. Ta povezava je zdaj še posebej pomembna, saj se je evropski denarni sistem resno zamajal, najbolj z lanskoletnim izstopom britanskega funta. V Londonu ne pričakujejo, da se bo funt kmalu vrnil v sistem, predvsem zaradi interesov britanskega gospodarstva. Se naprej pa je negotov položaj italijanske lire. Nova presenečenja utegneta pripraviti tudi španska in portugalska valuta. Danci se potem, ko so na referendumu zavrnili sporazum iz Maastrichta, želijo vrniti, a s pogojem, da jim priznajo pravilo do »izjeme« pri enotni denarni politiki. V takšnem položaju so nekatere Članice ES že zagrozile, da bodo same od sebe v določenem roku prešle k enotni denarni politiki in k ecuju. Predvsem gre za Nemčijo in Francijo, ki bi se jima pridružile tudi države Beneluksa (Belgija, Nizozemska in Luksemburg). To pa bi pomeni- lo, da bo šla ES v denarno unijo po »dveh tirih«. V skladu z Delorso-vim programom naj bi bila prva etapa prehoda k enotni denarni uniji zaokrožena do leta 1994. V tem obdobju pričakujejo stabilizacijo deviznih tečajev vseh Članic ES (z izjemo Grčije in Portugalske ter s »svobodnim izborom« Velike Britanije, zdaj pa tudi Danske). Takrat naj bi bil ustanovljen tudi Evropski monetarni inštitut, ki bi spremljal monetarno in fiskalno politiko. To naj bi bila politika »konvergence«, usklajevanja deviznih tečajev finančne politike. Ko pa bo vse to doseženo, naj bi bila v tretji etapi leta 1997, najpozneje do leta 1999, ustanovljena tudi Evropska centralna banka. V tem programu velja spet posvetiti pozornost kriterijem za uvajanje ecuja. Vsaka država, ki bi se vključila, bi morala vzdrževati nizko stopnjo inflacije. TekoCi prora- čunski deficit ne bi smel preseči treh odstotkov bruto nacionalnega proizvoda, skupni državni dolg pa ne veC kot 60 odstotkov. Obrestna mera prav tako ne bi smela biti ve C kot dva odstotka nad tremi državami z »najdražjim denarjem«. In končno, nacionalna valuta bi morala biti dolgoročno stabilna, brez devalvacije do preostalih valut v sistemu. Ce primerjamo te kriterije s tistimi, ki zdaj veljajo med članicami ES, je težko pričakovati, da bi jih posamezne države lahko izplonile. Tega ne bo zmogla Grčija, kjer močno naraščajo cene in je državni dolg visok. Tudi Italija ima velik državni dolg in malo možnosti, da bi ga v predvidenem roku spravila na »evropsko raven«. Celo Belgija, katere gospodarstvu je šlo v zadnjih letih dobro, je obremenjena z velikimi državnimi dolgovi. Zato lahko pričakujemo, da bo v prihodnje sleherno nacionalno gospodarstvo - pod bremenom recesije in brezposelnosti - v gospodarski politiki dalo prednost reševanju svojih nacionalnih ciljev, in ne prilagajanju enotni denarni politiki. NajveC problemov pa izziva tisto gospodarstvo, od katerega bi bilo to najmanj pričakovati. Nemčija je po združitvi vstopila v fazo takšne gospodarske politike, ki izziva precej kritik njenih partnerjev v ES. Marka se sicer dobro drži (Čeprav v zadnjem Času izgublja v primerjavi z ameriškim dolarjem). Znotraj evropskega denarnega sistema velja njeno moC pripisati tudi drugim okoliščinam. Cene naraščajo hitreje kot v večini razvitih članic ES. To pripisujejo velikim »stroškom združitve«, ki so presegli pričakovanja in politične obljube (za nekaj sto milijard nemških mark na leto). Zaradi tega naraščajo davki in državni deficit, ki spodbujata inflacijo. V takšnih razmerah Bundesbank ohranja močno marko z visokimi obres- tnimi stopnjami. Prav nemške obrestne mere so jabolko spora med evropsko dvanajsterico. Nemčija namreč s tem privlači tuji kapital in z njim poravnava stroške združitve. To pomeni, da nemško združitev plačuje ES. Ce kapital odteka v Nemčijo, potem ga drugod ni. Poleg tega morajo tudi druge Članice ES ohranjati visoke obrestne mere (zdaj so francoske za okoli dva odstotka višje od nemških), da se jim ne bi odlil ves kapital. Drag denar otežuje oživljanje gospodarstev, investicije so predrage. Recesija se prenaša v vse države dvanajsterice, nanjo pa se vežejo nevarni politiCno-socialni naboj rastoče brezposelnosti. Čeprav bi kritiki s podrobno analizo lahko marsikaj oporekali, ostaja dejstvo, da bi posameznim nacionalnim gospodarstvom bolj ustrezalo, da bi vodile samostojnejšo gospodarsko politiko in ne bi bile navezane na močno nemško marko. Ce bo prevladal nacionalni interes, bo konec programa enotne denarne politike, s tem pa tudi vseh ambicij Evropske unije. Naj bo to videti še tako nenavadno, a prav najmočnejša valuta ES, nemška marka, je najnevarnejši izziv za uvedbo enotne valute. Ce Nemčija ne bo spremenila svoje gospodarske politike in prešla iz recesije v hitro gospodarsko ekspanzijo, utegnemo biti priče ne samo hudim valutnim pretresom, ampak tudi razpadu skupnosti. ISTRA / POBUDA DEMOKRATSKEGA SABORA MAKEDONIJA / IZZIVANJA NOVICE Istrski Italijani zahtevajo nacionalno enotno Istro Najprej zahtevajo svoje premoženje - zavračajo odškodnino Goran Moravcek Od opozoril h grožnjam Grško letalo je zopet kršilo makedonski zračni prostor Marjan Kos REKA - Italijanska Manjšina ni zadovoljna s svojim položajem, odkar sta Slovenija in Hrvaška postali samostojni državi. Italijani sicer ne postajajo pod vprašaj državnih mej, prepričani pa so, da te na področju Istre ne smejo razkosati njihovega nacionalnega korpusa. Zato je Italijanska unije pripravila svoj predlog, ki ga bo poslala vladam Italije, Slovenije in Hrvaške, v katerem naj bi oblastem v teh državah nakazala, kakšen odnos naj bi v prihodnje zavzele do Osimskih sporazumov. Pravice iz teh sporazumov namreč po njihovem mnenju niso bile nikoli uresničene, posebej se Italijani v nekdanji SFRJ jnso smeh ukvarjali s podjetništvom. Zato je manjšina postajala vse bolj siromašna, Istrani pa so se množično preseljevali v Italijo. Tako se je baje iz prostora nekdanje Jugoslavije izselilo celo 350.000 ljudi. Eksodus postaja vse bolj osrednja tema v Istri, ki hitro spreminja svojo Politično podobo. V eni od osmih zahtev, ki jih nameravajo poslati v Rim, Ljubljano in Zagreb, istrski Italijani zahtevajo, da njihova nacionalna skupnost postane naslednica družbenih dobrin, ki so jim bile po letu 1945 odvzete. Za Hrvaško to utegne biti še posebej neprijetna tema, saj je večji del Istre v njenem sestavu, prav tako tudi Reka, otoki in Dalmacija. Italija je z Jugoslavijo sklenila veC sporazumov, po katerih bi morala nekdanja država izplačati približno 110 milijonov ameriških dolarjev za zaplenjene hiše. Za to plačilo se še niso dogovorili, za približno 40.000 ljudi, ki so v Italiji vložili zahtevke za odškodnino, pa se je položaj zapletel potem, ko sta nastali dve novi državi. Prav ta premolCani problem je onemogočil naseljenost notranjosti Istre in njeno gospodarsko oživitev. Reško staro mesto je bilo zato zravnano z zemljo, Plomin, Gra-CišCe, Boljun in številna druga istrska mesta pa še posebej pozimi delujejo kot mesta strahov. Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) je v svojem novem programu za Istro že napovedala rešitev tega problema z ustanovitvijo domovinskega parka Istre in gospodarskim oživljanjem notranjosti polotoka. To seveda ni mogoCe brez novih priseljencev, zato domnevajo, da bi Zagreb utegnil pristati na plačilo dolga do Italijanov. Povsem zanesljivo je, da Tudmano- vi pristaši ne bodo dovolili, da bi izseljenim Italijanom vrnili njihove hiše in drugo premoženje, pac pa bodo odškodninske zahtevke plačali z denarjem. Hrvati se glasno bojijo, da skozi politiko Italijanske unije nastopa nova romanizacija Istre. Na Hrvaškem živi med 27.000 in 30.000 Italijanov, njihovo število pa narašča. Ob zadnjem popisu prebivalstva je v Istri živelo 202.989 Hrvatov oziroma 55, 27 odstotkov; 7, 4 odstotka Italijanov in celo 20, 92 odstotka krajevno opredeljenih Istranov. Zdaj se iz njihovih vrst zaradi gospodarskih ugodnosti želi vse veC Istranov priključiti italijanskemu nacionalnemu korpusu. Pred kratkim je poleg Buj in Rovinja tudi Pula na pobudo župana Luciana Delbianca postala dvojezično naselje. Delbianco se je pred kratkim vključil v Istarski demokratski sabor, za nekatere Hrvate pa je s tem dokazal, da je tudi on avtonomist. Politični pro- gram IDS je, kot mislijo elani HDZ, pridobitev statusa avtonomne province za Istro, ki bi imela velika pooblastila, dolgoročno pa bi se združila s svojo dvojčico v Sloveniji. Po tem scenariju naj bi si izborili istrsko avtonomijo tudi v okolici Kopra. Tako bi celotna Istra ostala samo še formalno razdeljena s hrvaško-slo-vensko mejo, postala pa bi nacionalno enotna. Po vsem tem lahko pričakujemo spopade okoli ozemeljskih ureditev na polotoku tudi po hrvaških krajevnih volitvah, ki so napovedane za 7. februar. SKOPJE - Makedonski mediji so poročali, da je v nedeljo grško letalo prekršilo makedonski zračni prostor in »zašlo« približno tri kilometre v notranjost makedonskega zračnega prostora. Na to je takoj reagiralo makedonsko ministrstvo za zunanje zadeve. V ponedeljek so poklicali grškega generalnega konzula v Skopju in mu izročili protestno noto, v kateri od njegove vlade zahtevajo pojasnilo za ta incident. Tokrat so makedonske oblasti prvič reagirale na tak način. V podobnih primerih, ki jih je bilo v minulem letu kar nekaj, se je namreč vse končalo pri tem, da so informacijo paC objavili v makedonskih medijih. O najnovejšem vdoru v zraCni prostor Republike Makedonije pa so bili obveščeni tudi predstavniki Kevsa in Unproforja, ki so v nekdanji jugoslovanski republiki zadolženi za obmejni nadzor. V ponedeljek so iz Aten prišle nove grožnje Makedoniji. Grški tiskovni predstavnik Vasilis Manginas je v zvezi z zahtevo za sprejem Makedonije v član- stvo Organizacije združenih narodov ocenil, da »razvoj dogodkov ne poteka v korist Grčije »zaradi nesposobnosti, da bi razrešili bosansko-hercegovsko krizo«. Opozoril je, da bo Grčija »ukrenila vse, kar je potrebno, za zaščito nacionalnega dostojanstva in interesov«. To naj upoštevajo vsi, ki so zainteresirani za mir na Balkanu, je poudaril. Kaj naj bi razumeli z grškim »narodnim dostojanstvom in interesi«, je dobro znano. Grčija namreč nasprotuje, in to je povzdignjeno na raven »ključnega nacionalnega vprašanja«, mednarodnemu priznanju in sprejemu Makedonije v Organizacijo združenih narodov pod tem imenom, saj v tem prepoznava ozemeljske apetite do svojih ozemelj. Z drugimi besedami, Grčija je pripravljena na »prijateljsko in vsestransko sodelovanje pa tudi na priznanje neodvisnosti svoje severne sosede s pogojem, da iz imena makedonske države izbriše besedo Makedonija, ki pripada grški zgodovinski dediščini«. SRBIJA / PRIVILEGIRANI BEGUNCI Bunde iz humanitarne pomoči naprodaj v veleblagovnicah Številni begunci imajo denar, a ga nočejo zapraviti Žarko Rajkovič Beograd - »seveda smo s Srbi onstran Drine bratje in vesel sem, da sem jim pomagal, dokler sem mogel. Pomagal bi komurkoli, ki bi bil te po-jaoci potreben, ampak to je preseglo vse meje. Ce smo zanje bratje, zato še nočemo biti bedaki...« Tako je začel svoje pričevanje Jovan Lazarevič, Premožen kmet iz Topole, 9atanko 100 kilometrov južno od Beograda. Julija J® sprejel na dom dve družini beguncev, tričlansko lz Tuzle in petčlansko iz Bosanskega Novega. Gostil bi jih Se naprej, a nima Časa. Kmetijska opravila so v polnem teku. Jovan, žena in dva sinova, dve snahi in najstarejši vnuk delajo po ves dan. Begunci pa sedijo in Čakajo, da se vrne gospodar in jim pogrne mizo za večerjo. Jovan je najel tudi sezonske delavce, vsak večer pa so mu odrasli člani begunskih družin govorili o tem, kako jim je plačal preveč. Nikomur med njimi ni prišlo na misel, da bi Človeku, ki jih je tako širokosrčno sprejel, tudi pomagali. Ko so mu popustih živci, jih je nagnal. 2e drugo jutro je na vrata potrkala policija. Begunci so se pritožili, da je z njimi grdo ravnal. Prav nic bolje se ni godilo Milanu Saniču iz Beograda. V dvosobno stanovanje so on, žena in dva otroka sprejeti štiričlansko družino. Po dveh mesecih je Milanu zmanjkalo denarja. Ženi je šepnil, naj mu da tistih zadnjih 100 mark, da jih bo prodal, saj s plaCo ne more prehranjevati dveh družin. Ne bodi len, mu njegov gost, ki ga prej ni poznal, ponudi, da bi odkupil devize. Odkod mu denar? Imam kar dovolj denarja, pravi begunec, samo zapraviti ga nočem. Kljub temu pa je najbolj Čudna zgodba o bundi, ki jo je pred kratkim pripovedovala neka begunka iz Banjaluke. Kupila jo je pri državnem podjetju v blagovnici Beograd. Ko je prišla domov, je segla v žep in tam našla pismo. V pismu je napisano, naj se lastnica bunde, ki jo je poklonil RdeCi križ, oglasi na telefonsko številko v Miinchnu zaradi prijateljstva. Kako se Rdečemu križu podarjene bunde znajdejo v blagovnici, po vsej verjetnosti ne bo nikoli ugotovljeno. V Časih splošnega pomanjkanja so begunci privilegirani del prebivalstva. Imajo brezplačen mestni promet in uživajo še številne druge ugodnosti, o katerih lahko Beograjčani samo sanjajo. Bogati begunci s prezirom gledajo na Beograjčane. V NušiCevo utico, kjer je Matica srbska, se je pred kratkim z mercedesom bihaške registracije pripeljal mladenič po po-moC 225.000 dinarjev (10 nemških mark). Prav gotovo je za bencin plačal veC, a tudi ta bedna pomoč za begunce je dobrodošla, saj je pridobljena - brez dela. Kdo jim odvzema pomod, ki prihaja z vsega sveta? (Foto: Srdan Zivulovič/TRIO) HRVAŠKA / KDO SO PRAVI KRŠČANSKI DEMOKRATI? Bodo evropski krščanski demokrati medse sprejeli kar Tudmanovo HDZ? Bruno Lopandič PULJ - Evropski kršCan-ski demokrati imajo vse več razlogov za zaskrbljenost. “e bi namreč sodili po pr-yjh rezultatih ustanavljanja Hrvaške demokrSCanske 9niiei ki naj bi združila vse krščanske demokrate na Hrvaškem, ta cilj ni dosežen. Se več: prišlo je do prav nasprotnih učinkov. Hrvaško Politično prizorišče je zasičeno s številnimi kršCansko-demokratskimi strankami, katerih članstvo komaj pre-sega število njihovih vodstev. Novo ime v hrvaški krščanski demokraciji pa je vsekakor Ivan Kegljevič, ki živi in dela na Dunaju, javnosti pa je oznanil, da je izvoljen za predsednika hrvaške kršCanskodemokrat-ske stranke (HKDS), ki podpira združitev vseh krščanskih demokratov. Podrobnostim zakulisnih iger je težko priti do dna. Predvsem gre za željo, da bi si pridobiti podporo katoliške cerkve, ki je v hrvaški družbi zelo močna, in naklonjenost evropskih krščanskih demokracij. Medtem ko se majhne kršCan-skodemokratske stranke in njihove frakcije spopadajo, največ pridobiva vladajoča stranka, od katere pred skorajšnjimi volitvami prihajajo tudi izjave, da mora HKDS izginiti. V celotno podobo se zelo dobro vključuje tudi nova programska usmeritev HDZ, ki se hitro usmerja proti krščanski demokraciji. Zato niti ni daleč misel, da bodo tudi pragmatični evropski krščanski demokrati pri odločitvi, koga naj sprejmejo v svoje vrste, zlahka dali prednost načelu, naj bo to paC najvecja kr-šCanskodemokratska stranka na Hrvaškem - vladajoča HDZ. Foto: Kamenko PajiC BIH / ZASEBNE VOJSKE Bosansko obrambo slabijo tudi spopadi med branitelji ZAGREB - Skupaj z ženevskimi pogajanji, kjer skušajo za silo pomiriti sprte strani, potekajo tudi spopadi med branilci. Tako so še včeraj streljati v Gornjem Vakufu pripadniki HVO in vojske BiH drug na drugega iz pehotnega orožja, izstreljene pa so bile tudi tri minometne granate. Žrtev ni bilo, na vsaki strani pa so priprti pet vojakov, za katere se pogajajo, da bi jih zamenjali. Muslimansko-hrvaška napetost v Gornjem Vakufu, kjer sicer ne živijo Srbi, Muslimani pa so v večini, traja že dlje Časa. Poveljnik četrtega kor- pusa BiH Arif Pašatiči je v Mostarju izjavil, da je pred šestimi dnevi na Igmanu prišlo do spopada med enotama vojske BiH pod poveljstvom Zulfikara Ati-špage-Zuke in Jusufa Prazi-ne-Juke, v katerih so umrli trije vojaki, trije pa so biti ranjeni. Jusuf Prazina-Juka, eden od prvoborcev sarajevske obrambe, pa je ustanovil zasebno vojsko in se sprl s poveljnikom vojske BiH Severom Halilovičem. Morebiten vzrok nesporazumov med Jukovimi vojaki z drugimi enotami se skriva v njihovi napovedi, da bodo prešli k HVO. (Goran Vežic) Vse več držav za poseg v BiH BRUSELJ - Predsednik belgijske vlade Jean Luc Dahaene je izjavil, da vlada pripravlja varnostni načrt za belgijske vojake v BiH, Ce bi prišlo do vojaškega posega v BiH. Tudi v Veliki Britaniji po nedeljskem spopadu britanske enote Unproforja s srbskimi enotami vedno pogosteje govorijo o vojaškem posegu. Tako je britansko obrambno ministrstvo sporočilo, da so izdelali naCrte za namestitev protiletalskih 105-milimetrskih topov, Ce bi Varnostni Svet OZN sprejel odločitev o uporabi sile pri uresničevanju prepovedi preletov nad BiH. ( STA) Romuni zanikajo vpletenost v trgovino z orožjem BUKAREŠTA - Tiskovni predstavnik romunskih oboroženih sil je zanikal vpletenost romunske vojske in poslovnežev v trgovino z orožjem, ki poteka na prostoru nekdanje Jugoslavije. Poudaril je, da je Romunija življenjsko zainteresirana, da bi se na Balkan vrnila mir in stabilnost. Novico o tem, da Romunija trguje z orožjem, je objavil madžarski radio Kossuth. Po njegovih navedbah naj bi Romunija trgovala predvsem s Srbijo. ( CINA) Grčija vztraja pri svojem stališču do Makedonije ATENE - Grški ministrski predsednik Konstantin Micotakis je sklical izredno sejo Sveta za zunanje zadeve in obrambo, ki ga sestavljajo najvišji funkcionarji zunanjega in obrambnega ministrstva ter predstavniki vojaškega vrha. Po mnenju grške vlade bi mednarodno priznanje republike Makedonije ogrozilo mir in stabilnost na jugu Balkana. Tiskovni predstavnik grške vlade Maginas pa je zanikal makedonske obtožbe, da so grška vojaška letala kršila makedonski zraCni prostor. Maginas je tudi sporočil, da je Micotakis poslal pismi ameriškemu predsedniku Bushu in francoskemu zunanjemu ministru Dumasu. V pismih pojasjuje grški odklonilni odnos do mednarodnega priznanja Makedonije. ( Reuter) Predsednik hrvaške vlade na obisku v Italiji RIM - Na uradni obisk v Italijo je prišel hrvaški premier Hrvoje Sarinič. Sestal se bo s predsednikom italijanske vlade Amatom in predsednikom republike Scalfarom, srečal pa naj bi se tudi z vatikanskim državnim tajnikom Sodanom. Z italijanskimi sogovorniki naj bi se pogovarjal o vprašanju italijanske manjšine na Hrvaškem, meje na morju in cestnih povezav. Pričakujejo, da bo italijanska stran postavila na dnevni red tudi vprašanje odškodnine za italijanske begunce iz Istre. ( VT) Francija podpira BUKAREŠTA - Francoski zunanji minister Roland Dumas, ki je na uradnem obisku v Romuniji, je izjavil, da so ženevska pogajanja edina možna rešitev za krizo na področju BiH. Roland Dumas pa tudi meni, da je nujno ohraniti pritisk mednarodne skupnosti na udeležence v konfliktu, posebno še na Srbi-jo. Francoski zunanji minister je sicer obiskal Romunijo, da bi podpisal sporazum o francoski pomoči gospodarskim reformam v Romuniji. ( Reuter) 14 Sreda, 13. januarja 1993 SLOVENIJA NOVICE Osimski sporazumi so plod mnogih kompromisov NOVA GORICA—V zadnjem Času prihaja zlasti na italijanski strani do zahtev po reviziji osimskih sporazumov, ki jih je 1975. leta SFRJ podpisala z Italijo. Sporazum je nastal v veliki tajnosti, njegova celostnost pa je vidna v obsežnih prilogah, ki govore tako o pospeševanju gospodarskega sodelovanja kot o dokončni ureditvi meja. Zveza za Primorsko oziroma njen predsednik Lucijan Vuga v pismu medijem opozarja, da bi morebitna revizija Osima pomenila tudi poslabšanje odnosov s sosednjo republiko Italijo, namesto tega bi se morah slovenski predstavniki z italijanskimi sesti za pogajalsko mizo in se odkrito pogovarjati o nerešenih problemih. »Jasno je treba vedeti, da so osimski sporazumi plod mnogih kompromisov, posledice druge svetovne vojne so Čutih tako pregnani Italijani iz Dalmacije in Istre kot tudi Slovenci, saj je na oni strani meje ostala naša številna manjšina,« še dodaja Vuga. Obrambni minister sprejel vdove pripadnikov TO LJUBLJANA - Minister Janez Janša se je ob tej priložnosti z vdovami petih teritorialcev, ki so padli v vojni za samostojno Slovenijo, pogovarjal o težavah, s katerimi se spopadajo v vsakdanjem življenju. Ministrstvo je že doslej vsem prizadetim dajalo vsestransko podporo, trenutno pa v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije ustanavlja sklad za pomoč žrtvam vojaške agresije na Slovenijo, katerega poglavitni namen bo pomoč otrokom padlih pripadnikov teritorialne obrambe. Poleg šestih otrok bodo pomoči deležni tudi ranjenci, nekateri med njimi imajo še vedno velike zdravstvene težave, tako da jim bodo s sredstvi sklada plačevali tudi morebitno zdravljenje v tujini. Sklad bo javno predstavljen predvidoma Cez štirinajst dni. (STA) Protest Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije LJUBLJANA- Republiški odbor omenjenega sindikata ter stavkovni odbori sindikatov carinikov, republiške uprave za družbene prihodke, kazensko-poboljševalnih domov in zaporov ter temeljnih sodišč v protestu, ki so ga poslali državnemu zboru republike Slovenije, ministru za pravosodje in upravo Mihu Kozincu in množičnim občilom, “najostreje protestirajo" proti visokim plačam poslancev državnega zbora (najmanj aktiven poslanec 3000 DEM na mesec) in sprejemu predloga zakona o vladi. V njegovem 41. Členu namreč piše, da se plaCe ministrov smiselno urejajo v skladu z določbami zakona o poslancih. »Taka višina plač poslancev in bodočih ministrov gre krepko predaleč glede na razmere, v katerih smo, nesprejemljivo pa je tudi, da bi posledice krize občutili samo delavci,« so še zapisali v javnem protestu. OBLIKOVANJE VLADNE KOALICIJE Drnovšek računa na možnost ločenega sporazuma s SKD in ZL Sestavo nove vlade noj bi mandatar objavil v petek, vendar opazovalci v to ne verjamejo Presenečenje včerajšnjega zasedanja je bilo zagotovo skromno število glasov, ki jih je, kljub drugačnim obljubam strank v minulih dneh, dobil novi mandatar Janez Drnovšek. Čeprav je bilo dopoldne slišati, da je na pragu sporazum strank, ki naj bi sodelovale v novi vladi, so pogajanja, ki so potekala Cez dan, napovedi postavila na glavo. 2e dopoldne je Drnovšek za Republiko povedal, da računa na možnost »ločenega sporazuma« med Liberalnimi demokrati in Krščanskimi demokrati na eni strani in med LDS in združeno listo na drugi. V vladi pa naj bi bili tudi socialdemokrati in demokrati. Po naših informacijah obe pogodbi med »velikimi« tremi strankami že obstajajo. Tak- Tanja Starič šna ločena sporazuma bi omogočila sodelovanje v vladi tako krščanskim demokratom kot združeni listi, vendar obe stranki med sabo ne bi sklenili nikakršne pogodbe. To, da združena lista ne bo v vladi, pa je tudi sklep sveta SKD, od katerega ta stranka ne namerava odstopiti. Naši viri navajajo, naj bi bila v pogajanjih sporna tudi število in razdelitev ministrskih mest. Združena lista in krščanski demokrati pričakujejo najmanj tri, verjetno pa štiri ministrska mesta. Prvi kandidirajo za gospodarsko ministrstvo, za pravosodje, za delo in za kulturo, imajo pa kandidate Poslanci so bolj kot na poslanska gradiva čakali na koalicijske pogodbe (foto: TRIO) ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA Zelena luč zakonu o vladi Vladno moštvo bo poslej štelo največ 18 članov - VIS poslej vladni urad, dosedanje pristojnosti notranjega ministra pa v rokah predstojnika VIS - Kritično o usmeritvah vlade Ivanka Mihelčič, Majda Vukelič Osrednja pozornost zasedanja državnega zbora je veljala predlogu ^akona o vladi, ki je bil navkljub poprejšnjemu dogovoru med parlamentarnimi strankami včeraj deležen precejšnjega števila dopolnil. Zato se je morala ponovno sestati posebna delovna skupina zbora, in v precej ogretem ozračju opraviti še zadnja usklajevanja. Rezultat njihovega dela je mogoče strniti v nekaj bistvenih točkah. Seznamu 14 ministrstev so poslanci dodali še enega: ministrstvo za znanost in tehnologijo, kot so predlagali Zeleni Slovenije. Krščanski demokrati so dosegli, da so naziv ministrstva za delo in socialne zadeve razširili tudi s problematiko družine, Združeni listi pa se ni posrečilo »premestiti« področja sociale iz ministrstva za delo v ministrstvo za zdravstvo. Pomembno spremembo je doživel tudi 39. člen zakona, po katerem prehaja vamostno-in-formativna služba pod juriš dikcij o vlade. Poslanci so namreč na predlog posebne delovne skupine sprejeli za samo VIS ugodnejšo dikcijo tega Člena, ki zdaj doloCa, da dosedanje pristojnosti notranjega ministra, ki so se nanašale na delo VIS, prehajajo v pristojnost predstojnika te službe. Zakon tudi določa, da vlada imenuje posebno komisijo iz svojih elanov, ki jim mora predstojnik poročati o svojih ukrepih v roku 24 ur od njihovega sprejema. Dosedanji pravosodni minister Miha Kozinc nam je povedal, da tako obliko- van Člen vpeljuje razmeroma ostro nadzorno funkcijo vladne komisije nad delom VIS, kar je dobro. Direktor VIS Miha Brejc pa nam je dejal, da takšna odločitev zbora zanj pomeni predvsem modro odločitev poslancev, da VIS postane operativna in učinkovita vladna služba. Da bo vladna komisija opravljala nadzostvo nad njegovim delom, pa se mu ne zdi izraz nezaupanja, temveč normalni koncept delovanja tovrstnega vladnega urada. Takšna organizacija pa nikakor ne izključuje tudi nadaljnjega nadzorstva parlamenta nad njihovim delom. Na včerajšnji seji državnega zbora so poslanci sprejeli tudi monetarna zakona ter spremembe zakonov o delavcih in funkcionarjih v državnih organih. Sprejeli so še dodatni sklep, po katerem naj bi plaCe ustavnih sodnikov uredili po posebnem zakonu. V popoldanskem delu seje pa so posebno pozornost namenili izvolitvi novega mandatarja Janeza Drnovška, ki se je pred tem predstavil poslancem. Njegovim programskim usmeritvam je nasprotovalo le nekaj poslancev ljudske stranke, ki so mu očitali, da ne ponuja veliko novega. Menili so tudi, da gre predvsem za zmešnjavo, zlasti v odnosu do podeželja, cestne infrastrukture, družine, kmetijske politike in brezposelnosti. Z 48 glasovi ZA pa so poslanci Drnovšku vendarle zaupali mandatarstvo. r- J. DRNOVŠEK PREDSTAVIL PREDNOSTNE NALOGE NOVE VLADE Mandatar Janez Drnovšek je dal včeraj poslancem razdeliti dokument z naslovom Pomembnejše programske usmeritve za delovanje vlade. V njem je predstavil svoj pogled na to, katere najpomembnejše naloge naj bi opravila nova vlada. Na začetek najpomembnejših vladnih opravil je Drnovšek postavil uvajanje učinkovitih in prožnih mehanizmov za uravnavanje plač. Poleg umiritve gibanja plač in drugih prejemkov je napovedal tudi nadaljevanje politike stabilizacije cen. V bruto domačem proizvodu naj bi se skrčil tudi delež pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter delež zdravstvenega zavarovanja, ki se financira iz virov javnih financ. Davkoplačevalcem Drnovšek med drugim obljublja spremembe pri plačevanju dohodnine. Mandatar vlade omenja tudi sanacijo podjetij in bank. Proces prestrukturiranja podjetij naj bi se tako razširil na vsa podjetja, ki poslujejo z izgubami. Preoblikovanje bi zajelo tudi podjetja v gospodarski infrastrukturi. Državno lastnino in s tem fiskalna bremena namerava njegova vlada omejiti zgolj na podjetja za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, distribucijo plina, železniški transport, pristanišča, leta- lišča, telekomunikacije, poštne storitve, vodovod in vodno gospodarstvo. Drnovšek opozarja, da lahko pričakujemo gospodarsko rast samo s spodbujanjem zasebnih naložb in da se na javne investicije, ki naj bi sprožile investicijski ciklus, pri tem ne gre zanašati. Janez Drnovšek napoveduje izboljšanje kvalitete dela v državni upravi in zmanjšanje števila zaposlenih v državni upravi za 20 do 25 odstotkov do leta 1995. Med zunanjepolitičnimi nalogami njegove vlade je mandatar postavil na prvo mesto prizadevanja, da bi Slovenija postala eno od novih poslovnih in finančnih središč Evrope. Omenja tudi aktivno sodelovanje Slovenije v mednarodnih organizacijah in forumih, ki skrbijo za kolektivno varnost in v procesu o nasledstvu SFRJ. Janez Drnovšek je pri odnosih s Hrvaško kot prednostno nalogo postavil začrtanje meje na kopnem in določitev meje na morju ter sklenitev sporazuma o gospodarskem sodelovanju. Poleg Hrvaške v svojem programskem dokumentu med sosednjimi državami eksplicitno omenja tudi odnose z Italijo. V stikih s to državo naj bi si njegova vlada prizadevala predvsem za ohranitev in utrditev Osimskih sporazumov ter za varovanje pravic manjšin na obeh straneh meje. (M. J. L.) Rado Bohinc, združena lista, o Drnovškovem programu: »Programske usmeritve za delovanje vlade so gotovo programsko konsistentne. Pomenijo nadaljevanje dosedanje politike vlade, odgovarjajo na ključna gospodarska vprašanja, ki so zdaj aktualna in jih zato v osnovi gotovo kaže podpreti. Nekaj vprašanj pa bi vendarle kazalo nekoliko bolj celostno obdelati in drugače uravnotežiti določene poudarke. Na splošno menim, da bi moralo odpasti kot usmeritev večje zmanjševanje danih socialnih pravic. Zelene cilje bi lahko dosegli edinole z agresivno politiko preseganja recesije. Na tej toda je tudi nekaj predvidenega in mislim, da so predlogi pravi.« Mandatar verjame v zasebno pobudo (foto: TRIO) Ignac Polajnar, krščanski demokrati, o Drnovškovem programu: »S tistim, kar je napisano v programskih usmeritvah, se je mogoče strinjati, saj gre za splošne usmeritve. To so seveda večinoma stvari, ki jih bodo predorih ministri ob svojih pedstavitvah.Toda ti bodo predlagani Sele takrat, ko bo jasno, kakšen bo program vlade v celoti. Zato mislim, da bo v naslednjih dneh potekal predvsem »programski« pogovor med tistimi, ki bodo sestavljali vladno koalicijo. Moti me, da v programskih usmeritvah ni bolj natančno obdelano področje družine, prav tako ne lastninjenje in revizijski postopki. Pogrešam tudi opredelitev, kako bo vlada spodbujala zasebno pobudo.« tudi za druga področja. Najpogosteje se omenjajo Jožica Puhar, Marko Volje, Peter Bekeš, Sergij Pelhan, Janez Ko-cjanCiC in še nekaj drugih. Krščanske demokrate pa zanimajo ministrstvo za zunanje zadeve, za kmetijstvo, za enega od gospodarskih resorjev in za notanje zadeve. Najpogosteje se omenja kandidate Lojzeta Peterleta, Ivana Bizjaka, Jožeta Duhovnika, Jožeta Osterca. Ni še jasno, kaj se je vCeraj zares dogajalo na večurnih pogajanjih med Peterletom in Drnovškom, dejstvo pa je, da koalicijske pogodbe vendarle niso podpisali in da so nato krščanski demokrati po vsej verje- tnosti glasovali proti mandatarju. Proti so bili zagotovo tudi poslanci ljudske stranke in morda tudi poslanci manjših strank (demokrati, socialdemokrati), ki so se potem, ko je Drnovšek potrdil govorice o možnosti »ločenega sporazuma«, znašli v veliko slabšem pogajalskem položaju. Izračuni kažejo, da so za mandatarja poleg LDS verjetno glasovali tudi poslanci združene liste, zeleni in očitno tudi nekateri elani nacionalne stranke. Drnovšek je tudi po objavi izida še enkrat potrdil možnost ločenega sporazuma in povedal, da bo pogajanja nadaljeval jutri, v petek pa bo po vsej verjetnosti že objavil predlog vlade. Po naših informacijah so na sobotnem obisku italijanski demo- kristjani pozvali SKD, naj stopijo v vlado. Novica je pomembna tudi zato, ker je Lojze Peterle resen kandidat za podpredsednika evropske internacionale konservativnih strank, ki torej daje očitna znamenja, naj slovenska SKD postane Članica vlade. Tako se zdi, da je bilo včerajšnje glasovanje bolj opozorilo mandatarju in morda tudi užaljenost kot pa dokončni »ne« vladni koaliciji-Seveda pa se postavlja vprašanje, ali se bo Drnovšku zares posrečilo do petka sestaviti vlado. Čeprav trdi, da se mu je z glasovanjem še okrepil pogajalski položaj, poznavalci menijo, da bo prvi predlog kabineta znan šele v roku, ki ga predvideva poslo- vnik, dneh. namreč po 15 EVROPSKO ZDRUŽENJE KRŠČANSKIH DEMOKRATOV Visok položaj za L. Peterleta Prvak SKD potuje v Bruselj Lojze Peterle bo jutri odpotoval v Bruselj na zasedanje Evropskega združenja krščanskih demokratov, ki ga za zdaj vodi predsednik italijanske kr-šCansko-demokratske stranke Emilio Colombo. Za novega predsednika je predlagan VVilfred Martens, dosedanji predsednik Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu in do nedavna tudi belgijski premier. Na Četrtkovem zasedanju združenja v Bruslju bodo poleg novega predsednika predstavniki držav Članic evropskih kršCansko-demokratskih in njim sorodnih strank izvolili tudi pet podpredsednikov združenja, med katerimi je za to dolžnost predlagan tudi Lojze Peterle. Lojze Peterle bo, Ce bo izvoljen, dolžnost v tej mednarodni organizaciji opravljal nepoklicno. To pomeni, da bi še vedno lahko poklicno sodeloval v slovenskem političnem prostoru. Za eno izmed podpredsedniških mest, doslej jih je bilo sedem, so Peterleta predlagali slovenski krščanski demokrati. Evropsko združenje krščanskih demokratov je nastalo leta 1965 kot naslednik dotedanje organizacije z imenom Nouvelle equipe internationalle. Njene Članice, med njimi je tudi Slovenija, pa so avtomatično tudi vse Članice tako imenovanih evropskih ljudskih strank (EPP- European peoples parties) iz držav Evropske skupnosti. Ivan Bizjak pa bo konec tedna odpotoval na zasedanje Evropske demokratične unije v Estonijo, in .sicer na zasedanje komisije za evropsko politiko. Ta zveza, ki združuje evropske demokratične stranke, bo na povabilo slovenskih krščanskih demokratov pripravila svoje delovno zasedanje konec meseca tudi v Ljubljani. (P.V.) DRŽAVNI SVET / POSLOVNIŠKA KOMISIJA Zgolj z enim pozitivnim glasom svetnika sklepov ne bo mogoče sprejemati Ker so elani državnega sveta na prvi seji sklenili, da bodo poslovniška pravila sprejeli do konca februarja, so se na včerajšnji seji komisije za pripravo poslovnika lotili le tistih rešitev, ki naj bi jih vseboval začasni poslovnik. Ta naj bi urejal le tista vprašanja, ki so nujna, da bo lahko državni svet normalno deloval naprej. Po pričakovanjih je bilo največ razprave o rešitvah, ki zadevajo odločanje, saj ustavne določbe, po katerih se zadeve spejemajo z večino opredeljenih glasov, sprožajo različne razlage. Da bi se izognili ne- Majda Vukelič katerim skrajnim interpretacijam, ki so se že pojavile (denimo, da je lahko zakon sprejet, če zanj glasuje ze en poslanec, drugi pa so se vzdržali), je komisija sklenila, da mora vsak njen akt, o katerem bodo glasovali, dobiti vsaj 11 glasov za, saj je navzočnost 21 svetnikov tisti minimum, da svet lahko sploh dela. Kljub temu naj bi v državnem svetu - v nasprotju z državnim zborom - poznali tri možnosti glasovanja, in sicer za, proti in vzdržani. V prime- rjavi s prejšnjo skupščinsko ureditvijo naj bi se vzdržani glasovi le evidentirali in se ne bi prištevali k tistim proti, kot smo poznali doslej. O predlogu, da bi državni svet lahko sklepal le v primeru, Ce je na seji navzoča večina elanov sveta in predstavniki vsake od petih inetresnih skupin, komisija ni zavzela dokončnega stališča. Komisija je še sklenila, da bi svet zasedal ob sredah in da bi za koordinacijo dela imeli predsedstvo, ki naj bi ga sestavljali predsednik in podpredsednik sveta ter vodje petih interesnih skupin. KOROŠKA / LJUDSKO ŠTETJE 1991 Pliberk je največja »slovenska« občina 60 odstotkov koroških Slovencev živi v devetih občinah Delež Slovencev v periferiji upada, v centrih pa raste DUNAJ/CELOVEC -°ri ljudskem štetju v maju 1991 je od 535.000 Korošcev z avstrijskim državljanstvom 96 odstotkov 1516.000 oseb) navedlo nemščino kot pogovorni jezik, 2, 6 odstotkov U4.100 oseb) pa je navedlo slovenščino kot Pogovorni jezik. Deset let poprej je bilo beležečih 14.204 oseb s slovenskim pogovornim jezikom. Predstavniki Avstrijskega statističnega centralnega urada to malenkostno nazadovanje interpretirajo kot razveseljivo prenehanje prevladujočega trenda preteklih desetletij, ko je Število prebivalstva, ki 86 ie priznavalo k slovenskemu občevalnemu Igor Schellander sko kategorijo slovenščini (večina avstrijskih jezikoslovcev jo vsekakor enači s slovenščino), potem je tudi leta 1991 število slovensko govorečih v primerjavi do štetja ’81 znatno upadlo (od 16.552 na ca. 15.000). Samo za primerjavo: 1951. leta je na Koroškem (ob upoštevanju obeh kategorij, torej slovenskega in "vindišar-skega” pogovornega jezika) bilo beleženih še nad 40.000 oseb s slovenskim pogovornim jezikom. Kje je delež slovensko govorečega prebivalstva na Koroškem najveCji? Po zdajšnjih vanja slovenskega pogovornega jezika na Koroškem, ki ga na Dunaju interpretirajo kot ustavitev nazadovalnega trenda preteklih desetletij, podatki iz ljudskega štetja 1991 dokumentirajo regionalno različne razvoje. Tako je na primer nazadovanje slovenščine v občinah z do zdaj visokim deležem slovensko govorečih bolj izrazito, kot v občinah z manjšim deležem slovensko govorečega prebivalstva. V le-teh je po zadnjem štetju delež celo rahlo narasel. Vendar se te razlike prikazujejo v takih dimenzijah, da dunajski statistiki skle- Slovensko govoreči prebivalci v devetih koroških občinah OBČINA zaokr. število odstotek Pliberk (Bleiburg) 1500 39 Železna Kapla / Bela (Eisenkappel-_ Vellach) 1200 42 _Celovec-mesto (Klagenfurt-Stadt) 1200 1 ^Šentjakob v Rožu (St. Jakob i. R.) 900 21 Bistrica pri Pliberku (Feistritz ob Bleiburt) 900 45 ^Globasnica (Globasnitz) 800 52 ^Borovlje (Ferlach) 700 10 __Dobrla vas (Eberndorf) 700 12 JSele (Zeli) 700 93 9 občin skupaj 8600 — jeziku, nenavadno hitro upadalo. Lani jeseni je Statistični centralni urad v zvezi s štetjem 91 predstavil prve aktualne podatke glede Števila avstrijskega prebivalstva, ki govori uianjšinske jezike (Republika je o tem aktualen poročala!, - op.ur.). Zdaj so na razpolago tu-. Prve krajevne analize \n interpretacije trendov. Pri avstrijskih štetjih ui v ospredju vprašanje Po narodni pripadnosti, temveč vprašanje po občevalnem jeziku. Da-Uih podatkov torej po tormalni plati ni mo-goce enačiti s številom Pripadnikov manjšin. Zlasti glede uradnih podatkov o slovenski uianjšini na Koroškem Pa ujeni predstavniki odkrito dvomijo o Ujihovi pravilnosti, saj s° v času povojne Av-stri j e narodnostna uiržnja, grožnje in so-C1alni pritisk za del slovanskega prebivalstva imeli za posledico strah Pred priznavanjem in nagnjenost k asimilaciji. Toda tudi ob upoštevanju tako imenovanih vindišarjev” - jezikovna kategorija ”windi-Sch” kot nekakšna mešanica (slov.) narečja oziroma kot politična kategorija je bila uvedena prvič v Času nacionalsocializma, v uraden štetjih pa je obstajata vse do leta 1981 - šte-Vllo slovensko govorcih ni večje od 15'°00. Leta 1981 je bi-lo Štetih 2.348 ”vin-chšarjev”, leta 1991 pa le samo še okroglih 900 oseb navedlo to katego-r° kot pogovorni jezik. e Prištevamo vindišar- podatkih Statističnega centralnega urada je koncentracija slovensko govorečih na vzhodnem predelu dvojezičnega področja južne koroške najvecja. Politični okraj Velikovec (Volker-markt) vodi s 17 odstotki slovensko govorečega prebivalstva, sledijo mu pa okraj Celo-vec-dežela (Klagenfurt-Land) s sedmimi odstotki, Beljak-dežela (Villach-Land) s štirimi odstotki in Celovec-me-sto (Klagenfurt-Stadt) z nekaj nad enim odstotkom. V ostalih okrajih koroške je okoli 200 oseb (nekaj manj od 1%) pri ljudskem štetju 1991 navedlo slovenščino kot pogovorni jezik. Glede na občine pa osnovni podatki Statističnega centralnega urada prikazujejo naslednjo sliko: na Koroškem je devet občin z nad 700 prebivalci s slovenskim pogovornim jezikom - v teh občinah živi 60 odstotkov vseh Korošcev, ki so navedli slovenščino kot pogovorni jezik! Občine po vrstnem redu z absolutnim in relativnim številom slovensko govorečega prebivalstva so navedene v razpredelnici, ki jo ločeno objavljamo. Iz tega med drugim končno sledi jasen podatek, da je Celovec (glede na absolutno število) tretja najvecja "slovenska” občina. Kako strokovnjaki dunajskega Statističnega centralnega urada razlagajo zaznavno nazadovanje števila slovensko govorečih, zlasti v odmaknjenih regijah? Poleg uvodoma omenjenega rahlega nazado- pajo na kontinuiran razvoj, spremembe pa po njihovem mnenju niso posledica spremembe pri odgovarjanju na vprašanja pri ljudskem štetju. V večini občin z najmanj 10-odstotnim deležem slovensko govorečega prebivalstva se je potemtakem število slovensko govorečih ob zadnjem štetju nekoliko zmanjšalo. Vendar, tako poudarjajo statistiki, je v teh občinah nazadovalo tudi število celotnega prebivalstva. V nekaterih občinah pa je nazadovanje slovenščine večje kot pa v koroškem splošnem povprečju. Tako na primer v Železni Kapli, kjer se je število slovensko govorečih v preteklih letih zmanjšalo za 300 oseb. Strokovnjaki to razlago z okoliščino, da gre pretežno za odmaknjene občine in kraje, iz katerih se prebivalstvo zaradi socialnih pogojev (zaposlitev) odseljuje v bližnje regionalne centre ali v mesta. Potrdilo za to tezo vidijo statistiki v okoliščini, da se je na primer delež slovensko govorečih avstrijskih državljanov v Celovcu povišal za 30 odstotkov (ca. 250 oseb), v Beljaku pa za 70 odstotkov (60 oseb). Čeprav Statistični centralni urad na Dunaju v zvezi z nazadovanjem slovensko govorečega prebivalstva na južnem Koroškem ne vidi povoda za zaskrbljenost, so ti podatki -ako izhajamo iz interpretacije podatkov o ostalih manjšinskih jezikih v Avstriji - vendarle žalostna izjema in veliko presenečenje. Pri štetju 1991 je skoraj 80.000 Avstrijcev izjavilo, da govori enega izmed manjšinskih jezikov peterice narodnih manjšin v Avstriji. 1981 jih je bilo samo 52.000. Število je torej naraslo za več kot eno tretjino! Najštevilnejša je narodna skupnost gradiščanskih Hrvatov. Na Gradiščanskem in na Dunaju jih je skupaj skoraj 30.000. Pred desetimi leti jih je bilo beleženih samo 20.000. Tudi število Češko govorečih Avstrijcev se je povečalo za 10.000. Madžari pa so se v preteklih letih "razmnožili” od 12.000 na 20.000. Ta sprememba trenda, ki jo zlasti predstavniki avstrijskih Hrvatov, Cehov in Madžarov povezujejo s preobratom v bivših socialističnih matičnih državah in z novo, ekonomsko pogojeno atraktivnostjo svojih jezikov, na Koroškem očitno ni učinkovala. Zakaj je to tako - na to vprašanje strokovnjaki statistike verjetno ne bodo mogli odgovoriti. Je torej ključ za odgovor na to vprašanje (kljub izboljšanju odnosov med Slovenijo in Koroško) slej ko prej tako imenovana posebna politična in narodnostna klima na Koroškem? CELOVEC / UNIVERZA Je demontaža že sklenjena? SPO ne odstopa od svojega koncepta Ivan Lukan CELOVEC - »Koroški socialdemokrati niso pripravljeni sprejeti diktata uradnikov ministrstva za znanost in raziskovanje oz. ministra Erharda Buseka«. To je izjavil deželni poslanec Peter Kaiser po sestanku kontaktnega komiteja, ki se je v Gradcu lotil nadaljnje usode celovške univerze za izobraževalne vede. Zadnji predlog ministrstva, iznesen na seji kontaktnega komiteja, predvideva občutno de-montažo celovške univerze. Sola naj se bi ne samo preimenovala od »univerza za izobraževalne vede v Celovcu« v »univerza Celovec«, marveč bi bistveno spremenila tudi svojo dosedanjo strukturo, načrt predvideva namreč delitev na dve fakulteti: eno s težišči gospodarske vede, informatika, in matematika, drugo pa za jezike, geografijo in zgodovino. Sedanje možnosti študija filozofije in pedagogike bi po teh najnovejših načrtih ukinili leta 1994 oz. leta 1998. Kot smo poročali, so zastopniki univerze, na Čelu z rektorjem Albertom Bergerjem, s podporo socialdemokratske in ljudske stranke v ko- Minister Erhard Busek roškem deželnem zboru, izdelali tako imenovani »Koroški koncept«, ki predvideva poleg ohranitve obstoječih študijskih smeri, razširitev gospodarskih znanosti. Po tem konceptu naj bi univerzo razdelili na tri fakultete, ki bi zajele področja humanističnih ved, kulturnih ved ter gospodarskih ved in matematiko. CELOVEC / V PETEH V FELSENTHEATRU Achternbushova »Susn« v slovenskem jeziku na celovškem odru CELOVEC - Ljubitelji gledališča, ki jih je med koroškimi Slovenci kar precej, bodo zopet, že drugič v kratkem Času, prišli na svoj raCun. Na povabilo Dietmarja Pfle-gerla, novega intendatna celovškega Mestnega gledališča, bo namreč v petek, 15. januarja, v celovškem Felsentheater gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s premiero »Susn« znanega nemškega avtorja Herberta Achtembu-scha. Novi intendant s tem uresničuje napovedi po tesnejšem sodelovanju med gledališči v prostoru Alpe-Jadran. V Zadnjih mesecih sta na odru celovškega gledališča že nastopala Drama SNG iz Ljubljane ter tržaško mestno gledališče. Gre torej za pobudo, ki združuje dva pomena: prvič je to predstava prostora Alpe Jadran, za katerega se je Koroška zelo aktivno angažirala, drugič pa gre za slovensko predstavo, ki bo seveda zanimala predvsem koroške Slovence, ki imajo zelo malo možnosti obiska gledaliških predstav v svojem jezikju na Koroškem. Achternbusch opisuje lik Susn, ki župniku pove, zakaj je izstopila iz cerkve. To je študentka Susn, ki skuša premagati seksualno bojazen, to je soproga pisatelja, ki se ji upira, da bi postala predmet njegovega pisanja, to je ženska-alkoholik, ki se ozira v svoje preteklo življenje, obremenjeno s po- nižanjem in pomanjkanjem, in to je Susn, ki skriva v sebi vse ženske usode in se odloči prenehati s takšnim življenjem. Avtor v besedilu skuša prikazati biografijo ženske, ki beži iz zavozlane mreže ponižanja in izkoriščanja. Premiera je v petek, 15. januarja 1993, ob 20. uri, ponovitve so v soboto, 16. januarja ob 20. uri, v nedeljo, 17. januarja ob 15. uri in v ponedeljek,. 18. januarja ob 20. uri. Vse predstave bodo v Felsentheater v Celovcu, vstopnice lahko dobite pri Slovenski prosvetni zvezi (tel. 0463-514300/21) ali pri dnevni blagajni celovškega mestnega gledališča (tel. 0463-54064). Peter Kaiser je v ostri tiskovni izjavi rezultat seje kontaktnega komiteja označil kot »porog« in poudaril, da želi ministstvo s preimenovanjem v »univerza Celovec« v javnosti ustvariti vtis, da gre za polno univerzo, Čeprav gre samo še za »trup neke univerze«.»Bu-sekov diktat ne vsebuje nikakršnih konceptov v smer razširitve študijske ponudbe in tudi ne odgovarja več karakterju polne univerze«, je dejal socialdemokratski poslanec. Kaiser je nadalje kritiziral, da ministrstvo za znanost in raziskovanje do danes ni predložilo koncept za vseav-strijski visokošolski koncept. »Dokler takega koncepta ni, dokler vse naCrte ministra za znanost ne bomo vzeli resno«, je zaključil deželni poslanec. Obstoj in izgraditev celovške univerze podpirajo vse pomembne inštitucije na Koroškem, od delavske zbornice preko sindikata in trgovske zbornice, do zveze industrialcev. Celo deželni glavar Zernatto se je svojemu strankarskemu predsedniku Buseku v tej zadevi postavil po robu. a PRIREDITVE Jutri, Četrtek, 14. januarja 1993 CELOVEC Univerza - predavalnica 2: ob 20. uri Die Sezessionisten von Qumran - VViistenge-meinde und Christen-tum. Predava univerzitetni prof. dr. Karl Wo-schitz. V nemščini. Petek, 15. 1993 januarja CELOVEC Novi trg: ob 17. uri Veriga luCi »Ljudje proti sovraštvu do tujcev«. Bierjokl-Pri Joklnu (Badgasse): ob 20. uri otvoritev obnovljenje dvojezične kulturne gostilne. DUNAJ Klub slovenskih študentov, 7 (Mond-scheingasse 11): ob 20. uri Predstavitev Češke narodnosti na Dunaju -predavanje in glasbeni veCer. NOVICE Popis 1991:6,6 odstotka inozemcev v Avstriji DUNAJ/CELOVEC -15. maja 1991, na dan popisa prebivalstva, je bilo v Avstriji 517.690 oseb s tujim državljanstvom. To je sporočil Statistični urad na Dunaju. Odstotek tujih državljanov znaša torej 6, 6 odstotka celotnega prebivalstva (7, 795.786 ljudi), kar je za 2, 7 odstotka veC kot pri popisu leta 1981. Preneseno na zvezne dežele je popis prebivalstva leta 1991 pokazal, da živi največ inozemcev, namreč 13, 3 odstotka, na Predarlskem (Vorarlberg), sledi pa Dunaj z 12, 8 odstotka. To hkrati pomeni, da živi 38 odstotkov ali 196.652 oseb s tujim državljanstvom v zvezni prestolnici. Na Koroškem je odstotek ljudi s tujim državljanstvom znašal 3, 3 odstotka ali 17.000 oseb, kar je znatno pod avstrijskim povprečjem. Spet veliki požar DUNAJ - Samo mesec in pol po katastrofalnem požaru v dunajski Hofburg, ki je poleg ogromne materialne škode uničil vrsto dragocenih kulturnih vrednot, je na Dunaju spet gorelo. Tokrat je ogenj uničil del stavbe znanega velepodjetja Pal-mers v dunajskem predmestju VViener Neudorf. 15 požarnih bramb s skoraj 300 gasilci je pol dneva gasilo upravno stavbo, kljub temu je popolnoma izgorelo eno nastropje. Ranjenih k sreCi ni bilo, materialna škoda pa gre v milijone šilingov. Vzrok za požar še ni znan. Mešani zbor "Danica” pripravlja prvo kaseto SENTPRIMOZ - Predsednik Slovenskega prosvetnega društva "Danica” iz Sentprimoža v Podjuni je v okviru uspešnega novoletnega koncerta "Danice” naznanil, da društveni mešani pevski zbor pripravlja kaseto. Pevski zbor, ki ga vodi Stanko Polzer, je sooblikoval tradicionalni koncert, nastopali pa so še Oktet Suha, instrumentalisti Slovenske glasbene šole ter mlade pevke z družine Blažej iz Galicije. Koncerta se je udeležil tudi generalni konzul Republike Slovenije Jože Jeraj, pozdravili pa so prvič tudi delegacijo domačega nemškega pevskega zbora. Obširen program katoliških žena za 1993 DUNAJ - Katoliško žensko gibanje v Avstriji, ki združuje nad 200.000 žena, je predstavilo težišča delovanja v letu 1993 in najvažnejše prireditve. 5. marca bo Družinski postni dan pod geslom "Deliti pomeni združevati svet”, ki bo povezan tudi z zbiralno akcijo za žene v tretjem svetu. Katoliško žensko gibanje bo praznovalo tudi 8. marec, mednarodni dan žena, poleti - med 12. in 16. julijem -pa bo poletno študijsko zasedanje za vse vodilne sodelavce tega ženskega gibanja. Poletni seminar pa bo v Liechtensteinu, glavna tematika pa je "Duh Časa - življenje iz Duha”. Za konec leta pa žensko gibanje načrtuje v VVelsu na zgornjem Avstrijskem svoj zvezni kongres z izvolitvijo novega vodstva ter sprejemom novih smernic. Emisijske norme tudi za traktorje DUNAJ - Čeprav v državah Evropske skupnosti še niso uveljavljene emisijske norme za traktorje, hoCe avstrijski minister za promet in transport Klima, da Avstrija kot prva uveljavi emisijske omenjitve. Tako naj bi bila zmanjšana ekološka obremenitev na poljedelskih površinah in v gozdovih. Minister se pri tem sklicuje med drugim na ekspertizo Tehnične univerze na Dunaju, ki potrjuje, da je mogoče postopoma znižati škodljive emisije traktorskih motorjev. Načrtovana je redukcija ogljikovih vodikov na 2, 6, ogljjikovega monoksida na 12, 3 in dušikovih oksidov na 15, 8 gramov na kilovatno mo. Od 1. marca 1993 bodo te omejitve veljavne pri tipizaciji novih traktorjev (oz. motorjev), od 1. marca 1994 pa bodo te emisijske omejitve obvezujoče pri prijavi novih traktorjev. Tako naj bi za tovornjaki in osebnimi vozili postale emisijske omejitve veljavne tudi za traktorje. V Avstriji je trenutno prijavljenih 386.000 traktorjev. Pri tem številu niso upoštevani traktorji, ki ne vozijo hitreje od 10 km/h in katere zaradi tega ni treba prijaviti. Nova zakonska ureditev in določilo maksimalno dopuščenih emisij bo kajpada imela posledice za producente in uvoznike v tujini izdelanih traktorjev. (IS) CELOVEC / NOVA LOKACIJA Gostilna »Pri Joklnu« v petek zopet odprta počutje gostov, na razpolago sta dva Sanka, deset miz, posebna soba za nekadilce, v prvem nadstropju pa je prireditvena dvorana za sto oseb. Uradna slovesna otvoritev bo v petek, 15. januarja; med Slovenci in številnimi nemško govorečimi priljubljena gostilna pa je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 22. ure, ob sobotah pa od 18. do 22. me. Nedvomno bo tudi v novih prostorih življenje, še zlasti srečanja kulturnikov, prav tako živahno kot je bilo prej. CELOVEC - V koroškem glavnem mestu so spet odprli dvojezično kulturno gostilno Bierjokl/Pri Joklnu, ki se je morala spomladi lanskega leta umakniti zaradi del za razširitev Zveze slovenskih zadrug oziroma slovenske banke v Pavličevi ulici. Nova lokacija gostilne je sedaj v Badgasse v starem delu mesta. Pri obnovitvenih delih je prišlo do mnogo nepričakovanih problemov, tako da se je otvoritev zavlekla za skoraj pol leta. Sest nemešCen-cev skrbi za dobro AVSTRIJA / KMETIJSTVO ZAHTEVA DRŽAVNE PODPORE Vključitev Avstrije v Evropsko skupnost bo avstrijske kmete oškodovala za približno 8 milijard šilingov DUNAJ - Ce država in socialni partnerji ne bodo uresničili obljub po dodatni podpori kmetov, »bo kmečko interesno zastopstvo svojim kmetom priporočilo, da v primeru referenduma o Evropski skupnosti glasujejo proti avstrijskemu pristopu k ES«. S to grožnjo je začetek tedna podčrtal zaskrbljenost kmetov predsednik konference avstrijskih kmečkih zbornic, Rudolf Schwarzbock. Posledice GATT-po-gajanj, integracije v ES ter odpiranje vzboda so Igor Schellander najveCji izziv za avstrijsko kmetijstvo v teku preteklih desetletij. Kmetje bodo pričakovane težave lahko premostili le, ce bodo dobili na razpolago veC podpor iz javnih sredstev. Zahteve kmetov se nanašajo predvsem na potrebno prehodno ureditev v primeru pristopa k ES, sprejemljive produkcijske kvote, zaščito agrarno zapostavljenih področij, izgradnjo subvencij ter izravnavo od integracije povzročenih škodljivih posledic za avstrijske kmete. Schvvarzbock meni, da so prehodne rešitve potrebne vsaj za sedem let, dokler se bo avstrijsko agrarno gospodarstvo stabiliziralo na evropskem tržišču. »Umiranje kmetov že zdaj poteka tako hitro, da občutljiva družba ne bi smela mirno spati«, pravi predsednik kmečkih zbornic. V Avstriji samo še 85.000 kmetov lahko živi izključno od kmetijstva. Vendar je po njegovi oceni najmanj 800.000 ljudi v Avstriji posredno in neposredno povezano s kmetijstvom. Pristop k Evropski skupnosti brez državnih pripravljalnih dejavnosti in podpor pa bi avstrijske kmete oškodoval za osem milijard šilingov. Krog Avstrijcev, ki se upirajo vstopu v Evropsko skupnost, se torej širi. Politična osnova za vstop pa je zaenkrat trdna, saj se od štirih avstrijskih strank edino Zeleni opredeljujejo proti vstopu Avstrije v ES. NOVICE SHETLANDSKO OTOČJE / SILOVITO NEURJE PREPREČILO KAKRŠENKOLI POSEG REŠEVALNIH SKUPIN Novi mlini na veter na Nizozemskem tf * Tanker Braer se je razklal na Štiri dele in preostala nafta je odtekla v morje ES je že namenila prvi prispevek za pomoč prebivalstvu, obljublja pa še dodatna sredstva s I AMSTERDAM - Za nizozemsko pokrajino so bili od vedno značilni mlini na veter, ki jih vidimo na vseh slikah starih flamskih mojstrov. Propelerji na sliki so prav tako na Nizozemskem, poganjajo pa turbine, ki proizvajajo električno energijo in tako v za sedaj majhni meri, prispevajo k uravnovešenju energetske bilance. Umrla Cohenova, ki je izročila SZ ameriške jedrske skrivnosti MOSKVA - Na predvečer novega leta je v Moskvi umrla Lona Cohen, ki je skupaj z možem Morrisom v prvih povojnih letih odnesla iz ZDA v Sovjetsko zvezo pomembne dokumente z jedrskimi načrti. Vohunsko dejavnost zakoncev Cohen so odkrili leta 1961 v Londonu, ko je policija v njihovi knjigami odkrila sedem različnih potnih listov, radijske aparate, fotografske aparate za mikrofotografije in podoben vhunski material. Potem ko sta izročila SZ jedrske načrte SZ, sta se Cohenova namreč bila preselila v Veliko Britanijo, kjer sta nadaljevala s svojo vohunsko dejavnostjo, dokler ju niso odkrili in obsodili na 20 let zapora. Osvobodili so ju po 8 letih, ko so ju oktobra 1969 zamenjali za britanskega vohuna Geralda Brooka. Obsojeni na smrt zaradi trgovanja z belim blagom PEKING - V pokrajini Henan so obsodili na smrt Štiri osebe, ki naj bi ugrabili in prodali 74 žensk. Drugih pet oseb, ki so tvorile isto tolpo, so obsodili na zaporne kazni, ki gredo od 5 do 15 let. Parižani bodo počastili spomin na Ludvika 16. PARIZ - Prihodnji teden se bodo Parižani lahko zbrali na Trgu Concorde, nekdanjemu Trgu revolucije, da bi počastili spomin na Ludvika 16., ki so ga prav na tem trgu obglavili pred 200 leti. Manifestacijo so pariške mestne oblasti najprej prepovedale, kasneje pa so omejile proslavo samo na en dan. Bolj nepopustljiv je bil kardinal Lustiger, ki je odrekel odboru, ki pripravlja spominsko svečanost, da bi v Notre Dameu darovali maso zaduSnico. Aretirali kapitana karabinjerjev NEAPELJ - V okviru preiskave o razpredeni mreži tatov avtomobilov so aretirali 28-letnega kapitana karabinjerjev Alfreda Travaglioneja, ki ga dolžijo, da je tatovom pomagal. Aretirali so ga pripadniki iste operativne enote, v kateri je častnik služil. Eden od treh ali štirih delov tankerja Braer (Telefoto AP) LONDON - Tanker Braer se je vCera razklal na tri ali štiri dele in skoraj vsa nafta je stekla v morje. Silovito neurje, ki že tretji dan divja nad Severnim morjem, je bilo torej usodno in je onemogočilo reševalnim ekipam, da bi iz tankerja izčrpale večjo količino nafte. Preostaja torej le Se sanacija morja in obale, ki bo nedvomno zelo draga in ne zelo učinkovita. Vest o tem, da se je tanker razklal, je na tiskovni konferenci sporočil poveljnik reševalne skupine Geert Koffeman, ki je dejal, da je skoraj vsa nafta stekla v morje in da je je v tankerju mogoče Se nekaj sto ton od skupnih 85.000, kolikor jih je prevažala. Pristaniški poveljnik Shetlan-dov George Sutherland pa je dejal, da se je ladja razklala na tri dele. Tri ali šrtiri, to je pravzaprav nebistveno, saj oba potrjujeta, da je ekološka katastrofa taka, kakoSno so napovedovali najvecji pesimisti. Vsekakor pa je vzrok za razliko med obema verzijama v zelo slabi vidljivosti, ki je onemogočala polet nad krajem brodoloma ter tako točno ugotavljanje stanja. Koffeman, ki vodi reševalna dela po nalogu nekega nizozemskega specializiranega Benito Mussolini še vedno častni občan toskanskega mesta Siene SIENA - Benito Mussolini je Se vedno, 50 let po padcu fašizma, Častni občan Siene, ki mu je to Čast podelila leta 1924 kot »državnemu poglavarju in vodji fašizma« in katere občinski svet svojega sklepa ni nikoli preklical. Na seznamu Častnih občanov Siene je samo 14 imen, med katerimi so poleg Mussolinija med drugimi še Nic-colo Tommaseo, Ar-mando Diaz (za zmago v prvi svetovni vojni), zavezniška generala Edgar Erskin Hume in Mark Wayne Clark, ki sta leta 1945 osvobodila mesto ter nekateri znanstveniki, med katerimi naj omenimo samo Alberta Sabina, ki je odkril cepivo proti otroški paralizi. Častnega obcanstva Siene so bili torej deležni le maloStvilni zaslužni možje in edini, ki so mu ga odvzeli je bil maršal Pietro Ba-doglio, ki so ga z debelim rdečim svinčnikom brisali s seznama Častnih občanov nekaj mesecev po padcu fašizma. Pred kratkim je občina Montelupo Fiorentino, ki je za Časa fašizma tudi podelila Častno obCanstvo Mussoliniju, sklenila ta sklep po razpravi o naraščanju antisemitizma in rasizma v Italiji in Evropi, preklicati. KENIJA / V ZAHODNEM DELU V ognju naj zgorijo čarovniki" - ponorela skupina 40 mladih zažgala osem oseb NAIROBI - V Keniji še vedno verjamejo v obstoj Čarovnic in Čarovnikov. Konec prejšnjega tedna so namreč v vasi, ki leži približno 240 kilometrov stran od glavnega mesta zažgali osem Starejših oseb - pet žensk in tri moške - pod obtožbo, da se ukvarjajajo s Čarovnijami. Uradno sporočilo o grozljivem dogodku je posredoval prefekt Philip Kilonzo, ki je izjavil, da je dejanje zagrešila pobesnela skupina 40 mladih. V nedeljo ob zori - tako pravi uradno sporočilo, ki so ga povzela kenijska sredstva javnega obveščanja - je oborožena skupina mladih obkrožila nekaj hišic, v katerih je živelo osem oseb, ki so bile stare od 57 do 75 let. Razjarjeni mladi (o vzrokih njihove nerazumljive in neopravičljive jeze so bila zaenkrat dana samo zelo splošna ugibanja) so zaprli vse izhode oziroma sploh niso dovolili osebam, ki so jih vzeli na piko, da bi zapustili skromna prebivališča. Nakar so hišice kratkomalo zažgali in z njimi so zgoreli tudi njihovi stanovalci. V uradnem sporočilu piše nadalje, da je policija že ustavila nekaj oseb, vendar točnih podatkov o preiskavi niso posredovali. Vsekakor je zaskrbljujoče dejstvo, da je bilo v istem predelu države lani ubitih 12 oseb pod isto obtožbo, in sicer, da se posvečajo Čarovništvu. ZDA v vročičnem objemu zaljubljenosti v Billa, Hillary in Chelsea z njeno nič hudega slutečo mačko vred VVASHINGTON - Dick Tracy je le bled spomin, za Batmana nihče veC ne spraSuje in celo otroci so pozabili na male filmske želve: v Združenih državah Amerike namreč trenutno vsi norijo za Clintonom in njegovo družino v širšem pomenu besede. Do "ustoličenja" novega predsednika ZDA manjka dober teden in trgovci se zadovoljno muzajo zaradi vročice, ki se je polastila prebivalcev prve svetovne velesile. Se posebej so si dali duška trgovci in gostinci New Yorka in VVashingto-na, ki si seveda obetajo, da se jim bo iznajdljivost bogato obrestovala. In resnici na ljubo je treba priznati, da se niso omejili zgolj na tradicionalne t-shirt z ustreznimi napisi ali slikami kakšnega elana Clintonove družine, ali na precej predvidljive broške v obliki saksofona (kdo še ne ve, da Clinton rad piha v ta instrument?). Fantazija odličnih zagovornikov tržnega sistema je segla veliko dlje: tako je v središče pozornosti prišla miCna maCka najstniške Chelsea imenovana Socks. Tej nic hudega sluteči živalci je ena največ j ih newyorških veleblagovnic Bloo-mingdale’s posvetila posebno butiko. S to pobudo pa želijo - tako je dejal predstavnik veleblagovnice - z zgodovinskega vidika osvetliti prisotnost mačk v Beli hiši. Kdor želi izpričati svoje zadovoljstvo nad Clintonovo izvolitvijo in istočasno ljubezen do živali, lahki kupi malo zlato broško z upodobitvijo Socksa za borih 45 dolarjev. Veliko bolj vneti volivci Billa Clintona pa si bodo oskrbeli njegovo silhueto iz lepenke v naravni velikosti, cena 400 dolarjev. Za veliko manj -osem dolarjev - se lahko vsakdo v središču VVashingtona "slika" z Billom in Hillary ali pa s podpredsedniškom parom, v ceno je vštet tudi plastičen okvir. Ob teh in še številnih drugih spominkih pa pod oznako "Inaugural Commemoratives" ponujajo uradno priznane suvenire, s prodajo katerih naj bi vsaj delno krili stroške za ume-stitveno slovesnost, ki bo izredno razkošna. Nekateri od uradnih spominkov so izredno dragi, kot npr. medalja s portretom Billa Clintona, za katero zahtevajo tisoč dolarjev. Organizacijski odbor pa je sestavil tudi seznam nezaželenih predmetov, med temi so tako skodelice za kavo s Socksom kot tudi kondomi v barvah ZDA. Prizor, ki zgovorno kaže dramatičnost ekološke katastrofe (Telefoto AP) podjetja, je o razbitju na Štiri dele sklepal po legi tankerja. Dejal je tudi, da ladje ne bo vceC mogoče rešiti in da ostajata samo dve možnosti: ali jo prodajo kot staro železo, kar pa bo zelo drago, saj jo bo treba razrezati na manjše kose, ali pa jo bodo zvlekli nekoliko dlje od obale in pustili, da potone, Po vsej verjetnosti se bodo odločili za drugo rešitev, ki je znatno cenejša. Obala Shetlandskih otokov je seveda Se vedno močno onesnažena, z izlitjem zadnje količine nafte pa Črni madež ogroža obalo tudi nekaj desetin kilometrov daleč. Vsekakor bo sanacija obale zelo dolga. Včeraj je to vprašanje obravnavala tudi Evropska skupnost. Komisija ES, ki je zasedala v Bruslju, je namenila prvi prispevek v višini 700 tisoč ECU-jev kot pomoč prizadetemu prebivalstvu. Gre za zelo visok pri" spevek, pri komisiji ES pa so celo zagotovili, da bodo namenili še 330 tisoč ECU-jev za čiščenje plaž in obale. Vendar pri ES preučujejo tudi možnost uvedbe strožjih evropskih norm za varno plovbo, ki naj bi jih sprejeli v kratkem. FRANCIJA / NA RUSKEM POKOPALIŠČU V Parizu slovo od Nurejeva V Parizu so včeraj pokopali slavnega ruskega plesalca Rudolfa Nurejeva. Iz pariške opere, kjer so se mu poklonili ljubitelji baleta, so ga odpeljali na rusko pokopališče ZNANJE Sreda, 13. januarja 1993 ZGODBA 6 Kaotična struktura misli Bojan Rauter Kosič Po številnih neuspešnih rešilnih posegih na eksperimentalnem planetu Zemlji so morali znanstveniki s planeta Zeros priznati, da so negativne posledice njihovega eksperimenta nepopravljive in da je realen izhod le eden: uničiti poskusne zajčke. Ti so namreč na begu pred svojo notranjo bojaznijo intenzivno uničevali planet, dom tisočerih živalskih in rastlinskih vrst. Tega so se med njimi zavedali zelo redki, vendar njihovih opozoril in pozivov nihče ni resno poslušal, kajti odpoved pomirjevalnim dobrinam bi jih znova potisnila v hudo tesnobo notranje bojazni. Raje so odvrnili pogled od posvinjane narave ter se še priza-devneje zaslepljali z bleščavo pomirjevalnih predmetov in aktivnosti. A še preden so Zerci domislili, kako bi uničili Eksperimentalce, so opazili nekaj, kar jim je dalo novo upanje in novo idejo ... Nekateri posamezniki, ki so izumljali nove predmete za pomirjanje in vojskovanje, so namreč pokazali izjemno inteligenco - resda kvečjemu na ozkem tehničnem področju, a vendarle. Obstajali so tudi misleci, ki sicer niso razmišljali tako natančno, so pa zato prodirali s svojim umom globoko v bistvo Človeškega problema in prizadevno iskali rešitev za Človeško trpljenje. Pojavljalo se je tudi vse vec takih, ki so Čakali na nasvete modrih, kajti zavedali so se pogubnosti svojega potrošniškega načina življenja in so ga bili pripravljeni opustiti v prid prihodnosti. Zerci so torej računali na inteligentne in modre. Ti naj bi poglobili in razširili svoje raziskave, odkrili rešitev, jo ponudili streznjencem in človeštvo bi morda preživelo. In pri tem procesu se je Zercem pokazala Čudovita priložnost za skok na pomoč ... Iz svojih zgodovinskih izkušenj so namreč vedeli, da je bil prav njihov razum tisti, ki je igral najpomembnejšo vlogo v procesu njihovega prilagajanja na pri-mordialno anomalijo, ki je bila osnovni vzrok njihovega civilizacijskega odmika od živalskega sveta. Prav razvoj racionalnega znanja je bil tisti, ki je bil izpodrinil kaos njihove imaginarne sfere in preuredil njene elemente v jasno, stvarnosti adekvatno miselno strukturo; in prav tovrstno, v seriji kolektivnih in individualnih izkušenj razvijajoče se znanje je predstavljalo osnovo za razvoj njihove celotne tehnične kulture; in prav njemu so se imeli zahvaliti za dejstvo, da jim je uspelo sproti in pravočasno reševati negativne posledice anomalije in obstati na Zerosu v povsem znosni harmoniji z naravnimi principi živega in neživega sveta. Na enak naCin je torej tudi Eksperimentalce lahko rešil edinole njihov lastni razum. Se toliko bolj, ker so jih pestih problemi, kakršnih Zerci niso nikdar poznali: zaslepljevali so jih premnogi predsodski, fikcije in napačni sklepi, obkroženi so bili z nepopravljivimi ah zelo težko popravljivimi učinki represivnega načina življenja na okolje... Se najbolj pa problem, ki so ga še Zerci komajda razumeli: morali bodo dognati ozadje svoje nenormalne reakcije na pojav anomalije, morah bodo dojeti mehanizme obnavljanja svojih psihofizičnih prenapeosti in morali bodo najti način za takšno prestrukturacijo svoje psihične strukture, da bodo njihove notranje napetosti upadle celovito in za vselej, ne le delno in začasno - kajti sicer bodo Se naprej prisiljeni živeti na pretežno represiven, kratkoročno ugoden, dolgoročno pa absolutno poguben način. Zerci bi Eksperimentalcem z veseljem pomagali pri razvoju tovrstnega znanja, vendar jim ga niso mogli enostavno dati - niti tistega, ki so ga imeli sami, kaj Sele nekega novega. Vedeli so namreč, da je razvoj znanja v bistvu strogo individualen, takorekoc nevro-fiziološki proces, nanj pa Zerci s svojimi aparaturami niso mogli neposredno vplivati. A kljub temu so lahko nekaj štorih. Vedeli so namreč, da je oblika končne stopnje razvoja znanja pri vseh posameznikih bistveno enaka, kajti to je preprosto končna stopnja prilagoditvenega procesa, stopnja, v kateri je imaginarni svet, ki se je nekoč tako drastično oddaljil od percepcije stvarnosti, maksimalno usklajen z izkustvenim svetom. Seveda pa tudi te končne oblike Eksperimentalcem niso mogli preprosto vcepiti ter z njo izriniti njihovo kaotično miselno strukturo. Nova miselna oblika bi namreč v kaosu starih predsodkov, fikcij in imaginarnih konstruktov sploh ne prišla do izraza; morala bi biti izključen, končni rezultat temeljitega očiščenja in preureditve starih miselnih elementov. Lahko pa so Zerci prispevali k hitrosti tega procesa - seveda ne tako, da bi Eksperimentalce prisiljevali v potrebna izkustva ah jim izboljšali same miselne procese, ampak nekako drugače. Ko so podrobno proučili specifičnosti percepcije in mišljenja Eksperimentalcev, so transformirali konCno formo svojega znanja v vibratomo konfiguracijo, primemo za ojačitev in transmisijo preko svojih sevalni-kov. Ta snop - imenovan UNIVERZALNA MATRICA ' naj bi usmerili na tisti predel eksperimentalnega planeta, katerega prebivalci so bili zaradi geografskih, zgodovinskih, kulturnih in ostalih dejavnikov intelektualno najnaprednejši, najbolj trezni, kritični in samokritični, najbolj »logični« in resnicoljubni, najbolj inovativni in kreativni ter celostno razmišljajoči. Nadejali so se, da bodo najrazvitejši umi s tega področja že kmalu zaznali prisotnost Univerzalne matrice ter da bodo v njej ugledali idealne poteze pravilnega znanja, obrise resnice, h kateri so intiutivno težili, pa tudi nakazila rešitev vprašanj, ki so jim iskali odgovore -nakar naj bi to znanje posredovali drugim ah pa domislili realen projekt za rešitev svojih bratov in svojega planetarnega doma. EKOLOGIJA / BIOSFERA II JE V RESNICI VELIKANSKI TERARIJ Projekt biosfera: znanost ali golo razkazovanje? Zagovorniki priznavajo, da gre za komercialni podvig Videti je zanimivo, vprašanje pa je, ah bi Bog ustvaril Biosfero H, potem ko je ustvaril že Biosfero I (Zemljo). Ko je nastalo življenje na Zemlji ni bilo na voljo toliko rastlinstva in živalstva, da bi lahko oskrbovalo še kakšne druge prebivalce. Na otvoritvi projekta Biosfera II je bilo res navzočih nekaj posebnežev: hodec po vročih kamnih, indijanski vrač in v kostume oblečeni plesalci. Biosfera II je dejansko velikanski terarij, ki se prav fantazijsko dviga iz arizonske puščave. Prizor spominja na opis znanstveno-fantastiCnih romanov Julesa Verna. Gre za prav nenavaden projekt, ki posnema Zemljo kot planet v malem. Poskus posnema najrazličnejše podnebne in zemljepisne kombinacije: puščavo, deževni pragozd, savano, ocean in kmetijsko zemljišče, vse seveda v okviru površine 2, 75 akrov (kar je približno 1 hektar), prekrit s stekleno in jekleno konstrukcijo. Takoj po tem, ko je vstopilo 8 prostovoljcev, so se za njimi zaprla jeklena vrat. Osem ljudi, štirje moški in štiri ženske, je ostalo skupaj s 3800 vrstami rastlin, živali ter žuželk v dveletni prostovoljni izolaciji. Teksaški milijarder Ed Baas je pozdravil osemčlansko »posadko« in zaželel uspešno potovanje njihovi vesoljski ladji, da bi tudi planet Zemlje lahko svoje vesoljsko plovilo odpeljal v prihodnost.« Program Biosfera H, ki ga je zasnovalo podjetje Space Biosphere Venture ah SBV, ki si prizadeva dobiti vpogled v krhek biosistem Zemlje in s tem ustvariti model za morebitno naseljevanje zemljanov. S sedmimi ločenimi »biomi« naj bi Biosfera H« živela samozadostno; prebivalci naj bi sami proizvajali zrak kot reciklažni proizvod, prav tako hrano, vodo in odpadne snovi. Od zunaj bodo sprejemali samo sončno svetlobo, elektriko in elektronske komunikacije. Toda kritiki trdijo, da je celoten projekt bolj razkazovanje kot znanost. Najvecji tovrstni zaprti ekosistem doslej je bil velik kot rokometna žoga in je vključeval samo alge in rake. »Menim, da projekt ni najbolje zasnovan,« ugotavlja Frank B. Salisbury, rastlinski fizilog z univerze v Utahu, ki med drugim dela tudi za Naso pri raziskovanju zaključenih ekosistemov v okviru vesoljskega programa. »150 milijonov dolarjev so porabih oni, za njihov denar gre, ne za našega. Upajmo le, da se bo iz tega kaj izcimilo.« Čeprav je otvoritev spremljal spektakularni ceremonial pa je bil ta projekt zadnjih šest let, ko so Biosfero II gradili, zavit v skrivnost. Biosfero je zasnoval John Allen, pesnik, pisec Miloš Krmelj scenarijev in metalurg in Harvvarda, ki je med drugim sodeloval že pri vec mednarodnih ekoloških projektih, na primer pri komuni v Santa Feju, betonski oceanski raziskovalni ladji in pri okolju prijaznem hotelu v Katmanduju. Nekateri kritiki trdijo da Allen ustvarja kult, kar sam seveda zanika. Pri pripravi na projekt je SBV najela tudi izvedence ameriške geološke uprave, znani Smithsonovi inštitut ter kraljevske botanične vrtove iz Britanije. Toda od osmih elanov posadke je samo eden, 67-letni znanstvenik dr. Roy VValford, človek z znanstvenim imenom. Vsi drugi so mladi navdušenci, Ce že ne kar avanturisti, od katerih so nekateri že sodelovali v Allenovih projektih. Vsak od njih bo imel svoj zasebni prostor za bivanje ter prosti čas za sončenje, kopanje in branje* itd. poleg svojih znanstvenih dolžnosti. Nimajo pa v načrtu psiholoških študij, ki bi raziskovalno spremljale njihove medsebojne odnose. Posadka namreč zavraCa namige, da bo prej ali slej prišlo do sporov in napetosti. Vsi elani posadke so tudi neporočeni; izjaviti so, da je spolno življenje med eksperimentom njihova njihova zasebna stvar. Zagovorniki projekta priznavajo, da gre za komercialni podvig. Menedžerka projekta Margaret Augustine je prepričana, da bi v naslednjih petih do desetih letih lahko vzpostavili sisteme ponovne reciklaže vode, zraka in novih materialov za domove, ki ne bodo onesnaževali okolja. Vendar pa Biosfera II v tem trenutku bolj spominja na zabaviščni park kot pa na področje za raziskovanje in razvoj. Za zdaj so na voljo majice, razne nalepke in knjige o tako imenovani »biosferitiki«. Obiskovalci (doslej jih je bilo 650 tisoč) si lahko Biosfero II ogledajo za 9, 95 dolarja, nekaterim omogočijo celo pogled v sam terarij, kjer opazujejo posadko pri delu. Obstajajo tudi načrti za »ekološko občutljive parke«in »okolju prijazna igrišča za golf«. Projekt zelo bega tamkajšnje prebivalce. Sosed Tom Norbett pripominja, »ne vem, Ce si res žetim na svojem dvorišču Disneyland, pa Čeprav ta poudarja ekologijo.« Poleg naštetih obstajajo tudi resnejši dvomi o projektu. Nekateri kritiki se bojijo, da bo v tako raznovrstnih življenjskih prostorih in v taki bližini lahko pri rastlinah in živalih prej ali slej prišlo do kompromisnih razlik, Ce bodo seveda sploh preživele dve leti. Ker ne bodo znanstve- no spremljali eksperimentov, dobljenih rezultatov ne bo mogoče znanstveno utemeljevati. Toda na vse to so navdušeni govorniki ob otvoritvi projekta kar pozabljali. Poudarjali so samo enkratnost Biosfere II in seveda cilje tega poskusa. Cas pa bo pokazal, koliko se je v resnici posrečil. OSEBNI RAČUNALNIKI / STE KUPILI KATEREGA OD NAŠTETIH PROGRAMOV? Poskusite se primerjati tudi na tem področju.. Dušan Mernik Ko govorimo ati pišemo o osebnih računalnikih, večina najprej pomisli na »železnino«, ki jo je mogoče videti skoraj v vsaki pisarni. Precej manj pa je običajno govora o programski opremi, s katero računalnik Sele postane učinkovito orodje. O tem se raje ne govori veliko, saj je velika večina programov »spiratirana«, kljub temu - ali pa predvsem zato - da njihova vrednost dosega ati presega ceno samega računalnika. Zanimivo pa je, da se to prav tako dogaja tudi v podjetjih, ki prisegajo na Evropo in poskušajo posnemati nekatere njihove dobre navade. Prej ali slej pa bo razvitemu svetu treba slediti tudi pri programski opremi, kar v drugem jeziku po- meni: programe bo treba kupovati, tu ne bo velike izbire. To si bomo lahko privoščili šele z odštevanjem kar lepih denarjev, pa še pri tem bomo zaradi kompatibilnosti (primerlj-vosti) precej vezani na dogajanja v razvitem svetu. Koristno in zanimivo bi seveda bilo, Ce bi lahko delali primerjave v našem okolju, vendar pa se zaradi omenjenega vzroka ni mogoče dokopati do podatkov o tem. Zato je pogled »Cez lužo«, kjer vse pravzaprav nastaja, še bolj zanimiv, seveda za tiste, ki hoCejo iz osebnega računalnika potegniti kar največ. V spodnji tabeli je navedenih 15 najbolje prodajanih programov za osebni računalnik (v maloprodaji 12.000 prodajnih mest ozi- roma natančneje: poslanih na toliko prodajnih mest). Ker v tabelo ni vključena neposredna prodaja programskih hiš, je ni mogoče razlagati kot celotno sliko prodaje programske opreme. In kaj je k tabeli vredno dopisati? • Na prvem mestu je urejevalnik besedil za okolje VVindovvs iz programske hiše VVordPerfect Corp., ki je doslej slovela po še bolj znanem izdelku za okolje DOS, ta pa je tokrat na koncu tabele. Podjetje Microsoft se pojavlja na vec mestih, in sicer z operacijskimi sistemi ter s svojim znanim urejevalnikom besedil. Prvi bi bili lahko za naše okolje zanimivi zato, ker se iz visokih mest, ki jih zasedata prodaja in nadgradnja operacijskih sistemov, vidi pomen, ki ga tovrstni programski opremi tam pripisujejo. Uvrstitev programa Word for VVindovvs 2.0 ni presentlji-va, saj gre za vrhunski urejevalnik besedil. Drugo mesto zaseda program, ki je skoraj obvezen za izkoriščenost visoko zmogljivih osebnih računalnikov (386 in vec). Za naše okolje bi lahko bilo za marsikoga presenetljivo, da se komunikacijski programi (Procomm, dvakrat, in PC Anywhere) prodajajo bolje kot znan program za delo s preglednicami. Iz te kategorije je tokrat 1-2-3 for VVindovvs (nadgradnja različice 1.1) tudi edini na lestvici. Je to dokaz hitrega razvoja komunikacije in uporabnosti takšnih programov ali pa že zasičenosti s preglednicami, katerih so doslej prodali že na milijone? Verjetno bo prvo veliko bolj držalo kot drugo in lahko pričakujemo, da bo- do modemi in faksi kmalu obvezni sestavni del osebnih računalnikov. Programi za delo s preglednicami pa imajo seveda še enak pomen, kot so ga imeli doslej, saj jih potrebuje skoraj vsak uporabnik računalnika. Oris pa moramo dopolniti še s podatkom, da je Quicken 6.0 znani izdelek iz kategorije računovodskih porgramov. Zaključek: vsi programi (razen sedmega) so prek zastopnikov dosegljivi tudi našim kupcem, prek drugih kanalov pa uporabnikom, ki niso bili kupci ... Kako se ti programi prodajajo pri nas, ni mogoče izvedeti. Kot pa smo v enem prejšnjih člankov že zapisali, gre le za prodajo posamičnih paketov, na katerih pogosto uporabljajo DOS-ov ukaz za razmnoževanje. Vir: PC Magazine, 8. december 1992. FOR WINDOWS « I|T NOVICE Iskanje vode na daljavo DOUA - Pod pokroviteljstvom Združenih narodov in v sodelovanju z univerzo iz Dohe se odvija projekt, v okviru katerega skušajo odkriti priobalne podmorske izvire sladke vode v Katam in Perzijskem (Arabskem) zalivu. Ta dragocena pitna voda se zdaj izliva v morje in najprej bodo skušali ugotoviti njene količine, da bi oceniti možnosti zajetja. Načrt finansira ministrstvo za mestne zadeve in kmetijstvo Katara, raziskave, ki bodo stale približno 300 tisoč funtov, pa po dogovoru vodi britanski Nacionalni center za daljinske senzorske raziskave (NR-SC). Opraviti so že infrardeča snemanja z veCspe-kterskim skenerjem, montiranim v letalu - s to napravo je moC odkriti tudi najmanjše temperaturne razlike med toplejšim morjem in hladnejšimi izviri. Podatke obdelujejo na sedežu NRSC v Famboro-ughu, in sicer s strojno in programsko opremo, razvito za analize satelitskih posnetkov. Rezultati in karte bodo na razpolago tako vsem zainteresiranim znanstvenikom kot javnosti. Ni vse zlato, kar se sveti MIAMI - Moškim, ki imajo "težave s centimetri", kozmetik dr. Ricardo Samiter s Floride pomaga s postopkom, ki ga je poimenoval (verjetno zaradi učinka) "periferna avtologna penilna polnitev". 2e od leta 1982 je s posegom, ki traja približno pol ure, "obdelal" vec kot 80 strank, in to "brez ene same pritožbe". Kozmetik vzame s trebuha približno sto kubičnih centimetrov podkožne maščobe in jo vbrizga pod kožo penisa. MašCobe se enakomerno razlezejo okrog vsega uda, razen Ce stranka ne zahteva, naj ji napravijo "hribčke in dolince". Kozmetik pravi, da lahko zagotovi vsakršno zaželeno obliko. Richard Sadove, profesor plastične kirurgije na Univerzi Kentucky, je te posege komentiral z besedami, da "ni vse zlato, kar se sveti" in da morebitno tveganje moCno presega možne koristi. "Tako dolgo bom dvomil, dokler dr. Samiter svojih dolgoletnih rezultatov ne bo objavil v kaki ugledni znanstveni publikaciji," je poudaril. Sprehajališče v krošnjah KUALA LUMPUR - Oblasti državice Negri Sembi-lan, ki je del Zahodne Malezije, so se zaradi finančnih težav znašle v skušnjavi, da svoje goste tropske gozdove posekajo in les odprodajo. Gozdove so nazadnje le obrnile v denar, vendar na drugačen način. Najele so kalifornijsko družbo UpRight, da bi jim v rezervatu Pasoh v višini drevesnih krošenj napravila mrežo sprehajališč. Med stolpi iz aluminijeve zlitine, visokimi 30 do 40 metrov, so speljane kovinske steze z ograjo. Turistom se ni treba veC prebijati skozi gosto podrast, kar je za gozd prav toliko škodljivo kot sečnja, temveč si lahko od blizu ogledajo bogato floro in favno v naravnem okolju -leteče lisice in pavijane v krošnjah ali tigre in vepre na tleh. "Sprehajališča" uporabljajo tudi znanstveniki, ki preučujejo rastlinske in živalske vrste na tem 2500 hektarjev velikem rezervatu (tod raste recimo približno 800 vrst orhidej in se spreletava 950 vrst metuljev). Inteligentni jojo BOSTON - Le malokdo ne ve, kaj je jojo: dva motka z debelim sukancem, izmed katerih enega držiš v roki, da se drugi odmotava in spušča, potem pa se spodnji spet vzpenja, ker se nit namotava na prvega. Mnogim otrokom ta prastara spretnost vendarle ne gre od rok. Pomagati si ne morejo niti s sodobnimi različicami jojoja, ki se med vzpenjanjem svetlikajo oziroma igrajo različni melodiji, paC odvisno od tega, kateri motek je v igri. Naposled so le našli rešitev tudi za najveeje nerode. Družba Vomega iz Bostona je izdelala jojo z notranjim mehanizmom, ki poskrbi, da se nit tisti hip, ko se odmota, začne spet na-motavati na gornji motek. Ni kaj, danes lahko tudi "-brez teorije in prakse" postaneš pravi virtuoz! Desettisočletna naseljenost Cipra LONDON - Novejše arheološke raziskave so potrdile domnevo, da so ljudje že pred 10.000 leti naselili sredozemski otok Ciper. Prvi naseljenci so na tem otoku naleteti na raznovrstno floro in favno: predvsem na male povodne konje, ki so jih zelo nenačrtno uporabljali za prehrano, tako da so te živali že zelo zgodaj iztrebiti. To sta pred nedavnim odkrila arheologa Rolfe Mandel z University of Nevada v Omahi in Alan Simmons z University of Nevada v Renu. Kot poroCa britanska revija New Scientist, sta omenjena arheologa na južni strani otoka na enem mestu odkrila vec kot 1.000 kosov kamnitega orodja in številne ostanke kosti, ki so pripadale malim povodnim konjem, pritlikavim slonom in ptičem, ki pa niso mogli leteti. Strokovnjaka sklepata, da gre v tem primeru za ostanke neke zgodnje naselbine, v kateri so si ljudje pripravljati hrano in izdelovati različno orodje; starost naselbine pa naj bi bila približno 1.500 let. Slednja ugotovitev ni skladna z dosedanjimi ocenami, po katerih naj bi Ciper naseliti pred 8.000 do 9.000 leti. Pri tem je zanimivo, da naj bi po prejšnjih ocenah mati povodni konji izumrli že pred 20.000 leti, kar bo potrebno znova preučiti. KOŠARKA / DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO SMUČANJE / VELESLALOM NA PIANCAVALLU IN V FORNI Dl SOPRA Trdoživi cicibonaši klonili pred borovci Kontovelci izgubili doma proti ekipi Latte Carso Boj pod košem za odbito žogo na slovenskem derbiju Cicibana - Bor. (foto Ferrari) Branko Lakovič Cicibana Radenska -Bor Radenska 65:91 (38:52) CICIBONA RADENSKA. I. Bajc 21 (2:3), Sarini 12 (6:11), Rudež 4, KrižmančiC 16 (1:1), Pu-nis 4 (0:2), Umer 2, Korošic, E. Bajc 6 (0:1), trener Jogan. BOR RADENSKA: Simonič 13 (1:2), Debeljuh 5 (1:3), Cupin 14 (0:2), Grbec 27 (2:3), Samec 9 (1:2), Giacomini 13 (1:2), Bandi 4, Vidali 2 (0:3), Verri 4, trener Martini. ON: Cicibona 16, Bor 18. PM: Cicibona 9:16, Bor 6:18. TRI TOČKE: I. Bajc 1, KrižmanCiC 1; Giacomini 2, Simonič 2, Grbec 1. Slovenski in društveni derbi deželnega mladinskega prvenstva se je končal s predvideno zmago borovcev, ki pa so se morali tokrat le bolj potruditi, da so lahko docela strli odpor okrnjenih cicibonašev, ki so nastopili brez Filipčiča in Škabarja. Cicibonaši so v prvem polčasu kar držali v šahu Martinijevo ekipo. Ne samo: vse do 9. minute so tudi vodili, v prvih petih minutah celo zanesljivo (12:4). Na dlani pa je bilo, da cicibonaši ne bodo držali koraka z borovci dlje Časa, saj je bila kakovostna razlika vendarle vsi so se borili zelo požrtvovalno, boljši od ostalih pa je bil gotovo Iztok Bajc, ki je dobro vodil igro in bil tudi najboljši strelec svoje ekipe. Skoda, da cicibonaši neredno trenirajo, saj bi v nasprotnem primeru lahko v tem prvenstvu poskrbeli še za marsikatero presenečenje. Glede borovcev bi zlasti omenili Michela Grbca, ki se z naglimi koraki razvija v kar »zanimivega« košarkarja. Kontovel - Latte Carso 68:83 (31:45) KONTOVEL: Ban 4 (2:2), Gulič 19 (3:7), Milic, Križman, Cingerla, Kralj 12 (4:10), Hmeljak 8 (2:2), Daneu 10 (0:4), Čeme, Vodopivec 4 (1:3), Turk 11 (3:7), trener Furlan. PON: Daneu (36), Turk (38). TRI TOČKE: Vodopivec 1. Latte Carso je bil tokrat v vseh elementih boljši od Kontovelcev in je tudi zasluženo zmagal. Za naše košarkarje je bil zlasti Monticolo nerešljiva uganka, saj je bil s 23 točkami najboljši strelec srečanja, poleg tega je bil zelo uspešen pri skokih tako v obrambi kot v napadu. Ze v prvem polčasu so si Skedenjci nabrali zanesljivo prednost okoli 15 točk, ki so jo nato brez težav tudi branili do kon- ca srečanja. Gostje so bili zelo toCni v napadu in požrtvovalni v obrambi. »Proti takemu tekmecu bi morali naši zaigrati zelo odločno, samozavestno in z zvrhano mero požrtvovalnosti, da bi lahko upali na zmago. Nasprotno: prav gostje so pokazali večjo borbenost in tudi povsem zasluženo osvojili točki. To srečanje je bilo za nas dokajšnje važnosti. Po spodrsljaju s SGT smo namreč upali, da bomo proti Skedenjcem le zmagali in tako z večjo samozavestjo nadaljevali to, še kar naporno ligo,« nam je dejal Konto velo v odbornik Sergio Spado-ni. Precej dobri dosežki zamejskih smučarjev Presenetljivo dobri rezultati v tako ostri konkurenci, tako je izjavil trener Dušan Vi-demšek v nedeljo v Pian-cavallu po tekmi v kategoriji pijonirjev, kjer so nastopali smučarji selekcije v polnem številu. Kot je bilo pričakovati, je bila konkurenca smučarjev iz Pordenona res velika, poleg tega pa so ostali pri tržaških klubih samo tisti smučarji, ki imajo dobre rezultate tudi v državnem merilu. Tekma se je odvijala na progi Sauc, višinska razlika je bila 200 m, vratič je bilo 29, sneg je bil kar v redu, proga je bila precej zahtevna, tako da so naši smučarji pripadniki selekcije ZSSDI, ki so tehnično boljši, dosegli res dobre rezultate tudi glede na hudo konkurenco v letošnji sezoni. Prva tekma v kategoriji deklic in znano ime na prvem mestu. Zmaga je pripadla lanski prvakinji Trofeje Pinocchio na smuCeh v Abetoniju Irmi Germani (Sci Club 70) s Časom 42.21. Dobro sta v tej kategoriji smučali sestri Mezgec, pripadnici Brdine Indules, ki sta s Časoma 47.25 Fjone in 48.23 Karin zasedli deveto oziroma deseto mesto na končni lestvici. Gotovo je bil v šestih letih tekmovanja na tekmah Fisi nedeljski spust za ti dve naši smučarki eden najboljših. 16. mesto je pripadlo Tjaši Trampuš (Devin Indules) s Časom 56.14. Takoj za njo se je uvrstila Anja Strekelj (Brdina Indules) s Časom 56.78; 19. mesto je pripadlo Nedi Sancin (Breg) s Časom 57.79, čas 65.24 pa je prinesel Giulii Sad-lowski (Mladina) 21. mesto. Našim smučarjem pa ni šlo najbolje v kategoriji dečkov, kjer je zmagal Tržačan, ki tekmuje za S.C. Pordenone Stock Aron s Časom 41.80. Od naših tekmovalcev je 24. mesto pripadlo smučarju Devina Tomažu Sirca s Časom 57.02. Takoj za njim se je uvrstil s časom 59.81 elan Brdine Dario Cossutta. Na isti progi so tekmovali tudi naraščajniki. V tej kategoriji je zmagal član Blue Horse Pn Andrea Marchi s Časom 39.41, na dobro 12. mesto se je uvrstil s Časom 45.31 Gabrijel Talot-ti (Brdina Indules). Aljoša Paulina (Devin Indules) je bil s Časom 48.49 sedemnajsti. Za njim se je uvrstil njegov klubski tovariš Kristjan Legiša s Časom 48.97, devetnajsto mesto je pripadlo elanu Brega Dimitriju Prašlju s Časom 50.08, Danijel Tence (Breg) pa je s Časom 60.90 pristal na 21. mestu. V kategoriji narašCaj-nic je zmagala Anna So- lari (SC Pn). S Časom 55.05 se je na dobro 7. mesto uvrstila Članica Brdine Alja Hrvatic. Res škoda, da se tekme zaradi bolezni ni udeležila Jasmina Strekelj (Brdina Indules), ki bi v tej kategoriji lahko računala na dobro uvrstitev. Tudi v Forni di Sopra je bil za kategorijo babi-cicibani na programu veleslalom, ki se ga je udeležilo precej naših smučarjev, ki so dosegli dobre rezultate. V kategoriji baby ženske, kjer je zmagala Valentina Ta-bacchi (S.C.Maniago) s Časom 55.23, je s Časom 64.95 odlično peto mesto osvojila Članica Mladine Martina Bogateč. Takoj za njo se je uvrstila Mateja Paulina (Devin) s Časom 70.63, Roberta Puri-ch (Brdina) je bila sedma s Časom 73.59. Med cici-bankami je zmagala Alessia Filippin (S.C. Mamago) s Časom 48.71. Najboljša od naših je bila Ingrid Bianchi (Brdina), ki se je s Časom 57.80 uvrstila na 12. mesto, Nika Furlani (Devin Indules) pa je s Časom 59.12 pristala na 16. mestu. V kategoriji cicibanov se je prijavilo kar 38 smučarjev. Zmagal je Paolo Buttignol (S.C.Pn) s Časom 46.80. Pro pričakovanju je dobro izpeljal progo smučar Brdine Indules Erik Piccini, ki je z dobrim Časom 51.61 josvojil deseto mesto. Dobro je med vratci vozil tudi smučar Devina Matej KriZmanCič, ki je s Časom 52.07 osvoji!12. mesto. Patrick Kocijančič (Devin) je bil s Časom 52.96 16., takoj za njim se je uvrstil Giorgio Pi-tacco (Brdina) s Časom 53.38, ki kot kaže letos še ni v pravi formi. 22. mesto je pripadlo elanu Brdine Indules Devanu Cecchiju s Časom 55.27, Borut Bogateč (Mladina) je bil s Časom 56.90 27., njegov klubski tovariC Marko Sadlowski pa je bil s Časom 66.00 petintrideseti. Tudi s temi našimi mladimi smučarji moramo biti zadovoljni, tudi zato ker so skoraj vsi letos prestopili v višjo kategorijo. Tekmovaci mlajših kategorij in pionirji bodo v nedeljo počivali, medtem ko bodo mladinci nastopali v soboto na Ne-vejskem Sedlu v veleslalomu, v nedeljo pa bo se slalom v Forni di Sopra. E.M. Nika Furlani (Devin Indules) je bila v nedeljo 16. DRŽAVNI MLADINCI Brez K. Rebule poraz Jadrana v San Donaju prevelika, da bi lahko gostitelji pripravili presenečenje. V Borovem mladinskem moštvu namreč nastopajo kar štirje igralci (Simonič, Debeljuh, Grbec in Samec), ki so tudi v Članski ekipi. Z veliko mero požrtvovalnosti, borbenosti in ob dobri igri predvsem I. Bajca, ki je dosegel 21 točk, ter Barinija in Križ-mancica, pa so cicibonaši še v 12. min. zaostajali le za štiri točke (19:23), da bi se polčas konCal s »sprejemljivim« zaostankom 12 točk. V nadaljevanju pa je prišla na dan predvsem boljša telesna pripravljenost borovcev, ki so se predvsem z Michelom Grbcem razigrali . Ze v 24. min. je bil izid 61:40 za goste. Razlika se je stalno veCala in »suka-la»od 25-30 točk. Sredi polčasa se je poškodoval še Iztok Bajc, ki je bil glavni pobudnik vseh akcij cicibonašev, in pričakovana Borova zmaga je bila tu. Cicibonašem je verjetno prva zmaga v prejšnjem kolu proti Fer-roviariu dala novega zagona in tako so dobro zaigrali tudi na ponedeljkovem derbiju. Prav San Donh - Jadran Far-co 103:89 (42:40) SAN DONA’: Pagotto 2, Tosato 13, Manzato 4 (0:2), Bona 9 (1:4), Imbe-si 6, Cibin, Finotto 6 (4:6), Bertocco, Boatto 5 (1:3), Biancon 27 (10:13), Casteletto 17 (6:10), Francescato 14 (8:14), trener Baruzzo. JADRAN FARGO: Pavlica 14 (2:6), BrišCik (0:2), Kapun 6 (4:5), Starec 7 (1:6), Milic 35 (19:28), Pettirosso 6 (4:8), Godnič, Tomšič 18 (6:8), Bordon 3 (3:8), Gregori, trener Drvarič. SODNIKA: Russo (Aviano) in Vecchio (Treviso). ON: San Dona 50, Jadran Farco 39. PON: Finotto (38), Boatto (40), Tosato (40), Pagotto (41), Pettirosso (43), Bordon (43), Fran- cescato (45), Bertocco (48), Tomšič (48). TRI TOČKE: Casteletto 3, Bona 2, Imbesi 2, Tosato 1, Biancon 1; Pavlica 2, Tomšič 2. DELNI IZIDI: 23:23, 42:40, 69:62, 103:89. SAN DONA’ - V ključni tekmi za osvojitev 5. mesta državnega mladinskega prvenstva so jadra-novci v ponedeljek izgubili proti neposrednemu tekmecu San Donaju in si, razen presenetljivih razpletov v preostalih kolih te lige, dokončno zapravili možnost uvrsit-ve v nadaljnji del. Prav na tem odločilnem srečanju pa so ja-dranovci imeli tudi zvrhano mero smole, saj so nastopili brez najboljšega strelca Kristjana Rebule (vnetje mandeljnov), Jan Gregori je komaj okreval po gripi, Mateju Pettirossu pa so pred kratkim sneli mavec z noge. Kljub vsem nezgodam pa so se jadranovci vseeno požrtvovalno in zanosno vrgli v boj in bili gostiteljem tri Četrtine povsem enakovredni, naposled pa so morali priznati njihovo premoč. Tekma je bila trda, pikolovska sodnika pa sta piskala brez pre-stanka in skupno dosodila kar 89 osebnih napak, jadranovci so izvedli 71 prostih metov, kar bo verjetno vsaj meddeZelni rekord vseh Časov. Kljub porazu je treba pohvaliti vse jadranovce za izredno požrtvovalno igro, posebno pa Iva Milica, ki je bil tokrat zares odličen, in izredno borbenega Aleša Kapuna. (bi) Obvestilo SD BREG SMUČARSKA SEKCIJA obvešCa, da je na razpolago še nekaj prostorov za . smučarski izlet v Gerlitzen 17. t. m. Zainteresirani se lahko javijo pri Alešu Stefančiču na tel. St. 67001 od 9. do 17. ure in pri Miranu Zobcu na tel. št. 228297 po 19. uri. Za izlet v Gerlitzen je potreben veljaven dokumenbt za tujino SD Breg ima v programu še dva izleta in sicer 24. in 31. januarja. SD POLET obvešCa, da bo 25. redni letni občni zbor v Četrtek, 14. januarja 1993, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Devni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni! SMUČARSKI KLUB DEVIN organizira 17. in 24. januarja prevoz in teCaj na snegu v Podkloštru (Arnoldstein). Za informacije in vpisovanje lahko telefonirate Skerku - 200236 ali Sosiču 220423. Ce bi sodili po uspehih, ki so jih v športu dosegli v zadnjih letih manjšinski športniki, potem bi morali ugotoviti, da trenutno vodijo dekleta proti fantom z 2:1. Ob Kotalkarju Samu Kokorovcu sta tu namreč dve ženski: Sonja Miličeva in Arianna BogatCeva. Obe sta namreč posegli s svojimi uspehi v sam državni vrh in celo preko njega. V minulem letu je »dežurala« na vrhu te lestvice mlada jadralka Arianna Bogateč, Članica barkovljanske Sirene, ki si je poleg vseh dosedanjih izjemnih uspehov prikrma-rila tudi status prve slovenske zamejske olimpijke (pred dvemi leti je bil to med fanti že goriški kolesar Jurij Uršič). Poiskati Cas za pogovor z njo je bil dokaj zapleten posel, saj trenutno študira na Ištitutu za telesno vzgojo v Rimu, a smo jo z nekaj vztrajnosti in novinarske neuvidevnosti le ujeli za nekaj minut. V minulih dneh se je namreč mudila na krajših počitnicah doma, zdaj pa je že spet v večnem mestu. OdveC je pripominjati, da je med zamejci lani vladalo za olimpijsko jadranje še posebno zanimanje. Mnogi so bili prepričani, da Arianni kolajna ne bo ušla. Ena izmed treh, paC. Toda zgodilo se je drugače. Ob vsesplošni polo-miadi italijanskih jadralcev se je tudi Arianna nekako držala italijanskega popreCka. Zdaj, ko je vse mimo, lahko v miru analiziraš svoj nastop? V Španijo sem odšla razpoložena optimistično. Bila sem dobro pripravljena, mnogo sem trenirala, zdelo se mi je, da mi veliki podvig lahko uspe. Toda napori, ki sem jih vlagala v ta svoj pomembni življenjski cilj se mi niso obrestovali. Čemu lahko pripišeš to? Dejansko sem imela nekaj smole. Ne samo na olimpijskih igrah, ampak tudi že na (državnem prvenstvu. Ni šlo. Mislim, da so bili vzroki predvsem psihični. Mar niste imeli v ekipi psihologa, kot ostali reprezentanti? Smo, toda poslali so nam ga šele v zadnjem trenutku, ko je bilo INTERVJU/ ARIANNA BOGATEČ Za izgubljeno olimpijsko medaljo mi je seveda žal trenutno pa je na prvem mestu dokončanje študija liko Bojan Pavletič že preka-sno. In tako si ostala brez možnosti? Torej, možnosti je bilo nekaj, pokopal me je prvi del tekmovanja. Ce bi vse regate opravila vsaj tako, kot zadnje tri, bi osvojila bron. Gotovo ga boš pa skušala osvojiti kdaj kasneje, Ce ne celo kaj veC... Bomo videli. Tre-n u t n o imam bolj kratkoročne načrte. Zdaj usmerjam svoje sile v študij, katerega sem v preteklosti zaradi športa nekoliko zanemarila. To moram nadoknaditi. Obiskujem tretji letnik, zadnji. In potem? Ne vem. S službo profesorice telovadbe bo zelo težko, pa tudi v pdobonem poklicu enako. Trenutno še ne vem, kako bo po koncu študija. Vsekakor ga moram najprej dokončati. To je zdaj moj prvi cilj. Potem bomo videli. Imaš morda občutek, da si svoje športno izbiro zgrešila? Bi raje gojila kako drugo panogo? Ne, to ne. Moj najljuhši element je morje. Ce bi tega ne bilo, bi bi- la, morda, rada košarkarica. Zakaj? Košarka se mi zdi zelo dina-mičen šport, razi-g i b a n , poln vibracij. Mislim, da zahteva veC "glave” kot odbojka. Navijačica pa nisi... O ne, navijačica sem. Navijam za Jadran, seveda. Kakšen šport je jadranje, tak kjer je že vse dokončno, ali pa se še razvija. Tudi v tem športu so predvidene novosti. Med drugim so na zadnjem kongresu Mednarodne jadralne zveze spremenili olimpijski trikotnik v štirikotnik. Ust- polja gle- športnega užitka kot prejšnje. Želijo torej, privabiti veC občinstva? Da, tega namreč pri tem športu ni ravno dosti, zlasti pa ne v Trstu. Kot bi ne bil obmorsko mesto. Mar ni v tej panogi tudi preveč razredov? Ne, to ne. Vsaj nas jadralcev to- različnih razde-rov ne moti. Vska ima paC svojo specifiko in svoj draž. Pred dnevi sem gin-dal na televiziji jadralno tekmovanje ”indoor“ v Ameriki. Na robu 90 x 40 m velikega bazena so namestili velike ventilatorje in manjši jadrnici sta vijugali na nekakšni miniprogi med bojami proti cilju. Ker je tudi rokomet nastal kot "zunanji” šport pa enako košarka in odbojka, danes pa se to skoraj izključno dvoranski športi, bi lahko tak razvoj pričakovali tudi v jadranju? V bazenu bo namreC vedno veter, na odprtem pa ga pogosto ni? Mislim, da bi jadranje v dvorani izgubilo prav vse, kar je na njem lepega. Povsem bi odpadel faktor naravnih vplivov na jadralcevo spretnost. Ne, mislim, da ta metamorfoza ne bo uspela. Osebno sem proti takim variacijam. Vrniva se k tebi. Trenira te oCe. Kaj je bolje: oCe ali trener, s katerim nisi v sorodstvu? Vsekakor je oCe, kot trener, do-idnost. Vsaj zame. Ce-kot mu aj takega, kar drugemu ne bi. Vsekakor sm z očetom kot trenerjem zelo zadovoljna. Ce ti je oCe v tehnično in moralno oporo, kdo te pa podpira pri tej dragi dejavnosti materialno? Brez podpore svoje družine vsekakor ne bi bila to, kar sem. v ostalem pa se lahko najveC zanesem na svoj klub, Sireno. Prejela si vrsto nagrad, med temi tudi Bloudkovo priznanje, bila si na vrhu domaCe lestvice najboljših športnikov. Kaj ti to pomeni? Veselim se teh priznanj. So mi paC v zadoščenje. Kaj pa strah? Se kdaj bojiš? V Čolnu ničesar nikoli! Te je čoln kdaj izdal? Doslej nikdar. To pa zato, ker ni zame noben rekvizit, ne pripomoček, ampak predvsem prijatelj. In kaj trenutno najbolj p°" grešaš? V Rimu? Vsekakor Trst. ločena prednost. Vsaj zame. prav ga je težje vedno ubogati, bi tujega, pa tudi odgovorim včasih kaj takega, kar drugemu KOŠARKA / POMEMBEN USPEH LJUBLJANČANOV V EVROPSKEM POKALU SMUČANJE / SUPERVELESLALOM ZA SP V ST. ANTONU Za Smelt Olimpijo polfinale zdaj bližje Jure Zorcic Smelt Olimpija - EFES Pilsen 77:75 (34:31) LJUBLJANA: Dvorana Tivoli; GLEDALCEV: 4.000; SODNIKA: Zanon Italija in Poiger Avstrija. SMELT OLIMPIJA: Horvat 9, Cooper 2, Hauptman ® l1:2), Kraljevič 2, Gorenc 27 (9:12), Kotnik 17 (9:10), DjurišiC 14. EFES PILSEN: Korucu 6, Naumovski 14 (7:8), Ay-, n 8 (2:2), Ozturk 1 (1:2), Richard 14 (2:4), Oyguc 12 W:4), Sarica 20 (3:5). Turški košarkarji, ki v petih kolih do sedaj še niso ^gubili, so prvič klonili prav v Ljubljani. Smelt Climpija je Turke ugnala z zelo majhno razliko, vendar popolnoma zasluženo, s tem, da Ljubljančani ni-u niso preveč poskušali doseči razlike osemnajstih rock. Tivolski košarkarji so namreč v prvem kolu Pokala pokalnih zmagovalcev v Istanbulu izgubili s sedemnajstimi točkami razlike. Tokrat pa so največ vodili v 35’ z enajstimi točkami razlike (70:59). Pri Ljubljančanih velja pohvaliti prav vse igralce, prava Skoda pa je, da nista igrala še Daneu in Langston, ki oo moral počivati približno mesec dni. V prvem Polčasu so gostje v glavnem vodili z nekaj točkami razlike. Cooper in Hauptman nista bila najbolj razpoložena, zelo dobro pa je igral tokrat najboljši mož Smelt Olimpije mladi Boris Gorenc, ki je bil uCinko-Vlt tudi v napadu. Ljubljančani so Turke ujeli šele v 17 (27:27), ko je Gorenc zadel trojko. Prvič pa so povedli dve minuti kasneje, ko je bil izid 31:29. V drugem delu je Smelt Olimpija zaigrala conski Pressing, ki je bil zelo učinkovit, saj so vodili s 6, 8, 9 in 11 točkami razlike. V tem delu so Ljubljančani zelo dobro metali za tri točke, Cerpav so imeli slabši skok. Po dolgem času je tokrat dobro zaigral tudi center Kotnik, v obrambi je bil prvi mož ponovno Djurisic, medtem ko je Horvat bolje igral v prvem Polčasu. Ljubljančani so se z zamago v Tivoliju povsem približali vrhu, tako da lahko mirno potujejo v tel Aviv, kjer se bodo v naslednjem kolu pomerili z Hapoelom. Kot kaže, bi Ljubljančanom že zmaga v gosteh proti Rigi omogočila nastop v polfinalu, vendar bo potrebno še prej v Ljubljani zmagati dve tek-dti. Po dolgem Času je bila dvorana Tivoli zopet pol-da, številni gledalci so pripravili izjemno košarkarsko vzdušje, kar je znak, da Ljubljana še kako potrebuje vrhunsko košarko. Marc Girardelli vse bližji končni zmagi Včeraj dobil že 40. tekmo v svetovnem pokolu Thorsen (levo), Girardelli (v sredini) in Mader na zmagovalnih stopničkah (AP) ST. ANTON - Marc Girardelli je z včerajšnjo zmago v superveleslalomu za SP v avstrijskem St. Antonu napravil velik korak na poti k osvojitvi novega skupnega svetovnega pokala, njegova včerajšnja zmaga pa je že 40. v karieri. Proga je bila včeraj tehnično precej zahtevna, luksemburški as pa si je izbral številko 15. »V ekipi sta poleg mene samo še oce in serviser in zato potrebujem nekoliko veC Časa, da dobim vse potrebne informacije s proge in Čase konkurentov,« je po tekmi povedal Marc. In prav zahvaljujoč njunim informacijam je izbral drugačno linijo od Norvežana Aaa-modta, ki je imel precej težav. Girardellijev uspeh je še toliko bolj pomemben, saj je pustil za seboj vse specialiste, kot so Thorsen, Mader, Skaardal in Hangl. Zadovoljni so bili tudi v italijanskem taboru, saj je Colturi, ki je bil že tretji v Val dTsereu, včeraj osvojil izvrstno šesto mesto. Nastopili so tudi trije slovenski smučarji, ki pa po pričakovanju niso dosegli vidnejših uvrstitev. Andrej Brezavšček si je prismuCal 43. mesto, Jure Košir je bil 53., Mitja Kunc pa tekme ni dokončal. V St. Antonu bo v so- boto smuk, v nedeljo pa v bližnjem Lechu še kombinacijski slalom (namesto tekem v Kiitz-buehlu). VRSTNI RED: 1. Girardelli (Luks) 1:28, 53; 2: Thorsen (Nor) 1:28, 82; 3. Mader (Avt) 1:29, 07; 4. Skaardal (Nor) 1:29, 36; 5. Hangl (Svi) 1:29, 52; 6. Colturi (Ita) 1:29, 65; 7. Duvillard (Era) 1: 29, 76; 8. Alphand (Fra) 1:29, 79; 9. Salzgeber (Avt) 1:29, 82; 10. Eberharter (Avt) 1:29, 95; 11. Aamodt (Nor) 1:30, 02; 12. Stian-sen (Nor) 1:30, 03; 13. Besse (Svi) 1:30, 11; 14. Heinzer (Svi) 1:30, 12; 15. Ortlieb (Avt) 1:30, 33; 17. Polig; 22. Martin; 24. Peratoner; 26. Seni-gagliesi; 28. Runggaldier (vsi Ita); 43. Brezavšček; 53. Košir; Kunc (vsi Slovenija) odstopil. SVETOVNI POKAL -SKUPNO (po 16. od 36. tekem): 1. Girardelli (Luks) 713, 2. Tomba (Ita) 472, 3. Aamodt 449, 4. Heinzer (Svi) 336, 5. Thorsen (Nor) 329, 6. Fogdoe (Sve) 285, 7. Mader (Avt) 284, 8. Kjus (Nor) 266, 9. Stock (Avt) 259, 10. Besse (Svi) 252, 11. Skaardal (Nor) 244, 12. Sykora in Assinger ( oba Avt) 198, 14. Strolz (Avt) 197, 15. Mahrer (Svi) 172 itd. SVETOVNI POKAL -SUPERVELESLALOM (3 tekme): 1. Thorsen (Nor) 230, 2. Assinger (Avt) 129, 3. Skaardal (Nor) 124, 4: Girardelli (Luks) 120, 5. Heinzer (Svi) 112, 6. Colturi (Ita) 100 itd. KOŠARKA / ZBOR AZZURROV V MODEN1 NOGOMET / TUJA PRVENSTVA NOVICE Tudi Gregor Fučka med izbranimi reprezentanti Novi trener Messina spet zaupal slovenskemu košarkarju MILAN - Novi zvezni trener italijanske košarkarske reprezentance Ettore Messina je sklical svoj prvi skupni tre-nm8 azzurrov, ki bo v Ponedeljek in torek v Modeni. Treninga se bo udeležilo 15 igralcev in JUed temi je tudi bivši Olimpijin košarkar Gregor Fucka, sedaj elan tržaškega Stefanela. Ostali izbrani košarkarji pa so: Gentile ^uonola), Rossini (Clear), Bonora (Glaxo), Niccolai (Virtus), Avenia (Panasonic), Abbio (Ro-oe di Kappa), Pittis (Phi-ups), Boni (Bialetti), To-uut (Clear), Bosa (Clear), ttuggeri (Marr), Cantarel-o (Stefanel), Frosini (Glaxo) in Conti (Cagi-va). Messina je na prvi tre- ning poklical tudi Morettija, Coldebello, Bi-nellija in Morandottija (Knorr), Myersa (Scavo-lini), Rusconija in Viani-nija (Benetton), ki pa se ne bodo udeležili treningov, ker s svojimi klubi igrajo v evropskih pokalih. Med izbranimi je tudi Stefano Rusconi, ki ga je disciplinska komisija zaradi nešportnega vedenja (udaril je De Pola) na nedeljski prvenstveni tekmi v Trstu proti Ste-fanelu kaznovala s tremi tekmami neigranja. V tej reprezentanci je kar nekaj novih obrazov, saj je Messina pri svoji izbiri upošteval predvsem način igranja, ki ga misli uvesti v novo reprezentanco, in ne izbrati najboljše s prvenstva. Tu so v prvi vrsti Moretti in Conti, Avenia (ki sicer ima tri nastope za az-zurre) in predvsem najboljši italijanski strelec A-l lige, Mario Boni, ki je doslej le enakrat oblekel državni dres in še to na prijateljskem srečanju proti Češkoslovaški). Sest košarkarjev je, ki so nastopili na kvalifikacijah za OI v Španiji (Gentile, Niccolai, Pittis, Fucka, Bosa in Cantarello). Costa in Brunamonti sta že pred časom najavila, da se odpovedujeta državnemu dresu. Tudi Antonello Riva je že namignil, da bi se reprezentanci raje odpovedal. Po 1987 bo spet oblekel državni dres TržaCan Alberto To-nut, ki je elan Cleara iz Cantuja. ParbOakar: Arcaronsu in Fontenayu sedma etapa BIR AMRANE (MAVRETANIJA) -Spanec Jordi Arca-rons na yamahi med motociklisti in Francoz Jean-Pierre Fontenay na mitsu-bishiju med avtomobilisti sta osvojila prvo mesto na včerajšnji sedmi etapi rallyja Pariz-Dakar, ki je vodila od Chenachna (Alžirija) do Bir Amrana. Na skupni lestvici v obeh kategorijah ni prišlo do sprememb. MOTORJI Vrstni red 7. etape: 1. Arcarons (Sp) yamaha 5.57:27, 0; 2. Char-bonnier (Fr) ya-maha po 3:31, 0; 3. Peterhansel (Fr) ya-maha po 5:45, 0. Skupni vrstni red: Peterhansel 32.42:23, 0; 2. Gharbonnier po 1.22:58, 0; 3. Riba po 5.04:00, 0. AVTOMOBILI Vrstni red 7. etape: Fontenay (Fr) mitsubishi 1.57:44, 0; 2. Saby (Fr) mitsubishi po 11:10, 0; 3. Auriol (Fr) citroen po 15:37, 0. Skupni vrstni red: 1. Saby 14.27:24, 0; 2. Lartigue (Fr) citroen po 1.42:56, 0; 3. Auriol po 4.36:44, 0. TENIŠKI TURNIR V SYPNEYJU Aranbta Sanchez »na tleh« Vendar pa je v dvoboju z Gruzjko Meskhijevo zmagala Arantxa Sanchez nastopa na teniškem turnirju v Sydneyju, kjer je kljub hudemu Padcu premagala Gruzijko Leilo Meskhi js 4:6,6:4 in 6:0 (Telefoto AP) V Španiji Barcelona in Sevilla razočarali V angleškem prvenstvu Manchester United in Aston Villa ujela Norwich - V Franciji: Monaco in Nantes LONDON - V angleškem nogometnem prvenstvu je bilo ta teden kar precej presenečenj. Nasploh pa so bila uspešnejša gostujoča moštva, ki so iztržila kar šest zmag, medtem ko so se morali domači zadovoljiti s tremi. Norvvich je tesno klonil v Shefil-du, na vrhu lestvice pa sta ga dohitela Aston Villa in Manchester United. Lani je United v vlogi ubežnika popustil prav v finišu, letos pa so Rob-son in tovariši uspešno prevzeli mesto zasledovalca. Blackburn je po domačem remiju s skromnim VVimbledonom izgubil lepo priložnost, da bi se vodilni trojici približal le na točko. Podobno pa velja tudi za Ipsvvich, ki je pred domačim občinstvom celo izgubil. VeC premikov je bilo tudi pri dnu lestvice. Tokrat je celo Notin-gham Forest uspel prekiniti svojo kalvarijo. Dimitru Križman Maradona proti Barceloni: to je bil nedeljski hit v Španiji. Petdeset tisoč gledalcev je povsem razočaranih zapustilo stadion v Sevilli, kajti domaCe moštvo in Barcelona sta poskrbela za klavrno predstavo, edini možni izid v takih primerih pa je seveda 0:0. Katalonci so sicer imeli več od igre, a večjih priložnosti ni bilo. La Coru-na je tako utrdila vodstvo, Bebeto pa je z dvema goloma proti Cadizu prehitev Stojekova na lestvici strelcev. Razigral se je končno tudi madridski Real, ki je v San Sebastianu napolnil mrežo Real Sociedada. DomaCi vratar Yubero je moral kar petkrat pobrati žogo iz vrat. Presenetljivi Tenerife je spet zmagal, v ostalih sedmih tekmah pa ni bilo zmagovalca. Po enotedenskem počitku so spet zaigrali tudi v Franciji. V spopadu med vodilnima moštvoma je Monaco nasul Auxerreu kar štiri gole (strelec vseh 4 golov je bil Nemec Klinsmann). 01ympique je med tednom presenetljivo izgubil zaostalo srečanje z Lillom, a se je na domačem Velodromu oddolžil in prepričljivo pregazil Touldn. Z visoko zmago v gosteh je svoje kvotacije spet povečal Pariš St. Germain. Presenečenje pa je vsekakor Bordeaux. Letos poleti je bil predsednik tega kluba vpleten v maksi škandal, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa je bil celo vprašljiv nastop v prvi ligi. Pomlajeno moštvo je startalo brez posebnih upov, a je sedaj le tri točke od vrha. Na sliki AP: posnetek s tekme Chelsea - Manchester City, v kateri je s 4:2 slavil Manchester City. UEFA: tri točke za zmago na evropskem prvenstvu? ŽENEVA - Posebna komisija evropske nogometne zveze (UEFA) proučuje možnost, da bi že na prihodnjem evropskem prvenstvu, ki bo leta 1996 v Angliji, uvedla nekaj novosti. Predvsem to, da bi si za zmago reprezentanca prislužila tri točke. Poleg tega, da bi vsaka ekipa lahko zamenjala več kot dva igralca na tekmo in celo, da bi se lahko trenerji poslužili »time-outa« med srečanjem. Agassi odpovedal nastop v Avstraliji MELBOURNE - Sest dni pred začetkom odprtega prvenstva Avstralije je lanskoletni zmagovalec VVimbledona American Andre Agassi, ki je trenutno deveti na ATP lestvici, odpovedal nastop na prvem turnirju za Grand Siam v letošnjem letu. Predsednik avstralske teniške zveze, Geoff Pollard, je danes v Melbournu sporočil, da je Andre zbolel za bronhitisom. Kljub Agassijev! odpovedi bo letos ta turnir imel najmočnejšo zasedbo v svoji zgodovini. (STA) Forget izgubil Jennifer si želi Harieya SYDNEY - Tretji nosilec ATP Tour turnirja v Syd-neyju, Francoz Guy Forget, je v prvem kolu izgubil proti rojaku Cedricu Piolinu s 7:6 in 6:3. Pri dekletih je bila v velikih težavah peta nosilka Anke Hu-ber, ki je šele po dveh rešenih zaključnih žogicah in po hudem boju v tretjem nizu premagala Američanko Ann Grossman z rezultatom 6:4, 4:6 in 7:6 (8). Veliko manj težav je imela olimpijska zmagovalka Jennifer Capriati, ki je premagala Francozinjo Demongeot s 6:1,6:2 in presenetila novinarje z izjavo, da ni še nikoli slišala za znamenito stavbo syd-neyske opere. Veliko bolj kot opera jo je zanimal nakup Harleya Davidsona. Rezultati: moški: Pioline - Forget 7:6, 6:3, VVoodfor-de - Enqvist 4:6, 6:1, 6:1, Kulti - Gustafsson 6:3, 6:3; dekleta: Capriati - Demongeot 6:1, 6:2, VViesner -Thoren 6:4, 4:6, 6:4, Huber - Grossman 6:4, 4:6, 7:6(8). (Reuter) Maratonski olimpijski prvak v zgodovinskih učbenikih SEOUL - Južnokorejski tekač Hwang Young- Cho, zmagovalec olimpijskega maratona v Barceloni, je postal prvi živeči športnik, katerega ime se bo pojavilo v nacionalnem izobraževalnem programu. Ministrstvo za izobraževanje je sporočilo, da bo Hvvang omenjen v učbeniku sociologije za peto stopnjo študija, in sicer v poglavju z naslovom Solze atleta Sohn Kee- Chunga. Sohn je bil olimpijski zmagovalec leta 1936 v Berlinu, vendar so ga takratni japonski kolonialistični vladarji prisiliti, da je tekel za Japonsko. »V Barceloni je Sohn takoj po Hvvanovem prihodu v cilj zajokal od sreče«, piše avtor knjige in nadaljuje: »S Sohnovo zmago sta se v korejskem ljudstvu zbudila ponos in neodvisni duh, Hwan pa je z zmago spodbudil ustvarjalni duh in samozavest Korejcev.« (Reuter) TRST / OD DANES V KINODVORANAH EXCELS1QR TRST / NOV NIZ ODDAJ PO RADIU TRST A ČEDAD / POMEMBEN ZBORNIiT Začenja se festival Alpe Adria Cinema Velika pozornost zadnji poljski kinematografiji Zvočni zapisi iz naše preteklosti Urednica zanimivih torkovih lepljenk iz arhivskih posnetkov je Uda Turk Z večernim nizom "Novega svobodnega filma" namenjenega poljski filmski proizvodnji zadnjih nekaj let se drevi uradno začenja četrti filmski festival Alpe Adria Cinema (na sliki prizor iz filma ”Kiedy razum spi" Marcina Ziebin-skega). Kot osrednji film večera so organizatorji pripravili projekcijo čmobelega Korczaka, ki ga je leta ’91 v poljsko-francoski produkciji posnel eden izmed najbolj znanih polj- skih režiserjev Andrzej VVajda. Film bo na sporedu malo po 20.30 v veliki kinodvorani Excelsior. V isti dvorani pa bodo okoli 22.30 začeli vrteti filme, ki so uvrščeni v tako imenovani uradni program festivala, na uvodnem večeru se bodo predstavili italijanski avtorji. Prireditev kot taka se je pravzaprav začela že skoraj pred mesecem, ko so v muzeju Revoltella odprli razstavo lepakov Andr-zeja Pagowskega. 2e s temi so organizatorji želeli poudariti, da bo ena od osrednjih tem posvečena sodobni poljski ustvarjalnosti. V prostorih muzeja Revoltella je bilo doslej tudi več video projekcij, za katere je v glavnem poskrbel tržaški filmski krožek Cappella Under-ground. Prvi del prikazov video produkcije raznih držav in dežel Alpe-Ja-drana se je prvenstveno nanašal na odnos do umetnosti, saj je imel naslov Arteinvideo, drugi del, ki bo potekal vzporedno z osrednjim progra- mom festivala, pa je bolj pisane vsebine, naslovili pa so ga Videorama. Video projekcije bodo na sporedu vsak dan, se pravi od danes dalje do vključno nedelje, 17. t.m., v mali "modri" dvorani Excelsior. Tudi v letošnjem izboru so slovenski in hrvaški filmi in video programi, tako si bo mogoče v petek precej pozno zvečer ogledati zabavni slovenski film "Babica gre na jug". Na slovenski tržaški radijski postaji je stekel nov niz oddaj, ki bodo prav gotovo pritegnile mnogeposlušalce. Gre za oddaje, ki jim je dala urednica Lida Turk okvirni naslov "Zvočna ropotarnica - glasovi in zanimivosti iz radijskega arhiva”. Oddaje -nekaj jih je že bilo na programu - so na sporedu ob torkih zjutraj, ob približno 8.15 dalje.»Naj najprej povem, zakaj sem se odločila za te oddaje, potem pa bova spregovorili še o vsebini. Predvsem moram povedati, da hrani prav vse posnetke in gradivo, oddano po radijskih valovih edinole centralna radijska hiša v Rimu. Deželne postaje nimajo te možnosti in tako gre pravzaprav mnogo gradiva izgubljenega, če se seveda ne najde nekdo, da z zvrhano mero dobre volje začne med vsem tistim, kar je še ostalo v arhivu, zbirati določene posnetke in jim dajati neko skupno vsebino.« Tako se je Turkova, ki ima za seboj že številne zelo zanimive cikluse iz naše preteklosti, kot so na primer oddaje, pod skupnim naslovom "Narodnostni trenutek Slovencev”, odločila, da iztrga iz pozabe številne starejše oddaje, reportaže, pa tudi intervjuje.»Seveda sem mora- Neva Lukes la najprej pregledati vse obstoječe gradivom si postaviti okvirni načrt o vsebini teh oddaj. Priprava tega gradiva je terjala kar precej dela. Sedaj, ko vem, kaj vse bo v glavnem šlo v oddajo, je seveda delo oblikovanja in urejevanja oddaj mnogo laže.« Prva oddaja je obsegala posnetek iz božične oddaje, ki jo je tržaška radijska postaja oddajala v decembru leta 1960. Druga je bila namenjena nastanku orkestra Mirani ar in dvema festivaloma slovenske popevke v letih 1963-64 in pa pevskemu zboru Gallus, ki ga je pred tolikimi leti z velikim uspehom vodil naš priznani skladatelj Ubald Vrabec. In prav to, da smo po radijskih valovih nenadoma zaslišali glasove tistih, ki jih na žalost ni več med nami, je dalo oddaji poseben pomen; istočasno pa je bilo zanimivo poslušati izjave takratnih začetnikov, danes uveljavljenih interpretov, kot sta npr. Nora Jankovič in Ivan Sancin. »Za starejše poslušalce, ki so vse to dogajanje tudi sami doživljali, bodo te oddaje nekak pogled v preteklost, pa tudi oživitev spominov na številne pomembne pri- reditve, na razne naše kulturne ustvarjalce in umetnike, pa tudi na življenje in delovanje društev, ki jih morda danes že ni več. Za mlade pa bi želela, da bi bila to nekakšna vez z našo preteklostjo, pa morda tudi spodbuda za razne dejavnosti, ki so takrat močno popestrile dejavnost marsikaterega našega društva in ustanove.« Turkova nam je na kratko povedala, kaj vse bomo v prihodnjih oddajah - skupno jih bo 25 in bodo na programu do junija - lahko slišali. Tu bodo posnetki pesnika Gradnika in drugih u-metnikov, kot na primer Vena Pilona, Toneta Kralja, Franca Vodnika, Ivana Mraka, Ludvika Zorzuta in drugih, pa intervju z Zorkom Jelinčičem, dolgoletnim predsednikom Slovenskega planinskega društva, pa z odborniki društva Ivan Cankar Mariom Magajno, Sergijem Verčem in Rioso, pa razgovori z umetnikoma Černigojem in Bambičem in še mnogimi drugimi. »Vsako oddajo bom skušala nekako povezati s časom, ko bo šla v program in nuditi našim poslušalcem res nekaj zanimivih pričevanj, reportaž in pogovorov, ki so tako dragoceni za našo preteklost - za našo zgodovino.« Trinkovemu koledarju napol "Kaj pomeni tajsan koledar, kot je Trinkov? Voljo našega ljudstva, da bi napredovalo v samozavesti, v zvestobi do svoje narodnosti, svoje kulture, svojega jezika. Naš koledar želi an skuša vse tuole urediti, vse tuole ohraniti, vse tuole obuditi." Tako je zapisal Marino Qualizza v uvodu Tiinkovega koledarja za leto ’93, ki so ga predstavili na nedeljskem Dnevu emi- granta v Čedadu. Koledar, ki ga je izdalo kulturno društvo Ivan Tiinko iz Čedada, založila pa zadruga Lipa iz Spetra, prinaša utrip delovanja, razmišljanja in ustvarjanja Slovencev, ki živijo v videmski pokrajini-Zato je publikacija, ki so jo uredili Živa Gruden, Lucia Trusgnach in Marino Ver-tovec, grafično pa opremil Pavel Petričič, še posebej dragocena. V obdobju postmodernizma se počasi vrača v našo zavest davni (za naše vrtoglave čase) ostareli modernizem oziroma revolucionarni konstruktivizem iz začetka stoletja, ko so maloštevilni umetniško ustvarjalni fantasti pre-dočali (ne po svoji krivdi) neukemu ljudstvu novo obliko občevanja in sporazumevanja. Zamislimo si absurd, ko danes svetovno znani, malikovani in denarno visoko cenjeni ustvarjalci začetkov avantgarde, predvsem ruske, skušajo s svojim novim jezikom predstaviti najosnov- po znanih dogodkih na daljnem vzhodu precej negativen in reduktiven predznak) v našem stoletju, ko je peščica mislecev in ustvarjalcev hotela dvigniti povprečno kulturno raven ogromne mase ljudi na neki višji nivo, ki bi vsem pomagal bolj človeško preživljati sivi vsakdan. Ge danes pomislimo na tedanje razmere, jim pač moramo priznati, da so bili fantasti pa še dalekovidni po vrhu. Popolnoma v nasprotju z današnjimi težnjami k posplošenju in sploščenju znanja in kulture razgledanosti na nekakšen odmevni vrh pa lahko pripišemo, danes bi ga lahko imenovali designer, slikarju-oblikovalcu Eleazarju (El) Markoviču Lisicke-mu. V nasprotju ali pa protitočno v soglasju z uradno nastrojenimi pesniki in slikarji je El Lisički} uporabil skrajno avantgardne prijeme v grafiki in opremi, bodisi knjig kot prostorov, da bi s poenostavitvijo razumljivo simbolno prikazal svoje, ali svojih komitentov, ideje široki množici; kajti to, kar de-naes gledamo kot elitno avantgardo, je bilo ustvarjeno in zamišljeno za Razstava, ki jo je muzej Revoltella posvetil konstruktivizmu (Foto Križmančič) nejše kulturne, če že ne osnovno izobrazbene, pojme tisti popolnoma nepismeni polovici ljudstva velikega ruskega imperija, ki je bila predvsem željna kruha. Bila je to v bistvu največja revolucija kulture (namenoma je ne bi imenoval kulturna revolucija, ki je pač dobila najnižjo možno raven, ki pač ustreza vodilnim, danes demokratičnim, slojem v popolnem nasprotju s tedaj veljavnim skoro fevdalnim rodom. Skupina konstruktivi-stov je delovala v vseh klasičnih panogah umetniškega ustvarjanja od gledališč, poezije do slikarstva in kiparstva, najbolj široke množice. Skrajno poenostavljena kompozicija, čiste osnovne brave, racionalne zasnove ustvarjenega dela so bile namenjene jasnemu dojemanju tudi kulturno in izobražen-sko neukih ljudi, istočasno pa skriti namig in izziv kulturno izobraženim gledalcem in bral- T R S T Konstruktivizem: poklon Lisickemu in “zanesenjakom" njegove dobe Sercu Cesar cem; kajti vsaka slika, vinjeta, plakat so imeli v kratkem naslovu že poenostavljeno razlago vizualnega sporočila. Klasičen in najbolj poznan primer istega pristopa je plakat z naslovom »Klinom krasnim blej blejih«, kjer se ostri rdeči trikotnik zarije v bel, v totalno črnem okolju, postavljen krog. Tedanji uradni simbolni pomen je imel namen poveličati in spodbujati boj rdeče revolucije proti »belim« caristom, vklenjenim v cerkveno okolje tedanjega nazadnjaškega klera; lahko pa beremo isti plakat v drugačnem ključu, kjer je beli krog simbol (bela barva-negiranje barve) praznine, neznanja obkroženega s črno temo neizhodnosti iz osveščenosti kulturnega in izo-braznega vsemira. Sporočilo je vsakakor bilo očitno. Samo del njegovega ustvarjalnega ciklusa je prikazan na razstavi, predvsem v odnosu do knjižnih izdaj, vendar dovolj, da si ustvarimo iz prve roke jasno predstavo njegovega avantgardnega dela na polju opreme knjig. Samega sebe je imenoval »gradi-tleja knjig«, kajti kon- struktivisti - inženirji duš - so pionirsko načeli nekatere osnovne tipografije, s tem, da so razgradili koncept knjige na osnovne faktorje in nato isto ponovno sestavili po svojih pogledih in kriterijih. Razve-stljujoča je tu stran iz knjige za otroke »Supre-matičeskij skaz pro dva kvadrata«, ki jo je »se-stavil«El Lisickij leta 1922 in v kateri beremo: »Ne čitajte, vzemite papirčke, palčke in stebričke. Sestavljajte, barvajte in gradite.«To, kar je svetoval otrokom, vizualno komunikacijo v današnjem načinu govora, je tudi in predvsem sam uporabljal v svojih delih. Ponatis oziroma faksimile omenjene knjige pa je tudi del »knjige«, izdala jo je založba Asteri-sco ob priliki srečanja Knjižničarji nove Evrope v Trstu, ki obsega poleg faksimila še predstavitev Fiorenze De Vec-chi» El Lisickij - Arhitektura knjige«, študijo Tullia Reggenta »Podoba konstruktivizma«, prispevek Petra Krečiča iz Ljubljane«Slovenski konstruktivizem in njegove evropske meje «ter liste z reprodukcijami portrejev Chersicle, risb S. Ejzenštejna in raznih umetnikov, ki so v tem obdobju delovali v Evropi ter bili nekako povezani ali blizu tedanjim umetniškim tendncam. Vse to je »sestavljeno« v konstruktivističnem stilu v kartonski ovitek, spet z elastiko. »Knjiga »spominja na srednjeveška dela, saj je ročno sestavljena in vsak njen element posebej bi lahko bil samostojni del, ni pa to res knjiga, saj je ne beremo, ampak seže-mo po njej, da bi jo dojeli in zaobjeli. Zaustavil bi se pri prispevku Petra Krečiča, ki nam v poglobljeni študiji oriše vpliv in vzorništvo El Lisicke-ga na Avgusta Černigoja in skupino sodelavcev in somišljenikov od Srečka Kosovela, Ferda Delaka do Stepančiča, Carmelicha in Dolfija. Ni pa bil Avgust Černigoj samo odmev Lisicke-ga in ruskega konstruktivističnega gibanja, ampak je tvoril znaten in vpliven del evropske avantgarde. Tako je tudi logično, da je muzej Revoltella v svoji stalni zbirki »zgradil« konstruktivistični prostor z deli tržaških konstrukti-vistov, kot so ga predstavili leta 1927. Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 15. t. m. ob 19.30 uri (Gal-lusova dvorana) gostovanje baletnega ansambla HNK iz Zagreba s predstavo posvečeno 200-letnici W. A. Mozartove smrti: Amadeus Monumentum, koreografija Milko Sparemblek. Cena vstopnice 500 in 350 SIT. 16. t. m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) gostovanje baletnega ansambla HNK iz Zagreba s predstavo Balade, ki jih prinaša veter, v koreografiji Vasca VVellenkampa. Cena vstopnice 500 in 300 SIT. 17.,18.,19.,20. in 21. januarja ob 19.00 in 21.30 uri (Linhartova dvorana) Molitveni stroj Noordung. Balet Opere in baleta SNG Ljubljana. Cena vstopnic 750 in 600 SIT. 20. t. m. ob 11. uri ter 21. t. m. ob 18. uri (Gallusova dvorana) VV.Shakespeare: Kralj Lear. Avtor projekta: Radko Polic. Režija: Dušan Jovanovič. Vstopnina je 600, 500 in 400 tolarjev. NAPOVEDUJEMO: 28. in 30. t. m. ter 1. 2. ob 19. uri (Gallusova dvorana) G.Verdi: Don Carlos, v izvedbi Opere in baleta SNG Ljubljana. Cena vstopnic 2000, 1700, 1500 in 500 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19.30 uri predpremiera (abonma Študentski prvi) Arthur Schnitzler: Anatol. JUTRI: ob 19.30 uri predpremiera (abonma Študentski drugi) A. Schnitzler: Anatol. Ob 20. uri (Mala drama) Mrožek: Tango. Premiera A. Javna uprizoritev Študentov 7. semestra AGRFT. V PRIHODNJIH DNEH: 15. t. m. ob 20. uri premiera (izven, konto) A. Schnitzler: Anatol. 15-t.m. ob 20. uri (Mala drama) Mrožek: Tango. Premiera B. Javna uprizoritev Študentov 7. semestra AGRFT. 16.t.m. ob 19.30 uri Moliere: Svatba po sili. Za abonma sobota in izven (konto). 16.t.m. ob 20. uri (Mala drama) Allen: Zaigraj se enkrat, Sam. Za izven in konto. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET SNG DANES IN v PRIHODNJIH DNEH (do 15. t. m.): Studio SNG Opera in balet vabi k sodelovanju vse vrste glasbeno scenskih (po)ustvarjalcev. Posebej so zaželjeni moški glasovi, vendar so dobrodošli vsi potencialno kvalitetni pevci. Studio omogoča izpopolnjevanje v petju, plesu, gledaliških veščinah in odrski praksi. Kogar taka dejavnost zanima in ima ustrezne dispozicije, naj se prijavi na naslov: Studio, SNG Opera in balet, Zupančičeva 1, do 15. t. m. O avdiciji boste pravočasno obveščeni. mestno gledališče ljubljansko DANES: ob 15.30 uri (abonma Sreda popoldan in izven) A. P. Cehov, T. Brasch: Platonov. Informacije in rezervacije vsak dan od 10. do 12. ure ter uro pred predstavo na tel. 061/210-852. kulturni dom spanski borci V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 20. uri Miro Gavran: Mož moje žene, komedija. Nastopata Ivo Ban in Iztok Valič. Režija Marjan Bevk. KLUB K4 V PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 20. uri Prometej urez skodelice. Predstava Rezares - eksperimentalne gledališke skupine s pedagoške akademije. MARIBOR SNG DRAMA V PRIHODNJIH DNEH: 15. in 16. t. m. ob 19.30 Caimen - popoldan na robu evropske zgodovine. 17. in 18. t. m. (Minoritska cerkev na Lentu) Grum- Zlatar-Frey: Dogodek v mestu Gogi. Informacije na tel. 062/211-461. SNG OPERA DANES: ob 19.30 uri (red Premierski in izven) G.Puccini: La Boheme. V PRIHODNJIH DNEH: 20. t.m. ob 19.30 balet Luna nad Mississippijem, po motivih baleta- Sedem smrtnih grehov B. Brechta. 22. t. m. G. Puccini: La Boheme. Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro Pred predstavo na tel. 062/211-461. CELJI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE SLG Celje razpisuje abonma za Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3-1993, redni abonenti SLG Celje imajo 10 odstotkov Popusta. Spored: Frayn: Hrup za odrom (Mestno gledališče Ljubljansko), Vitrac: Volkodlak (PDG Nova Gorica), Moliere-Rozman: Tartif (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana), Nicolai: Hamlet v pikantni omaki (Slovensko stalno gledališče Trst), Moliere: Svatba po sili (Drama SNG Ljubljana), Cooney: Zbeži od žene (Prešernovo gledališče Kranj), Nicolai: Blagi pokojniki, dragi možje (Drama SNG Ljubljana), Moliere: Namišljeni bolnik Vpis abonmaja od 11. do 29. t. m. vsak delavnik med 9. in 11. uro. Tel. 063/25-332. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: Ob 11. uri H.I bsen: Nora, zaključena za GSUI Jesenice. Informacije na tel. 064/222-681, 222-701. VILINJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK DANES; ob 17. uri (Mali oder) Kabaret 20. stoletja: Ne smejte se, umrl je klovn. Avtorski projekt Vite Mavric-Ruic. Cena vstopnice 200 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 16.t.m. ob 19.30 uri Vitrac: Volkodlak. Gostuje PDG Nova gorica. SOLKAN PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 20. uri (red Četrtek in izven) Roger Vitrac: Volkodlak - Don Juan v norišnici. Režija: Dušan Jovanovič. Igrajo: Janez Starina, Rade Serbedžija, k. g-, Jože Hrovat, Stane Leban, Ivo BariSiC, Veronika Drolc, k.g., Teja Glažar, Nevenka Sedlar, Mira Lam-Pe-Vujicič, Metka Franko, Dušanka Ristič in Alenka Vidrih. Informacije in rezevacije vsak dan od 10. do 16. ure na tel. 065/25-326. ZAGORJE kulturni dom JUTRI: ob 19.30 Marovvitz: Sherlockov zadnji primer. Gostovanje SLG Celje. LENART kulturni dom v PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 19.30 uri Marovvitz: Sherlockov zadnji primer. Gostovanje SLG Celje. koper gledališče koper JUTRI: ob 20. uri gostovanje ansambla Slovenskega stalnega gledališča iž Trsta z uprizoritvijo dela A. P. Čehova Češnjev vrt. Režija Boris Kobal. Nastopa Mira SardoC. Predstava za abonma in izven. Rezervacije vstopnic po tel. 21-027, predprodaja na sedežu ZKO Koper. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 19. t. m., ob 20. uri .Češnjev vrt A. P. Čehova v režiji Borisa Kobala. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30. premierska predstava - Stalno gledališče FJK in gledališka skupina, Glauca Maurija bosta uprizorila delo A. Schnitzlerja Anatol. Režija Nanni Garella, v glavni vlogi Roberto Sturno. Predstava v abonmaju: odrezek St. 6. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti in v gledališču Rossetti. DVORANA TRIPCOVICH DANES: ob 20. uri (red B) druga predstava -Čajkovski - balet Hrestač (Lo schiaccianoci). Balet in orkester gledališča Verdi, dirigent Guerrino Gruber. Koreografija Giuliana Barabaschi. Prodaja vstopnic v dvorani Tripcovich od 9. do 12. in od 16. do 19. ure (razen ob ponedeljkih) - ob predstavah: od 9 do 12. in od 18. do 21. ure. Tretja ponovitev jutri, ob 20. uri (red C). AVDITORIUM MUZEJA REVOLTELLA Ul. Diaz 27 JUTRI: ob 18. uri srečanje z izvajalci baleta Hrestač. Vstop prost. GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 16. t. m., ob 20.30 komedija Eduarda Scarpette Nina Bone v izvedbi gledališke skupine Consorzio ’90 iz Neaplja. Režija Livio Galassi. V glavni vlogi Dalia Frediani. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 - W. Shakespeare - Der VVider-spenstigen Zahmung. Zadnja ponovitev v petek, 15. t. m., ob 19.30. BELJAK STUDIOBuHNE DANES: ob 20. uri Uli Bree ■ Jahrhundertmann. Glasba Don Quichote - Der Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 15. t. m. (Klub CD) ob 21.30 uri Jazz Quartet Roberta Bonisola. Vstopnica 600 SIT. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure na tel. 061/222-815. SLOVENSKA FILHARMONIJA JUTRI: ob 19.30 uri Antologija slovenske glasbe za klavirski trio Trio Lorenz, ob njegovi 35-letnici ume-niskega delovanja, v sodelovanju TV Slovenija. Cena vstopnice 200 SIT. Informacije na Tel. 061/213-624. KLUBK4 JUTRI: ob 22. uri Zdenka KovaCiCek & Vanja Lisjak Trio. V PRIHODNJIH DNEH:17. t. m. ob 22. uri The Af-tertouch - koncert techno gay skupine z Dunaja. 21. t. m. ob 22. uri Jazz delavnica Nina de Glerie in Vlada Battiste. Tel. 061/322-468 Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo VViener Streichsextett. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Ul. Diaz 27 DANES: ob 20.30 koncert sopranistke Veronice Vascotto in pianista Ennia Silvestrija ob otvoritvi razstave »11 suono e la forma«. Na programu liederji E. Griega in R. Straussa. Vstop prost. GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 15. t. m., ob 21. uri koncert trobentarja Enrica Rave in njegovega kvarteta. BBC CLUB Ul. Donota JUTRI: ob 21. uri koncert rock skupine Jimmy Joe and the Voungs. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20.30 koncert orkestra Radiotelevizije Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta, pianist Francois Joel Thiollier. Na programu Rimskij-Kor-sakov, Prokofiev, Snitke, Skrjabin. Razne prireditve Henning Noelke, profesor na oddelku za francoščino Visoke sole v Aarhusu na Danskem. VELENJE DOM KULTURE JUTRI: ob 19.30 uri Goran Gluvič: Svečana predstava ob 30-letnici delovanja AG Velenje. Furlanija-Julijska krajina TRST KINO EKCELSIOR Ul. Muratti 2 Dvorana Excelsior DANES: ob 17.30 - Alpe Adria Cinema: v okviru niza Nuovo Cinema Liberta bodo predvajali filme: Poljska - »Aby do gvvizdka« (1986) Leszek Komorovv-ski; »Diably, diably« (1990) Dorota Kedzierzavvska , ob 20.30 »Rycerz« (1990) Stanislavv Lenartovvicz, »Korczak« (1991) Andrzej VVajda. Filmi so v originalu s podnapisi v italijanščini. Ob 22.30: »La pista« (1991) Giuanluigija Toccafonda in Simone Maluzza-ni, »Amoroso« (1991) Maurizia Forestierija, »In viag-gio verso Est« (1992) Beppa Cina. Dvorana Azzurra Ob 15. uri - niz Videorama: Madžarska - »Brčmai szabadsag«, »VidedpMyazat«, ob 20. uri »A Nagy vizit«, »Negy, hat, nyolc«, »Herbal«, »1989 The real povver od TV«, »Children of Apocalypses I e II«. Video filmi so v originalni verziji. Vstop prost. JUTRI: Dvorana Excelsior - ob 15.30 niz »Nuovo cinema Liberta«: Poljska - »Koncert« (1987), »Kroll« (1991); ob 17.30 »Lagodna« (1985), »Jeszcze tylko las« (1991); ob 20.30 »Paranoja« (1992) Hrvaška, »Die Jagd« (1992) Avstrija, »Der Nachbar« (1992) Avstrija«; ob 22.30 »Bio-Graphis« (1992) Avstrija, »Ab-getreiben« (1992) Bavarska. Video filmi v originalu s podnapisi v italijanščini. Dvorana Azzurra: ob 16.30 Videorama - Slovenija: »Stopnišče« (1992), »Rock’n Roli in Kiev«, »Tango za ribe« (1992), »Podoba, ki je ni« (1992); ob 18. uri »Our Hollywood Education« (1992) Canton Ticino; ob 21. uri Videorama - »Emozioni in punta di mati-ta« (1989), »Alpe Adria -100 numero« (1992), »Alfabete muto n. 2« (1992), »Speciale Nord Est - Oltre le frontiere« (1992). Video filmi v originalni verziji. GORICA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL Ul. Croce 3 JUTRI: ob 18. uri »Srečanje z avtorjem«. Gost večera bo slovenski pesnik Kajetan Kovic. Njegovi najnovejsi zbirki poezij bo predstava prof. Lučana Budal. Koroška CELOVEC Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 31. t. m. si lahko v Galeriji CD ogledate razstavo Arnulfa Reinerja: Carin-zia/ Venezia- Topografia superiore. Cena vstopnice 100 SIT, za dijake in Študente 50 SIT. Do 31. t. m. je v Veliki sprejemni dvorani na ogled razstava Švedsko steklo - razstavlja 12 vodilnih švedskih oblikovalcev. Tel. 061/222-815. MODERNA GALERIJA Do 31. t. m. razstavlja Gojmir Anton Kos. V PRIHODNJIH DNEH: od jutri do 14. februarja bo na ogled razstava oljnih slik, palstik in grafik Jožeta Gorjupa. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. MALA GALERIJA Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij blegijskega umetnika Jana Fabreja. Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18.ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106. MESTNA GALERIJA Do 17. t. m. bo na ogled razstava slik akademske slikarke Jasne Kozar-Hutheesing (v okviru odprtega ateljeja). Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896. CELOVŠKI SEJEM (Hali 5 in 11) JUTRI: ob 9. uri otvoritev Paracelzovega seja (do 17. januarja - vsak dan od 9. do 18. ure). BELJAK MESTNA HIŠA PARACELZOVA DVORANA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 15. t. m., ob 19.30 Življenje in pomembnost Paracelza. Predava univerzitetni prof. Kurt Goldhammer, prvi nositelj Paracelzovega prstana. Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20.uri (Kosovelova dvorana) Boemsko življenje, film režiserja Akija Kaurismakija. Cena vstopnic 300 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 15. t.m. ob 19. uri (sejna E3) Skalerasov veCer: Razosebljenje bolnikov v bol-nisnivi. Vstopnina je 200 SIT: Informacije vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure na tel. 061/222-815. KLUB K 4 V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 21.uri Srečanje - multimedialna predstava Igorja in Alenke DraniC-Kerševan. Glasba, ples. 19. t. m. ob 22. uri Prometej brez skodelice. Predstava Rerarez, eksperimentalnega gledališča s PA: Vroči telefon Kluba K4 061/113-282. FRANCOSKI KULTURNI CENTER JUTRI: ob 18. uri Entree des artistes, film Marca Allegreta. Slavospev igralcem in gledališču. Center je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 19.00 uro, informacije na tel. 061/224-883. PEDAGOŠKI INSTITUT DANES in vse do 15. t. m. bodo vsak dan ob 17. uri predavanja na temo Poučevanje in oblast. Predaval bo dr. Michael Apple, profesor na oddelku za preučevanje kurikularne, izobraževalne in vzgojne politike na univerzi VVinconsin-Madison v ZDA. Predvanje bo v okviru programa Cultural Studies, ki ga organizira Institutum Studiorum humanitatis. MALA DVORANA ZRC SAZU DANES in vse do 15. januarja ob 18. uri predavanja na temo Jezik, govor, argumentacija. Gostuje dr. Slovenija LJUBLJANA SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Do 31. januarja bo na ogled razstava V svetu lutk -poskus otroškega muzeja (razstava Muzeja novejše zgodovine Celje). Odprto od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 uro in v soboto med 9. in 13.00 uro. Vsak dan potekajo tudi lutkovne igrice po posebnem programu. DANES: ob 16. uri »Naredimo lutkovno predstavo« JUTRI: ob lO.uri Oj oj, boli, lutkovna igrica. Ob 17. uri Pastirica Alenka, lutkovna igrica. Zaradi lažje razporeditve naprošajo, da obiske skupin vnaprej pravočasno sporočite na tel. številko 061/213-024. KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 16.t.m. ob 17. uri Pravljica o mezinčku v izvedbi LS Glej. Tel. 061/332-288. VITEŠKA DVORANA KRIŽANK: V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. in vse nedelje v januarju ob 17. uri Kužek postružek na obisku. Gledališče Jaz in ti. Tel. 061/322-544. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 17. t.m. ob 11. uri J.Kola-ric: Tri lutkovne zgodbe (Slon balon). Vstopnice bodo na voljo uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Lahko jih tudi rezervirate vsak delavnik od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748. ORMOŽ KULTURNI DOM DANES: ob 11. in 13. uri L. F. Baum: Čarovnik iz Oza. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje. KOPER GLEDALIŠČE KOPER V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m., ob 10. uri Andersenova pravljica Slavček v izvedbi PDG Nova Gorica. Predstava je za otroški sobotni abonma in izven. TOLMIN KINOGLEDALISCE DANES: ob 9.30 in 11.30 uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča s predstavo A. GoljevSCek: Čudežni kamen. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE DANES: ob 18. uri premiera Andersenove pravljice »Cesarjeva nova oblačila«, ki jo je za SSG v verzih napisal Milan Jesih. Režija Vladimir Jurc. Scenograf Marijan Kravos, kosmumi Marija Vidau, komponist Miran Košuta, svetovalec za magijo Vikj. Nastopajo Gojmir Lešnjak, Alojz Svete, Maja Blagovic, Adrijan Rustja, Lučka Počkaj, Stojan Colja, Vladimir Jurc in Franko Korošec. Predstave bodo trajale do 19. t. m. Koroška CELOVEC FELSENTHEATER V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 15. t. m., ob 19.30 Susn iz Ljubljane. gostovanje Mladinskega gledališča MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 17. t. m. je na ogled pregledne razstave grafik Andreja Jemca (vec kot 100 grafik, ki jih je umetnik ustvaril v letih 1961 -1992). Tel. 061/319-752. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 31. t. m. je na ogeld razstava Varstvo kulturne in naravne dediščine v Sloveniji v letu 1992. Tel. 061/223-340. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 11. februarja je na ogled razstava projektov holandskega arhitekta Wie-la Aretsa (virološka arhitektura). Galerija je odprta od 10. do 15. ure, v nedeljo zaprto. Tel. 061/216-010. GALERIJA ZDSLU Do jutri je na ogled razstava slik Jorga Immendor-fa. Tel. 061/320-730. KUD FRANCE PREŠEREN Na ogled je razstava del fotografa Igorja Anderliča. GALERIJA KRKA Do 17. t. m. je na ogled je razstava umetniške keramike Roka Součka. GALERIJA EQURNA Na ogled je razstava elanov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. GALERIJA STOPNIŠČE DANES: ob 21. uri bo otvoritev razstave Foto-morfoza - o gledanju, oblikah in svetlobi, fotografije Gorazda Majarona.Galerija je odprta vsak delovnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in studijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Na ogled so tri razstave: slike iz zgodnjega opusa slikarke Dore Klemenčič, predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v južni Moravski: Vizualne interpretacije, Življenje v listkih 1945-1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. MARIBOR UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amnesty International. MUZEJSKI INFORMACIJSKI CENTER GRAD Do 2. februarja bo na ogled razstava Cas okrog Božica. Tel. 062/211-851. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na Otoccu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. PROSTORI KREDITNE BANKE MARIBOR Na ogled je razstava grafik akadenskega slikarja Janeza Boljke. GALERIJA MAK Na ogled je razstava olj in grafik akademskega slikarja Jožeta Denka. FOTOSALON (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava fotografij Jasmine Vidmar. NOVINARSKI KLUB Na ogled je razstava skulptur Gorana Jerkoviča, edinega sprejetega slovenskega predstavnika na kiparskem bienalu v Osaki na Japonskem in po potrebi elana mariborske likovne skupine MI. PTUJ pnine ni. Tel. 061/881-718 (Zavod za izobraževanje in kulturo Litija). MURSKA SOBOTA GALERIJA Do 18. t. m. bo na ogled 1. razstava del elanov Društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekija.. LENDAVA LENDAVSKI GRAD Na ogled je spominska soba in razstava kiparja in slikarja Gyorgya Zalke. RADENCI GALERIJA MEDICO-SA Na ogled so dela slikarja Stefana Galica. MORAVSKE TOPU-CE GALERIJA HOTELA AJDA Na ogled so dela akademskega slikarja Stefana Hauka. GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moC oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. RAZTAVISCE MESTNE HIŠE Na ogled je razstava likovnih del ptujskega likovnika Maksa Menonija. KOPER MEDUZA II Na ogled je prodajna razstava slik, grafik in male plastike priznanih slovenskih umetnikov: F. Miheliča, V. Makuca, R. Debenjaka, H. Pečariča, Z. Apollonia, J. Spacala, K. Meška, J. Ciuhe, R. Spenz-la, K. Tutte, B. Zaplatila, A. Karima, L. Logarja, D. Birse, E. Lovka, M. Smerdu in Z. Posega. Odprta je od torka do petka med 10. in 14. uro in v soboto med 10. in 12. uro. Tel.: 066/74-035. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenj ska kruSa-rica. ŠEMPETER GALERIJA BAZATO Do 20. t. m. je na ogled razstava Grafika evropskega modernizma. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Do 17. t. m. je na ogled razstava kipov Staneta Jarma. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je razstava del Marjana Segala- Miška. LITIJA GALERIJA MIRE PREGELJ Do 16. t. m. bo na ogled razstava Portreti Litijanov slikarke Mire Pregelj. Galerija je odprta ob delavnikih od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. uro. Ce si želijo skupine ogledati razstavo ob delavnikih v dopoldanskem času, naj predhodno najavijo svoj prihod. Vsto- FJK TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava Rada Jagodica. Razstavo si lahko ogledate od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 V nedeljo, 17. t. m., ob 16.30 otvoritev razstave srebrnih in nabožnih predmetov židovske liturgije. PALAČA COSTANZI Piazza Piccola Danes, ob 17. uri otvoritev razstave medalj Zvbk in oblika (II suono e la forma). RAZSTAVNA DVORANA V LJUDSKI KNJIŽNICI Ul. Teatro Romano 7 Danes, ob 18. uri otvoritev razstave medalj Zvok in oblika (II suono e la forma). OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Trg Unita Do 18. t. m. razstavlja slikar Claudio Cerni-goi. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure. GALERIJA ART LI-GHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nad.) Do 15. t. m. je odprta razstava »Arte in Stampe-ria« na kateri razstavljajo umetniki Ciussi, Santoma-so, Vedova in Zigaina. Razstavo si lahko ogledate od 18. do 20. ure. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »NaCrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTELLA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andrzej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odbornistvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Un-derground. GLEDALIŠČE MIELA V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Au-ber. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk. KAVARNA S. MAR-CO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. SPETER BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise Tomasetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pernhart. GALERIJA SLAMA Benediktiner Platz Do 14. januarja 1993 je na ogled božična razstava. Razstavljajo Tschachler, Pleschberger, Dirnhofer, Haas, Regrubenar in Faba-ner. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. GALERIJA OB MESTNEM ZIDU VVidmanngasse 30 Na ogled je razstava skulptur in plastik Franza VVavera olzanta. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Franca VViegeleja. VRBA CASINEUM - ZIMSKI VRT Jutri, ob 19.30 otvoritev razstave Manfreda Brand-statterja. Alpe-Jadran PADOVA SALA DEGLI SPEC-CHI - STORICO CAF-FE’ PEDROCCHI Na ogled je razstava I Caffh di Remo Squillanti-ni. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barisiča, Zlatana Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda JandriCa, Vatroslava Kulisa, PeruSka BogdaniCa in Hrvoja Sercara. DUNAJ KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Mondscheingasse 11 Do 2. februarja je na ogled je razstava mladega slovenskega akademskega slikarja Petra Ciuhe. Urnik: vsak dan od 15. do 20. ure. GALERIE THEU-RETZBACHER •Do 16. januarja 1993 bo na ogled razstava Against the Grain - newyorško konceptualno abstraktno slikarstvo devetdesetih. Odprto od torka do petka med 10. in 17. uro, v soboto med 10. in 13. uro. VVIENER SECES-SION Na ogled je razstava Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GALERIE CHOBOT Do 16. 1. 1993 je odprta razstava jedkanic A.R. Pencka in skulptur Andreasa Urteila. GRAPHISCHE SAMMLUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 - 1992) Johannesa Wanke-ja in del (1945 -1992) Zorana Mušica. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIE ULVSSES Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Las-snig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. ZGODOVINSKI MUZEJ MESTA DUNAJ Do 10. januarja bosta na ogled dve razstavi: razstava del Kubina, Koko-schke, Schiela, Nietscha, Rainerja in VVolzla ter Razstava ob 200-letnici pro-stozidarstva v Avstriji. Do 2. februarja bo na ogled razstava 50 let Stalingrada. Odprto od 10. do 18. ure. MUZEJ MODE HET-ZENDORF Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure. MUSEUM DES 20. J AHRHUNDERTS Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju. GALERIJA MAK Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vinciarellia. RUBRIKE Sreda, 13. januarja 1993 POTOPIS Jure Sterk V naročju vetra (14) Po mesecu dni na Atlantiku spet na trdnih tleh — Z malo več nogometnega znanja bi postal trener martiniškega moštva Petek, 31. 1., že na trdnem kopnem Spet sem v Franciji. Sedim na verandi Yacht Cluba Martinique in uživam v mrzlem pivu. Ah... Pa tokratni prihod v varno luko le ni bil Cista rutina. Najprej mi je Trudy povedala, da ne dela svetilnik na južnem rtu otoka , potem bi me skoraj povozila velika ladja, ki se je nenadoma prikazala iz preliva... no, potem pa sem probleme že izčrpal. Kakor koli že, dobro, da sem vedel za tisti svetilnik. Splaniral sem si prehod za zjutraj in bil na pravem mestu ob pravem Času. Je pa ta rt, pravzaprav otoCek, zelo zahrbten. Na njem ni razen svetilnika prav nobene luči, svetilnik pa ne dela. Cisto lahko bi me zapeljale luči, ki so bolj daleč na kopnem, in otočku, ki je obkrožen s čermi, bi prišel breblizu. Tokrat sem se približal kopnemu ob pravem času; vselej pa to ne bo posreči, posebno če prihajam zvečer in so v igri še tokovi. Sicer pa tukajšnje razmere odlično poznam. Rekel bi, da le malo manj kot piranske. No, ko sem privezal Neodvisno Slovenijo k pontonu pred klubom, so me pričakali stari prijatelji. Neodvisnost je velika stvar Zdaj je že večer. Pogovor teče o čem drugem, če ne o vojni za Slovenijo. Ko povem, da sem bil tudi sam na barikadah, postanem kar popularen. Razlagam, kako je vojna potekala, kakšno je bilo razmerje sil, kako je bila vodena, pa še veliko podrobnosit sem natresel. »Da, da, neodvisnost je velika stvar,« pripomni sivolasi kreol na koncu, »zanjo se splača tudi umreti...« Sem mu v očeh opazil kanček melanholije? Kdo ve. No, nekaj neprijetnega pa me le čaka. Moral sem predsedniku kluba pri mizi dati »častno slovensko«, da bom barko umaknil s ponto-na do jutri ob osmih zjutraj. Prostora nimajo i niti za jadrnice svojih klubskih članov. Potem naredim na barki še inventuro hrane, ki mi je ostala po prečkanju Atlanitka. Tu sta še dve jajci, četrt glave zelja, dve pomaranči, pol steklenice olja, nekaj kisa, ena čebula, košček margarine, oglodana kost, ki se je drži še malo pršuta, pa nekaj plesnive pancete in veliko Droginih čajev. No, seveda je v shrambi še kar nekaj pločevink vampov in golažev, tako da mi še ne bo treba od lakote »crkniti«. Rekel pa bi, da sem bil s svežo hrano že precej na koncu. Sicer pa sem tako ali tako sproti eko-nomiziral, in če bi se plovba zavlekla, bi pač malo bolj »stisnil pas«. Zjutraj sem šel najprej pod tuš, potem pa sem izpolnil častno besedo in barko privezal na bojo, kakih 50 metrov daleč od klubskega veza. Na breg bom pač moral veslati v banani. No, ko sem ravno pri bananah, včeraj sem že jedel sveže, privoščil pa sem si tudi pravi pravcati zrezek. Potem grem spet enkrat po dolgem času na sprehod po tem lepem in zanimivem mestu. Tukajšnje ženske so definitivno resnične lepotice. Tiste najlepše pa so zase dobro poskrbele. V glavnem niso na cesti, pač pa v avtomobilih... Bom postal nogometni trener? Moram povedati še to, da mi je včeraj gospod G., potem ko sem z njim spil kar pre- cej ruma, ponudil mesto trenerja tukajšnjega nogometnega moštva. Tudi za delovno dovoljenje bi mi uredil... Tukajšnji nogometaši menda dobro obvladajo tehniko, slabši pa so v taktiki. Prekleto, če bi se le nekoliko bolj spoznal na nogomet, bi lahko ostal kar tukaj... Zvečer v tisti luknji v parku, kjer je oder za zabaviščni prostor, nastopa popularna domača plesna skupina. Bobnanja je, kolikor hočeš, mladine pa tudi... Cez dva dni šem na izletu po otoku. Z Ivanom, Francozom, sva se pred dvema letoma spoznala na regati Transat 6,50. On je zdaj komandant na velikem čartr-skem trimaranu, ki ga urejajo v bližnji ladjedelnici. Z njegovim kombijem sva se odpeljala na drugi konec otoka. Ugotavljam, da je ta obala na vzhodni strani še lepša kot tista, kjer je Fort de France. Ocean se razbija ria koralnem grebenu, na belih plažah pa se v mirnem morju kopajo domačini in turisti. Pasatni veter hladi tropsko vročino. Podoba raja iz sanj. Tu je lepše tudi zato, ker je gneča veliko manjša kot na drugi strani. Sicer pa Fort de France - spomenik Belainu d Estambucu, ki je osvojil otok za Francijo se temu tudi ne čudim. Kdor hoče z barko v te zalive, mora skozi ozke prehode v koralnem grebenu, kar pa ni zelo preprosto. So pa ti zalivi precej prelestni. Globoki, varni, z gosto poraslimi otočki. No, po ogledu se še okopava in na plaži pokrepčava s sendvičem in colo, za konec pa se na njegovem trimaranu še dobro oprham. Sicer pa Ivan zdaj ni več sam. Nekje v mestu je za svojo barko našel prijetno hosteso. Dama je v skrbeh, ker še nikoli ni plula pa morju. Niti na parniku ne... No ja, draga deklica, saj to sploh ni najpo- membnejše... Kmalu bi bil ob barko Proti večeru sedim v kabini in berem knjigo, zdrami pa me ropotanje motorja v neposredni bližini. Pogledam ven in otrpnem. Naravnost name drvi velika, kakih 10 ali 12 metrov dolga barkača. Niti zakričati nimam več časa. Zlomek pluje mimo tako, da je med barkama prostora le za kak milimeter. Globoko diham... prekleto! To je bilo pa blizu. Ta krmar ima živce kot vrvi, ostro oko in mirno roko... Pozneje, ko ga odkrijem za šankom, mi na kratko odvrne: »Pogovarjali smo se in vaše barke nisem niti opazil. Ko sem vas zagledal, smo bili že skoraj mimo.« Beseda mi zastane v grlu... prekleto! Ponoči grem mimo glavne pošte. Stopnice so zasedli bobnarji. Sest jih je, udarjajo ritem tako, da jih je slišati do jadralnega kluba, čez pol mesta. Mladina se zbira... Se vedno nisem prav pri močeh. Po tridesetih dneh Atlantika se bom pobiral še kar nekaj časa. Kaže, da bo prišel na obisk sin. Ker se sam odpravljam na obisk v Foto; Jure Sterk ZDA in Kanado, kamor so me povabili tamkajšnji slovenski radioamaterji, mi to precej zapleta položaj. Prekleto, sin bi mi to lahko sporočil nekoliko prej. Vse izvem jutri za včeraj. No, toliko sem ga pa že posilil, da bo s seboj prinesel še eno krmilo. Tako bo na barki eno nadomestilo, za vsak primer. Cez dva dni sem trdo pri delu. Popravljam tisto poškodovano krmilo. Potem ko pride še tisto z Rhiannonom in tretje prinese sin, bodo na barki kar tri. (Nadaljevanje prihodnji ponedeljek JUTRI 14. januarja Človekoljubje, dobrodelnost, pomoč prizadetim, skrb za begunce, prizadevanje za mir, hrana za lačne... Ni konca velikih besed, ki največkrat gromko odmevajo, kaj malo pa prispevajo, da bi tragedij in človeške bede sploh ne bilo. Koliko zmore posameznik brez velike publicitete in reklame, je pokazal nenavaden človek, ki se je rodil 14. januarja 1875 v Kayserbergu v Alzaciji. Ime mu je bilo Albert Schweitzer. Dovolj zanimiv je že skop opis njegove življenjske poti. Že s petimi leti je stopil v svet glasbe in se nato izpopolnjeval kot organist pri Widorju v Parizu. Od leta 1893 je študiral teologijo in filozofijo na strassburški Univerzi, po končanem študiju pa je v Parizu ponovno raziskoval Bachovo delo. Leta 1905 se je vpisal na medicino in nato kot zdravnik odšel v ekvatorialno Afriko, kjer je v kraju Lambarene zgradil in vodil bolnišnico z misijonsko postajo. Za svoje človekoljubno delo je zbiral sredstva sam, s svojim strokovnim delom o Bachu in orglah. V ta namen je prirejal koncertne turneje kot izvrsten interpret Bachovih orgelskih skladb. Veliki človekoljub in dobrotnik afriških domačinov je umrl 4. septembra 1965. RECEPT Govedina s krompirjem SESTAVINE : 600 g govedine za zrezke, 40 g maščobe, česen, zmleta rdeča paprika, dodatek jedem, poper, sol, lovorjev list, rožmarin, 400 g krompirja, belo vino, kisla smetana, peteršilj CAS PRIPRAVE : ura in pol V ognjevarno posodo ali glinasti lonec damo maščobo, plast čebule, narezane na kolobarje, strok strtega česna, redečo papriko in goveji zrezek, potresemo z dodatkom jedem in popopramo. Na to damo ponovno čebulo, meso in tako nadaljujemo. Zadnja plast naj bo čebula z lovorjevim listom in rožmarinom. Vse skupaj zalijemo z malo vode ali juhe, solimo in pokrito kuhamo pri zmerni temperaturi ali pa postavimo v pečico. Po približno uri kuhanja dodamo belo vino in krompir, narezan na kolobarje. Kuhamo Se približno pol ure. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Italijanska solata SESTAVINE: 3 krompirji, 1 rdeča pesa, 100 g zelene, sok 1/2 limone, 2 jabolki, 1 kisla kumarica, 1 žlica kaper, 1 trdo kuhano jajce Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na kocke. Na drobne kocke narezano zeleno kuhamo 3 minute v osoljeni vodi, okisani z limoninim sokom, lahko pa jo surovo nastrgamo in poklapljamo z limoninim sokom. Surovo ali kuhano repo nastrgamo (surovo zelo na drobno, kuhano pa na tenke rezine). Jabolki in kislo kumaro narežemo na kockice. Solato zmešamo v skledi, dodamo kapre in jo obložimo s trdo kuhanim jajcem, narezanim na rezine. Ponudimo z italijansko marinado ali kako drugo solatno polivko. (Neva Miklavčič Predan) MOJ VRT Kakšna so vrtna tla? Milka Pance - CZP ZDRAVA HRANA Pripravimo sadni kruh Franci Suhadolnik t-* resoja o tem, kak-I—/sne vrste tal ima-JL mo v vrtu, je začetek dobrega vrtnarjenja. Od lastnosti tal je v veliki meri odvisno, na kakšen način jih obdelujemo, kdaj jih začnemo obdelovati in katere rastline lahko gojimo, da bodo pridelki obilni in hkrati kakovostni. Za tla, v katerih je na primer največ glinenih delcev, pravimo, da so ilovnata. Seveda pa prevladujejo mešanice tal. Tla, ki so sestavljena pol iz peska, pol iz gline, tako označimo za peščeno-ilovnata. Tla so lahko tudi težka ali lahka. Težka vsebujejo velik delež ilovice, lahka pa peska. Težka tla so mokra in lepljiva ali zelo suha in trda. Za obdelavo so lahka tla mnogo lažja, vendar težje zadržujejo vlago, tako da hranilne snovi odtekajo v spodnjo plast. Zato moramo lahkim tlem nenehno dodajati hranilne snovi oziroma gnojila, medtem ko pri težkih tleh, ki smo jih izboljšali z drenažo iz rastlinskih korenin in z dodajanjem organskih snovi, to ni potrebno, ker odlično zadržujejo vlago in hranilne snovi. Tla so lahko tudi kisla ali bazična, odvisno od tega, koliko apnenca vsebujejo. Tudi vsebnost apnenca močno vpliva na rodovitnost tal, in s tem na izbor rastlin, ki jih lahko gojimo. Velikost kamenja in peska ne vpliva na to, v katero vrsto tal uvrstimo neka tla, seveda pa lahko vpliva na njihovo rodovitost in sposobnost zadrževanja vode. Tla, v katerih je veliko kamenja, imajo lastnosti peščenih tal, zato jim je treba redno dodajati grobe organske snovi, da bolje zadržujejo vodo. Idealna prst v vrtu je lepo drobljiva, vsebuje veliko organskih snovi in dobro prepušča vodo, tako da zgornja plast ob močnem deževju ni preveč namočena, obenem pa zagotavlja hra- nilne snovi, potrebne za zdravo rast rastlin. To naj bo naš cilj. Sicer pa že na prvi pogled zlahka ugotovimo, kateri mineral prevladuje v določeni prsti. Ko to spoznamo, uporabimo eno od priporočljivih obdelovalnih tehnik, ki nam bo pomagala, da bomo tla uporabili kar najbolje. O tem pa več prihodnjič. Cvetje Zdaj je že pravi čas, da z bližnjih grmov, na primer s forzicije, porežemo nekaj vejic za siljenje in jih postavimo v vazo. Primerne so tudi vejice drugega okrasnega grmovja in sadnega drevja, na primer češenj, pa tudi tiste, odstranjene pri zimskem ali pri zgodnjem spomladanskem rezu. Olesenele poganjke ponovno poševno odrežemo. Vodo zamenjamo vsak drugi dan. Najbolje je, če pri tem operemo tudi rezne ploskve vejic. Brsti se bodo hitreje odprli in bodo lepši, če jih bomo večkrat ovlažili z mlačno vodo. Kako ugotovimo vrsto tal: Vzamemo pest zemlje z vrta in jo podrgnemo med prsti. Ilovnata tla so lepljiva in se oblikujejo v kroglico, ki spreminja obliko, če jo stisnemo. Peščena tla so groba in zrnata, medtem ko so muljasta mivkasta tla svilnato gladka. Kamnita tla so suha, prhka in svetla, šotna pa so pravo nasprotje, črna in vlažna. (Iz knjige: Geoff Hamilton - Naravno vrtnarenje) -j-zraz zdrava hrana I se je uveljavil kot -Leden splošnih izrazov za vso tisto hrano, ki je usmerjena k zdravju prijaznejši proizvodnji hrane. Sem lahko štejemo biološko pridelano hrano, hrano, predelano na naravne načine in tiste prehrambene izdelke, ki jih prinašajo na trg razne alternativne metode prehranjevanja. Da pa se izognemo polemikam, ki so posledica različnega razumevanja zdravja in različnih prehrambenih postopkov, je treba poudariti naslednje: zares zdrava hrana vključuje kakovost pridelave in predelave, ustrezen izbor in pripravo hrane, pomemben pa je tudi odnos tistega, ki to hrano zaužije. V resnici zdravja ne moremo prodajati. Lahko pa prodajamo takšno hrano, ki nam bo s svojo vitalno energijo pripomogla k zdravju. Vsak pozitiven premik v kakovosti pridelave, predelave in priprave hrane je korak k bolj zdravi hrani. Eden takšnih pozitivnih premikov je zamenjava bele moke z integralno (graham, polnovredno) moko. Tu je praktičen prikaz takšne zamenjave -recept za sadni kruh. Sestavine: 500 g pšenične graham moke, 25 g kvasa, 10 g medu ali ječmenovega slada, 3 del vode, morska sol. V Priprava: Moko stresemo v posodo in naredimo vanjo vdolbino, dodamo zdrobljen kvas in med. Med stalnim mešanjem dolivamo slano vodo. Testo gnetemo 15 do 20 minut. Pri mesenju testa iz bele moke se običajno dodaja moka, če se nam testo prijemlje na roke. Pri tej moki pa tega ne smemo početi, saj je razmerje moke in vode eden najpomembnejših faktorjev za končno kakovost kruha. Ce bi bilo testo presuho, bi se kruh drobil in bi se hitreje izsuSil. Ce se nam testo prijemlje na roke, si jih navlažimo. Testo mora biti mehko, prožno in bolj vlažno od običajnega testa. Pustimo ga počivati pol ure (šele v tem času zares vpije vso vodo). Nato vmešamo željeno kombinacijo suhega sadja (rozine, slive, fige) in suhih jedrc (lešniki, orehi, mandlji) ter oblikujemo hlebec ali pa damo testo v model. Na toplem pustimo vzhajati 15 do 20 minut. Pečemo 25 do 30 minut na temperaturi 220 oC. Sadni kruh Q_D DAJE V SLOVENŠČINI fr SLOVENIJA 1 gra !■ Video strani Popotovanje po reki Zali, 1. oddaja, ponovitev Sestre, 6/7 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS Osmi dan, ponovitev, VPS 1210 Poročila Poslovna borza, ponovitev Morske steze, 1/5 del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev, VPS 1315 Sova, ponovitev Fina gospa, 5/6 del angleške nanizanke, VPS 1400 Odletel bom, 1/21 del ameriške nadalj., VPS 1430 Želite, milord?, 13., zadnji del angl. naniz., VPS 1600 TV Dnevnik i Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 16 crk, TV igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport Žarišče Film tedna: VojšCak iz terakote, kitajsko-hongkonški film, VPS 2030 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2220 Šport TV jutri Akcent Video strani SLOVENIJA 2 Prisluhnimo tišini, ponovitev Portret slovenskega glasbenika: Bogo Leskovic Mačke, 2/5 del angl. poljudnoznanstvene serije, ponov. Glasba, show in cirkus: Neverjetne zgodbe, 7. oddaja, ponovitev Poročila Omizje, ponovitev Beverly Hills, 90210, 2/22 del ameriške naniz., ponov. Lizbona Slovenija - umetnostni vodnik: Stiski samostan TV dnevnik 2, vreme, šport Športna sreda Sova Buntz z Beverly Hillsa, 3/13 del ameriške nanizanke Ford, 1/2 del ameriške nadaljevanke Odletel bom, 2/21 del ameriške nadaljevanke Video strani KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 72. dela Božidar Jakac: Podobe na filmskem traku, 17. del Male živali Ninja želve, 28. del ameriške risanke Risanka Dnevnoinformativni program Kult-ura, pol ure kulture Gez morilski zaliv, ameriški film Drugačen svet, 73. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM B KOPER ® RAI 1 s ; RETE 4 ® TMC Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, Euronevvs na, vmes dnevnik in vrneš od 7.00 dalje Nad.: Doppio imbro- gospodarstvo vsakih 30 min. vesti glio, 9.45 Potere Nad.: Jackie, vmes Nad.: Marilena, 9.45 Nan.: Doris Day Show (11.00) dnevnik 1 General Hospital, Nad.: Lampiao in Ma- Variete: Servizio a do- 10.35 Anche i ricchi ria Bonita, 5. del micilio, vmes (12.30) piangono, 11.00 Ines, Nan.: Autostop per il dnevnik 1 11.45 Celeste, vmes cielo-Pop corn, noc- Dnevnik in Tri minute (10.25) vesti cioline e petardi Dok.: Zevs Variete: A časa nostra TMC News - Šport Italijanska kronika TG 4 vesti EP v umetnostnem dr- Otroški variete Variete: Buon pome- sanju (posamezniki) Mladinski variete: Big! riggio Nan.: Batman Dnevnik Nad.: Sentieri, 15.00 Risanke Aktualno: Italija, na- Maria, 16.00 La storia Dok.: Prijateljska nara- vodila za uporabo di Amanda, 16.50 Feb- va - Živali otočja Gala- Variete: Ci siamo? (vo- bre d’amore pagos di Gigi Sabani) Rubrika o lepoti Šale, pepe e fantasia Vreme in dnevnik TG 4 vesti Variete; T’amo TV Film: Banana Joe (pu- Aktualno: C’ eravamo Vreme in TMC News st., It.-Nem. ’82) tanto amati Nan.: Maguy - Prija- Caffe italiano Nad.: La signora in ro- teljstvo med narodi Dnevnik 1 sa, vmes (18.55) vesti EP v umetnostnem dr- Športna sreda Kviz: La cena 6 servita sanju (dvojice, prosto) Dnevnik in vreme Nad.: Renzo in Lucia, TMC News in vremen- Danes v Parlamentu 22.30 Pantanal ska napoved Rubrika opolnoči Film: Nord e Sud, Športna oddaja: Mon- Film: Non ti daro tre- vmes (23,15) vesti docalcio gua (dram., ’87) Variete: T’amo TV (vo- di Fabio Fazio) Aktualno: CNN News Usi CANALE 5 ■ f RAI 2 Na prvi strani (%} ITALIA 7 Cuore e batticuore Variete: Maurizio Co- Otroški variete stanzo Show (pon.) Rubrika o vrtnarstvu Nan.: La časa nella Risanke Film: 11 dott: Kildare prateria Nad.: Čara a čara sotto accusa (’41) Variete: ore 12 Nanizanka Nan.: Lassie Im Dnevnik TG 5 News Line - Vesti Kratke vesti Sgarbi quotidiani Nad.: Aspettando il Variete: I fatti vostri Aktualno: Forum, domani, Il tempo della Dnevnik, gospodarst- 14.30 Agenzia matri- nostra vita vo, rubrika o motorjih, moniale, 15.00 Ti amo Deželni programi vreme parliamone Filmske novosti Razmišljanja Nan.: Licia Sette in allegria Nad.: Quando si ama, Otroški variete Nevvs Line -Vesti 14.40 Santa Barbara Kviz: OK il prezzo e Nan.: L’uomo di Kronika v živo giusto, 19.00 La ruota Atlantide Vesti in iz Parlamenta della fortuna Il sasso nella scarpa Aktualno: 11 coraggio Dnevnik TG 5 Film: Corri uomo corri di vivere, nato šport Striscia la notizia (pust., It. '68, i. Tomas Nan.: Hunter, vreme TV film: Per il bene Milian, Linda Veras) Nad.: Beautiful dei bambini (dram., News Line - Vesti Dnevnik in šport ZDA ’92, i. S .J. Parker) Colpo grosso story TV film: La ragnatela Aktualno: Spazio 5 Film: Pariš Blues 2 (dram., 2. del) Variete: Maurizio Co- (dram., ZDA ’61, i. Mixer in Pegaz stanzo Show, vmes Paul Nevvman) Nočni dnevnik (24.00) TG 5 vesti Riserva speciale RAI 3 ITALIA 1 Primorska kronika i Studio 2 mladi Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,11.30) vesti Kratke vesti iz Milana Proza: Cheri (Colette) Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Samo za šport Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo Nan.: Lassie Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero Variete: Blob Aktualno: Mi manda Lubrano Dnevnik ob 22.30 Film: un attimo di tre- gua (krim., ZDA '67) Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Varieteja: Non e la Rai, 16.00 Unomania Nan.: College Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Natale Film: Robot con amore (kom., ZDA ’87, i. B. Andersen), vmes šport Variete: Karaoke Nan.: Quelli della Spe- Film: Bikini Shop (kom., ZDA ’87, i. Michael VVright) Nan.: Quelli della pal-lottola spuntata Odprti studio £$ TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nan.: Riuscira la no-stra carovana... Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika o obrtništvu Speciale ENAIP Film: La lunga avven-tura di Sara (dram., 71, i. T. Franciosa) S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi H! Koper OtQ Hrvaška 1 Harry O., ameriška na- Dobro jutro, Hrvaška nizanka Poročila Istrska paberkovanja TV koledar Out, ponovitev 2/6 de- Zgodbe iz Monticella, la angleške nadalje- 41. del vanke Poročila Glasbeni vrtiljak Zimski šolski program TV novice Zgodbe iz ZOO: Me- Robin Hood iz vesolja, tulji ameriška risana serija Marianne, 4/13 del Ovire, 16. del angleške francoske risane serije nadaljevanke Poročila Sla po ubijanju, ame- Svet gre naprej, 40.del riški vestem Monofon Otroški program Poročila Studio 2 mladi Slika na sliko Primorska kronika Lonsome Dove 6/8 del TV dnevnik nanizanke, ponovitev Harry O., ameriška tv The Big Blue nanizanka Poročila Dragnet, ameriška tv Učimo o Hrvaški nanizanka Malavizija: Bersaglio Otroški svet, 15/26 del Sok modeme umetno- Hrvaška in ljudje sti, ameriška doku- Poročila mentarna serija Moja knjiga o džungli, TV dnevnik 2/27 del: Lov na kače Arhitektovi nasveti Santa Barbara, 299. Peklenski dnevi, itali- del janski akcijski film Risanka Dnevnik 1 Gospod zakona, angle- ški film Predaja vojašnic, dok, oddaja Avstrija 1 Dnevnik 2 L .. Poročila Zenska, ki ve vse, ponovitev ara. filma Orlovo poletje Sinha Moča, 74. del Dom za živali, serija Družina Meier Peter Pan in gusarji Dekle iz prihodnosti Otroci se pogovarjajo z znanimi osebnostmi Nas učitelj dr. Specht Cas v sliki Tovariš don Camillo, italijanska komedija Aljaska Poljub ženske pajka, brazilsko/ameriški film, igrajo: William Hurt, Sonia Braga in drugi Jason King: Mark Cai-ne.in sramežljiva princesa Poročila; TisoC mojstrovin M Hrvaška 2 TV koledar Odbojka: Pokal evropskih prvakov Dnevnik 1 Pravi plesalci, 4/15 del humoristične nanizanke Življenjske preizkušnje, 3/13 del dok. serije: Kako priti do hrane Lonsome Dove, 7/8 del nadaljevanke Glasbeni večer Horoskop DMP Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Poklicne slike: Kemične tovarne Zemlja in ljudje Alf: Strah Gaudimax, igra Cas v sliki Šport Saga o domišljavcu, 1/4 del avstrijsko/nemške serije: Škandal; igrajo: Brigitte Grothum, Dietrich Mattausch in drugi, režija: VVilfried Dotzel Cas v sliki Šport Don Grolnick Quintet Poročila; Tisoč mojstrovin @ Madžarska Gez dan Viljem Tell, francoska nadaljevanka Rezerviran čas Igra Poročila Popoldanski saldo Igra Kupil bom to žensko, 132. del Gez dan Svet denarja Za mladino Kulturni referent Večerna pravljica Delo na črno, ameriška nanizanka Dnevnik Občutljivi moški, francoski film 2. madžarska armada na Donu, dokumentarna serija TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.30 Film tedna: Vojščak iz terakote Nocoj bo na spredu izvrstno delo hongkonške kinematografije v režiji Ching Sing Tunga Režiser Ching Sing Tung je po scenariju Li Pink Waha ustva-rri zanimiv film, ki je Predvsem drugačen od večine hongkonških fil-910v' Dozdaj smo poznali predvsem akcijske fil-j*16’ v katerih so junaki -Bruce Lee, Dragon Lee, Jacki Chani - s svojimi akrobatskimi veščinami karateja in kung fuja premagovali negativce in zlikovce. Film VojšCak iz terakote so posneli v avtentičnem okolju osrednje Kitajske, kjer so odkrili velikansko grobišče »glinenih« vojščakov. Prav to grobišče pa je bilo glavni navdih za filmsko zgodbo, ki se dogaja v obdo- bju treh tisočletij in v marsičem spominja na znane filme o Indiani Jonesu in Highlanderju. Zgodba se začne pred 3 000 leti, ko se cesarjev telesni stražar Mong zaljubi v lepo dvorno damo in s tem prekrši pravila obnašanja. Oba sta obsojena na smrt, vendar dekletu uspe, da se z zvijačo polasti nesmrtnega napoja in tako njen ljubimec zaživi večno življenje kot »glineni« bojevnik v cesarskem mavzoleju. Zgodba se nadaljuje leta 1930, ko je Mong še vedno čuvaj svojega cesarja v grobnici, ki jo hočejo izropati tihotapci - vname se boj in edini preživeli je Mong. Skoraj štirideset let kasneje kitajski arheologi ponovno odkrijejo mavzolej. Monga zaposlijo kot rokodelca; med skupino turistov pa se pojavi dekle - reinkarnacija dvorne dame izpred 3 000 let. In ljubezenska zgodba se nadaljuje. fT X RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14,00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 The Philippine madrigal Singers; 22.30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno, Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00, 6.30,7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8,00 Strokovnjak svetuje; 8,30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11,00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13,00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio, Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Koncert; 19.35 Intermezzo; 20.00 Radioteka: H. Fallada; 21.30 Ars Antigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje,..; 23,55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled ti- ska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Fi- nančno svetovanje; 10.30 Primorski val 202; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Dnevnik - prenos Radia Slovenija. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15,30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 drobci; 7.15 Dober dan, otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9,35 Ugibajmo skupaj; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14,45 Zlata leta rocka; 16,00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plošče; 16,20 Prireditve; 16.35 Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.30 Dnevnik, nočni program, Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 12.00 Z zdravo hrano do zdravega duha; 12.20 Evergreeni; 12.40 Dekliški zbor Devin; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Instrumentalni solisti; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.00 Mi in glasba; 18.00 Odnos do življenja in smrti v kmečkih oporokah; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.05-22.00 Idealna podoba naših krajev (M. Pernat); Pisateljsko srečanje. SATELIT SUPER 5.30 Victory, poslovne novice, The Mix; 12.30 Finančne novice; 12.40 Media Europe; 13.30 Novice; 14.00 Inside edition; 14.30 Se-rie Noire, 16.00 The Mix; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Se-rie Noire; 20.00 The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Focus; 22,00 Novice, reportaže: 22.45 US Market WRA; 23.00 Riding The Rails (ZDA 1980); 0.40 Survival; 1.30 The Mix; 2.00 China News Europe. SKY ONE 6.00 DJ Kat Show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek; The next genera-tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20,30 Družinske vezi; 21.00 S.I.B.S.; 21.30 The Heights; 22.30 Hill Street Blues; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek: The Next Genera-tion. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 EP v umetnostnem drsanju; 11.30 Aerobika; 12.00 Evrogoli; 13.00 Eurofun; 13.25 EP v umetnostnem drsanju; 17.00 Košarka; 18,30 EP v umetnostnem drsanju; 22.00 Športne novice; 22,30 Tenis; 0.30 Športne novice SCREENSPORT 8.00 Odbojka na plaži; 9.00 Konjeništvo; 10.00 Kegljanje; 11.00 Odbojka; 12.00 RaHy Pariz-Dakar; 12.30 Ameriški nogomet; 14.30 Boks; 16.30 Rally Pariz-Dakar; 17.00 Monster Truck; 17.30 Košarka; 18,30 Kegljanje za SP; 19.30 Kickboks; 20.30 Jubilejni festival motornih koles BMW; 21,30 Rally Pariz-Dakar; 22.00 Košarka; 24.00 Rally Pariz-Dakar; 0,30 Nogomet; 1.30 Mednarodni šport. MTV 7.00 Avvake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 15.30 The Pulse With Svvatch; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 The Real VVorld; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23,45 Trije od enega; 24.00 Post Modem; 2.00 Video; 3.00 Yoi; 3.30 Nočni video, SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Eyes Of A VVitness; 13.00 Gunfight In Abilene; 15.00 Judith (vojni, ZDA 1966, i. Sofia Loren); 17.00 Mai-gret; 19,00 Eyes Of A VVitness; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 VVhite Fang; 23,00 Gremlins 2: The New Batch; 0.50 Eleven Days, Eleven Nights Part 2; 2.10 Talking VValls; 5.00 Lean On Me. MOVIE CHANNEL 6.00 A Perilous Journey; 8.00 Yabb-Dabba Doo Celebration; 10.00 The Man Inside; 11.45 Young VVinston; 14.30 Ghost In The Invisible Bikini; 16,00 Yabb-Dabba Doo Celebration; 18.00 The Summer Of The Falcon; 20.00 Columbo: Cautio, Murder Can Be A Hazardous Affair; 22.00 Love At Large; 24.00 Scenes From A Mali; 1.35 The Fan; 3.20 A Sinful Life. PRO 7 5.45 Serije: Agencija Maxwell; 6.30 Vicky, 6.50 Risanke, 8.45 Neizprosna, a prisrčna, 9.35 Agentka s srcem; 10.25 Poslednja četa (vojni. Nem.-It. 1967); 12.05 Ulice San Francisca; 13.00 Show Billa Cosbyja; 13.30 Colt za vse primere; 14.20 Enajsta žrtev (krim., ZDA 1979); 16.00 Neizprosna, a prisrčna; 16,50 Risanke; 18.35 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20,15 Perry Mason: Steklena krsta; 22.05 Jake in Mc-Cabe; 22.55 Vroče mačke (krim., VB 1966, i. Richard Johnson); 0,35 Poročila; 0.45 Ponovitve. RTL 6.00 Jutranji program; 9,00 Serije: Dr. Marcus Welby, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča; 11.00 Tvegano; 11.30 Družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14,15 Springfieldova zgodba; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19,15 Eksplozivno; 19,45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Talka (ZDA 1987, i. Carol Burnett); 22.00 TV Štern; 23.00 Gwendoline (Fr. 1983); 1.00 Nočni program, ponovitve. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.50 Ponovitve; 10.25 Zakonske fanfare (kom., Nem. 1953); 11.55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13.05 Hribovski zdravnik; 13.55 Sence strasti; 14,40 Sosedi; 15,05 Colbyjevi; 15.55 NLP; 16.55 5 krat 5; 17.05 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport: 18.45 Poročila; 19,00 Srce je adut; 19.30 Kolo sreče; 20,15 Lažna nečakinja (kom.); 21,55 Žgoče; 22,00 Schreinemakersova v živo; 23.10 24 ur; 23,40 Operacija ognjeni vihar (ZDA 1991, i. Wings Hauser); 0.35 NLP; 1.30 Pregled programa, Videotxt. PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Fi-lofax (kom., ZDA 1990); 9,45 The Doors; 12.00 Box Office America; 12.45 Šport; 12.50 Shovvbiz; 14.15 Lov na čudež (kom., Kan. 1989); 16.00 Obrekovanje (krim., ZDA 1990, i. Albert Finney); 17.30 Fan-tasy Island - otok duhov (kom.. Kan. 1989); 19.00 Showbiz; 19.25 Šport; 19.30 0137, intervjuji; 20.15 Space Killers (srh,, ZDA 1991, i, Lisa Hartman); 21.45 Night On Earth (kom., ZDA 1991, i. Gena Rovvlands); 23.55 Box Office America; 0.20 Otto (kom., Nem. 1989); 1.50 Ladies Night, 24 Sreda, 13. januarja 1993 VREME EVROPA / NA SEVERU PADAVINE, NA JUGU RAZMEROMA TOPLO IN SUHO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VČERAJ TEMPERATURE OB 13. URI n pod -20 C° -20/-10 C° -10/0C0 0/10 C° 10/20C" 20/30C°| □ jnod 30 C° O jasno poloblačno "G* oblačno f nevihta * dež sneg ™5S megla DANES 990 1000 1010 ^ 980 970 C ffo v* * ‘ A fiŽk topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SLIKA Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val se za- držuje nad srednjo Ev-, ropo. Ob zahodnih vetrovih bo nad naše kraje pritekal nekoliko hladnejši zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... 0/5 OSLO......... -3/2 STOCKHOLM... 1/6 K0BENHAVN... 3/7 MOSKVA...... 1/1 BERLIN...... 11/12 VARŠAVA..... 7/8 LONDON...... 4/N AMSTERDAM... 4/11 BRUSELJ..... 7/11 BONN........ 10/13 FRANKFURT... 12/12 PARIZ....... 12/13 DUNAJ....... 0/2 MUNCHEN..... 12/14 ZURICH...... 9/12 ŽENEVA...... 9/9 RIM.......... 5/13 MILAN....... 4/5 BEOGRAD..... -1/6 NICA........ 14/14 BARCELONA... 1/15 BUKAREŠTA... -3/3 CARIGRAD.... 4/5 MADRID...... 2/3 LIZBONA..... 8/16 ATENE........ 4/12 LARNAKA..... 3/13 TUNIS........ 5/18 ALZIR........ 2/17 MALTA....... 9/17 JERUZALEM... 2/8 KAIRO........ 7/14 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.41 in zašlo ob 16.41. Dan bo dolg 9 ur in 02 minut. Luna bo vzšla ob 23. uri 21 minut in zašla ob 10. uri 01 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 0.39 najvišje 44 cm, ob 6.50 najnižje -20 cm, ob 12.11 najvišje 19 cm, ob 18.25 najnižje -40 cm. Jutri: ob 1.23 najvišje 41 cm, ob 7.59 najniže -18 cm, ob 13.10 najvišje 8 cm, ob 19.04 najnižje -28 cm. ALPE-JADRAN / DELNO SE BO RAZJASNILO, KAR TOPLO BO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... 9/8 TRST.......... 8/- CELOVEC.... -2/4 BRNIK........ 7/7 MARIBOR...... 10/13 CELJE....... 10/10 NOVO MESTO 9/12 NOVA GORICA 4/5 MUR. SOBOTA 10/13 PORTOROŽ..... 6/11 POSTOJNA..... 6/6 IL. BISTRICA. 8/8 KOČEVJE.... 10/9 ČRNOMELJ... 10/13 SL. GRADEC... 0/8 BOVEC...... 3/4 RATEČE..... 0/7 VOGEL...... 0/0 KREDARICA.... 2/-1 VIDEM...... 3/5 GRADEC....... 1/5 MONOŠTER... 7/12 ZAGREB....... 11/14 REKA.......... 10/- DANES o SALZBURG © o GRAZ © O CELOVEC BELJAK O “O O ZCH, KRANJSKA GORA {' r GORNJI SENIK O o MURSKA SOBOTA O PORDENONE VIDELO" ^ O O KRANJ O LJUBLJANA O MARIBOR ~V VV" VARAŽDIN O O CEUE GORICA £qN. GORICA O POSTOJNA o NOVO MESTO O ZAGREB TRST O OPER O KARLOVAC o UMAG PAZIN O PUU Q O REKA V SLOVENIJI: Delno se bo razjasnilo. Ve- SOSEDNJE POKRAJINE: Delno se bo raz-ter bo prehodno ponehal. Najnižje jut- jasnilo, veter bo oslabel. Razmeroma to-ranjetemperature od Odo5 °C, najvišje plobo. dnevne pa od 6 do 1T °C. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 66 Maribor — Celje 66 Trbovlje 77 Hrastnik 45 Zagorje 83 Šoštanj 34 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 118, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 43, Sava Šentjakob: 179, Sava Radeče: 148, Sora Suha: 105, Ljubljanica Moste: 64, Savinja Laško: 115, Krka Podbočje: 83, Kolpa Radenci: 117, Soča Solkan: 188. Pf M AS J? Uk HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Zdi se, da se nekdo zelo trudi, da bi se z njim združili. Razlog se vam zdi zelo smešen. Pustite dogodkom, da se razvijajo sami od sebe. BIK 21-4/20-5 : Obveznosti kličejo, vendar ne boste odgovarjali s pretiranim navdušenjem. PuCutili se boste nezemeljsko, brez pravega stika z resničnostjo. DVOJČKA 21-5/21-6 : Drugje že mogoče cveti ljubezen, vendar ne na vašem vrtu, zato se soočate z manjšim nezadovoljstvom. Domače težave se odražajo tudi v službi. RAK 22-6/22-7 : Danes vam nic ne bo šlo od rok, pa Čeprav se ukvarjate s svojo najbolj priljubljeno dejavnostjo. VeCimo dneva boste zelo zaposleni, rezultatov pa nobenih. LEV 23-7/23-8 : Kam se je skril ves včerajšnji zagon? Z veseljem se boste odpravili v družbo, kjer boste pričakovali veliko, veC kot boste v resnici doživeli. DEVICA 24-8/22-9 : Razmišljate o denarju in občutku varnosti, pa Čeprav tudi danes ne bo posijalo sonce na vaše denarno stanje. Ne bodite tako črnogledi. TEHTNICA 23-9/22-10 : Poteza je sedaj vaša, pa čeprav se vam zdi, da nanjo še niste popolnoma pripravljeni. Prej ali slej boste morali bolj odločno nastopiti. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Današnji dan je naklonjen zasebnosti. Pregledali boste svoje uspehe in neuspehe v preteklem letu in postavili temeljne za nove izzive. STRELEC 23-11/21-12 : Po nepotrebnem boste zapravljali cas, ko se boste aktivno poskušali vključiti v družbo. Na vaše duhovičenje se ne bodo odzvali niti prijatelji. KOZOROG 22-12/20-1 : V službi bo burno, saj vam nikakor ne bo uspelo zadeti, žebljička na glavico. Zaradi vseh okoliščin ste tako zmedeni, da žebljička sploh ne vidite. VODNAR 21-1 /19-2 : Vaša vizija prihodnosti je danes zelo meglena. Skazili se bodo tudi potovalni načrti. Sporočilo iz daljnih krajev bo nejasno, zato vas zanima pravi pomen teh besed. RIBI 20-2/20-3 : Denarne zadeve, ki so povezane tudi z drugimi osebami, bodo danes v ospredju vaših razmišljanj. Zal je možnost za kakršen koli napredek pičla. CESTE / MOKRE IN SPOLZKE ZASTOJI y ZAPRTA ** CESTA Sf POPRAVILA NA CESTIŠČU <&P POLEDICA 4 SAMO Z ZIMSKO OPREMO ŠPORTNA PRIREDITEV GOSTA MEGLA B BENCINSKE ■ ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so vlažne in spolzke. Po nekaterih kotlinah se pojavlja megla. Tako na cesti Godovič — Črni vrh megla zmanjšuje vidljivost na 30 metrov. Sicer pa poteka promet tako v notranjosti kot na mejnih prehodih tekoče in brez zastojev. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope .40/40 Cimoiais Podklošter ...30/65 Zelenica .10/30 Claut 5/5 Bad Kleinkirchheim ...30/80 Golte .20/20 Piancavallo ....40/70 Pliberk/Peca ...30/50 Stari vrh .10/20 Žabnice/Ovčja vas ...25/30 Sloveniji Plajberk ...15/60 Rogla .28/28 Raibl •/■ Dobrač ...30/70 Kanin .5/110 Farni Avoltri 0/0 Nassfeld/Mokrine ..40/90 Cerkno .30/30 Farni di Sopra.... ....30/80 Spittal/Goldeck. ...15/70 Soriška planina.... .25/25 Paluzza-Timau... ....20/40 F-feiligenblut .25/140 Vogel .20/20 Paularo 0/0 Katschberg .80/120 Kobla .10/15 Pontebba ....60/80 Koralpe/Golica.. ...15/40 Mariborsko Pohorje...25/40 Pradibosco ..,.50/90 Kotschach/Mauthen, ,.,.30/70 Kranjska gora .20/20 Prato Carnico... -/- Mallnitz .30/150 Pokljuka .20/20 Zoncolan ....20/60 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice •/• Sauris ....30/45 Arlberg .45/155 Polževo .30/30 Sella Chianzutan ...20/40 Seefeld ...20/40 Jezersko .20/20 Nevejsko sedlo.. ....20/40 Kitzbuhel ...10/60 Ulovka .15/15 Višarje ....35/60 Obertauern 110/210 Straža pri Bledu.... .30/30 VENETO Zeli am See ...15/80 Črni vrh ..20/20 Sappada .40/100 Schladming/Plana ...15/80 V VEDNOST Kaj vpliva na velikost plimovanja Plimovanje ali bibavica je periodično naraščanje in upadanje morske gladine. Povzroča ga vpliv gravitacije Sonca in Lune na Zemljo. Privlačnost Lune je zaradi njene bližine moCnejSa od Sonca, zato Luna določa ritem gibanja vode. Plima je doba dviganja gladine morja od najnižjega do najvisjega stanja, oseka pa nasprotno, upadanje od najvisjega do najnižjega. Kadar je Luna v prvem ali zadnjem krajcu, je z Zemljo in Soncem v pravem kotu, zato gravitacijske sile delujejo druga proti drugi in slabijo. Razlika med plimo in oseko je tedaj razmeroma majhna. Ob SCipu in mlaju pa so Sonce, Luna in Zemlja v ravni Črti in takrat je bibavica najve-Cja. Amplituda - razlika med plimo in oseko morske gladine je specifična in zelo različna od obale do obale. V svetovnih morjih amplitude nihajo od 10 cm do 18 m, kar je najveCja višinska razlika med plimo in oseko, izmerjena v zalivu Fundy ob Novi Škotski. V Tržaškem zalivu znaša povprečno 98 cm, na juž- nem Jadranu pa samo 25 cm. Na velikost plimovanja vplivajo tudi geografski fizični pogoji na obalah svetovnih morij (globina morja, nagib dna, oblika in položaj zalivov] ter meteorološki pojavi (nagli padec zračnega pritiska, moCan veter). Glede na casovm potek dveh plim in osek so morske mene lahko poldnevne, dnevne ali kombinirane. Poldnevne imajo med luninim dnevom (24 ur in 50 minut) 2 plimi in 2 oseki, dnevne imajo 1 plimo in 1 oseko, amplitude pa so znatno manjše. Kombinirane imajo 2 plimi in 2 oseki s posebnostjo v menjavanju in trajanju plime in oseke (Jadransko morje). Z nastopom plime in oseke se pojavljajo tudi vodoravni tokovi po vsej površini oceanov, najmočnejše pa na plitvinah, morskih ožinah in ustjih rek. V morskih ožinah lahko tokovi plime in oseke dosežejo hitrost od 10 do 12 NM/h in se na ugodnih mestih izkoristijo kot vir energije.