štev. Z. O Ljubljani, g petek, dne 3. Jonuarlo 1908. Leto XXXVI. Velja po poŠti: ** telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: a celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ i pol leta „ » 11-20 za ?etrt leta M « 5C0 za en mesec „ >, 190 Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVEN Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez _dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen Ust za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... M h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem objavljanju primeren popust Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naroinino, inserate In reklamacije. CipravniSkega telefona Stev. 188. Apel v dvanajsti uri. L v o v, 31. dec. 1907. Poljski razlastivni načrt obeta postati zakon, ako ne bo politiška razsodnost in smisel za pravico zmagala nad šovinizmom. Ker katoliški centrum in socialni demokrati v pruskem deželnem zboru s Poljaki vred ne razpolagajo z večino in ker so svobodomisleci Biilovu in svojemu šo-vinistiškemu nemštvu naljubo v tem vprašanju izdali svoja svobodomiselna načela, ni upati, da bi se deželnozborska konzer-vativnoliberalna večina iztreznila. Zdaj se je v »Posener Neueste Nach-richten« v št. 2605. oglasil justični svetnik dr. Lewinski iz Charlottenburga, Nemec, ki je svojčas bil v Poznanju mestni sveto-vavec in ki je strokovnjak v poznanjskem naseljeniškem vprašanju. Najprej Lewin-ski povdarja, da se mu ne zdi, da bo zmagalo v komisiji, ki se bavi z razlastitveno predlogo, ustavno in pravno vprašanje. Moderno načelo je: izjemno stanje zahteva izjemne postave! Lewinski nato pre-vdarja gospodarsko stran razlastitvene postave. Koliko denarja bo treba, da se od Poljakov kupijo šiloma posestva? Na to ni moč točno odgovoriti. 16. januvarja leta 1886. je tedanji finačni minister Mique! mislil, da najmanj 100 milijonov, toda do zdaj so podpore za nemško naseljeniško odkupovalno komisijo narastle na 750 milijonov mark. Zdaj je nanovo dovoljenih 300 milijonov mark, ki pa bodo zadostovali le za tri leta Novi načrt pa je še v enem oziru nevaren: je namreč časovno neomejen. Brez privoljenja vlade se ne bo mogla ta postava nikoli odpraviti. In dasi nameravajo razlastevanje omejiti |e na dva okraja, je jasno, da bode sčasoma obveljalo za vso vshodno marko. Kakšne bodo gospodarske posledice razlastivnega načrta? Noben nemški trgovec ne bo več v vzhodni mraki kupil posestev, kajti nihče ne bo zamenjal gotovega denarja za negotovo naselbino. Ker bo manjkalo kupcev, bodo seveda cene rapidno padle, kar bo sicer v korist nakupovalne komisije, ki bo dobila posestva za beraško ceno, pa v velikansko škodo veleposestništva. Ce se zemljiška cena neprimerno povzdigne, je to velika škoda za skupnost, če cene ne- primerno padejo, trpijo posamezniki ogromno škodo. To je pravcata vrednostna ekspropriacija. Polja se ne bodo melio-rirala in kmetije se ne bodo popravljale, ker bo nad posestniki visel Damoklejev meč razlastitve. Kajti odškodnina nikdar ni tolika, da bi to poplačala. Saj ie znano, kako uradi cenijo zemljiško vrednost. Dolžniki se bodo trumoma vrgli na razlaščenega posestnika in od naseljeniške na-kupovavne komisije nakazano odškodnino zarubili. Vsi veleposestniki bodo vsled tega prizadeti, poljski in nemški ter bodo zapustili vzhodno marko. Kajti v deželi, kjer strah pred razlaščenjem ovira ves kredit, se nobeno kmetijstvo ne more vspešno razviti, tudi nemško ne. Kakor se hipotekami kredit ogiblje trdnjavskih okrajev, ker niso varni in so razmere ondi nestalne, ker jim vedno preti vojska,« tako se bo kredit ogibal zemlje, ki od dne do dne menja gospodarje. Vsled nove postave se bodo posestva tako razdelila in razdrobila, da ne bo več mogoče racionelno obdelovanje, kakor je mogoče pri večjem posestvu. Ali bo ta apel v dvanajsti uri kaj izdal? Nemški veleposestniki v vzhodni marki razlastivno postavo na tihem obsojajo, semtertja se kak bojazljivi glas pojavlja tudi v javnosti, toda strast plemenskega boja bo brezdvomno zadušila vse pomisleke. Nemški katoliški listi v zadnji uri spominjalo prusko komisijo na sledeči izrek velikega Macauleya: »Last je velika institucija, kateri se imamo zahvaliti za vse znanstvo, trgovino, vso industrijo in civilizacijo, sploh za vse, kar vtemeliuje razloček med nami in tetoviranimi divjaki Tihega oceana« — — AVSTRO-OGRSKA. Delegacije ne prično zborovati, kakor so prvotno sodili, 8. t. m., marveč šele potim, ko se povrnejo delegati od svojega potovanja iz Trsta in Pu-Ija. Pred 18. t. m. se ne prično delegacijska posvetovanja, plenarne seje bodo najbrže zadnji teden januarja. Masreglovani protestanški vikar. Evangeljski višji svet je vikarju Fritz-lerju v Morchensternu vzel njegovo službo, ker je objavil v nekem ruskem listu revolu-cijski članek, Gablonski člani presbiterija groze, da odlože svoja mesta, če višji svet ne prekliče svoje razsodbe. Nižjeavstriiskl deželni zbor. Zasedanje nižjeavstrijskega deželnega zbora bo trajalo le nekaj dni. Pred vsem bodo razpravljali o posojilu dunajskega mesta v višini 300 milijonov kron za investicije. Zasedanje se prične 8. januarja. Za pravice češčlne na Češkem. Praški odvetnik Valenta je pri joahimov-skem okrajnem sodišču vložil za nekega tvor-ničarja češko tožbo, ki jo je sodišče odklonilo, liebsko okrožno sodišče je odbilo ugovor, češ, da pri okrajnem sodišču v Joahimovii češčina ni običajna. Klub čeških poslancev je zadevo izročil ministru Prašeku. »Narodni Listy« ja-ko ostro pišejo o zadnji jezikovni razsodbi praškega višjega deželnega sodišča. »Izgubljeni smo,« pišejo, »če ostane ta udarec brez posledic.« Delavsko zavarovanje. O preosnovi in o izpopolnitvi delavskega zavarovanja in o izvedbi penzijske postave zasebnih uradnikov ima sejo 8. t. m. II. oddelek industrijskega sveta. Nemško-češka sprava. Na novega leta dan je govoril Herold o nemško-češki spravi na shodu v Kraljevih Vi-nohradih. Razpravljal je o točkah svoje spomenice, ki jo je izročil Becku. Poslanci Baxa, Hajn in Choc so povabili pismeno ostale češke stranke k posvetovanju o češko-nemški spravi. Mladočehi so imenovali za svojega zaupnika dr. Kramara, tudi Masaryk se udeleži konference. Gosposkozbornični član dr. Russ objavlja daljši članek o češko-nemški spravi. Russ je za to, da pride vlada z gotovimi predlogi. () češki zahtevi po češkem uradovanju v celi deželi je za dvojezčino uradovanje povsod, kjer tvori manjšina vsaj 20 odstotkov. '1 rajno se Nemci ne aioreio upirati češkemu notranjemu uradnemu jeziku v čeških pokrajinah. Russ je za to, da se posvetovanj ne udeleže zgolj poslanci, marveč tudi zaupniki obeh narodov. Minister Gessmann iii antisemitizem. Gessmann ie objavil v dunajskih krščan-sko-socialnih listih dopis, po katerem ga je zastopnik lista »Budapesti Naplo« vprašal zgolj o klerikalizmu krščansko-socialne stranke. Odgovoril mu je, da zastopa stranka v verskem vprašanju stališče največje tolerance, kar dokazuje, da se sprejemajo v stranko tudi protestanti. Stranka ni klerikalna, ker ni verska, marveč zgolj politična ljudsko-gospodar-ska stranka. O antisemitizmu ni bilo govora. Prej ko slej zastopam načela programa krščansko-socialne stranke. Košut. Košutovo zdravstveno stanje se je zdat-no poslabšalo. Banifv je imel ob novem letu tudi politični govor na pristaše svoje »Nove stranke«. Rekel je, da se hoče njegova stranka, dasi ni priljubljena med ljudstvom, še nadalje držati svojih načel za mogoč bodoči politični boj. Proti povišanju vojaških novincev. Poročevalec ogrske delegacije o armadi Okolicsany izjavlja, da je na Dunaju proučeval dokumente o proračunu skupnega vojnega ministrstva. Vojnega ministra ni videl in o povišanju vojaških novincev ni bilo govora. Poljsko kolo in pruska poljska predloga. »Berliner Lokalanzeiger« objavlja poročilo avstro - ogrskega poslanika v Berolinu Szogeny Maricha, da zadnji dogodki ne vplivajo na dobre razmere med Avstrijo in Nemčijo. »Poljska korespondenca« izjavlja, da je ta izjava osobito z ozirom na prusko razlastivno postavo neprimerna in ne bo všeč zunanjemu ministru. (irof Sternberg češki deželnozborski kandidat. Grof Sternberg nastopi kot kandidat pri prihodnjih deželnozborskih volitvah na Češkem v Chrudintu. V kratkem se predstavi volivcem. Chrudim ie zastopal prej mladočeh Pittich. KULTURNI HOJ NA FRANCOSKEM. »Loi FaIloux«. — »Republičanska smrt.« — Hinavske podpore za misijonarje v kolonijah. — Modernisti. Dcvolucijska postava, s katero se hoče država polastiti ustanovnega premoženja, je od poslanske zbornice sprejeta in najbrže jo bo tudi senat sprejel. Vlada pa namerava zdaj izvesti proti cerkvi nasilje. »Figaro« namreč poroča, da državni svet hoče izdati odlok, s katerim se določi, da last duhovskih vzgoje-vališč ne spada med šolsko, ampak cerkveno premoženje. Državi se s tem seveda prizna pravica tudi to premoženje zapleniti. Ta korak bo imel nedogledne posledice. Gre namreč za »loi Falloux«, za postavo, ki jamči svobodo poučevanja. V ministrstvu zdaj razmišljajo, kako bi duhovnikom onemogočili poučevanje v zasebnih šolah, kar seveda ni mogoče, ne da bi se loi Falloux odpravila. In vendar je ta postava v kulturnem oziru edina res svobodomiselna postava na Francoskem. Morda bo res tako daleč prišlo, kakor piše »Univers«, da se bo namreč celo krst pred dovršenim 21. letom smatral za nezdružljiv s pojmom državljanske svobode. Kulturni boj se vedno bolj poostruie; Georges Goyau je svoj čas dejal, da morajo Francozi vedno iti do dna prepada — jusqu'au fond de 1'abime — predno se iztreznijo. Morda bo tudi v tem slučaju tako. LISTEK. Dliomontl Krnila Salomona. Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M. 'Dalje.) Drugi možak, ki je govoril s Sir lien-ry Curtisom, je bil čokast, čvrst in temne barve in popolnoma druge narave. Takoj mi je prišlo na um, da je pomorski častnik. Ne vem ravno zakaj, vendar težko je zgrešiti pomorščaka. Tekom svojega življenja sem z mnogimi hodil na lov, in oni so bili vedno najboljši in najpoginnnejši in najlepši ljudje, kar sem jih kedaj srečal, dasi so bleknili tudi marsikatero brezbožno. Eno ali dve strani nazaj sem vprašal, kaj je gentleman. Sedaj odgovarjam na to: Častnik kraljeve mornarice je nekako v obče gentleman, četudi se seveda mej njimi semintja nahajajo garjeve ovce. Mislim, da je ravno široko morje in dih božjih vetrov, ki čistijo njihova srca in preganjajo hudobnost iz njih ter jih delajo take, kakor bi morali biti vsi ljudje. No, da se povrnem nazaj k stvari, zopet sem imel prav. Zvedel sem, da je bil v resnici pomorski častnik, poročnik enointridesetih let, ki je bil po sedemnajstletnem službo- vanju odpuščen iz službe Njenega Veličanstva z boro častjo naslova kapitana, ker ni bilo mogoče, da bi ga povišali drugače. To je, česar imajo pričakovati ljudje, ki služijo kraljici: da jih poženo v svet, kjer naj si služijo kruha, ravno v onem času, ko začno spoznavati svoje delo in stoje v cvetu svojega življenja. No, mislim pa, da se oni ne zmenijo mnogo za to; jaz pa sem si služil svoj kruh kot lovec. Morebiti se zasluži nekoliko krajcarjev manj, vendar človek ne dobi raznih brc. Njegovo ime je bilo — kakor sem dognal iz zapisnika popotnikov — Good — kapitan John Good. Bil je širokoplečat človek srednje postave, temne barve, čvrst in nekoliko čuden človek. Bil je namreč vedno zelo snažen in čist in do živega obrit in je vedno nosil steklo na svojem desnem očesu. Zdelo se je, da je steklo zrastlo na očesu, kajti ni bilo pritrjeno na vrvico in nikdar ga ni vzel proč, raznn tedaj, kadar se je obrisal. Izpočetka sem mislil, da tudi spi z njim, vendar sem pozneje dognal, da sem se motil. Vtaknil ga je v žep svojih hlač, kadar je še! spat. skupno s svojimi umetnimi zobmi, katerih je imel dva komada in ki sta večkrat povzročila, da sem prelomil deseto božjo zapoved, ker moji niso bili ravno najboljši. Vendar zašel sem preveč v stran. Kmalu potem, ko smo dvignili sidro, je napočila noč, ki je prinesla seboj zelo grdo vreme. Oster veter se je vzdignil od zemlje sem in neke vrste škotska megla je kmalu vsacega človeka pregnala raz krov. Zaradi tega se je naša ladja, ki je imela ploščato dno, močno zibala. Zdelo se je skoro, kakor da se bo prevrnila, vendar se ni nikoli. Bilo je popolnoma nemogoče hoditi okoli in zaradi tega sem stal blizu strojev, kjer je bilo toplo, in se zabaval s tem, da sem opazoval nihalo, ki je viselo ravno meni nasproti ter nihalo počasi naprej in nazaj, kakor se je zibala ladja, in zanamovalo pri vsakem gibu ladje kot, kadar se je nagnilo. »To nihalo ni v redu, ni pravilno obteženo,« je naenkrat dejal nek glas zadaj za mojim hrbtom. Ko sem se obrnil, sem opazil pomorskega častnika, ki sem ga videl, ko so prišli popotniki na krov. »Ali res. iz česa sklepate to?« sem vprašal. »Mislim tako. Sploh ne mislim nič. No. sedaj« — ko se je ladja po močnem gibanju zopet vzravnala — »ako bi se ladja v resnici zazibala do kota. ki ga je nihalo pokazalo, bi se nikdar več ne zazibala; to je vse. Toda s temi kapitani trgovskih ladij je že tako, vedno so tako strašno lahkomiselni.« Ravno tedaj je zapel zvonec, ki je klical k obedu, in meni ni bilo žal tega, kajti strašno ie poslušati častnika kraljeve mornarice, kadar se dotakne tega predmeta. Samo eno stvar poznam, ki je še hujša, in to je poslušati, kako izražajo kapitani trgovskih ladij svoje resnično mnenje o častnikih kraljeve mornarice. Kapitan Good in jaz sva skupaj odšla navzdol k obedu in našla tamkaj Sir lien-ry Curtisa že na svojem prostoru. On in kapitan Good sta sedela skupaj, jaz pa sem se vsedel njima nasproti. Kapitan in jaz sva se kmalu začela pogovarjati o streljanju in drugih stvareh; vprašal me je mnogo stvari in jaz sem odgovaijal, kakor sem ravno najbolje vedel in znal. Naenkrat je prešel na slone. »Oj, gospod,« je zaklical nekdo, ki je sedel blizu mene, »sedaj ste na pravega naleteli; lovec Ouatermain vam more povedati o slonih, ako sploh kdo kaj vč.« Sir Henry, ki je sedel popolnoma molče in poslušal najin razgovor, se je vidno zganil. »Oprostite mi, gospod,« je rekel, se nagnil naprej preko mize ter govoril z nizkim, globokim glasom, ki se je zdel meni kaj prijazen, »oprostite mi, gospod, ali je morebiti vaše ime Allan Ouatermain?« Odgovoril sem mu, da je. Veliki mož ni dejal ničesar drugega, samo slišal sem ga. kako je sam pri sebi zamrmral: »Sreča«. Pred par tedni se je v lazaretu v neki vojašnici umirajoči vojak s svojim bratom, ki ga je prišel obiskat, dogovoril, da je poklical duhovnika, da na ie prišel obhajat. Poveljnik pa je iztuhtal. da ni bolnik sam izprožil ideje, da bi prišel k njemu »služabnik katoliškega bogočastja izvršit nad njim bogočastno dejanje« in zato duhovnika ni pustil k bolniku. Poveljnik ie nato obdeloval vojaka, in ga sam pripravljal na »republikansko smrt.« D očim vlada katoličane v domačiji zatira in goni kakor pse, pa po znanem receptu Gam-bette podpira šole kongregacij v Levanti, da ondi ohrani francoski vpliv. Sicer so nedavno Kombovci v parlamentu in senatu predlagali, naj se te podpore črtajo, pa niso prodrli. Le-vantskim kotigregacijskim šolam se je dovolilo 800.000 frankov, ondotnim laiškim šolam pa 250.000. Tudi predlog, da naj minister za zunanje zadeve konzulom prepove udeležiti se maš in procesij, je padel. Takšni so svobodo-misleci, kadar se gre za njihov interes in žep. Edini svetli moment v tem boju ie 'a, da je veČina francoskega prebivalstva pri likvidacijah cerkvenega premoženja pasivna, ker se le malokdo upa z mirno vestjo udeležiti cerkvenega ropa. Kupircjo le umazani špeku-lantje, polovico pa požro likvidatorji in uradniki, večinoma bivši ministri. Miliarde, ki so jo od cerkvenega premoženja pričakovali, seveda odnikoder ni, marveč likvidatorji povrh še osleparijo državo, kakor so v senatu dokazali pošteni senatorji. Vodjo zavoda »Institut Catholigue« v Toulousu, msgr. Batiffola, so francoski škofje sporazumno odstavili. Batiffol je modernist. Papež Pij X. tega ni povzročil, ker noče vplivati na škofe, seveda pa je odobril ta potrebni korak. znižana obrestna mera na angleškem. Angleška banka je znižala diskont od 7 na 6 odstotkov. končna razprava moltke-harden v hardenov1 bolniški sobi. Harden je nevarno obolel. Včeraj mu ni bilo mogoče, da pride k razpravi in govori svoj zagovor. Hardnov zagovornik Bernstein je izjavil, da je Harden nevarno obolel. Zdravnik mu je dal izpričevalo, da ie Harden dvakrat omedlel in tako slab, da ne more priti v sodno dvorano. Višji državni pravdnik izjavi, da se svojčas Harden tudi ni oziral na stanje kneza Eulenburga in da zato ne zasluži obzira. Odpošljeta naj se takoj dva sodna zdravnika k Hardnu. Ce se Harden lahko zasliši, naj se poda ves sodni dvor v Harduovo stanovanje in naj tam dokonča razpravo. Ce zaslišanje ni mogoče, naj se nadaljuje jutri razprava. Po izjavi Hordnovega hišnega zdravnika se je Hardnovo zdravje tako poslabšalo, da omedli, če se dvigne v postelji. Sodna zdravnika dr. Eulenburg in Hoffmann sta bila odposlana, da preiščeta Hardna. Z rom na Hardnovo zdravstveno stanje se je enilo, da se razprava odgodi na petek ob dopoldne. vstaja indijancev v nikaragui. Uprli so se v Nikaragui Moskito Indijanci. Položaj je tako kritičen, da je izkrcala neka angleška vojna ladia stotniio mornarjev, da ojači vojaštvo. upor v maroku. Admiral Philibert poroča, da so vzeli z navalom francoski vojaki Hasbah Meduina. Ubit je en spahi, ranjeni pa trije strelci. Operacije proti rodu Beni-Snassen so dokončane. Odpošiljati prično čete nazaj. rusija. ( Nov napad. — Nemiri v Besarabijl.) V Samari ie ustrelil neki neznanec na cesti orožniškega poveljnika polkovnika Bobrova. V Besarabiji so nastali vsled zvišanih davkov resni nemiri. Nastali so krvavi spopadi med policijo in kmeti. Ubitih je bilo 11 policistov in kmetov, veliko jih je pa bilo ranjenih. V Besarabijo so odposlali dragonce. CRNAGORA. Sestavljeno je sodišče, ki bo sodilo o zaroti proti knezu, (z vsakega sodnega okraja je pozvan v sodišče po en sodnik. ROOSEVELTOV VELIKI NAČRT. Roosevelt ie sklenil, da ne kandiduje za predsedniško mesto, pač pa hoče porabiti ves svoj vpliv, da bo izvoljen Taft, ki bi vodil štiri leta po Rooseveltovih navodilih državne posle. Roosevelt namerava I. 1912 zopet nastopiti za predsedniškega kandidata. Ob Tafto-vem štiriletnem predsedstvu bi se izvedli Roo-scveltovi načrti o podvojitvi vojne mornarice in o novi organizaciji armade. Roosevelt ob času svoje tretje predsedniške dobe izvojuje veliki odločilni boj v Tihem oceanu. BOMBNA EKSPLOZIJA V BARCELONI. Poročali smo že o eksplodiranju bombe na Silvestrovo v Barceloni. V hiši št. 40 na cesti San Pablo je zaplenila policija granato, kakršne rabijo pri artiljeriji. Nesel jo je zavito neki policijski agent, ko ie eksplodirala. Moža je raztrgala na drobne kose, nevarno ranila enega trgovca in nekega policijskega agenta. V Lycuniskem gledališču so prekinili razpravo. Razbite so bile šipe. Ko je o polnoči pozdravila Novo leto neka ladja s strelom, je bilo prebivalstvo zelo razburjeno. SMRT BELGIJSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Nenadna smrt belgijskega ministrskega predsednika De Trooza zapusti veliko vrzel v političnem življenju. Trooza je imel težavno dolžnost, da je zagovarjal nasproti ministrom in nasproti zbornici osebno politiko belgijskega kralja. De Trooz je znal združiti gospodarsko nasprotujoče si skupine. Malo upanja je, da reši zbornični predsednik Schollaert težavno in zamotano Kongo vprašanje, ako postane De Troozov naslednik BOJ MED BELIM IN RUMENIM PLEMENOM V VANCOUVERJU. V Vancouveriu (Zed. države) so praznovali novoletne praznike z bojem med belimi in Japonci. Neki Američan je razbil na hiši nekega Japonca okna, nakar so ga napadli Japonci. Beli Američani so prihiteli svojemu tovarišu na pomoč, a Japonci, ki so biii v premoči, so zapodili zastopnike belega plemena v beg, ko so ubili eno in ranili več oseb. Razburjenje je grozno. Japonci, ki so dobro organizirani, so se utrdili v svojem mestnem delu. Dnevne novici + Dementla paralytica. Naloga slovenskega liberalnega časopisja je od nekdaj, da ponesnaži to, kar velja ostalemu svobodomiselnemu časopisju za nedotekljivo. Za to. kar se imenuje »noblesse oblige«, za »Narodovca« ni besede v slovarju, ne pojma v prepereli pameti. Tako ie »Slov. Narod« svojčas angažiral nekega filozofskega abecedarja, da je ob-slinil \Vasmanna, zdaj pa napada p. Rosleria, strokovnjaka, ki je spoštovan od najhujših nasprotnikov. Renomeja Roslerjevega si sicer ne upa naravnost prijeti, piše pa, da ie v svojih predavanjih »hujskal ženstvo zoper napredno stranko«. Tako se namreč »Narodu« samo »pripoveduje«. Riislcr se pa napredne stranke na Kranjskem niti spomnil ni, ampak jo ignoriral, kakor ie to za izobraženega moža satnoposebi umevno. »Narod« nadalje psuje navzoče ženstvo, da je bilo »napolizobraženo« in »umstveno nerazvito«. Pri predavanjih je bilo navzočih vedno 700 do 900 dam, aristo-kratinje, slovenske in nemške učiteljice, gospe iz najodličnejših ljubljanskih rodbin in dobra polovica so bile gospe in hčere ljubljanskih liberalcev, ki so v svojem srcu krščanske. Navzoča je bila tudi soproga deželnega predsednika, ki po »Narodovi« kvalifikaciji Obed je bil kmalu končan in ko smo zapuščali jedilno sobo, ie stopil Sir Henry k meni ter me vprašal, ali ne bi hotel priti v njegovo kabino, kier bi skupaj pokadili pipo tobaka. Sprejel sem povabilo in on me je peljal v svojo kabino na krovu, ki bila zelo čedna. Prvotno sta bili to dve ibitii; ko pa se je na Dunkeldu vozil Sir arnet ali kdo drugi onih bogatih poto-vavcev, so odstranili steno mej kabinami, katere pozneje niso več postavili nazaj. V kabini je biia zofa in pred njo majhna miza. Sir Henry je poslal slugo po steklenico whisky-žganja in mi trije smo sedli in prižgali pipe. »Gospod Ouatermain,« je rekel Sir Henry Curtis, ko je sluga prinesel pijačo in prižgal svetilko, »pred dvema letoma ste bili, mislim, ob tem času v nekem kraju z imenom Bamangvvato v severnem Transvaalu.« »Da, bil sem,« mu odgovorim nekoliko čudeč se radi tega, kako je mogel ta go-^iod tako dobro poznati moja pota, ki niso la ravno taka, da bi vzbujala splošno animanje, kolikor sem jaz vedel. »Kupčevali ste tamkaj, ali ne?« je pristavil kapitan Good hitro, kakor je bila njegova navada. »Da. Vzel sem bil seboj voz raznega blaga, vtaboril se zunaj naselbine in ostal tamkaj toliko časa, dokler nisem vsega razprodal.« Sir Henry je sedel meni nasproti in držal roke na mizi. Ozrl se je kvišku in uprl svoie velike sive oči v moj obraz. Neka rudna skrb je bila v njih, vsn.j tako se mi je zdelo. »Ali ste morda kedaj srečali nekega človeka z imenom Neville?« »Oh, da; ustavil se je poleg mene za kakih štirinajst dni, da izpočije svoje vole. predno odrine naprej v notranje kraje. Pred par meseci sem dobil od nekega odvetnika pismo, v katerem me vprašuje, kaj se je z njim zgodilo. Odgovoril sem mu, kolikor sem tedaj najbolje vedel in znal.« »Da,« je rekel Sir Henry, »vaše pismo so poslali meni. V nicm ste pisali, da je gospod z imenom Nevillc zapustil v začetku maja Bamanguato v vozu z enim voznikom in enim kaferskim lovcem ; imenom Jim, in da >e povedal, da name rava prodreti notri do lnyati, skrajno trgo-višče v deželi Matabele, kjer je nameraval prodati voz in iti dalie peš. Pisali ste tudi, da je v resnici prodal svoj voz, kajti šest mesecev pozneje ste ga videli v posesti nekega portugalskega trgovca, ki vam je povedal, da ga je kupil v lnyati od nekega belega moža, čigar ime je pozabil, in da ie ta človek z nekim domačim služabnikom odrinil v notranje kraje na lov. kakor je mislil.« »Da.« Dalje. spada zdaj med »umstveno nerazvita« bitja. Kaj bodo nato rekle tiste dame, ki so sicer tako občutljive? Kar se pa pismenih ugovorov tiče, bodi povedano, da je oba slovenska ugovora spisal kak liberalni študent, kar se je na tem spoznalo, da so bili v primeri z ugovori, stavljeni od žena samih, pod normalo neumni. Zato nam ne preostaja nič drugega kakor »Narodov« napad na svetovnoznamenitega moža po dolžnosti vestnih kronistov registrirati pod gorioznačeno naslovno rubriko. + Državne podpore vsled uiin. Z dežele smo prejeli v zadnjem času kopico poročil, katerih vsebina ie skoraj enaka. Tako se med drugimi glasi dopis z Vipavskega: Radi podpore po loči in menda tudi zaradi pomanjkanja krme je dobilo tudi naše županstvo nalog, naj izpopolni doposlani vzorec. Ker so pri nas vsled toče in suše trpeli prav vsi posestniki, je županstvo predlagalo podporo za celo občino. Glavarstvo pa je vrnilo poročilo z naročilom, naj županstvo predlaga za podporo k večjemu šest do osem posestnikov; več jih ne sme biti. Zupan je poslušal glavarstvo in storil, kakor so mu ukazali. Sedaj se že kesa. Enakih poročil imamo več z Notranjskega, pa tudi iz dolenjskih okrajev. Kaj hočemo? Se vedno vlada stari sistem, da je uprava več od zakona in ljudomile pravičnosti. Kdor ne veruje, temu ni pomagati. -f- Vzorna občina. Za zgled, kaj stori agitacija za naše časopisje, navedemo občino dobrepoljsko. V Dobre polje hodi vsaki dan „Slovencev" 20, na ted<*n pa „Domoljubov" okoli 100. Vse gostilne imajo .Slovenca", „Narod" imajo samo orožniki, nobena gostilna nima „Naroda". Vse to je delo poslanca g. Er. Jakliča. Druge občine, posnemajte! 4- Ustanovni shod „Kmečke zveze za sodni okrsj Vrhnika bode sv. Treh ločeno ženo. Obsojeni tenorist Meister. Na Dunaju jc bil obsojen na 500 kron denarne kazni tenorist Meister, ki je 20. decembra v družbi svoje žene napadel in pretepel ravnatelja Wall-nerja, ker mu je vzel neko vlogo. Meister se je zagovarjal, da se nc spominja na napad, lz-pil je omenjeni dan 16 vrčkov plzenskega piva dva konjaka, steklenico mozeljskega vina in sherry, kar je timmočneje vplivalo nanj, ker prej dve leti ni ničesar pil. Meistru je klicalo občinstvo po razpravi na cesti živio. S tira skočil je v Demesovcm osebni vlak. Ranjene so tri osebe. Čudak milijonar umrl. V Sommersvville Mass. je umrl milijonar Benjamin Hadley, kateri se po vsej pravici lahko prišteva čudakom. Bil je 90 let star in vzrok njegove smrti je visoka starost. Rojen je bil v Sommersvville in le enkrat v svojem življenju je potoval v Boston. Pravijo, da ni nikdar v svojem življenju pripadal kaki organizaciji, niti ni bil zavarovan za življenje, nikoli ni še kupil vstopnice h kakšni zabavi, jedel tudi ni še nikdar v kakem hotelu ali restavraciji, potrošil ni v vsem svojem življenju nad en dolar za vožnjo. Volil ni nad 40 let. Nosil je ovratnik le ob posebnih slučajih. Kolera je pobrala v Meki, Medini, Jam-bu, Džedi 4J7 oseb med 565, ki so obolele. Z avtomobilom na južni zemeljski tečaj se je odpeljal poročnik Saaklcton. Žrtev »spiritizmu". Na Dunaju je stanovala v neki hiši starica Marija W„ ki je imela pri sebi eno mačko in kanarčka. V sosedni sobi sta stanovale neka druga ženska in njena 16-letna hči. Marija W. jima je pogosto pravila o svojem veroučitelju, ki je pred kakimi 10 leti umrl na Štajerskem. Mati in hči sta znale izrabiti to priliko in sta ji rekle, sta znata poklicati duše umrlih. Vsak dan sta izkušale posnemati glas pokojnega kateheta, ki je vedno ponavljal kake materialne želje, katere naj bi Marija W. izpolnila. Enkrat sta ji premeteni goljufici celo ' izročile pismo rekoč, da je „lastnoročno" spisano od pokojnega kateheta, ki jo prosi, da potuje na njegov grob in se ne sme vrniti 6 tednov na Dunaj. Lahkoverna Marija W. je verovala temu ter izročila svoje stanovanje in premoženje svojima sostanovalkama, sama pa odpotovala na Štajersko. Medtem sta vešče „spiritistke" prodale vse imetje svoje žrtve in izginile z Dunaja. Da bi se pa Marija W. ne vrnila kmalu na Dunaj, sta poslale za njo dvakrat po 200 kron rekši, da prihajajo ti novci iz „onega sveta." Ko se je Marija W. vrnila na Dunaj, je spoznala, kam jo je pripeljala njena lahkovernost. — 3retkane „spiritistke" so zaprli v Čeških Budjevicah. J*" Opozarjamo občinstvo na veliki DRUŽBINSKI VEČER, ki ga priredi pevsko društvo »Ljubljana« v obliki kabaretnega večera. Kdor se želi dobro zabavati, naj pohiti prihodnjo nedeljo v »Union«! Govorniki! Predavatelji! Na vsakem shodu se spominjajte „Slovcnca" in ga priporočajte. Na delo za časopisje! I Telefonsko In hrzolouno poročila. SENZACNA VEST O REŠITVI VOJAŠKEGA VPRAŠANJA. Budimpešta, 3. jan. »Pesti Naplo« poroča, da se bo ogrska vlada že koncem januarja lotila svojega kompleksa spornih vojaških vprašani in jih spravila v ospredje. Rešitev tega problema bo povzročila velika iznenade-nja. Kar se tiče polkovnih zastav, jih bo vojaška uprava, da se ogne spora, sploh odpravila in se s tem sklicevala na izkušnje zadnje ruskojaponske vojske, vojaških emblemov pa ne bo moč docela odpraviti, temveč bo v tem oziru treba koncesij Kar se službenega jezika tiče, je večina generalnega štaba za to, da se ogrskim zahtevam kolikor mogoče ugodi. Edina ovira v tem vprašanju da je prestolonaslednik, ki noče privoliti v delitev armade. Ogri pa vzlic temu ne smatrajo za nemogoče, da se bo prestolonaslednik uklonil argrmen-tom svojih vojaških svetovavcev. Koncedi-ralo se bode tudi glede na poslovni jezik pri ogrskih vojaških sodiščih. Ogrska vlada bo zato dovolila povišanje moštva. — Ta senza-čna vest je po izjavah kompetentnih dunajskih krogov neresnična. PULJSKI 1RIDENTARJ1. Pulj, 3. jan. Politična oblast je prepovedala iridentarskemu društvu »Giovine Pola« pečat s peterožarko zvezdo, ki je znak blaženega bližnjega kraljestva. BURJA. Trst, 3. jan. Tu divja burja. Ponoči je imela hitrost 96 km, barometer je kazal 759, temperatura pa 12". Več oseb je bilo vsled padca lahko poškodovanih. Prižigalca pomorskega svetilnika Nikolaja Rizzi jc vrgla burja iz ladjice, s katero se je iz mesta vračal k svetilniku, v morje. NAMERAVANI ATENTAT NA CARICO-MATER Peterburg, 3. jan. Tukajšnja policija je zaprla 19 oseb, ki so na sumu, da so hotele izvršiti atentat na cesarico-mater. Policija je nameravani zločin odkrila, ker je v nekem listu bila inserirana notica, v kateri se je vabilo na pogreb carice-matere. MORILCI SARAFOVA. Sofija, 3. jan. Veliko senzacijo je vzbudila aretacija uradnika bolgarske narodne banke Gekdikova, katerega dolže, da je sokriv umora Saraiova. ZAKAJ JE NOVI VOJNI MINISTER CIVILIST? Rim, 3. jan. Novi italijanski vojni minister, civilist Casana, je zato bil poklican v kabinet, ker hoče kralj tekmovati glede na utrdbe na meji z Avstrijo in upa, da bo parlament civilistu rajše dovolil v to potrebni kredit kakor pa prejšnjemu ministru-generalu Vigano. OPOMIN NOVEGA ITALIJANSKEGA VOJNEGA MINISTRA ARMADI. Rim, 3. jan. Novi vojni minister-civilist, senator Casana, je poslal armadi okrožnico, kjer vojakom priporoča disciplino, častnikom pa, da spoštujejo tudi mnenje drugih, zlasti pa, da ne pozabijo ozirov do hierarhij. Vsi naj bodo navdušeni za domovino, katero treba z močno roko braniti. Casana pravi, da bo v vojaštvu začel reformo. NAS1. Rim, 3. jan. Proces Nasi se bo v kratkem nadaljeval. PLEMENSKI BOJ V SEVERNI AMERIKI. Nevv York, 3. jan. V Vancouveru je prišlo med belokožci in Japonci do krvavega spopada. Dobro organizirani Japonci so več belokožcev ranili in enega ubili, potem pa se zabarikadirali v svojem predmestju. Ali ste že ponovili naročnino na »Slovenca"? Blagovolite to takoj storiti, da se Vam list redno dopošilja. © § * ©©©S1 ©©©S1 Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec gruden je bil zelo mil, toda precej moker. — Opazovanja na toplomeru dad6 povprek v Ceisijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 0 4", ob dveh popoldne 3-7°, ob devetih zvečer 2 0°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 2 0°, za 3"5°, nad normalom; največ 9'4° dne 13., najmanj —6 0° dne 18. — Opazovanja na tlakomeru dado 735.1 mm. kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0 9 mm pod normalom; največje 7506 dne 18. zjutraj, najnižje 7180 dne 14. zvečer. — Mokrih dni bilo je 14; padavina, dež in sneg, znaša 169 0 mm , največ 71"3mm. je padlo dežja dnč 6., ko je stala luna v Zemljinem obližju. — Meglo smo imeli ob osmih dnevih in med vetrovi se je najbolj oglašal severovzhodni, vendar njegovo moč je krotila južna sapa, ki je tudi ta mesec pridno pihala, tako da smo dober del zime prav lahko prebili. Božični dan jelo je snežiti, pa snežna odeja se ob m lem vremenu in meglo držati ter je v par dnevih zginili. — Tekočega meseca pro-senca pride luna dne 2 ob polnoči in dne 30. proti poldne v zemljino obližje. Somišljeniki, preskr-bite, da pride »Slovenec" z novim letom v vse gostilne, v katere zahajate! ŽITNE CENE. Budimpešta 3. januarja. Pšenica za april.......13'10 Pšenica za oktober......10 75 Rž za april.........1170 Koruza za maj........7 26 Oves za april........8*37 Efektiv: 10 višje. M-JT Pri m« trboveljski in dolenjski Kosovni premog Sr»dnoko*ni p< emog Orehooni premog Gru&6ni premog po najnižjih cenah — na cele vagone po premogo-kopnih cenah priporoča lastnik premogokopov J. PAUL1N, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova ulica št. 3. 2737 t, wwmmmwtHmmmmm Zahtevajte »Slovenca" v vseh jo-stlinah! — Zahtevajte »Slovenca" na kolodvorih! Izjava. Kuverte s firmo, ■ - pisma, - -- račune Itd- - izvršuje natančno'po : naroČilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani. i^m „ČAS" znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu in stane po 5 K na leto. Naročnino sprejema upravništvo v Ljubljani. Podpisani izjavlja, da ni plačnik za nikogar, kdor kaj naroči v njegovem imenu. Jos. Bahovec 4 t—i trgovec. itlsis svetinj«: Bsrli«, Pariz, lim iti. ' a/o o t/■ h o srn. zobo- iistil. sraci- __ Si 3tV0 ^^ f* CP 9 "^-^nidelovatell jg- ^ ^ 0. o%/a°/o, vloge na tekoči rečun proti 30dnevni odpovedi po 5W0. _ 1* 11 Podružnic« iv Celovcu« 1 1 Rezervni fond 1 1 1 1 K 200.000. 1 1 1 u J r \» t n I . /run • ■•■|»lnic««i Oiaba« H, Mil« iliio. M.n «iic> II, HM««, Brco, 'Mkt Upa, Catti (uuln, ImnU tMknfc IMUa«, Bori JUL. Fin*, Irltars la UbuM. M •nJalalD* ne Onaiji: I. V .Kadit II, n Tab.ralrallt 4, 10. UnfargaiM TI (*•■■> Hi.o»«»i), Rt L» VMHMt 17 IV VUdnir H».pl«lr»»i« l>, V 4ctiAnbrM>narrirai»i m i, TI l»H>rii<»ir«ir»M« lit, IX tlirnlriiii <1 I. rmrllmlmii W *Tttt Wlki|»paralr»n« n, »I« Dfthllnvar Maaplalr II. XIX. tiMP'»lrM»» II. _ ^e»)ftlniana deinltki druibh 46 S.&0 161 JfERCUR" I ■ Woll55«iUe U), *ki W M non AM (Roen- »aklad K 9 «Oft N«jkalantnejei rnr nakup in prodaja rak v rut i«nt, državnih p*pirt»v, »kci|, prioritet, »stavnic, «r»Ck, tlavl>, v»lut in denarja. m- Ziimi ^ava m eskoinptiranje ^ i»«HiwtiIc Ib ahllpucil l|) knpnonv Izdajtelj: Dr. Ignacli \ Tisk »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Štele