mmMi 9 Največ i i slovenski dnevnik v Združenih državah \ Vega *a vse leto • . . $6 00 | S Za pol teta.....$3 00 3 Za New York celo Mo - $*\00 J Za inozemstvo celo leto $7.00 : a r, List slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian DaOj td the United States. Issued every daj except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers*. 1ELEF0N: C0RTLANDT 2876 NO. 53. — ŠTEV. 53 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Ofxice at. New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, IS79. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 5, 1E2G. — PETEK, 5. MARCA 1S26. ~~~~ F55 _TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV NEMČIJA NAJ GLASUJE GLEDE POLJSKE Liga bo dovolila Nemčiji glasovati glede sedeža za Poljsko.— Kompromis določa nadaljno se jo sveta takoj potem, ko bc Nemčija postala članica. Chamberlain bo izrazil svoje nazore. OCE POKOJNEGA PREDSED. HARDINGA HB ŽENEVA, Švica, 4. marca. — Kompromis, katerega bodo ponudili nemškemu zunanjemu ministru Stresemannu, ko bo dospel semkaj v nedeljo, bo obstajal iz načrta, potom katerega bo vodstvo priporočilo vstop Nemčije v Ligo. Nato se bo vršila druga seja, ko bo vodstvo priporočilo določitve se enega, a ne stalnega sedeža. Načrt vključuje seveda, da bo predlagana Polj-:ka kot nova članica obenem z določbo, naj se določi poseben komitej, ki naj bi študiral tekom poletja reorganizacijo Lige ter podal jeseni svoje poročilo. Definitivno so ugotovili, da se ne bo podelilo nikakih stalnih sedežev v sedanjem zasedanju in da bo dobila Poljska začasni sedež le da se prepreči kabinetno krizo. 1 ako Pariz kot Varšava sta prepričana^ da bo nemški državni zbor, ki je odločno proti vsakemu povečanju brez dovoljenja Nemčije, sprejel ta načrt. Poročila iz Stockholma pravijo, da omejuje Švedska svojo opozicijo na podeljevanje dodatnih stalnih sedežev v sedanjem času, da pa ne bo na-i.protovala nestalnemu sedežu za Poljsko, pod pogojem, da bo dr. Stresemann privolil v načrt. LONDON, Anglija, 4. marca. — Danes zvečer se bo vršila v parlamentu debata glede stališča, katero naj zavzame angleška delegacija v Ženevi z ozirom na predlog, da naj se sprejme v Ligo narodov poleg Nemčije tudi Poljsko, Špansko in Brazilijo. 1 o je postalo znano včeraj zvečer, ko je odvrnil ministr. predsednik Baldwin na vprašanje Ramsay MacDonalda, voditelja delavske opozicije, da bo * tavd predlog za odgodenje do danes zvečer v namenu, da se dovoli zunanjemu ministru Chamber-lainu podati ugotovilo glede ženevskega sestanka. Spor, ki se je razvil v kabinetu tekom prejšnjega tedna je bil premosten na včerajšnjem sestanku kabineta. Sedaj se splošno domneva, da bo zunanji minister priznal, da je v tej deželi mogočna opozicija, da bi se pripustilo v svet še kak drugi narod raz-ven Nemčije. BRUSELJ, Belgija, 4. marca. — Emile Vander-ve!de, minister za zunanje zadeve je v belgijsL i poslanski zbornici opisal nevarnosti povečanja sveta Lige narodov. Boji se, da bi povečanje števila sedežev do vedlo do zmanjšanja vpliva zbornice, kajti vsi važni člani zbornice bi bili tudi člani sveta. Celo oni narodi, ki bi imeli sedeže, bi izgubili na vplivu ker bi bile razprave težavne in nadležne. To bi do-vedlo, oficijeino ali drugače, do stvorjenja komiteja, sestavljenega iz omejenega števila članov, ki bi tvorili resnično odločujoče zastopstvo. — O teh točkah mora razmišljati belgijska vlada, — je rekel minister Vandervelde. Dr. George T. Ilardln^ oče pokojnega predsednika, je dospel na Daytona Beach \ F.oriili, kjer bo <> r u I do ]K>zne sporni I ud i. Leva rrjega j«» njegova žena. Najnovejši suhaški kraval v kongresu. Suhači so bili strašno o-gorčeni vspričo ob dol-žitve, da vodijo "dvojno živi jen je". — Tink-ham in Upshaw sta se začela prepiraj, ko je prvi označil suhače kot sleparje. Delavski voditelj mora v ječo. EVANSVILLE. Ind., 4. marca Tyler lyawton, okrajni preised-rilc r*»t)J Mbe Workers v In-diani, je bil ob->ojca včeraj na 60 dni zafjora ter *200 globe, "ker je p-ijrovarjaJ prrroo»?arjera Green Mound rorva, naj ustavijo dek> v rovu. Rov obratuje pod vodstvom sodnega upravitelja. Delavci v majni. ki je pod sod nijskini nadzorstvom, ne smejo stavkati. Prodajalec strupenega žganja obtožen uboja. 49-lctni Sanon jZobol. ki je imel maJo po tilno v Bronxu. je pod $10.^00 jamšeine ter se bo moral rapovarja.ti d«ne 5. marca zastrati uboja. V soboto je prodal Thomasu Moore gralono žganja. Ko je Moore irpil par kozarčkov te pijače, je pc lel mrtev na tla. Njegrov prijatelj «e (nahaja v kritičnem .stanju v bo!niir_.iei. WASiliXGTOX. 1). C\. 4. marca. — Trditev kongresnrka George Tinkhama i s. liostona, da mora vsakdo, 'ki lioče biti kristijan in obenem pi ohfbicijontet, voditi dvojno življenje, je do vedi a do o tre izmenjave besed med njim in kongresnikoni I'ljvsbawom iz Georgije. Kongresiiik Tihkham je imel no uro easa za svoj govor, v ka-terean je rekel, da mte.-t? iz krogov vernikov. Nadalje je r cikel: — V-akdo, ki skuša biti kristijan in iprolubieijoni.st, mora voditi dvojno življenje. Priporočam> ta f tav«ik gospodoma iz Georgije. in Ti'xasa. Zaključil je svoj govor z i cja-vo: — Resnica, potlačena na tla. e ho zopet dvignila. Kongre wiik ihaw je F&očil nato kvi'.k:i tor rekel: — Ugotovilo oneg-a katoliškega prelata, da je običajna praksa pi-ohibici joni-tov napačno pred tavljati dej-•tva, je nesramna la>s. Sulva^ki kongresntk Fred Brit ten iz lllrnisa je stavljal kfvigrec. : kii I'p-hawu vprašanja v po-si, da npravi iz njega ime kardinal«!, a to se mil ni pos.reč.:lr» Poslan ka zbornica se je kmalu n»?o odgcidila. Prazna upanja ruskega princa. Aleksander, nečak zadnjega carja, je prišel v New York ter hoče u-stanoviti na Long Islan-du kolonijo ruskih emigrantov. — Pravi, da ne bodo sovjeti dclgo trajali. Francozi poročajo o uspehih. Angleška mornarica. Policist umorjen. PolicL-t JoJin McG-uire je umrl LONDOX, Anglija, 3. marca.— dacies »zjutraj v HoseveU bolnici. I minister Briedgeman Včeraj zve-čer ,so ga našli neza-je izjav H danes v planski zbor- vestnega, s par streli v telesu, na ni i. da Število angleikth nxxnar- 62. ce-ti m Columbus Ave. Ni bo rananjdatno, j zr Fra.acos.kini pamikom ''France" prrnc Aleksander Romanovski drugi anCtik carja Nikolaja. Ta ruska kolonija bo znana ko' N't u- Petrograd ter je pričakovati. da bo privabila prejšnje vojvode i:i iMTinjše plemiče, ki so re-nli vsaj toliko svojega prejšnje 2a bogastva, da si la.hko privoše' > bivališče na Lon.g I.-landu. Princ Aleksander je retkel. ds 'ii obljiifoil podpirati poti jet ja. deja mu je talro ugajala, da j.-nriiel prvič na obisk v Združeno države. Princ je odločno zavrnil mož no.st, da bi postala, ta kolonija po 'itično t rediišče. kjer bi kovali na •rte ZiX strmoglavi jen je sovjetske Rusije. — Sovjeti ne morejo trajati, a njih padec bo prišel od znotraj in ne potoni nai. — je rekel. — Pri-•akujrmo povratek tamešnjegr mperijaliznia, ker so ljudje neza lovoljni ^ sedanjo vlado, a nikdo *ie more reči. če bo to jurtri ali v lesietih letih. {Za revolucijo je tre-'-a denarja, a emigranti nimajo denarja. Po vi bila monarhija zojiet u^ta-novljena, bi bil najbrž pozvan na ">rer.tou veliki knez Ciril. Princ Alek-ander je prišel sem * svojo ženo ter se nastanil v Ritz-Carltonu, Roparski umor brata in sestre. Premožna posestnika, brat in sestra, sta bila u-morjena v Steuben-ville, O. — Očividno je bil rop motiv zločina. STSi IJF.NVILLE, O.. 4. marca Pet in i»«-td«'.vi itn stara Miss Nettie Herrcn m njen dva in šestdeset let vi ari brat Robert, prt. možna pose: itn tka. so našli včeraj ubita. Mleka«, k« ni dobil nouene-ga odgovora na svoje trkanje, je razkril zločin, hiša je bila teme-Ijitc zaklenjena. ATi-- ll- r.rn so našli z vrvjo krog vratu. \:scčo « kljuke na -tropu. Krvava ovsena zrna so •lovedla do razkritja brata. Ta je b.I .i! it v. žeUNzniin drogom ter je ležal v ske lnju, nekako dvesrto ko-•fckov od hLše. Železni drog je bil .-krit pod iii.'..;h:iiiii knjvom sena Iliša je nudila sliko nereda. O-blast i domnevajo, da je bil rop motiv zločina in da je morilec .pobegnil z izdatno «voto denarja, ker sta imela lle-rron vedno večjo svoto denarja v hiši. Prebivalci Jefferson okraja so takoj pričeli iskati domnevanega morilca, ker so nekateri sosedje odločno izjavili. . r., 4. mar- ca- — Državni '/ijnik Kellogg jc da.ne.-fHllc!onil pro") i jo senatnega komiteja yi zunanje zadeve, naj razloge, zakaj ni bila pri-ou^čena grofica Karolyi v ^Iru-žene države. Ta tinčaj trr tudi slučaj grofi-ee. Cat8»cart je predlužil senator Jc/hryscm iz Californije, a Kellogg ^lOSKVA. Rudija, 4. marca. — Tukajšnji lisiti cenijo vojaško silo maršala Cang Tso Lina, kojega dela vcioit v Mandžuriji so zasledovali 1ukaj iZ .ve-lik m zanima-ujein, na ^kupno 300.000 mož, ki rt oje dirtikt.no poti njegovim poveljstvom. Na razi>olago ima bate 630 strojnih pušk, 570 topov in T."> aeroplanov. Co pridenomo k temni Se čete generalov, ki so zvezani^njim, dobimo silo 420.000 mož. Armada Čanga je dobro opremljena ter n?a ba je velika vojaška skladišča v Mandžuriji. LONDON. Anglija. 4. marca. — Soglasno s iporočilom na tukajšnji Daily Mail se je vnel med če-raroi Cang T.co Lina in generala Penjra. voditelja narodne ljudske armade boj na življenje in 2G PviMd and Published bf HL9VSNIC PUBLISHING GOKPAKX (A Cerperatim%) _, yrwilMf__Lotil* BaTvdik, IfWWf •f bonneae of th« corporation and addresses of abovs officers: n Portland* 81., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "0 LAB NARODA" .. _"VoUe ef t)U PeopU"_ Itemed fwry Day Except Sundays and Holiday*. Ce ste se naveličali navadnih P« eeU Uta velja Uet ea Ameriko fm Kanade________$6.00 W pol Uta____$3.00 F« četrt Uta_____$1.30 Za New York ea Za pel Uta___ Za nioeemstva »a Za pol Uta Uta uu _ $7.00 _$3J30 _ $17.00 __$3S0 '/Ti tm Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "OUe Naroda" izhaja vsaki dan izvzemH nedelj im praen4kow. popisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčujej-;. Denar naj se fcltCOroli pofcljsti po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-jyr, prosimo, da ss nam tadi prejšnje bivsliičs nasnani. da hitrsje najdemo naslovnika. U0LA8 NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. MUSSOLINI V STISKAH V.iji znamenja kažejo, da ni polcv.aj za Brnita Muasolinija v sedanjem trenutku posebno ugoden. Eden njegovih najbolj /.aupnih sozločincev, njegov prejšnji privatni tajnik Ko .-m. je pobegnil i/ Italije v Francijo, da bo tam kot pravi, razkrinkal Mu-akem -Jm-aju obiioižil svoje pomagače duševni ga zafr.no-\i»nja zločina t«-r i:>ilil v številnih slučajih njih osebno. ali celo njili usmrčenje. -- Pogosto, — j«* uk<4 — j., odsitranil današnji diktator ludije neprijetne sekrivee, katerih >e je bal. Pogosto pa se je tudi na ta način o.svetil nad onimi, ki niso v vsaki malenkosti in i>odro>l»-nosti soglašaj i z njim ali katere je smatral za predolbre in preveč razborte, da bi mu mogli breapogoji.o >.]i. je najbolj hinavski lopov in obenem tudi najbolj krvoločni niorilee. kar jili poznata modemi sveail\ News v Londonu piše plwie tega: — V Rimu je urad za mednarodne odnošage s štabom sto in petdesetih »delav-.ev. kal.-rili pa ni v preračunu italijanskega zunanjega urada. Na čelu tega štaba »toji nrčak kardinala Gasparri-ja. Ta se jc podal h«1a 192.'$ i-a Madžarsko, da stopi v stik s "Prebuja-j.M-o se M.n Izarsko' *. Skušili ><> p rid orbiti grofa Aptponyi-ja za kandidaturo Albr< lita Ilabsburžana in -Ni«-«'!- z migljajem, da je Mussolini zadovoljen s tem kan.li latom. Izdelali so načrt, da strmoglavijo republiko v A\*striji ter »ta vi jo na njeno Mesto fafetovAi re-;..m pol madžarskim in italijanskim vodstvom. Neki zastopnik Poincareja j» udel«-žii te konference v Budimpešti ter se zavzel za skupno postopanje / Bavarsko, a ob istem času naj bi proglasili n-e-odvKiioKt Bavaisll e ml nemške države. Dejstvo, da je imel madžar-fki fasistovs-ki voditelj 1 Iain obenem z Albrehtom Habsburškim še par tedov pred razkritjem zarote za j>ojiarejanj^ frankov v Rima dnevna posvetovanja z Mnssoiinijeai. meče novo luč na to zadevo. Tekom teh pogovorov m* je razpravljalo o možnosti italijaaskih pre-tenj na naslov tehobrvaške in Jugoslavije, ee bi se skušali ti dve državi vmešavati v zadevo. V*Ied razkritja ponarejanja fnuvkov se je ta načrt zaenkrat izjalovd iri iz tega razloga j« tudi pričel morilni diktator Italije pi-»kat.i na mirovno piš»-a.lko tn sicer v smeri proti JiBgcšIaviji. Prija-teljMvo med Italijo m Jugoslavijo je imenonral "največji in najbolj v.tžni dogodek "a (>ba narovij.- ter postavil na me-'to te«ra politiko zveze m prijateljstva s prejšnjo Sebijo. Vse kaže, da ne počiva MiK-olini intimo, vsaj v sedanjem časni r.e. Bo*Io<"a razkritja R/j-sij;i. ki >o seveda le potrdilo tega, kar je •bilo /i davno znano svetu, bodo njegovo moč tako izpodkopaia, da more biti njegov padec le še vpraeaije najkrajšega časa. PREISKUŠNJA nagnjenosti, bodisi napram prijatelju ali napram predmetu, je odvisna od tega, koliko blizu vam je ozirema koliko časa traja znanstvo. Ponarejeni demant se sveti le nekaj časa, pravi demant se pa vedno blesketa. Seznanite se s Ko se vprvič dotaknete z ustnicami Hclmar, se vam oodo takoj priljubile in dolgotrajna družabnost bo zavedno zapečatila vaše Prijateljstvo. Kajti Heimar je cigareta resničnega značaja, in tak značaj se nikdar ne vkloni kakemu višjemu. MAR Kraljico izrednih cigaret Iz Jugoslavije. Roparski umor v Beogradu. V beograjskem predmestju Ja-tan Mali je bil pred kratkim rz-vršeu grozen roparski umor. Sedemletno starko Maro Šurkalj so Peter Zgaga kaj je strašno, kaj je žalostni in kaj je grozno? O tem so že dosti razpravljali našlo zadavljeno v njenem Štano ! UUuh temu ma*Vl I>oj,no' vanju. Starka je imela, kakor pri-i MatanC'MO llolo^iti' kcr > ***** povedujejo njeni sosedi, več ti- Proz,l° 'kar je pretresla tal denar je izginil in <;a je ropar j ^»o\na brezdvomino odnesel. Policija, je zločincu na sledu. Searstlale, N. N., 4. marca. — bolnišnici v White Plains je umi Ia včeraj Juliana Stemanler, slus kinja pri George B. Cliff tonu 1'inrla je v-led opeklin. Ko je ku hala se ji je vnela obleka. Neka Ponesrečena tatvina državnega denarja. V Sitipu v Maeedoniji so po na- . kij ličju odkrili veliko tatvino dr-i"Hsa " ?asila' Uat° pa %bezal žavne^a denarja. Komandam 23.|,,a Ce i • - . i , , . zavestno vo odvedli v bolnišnici /.i! vojaka, kt je ne.se 1 dve polni' čl..« vv i * .. • • 1 kjer je par ur kasneje umrla ^ reei. Sluteč, da gre za tatvino, je 1 ' vojaka u-ita.vil. V resnici sta bili I Pc*°Jlla (losJ>ela riwrja 1Z v Združen po 50 par. Vojak je priznal da mu i ržave' Bi,a j,e simta 0(1 (le*vetei?: je vreči izročil podnarednik Sto-« h'Ul :mpre'h kf> sta ji mnrla ^ i,- ••. , - t i in mati. V Ameriki ni imela nobe jiekov. Ki jih j<' vzel iz uradnih j prostorov. V v-reeah je bilo nov- IUe?a 1,1 ^benega prt eanie za približno 100.000 dinar- I jut"ij\ V ni hila nit jev. Osumljenci so bili aretirani. Socijalni škandal v Sarajevu. V Sarajevu je bil policiji te dni prijavljen -lueaj, ki drastično o->vetljuje ne-oeij.ihio pofrtopanje ""»"katerih -hižbodajal-cev. ki izže-:?iajo -voje nameščence. Tako je mesec dni. Zadnjič sem slišal enega v Do\v tovnu. ko je razpravljal o svOiji dr.V-vuih in srčnih zadevah. Takole je tožil; — 0. ti ne ve.> kako strašno rad sem imel svoj seihwijo ženo. dokler >e nisv vzela. Tako rad sem jo imel. d i,,.«!.;,,;, v 0 .. .. ... bi ji bil najrajši požrl. Sedaj, n luzkmja Z. 1». prijavila polici ji 1 . . „„ i - i . , 'sedaj, sedaj je pa vse drugače. -\ojega gospodarja, kateremu s>ln-' .. , ' 1 - No. kako je pa sedaj? — ga vprašali, daj sem požrl. so v Amerik e im J» LQ»UUI< Dopisi. VELIKONOČNA NAKAZILA. Bliža xr Velika Noe, z njo poletje, s poletjem pa posli, ki zahtevajo požrtvovalnost in stroške. Razveselite svojce v domovini za Veliko Noč in jim obenem pomagajte* Najlažfk Vam je to mogoče z denarnim nakazilom. V zavesti, da se Vas bodo spo-minjali domači s hvaležnostjo, bodo ti prazniki tudi za Vas, ki ste daleč od njih, veselejši. Naše cene so zmerne, naše poslovanje hitro in točno in v vsakem oziru zanesljivo. DENARNA NAKAZILA V DINARJIH, DOLARJIH, IN LIRAH. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York, N. Y. naročajte se na "Glas Naroda", največji dnevnik v Združenih državah. Cicero, HI. , Le malo kdaj je kak dopis iz , našega novega mesta Cicero. Tu-kaj se naši Slovenci kaj radi naseljujejo, vsled česar se naše novo mesto bolj obljudil je. Jaz sem tukaj nastanjen z družino že 15 let. V tem času je narastlo število ljudi za G2 odstotkov. Chica-sa ni nam več ljuba. Preveč je (umazana in zakajena. Tukaj v j Cieero je pa čist zrak. lepe ulice I ter nove palače- Pa kaj palaee! i Še lepše je ono. kar se v njih nahaja, namreč polni sodčki dobrega vinčka. Dobri easi so vsak dan. Veselice in druge zabave zaporedoma vsako soboto ali nedeljo. Vse se rado obrača in vrti o-koli rdečih kozarčkov. Ko sem u-videl ,da je vse veselo, sem tudi jaz povabil vse moje sobrate in prijatelje dne 13. februarja t. 1. k moji 35-letniei zakonskega jar-mal Vse je bilo veselo. Še jaz in moja soproga sva se morala paT-krat sukati, dasiravno so noge že bolj težko. Gotovo bo ta sestanek (-iam vsem v spominu. Kako -bi ne . bil, ker jih je jako malo. da bi dočakali v zakonu 35 let. Veže me dolžnost, da se vsem navzočim prisrčno "zahvalim. Posetbao moram pohval iri našo kuharico Mrs. Adam in žene mojih sinov, ki so nam pripravile polno mizo različnih jedil. Hvala v mojem in ženinem imenu. Želim, da bi se zopert pri kaki dmi-reko>ristno idejo. /Slovenski na-odni dom v Chicago je neobhodno potreben, če si pomislimo na * j" te vilo Slovencev, pa nič nimamo. Slišijo se glasovi: Oh, saj imaimo , t.ri slovenske dvorane. S. N. P. J. i ima eno. far a sv. Štefana drugo, j "na .je pa na Racine in 18. cesti. ! Vprašanje nastane, kdo lastuje te ;dvorane. Odgovor je tukaj: Dvorano S. N. P. J. laKfcuje članstvo omenjene Jednote, pa ne mi < h:caški Slove nei. Dvorano sv. Štefana na 22nd in Lincoln lasttuje chicaška nadško-fija, ne pa mi Slovenci. Dvorano na Racine in 18. cesti lastuje samo ena oseba. Torej to so tri dvorane, ki niso j last ehicaških Slovencev, temveč i lastuje jo jih oni, kateri imajo do-jbieek od njih. Vprašanje nasrtane. ; koliko pa mi imamo? Nič! J Zaradi toga so se zastopniki {društev sipora^zumeli in sklicali shod v koirist slovenskega narod-jne^ra doma, da se rojakom poja.«i-ni ipotreba slov. narod, doana. Vsi tisti, kateri ste za ali zoper te prekoiristne ideje, pridite OjnenJe-)ii dan in izrazite siv oje mnenje. Zvetta ima že precej lej>o svoto v ta namen. Zas-topniki in drugi so-tiudniki so tudi vpisali lepe svo-te. Ako se stvar uresniči, .sivota že doizdaj znaša nad deset tisoč dolarjev. Toraj. cenjeni rojaki, pridite na ta -hod. Ne poslušajte tistih, ki pravijo, da iz te stvari ne bo nič. Seveda ne bo nič. ako boste imeli le tisto staro navado: Bom dal, kadar bom videl, da bo kaj. Žrtvuj, bodi 'zaščitnik pokaži, da •e ne u-strašnš in da se izanimaš za svojo lastno korist. Toraj pridite vsi na *hod. Po hodu bo seja za-.to.pnikov. pri kateri boste lahko navzoči. Nasvidenje 11. marca ob 8- uri n večer v narodni dvorani št v. 3 Kaeine in 18. ces^ta. Clan org. slov. društev. Za pogorelce v Kalu j oočina Grahovo, je določila vlada 14000 lir. ki se p°nmlele med najbolj prizadete. Za žžvinozdravnika v Kanalu je imenovan dr.'Anton Ravnik. POTREBUJEM KUHARICO za v gozdarsko kampo, ali dekle za pomagati v kuhinji. Če katero veseli, naj piše za pojasnila. Prank Muletz, Caiqp 62, Box 4, Camden on Gaoley, W. Va. (3x 5.6.8) »..R. " * »»'ill ..... POTREBUPEM VEČ MOŽ za delati drva, dober gfocd, stalno delo; plača $2.00 od klaftre. Joe Renko, R. D. 1, Roulette, Penna. ž. že več let in ki ji ni dajal več ,' ____"I\* -t "11 1 111 IIXUI. nego Din. 1.2-> place na meseo. j ... t,, i- , . — Sedaj mi ie pa žal. ker ie n I udi toga naravnost smernega* , J 1 J '.neska ji ni dal na roko, temveč je denar pošiljal njenemu varu-iu. Na policijo sta bila pozvana dnžkinja in njen gospadar in po--v a zala se je i^tina slnžkinine pri-tožbe. Njen gospodar je svečano »ritr.dil. da ima res Din. 1.25 me-c-eue plače in to ^ tako mogočnim sria-om. kakor bi šlo za cekine. Po-ici.jski uradnik j-i bil naravno con-terniran in tega ni mogel ver-j •eti. Too;ro lil iz n jenim varuhom in račun je jrotov". Ločitve zakonov na dnevnem redu. Kaj je vzrok ločitev? Nekatei pravijo, da to. nekateri da ono. Toda kaj je vzrok? J.'.z bi rekel, da .je vzrok ločitv t<>. ker ^t.n moški in ženska »noro čena. l'a š<» «m;o o ločitvi. Ki-h vih. mlada žena je ifnot ! >amctne»a moža. [ Naenkrat so je po mestu razno vv i • _ - 1 lo, da se je ločil od .nje. /a\\ sf. o zna kombinirana in ima to prednost, menje. če srečajo črnega mačka da se more letalo dvigniti navpič- Dmori mislijo, da bo-t. če bi ji imel. -jradske ča'sopisne agenture 'Beo Tradia'' in bivši urednik '"Bel-grader Zeiiuncr". Te dni sta izvr- V Pasaicu je polieija metala *'trajkarje bombe ter jj|i j>olival z vodo. Strajkarji so se namreč strašn .-t, , , - pregrešili, ida dva policijska agenta liisTio, . . ... . , . i Kaksen je ta njihov srreli? Za svoje težko delo zahtevaj toliko plače, da bodo lahko žive] kot ljudje. oreiskaivo v prostorih omenjene i 'aisopisne agenture. Nato je policija izvršila še hišno preiskavo pri dr. Krstanoviču. Na njegovem • stanovanju so našli neke važne j •'ckumente m knjicre. na podlagi! katerih je bil pridržan v zaporu, i Zatn.mje.jo. da bo prati dr. Krsta- .. ... . , , * , t , , i -Nemcija noče poleg sebe Spa noviou uvedeno ka-zensko j>osto-1 . _ _1 S.. _ 1 V Ženevi se vrši veliko prerokuje, kdo naj postane član LiJ narodov in kdo ne. panje na temeljn zakona o zašči- ti države. >ke. Poljske in Bratzilije, Franco-in Angleži pa nočejo Nemčije sj me. Kaj je namen Lige? Ustanoviti sporazum med narS Kokoš, ki nese pol kilogTama tež-1 ka jajca. V okolici Novega Sada je te da. preprečiti vojne ter ustvari; dni kokoš neke kmetice znesla medsebojno 'bratstvo. >-ko.raj pol kilograma teako jajce. I Ako poušča-vo'\ Nekateri so sploh dvomili o možnosti rednega potovanja prciko fe ptiNcave. Poročnik Pike, ki je načcloval ekxpediciji po tej pokrajini od leta 1805 do 1807, je bil mnenja, rek Mississippi in Missouri in prepuvrtiti prerije, ki ■niso za obdelovanje, preseljujočim ^e in neciviliziranim Indijancem. Ali kaj se je zgodilo? Kansas in Nebraska, ki ležita sredi med severnim in južnim robom tedanje za sejanje, •žetje, mlatenje in oranje i«o stopili na mesto človeškega truda. — Prerijski psi in krti so bili iztre.b-tjenu, in kobilice, nadloga prerij, •so bile zastirupjlene na debelo. Velka ameriška planjava ni še popolnoma razvita. Farrell. pred-[ sodnik poljedelske visoke šole v Karua^ City tndi, da je'ista v stanju prehranjevati mnogo milijonov dodatnega prebivalstva, kakor hitro iznajde znanstvo nove rastline, nova dejstva, boljše stiro-je in boljši naein za rajopeeavanjc. NA CAST NEZNANEMU VOJAKU HfK«Y MILLCX KUK D. C. Pred kratkim je vojaštvo druge diviz. obiskalo grof neznanega vo jaka na Arlington pokopališču v Washingtonu. Col. Hanford McNide.r pomožni vojni tajnik, je položil na grob krasen venec. breskev. Približno 5000 dreves je bilo oškropljenih v eni uri in uspeh je bil .isti glede učin\a proti žuželkam kot s škropilnimi stroji na površini. V Floridi so z dobrim uspehom vporafoili aeroplane v borbi proti komarjem malarije. V Sierra na- Reorganizacija sovjetske trgovine. Sovjetska Rusija jc imela do-jljettju. Za inozemstvo pomeni iz-slcj dva urada za trgovino, in si- boljšanje stikov z Rusijo. Mouopol cer enega iza notranjo (Oostorg), drugega pa za zunanjo (Vne-storg). Praksa je pokazala, da sta »arnost za gozdna drevesa. TROJNI UMOR UM0B0L-NEGA MLEČNI KRUH. Mick o in pšenica skupaj tvorita jedilo i»l>oriie hranilne vrednosti, bodisi da sta bila pomešana pred fpeče-njetn ali potem. Mleko zalaga s hranilnimi snovmi, ki jih plenica nima, in narobe. Mleko na primer, je jako bogato na apnencu. dočim ga pšenica vsebuje le malo. Apnenec je mineral, ki ga telo neprestano potrebuje za izgradnjo in jKupravo kosti in zob. Žalibog da je običajna ameriška hrana dostikrat precej siromašna na apnencu. Mlečwi kruh je zato eno izmed sredstev, da se telo zalaga z bolj obilno količino tega preipotrebnega hranilnega materi-jala. Kruh. pripravljen z mlekom, ima 4udj boljši okus in se ne postara tako hitro, kot kadar se rabi le voda 'prf umešenjiu testa. — Kruh. ki se prodaja kot 'Milk bread' s strani pekarn, mora po predpisih poljedelskega de pa rt -menta vsebovati vsaj toliko mleka da odgovarja tretjini tekočine, ki se jo rabi pri umešenju testa. Kdor vpeče kruh doma in nima na razpolago svežega mleka, lahko rabi kshlaplijeno ali evaporira.no ali suho mleko z dobrim uspehom. NASVET GOSPODINJAM GLE DE KUPOVANJA PERILA. \ Kadar gospodinja kupuje blago po vatlu na tako« van i h 'white sales', ravna jaiko pametno, ako preizkuša kvaliteto blaga. Izvij konec iz tikanine, razpredi in raz-eefraj ga. Pa-zi. če «o ti ko-vi vlakna približno Lste ali jako različne dolžine. Blago z najdaljšimi vlakni enake dolgosti je najbolj trpežno. Konci kratkih vlaken se ne sp rede jo dobro in blago se kosmati in razcefra, čim se odpre plast kleja, ki so jo naložili v tovarni. Talko blago se tudi lažje maže. Pazi nadalje, da li so vlakna ravna in ena^ velika. Neenaka vlatkna povzročajo vozle, ki imajo j»osledico, da se blago hitreje obrablja na teh točkah. Da sodiš o trdnosti tkanine. steguj blago v ravni in preki smeri predenca, poprej v eni smeri, in potem v drugi. Razpraskaj blago z nohtom. Pazi. če se vlakno izlahka zmakne z mesta. Čim tesnejša je tkanina, tem 'bolj trpežno je blago, »ko so drugače vsi drugi pogoji enaki. Ako je tkanina jako redka, se bo blago skrčilo po ipranju. Hitro odrgni rob blaga med prsti, da se prepričaš, da -li je r njem mnogo škroba ali drugega kleja. Najboljše je še. ako vzameš domov vzorec in ga opereš. Zapomni si. da je merce-rizacija način obdelovanja, vsled katerega zadobiva bombaževi na večji sijaj in boljšo trpežnost. — Resn tčno mercerizirano blago se torej ne spremeni po pranju. rodni šumi pa so s pomočjo foto- , , , - , . . . , . 1 J dva urada, ki nad seboj tekmuje- grafije iz aeroplanov takoj odikri-L . i - -r. * • i •• .. , * I ta cLsto odveč. Enotni konusarijat li drevesa, v katerih se je raizpa- , ,, , - - , . . 1 laliko z večjim uspehom organizi- sel neki hrosc, ki tvori veliko ne-1 • , , . . ' ra in vodi celotaupno trgovino. — Odvisno, t domačega trga od inozemskih tržišč se kljub monopoli-zirani zunanji trgovini čedalje bolj čuti. Lansko poletje je začelo v Rusiji pnimanjkovaoi teksti 1-j niih izdelkov in urad v:a zunanjo i trgovino je začel kupovati te jzdel-j ke v inozemstvu. Delavcem je | dajala inozemsko blago po visokih j cenah. Posledica je l>ila. da s*> zalit en-al i delavci zvišanje plač. — kmetje so pa. podražili vse poljske pridelke. In tako sovjetska vlada ni mogla zbrati dovolj blaga za izvoz. Vprašanje izvotza je pa v tesni zvezi s stabilizacijo valute. — Ker ni bilo izvoznega blaga, je za-eela valuta padati in vlada je morala omejiti svoje kupčije v inozemstvu. Kmetje so zahtevali, naj jim preskrbi vlada jx> nizki ceni indusorajske izdelke, ker drugače ne morejo prodajati poljskih pridelkov po zmernih cenah. Sovjetska vlada je spoznala, da je njena glavna naloga napolniti domača tržišča z razmeroma cenenim blagom. Samo v tem slučaju .sme računati .na rpoeenitev delovne sile in poljskih pridelkov. Kako naj Na moskovski kliniki za imio-bolne se je te dni zgodil neverjetno drzen Zločin sadistične sovražnosti proiti J5dravnikom. Na kliniki se je tad ra vil neozdravljivo bolni delavec po imenu Lioagačev. Zdravil ga je v Ploskvi najbolj upoštevani živčni zdravnik dr. Meisel. j Te dni se je Lozgačev zopet pri-I gladil v Ordinacijo, nakar ga je j dr. Meisel elektriziral. da 'poizkusi izločiti njegovo živčno bolezen 'z magnetizmom in z elektriko. Ko je dr. Meisel končal z električno nuisaižo. je Lozgačev potegnil iz žepa revolver in ustrelil zdravnika naravnost v glavo. Krogla mu je prebila desno oko in povzročila hipaio 5imrt. Nato se je pobesneli Lozgačev napotil v sosedno sobo, kjer je or-dinira.1 zoboad ravnik Melearski. Lozgačev je potegnil iz žepa revolver in sprožil na Melčarskega. Tudi njega je smrfrmo zadeil. da se je^na mestu zgrudil mrtev. Radi •rtrelov je prihitel v sobo šef^zdravnik klinike dr. Hins-chfeld, nakar je zblazneli pacijent sprožil nov strel še na tega zdravnika in ga težko ranil, tako da ni upanja, da bi ostal pri življenju. Policija, ki je prihitela na {vozi v -strežnikov, je vdrla v sobo, ko si je Lozgačev ravno pognal v sence kroglo. Pri njem so našli še eno pištolo, velik nož, brivno britev in pismo„ v katerem sporoča, da st1 je hotel maščevati r.ad zdra\-niki, ker niso znali izlečiti njegove bolezni. POGAJANJA ZA UREDITEV J UGOSLOVANSKEGA NAPRAM A MEHIKI. DOLGA Zakladniški department je ravnokar raz po-dal sledečo ob j aro tajnika Mefiona, načelnika komisije za inozemske vojne dolgove: Pogajanja «a po ravnava- dolga kraljevine Sribov, Hrvatov in Stove ncev napram Združenim drža vacn se nadaljujejo med ameriško drAgovno komisijo in jugoslovansko delegacijo. Zlasti \-sled okol-ščine, da se kongres pravkar bavi z davčtiim zakonom, kateremu je senator S moot posvetil svojo izključilo powornowt, in nsled odsot- nosti neka/tenih članov ameriške komisije iz Washingtona, ni prišlo še do končnega sporazuma. — I>r. Stojadinovič. finančni minister Jugoslavije, se je moral povrniti v Jugoslavijo, da zastopa svoj budi at v parlamentu. Ostali člani delegacije ostanejo tukaj, da dovršijo pogajanja. Mnoge( izmed težkoe, ki so ovirale poravnavo, so biJe odpravljene in upa ► e. da se doseže v kratkem spora-zum. La L ra le Plante sovjetska vlada izvaža pšenico, k6 Ta raa;kalna. ali še točneje, revo- ; kazalo !ui}h>.-1«h1. da st> ni^ke tir-1 jat ve c»do večje francoskih, in da ima naposled Francija Rusiji plačati dolgove, ne pa obratno. Tega naziranja se sovjetska Ru-(sija dotsletljio in trdovratno .drži ter sploh ne priznava pogajanj o , lolgovili. Baš v zadnji dobi so v j Rusiji izšle študije in knjige, v I katerih se t«>čn<» in iKxlrobno ute-•meljuje to na-zii-anje. v katerem, .(kakor !»eno ceno ne mani odjenjnti Toda - tem še ni rečeno, da bi j "e Francija in Rusija vendar ne i megli jiogcditi. Sovjetski >jtrokov-j njaki so izdt-'a'.i o gospodarskem j »i>0rjiizumu načrt ter pričeli o njem pogajanja s Francozi. Ruski na-fčrt je sledeč: j Francija naj dovoli sovjetski .Rusiji nova velika posojila v obli-j ki blaira in denarnih .kr«litov, j kar bi se porabilo za pospešitev I obnove njenega gospodarstva. — Sovjetska Rusija je pripravljena za te kredite plačevati višje ob-resti nego je običajno. Francoska vlada naj bi te obrerti razdelila v dve vrsti; prva vrsta naj bi pomenila normalno obrestovanje in a-»nortizaeijvko kvoto za novi investicijski kredit, druga, tnanjša. pa bi se porabila za odplačevanje zahtevkov starih posojil carske Ru-•sije. Totla pri tem se z ruske strani naglasa še prav posebej, da je ta razdelitev in Jcara.k te ri zae i j n. oziroma uporaba obre-ti — int»-r-na izadeva Francije, ki ^vjetskr-vlado ne briga, zakaj za nobeno ceno se ne sme misliti, da RtisLjp normalno priznava bivše dolgove __, carske Rusi je. V kratkem se prično znova po- ° toT11 ^ na VvimeT Sani Tp0<,• gajanja med sovjetsko in fran. i v uvedenem smislu : on na^ a-eosko delegacijo o ureditvi kočiji-; ia tudi P°tlro,bne številke za deli-vega vprašanja carskih dolgov.'t,>v obrestl- Ta pogajaTnja se vlečejo že dokaj To je niski ° katerem dolgo, in sicer odkar je Francija so sc izgovarjali s francoski- pravno priznala sovjetsko vlado nn 7AHtnymikL v vl{wla v vendar do danes še ni bilo mogoče vladmh kro»ih optimizem o doseči sporazuma. Na obeh stra- P^^ječih pogajanjih, kakor se neb, o^.lrito na ruski, se vidi T(uU fIo^LqlriJe ^ ^an- stremljenje. priti do soglasja. kar;0rskIh ^opnikov lie Iipravičuje nuski |K>li.tjki naglašali pri rae-i v pf>l,,i 'nieri taJcp-a optimizma. nih prilikah : toda to stremljenje!SpOJV,iZUluHi SP 5e I),is0 ° vi5hli računa ž različnimi poboji ri^ °d nepristranskiih stro-Ije iz dejstva, da se je prišel sam ko^n'akov nasproti .sm-jetske-OiČerin jK>gajat v Pariz in da so jmu «P&n»re»mi opozarja., da fran-ipoklicali -pred neda vnim poslani-***** v1fll(la ^ ni ~ francoska fi-ka Rakovskega v Moskvo, da re- nanca- ^J pariška vlada ne pred-ferira in debi podrobne instrnkci- staviia ^kaki-šnega finančnega in je za pogajanja, ki s* v kratkem ' monopola kot SOV- obnovijo. Osnova ruskega stališča jo de-krel sovjetske viade z dne 21. januarja 191 S, s katerim so se slovesno anulirale vse obveznosti kakršnekoli vrste, ki jih je sklenila carska vlada v inozemstvu. trgovine ostane neokrnjen. RUSKO - FRANCOSKA POGAJANJA je pa notirala v decei»bru 1925 na domačem triru 1.83 rublja zn uciijonarna odločitev sovjetske vlade je pri ruskem prebivalstvu AEKOPLANI V BORBI PjftOTI ŽUŽELKAM. škropljenje k aeroplanov se je r proti Iri onroimia bombaž. Za s zelo k(>eljiro, če ne ce-Argentiniji pa 1.59 rujbtja. Usta-1 lo neVar.no, opu-titi to stališče in novitev enotnega komisarijata je j priznati dolgove, oila torej nujno potrebna. Napre- j Sovjet-ika vlada s- je tedaj po-dujoči trgovski stiki z zapadno stavila, kakor znano, na dmgo Evropo s-> zahtevali, da pride v Uta,lisce, ki ji olajšuje razpravo v trgovini do enotne voljef, enotne-1 zadevi. Postavila je protizahtevo ?a načrta in enotne politike. j napram Franciji, m sicer je pred-In tako se je sovjetska vlada ložiln je račun za vso ono škodo, odločila za enotno vodstvo, celo- ki sojo sovjetski vladi povzročile kupne trgovine. Nova uprava zu- j intervencijske vojne- to je vojn" nanje trgovine bo organizirana ta-j belih generalov, ki so jih podpi-ko, da preidejo funkcije dosedan- ra/!e zapadne sile, v prvi vrsti — jega Vnestorga na poedine sindi-, Francija. In pri tem obračunu, ki kate, ki se bov\> ustanavljali po ' ga je predložila Rusija, se je iz-potrebi. Izvozni sindikati bodo izvažali v prvi vrsti one surovine in izdelke, ki ovorijo glavni del ruskega izvoza v inozemstvo. To je lan, les. premog, maslo, kožu-hovina. jajca in živila. Vlažno vlo-20 bodo igrali tudi uvozni sindikati, ki bodo uvažali samo gotove vrste blaga. Doslej je bil poverjen nakup inozemskih izdelkov mno-ghn državnim in privatnim organizacijam. Med temi organizacijami pa ni bilo enotne -|>oIitike. zato se je pogosto pripetilo, da so blago v inozemstvu preplačal«. ustanovitvijo uvoznih sindikatov hoče sovjetska vlada to preprečiti. V »prvi vrsoi se ustanove sindikati za uvoz elektro - tehnienMi potrebščin, (ismjenih in kemičnih izdelkov ter poljedelskih strojev. Sindikat za uvoiz tekstilnih izdelkov je že ustanovljen. Nova mprava zunanje trgovine pomeni delno decentralizacijo in jet Karo!v, — hčerko prrofa Karolyja. Zaročeri-eu je 2o let, zaročanka je nekoliko mlajša. v INDIJANCA PRI PREDSEDNIKU HXMrHIUU,CWlS.C prilagoditev k praktičnimi žrv- 'c dni sta obiskala nreh za&idnu brez uMililjciija. (j»obijati. Ako pa zagledamo v zimskem času kje kako muho. ki j«* preostala <»d poJet-ja, na.-v rartiote iwMje v sanj«* in v duhu se nani zopet pojavijo oni lepi poletni dnevi. Tako muho pn-Mktiko pri miru. kot bi se nam revir* smilila. Tokia ravno te zimske milile, ki .so še preostale »d pobija, nam pcmcročnjo največ škode, k»T se miK) iz teli izleže nov zarod, ki nas bo nadlegoval naslednje |»o!etje. Ena sama muha izleže do 000 jajeee. in sicer 100 do 150 naenkrat. Ako torej ubijemo posuti i eno samo muho. ra vno toliko zaleže, kakor če bi jih poleti CAjii »rbili. V 24 uraJi s«» j. jajčec iizvale ličinke. ki se potem zabubijo in v 26 dneh donWtejo v po-polui- muhe. Muham najbolj dišijo izmečki in odpmlki živali in Hjutli. Najraje <»bh*tavajo mrhovino in bolne 'ljudi, k m a jo jrnojne rane. Tu >e Hkuiijo iri naberejo na svoje nežiee p bakterij, ki jih l>otem prenašajo na jedila in zdrave ljii li. jZa mnofge bolejcni dokazali. da je Tiinha glavna prena-Mlka. Najpre-j prenesejo otroško ireižo. drisko, potem kolero, a tml: za tuberkulozo. vranični prisad in trobavo-t zelo nevarne. Ker prenaša io trebušni le gar v prvi vr=»ti muhe. zato jih imenujejo v nekaterih krajih tudi 'tifusu«. muhe*. Polevg t««ga pa so muhe osumljene še kot prenašalke '•špie, skrlatinke au nekaterih o-eetsiiih bob-zni. NEKAJ 0 TAJNI PISAVI Vi-ade. armadna povefjstva ol> '"asu vojne, pa tudi trgovski in bančni kiogi itd. polagajo veliko važno-1 na to. da njihovih poročil in naročil ne morejo brati nepoklicani. 1 udi če jih dobe v roke V ta namen vjlnžnjo šifrirana pisma in brzojavke. A tudi te ne o-stanejo vedno tajne. Ravno tisti, pred kat -rini bi posebno hoteli skriti vsebino, lahko pride na kak način do ključa in potem se lahko d«-šifrira brzojavko. Pa tudi brez take šptjonatže pt^bno spreten in bister čfc>v«k lahko ssrni najde ključ. Med vojno so im<"le vse države d« šifrirne pisarne, ki so im««?e nalogo razložiti tajna poročila sovražnikov. Uradniki so dobili tekom časa tako prak>»o. da je bila težka kaka tajna pisava, ki bi jo končno ne razvozlali. Tega se odslej ni bati. Danski iifcienir prročnik Beyer.-sedaj železniški asistent, je kzunnil aparat za šifrirano p Kavo, ki jo more prebrati le, kdor ima enak stroj. Novi aparat obstoji iz dveh na poseben način zvezanih pisalnih M rojev. Ce udariš na enem na gotovo tipko, re< imo na II. bo od-li-snil drugi stroj ra primer črko B; če pa pritisnetš še enkrat na H, 1k> drugi nt roj napisal C ali kaj 'drugega, kakor sta .pač stroja zvezana, (ilavno posredovalno vlo-tro igra neko zobato kolo, ki ima 50 aH lahiko tudi več zob. Če ima 50 zob, bo drugi stroj po .10 črkah zopet ca. isto črko napisal ono dru^o, kot jo je iprvič. 1'poraba a-parata je jako enostavna. Na pr vem stroju tipkaš tokrat v navadni pisavi, -dn^i stroj pa piše sam šifrirano. Naslovnik, ki mora imeti natančno enak atraj, pretipka šifrirano poročilo na enem stroju in na drugtan se mu prikaže pravi tekst. Listi novo iznajdbo jako hvali jo. Ampak če bodo izdelovali aparate po tem enem sistemu in bo razlika samo po »teviki tzob posre eio na vseh em aparat bo le pokazal pravi it**. apJoti je nemogoče izaunet i in se ne dala deaifrira- Knjigarna "Glas Naroda" Milčinskijevi spisi: Malenkosti (Iva* Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za alo- vensko mladino .............. .25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki umira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, 11. del, 9 por...........90 Nova Erotika, trd. vez...............70 Na£a leta, ti da vez ...............80 Naša leta, broširano .............. .60 Na Indijskih otokih ............60 Na Preriji .......................30 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 tfa krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka.......... 1.5C Narodna biblioteka; Kranjska čebelica .................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih.......35 Babica .......................... 1.— Berač .......................... .35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje .. .....................35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Zaroka o polnoči .................35 Emanuel, lovčev sin...............35 Spisje ...........................35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 100 Svitoslav .......................35 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz rn^ke zgodovine .........35 Božja kazen .....................3b Napoleon 1......................75 Zaroka v polnoči..................35 Emanuel, lovčen sin............... .35 Dbiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 ?esmi v prozi, trdo ves............70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht).......25 Pariški zlatar.....................35 Pingvinski otok tr. v..............90 Pod svobodnim solncem 1. z v..... 1.00 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Roko vn j ačev na Kranjskem......60 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar ............... »30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Boku .85 Po strani klobuk, trdo vez..........90 Požigalec ....................... .25 Prapreč&nove zgodbe .............. .25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svet- it. Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 »tr., broe. ........................ JJ5 St. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 8. Akt št. 113.................70 Št. 9. Univ. prof. dr. Franc« Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš........... 25 &t. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fr$.n Mil črnski: Mogočni prstan, narodna pravljica #4 dej a njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodnogospodarski spis, pošlo ee- Za miijoni ...........66 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko Ženini naše Koprnele..............35 mladina. Trdo vezano ........ Zmote in konec gospodične Pffvle .35 Zlatorog, pravljica, trda ves....... Zgodovinske anekdoti .............30 Zločin v Orsevalu 216 str.........1.— i PESMI Z NOTAMI: ! MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Zbirka slovenskih povesti: ... „. j Priložnostne pesmi (Grran) L zv. \ojnomir ali poganstvo..... ^iSlovensld ^^ (Adamič^ j 2V ^ 75 2. zv Hudo brezdno................35 ( — ......- - -- - - 3. zv. Vesele povesti............... .36 4. z v. Povesti in slike ............ -35 5. zv. Študent naj Nas vsakdanji . , _ . IJ6 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ...... 1.20 Zbrani spisi za mladino (Gangi): moških in mešanih zborov (Ada- ] mič) ........................ 16 jugoslovanskih narodnih pesmi Slovenski akordi (Adamič) IL zv Pomladanski odmevi I. in II. zv., vsak ........................ $1.10 .75 .75 .45 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti ...........................50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti ...................%.......5C zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 o. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, g I pesmi, 112 str., broš ....... 45 • Umetniške knjige s slikami za mladino: Št. 17. Prosper Marimee: Verne !Pepelka; pravljica s slikami......1.60 duše v vicah. povest, prevel Mirko Rdeča kapica i pr&vtjica s slikami .. 1.00 Pretnar, 80 str..................30 : Sneguljčica; pravljica s slikami____1.00 Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporo- Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 ka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil Knjige za slikanje: 25 Mladi slikar .................... Slike iz pravljic ................. Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $1._ Mladi nmetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... 1.20 kratek čas ................... 1.20 Naklad za otroka .................1,20 (Adamič) 2. zv. Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica ................ MOŠKI ZEORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica........ Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Mctiea ................ Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica ...................... Narodna nagrobnica (Pavčič)...... Gorski odmevi (Lahamar) 1. zv. .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. z v. . ! Slovenska Sv. Maša. za mešan ibor, .90 i s spremljavo orgelj ........... .60 12. Pange Lingua. Tantum Ergo G«ni- tori. (Foerster) .............. , 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) ................ Srcc Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec) ____ Elava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ............... Hva-ite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .................... 10 obLajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ......... 12 Tantum Ergo (Premrl) ........ Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerstar) ................ Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) ........................ Missa Brevis et facilis (Sattner) .. sVIissa de Angelis (Kimovec) ...... Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ...................... Oremus pro Pontifice ............ Kyri» .................. K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ....................... Sv. Nikolaj ...... *... * *.* * * * *. .45 .80 .50 .40 .40 .40 .35 .45 .4 .50 .45 .75 .76 niki v gramofonu............... Št. 47. Misterii duše Ptice selivke, trda ves..............75, At ^.Tarzanove živali...... Pikova dama (Puškin) ........ Pred nevihto .................. Pravljice in pripovedke (Košutnik) ]. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40.Št. .30 c.t .35 dr. Fr. Bradač, 47 str., broš..... Št. 13. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fun tek, 124 str., broš......... Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češ čine prevel dr. Fran Bradač, 15-1 str., broš................. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst * kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str., T G R B : broš. .........................25 Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna Beneški trgovec. IgrokaE ▼ 5 dejanj .60 igra, poslov. C. Golar, G0 str., br. .30 Burke in šaljivi prizori, eno in Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji vež dejank .................. Doiina solz. 3. enodejanke: Dva sve- 80 tova. Dedščina. Trpini........1.0G cjf) Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cjranc de Bergerac. Hoerična kome-351 dija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 35 Uda, drama v štirih dejanjih........30 9Q Hlapec Jernej, v 9 slikah...........60 št! 31. Roka roko . .*.. ............ .25 Meško, tri dejanja...........70 Št. 32. Živeti .....................25 Marta, Semenj v Richmondu 4 deja- Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s ^ nJa ..........................30 Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 Starinarica Veseloigra v 1 dejanju .30 str., broš......................50 vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Listki. Sovražnik žensk, enodejanka,...... ........65 Tončkove sanje na Miklavžev večer. ........30 Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih ........90 R. U. R. drama v 3 dejanjih s pred- .......1 _ igro (Čapek) vez..............45 ........40 Revizor, 5 dejanj trda vezana......7B .......1.— Ujetnik carevine, veseloigra v 2 .90 janjih ........................30 49. Tarzanov sin...............90 Veronika Deseniška, trda vez.....1.60 Št. 50. Slika De Graye............ 1.20 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 deja- Št. 51. Slov. balade in romance.....80 i njih.........................35 SAMOSPEVI: - Pastirica, Kanglica, Ssegulčica.....45 Ncčne pesmi (Adamič) ............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MEŠANI ZBORI: Planinske II. z v. (Laharnar).......45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 RAZNE PESMI S SPSEMLJEVANJEM: NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica ........... Slovenski citrar (Wilfan) ......... Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura-ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 1 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. p«^Mii. (Bajuk( .......... 1 dnevi Pompejer, I. del. 355 str., broš.......................... Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. Št. 26. L. Andrejev: Orne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš......... št. 29. Tarzan, sin opice Št. 36. Ksaver Meško: 144 str..- ............. 37. Domače živali .... 38. Tarzan in svet____ Št. 39. La Boheme........ Št. 46. Magola .......... St št .35 .60 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Z irk.i drzavmli !i neti in slovenskih narodnih pesmi .. Uspavanka ...................... NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA NJEM KLAVIRJA j st. 52. Sanin .................... ! | — metežu ................ 1.— Ljudski oder: Rabi ji, trda vez...................75 Robinzon .........................00 Razkrinkani Habsburžani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem ..........30 Rinaldo Rinaldini.................60 Slovenski saljivec .................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan.....70 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska ........... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala .............00 Spake, humoreske, trda ves . .......90 Strahote vojne ....................50 Sveta noč. zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................ 1 — Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........120 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ .30 Sv. Genovefa.....................50 54. V Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 ^ ______, . Št. 56. To in onkraj Sotle.........30 3' 5 dejanj........70 Št. 57. Tarzanova mladost.........90 Spilmanove pripovedke: 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj .. 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja .60 .60 Zbirka ljudskih iger. 2. zv. Maron, krčanski deček iz LL ,_,. , _ banona .......................25 !3" s,loPlc- 23:1111 zemljo. Sv. Neža, 3. zv Marijina otroka, povest iz kav- ^nje Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta , za soli, zbor in orkester, izdala Narodni zaklad. .Zbirka slovenskih Glasbena Matica.............75 L ,,ara;iulh .............. Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor uspavanka ........................ in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranj- NOTE ZA KLAVIR: ske še-e in navade, nezadovolj- Klavirski album za mladino (Pavčič) 1 atvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič)____ Kuplet Ki^ Mica (Parma) .......40 | Tri skladbe za klavir (Premrl).... Nasi h: m ni (Maroll) dvoglasno s spre- Moje ganje mljevanjem klavirja...........15 | Slovenski biseri!' narodni potpouri.. (Jaki) ....................... ilovenoke zdravice (Flcisohmann) .. 1. Pesmarica, uredil Hubad----2.50 Fripoznanje. Polka mazurka. — 2. Slovenske narodne pesmi (Ba- * (jakl^ jGk) .........................Srčno veselje. Polka franc. _ (Jaki) 3. Narodne pesmi (Gerbic) .....30 Vesela plesalka. Polka mazurka. 4. Koroške slovenske narodne pe- (J^kl) smi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. sku- ;Ljubavno blebetanje. Polka mazur. ........................ 1-001 (Jaki.) ...................... Slovenske narodne pesmi Benečije _ Zmiraj rvesta, polka, (Jaki) ...... (0rel) .......................4;' Pozdrav Gorenjskej, valček ....... 1 ; Primorski odmevi. Fantazija. — MALE PESMARICE: i (Breznik) .................. _! Orel. Koračnica. (Jaki) ............ Nocturne des Etudian'cs (Aletter) .. Mabel. Intermezzo (Aletter) ....... At /n. Penguins Picnic. Intermezzo PESMARICE GLASBENE MATICE: 8veta Notburga---- Sredozimci, trd. vez. broš......... Shakespeare ve dela: Machbet, trdo vez. . SPISI KRIŠTOFA fcMLDA: .36 .60 .40 .90 .30 1. zv. Poznava Boga......... 7. zv. Jagnje .................30 ..........30 ..........30 ..........30 ..........30 .8. zv. Pirhi...... 13. zv. Sveti večer 14. zv. Povodenj .. 17. zv. Brata ---- SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 fet. 2. Rado tturnik: Ka Bledu, izvirna povest 181 str., broi. .... -50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama t 4 dej., broa. 105 *tr...................:......85 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno kla-•ie. izbrane pesmi. 184 «tr. broš. .50 ftt. 6. Fran Minusi: Gospod Trt dolin Žolna ia njegova družina. kaških gora.................. .25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti....... .30 9 tv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega----------- 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............ 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji .............. 13. zv Boj in zmaga, povest....... 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest.................... 16. zv ZJatokopi. Povest.......... 17. z v. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nik&raguo ............. .30 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev....................... 19. zv. Mlada mornarja. Povest Tisoč in ena noč, trdo vezana...... Tatič, Bevk, trd. vez. ............. Tri povesti (Flaubert), trd. voz. .. Tri povesti grofa Tolstoja........ Tri novele, tr. v................. broa..........................70 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha...................40 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica A. .">. MARCA 1926 1 Procper Medznee: Verne d .use v vica j h. t— -p - -nmini i ~r -......- -.....n ' NOVA IZNAJDBA (Nadaljevanje.) Sklonjen nape-resom. Molče ga je opazoval mož •/. i./ra rom ztohormrra vesHja m -ilnega raniruvanja. Nekaj minut -»ta -repo gletlala drug drugega. Kondno v je n«*znane<- za korak pr« -t pJ pnrti njemu, tmel klobuk r. if lave in rek^l; — Me poznate 1 I)oci Juan trn je motril nibio pozorno. tola *p«vziiati a j«* hladno nadaljeval: — ... vojaka, imenovanega Modesto, ki je ustrelil vašega čednega prijatelja (Iona Garcijo, ineito va>|: kajti na vas je meril. Moiie»ito — >em jaz. Imam pa še druyro ime, em sin d*.na Alfonza de Ojeda, katerega ste umorili; jaz sem brat done Te-r« /e d«'* Ojeda. katero ste untorili. Brat moj, — je rekel don Juan in je pulkleknil predenj. — i 'hi u / ^env ves pokrit z zločini. |)a se spolcoritn zanje, iio-im to obleko, da se -.pokorim zanje, s« m s,, od p »vedal svetu. < V mi mn. rete sploh *na farictm način d pust ft i. jn-os.m. mi ga povejte. Ne )>om >e u-tnwil niti pred najtršo kaznijo, -hilu». da me ne bowtc pre-k! n j a Li. Don Pedro se je bridko nasmeh Pu-t. nvo s vet ohii ost vo, go-?*1hu1 de Mara na. Kar se tiče kletev. juh zaslužite. Samo preveč ■-'•m nestrpen, da bi-mogel čakati na njihovo izpoHajmje. S seboj pa no>im nekaj l>olj uspešnega kakor kletve. Ob teh besedah je odgmil plašč in mu pokazal dva te. In če nosite eno ali drugo ime, vas sovražim, in jaz se hočem maščevati. T>on Juan je zopet pokleknil predenj. — te hočete moje življenje, brat moj, vzemite ga. Kaznujte me po svoji volji. — Bojazljivi Nvetohlincc ! Ali se hočeš norčevarti he mene? Če bi te hotel ubiti kakor steklega psa. ne l»i jemal dveh mečev s seboj. Torej urno, izberi in brani se. — Ponavljam, brat moj. ne morem -e boriti, morem pa umreti. — IVdlež! — je besno zakričal don Pedro. — saj .so mi pravili, da >i bM pogumen. Že vidim, da «i le nesramen -strahopetec. — Pogumen, ibrat moj? Prosim Boga. da mi po«leli moč. da me zopet ne potegne vase vrtinec prejšnjih fdočinov. Zbogom, brat moj. odhajam, ker vidim, da vas moja navzočnost razburja. Da bi enkrat spoznali. da je moj kes iskren, kakor je v reinici. — Že je njwedil par korakov, ko ea je don Pedro zgrabil za rokav iir» ga ustavil. — Vi ali jaz, — je »lklical. — živa ne pojdeva odtod. Sezite po enem izmed teh dveh mečev, kaj-U. na i me hudič vzame, če verjamem le besedico teh jeremijad! Don Juan e a je -proseče pogle-Wm i" storil «e en 1u»r*k; toda doji P«'otem f imel {>ogum za boj z menoj. S temi besedami ga je surovo pritisnil ob z"d. — Gonpod Pedro de Ojeda, — je za vpil don Juan, — ubijte me. če vas je volja, toda boril se ne bom. — Prekrižal je roke in po- ^ gledal dona Pedra z mirnim, ee-i 7>rav ponosnim pogledom. — Da. ubijem le, ]>odla duša •toda še prej*1 te otepem kakor1 strahopetca, kakršnen si! i In priložil mu je zau.šnieo,- pr-' i vič je bil don Juan udarjen. Don Juan j-«' zardel kakor rak. Nek-' dan ji ponos in jeza sta vzpla pobila v njegovem sreu. Brez besede j«* skočil k meču in ga pograbij. Don Pedro je prijel drugega in se postavi! v bran. Napadala sta oba divje in - . branila z enako pobe--nelotsijo. M«" dena Ped/i-a se je zasekal v haljo dona Juana. in je* zdrsnil ob telesu, ne da bi ga ranil. Meč dona Juana pa se je zasadil skoro do ročaj-voj zločin v vsej grozi. Padel j,» na mrtveca. tli: -cms***?-" ___ «C> NCNRV atll^CK. WA»M. B. C. sliki vidiie 'liženirja K. E. Keiinedvja in njegOA- mgjnovej.ši motor. Motor je napravljen po uzoren parnega stroja. t< la mesto pare ga žene stisnjen zrak. V kitajskem ujetništvu. BARVA ČLOVEŠKE KOŽE Pri raznih človeških plemenih nahajamo, vtse mogoče prehode in nijanse otu. kaj je tii čas doživel. Mi-ijonar meni, da so ga roparji vzeli kot talca, da bi izsilili od governerja. da jih sprejme v red- dani in nimajo navade, da bi se -liimovali. Že ob svojem prlšiodu -e bili banditi poskrbeli, da so dobili v svoje roke uglednega člana rodbine kot talca. Izteknili so pii tik pred vasjo v nekem jarku, kj. r je bil skrit, in ga odpeljali s seboj v vas. Mož je bil zelo rejen no vojsko. S tem. da so ujeli Ev- in ves iz sebe od strahu. S salva-lopejca kot talca, so hoteli spra- mi smeha so ga izvlekli iz njego . - , •, . „. .. . n . i «>|>cii i«-\, mvoiii ne /.ju m .ga simsal i»rik1ieati v živi jen ie - , , . . . . t i li-- - ' , . * c hoeejo roparji pritisniti na I orla videl je ze preveč ran, da bi . . 1 J . . . _____, , , , . . lastva. zato raje izoero moz mogel le malo podvnniti. da ta rama ni smrtna. Zdelo mu je. da m:u sa.m ponuja dkrvavljeni meč na tleh. da kaznuje še sebe:-spozaial pa je kmalu nove hudičeve zanke, stekel k predstojniku in ves iz sebe planil v njegovo celico. Padel jr jvred njim na koleni in mu k sol /am i ipH^jovedoval o grozil etn prizoru. Od izačeMca »prior kar verjet« ni mogel in je mislil, da je iVbožec zblaznel v si cd pri talca inozemca iz rok roipar-jev. Roparji se imajo navadno za tako močne, da mislijo, da lahko i udi redni vojski klubujejo. Poli-eija ie zadnja leta tako slabotna, da s e za domačine, ki postanejo žrtve roparjev, skoraj n«' zmeni. obrije iZDero i nožem-ce kot talce. Tako so tudi predlanskim ujeli misijonarja Van l'ra«*ta. — Mandarini se ne brigajo do>ti za blagor ljudstva, mirno gledajo, kako rujparji more domačine in le, če se kakemu tujcu kaj zgodi in se je bati intervencij«' vega skrivališča. Pričakoval sem, da bodo Louov dom temeljito iz ropal i. a k sreči -o dobili nenadoma povelje, naj se hitro odpravijo; in hiteli so ta- kri. ki kroži tik pod kožo. Indijanci imajo v svoji koži samo rja-vo-rdeč. črnci pa samo črn pigment. Mongoli, rumenokožci imajo v svoji koži .s^ijxi'v ni men in rja-vordeč pigment .in sicer v toliki meri. da se ne poznajo žile pod kožo. Kakor pa se posamezni pigmenti v koži mešajo, tako dobimo tudi različne nijanse. Črnci centralne .\t'ri'ke imajo v svoji koži poleg črnega tudi rjavordev pigment. ali vendar črni prevladuje. Koža potemni najbolj pod vplivom solnčnih žarkov. Koža bel.i-kožea na žgočem solncu kmalu močno ogori. dočim pri Mongolih samo nekoliko po rja vi. Naša ko- V Puli ne bodo povišali stanovanjske na jemnine do 1. septembra t. 1. T;i-ko so skh'nili na i>o.svetovanjii hiš-, nih posestnikov, zastopnikov trgovske zbornice in fašisto\>kih voiliteljev pri istivk«'m prefekti? Cassiniju. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE Vsi kateri želijo za velikonočne praznike dobre domače suhe KLOBASE. SINKE in ŽELODCE na i takoj od nas naročijo. Cena 40 centov funt. poštnine prosto. Se priporočamo FREI) .JAZBEC 3561 E. 40 St.. Cleveland. O. za se celo lahko vname in iz.]>ah ko. da so celo debelega talca po- nr zabili. — a ko je preveč izpostavljena -oliu-u. medtem ko temne rase pri < ,'in nikake bolečine ne čutijo, ker pri njih koža samo nekoliko prt< mni. Nil to .pravzapra v ne vpliva vročina selnca. temveč predvsem kemični ž.irki spektra, modri in ultravijolični. Ako si nama- --žemn kožo z modro, rdečo ali ru- Paralelno s silnim razmahom »neno barvo, ne učinkuje na ta del filmske industrije narašča tudi tako huda vročina sojnea. ker število kinematograf m* na svetu. u' harve kemične žarke odbijajo. KOLIKO KINEMATOGRAFOV JE NA SVETU Pred nami leži statistika, iz katere je razvidno, koliko kinogleda- trm t< rej v'dTmo tudi vzrok, za- ki a j v t r( {pičnih in sploh v vročih drugih držav, se gospodje zgane- ( ^ ^ krajih lažje prestajajo baivokož JO. Pa ne. da bi skusafli tolovaj-: dc na v>ako ^^ Naravo, da ^ ^t pa mi bdokožci. oziron otn lede števila prednjačijo Združe- na jako-t teh kemičnih žarkov 'ne države, ki imajo okoli lo.OOO '"»jamo v-e mogoče nijanse kož- st \ o enkrat za vselej zatreti, kaj še! Se ipogajajoj se z razbojniki. O svojem ujetništvu pripovedu-!,dno y ^^ delih A. nih barv, ki končno niso drugega je ta misijonar bedeče ' merike je okoli 4.000 kmematogra- "ego kombinacije vs,h štirih pig- : fov. in sicer v Južni Ameriki 1.700. -n<"^tov. v Kanadi 1200 in v Centralni A-! mer:ki 1100. Kakor je videti, je rti: I Ko je jahal z roparji skoro d v« . nri, so mu dejali, da se bližajo i mestu Tokoto. Tam Posamezni antropologi so celo kušali sestaviti barvno skalo sramota bi legla na samosta i Če VV.......—- pa -o „,.pn. ^ na-v(<- kinov v združenih mogočih barvnih nijans člo bi se v mes tu razvnela ta ousto-' ^o1»> vo \.lržavah> ka,r je povsom nmljivo, veške kože. Brocas je na primer 1 ii* i 1 t * nn^/tikvia /v1»«aat* /\1» y _ naštel lo\-ŠČ na. Nihče ni videl dvoboja. in zbežali v peščeno gričevje ob - Zakril gm je celo prebivalcem sa- lJu,n,'n' Tvku n»jPreJ P™^ v/-hf'- najjačje filmske industrije na sve- »ajbolj ra,bi barvna skala, ki sta m o-1 a na. Fkazal je donu Juanu ' ' n-Ht" 1"°1' tu, sedež filmskih trustov itd. _ljo sestavila Topni a rd in Schmidt. , .. ' nem easm so se nekoliko oddahnili, i- naj mu sledi; z njegovo pomočjo .... , , , • i , , . , ' — Bu sem ves zdelan od napo- te odnesel mrtveca v nizko sobo in1 • i i • i • • jo zaklenil. Nato je za.orl dona'™" ™ ~, JP ""'Ito podeduje Nemčija, tudi največ ne primere. Za najtemnejša rt^ece- ,„ ^ , . , ijonar. — V neki liisiei sem slu-1, • , , . •»nana v celico in odšel h eorre»"i- - • > , , , : kmogleniisc. Število kinematogra eajno našel malo kuhanega, a ne- N. ____ „- .. , ... ton- v Arnifiji znasiii liribliZno rtmajanega 'krompirja, ki je bil če upoštevamo, da je tu centrum 34 nijans. Dandanes se š-- *dež filmskih trustov itd. V EvVopi je najmočnejše razvita K-"''ikuj« ta samo osem nijans. filmska industrija v Nemčiji in za-j!:ri katerih navajata tudi konkret- dorju. da ga obvesti o vsem. Ni bilo težko potlačita celo za- rjavo oziroma skoraj črno nam "užijo za primer aln'sinski ILi- 3")00. vendar to število znatno pa- , niiti' za temm^rjavo, ki prihaja v devo. Conregidor se je sporazumel i"'l" %".J'j" * da. ker podjetja radi prevelike j Gravida in Melanezijci s pred stojaikoan. da odvrne v5P' ' "T f ! ' lavem- Obremenitve propadajo, j ter Avstralci, zii temnorujavo. ki • ... .... ni sili. v ikakrsm sem bil. lahko ne-' c,- . . .. ' rroiia- .. sumnje. Druga menrhj so mislili da . i> " i • * Sicer propada tudi nemška film-1 Prehaja \ rumeno, pa Malajei. — je mrtvi don Pedro podlegel v vzamem. I ns<'l mi ;1e res prav ska induv,tl.i ja Večina dobrih ig- Nato imamo svetlejše ]>oltL Bakre- bojir s kakim neznanim vitezom, i .Jtl.pr,e(leM seš.?n :m.*č. s kafterim je prehode! dona Pedra. in kadarkoli se je ozrl nanj, je molil za umor-jenca in .za vrosil'kot milost, da ga pokopljejo pod cerkveni prag, da bo vsak. kdor bo vstopil, šel čezenj. Hotel je še. da bi na njegov grob vsekali sledeči napi«: — Tu počiva najslabši človek, kar je kdaj živelo. — Toda niso mu izpolnili vsega, kar je želel v svoji veliki ponižnosti. Bil je pokopan polog .glavnega Oltarja v kapelici, ki jo je dal on sezidati. Res so dali vklesati v sflcalo. ki pokriva njegovo trruplh. zaželjeni napis-toida pristavili so tuidi dolg slavo-«pov na njegovo iapreobrnenje. prehaja vladal strah po vsej okolici. Kakor hitro je v kako vas prišla novica, da gredo roparji, je vse prebivalstvo pobegnilo. V neki vasi. •koz katero smo šli. stanuje rodbina Lou. To pogan-ko rodbiao po v>ej okolici zelo spoštujejo, ne •amn radi njenega bogastva, ampak predvsem zaradi dobrotlji-vosti njenega poglavarja, ki revežem in beračem rad pomaga. — Tega bogataša seveda roparji ni-ostregli z vsemi dobrotami, ki jih je Lou zanje pripravil. Dobričina je potem pač moral u-gotoviti veliko praznoto v svoji kašči. kajti roparji so bili sestra- Vsak tujec, ki se mudi v Sev'rlji. obišče njegovo boktieo fii njegov grob. Muri Ho je okrasil kapelo z mnogimi mojstrskimi Sirkami. — "Vrnitev iaguWjenega sina" im "R.iljJuHc pri Jerihi". kateri sedaj romarji občudujejo v galeriji g. 300. na Španskem 300. v Romuniji 270. v Jugoslaviji 180. v Švici 170. na Finskem 132; ostale balkanske države in Turčija pa jih skupno posedujejo okoli sto. Usoden padec s telegrafskega droga. dva brzojavna mojstra, ki sta popravljala žice na telegrafskih dro-gih. Opravljala sta .svoje delo v vi- maršala Soulta/X nekd^j'k^asHd 'Žini 40 metP0V" Namkrat pa Se ^ ?tene bolnice, -ustanovljene po do- nagnil, zlomil m padel na mi Jnaera. Oba moža ??ta treščila na zem- ljo in sta bila na mežš^u mrtva. Tekom zadnjih petih letih so igrali krasno godbeno komedijo *' BLOSSOM TIME?' po vseh večjih mestih dežele. Dne 8. marca se pa zo-pet vrne v JoLson's gledali-šiie. Messrs. Sbubert. pod ko jih nadzorstvom se vrše predstave, pravijo, da se bo predstavljanje vršilo le omejen, čas. Le malo iger se je gledalcem tako priljubijo kot se je ta godbe-j na komedija Franza Sehuberta. Iz Londona javljajo: Te dni sta; Dejanje se vrši na Dunaju ter bila zaposlena v bližini kolodvora ; je vzeto iz Schubertovega življenja. S-nov sta ]>riredila za oder A. M. Willner in H. Reichert. Pesmi je zložila Dorothy Donnelly. Prvo dejanje se vrši pred neko KONEC. restavracijo v Pratru. Tam ne se-sta«ne Schubert t; Mitzi Kranz ter se zaljubi v njo. TVidi ona je za ljubljena, toda ne v njega, pač pa Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Gias Naroda . S tem boste vstregii vsem. Uprava 'Glas Naroda*. PRISTNI BOLGARSKI ZELIŠČNI ČAJ Vzemite ga vre'ern z.i odpr.ivo prehladov i zaščito proti irit usnei. gripi in pljuč- ni Kolpa raki :• r L;;! an ti";: : •<"• v n!aeuju Knlli, jetrnih Z;iiir>m.i!tp si, r.il.'j-;. • ri *'!;••■ i !'• ' I'M i izriia. z..[»rtja t»-r žt*l-in l«-«hčnlh nertil- v. »r iSajte sv- ; . li>k rn;iri . za moj pristni :r.<.ti <'..j z mojim im_i.' vi !iko t;:, ; mi SI -r. In jaz jo \:un Naslovita » : If H. ino r.ij bi im« > ru-i-»-v. fušljite bom takoj jtosdal. vi.ti .<<•»■; it.-- <1. s.*» I. ust IMttsburKl). Pa. FONOGRAF BREZPLAČNO ~ Tukaj se \;:m I l..\< "N« » Ima m...,!: mo:<>r t« samim mivfijem. Krasno izde'ar ho£ete kupile fonopr; moral- da nas sa |>.. il.»bil. Hli^PL.AČ.Vu. Zaponiitt! si, da je ta |w ttudl a \.-ijavna •• z. Ur., naročila «.d \::ših si.sedov, ki vas I ■•!<. t: ti.vn vpra.-. li za •loll rast' rc, k ste jih dobili o|. Itefin e .sobe Ti zastori so biij j,k dtaui. tako • la so ji jih m off) i samo boputini nabaviti, mi j.ii pa prodaj.. :•<. n.. tak. nizk ..-t. .. kako n zki ci tii dobite vse to. Ne mudite. • »Sflas. .Ve |M.šljt.- nobenega denarja. Samo pt iile-rnti- naročilu :jf. cent. v za liošiljalne stroške, boste pa Izkoristite takoj to prilik., in pišite na WALTER SPECIALTY CO.. 1217 N. Paul.na St. D»ci onograf brezpla«'n >. Sam. Takoj nam pišite, ko pr« itat« ali. 444. sprejmi te. Chicago, tik. PRVO SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO s parnikom "PARIS'* 10. aprila 1926. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom "PARIS'* 22. maja 1926. Potnike bo spremljal naš uradnik prav ilo Ljubljane. Pazil bo na prtljage in glodal posebno na to, da bodo vsi potniki udobno in brezskrbno potovali. Na razpolago imamo posebni oddelek za nase potnike, najboljše kabine v sredini parnika z •_■., 4. in i;, posteljami. Vozni list stane do Ljubljane SilU.TT z vojnim davkom in železnico vred, za tja in nazaj pa samo $200.00 in $."00 vojni davek. Vsi potniki, ki so se ktulaj vozili s tem parnikom. so bili zadovoljni z vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh z vsem tako, da so ta par-nik tudi flrugim priporisali. Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila čimprej na: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : New York. N. Y. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 5Qc. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. f;las naroda. r>. marca ifcrfi v. BELE ROZE ROMAN V DVEH DELIH. Za "Glas Narodi" priredil G. P. :if> (Nadaljevanj*'.) IZ ŠPORTNEGA SVETA ■t K«j se je zgodilo r menoj? — je vprašala lri> -začinjeno fer M' pri !«em napol \/.i«rvnaia. — Vse se mi vrti v {T-avi, — je menila smehljaje. — m tudi v uie^ih mi šumi. Ali s* m kam padla? Jtlarcei je pfwipil nje.io glavo, ki .se je nagibala na st»-an kot i. v. jn la cvetk.i ter na kratko prosil Stgrid. naj [trmeoe eašo težkega iu. Sigrid pa je -rtala hloda, bleda kot sanrt ob vznovžju zofe. prav t i da hoče pa ti sama v mc.ave-t in 10 jt* napolnilo Marcela s so-«-u1j( m in odšel ji sam po vino, da ne alarmira hiše. I "boga Sig:»d. ali sem te tako prestrašila.' — je vprašala Iris >-čutno. Kur z >e je hiiro vrnil s čašo seri-v i na. Iris je rzpraooiiLa vašo ntf . olo\ieo in kmaiu jiuro se je vzravnala ter smeje iajaviia, 110 pla sem lris v knjižnici pred črno skrinjico s pbmioun očeta, i/ k.vierega je padel »ključ na tla. ko sesn jo od zadaj objela. I*o-i»r.ila *■, m ključ ter vynaiala če naj odprem skrinjico In to sem tudi -1 »ila. k t je rekla: — I)a. Na povelje Iris sem tudi vela stvari iz >i»i ..ipce, — uakiit. la>e. rubec in bele rože. Ko sem vse to položila na mizo. sem »e obrnila proti Iris ter zagledala #Aedwjo sedeti ne-pi« n: ga še prečrtala. — je rekla lris, s prepričanjem res-, i.-•:«■ ti, vs^.t ičo katerega jo Sijrrid nehote ipovesil^ oči. O. vc Evine hče rke, — je vzkliknil knez z lahnim očitanjem. A i. je bih. vajina rado-v edinost glede >'k ritih zakladov skrinjice - trmo v "lika, da Hia jih hoteli vhleti. še p redno bi 'dalo pismo očeta p< :iebna pojasnila f Da. Marcel, prav imaš. — je rekla lris. ki se je vedno po-1-giiiia /a pravieo ir. re-qiieo. — Dam ti svojo besedo, da bi se to i.e jinjilo če bi m' me ne lotil oni strašni občutek, ki je ohromil v i« :t wik pra\i t-trt in vsako mišljenje. Kar pa se tiče Sigrid, ni rifigUi »ploh veileii. če eital« pismo a!i ne. Sigrul jt ;&op« i povesila oči. — Ne tega tusejn mogla vedeti, — je ponovila meiiajiieno. Nato se j. dvignila. — Riu I a bi šla v svojo sobo, — je rekla obotavljaj«. Da. draga, le pojdi ter se odpočij. Poslala ti bom navzgor \ ia in n« kaj prigrizka. — je odvrnila lris prisrčno, ko je vstala ter -tti-:nila ledeno mrzlo roko sestre. Sigi ii je 0iU»ia. Nekako dve uri pome ji- je nukdo potnkal na njena vrata in / \ isjtgradski je stopd v njuno Irpo sobo, kjer je sedela pri vra-i i. vck!« iii na balkon ter čltala knjigo. * 1'rihajaju, da ti sporočim, da >e je lris »opet popolnoma opo-•n.-la, - je pričel prijazno. — Z o-talinii tsmv .se dogovorili za da-i - popoldne iv>v.-»ko paitijo. Moja ^-itra se je &]>ominiia na vožnjo /. jati« mico na neiki majhni otok, kjer smo nekoč piLi čaj v neke vr*i< vett;n gaji.. Ali moreš prenesti morje? — Popolnoma. Z( lo lepo bo to, — je menila Sigrid. - To upam. kajti vreme je krasno in tudi veter je ugoden. Mnr-ki zrak bo koristil t<-bi in lris ter ojaoil vajine živce. Ali greš? — (Ji«tovo, — je zajeeala Siigiid. — Bil je le strah, ko je lris omahnla .na tla ... — Vem, — jo je prekinil Marcel dobrohotno. — Xo, čitala sva pismo tvojega očeta, Priporoča uničenje sty ari, vsebovanih v škri- ijiei in meatfo lris-sam jaz prevzel izpolnitev te želje. Kaj pa ti je? e je prekinil, ko si je Sigrid za trenutek z robcem pokrila obraz. — Nič, — je od-vrnila medlo. — Le vročina. Ne smela bi odpreti vrat balkona v tem dnevnem ča-m. Da. olj še bi bilo, via jih nisi odprla, — je pritrdil knez, ki je nato nadaljeval: — lris je mnenja, da uničenje nakita lahko iz-stane in ker je vedno taktna in pravih misli, me je profila, naj iz-oči,n nakit kakemu dobrodelnemu namerni. To pa ni vse. radi česar « m prišel k U4>i, Sigrid. Storil sem to v občutku, da so bile moje iiilsli danes krivične. — Tvoje? Krinene napram mkrb, ki si j0 kazala za lris, rta me oprostila grd«iga >• uika, alt lokalni arentj* Navadno se potem opravičujejo: — Hotela sem te le osramotiti, da oodo tudi drugi vedeli, kak otrok si ti! — Toda v tem slučaju se le mati sama osramoti, ker ne ziia ustvairitii one medsebojne vezi ljn-bc7i:ii in solidarnosti meti seboj in hčerko. Dobijo se, žal. tudi matere, ki se še same rade zabavajo, ki sma 6. marca: Bare n^a Tla. Cherbourg: Franca. Havre, Orduna, Cherbourg; Torek, Bretuen. 10. marca: George Washington. Chertourg Id Bremen. 11. marca: Mount Clay, Hambur«. 13. marca: Majestic. Cherbourg: Bremen, Bremen; And.wila, lljmburg; New Amsterdam. Hotterdum. 17. marca: LmI Savole. Havre. * 18. marca: Cleveland, Hamburt 20. marca: Leviathan, Cherlwurg; Anultanla Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg V»endam, Rotterda'n; Bertin, Bremen 22. marca: l>e (Jrasse. Havro Zi. marca: Martha Washington, TTat. 24. marca: Pres. Harding, Cherboui-g. Bremen 25. marca: Columbus, Bremen; Westphalia. Hamburg. 27. marca: Olympic, Cherbourg; bourg Obla. Cber- 31. marca: Bereiigarla. CherJ>ourg; Suffren. Havre; Arabic. Hamburg; Republic. Bremen. \ 10. aprila: Paris, Havre. SKUPNI IZIJ2T. 22. maja: Pari«, Havre. SKUPNI 1ZI.ET. 22. junija I'rea. VVilfcon, Trst. SKUPNI IZUI2T. stro. Nato pa jo je pcvedel nazaj k njenemu stoilu. se poslovil od traj0 y svajem egoizmu dorašča- jočo hčerko kot- neljubo konku-rentlnjo in jo zato celo sovražijo. O tnh materah ni Izgubljati besed, ker jLli je menda le malo med nami. Imamo pa tudi matere, ki lvf>lkuša,i )ci k(vt prijateljico, vedno se bo-iznebiti eimpreje tnogoče. Tako i a . . . Kdo ve. S grid Vrbska. če Jdo ž n-j° posvetovali, jo ljubili in j sipoištovali — ona pa bo ostala še ]>ozni starosti vedno mlada, ker nje ter otUel. Ko >o zamr'.i odmevi njegovih korakov, je pohitela Sigrid k vratom, jih za pahnila od znotraj ter se vrgla nato na tla. kjer je - blozala koi < d -'Jieli* zadeta. Obraz si je pokrivala z rokama in njeno telo je Nlretsalo krčevito ihtenje. Št-le hrup. ki je prišel iz veže, jo je predramil. Vstala je ti*r odšla proti ogledalu, /pre<5 katerim se je ponavadi oblačila. Zrealo je s strašno razbw'nostjo kazalo njeno bledo, spa če no lice. — Tako izgleda lažnjivka. krivoprisež^iiea. sleparka. — je. rekln ter prikimala svoji podobi v ogledalu. — Da. le imenujmo stvar pri pravem imenu, kajt.i sami sva, Sigrid Vrbska! Lagala si. lagala i-', same -trahopt tno-ti ki ničvredr.osti. Kriv-oprisetžnlen st. ker si ravnala pr vsakem delu. zabavi, izprehodu : si dobil, svofji pameti, ne pa nato je čisto drugače nego pri sta p- kjjučju. . . potem lahko obdržiš ";ih. ki nimajo smisla za težnje svo- denar broz pomisleka, h otrok. j — Ti si narcnodrejši sot'nik na Veliko grešijo matere, ki svoje sveitu. je vzkliknil sultan ter vtak-hčerke karajo vpričo drugih oseb. i nil denar za pas. NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico Mr. LOUIS RUDMAN, ti je v Indianapolis, Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Clevelandu vršiti isto delo za naš list,' ki ga je tako uspešno vršil v rndianapolisu. Mr. Rudman je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za naš list, sprejemati denar za ocrlase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko Uprava "Glasa Naroda". POZOR ROJAKI! Nas potovalni zastopnik Mr JOHN Ž UST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penna. — Komur je potekla naročnina na Glas Na roda, naj jo obnovi pri njein. Tu di sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda" STANOVANJE SE ODDA v Ridgewoodu, 4 sobe, kopališče, eletktrika; *30.00. — P. Mekinc, 208 Conover St., (Erie Basin) Phone 4861. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kai kupuje; kdor kaj prodaja ; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las' Naroda". Kdor ]• uacnjra putortO «iarl kiaj. J« potreba«, da J* aa ančno i>oačen o polnih pr* jMd lo dragib ttTarefc. Poj&udla, ki Tam Jlb ■■■m — l»ti vaieU nafte dolgoletne lxkuftnjt Vam bodo gotovo ? korlat; tudi prt* joročamo vedno le prvovrstne pt: ki Imajo kablih todl ▼ 111 urada. Slu— MM metxiiki p «• pošlje proaUco v start kraj fla «ooe Qtnuve}!« odredbe. KAKO DOBITI 8VOJCB IZ BTABEGA KRAJA KAar fell dobiti sorodnika al •▼ojca ls starega kraja, naj aas prej piše n pojasnila. Ie Jagoala rije bo pripnKenlh ▼ prihodnji! treh letlli, od L Julij« 1924 na pre raako leto po 671 prlaeljenoc*. Ameriški državljani pa eazaora? dobiti Mm lene ln otroke do 11. U ta brea, da bi blU iteUv kvoto. T rojen« osebe ne tudi* Hej e je Kvoto. StarlJH ln otroci od 18. 21. leta amerUkib drftavljanev t imajo prednost t kvoti PUlti s pojasnila. Frodajaate rosne Usta ka vs« se: todl preko Trsta sanaorej« J«* coslovanJ sedaj potorstl Frank Sakser Stale Bank 83 Cortlandt It., BT«w Yerk P oz or rojaki! 1 V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street Mew York, H. T.