o T Sta«. 81 (Posamezna Številka S vinarjev.) 9 Trstu, v torek 26. marca 1918 letnik XUIl. i/naj« vsak dua zjutraj, tudi ob nedeljah i« praznikih. — Urc^nvo -V lica sv. Frančiška Asiškega Si. 20, I. nadalr/ — Dopisi naj ac pošiljajo k-dnlftvu. — Nei rankiran3 pisma se ne sprejemajo, rokopisi se oe vračajo. — Izdajatelj ia odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsordj lista Hdlnostl*. — Tisk tiskarne .Edinosti',vpisane zadruge * omejenim poroStvom, v Tritu, ulica sv. FrančiSka Aalškega št. 20. — Telefon uredništva ia i$nv« It. 11-57. — Naročnina /naša: Za telo leto K 31*20, pol leta K 1360, tli mesece K 7 80. za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20, pol teta K 3*60. Posamezne številke po S vin., zastarele 10 vin Oflasf se raC«r.ajo :ia mflioi«if8 v rirokosti ene kolon*. Cene: oglasi trgovcev ia obrt'likov mm po 10 vi* ] osm rtnice, zahvate; poslanice, vabila, cgias: densrnfh zavodov mir pa tO vta; ognrsi v teksta lista do p« vrst K 30.— ; vsaka nad*ljna vnta K 3.—. Mali o^bsi po 6 vin. beseda, najmanj pa oOvin. Oclase sprejema inseratni oddala* .Ediaostf. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje *a litdjučao Is upravi .Edinosti*. Plača in toži se v Trstu. Uprava ia inseratni oddelek *e nahajata v ul.sv. Frančiški As, «t. 30. PoSnahrinllniČnl raCun št. Ml 652. miM ARKADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se razglasa: 25. mar« ca 1918. Na zapadu ne morejo nikakršni protinapadi zaustaviti prodiranja našib zmagovitih zaveznikov. Drugače nič novega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 24. zvečer (Wp«f). Mogočna borba okoli Bapaume. Boj na čril^-e Transloy—Com-j,ies — M a u repa s. Med Peronne in Hamom smo v napadu na več krajih prekoračili Sommo. Med Somrao in Oiso prodirajo v borbi naši zbori. Cbati-ny smo vzeli. Plen vojnega materijala je ogromen. Angleži požigajo, umikajoč se, irancoske krajo In mesta. Z dalekonosniinl topovi smo obstreljevali trdnjavo Pariz. BEROLIN, 25. (Kor.) Wo!Efov urad poroča: Veliki glavni stan, 25. marca 1918. Zapadno bojišče. — Bavarski prestolonaslednik Rupreht je z armadami generala pL Be-lov.a (Otona) in von der Marwltza v ogromni borbi pri Bapaume ponovno porazil sovražnika. Do-ćisn so zbori generalov von dem Borue, von Lin-dequista In Kiihneja v srditih bojih prebili močne nasprotnikove postojanke severovzhodno Bapaume, so od vzhoda In jugovzhoda sera čete generalov GrUnerta In Staabsa vrgle sovražnika preko Vlresa in Saillyja. Žilavi, po francoskih močeh Ojučeni sovražni odpor smo zlomili v srditih bojih. Nanovo dovedene divizije z mnogoštevilnimi oklopnim! vozovi so se ob cestah, ki vodijo od Bapaume proti Cnmbrai in Peronne, vrgle proti našim prodirajočim četam; niso pa mogle dovesti do odločitve v prid sovražniku. Zvečer so poražene valovile nazaj v zapadni smeri. V nočnih bojih so zmagovalci zavzeli Bapaume. Vroči boji so se vneli za Coinbles in zapadno ležečo višine. Sovražnika smo vrgli. Angleški konjeniški napadi so razpadli. Stojimo severozapadno Somme sredi bojišča so minske bitke. Nemški prestolonaslednik je z armado generala von Hutierja izsilil prehod čez Sommo pod Harnom. Njegove zmagovite Čete so sc v srditih bojih povzpele na višine zapadno Somme. Srditi protinapadi angleške pehote In konjice so krvavo razpadli. Mesto Nesle je bilo zvečer zavzeto z naskokom. Med Sommo in Oiso so čete, ki so prodrle preko Crozatskega prekopa, še pozno zvečer z naskokom zavzele močno zgrajene in žilavo branjene postojanke na zapadnem bregu prekopa. V vroči borbi smo Angleže, Francoze in Amerikance vrgli po nedostopnem ozemlju preko La NeuvHle iu Vil!qu!er—Au-menta. Včeraj se Je napad nadaljeval. Francoske, v protisunek zastavljene pehotne in konjiške divizije smo krvavo odbili. V neprestanem zasledovanju sta generala von Conta in von Gayl udarjala za umikajočim se sovražnikom. Zvečer smo zavzeli Guiscard in Chauny. Z dalekonosnlml topovi smo obstreljevali trdnjavo Pariz. Krvave sovražne Izgube so silno težke. Ogromni plen, ki smo ga zajeli od 21. marca sem. se še ne da pregledati. Ugotovljenih je nad 15.000 ujetnikov, veliko nad 6U3 topov, tisoče strojnih pušek, ogromne zaloge municije In orodja, živil in obleke. Na flandrski irontl, vzhodno Relmsa, pred Verdunom in v Lo-rcnl ss nadaljujejo topovski boji. Z drugih bojišč nič novega. BEROLIN, 25. zvečer. (Wolif.) Zvečer hudi boji :r;ed Bapaume in Peronne. Vrgli smo tu sovražnika v njegove siare postojanke, ki jih je imel zasedene pred začetkom sommske bitke leta 1916, med Ancro in Sommo. Med Sommo In Oiso prodirajo naše čete v bojih. Prvi generalni kvartirmojster pl. Luđcnđorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 23. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba: Vzhodno Cerne, pri TarnovI in vzficdno Dobropolja je bil sovražni artiljerijski oženj od časa do časa živahnejši. Zapadno Var-darja je naša artiljerija napadla grško postojanko uri LjumnlcL Na več mestih med Vardarjem In Bosanskim jezerom jo bil topovski ogenj živahnejši. Angleški^poizvedovMnl oddelek, ki se je skušal približati našim jarkom, smo razpršili z ognjem. — Dobruška fronta: Premirje. TURSKO. CARIGRAD, 23. (Kor.) Palestinska fronta: 2i-ahno obojestransko delovanje. Artiljerijski ogenj ie bil povsod živahen, posebno srdit pa ob cesti l.tibhan—Nablus. Sovražnik je skušal zavzeti E1 Kair, kar se je izjalovilo ob težkih izgubah. Sovražnik se je umcknll do južno šejhkovaša. Sovražni patruljskl sunki v okolišu Kefr Mallk — Rudein so se Izjalovili. Na levem krilu smo pridobili ta! In smo zaustavili sovražni protisunek. Naša konjica je vdrla v jordanski dolini proti Jugu. Sovražnikov poizkus, da bi se izkrcal na vzhodnem Jordanovem bregu, je bil preprečen. — Mezopotamija: Patruljskl spopadi zapadno Diale. Iz Vssira in Jemena došle vesti pravijo, da smo si v mnogoštevilnih bojih z Angleži ob obali Rdečega morja in pri Adenu priborili lepe uspehe. PO H LISTE K Slovanska strast. Runian. Francoski spisal Danijel Lesueur. Hotel je že vtekniti prstan v žep, toda hitra N'adjiua pripomba mu je pobudila pomisleke. Ta str:n je marki jeva last in brez njegovega dovolje-i ;a L.i se ne smelo vzeti prstana niti analizirati. -- Dobro, — je dejal kirurg, — počakam, di ozdravi. — Dovolile meni, gospod doktor, da vzamem rrsian s seboj. — Taka igrača za žensko! Nikakor ne! Ker sc mu je zdelo, da je njegova galaninost že i t k trajala predolgo, je poklical usmiljenko. Lsmiljenka ie pristopila k postelji, Nadja pa, ki ! i bi!a tako neizkončno rada na njenem mestu, jo ie prijela za roko in ji jo obupno stisnila. O, oditi ie morala, ne da bi Jo bi! spoznal, ne da bi mu bifa SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Francosko poročilo. PARIZ, 24., ob 10'30 dop. (Havas). Obstreljevanje Pariza po dalekonosnem topu. k! iz razdalje nad 100 km strelja na glavno mesto, sc ie zopet pričelo ob 7 zjutraj. Streli slede v enakih premorih kot včeraj. Doslej je bilo le nekoliko žrtev. PARIZ, 25. (Havas). Obstreljevanje Pariza po dalekonosnem topu se Je danes zopet pričelo ob 6*50 zjutraj. Angleško poročilo. LONDON, 24. zjutraj. — Tekom noči ni bilo bistvene izpremembe na bojni fronti, dasiravno so se vršili nadaljnl boji na več mestih. Naše čete drže črto od Somme do Peronne. Majhne sovražne oddelke, ki so v bližin: Pargnyja skušali pre-dreti, smo pognali nazaj. Na našem desnem krilu smo bili v stiku s Francozi. Severno Somme pri Peronne vzdržujejo naše čete svoje postojanke, ko so bile tekom prvih nočnih ur odbile več napadov na raznih delih te fronte. Težki napadi se 5e pričakujejo. LONDON, 24. zvečer. — Novi zelo močni napadi so se večkrat razvili na vsej bojni fronti in so se nadaljevali ves dan. Južno Peronne se je sovražniku po težkih bojih posrečilo, da je prekoračil Sommo na nekih točkah, ki se sporoče pozneje. Severno Peronne so bili sovražni napadi s skrajno silovitostjo naperjeni proti fortillski črtL Naše čete so se v tem odseku bojne fronte umeknile v nove postojanke. Dalje proti severu smo ponovne, z močnimi krdeli izvajane napade sovražne pehote odbili ob težkih sovražnih izgubah. LONDON, 24. (Reuter.) Uradno angleško poročilo javlja, da je bilo v soboto sestreljenih 54 sovražnih letal. Francoska mnenja o bojih na zapadni fronti. BERN, 24. (Kor.) Francoski listi javljajo s fronte, da sovražni artiljerijski ogenj razorava vso francosko fronto. Vojaške oblasti so zaukazale, da naj se, kolikor mogoče civilno prebivalstvo odpravi iz Verduna. Sovražna artiljerija da deluje s tako močjo, da so prve črte v gostem črno-rumenem dimu, kar zelo otežuje protiukrepe. BERN, 24. (Kor.) Nemška taktika je večini francoskega časopisja uganka. »Excelsior« meni, da Nemci zasledujejo taktiko, kot so jo prfed Verdunom, ki je tedaj Nemce stala tako drago. »Matin« smatra za mogoče, da se poizkusi tudi mogočen sunek proti Calaisu tudi na severu na belgijski fronti. »L'Homme librea izjavlja, da bedo Nemci klepall po vsej zapadni fronti, tupatam tudi vbiU vanjo kako bunko. toda mi bomo pazili in naši vojaki bodo stražlll. V »Humanitč« zahteva Re-naudcl, da zbornica v sedanjem resnem položaju ne sme imeti dolgih počitnic. Parlament bi znal biti prisiljen, da od dne do dne sklene važne sklepe. Ukrepi proti obstreljevanju Pariza. PARIZ, 24. (Havas.) Vlada je odredila, da-morajo v slučaju obstreljevanja Pariza po daleko-nosnih topovih javna uprava In javne oblasti poslovati normalno. Železniški, podzemski železniški in tramvajski promet se mora vzdrževati. Prebivalstvo pa se bo opozarjalo na nevarnost z bobnarjem in drugimi signali. Zbiranje prebivalstva po ulicah in javnih krajih je prepovedano. Odlik o v,« j a nemških vojskovodij. BEROLIN, 24. (Kor.) Nemški cesar je danes na poveljevališču vrhovnega armadnega vodstva na Francoskem izroči! vojnemu maršalu Hindenburgu železni križec z zlatimi žarki, najvišji razred železnega križca, ki ga je doslej dobil samo knez Blticher, generalu Ludendorffu pa veliki križec železnega križca.__" DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 25. (Kor.) Wolffov urad Javljat Na severnem bojišču je bilo potopljenih 18.000 bruto-registrskih ton sovražne ladijske prostornine. MIROVNA POGAJANJA Z ROMUNSKO. DUNAJ, 24. (Kor.) Pogajanja med zavezniki ter med zavezniki in Romunsko se nadaljujejo zadovoljivo. Ugotavljati se more bistveno zbližanje v še nepojasnjenih vprašanjih. POLETNI ČAS. DUNAJ, 25. (Kor.) Z vladno naredbo se na 1. aprila določeni pričetek poletnega časa v Avstriji prelaga na 15. aprila, konec pa od 29. septembra na 16. septembra. Amnestija za vojaške osabe. DUNAJ, 24. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja: Cesar je z Najvišjim odlokom, izdanim 15. marca t. 1., povodom srečnega poroda svojega najmlajšega sina izdal amnestijo za vojaške osebe. fivtsnosiija iu nje psmem&nast za Antp-Oimlo. v. Poleg demokratlčno-federalistične Rusije je ab-soIutistično-Avstro-Ogrska nemožna in tudi ni potrebna. V bodoče bodo avstrijske države na volji svojih narodov! Kazalec zgodovine kaže na saino- mogla pošepetati eno onih zadnjih besedi, ki celo v trenutku, ko smrt pretrgava najnežnejše vezi, še učinkuje blagodejno.... Grofica je bila že v dtugi sobi, in Berger-Ricard je že hotel nalahno zapreti vrata, ko se je oglasil za njima od groze in ljubezni se tresoč krik: — Nadja l — Oh!____— je vzkliknila ona. Nehote se je okrenila tako hitro, da se je zadela ob zdravnika, ki je prihajal tik za njo. Toda le-ta jo je energično zadržal in je previdno popolnima zapri vrata za seboj. Nekoliko ser. ::r.d je vladal nu:jcn molk ir.cd o-bcma. Videli ju Je mogla samo Maša, kajti paznik je odšel iz stanovanja in ostali gospodje so se obzirno uniekmli, da počakajo odhod neznanke. Berger-Ricardu so je v trenutku, ko je zaslišal to rusko i.-ne, potrdil sum, ki sc mu ie porodil, ko je začul neobični tujkin Izgovor. — Aha! — si je dejal sam pri sebi, — to je grofica JVUranova! • - ♦ Vražja stvar!... Ženske so še boli divje in nevarne, kot sem si misli!. določbo narodov! Ta pride tako gotovo kakor demokratizacija osrednjih vlasti. Vsi pomisleki, mari ni demokratična viadua metoda primeraeja, nego demokracija nemisfeče mase, slepo drveče za gesli, so prazn! Is brezpredmetni. Razvoj držav se ne vrši po nravstvenih pravilih, ampak po težišču danih moči. četudi je te odklanjati z državno-fitozofičaega stališča. Će je v osrednjih vlastih mililarfčna moč pretežna, pa se na drugI strani r.e da oporekati, da je pri nasprotnih državah boi je politično vodstvo. Vodilne misli demokracije in samodoločbe — četudi vržene v svet Iz sebičnih namenov — so potegnile svoje kroge preko vsega sveta* V Avstriji je bilo pridržano mlademu cesarju Karlu, da Je kot prvi Habsouržan v prestolnem govoru izgovoril besedo o demokraciji. In glejte: cesarski dvorec se ni podrl radi tega! In ob zadnji stavki niže-avstrijskega delavstva si vlada Seidlerjeva ni vedela pomagati drugače, nego da je obljubila demokratizacijo občinske uprave. V Avstriji pa demokratizacija ui možna brez avtonomije! Ne le zato, ker prava demokracija vidi svoje lastne in pravice vsega naroda navezane na enake pravice drugih, marveč tudi zato, ker je ureditev spornih narodnih vprašanj pred-podlaga ca razvoj demokracije! Cim je torej demokratizacija zahteva Časa, potem se tudi avtonomija narodov m da več zadržati. Modra politika se torej ne bo upirala neodklonljivi usodi, marveč jo bo pospeševala in si s tem zagotovi neprecenljivo morallčno nretežje pri udeleženih. Navadno oporekajo z nemške strani, da bi se z avtonomijo odrekli nemško-nacijonalne politike moči v državL Odklanjati da jo je torej v interesu nemštva Evrope. To oporekanje izhaja iz dok-trinskega razumevanja o državi, vzetega iz liberalnega časa. Ne pomislijo pa, da se ustavne oblike države morajo prilagodi vsakokratnim razmeram časov, ako nočelo, da jih razvoj poruši. Pri tem pa je povsem kriva domneva, da je avtonomija v nasprotju z narodno politiko. Nasprotno: jo še le omogoča ia bi utrdiLa položaj Nemcev v državi. Odrekli bi se sicer sklicevanja na neko Ie dozdevno moč, zato pa bi uveljavljali težišče v resnici danih gospodarskih in kulturelnih sii nemštva v Avstriji. Ni tista ntmško-avstrijska politika nacijonalno naijačja, ki se žrtvuje za državo in se mora vendar pod pritiskom nenemških narodov odrekati kosa za kosom, marveč tista, ki s pripoznavanjem aarodoili poirab vseh plemen varuje in uiediajnje tudi svojo lastno narodnost. Cesar potrebuje Avstrija, nikakor ni kaka centralistična ustava ob zanikanju njenih narodov, ampak pripoznavanja teh poslednjih s central no u-pravo le tistih stvari, ki s© vsem skupne. Kateri predmeti so to v posameznem, je več ali raanje postranska stvar. Mnogo važaeje je, da se ustvari podlaga za zagotovljen obstanek države, ograjene na zavestni volj! narodov! V nadaljnjih Izvajanjih stavlja dr. Lodgmann vprašanje: ali se Nemci z avtonomijo ne odrečejo ponemčevanja drugih narodov? Res je, da v Avstriji ureditev razmer v smislu avtonomije ni r.iož-na brez narodnih omejitev In izgub; ali, to velja v isti meri za vse narode. Načelu nasilnih anc'.isij po narodnem usvajanju drugoplemenskih duš in ozemelj se morajo odpovedati vsi, ako naj pride država do miru. Ali ta izguba je !e navidezna, kajti v rcsnici že davno ue more več biti govora o izdatni nasilni asimilaciji ob sedanji naredni samozavesti. Razširjenje po prirastku drugerod-ccv se navadno številno precenjuje, obenem pa je to zelo dvomljiva pridobitev v plemenskem pogledu, kajti ravno najbolji elementi se ucirajo asimilaciji. Resnična narodna pridobitev bi bila le tedaj, če bi imelo kako pleme toliko moči, da bi drugo pleme Iztrebilo, pregnalo ali pokupilo. V Avstriji pa nI porabno nobeno teh sredstev. Opustitev nevzdržtjivlh i>05t0jank ne pomenja nika-kega slabljenja narodnosti, marveč razširja politično moč. Z razcepitvijo monarhije v dve dualistični polovici je bilo izročenih Ogrski 2 milijona Nemcev. To je Izguba, s katero ne bi bila morebitna izguba posameznih vasi ali mest v Avstriji v nika-kem razmerju. Vendar se Je razcepitev izvršila in vkljub platonskim zagotovilom Ogrov, da bodo ogrske Nemce S«tlli in pospeševali, nimajo Nemci Avstrije niti najmanjega vpliva na madjarsko politiko v tej smeri. In njihovo zavezništvo z Ma-djari zabranjuje Nemcem, da bi nastopili proti nasilni madjarski politiki, Razne poittiSne vesti. 70Ietnica imenovanja barona Jelačića banom Hrvatske. Dne 23 marca 1848. je bil baron Jelačič imenovan banom Hrvatske. Istega dne so sc sešli na Dunaju Ivan Knkuljevič, Ljudevit Qaj, baron Ambrož Vraniczanl In Mete! Ožegovič na posvetovanje, koga naj bi cesarju in kralju Ferdinandu V. predložili za bana Hrvatske. Po posredovanju nadvojvode Ivana Je bil Jelačič imenovan za bana. Dekret mn le dota! na Lekeniku. Tedaj je izročil Kukuljevič v Imenu deputacije 400 oseb peticija, ki je vsebovala nasledniai^teve hrvatskega naroda: 1. Ujedinjenje hrvatskih ozemelj; 2. o^go- Dasiravno Je čntUa Nadja, da jo Je spoznal, ji nI bilo niti najmanje mar te za njen ponos in njeno sramežljivost enako mučne okolnosti. Hotela se je le na vsak način vrniti k ranjencu, ko jo je "vendar spoznal in Jo poklical... Obrnila se je z obrazom k zaprtim vratom in stala tako s sklenjenimi rokami proseč pred Jcirurgom. — Ne, milostiva gospa, — je dejal le-ta kr.itko in osorno. — Marki de Brenaz blede... ne pozna nikogar... In če M se tudi zavedal o vaši navzočnosti, bi nm več škodovalo kot pa koristilo. Nadja pa je vendarle ostala nepomično na svojem mestu; ni se moda odločiti, da bi odšla, kajti njeno izmučeno slavo Je prešinjala samo ena misel, njeno srce pa m sam občutek: Naj ostane 2tT ali naj umre... danes sem ga videla zadnjikrat! Berger-Ricard In pomigni! Maši, in tako sta oba odvedla grofico, Id te v svoji silni potrtosti ni u-pirala več. (Koncc.) vorno vlado; 3. letno saborsko zasedanje; 4. odpravo vojaške granice; 5. hrvatski iezik pri službi božji; 6. hrvatsko vojsko. «NašI prijatelji«. Pod tem naslovom je priobčila te dni »Arbeiter Zeitung* članek, vsebujoč za našo diplomacijo vrsto grenkih^resnic. Dunajski list je priredil nekako revijo naših prijateljev v raznih deželah, zapletenih v sedanji krvavi vrtinec. Začenja z Romunsko. Kdo je hotel to vojno? Kmečke mase gotovo ne. Hoteli so jo objestni, presiti bojarji, zemljiški velikaši. Romunska je sedaj poražena. Na kom naj se maščujete osrednji vlasti? Kdo je sedaj naš prijatelj? Ravnokar imenovani novi ministrski predsednik Marghiloman, zastopnik razreda istih bojarjev kot prejšnji Bra-tianu, ki je silil v vojno. Razlika je le ta, da prvi zastopa bolj konservativno strujo med bojarji, drugi pa bolj liberalno. Ne eden ne drugi pa nista zastopnika — ljudstva! — Na Finskem so naši prijatelji »beli«, to je: Švedski razjed gospodov, Id Se sedaj krvavo bori proti kmetom in delavcem. Na švedskem so naši prijatelji strogo konservativni, visokoaristokratični aktivisti, nasprotniki delavcev In meščanstva. V Kuronski, Livoniji in Estonski so naši zavezniki baltiški baroni. Leton-ski in estonski kmetje ne goje simpatij do nas. Na Poljskem so magnatje, ki se sedaj tresejo za svoja posestva in ki iSčejo naše pomoči proti boljševi-kizmu. Ali nam to pridobi simpatije pri kmetih in delavcih — pii ljudstvu?! Na Španskem so naši prijatelji najstrožji konservativci; liberalni in demokratični sloji se nagibljcjo k antanti. Kakor vidimo, smo povsod s silami — minclosti. Zato so ljudske plasti, ki stopajo r.a plan, proti nam. Ni posebno modro, ali to je žc nasa usoda, da veduo držimo z minolostjo proti bodočnosti! Romunski zgled — tako zaključuje »Arbeiter Zeitung« — potrja splošno pravilo. Ni znano še, kaf zahtevamo od Romunske. Ali, kolikor se čuje o tem, je čudno in vznemirljivo. Grof Czernin da si jako širokosrčno tolmači miir brez aneksij in brez političnega in gospodar kega nasilja-; zahteva znamenite »korekture meia^. Bojarji so pognali romunski pa-rod v vojno; kaznovani pa ne bodo ti veliki gospodje, ampak nedolžno romunsko ljudstvo. Bo-jarjem je zagotovljeno nadaljnje gospodstvo — saj je ta naš prijatelj! AH, romunsko ljudstvo hočemo užaliti do živega s tem, da je odrežemo od morja, da mn odvzamemo ozemlje na vzhod Bolgarski, na zapad nam v prilog. Tak mir nam ne pridobi prijateljstva romunskega naroda I Nič ne del Mi računamo na prijateljstvo Mnrghilomana! — Ta izvajanja v dunajskem listu se dotikajo starega tradicionalnega zla — grehov naše diplomacije. Grehov, ki so donesli monarhiji že toliko neizmerne škode. Koliko enalogij kaže sedanji slučaj z Romunsko v zgodovini naše balkanske politike. Naša diplomacija ni znala nikoli računati l narodi in njihovo voljo, marveč je vedno menila, da je že najsijajnejc rešila svojo nalogo, če si je pridobila »prijateljstvo« kakega poedinega mogotca. In če je bil ta obsovražen v narodu — tem zadovoljneja. Tako smo imeli svoječasno v Srbiji najboljega prijatelja v nesrečnem Milanu, v Bolgarski pa v nasilniku Stambulovu. Oba sta zvr-šila pretragično. Milana je narod pognal iz dežele, da se Je moral potem klatiti po Evropi do svo:e smrti. Stambulova pa je narod pobil na ulici do smrti. Ali tudi to grenko izkustvo ni izmedri!^ naše diplomacije in je ni privedlo do izpoznanja, da bi se trudila, da bi razumevala čutstvovanje narodov in je pridobivala za koristi monarhije. Kako tudi? Saj je znano, da osebje našega poslaništva v Belemgradu še neposredno pred sedanjo vojno — torej v najkritičnejih časih, ko so sedanji strašni dogodki že metali svoje sence na evropsko pozorišče — niti jezika naroda ni poznalo! S tem ie tudi povedano, da ni imelo in tudi »li moglo imeti nikakih stikov s širokimi plastmi javnosti, z življenjem naroda. Le tako je moglo priti do tistih senzacij na proslulem Frledjungovem procesu. Mnogo so grešila naša diplomatična zastopstva. In preobrata na bolje ne bo tako dolgo, dokler se bodo naši zastopniki v Inozemstvu jemali iz ozkega kroga izvoljencev in se ne bodo zajemali iz velikega reservoarja širokih plasti, kjer je — to smelo trdimo — več talentov ne le razmemo, ampak tudi absolutno, šele potem, ko bodo interese monarhije v inozemstvu zastopali ljudje, ki bodo znali proučevati dušo narodov in seznanjati se z njihovimi čutstvovanll In stremljenji, bomo imeli v tujih deželah prijateljev, od katerih prijateljstva bo imela monarhija koristi. Vsak resnično vdan član te monarhije mora Ie želeti, da bi se stari grehi ne ponovili sedaj ne v Romunski, ne v Poljski, ne v Finski, ne v Kuronski itd. V narodih potrebujemo prijateljev!! Za aprovlzadlo Istre. Dne 11. In 12. marca so se sešli v Trstu v u-stanovno sejo člani upravnega sveta istrskega u-rada za nabavljanja živeža. Poprej nego so prešli k formalnemu konstituiranju na podlagi že priobčenega štatuta, le predsednik istrske deželne upravne komisije obrazložil, da ie na sestanku istrskih občin v Kozini izvoljeni odbor po danem mu nalogu storil pri o-srednjih uradih na Dunaju in kompetentnih faktorjih v Trstu vse možno, da bi dosegel separaciio aprovizaciie Istre od deželne aprovizacijske komisije v Trstu. Predsednik je sporočil, da so težkeče, na katere naleta razdeljevanje aprovjzacije — da-si so bile na Dunaju in v. Trstu dane obljube, da bodo podpirali zaželjeno separacijo — jako velike In skoro nepremagljive; in da so osrednji uradi pred kratkim časom izjavili, da določanje kontingentov mletvin za Istro od strani osrednjega urada za promet z Žitom na Dunaju in direktno nakazovanje žita in mletvin uradu za nabavljanje živeža naleta na tehnične težave ter da bi — po mnenju upra%nih organov deželne aprovizacijske komisije v Trstu in mnenju podružnice centralnega u-rada za promet z žitom — toliko določanje kontingentov za Istro, kolikor nakazovanje mletvin v obče morala ostati na sploh neizpremenjena. Ra-zun t^ga, da so neizvedljive ustanovitev istrskega urada za ureditev prometa s sočivjem, zele-njadjo in sadjem, ustanovitev istrskega urada za promet s senom in slamo, kakor tudi ustanovi- tev istrskega urada ^a promet z živino. Kouuio. da bi določitev in izročitev svote Tczervnega zaklada, ki naj bi se oddala Istri, zahtevala taku dolgega in utrudljivega dela, tako. d.t se sedaj ne more misliti na Vročitev omenjenega dela kapitala. Vzernsi v obzir vse te težave, je predlagal predsednik, naj se odneha od zahteve po separee i jI a-provlzacije Istre od apro> izacijske komisije v Trstu, ter naj se sklene, da istrski nabavni urad o-meji svoje delo ter da tudi nadalje — kakor do-sedaj — nabavlja za Istro nekontingentirana in necentralizirana živila, s katerimi sc more svobodno trgovati. En del navzočih se je pridružil mnenju predsednika, Izjavljajoč, da ustanovitev posebne aprovizacijske komisije za Istro nima sn.isla, dokler s« popolnoma ne razpolaga s svojim kontingentom mletvin, s svojo letino zelenjadi, sadja in so-čivja, z lastno slamo in senom in z domačo živino, in Če se ne razpolaga s svoto rezervneg i kapitala aprovizacijske komisije v Trstu, izca^jjo-čega 2—3 milijona kron. Samostalnost nove istrske aprovizaciiske komisije da bi obstojala samo na papirju; odgovornost za tok pgsIov napram prebivalstvu pa bi padla popolnoma na to novo institucijo, čeprav bi dispozicija o razdeljevanju in nakazovanju vseh živil ostala v rokah drugih faktorjev. Velika večina navzočih se ie izjavila proti temu predlogu ter je bil imenovan ožji odbor, ki nai gre k nieg. prevzvišenosti, g. namestniku in g« zaprosi, naj pri osrednjih uradih na Dunaju vztmj« pri tern, da bo dekretirana popolna senaraclja a-provizacije Istre od aprovizacijske komisije v Trstu ter da sc na Dunaju ustanovi za Istro posebna podružnica centralnega urada za promet z Žitom. Ker je g. namestnik obljubil odboru, da podpre prošnjo, predloženo po ožjem odboru, je sklenila večina navzočih članov, da se ne razpravlja dalje o predlogu predsednikovem, dokler ne pride cd strani centrale odgovor na novo prošnjo za popolno razdelitev aprovizaciie. Ako bo ta odgovor neugoden, ali, ako ne pride tekom določenega termina, se vzame predlog - predsednik^ zopet, v pretres. Pripombo, storjeno od strani centrale za promet z žitom, da Istra ne bi mogla zmleti žita v svojem mlinu, je nabavni urad odbil, izjaviv5I, (h razpo'aga s primernimi mlinarji. Izvolila sta se dva odbora, katerih eden ima natanko proučiti možnost organizacije istrskega urada za promet z zelenjadjo, sadjem in sočivjem, drugi pa naj se bavi z organizacijo ur.ida za promet s shmo hi senom. Nadalje se je naložilo eksekutivi, naj pri centralah pospeši rešitev pn -srje deželne upravne komisije za ustanovitev rada za promet z živino. Na predlog predsednika je bilo sklenjeno, da bo svota, ki jo nakaže vlada kot podporo siroma-Šnemu prebivalstvu, odsiej delila v denarju, in ne kakor dosedaj, tako, da se je aboniralo nekoliko odstotkov na cene v fakturah poedinih živil. O nadaljnjem predlogu predsednika, da bi v bodoče odstopili od izvajanja vladne podporne akcije za siromašne in prepustili vladi sami. bodo rr.zpravljali v bodoči seji. Istotako je bilo odloženo čitanje in odobrenje štatuta do časa, ko bo končno odločena popolna separacija apfovizacije Istre od aprovlzacijsie komisije v Trstu. _ siouensKo stališče % cNervozue ženske«. Skoraj sc mora milo storiti človeku, če pomisli nekoliko let nazaj, v oni čas, ko smo iineli tržaški Slovenci, če ne že prvovrstno, pa vendar razmeroma dobro svoje lastno narodno sledališče. Resnica ie. da je v zadnjem času precej padlo v svoji vrednosti, a vendar je bilo, in upati smo mogli, da je s krepkim sodelovanjem vseh poklicanih činite-ljev zopet dvignemo na prejšnjo višino In še izpopolnimo. Toda prlSla je vojna, naš dom, posvečen prosveti In zabavT. je osamel, da, celo za bolnišnico se jim nI zdel dober. Vojna nam le vzela vse, životarili smo od dne do dne. izgubljali smo se po kinematografih in raznih druRonarodnih zabaviščih z nič prosvete in prav tako pičlo zabavo; skratka: popolno mrtvilo. Vse kar smo Imeli, ao bili naše šolarske prireditve, tupalam kak poizkus gledališke predstave, ki pa je tudi le komaj zaslužil line poizkusa, ker so ga riskirali posamezniki, kat jrim je bilo kvečjemu za lastni dobiček, ne pa za stvar samo, in prav v zadnjem času slavnostna prireditev, v kateri pa je že sodelovala vešča m spretna roka moža, kateremu smo doižni hvalo za prvi Žarek upanja, da nam zopet vstane naše narodno gledališče. Sai moči imamo, in sicer res porabnih moči, toda nedostajalo je gonilne in vodilne sile, ki bi zbrala vse druge okoli sebe in jim »očistila pege in ugladilo rujo« toliko, da bi žnjimi na odru mogli govoriti o resnični gledališki predstavi. Gospod M. S se le z vnemo lotii tega ne ravno prijetucza dela. kajti slara stvar ie, da ni težjega, nego prepričati večletnega diletanla, da ni prvi igralec na svetu in podrediti za tuji voddni volji. Krepke, odločne volje ie treba za to. In kakor smo videli, le Inn g. M S. v obilni meri. „Nervozne ženske« je lahna francoska stvarca, ki zahteva živahno, gladko igro, hiter, vendar pa ne prekopicajoč se tempo, a poleg vsega pa mnogo finese O prvem dvojem smemo reci, da smo bili popolnoma zadovoljni, v tretjem pa pravima pi av tako odkrito, da je mankalo še veliko. Tu bo Imel g 5 še mnogo posla, preden bodo naše dl-Ictantke Parižanke in naši diletantje francosV i arl-stokraUe ali celo tudi pariški strežaji. i vin. kg). — Stara mitnica: št. 2971—3270 (ob. št. 8) 26. 3. nI. S. Zaccaria 3. (cena 84 vin. kg). Nesramna brezobzirnost, s katero nastopajo prodajalke in druge uslužbenke v nekaterih pro-daialnicah aprovizacijske komisije proti ubogemu, sestradanemu prebivalstvu, presega pač že vse meje. Včeraj se je dogodilo pri Sv. Jakobu, torti v delavskem okraju, kjer prebivalstvo v resnici živi dohesedno »iz rok v usta«, kakor Je dejal predsednik urada za ljudsko prehrano, nekaj, takega, da moramo kar nairesneje onominjati ne samo aprovizacijske komisije, temveč tudi vse pristojne oblasti, nil vendar enkrat poskrbe za to, da bodo v aprovlzacijskih prodajalnicah nameščene ženske ravnale z Mudml kakor z ljudmi, ne pa kakor s sužnji. Uboge delavske rodbine, ki pač nimajo polnih želodcev, kakor jih imajo pri apro-vizaciii nameščale ženske, komaj čak?.-o, da dobe oni borni tedenski odmerek, ki ga daje aoroviza-cijska komisija. Naj si razdeljujejo ta živila še natančneje, zadnie dni v tednu morajo stradati, ker Je popolnoma izključeno, da bi tedenski odmerek zadostoval za ves teden, in ne morejo niti misliti na to, da bi si preskrbele živila oddrugod po vnebovpiiočih oderuških cenah, kakor se morajo ' plačevati dandanes v Trstu. Tako so tudi včeraj, na praznik, ženske čakale že od zgodnjega jutra dalje na otvoritev aprovizacijske prodajalnice na Campo S. Giacomo, seveda tiste, ki po turnusu dobivajo živila v ponedeljkih. Predvčerajšnjim pa Je bila cvetna nedelja, in prečastite dame, ki so ■ameščene v aprovizacijskih prodajalnicah, so pač porabile lepi dan. da so kazale svetu svoje nove svilnate obleke, svoje nove pomladanske klobuke, svoje velike srebrne torbice, da so se porazvese-lile do mile volje. Saj njim Je to lahko: plače 1-majo imenitne, hrana jih ne stane nič, saj v prodajalnicah jedo od jutra do večera in jim ostaja še več ko preveč za dom in za izlete! Da pa potem o ponedeljkih, zlasti če ie še praznik, ne gre delo posebno ročno Izpod rok. Je lahko umljivo, še tembolj, če je dan zopet lep, če srce tako pomladansko kliče po zabavi, po ljubezni tam zunaj v divni naravi, in se tako krasno prepeva v čarobnem luninem svitu, vračaje se v mesto, v nekdaj 'zatohlo, a sedaj, odkar smo nameščene pri apro-vizaciji, tako udobno opremljeno domače ali morda tudi nedomače gnezdeče: ».. ..amor, amor amor!« Da pa morajo uboge. Izmučene, sestradane delavske žene in matere čakati nre ln nre pred prodajalnico, da pridejo na vrsto, to damam v pro-dajalnici ni mar! »Naj čakajo babe!« In tako so res f tudi včeraj čakale uboge žene od 8 zjutraj do 1 »'popoldne, a ko Je prišla 1 ura. so v zgorajomenje-Bi prodajalnici Izjavile dame-prodajalke, da se prodajalnica zapre in da ta dan nihče ne dobi več živil. Posebno se Je tu odlikovala takoimenovana »kontrolorka«, ženšče, ki Je prišlo iz Italije s trebuhom za kruhom v Trst tn se je tu potem poročilo z nekim domačinom. Pred prodajalnico je Ča-.. kalo še kakih 20 žensk, katere Je brezobzirnost nameščenk silno razburila, kar je pač popolnoma umljivo. Komaj so čakale, da dobe ono ubogo polento — drugega se Itak ne dobi — saj so Jo potrebovale za včerajšnje kosilo, in so Jih doma že komaj Ih komaj čakali otroci, da bi dobili kaj Jesti! 2e^ske so začele protestirati, a vse ni pomagalo nič. Razburjenje Je naraščalo vedno bolj, bilo Je krika in vika, da je moralo poseči vmes redarstvo. Videč, da imajo uboge ženske popolngma prav, ki zahtevajo, da naj jim dajo živila, sc stražniki posredovali v prodajalnici v tem smislu, a tudi zaman. Milostive so hotele domov, dasirav-uo še niso opravile svojega dela, kajti po turnusu za tisti dan določenim strankam se mora postre-Ji. Ali npj morda te stranke potem čakajo do sobote, ves teden brez živil? Hrup je postajal vedno večji, čakajoče ženske so začele grozili, da vdero v prodajalnico in pretepejo nameščenke v prodajalnici. Šele redarstvenemu nadzorniku, ki je prišel posredovat, se je posrečilo, da je vsaj kolikorloliko pomiril po vsej pravici ogorčene ženske. Izdali so v prodajalnici nakaznice, na katere dobe ženske, iti so čakale, živila danes, v torek, prec drugimi, tiste namreč, ki so mogle počakati Jo danes; one, katere niso mogle čakati, pa so dobile živila že včeraj. Vprašamo pa sedaj: ali Je treba, da prihaja do takih razburljivih dogodkov, po-vzročevanih edino le po preobjestni brezobzirnosti nameščenk aprovizacijske komisije? Ali naj ubogo, že itak do skrajnosti izmučeno prebivalstvo strada še zato, da morejo nameščenke aprovizacijske komisije pol ure ali eno uro prej za svojo zabavo? Kar naravnost odkrito pravimo, da ga ni človeka, ki bi grajal, ako bi kedaj na tak način Šikanirano prebivalstvo poseglo po svoji samopomoči in bi, četudi na precej drastičen način, pgu-čilo nameščenke v aprovizacijskih prodajalnicah o njihovih dolžnostih napram občinstvu. Od aprovizacijske komisije pa pričakujemo z vso gotovostjo, da poseže tu energično vmes In napravi enkrat za vselej konec tem nezaslišanim razmeram. Pripomnimo naj le še, da je to ena onih apiovi-zaciiskih prodajalnic, ki si Je po »Lavoratorje-vem« mnenju pridobila največje zasluge aa splo-šnost, ker Je odvrnila največ odjemalcev od tr-govcev-jestvinčarjev in Jih pridobila za aprovizacijske prodajalnice, v katerih se potem na tak način ravna s strankami! Razširjenje delokroga etapnih poštnih uradov II. razreda v avstrijsko-ogrskem upravnem ozemlju v Srbiji. Od 21. januarja 1918. dalie je dovoljeno pdšiljati na etapne poštne urade IL razreda v avstrijsko-ogrskem upravnem ozemlju v Srbiji na voiaške osebe naslovljene, vknjižene zasebne pisemske pošiljke, poštne nakaznice in brzojavke. Na označenih uradih se od vojaških oseb sprejemajo vknjižene zasebne pisemske pošiljke in brzojavke; vojaškim osebam je tudi dovoljeno predajanje poštnih nakaznic in vplačilo zneskov do 1000 kron s poStno-hranitničnimi položnicami. Kot etapni poštni uradi II. razreda v avstrijsko-ogrskem upravnem ozemlju v Srbiji prihajajo tačas v poštev: Aleksandrovo, Bogatic, Grocka, Kamenica (okrožje Valjevo), Kolari, Krupanj, Ljubovija, Loznica v S., Mionica, Osipaonica, Priboj (o-krožje Prijepolje), Rača v S., Ralja (okrožje Bel-grad), Raška v S., Slepak, Umka, Ušce (okrožje Cačak), Velika Plana, Veliko Orašje, Vucitrn, ZabreŽ v S. Promet zasebnih volnopoštnlh zavitkov Je pod obstoječimi pogoji dovoljen tudi na vojno-poštne urade št: 450, 518, 657, nsavljen pa na vojno-poštne urade št. 376. 399 in 414. Označba vrednosti ln višina povzetja prt zavitkih. Na podlagi § 5. št 2 pošt reda se določa z veljavo od 22. marca 1918.: Označba vrednosti in višina povzetja, do katere je dopustno dostavljanje zavitkov, se razširi od 100 do vštevši 600 kron. Pošiljanje blagovnih vzorcev s kupno vrednostjo v Turčijo. Ker se vedno pošilja veliko blagovnih vzorcev s kupno vrednostjo v Turčijo in na Bolgarsko, se opozarja občinstvo na nedopust-nost takih pošiljk ln tudi na to, da Je otomanska poštna uprava odredila, naj se take pošiljke, ki ne odgovarjajo predpisom, v prihodnje odpošilja-teljem nazaj pošljejo. Iz Dekanov. V zadnji tretjini lanskega leta smo dobili dvakrat po 400 q pšenice. Ker nas je okoli 5000 prebivalcev, bi morali dobiti vsakikrat po 8 kg pšenice. Dobili pa smo le 6 kg moke in še to ne vse naenkrat, ampak štirikrat po 1J4 kg. Ljudje so morali torej hoditi po 2—3 ure daleč po moko, ki bi jo mogli vendar kar naenkrat podeliti. _ Kam pa je šlo 200 q moke, oziroma otrotfov, Če v resnici dobimo pri pšenici 25% tare?! — V tem mesecu smo dobili zopet H kg sladkorja. Seveda se mora tudi ta množina po nazorih na?ega veleučenega možakarja deliti dvakrat po V\ kg!! Ljudje pa naj puščajo doma male otročiče same! Za danes naj zadostuje to! Tedensko zdravstveno poročilo. Mestni fizikat je v času od 16. do 23. t. m. ugotovil 8 novih slučalr/ nalezljivih bolezni in sicer: davice 4 (Staro mesto. Stara mitnica, Sv. Jakob, Farneto) in legaria 4 (Novo mesto, Nova mitnica, Farneto, Sv. Ivan). Koncert naše glasbene Matice, ki se Je vršil v nedeljo zvečer v Narodnem domu In ste mu izpolnili ves spored dve naši slovenski umetnici, koncertna mltistka gdč. Cirila Medvedova in klavirska virtuozka gdč. Dana Koblerleva, štejemo med najlepše prireditve, kar smo ]ih imeli v Trstu že tekom par let sem. Koncertov v pravem pomenu besede v našem Narodnem domu nismo I-meli že ves čas vojne, in tako smo si že naravnost želeli pravega umetniškega užitka v svojem lastnem domu, a prav gotovo pa Se tem bolj u-rnetniškega užitka, podanega nam It nas samih, iz našega naroda. Hvaležni smo naši Glasbeni Matici, da nam le po tako dolgem premoru nudila nedeljski večer. — Qdč. Medvedova le tržaškemu občinstvu že ljuba znanka Iz poluminulih dni. Nastopila Je že v našem Narodnem domu, če se ne motimo, pred kakimi Štirimi leti, in že tedaj si ie, rekli bi, Sele začetnica, s svojim polnim, v vseh legah enako blagodonečim. prožnim Klasom, pridobila vse simpatije našega občinstva. Na nedeljskem koncertu se ie prepričalo naše občinstvo, da se ni varalo v tedanjih svojih pričakovanjih. Dasiravno se nam ie zcjflo, da le bila kolikortoliko nerazpoložena, se je vendar pokazalo že takoi prvi hip, pri prvi točki, ariji iz Wertherja, da ie gospodična Medvedova sedaj prava umetnica, ki obvladuje svoj izborno izšolani glas v najpopolnejši meri in se z vso dušo vživlja v skladbo. Prav posebno jasno Je bilo videti to v preprostih, a zato tem globlje občutenih pesmicah naših dveh domačih skladateljev, v Pavčičevt »Pesmi« ln Adamičevi »Na lipicl zeleni« ter potem r »Ciganki Mariji«, s čimer pa nikakor ne trdimo, da bi v ariji iz »Pikove dame« in obeh Brahmsovih, »2e prav rahlo srce spava« in Šegavt »Zaman pod oknom« ne bila stala na isti višini umetniškega izvajanja. Posebno prožnost njenega glasu pa smo občudovali v ariji iz opere »Mignon«. Ako odštejemo otio že omenjeno nerazpoioženost ki ie kolikor toliko povzročala zastrtost glasu zlasti v nizki legi. Je gospodična pevka kar najbolje zadovoljila naša ne- . i mala pričakovanja, ako ne celo prekosila. 2ele!i bi jo čuti prav Icmalu zopet med nami. — Gdč. Dana Koblerjeva nam je bila dosiej znana le po poročilih izventržaških listov, zlasti o njenih koncertnih nastopih v Ljubljani. Odkrito povedano, smo bili v Trstu, vsaj svoj čas, glede na resnično umetniško izvajanje glasbe precej razvajeni. Ako ni biio ravno med nami Slovenci večjega števila takih umetniških prireditev, pa so nam bila na razpolago pri naših giasbcijubnih sosedih. In zato iudi merilo, s katerim merimo umetnike, ki prihajajo rned nas, ni ravno najblažje, in zahtevamo rajši več nego manj. Tem bolj pa nas je ravno zato vzraaostilo dejstvo, da smo v gdč. Koblerje-vi spoznali klavirsko virtuozko, kateri gre po vsej pravici to ime. Izvzemši Lisztovo 13. Ogrsko rapsodijo, je bilo vse, kar je izvajala, slovanska glasba, kar nas je zadovoljilo tem bolj, ker nam naši, posebno mlajši umetniki le preradi prihajajo s sicer res efektnimi, a večinoma tujimi deli, namesto da bi našemu občinstvu odkrivali enako aH še večjo lepoto proizvodov slovanske glasbe. Ali nista morda Novakov »Amoroso« in še bolj Smetanov »Ob-kročak« po tako izbornem tolmačenju in tehniški v lahni preciznosti tako dovršenem Izvajanju vni-knila globlje v dušo našega poslušalstva, nego še bolj izvajani Schuberti in drugi nam tuji glasbeni velikani? In ravno tako ljubki Glinkov »škrjanček« in Chopinova balada v g-mclu, iz katere izzveneva vkljub vsemu slovanska otrožnost skladateljeve poljske domovine! Gospodična Kob-lerjeva je umetnica, ki globoko čuti, naša umetnica, ki zato tn tudi le zato mOre podati slovansko glasbo z onim občutkom, ki Jo ie porodil v svet. 2Ldruge strani pa nam le pokazalo njeno izvajanje že imenovanega LIsztovega dela, da fe umetnica zaradi umetnosti, da išže in tudi najde lepoto povsod, kjer Je v resnici, ter da Jo zna tuđi v naj-tfovršenejši obliki podavati drugim, ki so sprejemljivi Zauio. Obenem pa se nam Je gospodična Koblerjeva izkazala tudi kot mojstrska spremljevalka, ki ]e s svojim diskretnim, vedno le strogo v mejah izpopolnjevanja celote osta»ajočim spremlje-vaujem kar najprimerneje uokvirjaia pevske točke svoje koncertne tovarišlce. Obema umetnicama so izročili krasna šopka In občinstvo se jiina Je zahvaljevalo z živabnm odobravanjem. —" Poset Je b-I razmeroma prav dober, sedefi In lo .e razprodane, le stojišča so fcila precej vrzelasta; tistih, ki bi napolnili te prostore. nI, so pač tam zunaj po bojiščih, bogve kje. Našemu občinstvu bi končno le še priporočali, da naj k takim prireditvam tot. idaFtn« tiaku« besed« m računajo enkrat — Najmanjša : pri b toj bita naša 60 stotink. . 6 Kot. basedo ■ Q Q I nn "S S vsake vele? ob 9Y» PtffofHffl fpororiti nemško in italljsn- tliiCljilU oko t treh mesecih. Ulica Maiolica 17. II. 1963 VtHAflKMf deske in tramove. — Povprašati pr^ riUuuill redarja Ureič. p »at«ja Gre-a 1962 Ifžft pridna, poštena služk nja za vsa do- mač« fela. Ulica Ghega 9, in izdelale in po ravlja elcg;«nrne ________llijll klobnke po zmernih cenah. Mo Ini sa'on nI Barriera 15. IIX n. 19 iH JfijT*nivno z dobrimi spričevali. Dobi dobro hrano in plačo. Kaalor pove Ins. odri. Edinosti. 19^0 sodr knpuje.n v vsa d ainoiini. l ličam Opčine št_ 45i5. taj /išjh današnjih cenah. Zuider-iS, £1 nH Acquedottu 13 t>9 kupuj« J ^M cnnje pu 80 rin., bombaž, žakljti od K 5 naprej, preproge in dra^e stvari. ACCO 1790 OSftfr^A'li p-družni gostilni na Lirske m fJ^jVlnv". trgu St. 7 se dobijo vedno topla jedila po zm^nih Cenah. VodiuIj Fr. Novak. FfttftAiuffi Anton JertdCpoa uje v svojem ateljeja nlllSrUI t Trvtu. Yia deJle Poste št 10. 40 KONJAK destiliran Iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelosti od starosti in želodčnih te2kočah ie Iz vina destiliran star konjak ie stoletja znano preizkušeno okrepčflo 12 let starega ▼ 4 pol-litrskih steklenicah pošljem franko za K 88. mlajšega 3 letnega Čudovito bolečine tolažeče vdr-savalno sredstvo zopet trganje ▼ udih« 4 pol-iitrske steklenice K 60. — Vino od 56 litrov naprej. — Bell rizling K 5 in rdeči burgonder per I. K 5*60. B£3«2E1XT li£5t?Lf veleposestnik - graščina Golice pri Konjicah, štajersko. Kislo vodo 0,Sliva44 vrelec), žganje in vino razpošilja A- OSE F p. Guštanj (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare ln nove. Piao v Trsta t« je prrsellla o« Corso St 15 v bfvto slatanrico C Zcrc«wlM & Flgll«. Velika izbere srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cent zmerne. Cene zmerne. vam mi Vvtopailcr j K t*— r ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čerm£k v Trstu, ulica Poste vecchie 12 vogal ulice delt« Posie. Izdiranje robov brez bo* Ječin. — Plomb^ranjc. ~~ UM^Tfil ZOB J bi — Trsi - Ula IMM 12 - m CM 6$ B1* ZVBČSiTOC ustopiilni K Z = U IJU— ———— ■!!■ — — ll -■ - _ y Senzacijonalna iiovom "i« f, L U R J O N KREM VOSEK ZA ČEVLfEj* V 5 MINUTAH se lahko vsak iz enega komada Luriori krem - vosek za čevlje skuha četrt U g naibo!j:Se kreme za čevlje. - Cena K 2. - Dobiva se povsod : Montanwachs \Verke A. O. j Dunaj, IX. Nussdorferstrasse 20. PROSIMO RABLJENEGA PENILA LN KKP ZA NASE UBOGE RANJENCE. — onr»A NAJ SE V »NARODNI DOM«. Trst Uia Cnssa dl Rispurnn Ste«. 5 (Listu pjsij^) KapitaS in rezerva K 13,200.000.-Fllljalke: Dunaj Tesetno^tra se 7—9, DubrovnU, Koior Ljubljana, A\eikov.ć Opatja, Split, Širenih. Zadar. Vle-e na kršilce 3 1ja % V«os<* na Ktnji2'ce Od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek pla ije banka od Svojega Obrekovanje Vioc ta tekočem in žiro-ia-unu po dogovoiu. Akreditivi čeki ln nakaznice n v a tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in- pro aja: vred ostne pap^. ie te obligacije zastavna pisma, prijontete, dtlnice, srečke, valute, de ize, promese itd. Daje g Dreduime na viednostne papirje in olago ležeče v Javnih skladi člh. — Safe k Depoćits — Prod ia arečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev prod kurzai Iz^u-i, revizija žretanja srečk itd. brezp ačno Stavbni kredit, rtra ourb krediti. — Borzna n r čila.--Inkaso.--Menjalnica — - Ef^pt menlc Telef ni: 1463, 1793 In 2066. - Brzojavi: JADRANSKA. ■ Uradne ure: od 9 do t popoldne - ~-: DAROVL — Namesto velikonočnih voščil tvojima 2 tržaškima prijateljicama daruje za ientvldsko šolo * 8 letna učenka Ljubimlra Borlak 50 viiL, njena mamica pa 1 K. . ____________ Ljubljanska kreditraa bonke • = Podružnica v Trstu - Ulica CKErma šteo. 11 Dradne ure o3 9-1 Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirje in.blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Ultft no Imiižlcs tlMja 4 % nsiio Viose nc tekoči ln žiro-rnčun ncjfcolja po tioscum Obavlja nakazila vojnim ujetnikom, e^356 Poslovalnica «. kr. razredne loterija. i