poštnina piafltna v |CMdL Leto XVm., št 182 Ljubljana, sobota 7. avgusta 1937 Cena 2 Din upjavmstvo, couoijana, tlnafljeva ulica 6 — relefon tt 8122, 8123, 3124, 8125, 3126. Inseratnt oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova UL 6 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL it. i Telefon SL 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* Ijana St 11.842, Praga disio 78.180, Wien St. 105 24L Metaxasov režim Te dni se je dopolnilo eno leto, odkar je na Grškem na krmilu režim nekdanjega generala Metaxasa. Ob tej priliki so bili objavljeni ponekod slavospevi nositelju novega političnega sistema na Grškem, toda marsikje so se mogle citati tudi drugačne presoje ob tej obletnici, presoje, ki obsegajo izdatno več kritike in graje nego pohvale. Kdo bi se temu čudil! Prvič je leto dni razmeroma zelo kratka doba in drugič je v državah avtoritarnega režima silno težko dobiti zanesljivo sodbo o resničnem stanju, doseženih uspehih in resničnih ali le domnevanih zaslugah. Celo pobliže poučeni krogi se skrbno in previdno izogibajo priliki, da bi se izrazili o tem, čigava zasluga je prav za prav, da ima danes Grčija avtoritaren režim, ali Metaxasa samega ali kralja Jurija II. Poučeni krogi se, kakor rečeno, izogibajo odgovoru na to vprašanje, naglašajo pa, da je kralj temeljito pretehtal položaj in bistro preuda-ril svojo bodočo taktiko, preden se je na poziv grških političnih strank vrnil v Grčijo. Zato se na primer ni dal odvrniti od začrtane smeri, ko mu je general Kondilis nasvetoval režim močne roke, in je vztrajal pri svojem zami-sleku navzlic riziku, da pride v konflikt z možem, ki si je največ prizadel, da se na Grškem obnovi kraljevski prestol. Komaj je minilo nekaj tednov po po-vratku, se je riziko že jasno pokazal in Kondilis se je užaljen umaknil, kralj Jurij pa je nadaljeval s svojim poskusom uvajanja povsem demokratičnega, predvsem pa popolnoma parlamentarnega režima, v katerem naj bi sodelovale vse stranke, zlasti tudi venizeli-stična, ki je bila do zadnjega republikanska in potemtakem skrajno opozi-cionalna. Ta kraljeva poteza je povzročila ogromno presenečenje, zlasti še zato, ker se je uveljavljala celo v obliki pomilostitve še pred nedavnim veleiz-daje obtoženih venizelističnih oficirjev, ki so se vrgli v upor, da rešijo republiko. V ozadju so se že kazali povsem določni znaki sporazuma s starim Veni-zelosom. Skratka, nihče ni mogel dvomiti o tem, da hoče kralj soglasje z vsemi Grki, da hoče uvesti v državi politični sistem, ki naj ne deli prebivalstva na lojalni ter nelojalni del, marveč naj pritegne k enakopravnim pravicam in dolžnostim vse državljane in vse politične tabore, brez ozira na to, kakšno je bilo njihovo zadržanje napram temeljnemu sporu radi oblike vladavine. Toda kralj s svojim prizadevanjem ni uspel. Res je dosegel uspeh napram republikancem, na katere je napravila njegova spravljivost ogromen vtis in tudi najbolj ekstremni elementi so se že jeli nagibati na lojalno stran. Tem bolj, ko so se, zopet na kraljevo zahtevo, kot izraz njegovega političnega koncepta, vršile parlamentarne volitve pod nevtralnim povsem nepristranskim vodstvom. Svobodne volitve pa so prinesle nezaželjen rezultat V novi parlament sta prišla oba poglavitna politična tabora, venizelistični ter nasprotni, popu-listični, približno enako močna. Odslej je bilo vse prizadevanje kraljevskega režima usmerjeno k temu, da se doseže sprava med tema dvema političnima taboroma samima in se ustvari med njima nekak modus vivendi. Toda kljub naj-trdovratnejšim prizadevanjem ni bilo mogoče doseči sporazuma za skupno eksekutivo ki naj bi uvedla v prakso novega duha politične sprave in pomir-jenja. Pokazalo se je povsem določno, da je razkol med grškimi političnimi strankami globlji, nego med monarhiz-mom in republikanizmom, pa da je bilo laže prebroditi razlike v naziranju o vladavini, nego stari spor med strankami. zlasti med vodilnima strankama, ve-nizelistično in populistično. S tem neuspehom so se končala dolgotrajna po-mirievalna prizadevanja. Ta čas so po vrsti, kakor po čarodejni intervenciji iz zunanjega sveta, umirali vodilni grški politiki. Umrl je Kondilis, umrl je stari Venizelos. umrl je De-merdžis, ki je s tolikim resnim prizadevanjem vodil za kralja posredovalne posle, v večnost se je preselil tudi vodja populistične stranke Tsaldaris, pa še nekateri manj važni politični veljaki. Lahko rečemo, da je po tej čudežni intervenciji smrti izgubil grški politični svet kader svojih vodij. Med onimi, ki so še ostali iz vodilnega kroga, je bil samo Metaxas. Ne moremo reči, da bi bil Metaxas nov mož v grški politični areni, saj se je uveljavljal že vsa povojna leta, in sicer povečini pod svojo lastno zastavo. Toda velikega uspeha ni imel, simpatii si ni mogel pridobiti in njegovih pristašev ni prišlo v parlament nikdar toliko, da bi se mogel dokopati do količkaj vodilnega mesta. Nespravljivo zadržanje populistov in venizelistov pa mu je nenadoma pomagalo v ospredje. Prav dobro je izkoristil usodno razporedbo politične moči v grškem parlamentu. V parlamentu so namreč postali jeziček parlamentarne tehtnice komunisti, ki sicer niso imeli nič več ko petnajst mandatov, toda ti mandati so pomenili večjo važnost, nego je odsevala iz števila, ker so lahko dali venizelistom ve-tèào, bi se obrnili na njihovo stran. NOVA ŽIVAHNOST V PODUNA VJU ? Na Dunaju napovedujejo važna politična posvetovanja med avstrijskimi in madžarskimi državniki ter nemškim zunanjim ministrom Dunaj, 6. avgusta, b. Veliko pozornost v tukajšnjih diplomatskih krogih zbuja okol-nost, da skušajo nekateri tuji državniki izrabiti svoj letni dopust za krajše ali daljše bivanje v Avstriji. Dasi se vsi ti visoki državniki ustavljajo samo v leto-viščarskih krajih, vendar nihče niti za hip ne dvomi o politični važnosti njihovega bivanja v Avstriji, zlasti še, ker se uporno razširjajo govorice, da se pripravljajo med njimi važna politična posvetovanja. Kakor znano, se že nekaj dni mudi v Gasteinu madžarski ministrski predsednik Daranyi. Včeraj je prispel k Sv. Antonu ob Arlbergu tudi madžarski zunanji minister Kanya, ki bo svoj tritedenski dopust prebil v tem kraju, obenem pa se sestal z avstrijskim državnim tajnikom v zunanjem ministrstvu dr. Schmidtom, ki se že nahaja pri Sv. Antonu. Madžarski ministrski predsednik Daranyi bo na povratku v Budimpešto obiskal avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga. še prej pà se bo, kakor kažejo današnja poročila, razgovarjal z nemškim zunanjim ministrom Neurathom, čigar obisk v Gasteinu je že napovedan. Uradno se sicer tudi Neurathov obisk v Avstriji napoveduje kot »odmor«, ki ga misli Neurath preživeti v krogu svoje družine, ki je že nekaj časa na letovanju ob vznožju Arlberga, vendar so tudi glede Neuratha vsi prepričani, da bo izkoristil priliko svojega kratkega bivanja v Avstriji za politične razgovore, ki spričo poletne sezone morda ne bodo padli tako živo v oči. Vsekakor so na Dunaju v poučenih krogih mnenja, da se obeta po daljšem mrtvem presledku, ki ga je povzročilo večje zanimanje za druge evropske dogodke, tudi v Podunavju večja živahnost. Dunajska vlada v boju z nacisti Dunaj, 6. avgusta, b. Avstrijska zvezna vlada je začela z vso ostrostjo nastopati proti tako zvanim nemško-narodnim telovadnim društvom in pevskim zborom. Povod za to postopanje ji dajejo nekateri znani incidenti zadnjega časa, izmed katerih naj navedemo nacistične demonstracije ob sestanku avstrijskih in nemških bojevnikov v Welsu ter manifestacije za združitev Avstrije z Nemčijo na pevskem festivalu v Vratislavi, kjer so avstrijski udeleženci v defileju mimo državnega kancelarja Hitlerja klicali med drugim: »Vodja, reši nas!« itd. Preiskava je dognala, da so celice teh protivladno razpoloženih elementov posebno številne na Gornjem Avstrijskem, kjer pod krinko raznih telovadnih organi- Ciano odpotuje v Anglijo Sestane se najprej na škotskem z min« predsednikom Chamberlainom, nato pa v Londonu z zunanjim ministrom Edenom že kar pesimistično presojati položaj. Angleški tisk bi moral vedeti, da se je z dosedanjimi razgovori med Londonom in Rimom ustvarila samo primerna atmosfera, v kateri bi angleška kakor italijanska javnost lažje sledili pripravljajoči se diplomatski akciji. Vprašanja, ki se bollo morala urediti, bo treba sedaj še podrobno proučiti in šele nato se bodo lahko pričela pogajanja, ki bodo vsako stvar postavila na svoje me6to. Spričo vBega tega bi bilo prav, če bi angleški tisk v bodoče Ou takih prilikah postopal bolj oprezno, da ne bi topet dal povoda za nevarne polemike. Najprej dejanja London, 6. avgusta, o. Po informacijah, ki jih je opoldne objavil »Daily Telegraph« in ki do neke mere nasprotujejo vestem rimskih listov, bo angleški poslanik v Rimu že jutri nastopil svoj dopust. V Rim bi se vrnil šele ob koncu septembra, torej po zasedanju sveta Društva narodov. Pogajanja med Italijo in Anglijo bi se v tem primeru prekinila vsaj za dober mesec dni, razvoj celotne diplomatske akcije pa bo nedvomno odvisen od nadaljnjega zadržanja Italije, ki mora z dejanji dokazati, da je resno pripravljena aktivno sodelovati za obnovo miru v Evropi. Prva prilika se ji bo zato ponudila že v bližnjih dneh v londonskem odboru za nevmešavanje. šele ko bo tudi z dejanji dokazala svojo dobro voljo, bo mogoče misliti na stvarna pogajanja o vseh perečih italijansko-angleških vprašanjih, o priznanju italijanske anek-sije Abesiniji in drugih. Zanimivo informacijo je list objavil o aneksijskem vprašanju. Potovanje Kent-skega vojvode na Poljsko je služilo baje zgolj temu, da bi se poljski zunanji minister Beck v primernem trenutku pridobil za to, da predlaga splošno mednarodno likvidacijo abesinskega vprašanja. Poljska bi na ta način znatno olajšala Angliji njeno pot v Kan oso. London, 6. avgusta, br. Danes so se nenadoma razširile vesti, ki jih je povzel v svojem posebnem poročilu tudi »Daily Express«, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano bržkone že prihodnji teden prišel v Anglijo, in sicer na oddih. Po nadaljnjih informacijah omenjenega lista bo potoval na Škotsko, kjer se bo sestal z min. predsednikom Chamberlainom. Nazaj grede se bo ustavil v Londonu, kjer se bo baje sestal tudi z Edenom. Po zatrjevanju političnih krogov sta o tem iCanovem potovanju govorila poslanik Grandi in državni podtajnik Vansittart na svojem včerajšnjem sestanku v Foreign officeu. Njun razgovor je bil po zatrjevanju agencije Reuter zelo prisrčen. Pri svojem zadnjem razgovoru z min. predsednikom Chamberlainom je poslanik Grandi predlagal, naj bi se pogajanja na osnovi doseženih načelnih sporazumov o raznih mednarodnih političnih zadevah, ki se tičejo predvsem Italije in Anglije, nadaljevala v Rimu, Vansittart pa mu je na včerajšnjem sestanku sporočil Chamberlainov pristanek na ta predlog. Nadalje sta se oba diplomata dogovorila, da bosta tako italijanska kakor angleška vlada sedaj precizirali vsa vprašanja za napovedana rimska pogajanja, ki naj bi se pričela v pričetku meseca septembra. Ta pogajanja naj bi dovedla predvsem do razširjenja gentlemens agreementa na vsa vprašanja, ki se tičejo obeh držav in ki jih z januarskim sporazumom še niso uredili. Vansittart je končno Grandiju sporočil Chamberlainovo zahvalo za izjave, ki jih je te dni podal zunanji minister Ciano in ki so bile sprejete v angleški javnosti s precejšnjim zadovoljstvom, tako da so nedvomno mnogo prispevale k zboljšanju razpoloženja za spravo. Angleški politični krogi tudi z zadovoljstvom ugotavljajo, da so italijanske oblasti z današnjim dnem spet dovolile uvoz angleških listov v Italijo. Lepo počasi in povrsti. • • Rim. 6. avgusta, o. Italijanski lieti so danes v zvezi z zbližanjem med Italijo in Anglijo objavili več novih informacij, v katerih ugotavljajo, da angleška in italijanska. diplomacija že prihajata oi splošnih razgovorov k pogajanjem v vseh vprašanjih, ki se tičejo Italije in Anglije in ki ee tudi z gentlemens agreementom doslej še niso uredila. Po »Giornale d'Italia« bo angleški poslanik sir Eric Drummond v kratkem prejel navodila svoje vlade za direktna pogajanja z zunanjim ministrom Cianom. Na drugi strani opozarja »Giornale d'Italia« angleški tisk, da je bil v poslednjih dneh malo preveč optimističen in da je ob-javii kombinacije, katerih realizacija še ni sklenjena stvar. Nenadoma so sedaj prav i6ti angleški listi prešli v ekepso in pričeli Angleški demantiji London, 6. avgusta, g. Angleški uradni krogi kategorično demantirajo vse vesti, da namerava angleška vlada bistveno iz-premeniti svojo evropsko politiko, zlasti glede zbližanja z Italijo. V Londonu poudarjajo, da so italijanski in drugi listi v inozemstvu šli v svojih komentarjih o izmenjavi zasebnih pisem med Chamberlainom in Mussolinijem sploh predaleč, ker so tolmačili položaj glede angleško-itali-janskih odnošajev in njihovega nadaljnjega razvoja na način, ki ni v skladu z dejanskimi razmerami. V zvezi s tem demontirajo angleški uradni krogi tudi poročilo, da namerava angleški, vlada pogajati se o kakem zbližanju Anglije in Francije z Italijo in Nemčijo o zaključitvi pakta štirih. Seveda so venizelisti to situacijo izrabili in stopili z njimi v stike, dasi seveda ne preko taktičnega obsega in smisla. Taka je bila situacija, ki jo je obrnil v svoj prid Metaxas. Zagnal je krik, da pripravljajo komunisti prevrat, izvršil je nato neke vrste prevrat sam ter uvedel svoj izjemni režim, ki se je naperil najprej zoper komuniste, potem pa zoper politične stranke in zoper parlamentarizem sploh. In tako je tako rekoč preko noči Grčija postala avtoritarna država, katere novi vodilni možje so dotedanje politične stranke izločili iz aktivnega političnega uveljavljanja. Samo po sebi je umljivo, da Metaxas s to svojo novo politično taktiko ni dosegel večjih simpatij, nego dotlej. Zato je zadeval na hudo opozicijo, ki jo je krotil z deportaci] ami na otoke in oo-dobnimi ukrepi, s cenzuro itd. Avtoritaren režim na Grškem ni nič novega, toda sedanji je bolj sistematičen in dosledneje izveden. Vrh tega so stare stranke več sokrive za njegov prihod, kakoi zaclj nastopajo sami narodni socialisti, ki Izrabljajo svoje nastope za javne manifestacije za tretji rajh. Tako je za sedaj samo na Gornjem Avstrijskem v teku preiskava proti nič manj kot 87 telovadnim organizacijam. Tudi demonstracij v Welsu se je udeležilo 42 telovadnih društev, katerih člani, niso nikdar bili bojevniki, saj so povečini sami mladeniči, Id se svetovne vojne sploh udeležili niso. Doslej je gornjeavstrijska policijska oblast razpustila telovadna društva v Welsu, Icshlu, Ebenseu in Teil-Neukir-chnu. S tem pa vladna akcija proti tem organizacijam še m zaključena. Pričakujejo se te dni nove razpustitve. Istočasno s telovadnimi pa razpuščajo oblasti tudi pevska društva, ki so se udeležila vratislavskega festivala in nastopala tam v protiavstrij-skem duhu. V zvezi s tem se med nemškim in avstrijskim časopisjem razvija nova polemika, ki pa se je to pot zaradi znanega »časopisnega premirja« večji listi in ofi-ciozni organi ne udeležujejo. Pakt štirih brez slovanskih držav Berlin, 6. avgusta k. Danes je »Berliner Tageblatt« objavil zanimiv uvodnik o Cham Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon SL 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L _telefon fit. 65. Rokopisi se ne vrača ja berlainovib načrtih o obnovi lokarnskega pakta. List pravi, da spričo belgijske nevtralnosti novi lokarnski pakt ne bi predstavljal ničesar drugega kakor pakt štirih velesil, ki sta ga že 1. 1933 zasnovala Mussolini in pogojni francoski poslanik v Rimu De Jouvenel. Potemtakem bodo lahko Italija, Nemčija, Anglija in Francija s splošnega vidika zgradile trden most med »statusom Quo« in revizijskimi težnjami ter ustva rile novo podlago miru, za katerega bodo lahko najmočnejše sile v Evropi pač v zadostni meri tudi jamčile. Če med temi štirimi silami ne bo nobene zastopnice slovanskih narodov, ki so vendar tako številni in tako močni tudi tostran ruskih mej, nikakor ne bo pomenilo njihovega podcenjevanja, kajti že pogodbi med Nemčijo in Poljsko ter Italijo in Jugoslavijo sta ee sklenili na osnovi popolne enakopravnosti. Tudi os Rim—Berlin ne mira pravega sporazuma s srednjo Evropo in z državami ob Baltiškem in Črnem morju. Spričo vsega tega bi bilo mogoče tudi med paktom štirih velesil, sklenjenim na osnovi istih načel, na katera se naslanjajo omenjene pogodbe in odnošaji med vsemi nesodelujočimi državami, ustvariti razmerje, s katerim bi se te države nikakor ne čutile zapostavljene. Kar se tiče napovedanih mednarodnih pogajanj za novi lokarnski pakt, meni berlinski list, da bi se morala prav zaradi omenjene funkcije nove pogodbe štirih velesil za ustvaritev notranje zveze med sta-tueom Quo in pacifističnimi revizionistični-mi težnjami v Evropi, nanašati predvsem na naslednja štiri vprašanja: 1. Uravnoteženje oboroževanja posameznih evropskih narodov, 2. ustvaritev evropske gospodarske solidarnosti, 3. ureditev manjšinskih problemov, in 4. nova ureditev mandatov. so bile poprej, ker se nikakor niso mogle odločiti za kompromisno koalicijsko pot kot prehod v bodočnost. Bilo bi drzno izreči že sedaj sodbo o novemu sistemu. Eno pa je le res. Na Grškem je toliko problemov čakalo delavcev, a naletelo samo na strastne politike, da je režim, ki si je vzel delo za program, mogel brez posebnih težav ukreniti marsikaj, za kar si lahko po pravici lasti zasluge. V tem pogledu je ! bilo geslo: več stvarnega nego načelnega, prav gotovo srečna parola, ki je mogla nuditi jako dober kažipot sredi zmede strastnih notranjepolitičnih razprtij. Toda Grška je dežela strastnih politikov, in to rutiniranih politikov ter trdih opozicionalcev, ki so nemara močnejši v podiranju nego v gradnji. Če je Metaxas srečno dosegel prvo obletnico svojega nastopa, je s tem prav za prav še zelo malo povedanega in zelo malo rasiguranega. Prva pomoč Kitajski Amerika ji nudi orožje, Anglija — denar Tokio, 6. avgusta b. Poročila, ki potrjujejo, da nameravajo Kitajci prositi ameriške pilote sa vodstvo svojih letal, dočim so med tem v Ameriki naročili že nova letala, posebno bombarderje ter kupili nekaj ameriških ladij, so povzročila tu veliko presenečenje in zlovoljo. Japonska vlada pripravlja baje že prote6t v Washingtonu, v katerem namerava opozoriti na nepovolj-ne posledice ameriškega postopanja za ameriško japonske odnoeaje. Listi oetro napadajo Zedinjene države in poudarjajo med drugim, da se najnovejše ameriško postopanje, ki kaže preveliko naklonjenost Kitajski, nikakor ne ujema e ponovnimi svečanimi izjavami vseh odgovor nih ameriških državnikov, da bo Amerika v japonsko-kitajskem sporu ostala nevtralna in pristala kvečjemu na posredovanje v kori6t ohranitve miru. Japonski lieti obenem samozavestno pristavljajo, da mora prisvojiti japonsko stališče sleherni, ki je proti vmešavanju tretjih v spore, ki jih prizadete države lahko same neposredno ure-de. Še večjo nejevoljo pa je v vseh tukajšnjih političnih krogih zbudilo današnje poročilo is Londona, da so finančna pogajanja kitajskega finančnega ministra Konga v angleški prestolnici uspela in da je bilo danes kitajski vladi definitivno odobreno posojilo v znesku 20 milijonov funtov (okoli 5 milijard dinarjev). Posojilo je dolgoročno in bo krito s kitajskimi carinskimi dohodki. Nadaljnje podrobnosti o njem sicer še niso znane, doznava pa se, da bo prva transa posojila javno razpisana Zanimanje za posojilo je veliko ne le v angleških, temveč tudi v francoskih, ameriških in belgijskih finančnih krogih. Podpisana vsota bo ostala v Londonu in bo kitajska vlada eproti lahko jemala zneske, ki ji bodo potrebni za kritje izdatkov, posebno za konverzijo notranjega dolga. Angleško svarilo Japoncem London, 6. avgusta. AA. »Times« naslavlja v današnjem uvodniku resen opomin Japonski Clankar računa z zmago Japonske, vendar pa pravi, da bo Japonska v tem primeru izgubila svoje mednarodne prijatelje. Zdaj je nedvomno, da na severnem Kitajskem ne bo dosežen status quo in da se to ne bo zgodilo niti v enem niti morda v dveh letih. Zdi se sicer, da si Japonska prizadeva omejiti sedanje boje, vendar je prav malo upanja, da bi se ji to posrečilo. Ni še znano, koliko kitajske zemlje hočejo Japonci zasesti, toda vse kaže, da bodo zavzeli del pokrajine Ho(pej do Pekinga. Del šantun-ga bo imel navidezno avtonomijo. Tudi to pot bo prizadevanje Japonske za stabilizacijo vzhodne Azije doživelo polom, toda sedanjega japonskega napada negre gledati z istega vidika kakor zavzetje Mandžurije 1. 1931 aii Džehola L 1933. Takrat je bila namreč Kitajska slabotna in ratrgana, da bi mogla vsaka velesila njeno ozemlje razkcaavatl. Domneva, da Kitajci nimajo dosti čvrsto organizirane armade in letalstva, ni v Skladu z realnostjo. Moč Kitajske je predvsem v njenem pasivnem odporu, ker ni naroda na svetu, ki bi prenašal stisko tako mirno kakor kitajski narod. Kitajski uspehi na bojiščih Nanking, 6. avgusta, o. Severno od Pekinga se je bitka, ki se je predvčerajšnjim pričela med Japonci in Kitajc; v bližini nankovškega prelaza končala z delnimi uspehi Kitajcev. Kitajski miličniki so ponovno zavzeli nekaj vasi. Tudi južno od T'encina so kitajske čete premagale več japonskih oddelkov in prodrle nazaj v kraje, ki leže le še 20 km daleč od Tiencina. Šanghaj, 6 avgusta. AA. Tukajšnji kitajski listi poročajo, da so Liangsiang na železniški progi Peking-Hankov zopet zavzele kitajske rezervne čete K-tajci so pregnali japonsko posadko s ponovnimi napadi. Na železniški progi Tiencin-Kian so prodrli Kitajci do železniškega skladišča Šan0-Liung-S:ng, 20 km južno od Tiencina. « Kitajske čete na železniški progi Peiping-Suivan in vzhodno in severno do Suivana so dobile znatna ojačenja. Napredek Kitajske sili Japonsko v vojno Pariz, 6. avgusta d. >Iniraneigeant« je objavil razgovor s kitajskim poslanikom v Parizu, Wellingtonom Koom, ki je izjavil med drugim: Nagel in viden napredek, ki ga je dosegla Kitajska v notranji politiki, v gospodarstvu in v organizaciji svoje vojske, onemogoča Japonski, da bi še nadalje odlagala evo j e vojaške načrte, če se noče znajti nekega dne proti enotni in močni Kitajski. Japonska hoče anektirati 6everno Kitajsko zaradi njenih zemeljskih zakladov in izbor-ne zemlje za kmetijsko obdelovanje. Resen konflikt je med Kitajsko in Japonsko neizogiben. Ko se bodo pričele sovražnosti, se bo Kitajska borila do poslednjega diha Preprečen je spopada je mogoče eamo z energičnim posredovanjem veeh držav, ki so za mir. Kitajski finančni minister pri Chautempsu Ministrski predsednik Chautempe je spre jel danes kitajskega finančnega ministra Kunga in kitajskega poslanika v Parizu. Razpravljali so o novem kitajskem posojilu v znesku 20 milijonov funtov šterlingov, s katerim namerava kitajska vlada konvertirati svoje notranje dolgove in uravnotežiti svoj proračun. Hirota pomirja, a stavi zahteve Tokio, 6. avgusta o. Zunanji minister Hirota je podal včeraj popoldne na eeji poslanske zbornice zelo pomirljive izjave o odnošajih med Kitajsko in Japonsko. Zagotovila ministra Hirote sicer še niso bila potrjena z nankinške strani, vendar pa ka žejo, da še ni pokopano poslednje upanje v mirno ureditev najnovejšega spora na Daljnem vzhodu. Minister je poudaril, da se eporedno z vojaškimi operacijami na Kitajskem vršijo tudi diplomatski razgovori za ureditev vseh spornih vprašanj. Izrazil je celo na-do, da ee bodo incidenti, ki so se zadnje čase pripetili v severni Kitajski med Japonci ter sevemo-kitajskimi lokalnimi ob-laetmi in nankinško vlado mogli vendarle še urediti v smislu osnovnih načel japonske zunanje politike. Glede na splošni položaj na Daljnem vzho du se tako Kitajska kakor Japonska zavedata, da morata nujno vzajemno sodelovati. Komunistični vpliv v kitajskih deželah draži maršala Čangkajška, ki se zaveda, da je prav komunistični propagandi pripisati sedanje sovražno razpoloženje kitajskih ljudskih množic proti Japoncem, ud Kitajcev v glavnem zahtevamo samo to, da se skupno z nami borijo proti komunizma. Morda imajo tudi Kitajci svoje zahteve napram nam. Japonska vlada je pripravljena pogoditi se z njimi že zaradi tega, da bi se položaj pomaknil z mrtve točke. Novo japonsko vojaštvo v šanghaju šanghaj, 6. avgusta, w. V japonski koncesiji so izkrcali japonsko pehoto in mornariške vojake. V Hamgkau je bilo proglašeno obsedno stanje. Pričakujejo napade kitajskih čet. Kakor se zdi, bodo ▼ kratkem izbruhnile večje sovražnosti. Japonsko-francoski incident poravnan Japonski poslanik je izjavil na podlagi uradnih poročil svoje vlade, da je japonsko-francoski incident v Tiencinu povsem poravnan. Obe stranki sta zadovoljni z rešitvijo. Tradicionalno prijateljstvo med japonsko in francosko posadko v Tiencinu s tem incidentom ni bilo skaljen*» »JUTRO« št. 182 5oßota. 7. yiIL Ì93T, Nova odgoditev v Londonu Odbor za nevmešavanje si pomaga iz zagat samo še s tem, da se izogiba razpravam London, 6. avgusta, br. Za današnjo sejo ožjega odbora za nevmešavanje je vladalo v tukajšnjih političnih krogih veliko zanimanje, malo pa je manjkalo, da ni. bila zaradi nesreče, ki se je snoči pripetila predsedniku odbora za nevmešavanje lordu Plymouthu. seja ponovno ogdodena. Lord Plymouth je postal snoči žrtev avtomobilskega karambola sredi Londona, sreči pa je dobil le manjšo poškodbo pod desnim očesom. Odpeljali so ga v bolnišnico, ki ja jo je po zdravniškem pregledu kmalu zapustil. Novinarjem je izjavil, da ga mala poškodba ne bo mogla zadržati, da se ne bi udeležil današnje seje ožjega odbora za nevmešavanje. K današnji seji ožjega odbora, ki se je pričele ob 15., je prišel z obvezo okrog glave. Seja je trajala pičlo uro in so sklenili, da se zasedanje ožjega odbora odgodi za nedoločen čas. Odbor naj bi se sestal šele na poziv glavnega tajništva odbora za nevmešavanje, ko bi bil čas za to ugoden. Na seji so pričeli razpravljati o sedanjem položaju v Španiji, vendar pa se že od vsega početka niso mogli o ničemer zediniti. Sprejet je bil tudi sklep, da se ustanovi poseben tehnični odsek, ki naj bi do prihodnje seje ožjega odbora proučil vsa tehnična vprašanja mednarodne kontrole na kopnem in na morju okrog Španije ter druge aktualne mednarodne politične probleme v zvezi s špansko državljansko vojno. Londonski politični krogi, v katerih je zavladal zaradi italijansko-angleških razgovorov precejšen optimizem tudi glede usode španskega problema, so zaradi nov» prekinitve dela v odboru za nevmešavanje zelo razočarani. Splošno sodijo, da lorda Plymouthu njegova akcija, ki jo je pričel v poslednjih dneh za pridobitev Rusije k sodelovanju na osnovi angleških načrtov, ni niti malo uspela, čeprav mu je pri tem mnogo pomagal francoski zunanji minister Delbos, kl je imel še tik pred svojim od* hodom na oddih dolg razgovor z ruskim poslanikom v Parizu. Težave, ki so nastale za angleške načrte, so za sedaj, kakor vse kaže, nepremostljive in bo treba očividno nadaljnjega posredovanja francoske in angleške diplomacije za preorientacijo moskovske vlade v zadevi španske državljanske vojne. „Giornale d'Italia" napoveduje ostavko Litvinova Rim, 6. avgusta, o. »Giornale d'Italia« se je v svojem današnjem poročilu o razvoju španskega problema dotaknil tudi vloge, ki jc- je prevzela Rusija v zadnjem času po svoji znani odklonitvi angleških kompromisnih načrtov. Po mnenju lista se je Litvinov odločil za tako radikalni korak le zaradi tega, ker je njegov položaj v Moskvi omajan. Litvinov je upal, da bo Francija po ukinitvi kontrole na Pirenejih dala republikancem na razpolago vsa potrebna sredstva, da bi končno premagali španske nacionaliste, v tem pa se je razočaral. Bržkone bo moral za ta svoj neuspeh v španski zadevi prevzeti vso odgovornost in tudi že v bližnjih dneh podati ostavko na svoj položaj. Živahno delo v mladinski JNS Celje, 6. avgusta V vrsti mladinskih organizacij Jugoslo-venske nacionalne stranke, ki se v zadnjem času 'snujejo v vseh večjih krajih, tudi nacionalno Celje ni hotelo zaostajati. V sredo zvečer je imela mladinska organizacija v salonu Celjskega doma ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležila nacionalna mladina v izredno lepem številu. Navzoči so bili tudi mnogi starejši člani JNS. Salon je bdi že ob 20.30 nabito poln. Predsednik pripravljalnega odbora mladinske organizacije, Jože Veble, je prisrčno pozdravil vse udeležence, zlasti narodnega poslanca Ivana Prekorška, posle-vodečega podpredsednika banovinskega odbora JNS dr. Pirkmajerja, tajnika banovinskega mladinskega akcijskega odbora JNS Uršiča, zastopnika krajevne organizacije JNS v Celju dr. Vrečka, zastopnike krajevnih organizacij iz Laške ga in škofje vasi .starejše člane JNS in zastopnika tiska. Nato se je spomnil smrti velikega borca za jugoslovensko idejo, velikega narodnega svečenika patriarha Varnave, čigar spomin so navzoči počastili s klici »Slava!« Nato je g. Veble govoril o pripravah za ustanovitev mladinske organizacije ter o njenem pomenu in njenih nalogah. Tajnik g. Viktor Jelen je poročal o pripravljalnemu delu za ustanovitev mladinske organizacije JNS v Celju in o dosedanjem lepem uspehu organiziranja članov. Tajnik banovinskega mladinskega akcijskega odbora JNS g. Uršič je v tehtnih in temperamentnih izvajanjih očrtal cilje JNS in mladinskih organizacij ter poudaril potrebo, da posega nacionalna mladina s svojim delom praktično v politiko in da se ustvarijo tesni stiki med nacionalno mladino in starejšimi člani JNS. Nato je govoril o sporazumevanju združene opozicije in o naši zunanji politiki ter orisal nacionalni, soeialni, kulturni in gospodarski program JNS. Poslevodeči podpredsednik banovinskega odbora JNS g. dr. Pirkmajer je sporočil pozdrave banovinske organizacije. Poudaril je, da je mladinskim organizacijam JNS zagotovljen velik napredek, ker si jih je zamislila in ustanovila mladina sama. Potrebno je, da nacionalna mladina proučuje progrm JNS in ga skuša po možnosti še Izpopolniti. Nacionalna mladina mora gojiti pravo tovarištvo in pravilno pojmovati svoje naloge v bodočnosti. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je po uvodnih besedah o nacionalnem in političnem udejstvovanju mladine pred vojno govoril o delu sedanje vlade, o dogodkih ob posetu predsednika JNS g. Petra živkoviča v Sloveniji, o Sokolstvu in njegovi težki borbi v zadnjem času, o konkordatu in drugih aktualnih zadevah ter pozval nacionalno mladino k složnemu in vztrajnemu delu za na/predek in zmago jugoslovenske nacionalne ideje. Končno je bil izvoljen odbor mladinske organizacije s predsednikom g. Jožetam Vebletonv na čelu. Ustanovni občni zbor mladinske sreske organizacije JNS v Ribnici bo v nedeljo ob pol 10. pri Podboju. Vabljena je nacionalna mladina vsega kočevskega sreza. Poročali bodo delegati iz Ljubljane. Občni zbor JNS za Polšnik pri Litiji ) bo v nedeljo dne 8. avgusta ob 8. v gostilniških prostorih g. Boriška na Polšniku. Poročal bo narodni poslanec g. Milan Mravlje. Ne skrunite največjih svetinj V »skupno fronto« poziva »Slovenski gospodar« vse slovenske katoličane kot odgovor na odpor proti konkordatu. Dočim pišejo vsi beograjski listi JRZ, da je bila borba proti konkordatu čisto političnega značaja in da so hoteli z njo zrušiti vlado dr. Stojadinoviča, pa ima »Slovenski gospodar« čisto druge informacije. Vsa borba je bila naperjena proti skali sv. Petra, ki je na njej zgrajena Kristusova cerkev. Borba je bila prežeta s protikatoliškim duhom in željo, odstraniti cerkev iz naše sredine. Vsi napadi na konkordat so bili po »Slovenskem gospodarju« napadi na samega Kristusa, »saj katoliška cerkev ni ničesar drugega, kot na svetu delujoči in živeči Kristus. Cerkev mora posegati v javno življenje in ga prekvasiti s Kristusovim duhom. Kristus je Kralj, ki mora vladati v dušah posameznikov, v družinah, občinah, društvih, v narodu in državi. Ker se liberalizem bori zoper vplivanje na javno življenje (to je na politiko, op. ur.) se s tem ne bori proti klerikalizmu, nego zoper Kristusa in Boga. Ker nastopajo naši nasprotniki proti cerkvi, moramo mi stopiti na branik za Boga, vero in cerkev. Ako bi tega ne storili, bi bili nevredni sinovi cerkve in naroda, onečastili bi ime Zveličarja, pa tudi spomin svojih katoliških očetov in prednikov. Vsi, ki jim je obramba naših verskih in narodnih svetinj pri srcu, morajo v skupno fronto za katolištvo in slovenstvo! Ne gre za politiko! Gre za pravice cerkve«. človek ne bi verjel, da more napisati kak katoliški list kaj takega. Tej gospodi ni ničesar dovolj sveto, da ne bi potisnila te svetinje v blato vsakdanje politične borbe. Ljudje božji, ali ne vidite, kam tirate cerkev in katoliško stvar s takimi pam-fleti? Pred dobrim pol letom je še proglasil zagrebški nadškof dr. Stepinac, da katoliška cerkev lahko mirno živi brez konkordata in da je ta potreben prvenstveno državi za ureditev odnošajev s sveto sto-lico. Vi pa trdite, da je boj proti poedi-nim točkam konkordata, ki so hudo zadele velike državne in nacionalne interese, boj proti samemu Kristusu in živemu Bogu! Gospodje okoli »Slovenskega gospodarja«, med katerimi so tudi posvečene osebe, prav dobro vedo, da opozicija sploh ni zahtevala, naj se konkordat a limine odkloni, nego je samo predlagala njegovo odložitev, opozarjajoč na nekatere težke odredbe novega konkordata. In vendar imajo dovolj drzno čelo trditi, da je opozicija napadla samega »na svetu živečega in delujočega Kristusa« v obliki katoliške cerkve. 2ivimo sicer res v dobi splošne moralne depresije in pokvarjenosti, so pa stvari na svetu, pred katerimi poklekne celo najbolj pokvarjen človek v prirojenem mu svetem strahu in spoštovanju. Ena od teh stvari je ime, ki ga izgovarja 600 milijonov ljudi z največjim zaupanjem in ve- ro. Vsak tisk ima svoje posebne naloge, prav posebno pa še katoliški, med katerega se s tolikim ponosom prišteva tudi »Slovenski gospodar«. Eno je gotovo, da med temi nalogami ni sejanje naigrše mr-žnje in vzbujanje krvavega sovraštva med samimi katoličani, če je kdo poklican, biti vzgojitelj naroda in propovednik ljubezni, potem so to katoliški listi, če hočejo biti res vredni tega častitega naslova. Nj. Vel. kraljica Marija in kralj Karol v Dubrovniku Dubrovnik, 6. avgusta, o. Danes ob 11.30 sta se z avtomobilom preko Metko-viča pripeljala v Dubrovnik Nj. Vel. kraljica in Nj. Vel. rumunski kralj Karol. V kneževem dvoru jima je bilo servirano kosilo. Malo pred 15. uro sta se odpeljala iz kneževega dvora po mestu. Ogledala sta si stolno, nato pravoslavno, dominikansko in frančiškansko cerkev ter lekarno malih bratov. Z avtomobil: sta se zatem odpeljala preko Lapada do Dubrovačke reke, od tam pa sta se vrnila nazaj v Miločer. Odgoditev sokolskega zleta v Dubrovniku Dubrovnik, 6. avgusta o. Po odredbi osrednje uprave saveza SKJ je bil pokrajinski zlet primorskih sokolskih žup, ki bi moral biti ta mesec v Dubrovniku, iz tehničnih razlogov odgoden do prihodnjega leta, splošno pa sodijo, da je ta sklep v zvezi z znanimi političnimi demonstracijami v Dubrovniku ob priliki rojstnega dne dr. Mačka. Spor zaradi objave neguševih spominov London, 6. avgusta, br. Pretekle jeseni se je bivši abesinski cesar pogodil z nekim londonskim izdajateljem za izdajo svojih spominov: Knjiga je bila te dni že pripravljena za tisk, nenadoma pa je zastopnik bivšega abesinskega cesarja zahteval, naj se knjiga sploh ne izda, ker cesarju iz političnih razlogov ne kaže, da bi se objavile nekatere okoliščine, ki jih je očrtal v svojih spominih. Med izdajateljem in cesarjevim zastopnikom je nastal zaradi tega spor, ki je v londonski javnosti zbudil precejšnje zanimanje, Beležke Ultimat Ljoticu »Samouprava« nadaljuje s sveto vojno proti razni ilegalni literaturi, ki se širi, kakor pravi, v sto in stotisočih izvodih v obliki letakov in brošur po Srbiji. Na piko je ,vzela voditelja »Zbora« in bivšega min'stra Dimitrija Ljotiča, ki mu sicer uvodoma priznava, da je velik idealist, pobožen in pošten človek. Trdo ga prijem-Jje radi nekih letakov, ki sc baje širijo po državi z njegovim podpisom, v »-katerih so neverjetne klevete in gnusne izmišljotine.« Organ JRZ kar ne more verjeti, da bi te letake res izdajal gospod Ljotič s svojim podpisom in ga strogo vprašuje, »ali je stvarni avtor teh infamnih letakov s čisto destruktivno tendenco, ali pa je samo dovolil, da ga drugi podp'sujejo na letakih tako strahovite vsebine.« »Samouprava« je močno huda in daje rok gospodu Ljotidu, da se poboljša in prekliče svoj podpis na teh paskvilih. »Čakali bomo, da se gospod Ljotič sam odreče podpisu na tako sumljivem rokopisu, kakor je zgoraj omenjeni letak. Ako tega ne bo stori, potem se bomo na vso zadevo še vrnili brez vsake obzirnosti.« „Hrvatski dnevnik" na stranpoti Organ gospoda dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« se razburja, ker smo ga pozvali, naj z naslovi svoje »dokumentirane« članke proti neki baje preteči diktaturi na pravilen naslov, ne pa na JNS, ki se dobro zaveda, da ni danes v Jugoslaviji človeka, ki bi imel dovolj avtoritete za tako dalekosežne eksperimente. Namesto, da bi stvarno odgovoril in popravil storjeno krivico, se izgovarja, da je pripravljala JNS diktaturo brez vednosti generalnega tajnika JNS dr. Kramerja. Mi o vseh teh prividih »Hrvatskega dnevnika«, ki jih je seveda promptno ponatisnilo dobesedno beograjsko »Vreme«, prav nič ne vemo. Vemo pa samo to, da se v »fašistični« JNS rešujejo in razpravljajo vsa vprašanja politične prirode na sejah vodstva in da ni v njej prav nobenih »petih koles«, ki se jih kliče na sodelovanje šele po izvršenih činih. Take manire opazujemo samo v demokratskih strankah, kakor je HSS, kjer ima vodja prvo in zadnjo besedo, od postavljanja kandidatov do reševanja najbolj dalekosežnih političnih vprašanj pa do presojanja, katerf kmetski pevec ima najlepši glas in katera kmetica najlepšo narodno nošo. „Domoljubov" pesnik o konkordatu V stricu »Domoljubu« se oglasi včasih tudi kak pesnik, ki zapoje ljudem v zabavo in pouk. Tako čitamo v zadnji števHki med drugim zanimiv spev nekega »Mirn-skega popotnika«, ki poje med drugim: »Saj konkordat bi šel po gobe, pa kaj storile so grdobe, poslance so vse podkupili in nekoga so zastrupili. Ker pa v naši metropoli denarja nimajo nikoli, iz Švice dva actflplana sta bila v Beligrfft poslana. Tri tone jurjev naenkrat v Beligrad sta pripeljala, v parlament sta jih zmetala, da so kupili konkordat. Da pa resnična je ta stvar, to potrjuje nam mesar.« Banjaluka se brani Poročali smo že o nezadovoljstvu zagrebškega starine »Obzora« s pisanjem banjaluške »Otadžbine«, organa uglednega člana KDK, prote Kecmanoviča, ki nikakor ne mara pristati na obnovo nekdanje Bosne in Hercegovine, v kateri bi igrala Banjaluka neko podrejeno vlogo. V zadnji številki »Otadžbine« odgovarja urednik lista dr. SteVo Moljevič »Obzoru« z dokazi, da je bilo Sarajevo središče frankovščine. Kot primer navaja postopanje Sarajevčanov z Gavrilo Principom, ki ga je po atentatu na prestolonaslednika Ferdinanda frankovska druhal skoraj lin-čala. »Ista druhal je tudi demolirala po atentatu skoraj vse srbske trgovine v Sarajevu. še več! Vdirala je celo v zasebna stanovanja, jih razbijala in celo rezala preproge s škarjami. Ali ni bilo središče zloglasnih šuckorov ravno v Sarajevu. Ali ni bil v Sarajevu izvoljen za častnega meščana general Potiorek in to z obžalovanjem, da nima Sarajevo večje časti, s katero bi ga moglo odlikovati za njegove zločine v Srbiji? Ali ni bil v Sarajevu ugleden predstavnik frankovcev, ki je izjavil, da mora avstrijski orel zdrobiti glavo srbski kači?« Po tonu diskusije, ki se je razvila med »Obzorom« in »Otadžbino«, ni težko soditi, koliko vode bo še preteklo v Drini in Vrbasu, predno bo mogoče rešiti samo vprašanje bodoče ureditve Bosne in Hercegovine, da o drugih pokrajinah niti ne govorimo. Pri tem imajo nekateri politiki dovolj drzno čelo, da varajo narod s trditvami, da je sporazum med Srbi in Hrvati že gotova stvar in da je treba urediti samo še nekaj sporednih in manj važnih vprašanj. Nova sveta vojna Italijanski listi poročajo, da so vstali italijanski škofje na noge, da gredo v sveti boj proti nemorali in pohujšanju v italijanskih obmorskih kopališčih. Nadškof v Reggiju je izdal posebno poslanico, v kateri poziva vse verne katoličane na križarsko vojno proti nemorali v kopališčih, kajti italijanske plaže predstavljajo danes hudo nevarnost za katoliško mladino. Storimo vse, da bodo postala naša kopališča zopet torišče dostojnosti in sramežljivosti. V Ostiji je odšel tamošnji kardinal Granito Pignatelli de Belmonte k prefek-tu in ga pozval na skupno borbo države in cerkve proti pohujšanju pri kopanju. Obenem je naročil, naj bodo za čas kopanja po vseh cerkvah spokorne molitve kot prošnja za odpuščanje vseh grehov, ki se izvrše po kopališčih. Pospeševanje turizma Sarajevska »Jugoslovenska pošita«, ki podpira izvenpairlamentarno opozicijo in politiko dr. Mačka, objavlja sledečo mično zgodbico z našega Primorja. V Dalmaciji je bila med drugimi na počitnicah tudi kolonija pomtadka Rdečega križa iz Sarajeva. Pred povratikom so. si mladi Sarajevčani želeli ogledati slovito modro jamo na otoku Biševu. Ko so se omladinci pripeljali z motorno ladjo do Biševa in se približali xbodu v jamo, je stalo na bregu nekaj ljudi , Novinarji v krajih, oškodovanih po vremenskih nezgodah Kakor je poročal včerajšnji »Slovenec« iz Dobrepolj, ki jih je nedavno neurje s točo izredno hudo prizadelo, se je v sredo popoldne pripeljal na kraj nesreče minister v p. dr. Kulovec, z njim pa so bili poročevalci »Slovenca« in »Slovenskega doma«, zagrebških »Novosti« in »Hrvatskega lista« ter beograjske »Politike« in »Vremena«. Namen obiska je bil, kakor razberemo iz lista, da >so se tako tudi ti gospodje preprj. čali na licu mešta o vsem tem, kar je poročalo do sedaj o tej katastrofi Časopisje«. Stvar -se - nam je -zdela zanimanja vredna, in kakor smo zvedeli, so gg. poročevalci pod vodstvom g. dr. Kulovca obiskali vse kraje v Sloveniji, ki so jim zadnje nevihte prizadejale največ škode. Pobudo za to turnejo je dal kmetijski oddelek banske uprave. Banska uprava je tudi stavila na razpolago avto. Dnevni tisk je sicer že po svoji funkciji dolžan, da se kolikor mogoče živo zanima za pomembnejše dogodke, zlasti še za dogodke tako katastrofalnega značaja, kakor so razdejanja po neurjih zadnjih dni. Tej nalogi je, razume se, z vso skrbnostjo sledilo tudi »Jutro«, ki je ves čas sproti in obširno poročalo o vremenskih nesrečah ter opozarjalo javnost in poklicane instance, da je prizadetim krajem treba nujne in izdatne pomoči. Toda pobuda kmetijskega oddelka lanske uprave je vsekakor hvalevredna; zlasti že spričo dejstva, da bo pri organiziranju pomožnih akcij za hudo preizkušene kraje odpadel na časopisje precejšen delež sodelovanja. Z ogledom na kraju nesreče pridejo novinarji lahko do naj-vernejše slike o katastrofi in po neposrednih doživetjih bodo lahko najbolj prepričevalno orisali bedo ljudi, da se utegnejo na njihovo trkanje odpreti tudi vrata kakšnih fondov v Beogradu. Domače lahkoatletsko prvenstvo Včeraj se je pričelo tekmovanje za prvenstvo ZSLAK s finali v treh panogah in petih točkah za desetoboj Ljubljana, 6. avgusta Zveza slovenskih lahkoaitletskih klubov, ki je od lani vmesni člen v organizacijskem življenju naših lahkoatletskih klubov do vrhovnega foruma — savez v Zagrebu, prireja te dni prvo tekmovanje za prvenstvo v prostih disciplinah in desetoboju ter petoboju. Današnji prvi dan je obsegal prvo polovico desetoboja in tri panoge, kjer 60 postali zvezni prvak] za leto 1937. 1) na 5 km Bručan Jože (Ilirija) 16:20.4. 2) preko zaprek 400 m Skušek Marjan (Pri-morje 58.5 in 3) v balkanski štafeti Ilirija s 3:49 v postavi Bručan. Šemrov, Baj-da, Račič. V desetoboju nastopajo le trije atleti od 5 prijavljenih, Kleut (Žel. Maribor) pa je danes po tretji točki odstopil od nadaljnega tekmovanja. Dameg so bile na sporedu panoge: 100 m (prvi Kleut 12.5), daljina (I. Branieelj, Ilirija, 588). krogla (I. Hlade, Zel. Marib .,1159), višina (I. Kosec, Prim., 160) in 400 m (I. Hlade, Zel., Marib., 59.4). Trenutno stanje točk v desetoboju po prvem dnevu: I. Kosec (Primorje) 2476 točk, 2. Hlade (Železničar. Maribor) 2266 točk, 3. Braniselj (Ilirija) 2138 točk. Njihovi posamezni uspehi 60 naslednji: Kosec (100 m — 12.8; daljina 579; krogla 10.64; višina 160; 400 m 59.6). Hlade (100 m — 12.8; daljina 551; krogla 1159; višina 135; 400 m 59.4). Braniselj (100 m — 13.3; daljina 588; krogla 943; višina 155: 400 m — 1:04.2). Kleut je tekel 100 m v 12.5, kroglo pa je vrgel 11.54, nakar je obupal po nesrečnih prestopih pri daljini. Tekmovanje bi bilo prav gotovo zanimivejše, če bi bil nastopil tudi naš znani de-setoborec — prvak Neli Zupančič, ki pa je zaposlen v sokolski zmagovalni vrsti s treningom in nastopi. Kosec in Hlade sta precej izenačena po rezultatih in tudi bolj rutinirana, dočim je Braniselj začetnik, ki je doeedaj le dva do trikrat nastopil v'daljino in troskoku — drugje pa prvič nastopa šele sedaj. S pametnim treningom bi se mogel njegov izraziti talent razviti morda tudi v d es et oboj ca — zaenkrat bolj poizkušal srečo, kje bi zares začel. Tehnični uspehi v prostih panogah so pa naslednji: 5 km 1. Bručan (II.) 16:20.4. 2. Podpečan (Zel. Marib.) 16:54.3. 3. Krpan (Primorje) 17:09.1, 4. Kranjec (Prim.) 17:24.3. _ Pod-pečan, večni tekmec Bručanov poleg Krev-sa. se je tudi danes držal Bnučana skoro do 3 km, nato pa je moral popustiti. Bručan si je prvenstvo zveze osvojil nato brez posebnih težav. V balkanski štafeti (800X400X 200X100) je Ilirijanom uspelo za dobrih 10 m pustiti na drugem mestu Prlmorjaše v postavi: Kranjec, Naberniik, Skušek, Jurca, torej bolj rezervno moštvo, ki pa se je krepko borilo za zmago. in klicalo; »Ali ste Hrvati?« Ker mladi Sarajevčani niso ničesar odgovorili, so jim neznanci na bregu za pretili s kamenjem in zahtevali: »Zakličite trikrat: Ž.:vio dr. Maček, če hočete videti biševsko jamo, sicer izginite!« Ker 6e Sarajevčani niso odzvali pozivu z brega, jim ni preostalo drugega, kakor da so se obrnili in odpluli 7. ladjo. Med njimi je bilo tudi nekaj čeških omladineev, ki so bili gostje našega pomladka Rdečega križa. Neverjetna zgodba Organ JRZ za južno Dalmacijo »Dubrovnik« razpravlja o avstrijakanstvu med našim narodom ter med drugim objavlja sledečo skoraj neverjetno zgodbo: »Kako globoko so zakorenrnile črne duše avstri-jakanstvo v srce poučenega in lahkovernega naroda, naj služi naslednji primer. Med našimi izseljenci iz severne Dalmacije jih je bilo razmeroma dosti, ki nikakor niso mogli •terjeti, da je pokojni cesar Franc Jožef Tts umrl. Trajalo je skoraj leto in pol, da so pričeli verovati v smrt apostolskega veličanstva. Nato so sklenili, da ga pokopljejo. Našli so med seboj nekega starca s cesarsko brado, ki je bil nekoliko podoben pokojnemu cesarju in ga lepo oblekli v paradno uniformo ter položili v dragoceno krsto. Priredili so gala-pogreb, pri katerem so vozili po celem mestu namišljenega pokojnega cesarja in pri tem 6trahovito tulili in jokali na velikansko veselje Amerikancev, ki so gledali čudoviti pogreb in se krohotali kakor že dolgo ne. Med pogrebci so bili tudi ljudje iz ozemlja stare dubrovniške republike.« Komunistični pismouki Državna založba knjig v Leningradu je pripravila za lOOletnico smrti največjega ruskega pesnika Puškina ljubiteljem ru=ke knjige posebno presenečenje. Dala je natisniti 250.000 izvodov Puškinovih zbranih del. Skoro cela naklada je bila že v naprej razprodana v subskripciji. Ko pa je nastopil čas, da bi prišla natisnjena Puškinova zbrana dela v roke čitateljem, se je izkazalo, da se je pri tisku pripetila grozna nesreča. V zbranih delih je bila namreč beseda bog dosledno tiskana z veliko začetnico. Vodstvu Državne založbe ni preostalo drugega, kakor da je celo naklado umaknilo in prodalo tovarnam papirja, da jo uničijo in porabijo za nov papir. Nesrečnega korektorja, ki je spregledal to strahovito napako, pa ao zagrli. Preko zaprek na 400 m so zopet tekli »r obrokih« v dveh skupinah, ker žal še vedno nimamo dovolj zaprek za en tek na veeh šestih progah. Rezultati so le srednji, ker je bilo tekal išče zelo slabo in ponekod kar lepo travnato. Zorga Aleš je bil drugi (60l4), tretji pa Safošnik (Ilir.). Gledalcev je bilo, kar je že običajno pri naši lahki atletiki, skoro toliko kot tekmovalcev in sodnikov skupaj. Vsi ,pa niso zložili 100 ljudi. — Tiudi z vstopnino je tako, da se pri zaprtih vratih ne nabere dovolj. S samo dobro voljo in skromnimi podporami, pa venomer le životarimo kljub temu, da smo prvi v državi. Tekmovanje se nadaljuje danes ob 16. Svetovne dijaške igre v Parizu Beograd, 6. avgusta. AA. Sedmih študentskih iger, ki se bodo vršile v Parizu od 21. do 30. avgusta, se bo prvič udeležilo od 24 doslej prijavljenih držav na željo ministra za telesno vzgojo tudi jugoslovensko moštvo. Ker je pa pri nas zveza akademskega sporta šele v začetkih, je ureditev udeležbe prevzelo ministrstvo za telesno vzgojo. Naše moštvo je to pot sestavljeno samo iz 10 udeležencev, vendar je po kakovosti najboljše, ki smo ga mogli sestaviti. Ker ta študentovska olimpiada po konkurenci ne bo enaka svetovni olimpiadi, upamo, da bomo v disciplinah, v katerih bomo nastopili, vredni tekmeci. Naši tekmovalci imajo odpotovati 17. t. m. Upravna in tehniška organizacija je že dokončana, gre le še za to, da se urede formalnosti glede kreditov v finančnem ministrstvu. V Parizu bomo zastopani s tremi disciplinami: z lahko atletiko, sabljanjem in boksom, škoda, da plavalci zaradi že napovedanih prvenstvenih tekem ne bodo mogli sodelovati, ker bi se dobro plasirali, a tudi tako nismo brez upanja za uspeh. Za zdaj je najvažnejše, da se letos prvič t'de-ležimo teh tekem in tako uvedemo tradicijo za naše nadaljne udeležbe pri mednarodnih študentskih tekmah v Parizu, ki se zanje že leta in leta zanimajo vse države, ki kaj dajo na svoj akademski sport. Davisovi zmagovala doma Jugoslavija bo z 10 tekmovalci nastopila samo v treh disciplinah Newyork, 6. avgusta. A A. (DNB) Danes so v Newyorku priredili navdušen sprejem ameriškim zmagovalcem v tekmah zstavk. Poudarjamo pa, da nosi vso odgovornost za to, ako bo proračun sprejet tak, kakršen je predložen, Fockova skupina, ki ima možnost spremeniti in popraviti vse hibe. Svetujemo g. Focku, da si pred sejo prečita svoje pripomlbe k zadnjemu proračunu. Ako jih nima več, jih lahko najde v »Gorenjcu« z dne 30. marca 1. 1936. Smrtna žrtev starega sovraštva Sv. Jurij ob ščavnici, 6. avgusta. Anton Kovačič, zidarski pomočnik iz Murščaka, in Alojz Videnšek, posestnik istotam, sta si bila v hudem sovraštvu, ki je doseglo svoj višek v nedeljo, 1. avgusta, s hudim pretepom. V nedeljo proti večeru je prišel mimo Videnškovega domovanja Anton Kovačič, ki je hotel po običajni poti skozi sadonosnik. Pri tem ga je ustavil Videnšek ter mu s sekiro v roki zabranil pot. Prišlo je do hudega prerekanja, med katerim je Kovačič, ki je bil mnogo močnejši od Videnška, sunil slednjega s tako silo od sebe, da je padel in mu je iz rok odletela sekira. Sekiro je nato pobrala Videnškova žena, ki je oba mirila. Videnšek pa je nato pobral v sa-donosniku kol ter z njim udaril Kovačiča po roki, da se je kol zlomil. To je Kovačiča raztogotilo. Pričel je metati slabiča Videnška po tleh, slednjič je teptal in klečal na njem. Videnšek je obležal nezavesten, ves pobit. Domači so ga morali odpeljati domov s samokolnico. Doma je silno bruhal. V agoniji je ležal 17 ur in je v ponedeljek izdihnil brez zdravniške pomoči. Na splošno želja občinstva nastopi dre-vt na vrtu restavracije »Zvezde« tenorist Slavko Lukman. Na sporedu so španske pesmi in arije. Pričetek ob 20. V primeru slabega vremena nastopa pe b9 - WUTROV SF..TS2 « » " SoEota. 7 vm. »37. E-» Juniorsko danés od 9. do is. na kopališču ILIRIJE državno prvenstvo »omacc vesti * Bolgari na ljubljanskem vseslovan-skem kongresu vzgojeslovcev. Včeraj je prispela prijava iz Bolgarije s poročilom, da bo bolgarske vzgojeslovce na kongresu v Ljubljani vodil dr. Pirjov, inšpektor za predšolsko izobrazbo v ministrstvu prosvete. Bolgarski znanstveniki bodo na kongresu obravnavali mladinsko vprašanje v Bolgariji, zaščito dece, skrbstvo za mladino v šolski in pošolski dobi, mladinsko literaturo in vseslovanski vzgojeslov-ni problem. Doslej je prijavljenih 80 predavateljev iz Jugoslavije, ČSR, Poljske in Bolgarije. S tem so prijave zaključene. Uvodni govor na kongresu bo imel dr. Mihajlo Rostohar, profesor brnske univerze, ki ob počitnicah biva na svojem posestvu v Goleku pri Krškem. Njegov govor bo oddajal tudi radio. * Starešina vseslovanskega Sokolstva v Crikvenici. Dr. Stanislav Bukovsky, starešina vseslovanskega Sokolstva. je" prispel v Crikvenico. Pred lepo okrašenim sokol-skim domom je odličnega gosta pozdravila uprava Sokolskega društva in mu razkazal® lepe prostore doma ter počitniške domove za člane Sokola in JC lige. Starosta dr. Bukovsky se je s prisrčnimi besedami zahvalil za pozdrave ter naglasil, da je Sokolski dom v Crikvenici ponos vsega Sokolstva. Dr. Bukovsky bo obiskal Plitvička jezera, Šibenik, Split", Dubrovnik, Sarajevo in Beograd, odkoder se bo vrnil v domovino. * Obisk poljskih učiteljev. V Beograd je prispelo 46 učiteljev in učiteljic iz Poljske. Beograjska sekcija JUU je z Jugosloven-sko-poljsko ligo v Beogradu priredila gostom lep sprejem. V imenu Jugoelovensko-poljske lige je pozdravil poljske učitelje novinar dir. Radovanovič, v imenu učiteljske _ organizacije pa tajnik Trinajstič. Vodja poljske _ ekskurzije Jan Rišicki je zahvalo za sprejem združil z željo, naj bi naši učitelji čimprej obiskali svoje ' tovariše na Polki Ce ženske vladajo« vas bo do solz nasmejala. ^Zanimajte se za spored kina Matice! Vstopnina je znižana, filmi pa so izbrani in se naglo menjajo. Vselej zanimivi so tudi zvočni tedniki. u— »Žalostno stanje Šmartinske ceste«. Na to notico, ki smo jo objavili v nedeljo smo prejeli z magistrata naslednje uradno pojasnilo: Mestno cestno nadzorstvo je pričelo že pred objavo notice »Žalostno stanje Šmartinske ceste« navažati potrebni material za posipanje vzdolž šmartinske ceste od Kolinske tovarne do mestne meje v namenu, da ga v prihodnjih dneh razkrije po jamah na cesti, ki so nastale zaradi velikega prometa in stalnega škropljenja. Glavno jesensko posipanje ceste z gramozom in valjanje pa se bo vršilo meseca oktobra. Tudi delo na cestah se mora razdeliti, upoštevaje razpoložljive delovne moči in višino proračunskih kreditov. u— Tatvina. Prijatelji tuje lastnine so v noči od 5. na 6. t. ni. vlomili v kletne prostore posestnika g. Pirša ter odnesli banov. uradniku g. Ivu Kosovcu potni kov-čeg temnorjave barve (imitiran), otročje škornje >Bata«, nekaj obleke in drugih malenkosti. Kakor vse kaže, so bili na svojem poslu moteni, ker so pustili nedotaknjene ženske snežke, 2 para otročjih čevljev in še nekaj drugih predmetov. Z zadevo se havijo policijski organi ter je upati, da bodo nepošfenjaki prejeli zasluženo plačilo. Javni nameščenec danes itak težko izhaja, posebno, če ima družino in zato so take tatvine še posebno obsodbe vredne. Odkar je Zgornja Šiška in okolica priključena Ljubljani, so prenesli raz-ni sumljivi tipi svoje delovanje na periferijo. ! K I N C 1 MATICA Veliko filmsko delo KREUTZERJEVA SONATA Lil Dagover — Peter Petersen glasba L. van Beethoven, Čajkovski in Chopin. Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri Iz Cel]a e— Hmeljarske zadere. Iz celjske xNove Dobe« posnemamo: Kakor znano, je ban-ska uprava dne 20. marca 1936 razveljavila občni zbor Hmeljarskega društva za dravsko banovino, ki se je v redu vršil 26. marca 1933 v Žalcu. Proti temu ukrepu je bila vložena pritožba na notranje ministrstvo, ki je pa 10. septembra 1936 pritožbo zavrnilo. Proli tej odločbi notranjega ministrstva je bila vložena tožba na Državni svet. Državni svet pa je s svojo končno*e-1 javno razsodbo z dne 16. marca 1937 ugodil tožbi Hmeljarskega društva !er Je razveljavil odločbo ministra notranjih zadev in ukrep banske uprave. Kljub taj razsodbi najvišjega upravnega sodišča v državi pa sresko načelstvo v Celju ne dopusti Hmeljarskemu d."ušivi', da bi začelj z dolfm, ki je sedaj, ko se bliža hmeljska sezona, tako potrebno in tako nujno v interesu hmeljarjev. Zaradi lega tudi ne sme izhajati »Hmeljarski vestnikc, ki je bil kmetoval-cem-hmeljarjem tako potreben vodnik in svetovalec. To sporočamo na pojasnilo na razna vprašanja iz vrst savinjskih hmeliar-jev. e— Umrl je v četrtek na Sp. Hudinji 64-letni steklar RiJhard Hartmann. Istega dne je umrl v celjfkl bolnišnici 711etni preužit-kar Anton Uršič iz Imenega pri Podčetrtku. e— Žrtev napadalca. Te dni je neznan moški napadel lSletnega steklarja Edvarda Bariča s Huina ob SotTf in ga zabodel z nožem v desno stran hrbta. Težko poškodovanega Bariča so oddali v celjsko bolnišnico. e— Pohitite in obnovite srečke za zadnji, glavni razred drž. razredne Loterije v podružnici ?.Tutra< v Celju. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 prekrasen film skrajno napete vsebine »PESEM OBTOŽUJE«. OBISK K Smoletovim je prišel nekdo na obisk. Izvršilni. Rubit. Janezek je uvedel gospoda v sobo in sporočil očetu: »Papa, neznan gospod je prišel.« »Reci mu, naj si vzame stol,« pravi oče Smola. »Je že vzel vse,« pojasni sinček. Vremenska poročila Dozdevno vreme v avgustu po stoletnem koledarju Dan je dolg 15 ur, 3 minute do 13 ur 30 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 33 minut S 7. Kajetan N. 8. Cirijak P. 9. Roman m. T. 10. Lovrenc S. 11. Suzana C. 12. Klara P. 13. Kasijan S. 14. Evzebij P. krajec ob 3.28 N. 15. Vnebovz. M. Dev. P. 16. Rok T. 17. Milica S. 18. Jelena Ljubo č. 19. Ludovik P. 20. Bernard S. 21. Ivana N. 22. Timotej ščip ob 1.47 P. 23. Zdenko T. 24. Jernej S. 25. Ludv. kr. č. 26. Cefirin nestanovitno, skoraj vsak dan dež lepo, sončno viharne krajevne nevihte do konca meseca malo sonca, po večini deževno vreme bodo spremljali ponekod prav močni nalivi Pomen skupščine CMD v Kočevju Tabor za učvrstitev slovenstva v pozabljenih krajih Kočevje, 5. avgusta. Letošnja glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo dne 15. avgusta v kočevskem Dijaškem domu, ima nadvse važen pomen, saj ne gre pri tem samo za afirmacijo slovenske miselnosti, ne samo za prikaz važnega narodno-obrambnega dela, ki ga tiho, a zato nič manj plemenito vrši CMD v Ljubljani z vsemi številnimi podružnicami na našem narodnostno ogroženem podeželju, pač pa veliko bolj za to, da številni pripadniki CMD s svojo udeležbo javno manifestirajo, da so jim interesi slovenstva na Kočevskem prav tako pri srcu kakor težko stanje našega življa ob severni meji naše države. Težke socialne prilike, v katerih živi naše kmetsko ljudstvo, se prikazujejo v najokrut-nejSih oblikah vprav na Kočevskem, na tem koščku naše zemlje, ki je bila pred 600 leti poseljena po tujerodcih, ki jih je v nacionalnem in gospodarskem oziru bivša črnožolta reakcija podpirala, računajoč pri tem na njih sodelovanje pri realizaciji pcmemčevalnega načrta, po katerem naj bi nam vsiljeni vladarji tuje krvi, pa naši kulturi in naši slovenski besedi tuji in nenaklonjeni činitelji dosegli svoj raZna-rodovalni smoter. Protekcija, kl so je bili v pretekli dobi deležni kočevski Nemci, je še danes vidna vsepovsod, saj je več ko dokazano, da so priseljeni tujerodci danes lastniki najlepših posestev na kočevskem jezikovnem otoku in gopodarsko povsem nezavisni. V tej gospodarski hegemoniji, ki jo »tolerantni« kočevski Nemci izvajajo nasproti slovenskemu sproletarizirane- mu kmetskemu življu, je vsakomur, ki se zanima za socialni položaj slovenskega kmeta na Kočevskem viden pritisk, ki ga našemu jeziku in naši slovenski kulturi nenaklonjeni tujerodci izvajajo nad našim obubožanim in gospodarsko še zelo odvisnim ljudstvom. Baš narodnostno vprašanje pa igra v tej gospodarsko neenaki borbi nadvse važno vlogo. Tega se zavedajo vsi kočevski Slovenci, ker čutijo ta pritisk z dneva v dan na lastni koži, zaveda pa se tega v polni meri tudi naša narodno-obrambna organizacija CMD. Mogoče je prav to obupno stanje, v katerem se danes nahajajo kočevski Slovenci, dalo povod ln pobudo voditeljem naše CMD, da so se odločili za skupščino v Kočevju, kjer se bodo na ta naš veliki dan zbrali vsi zavedni Slovenci iz kočevske deželice, ki so potrebni tolažila in bodrilne besede za nadaljnje vztrajanje in nadaljnjo borbo za svoj jezik, šege in običaje. Ne samo to! še zmerom grozeče vprašanje premestitve sreskega načelstva iz Kočevja v Ribnico je treba enkrat za vselej odpraviti z dnevnega reda naših dnev-no-političnih debat. Več ko gotovo je, da je takšna državna ustanova s kadrom zavednih slovenskih uradnikov samo v oporo kočevskim Slovencem, ki zro z zaupanjem v pomoč ln objektivno presojo spornih vprašanj, ki so v narodnostno mešanem ozemlju pogostejša kakor drugod, pa bi bil načrt premestitve sreskega načelstva iz Kočevja V svoji dokončni izvedbi v nacionalnem oziru prehud udarec za kočevske Slovence! Tudi lani načeta demontaža kočevske gimnazije naravnost kriči po čimprejšnji remeduri tega zavoženega dejstva, ker je našim nacionalnim prilikam v tem narodnostno ogroženem kraju samo v škodo, neprijateljem slovenskega jezika pa v moč in veselje. Učni zavod, kakršen je kočevska gimnazija, ki je znana po svojih lepih uspehih, ki ima močen kader zavednih slovenskih srednješolcev z izvrstnim profesorskim zborom, ne sme biti deležen nikakršnega zapostavljanja, saj je z vsem svojim delom le progresivna slovenska vzgojna institucija, ki krepi naš narodnostni ponos na kočevski zemlji in neuklonljivo širi narodnostno zavest med vso številno dijaško družino, ki se napaja ob vrelcu naše besede in naše kulture. Ne, naši nacionalni interesi so močnejši, ko vse morebitne gospodarske skrbi, ki jih odločujoči krogi predpostavljajo, ko zagovarjajo postopno demontažo popolne gimnazije v Kočevju v nižjo gimnazijo. Pomisliti je tudi treba, s kolikimi žrtvami je bil postavljen v Kočevju Dijaški dom, ki nudi oskrbo in izdatno pomoč številni dijaški družini kočevske gimnazije pri študiju in nadaljnjem razvoju. Ali bi ne bil neodpustljiv nacionalni greh, prepustiti ponosne in z ogromnimi žrtvami postavljene zgradbe Dijaškega doma propasti, kar vse nujno sledi, če se zmanjša dotok dijažtva v okrnjeno kočevsko gimnazijo ? Vse to je res. In prav zaradi tega ima letošnja glavna skupščina CMD v Kočevju svoj poseben obraz in pomen, ko bo treba vsem številnim delegatom in zavednim Slovencem javno manifestirati za ohranitev gori naštetih zavodov in uradov, ki so stožer vsega slovenskega delovanja in izživljanja na narodnostno ogroženih tleh kočevske zemlje. In če je namen CMD seznanjati našo javnost s položajem in potrebami naših narodnostno ogroženih rojakov, če je njen namen delati za njih kulturno in gospodarsko povzdigo ter vsestransko podpirati narodno prosveto, ali ni potlej baš ona v prvi vrsti poklicana, da stopi na čelo naših interesov na Kočevskem in nas uspešno vodi v boj za naše narodne pravice? Ali ni vprav CMD z vsemi številnimi podružnicami poklicana, da se bori za ohranitev naše narodne posesti? — Po svojih pravilih in smernicah je vse to njen namen, po vesti in čutu za našo narodno čast pa je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da jo v tem plemenitem delu podpira in z njo vred doprinaša tudi žrtve za dosego naših narodnostnih idealov. Delavna podružnica CMD v Kočevju z gimnazijskim ravnateljem g. Antonom Burgarjem kot predsednikom in g. prof. Konradom Stražarjem kot marljivim tajnikom se teh svojih dolžnosti tudi v polni meri zaveda. Tiho in plemenito, a zato nič manj uspešno delo te podružnice bo s posetom številnih skupščinarjev in delegatov drugih podružnic CMD 'etos 15. avgusta kronano s priznanjem in pohvalo, že dejstvo, da bo zasedala letošnja glavna skupščina CMD na sedežu te delavne podružnice, daje vsej narodnostni prireditvi svoj poseben pomen in značaj ter topel poudarek, ker želi vodstvo CMD tudi na zunaj dokumentirati svoje zadovoljstvo nad uspešnim delom kočevske narodno-obrambne celice. Naši nasprotniki vedo za vse te odlike kočevske podružnice CMD, pa hočejo zato kot orotiutež slovenskega praznika na Kočevskem tudi oni pokazati bilanco svojega dela. Tako čitamo v njih glasilu, da bodo 8. avgusta t. 1. priredili v Kočevju takozvano »kočevsko ljudsko veselico"«, kjer bo nagradno tekmovanje za pevske skupine, ki bodo pele »stare kočevske pesmi« in prikazovale »stare kočevske plese« in »kočevske narodne noše«... že ope-tovano smo imeli priliko poudarjati, da je vse od »kočevske narodne noše pa do plesa in pesmi« povzeto od sosednjih Belo-krajincev. Zato nas ta prireditev ne moti, saj se bodo kočevski Nemci lahko pohvalili samo s stvarmi, ki so si jih izposodili od ljudstva, v čigar soseščini so se naselili na naših tleh. — Tudi sicer so kočevski Nemci kot narodna manjšina postali v zadnjem času od sile podjetni. To nam priča njih članek »Minderheiten — Kongress«. ki je bil objavljen v »Gott-scheer Zeitung« od 1. avgusta 1937 in v katerem navajajo, da sta na zadevnem kongresu v Londonu, ki se je vršil 14. julija in ki je obravnaval utesnjene razmere in ovire, ki se stavljajo na pot narodnim manjšinam v vzgoji, šolstvu, jeziku, veri in tisku, zastopala nemške manjšinske pravice znani narodni poslanec dr. Stephan Kraft in glavni urednik dr. Franz Perz. Prav zaradi tega, ko so nam to sami povedali v njih glasilu, je še posebej nam vsem v ponos in v našo častno nalogo, da bomo na letošnji glavni skupščini CMD v Kočevju podprli delo onih naših narodnostnih voditeljev, ki se zanimajo za naše narodnostne skrbi na Kočevskem. Podružnica CMD v Kočevju je pokazala za ta veliki praznik kočevskih Slovencev vso potrebno Širokogrudnost. ki je potrebna pri reševanju slovenskega vprašanja na Kočevskem, ko je na omenjeno skupščino c. ; »JUTRO« št. 182 Sofcota. 7. VIII. 1937. Iz Maribora a— 'Ravnateljstva srednjih iol opozarjaj« starše, ki imajo svoje otroke v srednjih šolah, da si pravočasno preskrbe davčna potrdila, ker je vpis brez teh nedopusten. Obitelji, ki nameravajo sprejeti na hrano in stanovanje srednješolce, naj si preskrbe potrebno dovoljenje pri šefu protituber-kuloznega dispanzerja. a— Razdejanje v Pekln. Srdit pretep je nastal v kantini Dervuskove opekarne v Peklu. Vinjeni fantje so razbili vse kozarce, steklenice, mize in stolice. Najemnik kantine, Ivan Kranjc, je dobil pri pomirje-vanju s steklenico hud udarec po glavi, Lucijo Doklovo pa so radi poškodbe na glavi morali prepeljati v splošno bolnišni-co. Krivci so ovadeni državnemu tožilstvu. s— Koncert Trboveljskih starčkov bo drevi ob 20.80 v Sokolskem domu. Mladi pevci iz Črnega revjrja, prisrčno pozdravljeni na Jesenicah! a— »Sen kresne noči« se bo predvajal samo še v soboto in nedeljo po znižani vstopnini. a— V Unlonu bo danes, v soboto 7. t. mu, plesa} turnir. Pričel se bo ob 20. uri. Poleg najboljših plesnih parov iz Ljubljane in Zagreba bo na turnirju sodeloval tudi ju-goslo venski prvak Bečič-Split. Na turnirju bodo sodelovali tudi plesalci iz Avstrije in Nemčije. a— Smrt blage žene. V Ritnic» na Pohorju je preminila v 71. letu starosti ugledna in od vseh spoštovana soproga posestnika in tiskarja Katarina Šeber. Bila je vzorna žena, katere spomin bo trajno živel pri vseh, ki so jo poznali. Žalujočim naše toplo sočutje. Njene zemske ostanke so prepeljali v Maribor. a— Kolesarjeva smrtna nesreča na Ru-Ski cesti. V četrtek zvečer se je peljal 42-letni železničar Jakob Satler iz Betnavske ulice 60 s kolesom po Ruški cesti proti Kralja Pelra trgu. Na križišču Ruške ceste in Frankopanove ulice se je iznenada znašel pred Satlerjem dvovprežni voz. Karam-bol je bil neizogiben. Satler je treščil s kolesa na tla ter obležal v krvi in nezavesti. Mariborski reševalci so ga takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer pa je Satler v noči na petek podlegel poškodbam. Državno tožilstvo v Mariboru je za včeraj popoldne odredilo obdukcijo Satlerjevega trupla. a— Do smrti povožena beračica. Tovorni avto nekega mariborskega prevoznika je povozil na banovinski cesti pri Podčetrtku neko gluhonemo starejšo beračico, katere identitete niso mogli ugotoviti. Bila je takoj mrtva. Prevoznika ne zadene nobena krivda. a— V Studencih je gorelo. Malo pred polnočjo v noči na petek je gasilski rog «budil Studenčane iz spanja. Na Pekrski resti v Studencih je namreč gorelo gospodarsko poslopje mizarskega mojstra Franca Papeža, ki je bilo napolnjeno z deskami. Studenški gasilci so požar kmalu lo-kalizirali. Tudi mariborski in pobrežki gasilci so pribrzeli, vendar jim ni bilo treba stopiti v akcijo. 12 kubičnih metrov drv ie zgorelo in znaša škoda preko "15.000 din. Obstoja domneva, da je podtaknila ogenj zlobna roka. a— Vlomilci v kinu Unionu. V noči na petek so ee še neizsledeni drzni vlomilci splazili preko ograje Sojčevega vrta v Raz-lagovi ulici in skozi straniščno okno v ki-novo čakalnico, kjer so s silo odprli omarico z raznimi slaščicami. V predalu dnevDe blagajne niso našli nobene gotovine in so ee zatem podali v pisarno, odkoder pa jih je prepodil kinov uslužbenec Josip Tašner, nakar so vlomilci pobegnili skozi zadnja vrata. Policija vrši poizvedbe na podlagi pretnih odtisov, ki jih je posnel daktilo-skop Grobin. a— Obešenca v hlevu so našli na Melj-skem hribu št. 14. Obešenec je 321etni vi-ničarski sin Franc Krebs. Vzroki njegove smrti nieo znani. a— Hotel »Orel« vsako soboto in nedeljo koncert. Na terasi v višinskem zraku dobro Budjejovičko in Tscheligijevo pivo. Z Jesenic s— Lepo uspeli izleti tovarniških delav-eev. Kranjska industrijska družba je v zadnjem času organizirala že celo vrsto izletov svojega delavstva v najlepše kraje radovljiškega sreza. Dosedaj so ee delavci iz posameznih obratov udeležili izleta v Bohinj, Kropo, Kamno gorico, Podkoren, Rateče, Planico, k Savskim jamam in ra Korensko sedlo. Izletov se udeležujejo tudi žene in otroci delavcev ter predstojniki posameznih obratov z ženami in otroki. Vsi izleti so uspeli v najlepšem razpoloženju. To nedeljo pojde okoli 700 delavcev iz javorniške železarne s svojci na izlet v sotesko Drago pri Begunjah, druga skupina iste tovarne, broječa okoli 400 oseb, pa bo to nedeljo poletela k romantičnemu jezercu ob vznožju Stola. s— Poroka. Te dni 6e je na Bledu poročil g. Slavko Smolej, uradnik KID ter znani alpinist in fotoreporter, z gdčno Boženo Vebrovo, učiteljico na Blejski Dobravi. Mlademu paru tudi naše iskrene čestitke. povabila vsa pomembna slovenska narod-no-obramna društva in organizacije iz kraja in soseščine. Skupščina prične po prihodu posebnega vlaka v Kočevje ob 11. uri v Dijaškem domu, nakar bo skupno kosilo (za 12 din!) istotam. Ker ima popoldne kočevsko sokolsko društvo, ki je pravkar pričelo z deli za zgraditev lastnega doma, svoj redni letni nastop, na katerem bo sodelovala tudi naša olimpijska vrsta Sokolov, ki si je pred kratkim v Beogradu priborila v dar meč Viteškega kralja, in bo tej prireditvi dala poseben poudarek tudi navzočnost zastopnikov Narodne Odbrane, smemo upati, da se bo 15. avgusta zbralo v našem Kočevju vse, kar iskreno slovensko čuti in da se bosta obe prireditvi razvili v pravcati slovenski narodni tabor, ki-naj združi v plodno delo za našo slovensko stvar vse konstruktivne sile našega naroda. Do odhoda večernega vlaka, kl je predviden za 21. uro, se bo lahko vsak Slovenec nekaj lepih uric póveselil v bratskem objemu kočevskih narodnih društev. Zato naj bo za 15. avgust geslo vsakega zavednega 81ovenca, ki ga toplo vabi naše slovensko Kočevje: »Stražarji slovenske besede — v zbor!« Lojze Zupane. Zaradi velikega zanimanja za glavno skupščino CMD se je vodstvo naže stare šolske družbe odločilo, da organizira po-seten vlak, ki bo v nedelio 15. t. m. priključen k rednemu dolenjskemu vlaku, odhajajočemu ob pol 8. zjutraj iz Ljubljane. Prijave sprejema pisarna CMD v Beethovnovi ulici št. 2. Vabljeni so vsi, ki hočejo s CMD manifestirati za napredek slovenstva na Kočevskem, zlasti pa vsi pripadnica nacionalnih organizacij. . • 8— Jfvo&if kino Radie predvaja danes in jutri v nedeljo ob pol 9. zvečer (v nedeljo ob 8. pop. samo ob slabem vremenu) vele-film »Lažni vitez«. Med dodatki tudi domač kulturni film in Paramountov zvočni tednik. Sledi »Skozi puščavo«. Iz Trbovelj t— Zvezna strelska drušina v Trbovljah si je zgradila novo streliSče in strelsko lopo pod Kolkom. Dosedanje strelišče in stavbo je porušil plaz. Da se je moglo urediti novo strelišče, so družini pomagala podjetja TPD, Dukič, Hauck in več požrtvovalnih strelcev, za kar jim gre iskrena hvala. V nedeljo ob 14. bo novo strelišče otvor jeno. Po otvoritvi bo ostro streljanje. t— Rdeči krii v Trbovljah bo to nedelio ob 19.28 odpravil 47 revnih in bolehnih otrok na tritedensko letovanje v Trboveljski dom v Bakru. t— Nesreča trgovskega potnik«. Ko ie vozil v četrtek popoldne z avtomobilom proti postaji trgovski potnik Tavčar iz Kranja, mu je privozil nasproti po nepravi po- ti voznik Forte lz Trbovelj. Da se umakne karambolu je avtomobilist naglo ravozil ob kraj cesie, vendar je bila nesreča neizogibna ter se je avto prevrnil v potok. Pri tem je odnesel g. Tavčar le nekaj neznatnih prask in tudi avtomobil ni preveč poškodovan. Iz Novega mesta n— Prostovoljna gasilska četa v Brusnicah obhaja to nedeljo 251etnico obstoja. Ol) tej priliki bo tudi blagoslovitev prapora; kumovala bosta novomeški župan dr. Po lenšek in njegova gospa soproga Milka. Ob 9.30 bo sprejem čet in drugih gostov, ob 9.45 spreje-n kutr.a 'n kumice, ob 10. sv maša, nato blagoslovitev prapora, odlikovanje 17 gasilcev in mimohod čet. Na Go-renčevem vrtu pa bo ljudska veselica. Med številnimi dobrotniki, ki so ee nas spomnili 6 kakim darom, moramo pohvalno omenili ludi naše vrle NovomeŠčane, ki so kljub temu, da prihajajo k njim razni prosilci, vendar tudi nam odprli svoje zlato srce. Vam in vsem našim prijateljem iskrena hvala! Gospodarstvo Obračunavanje preferenc in izvoznih taks V nedavno sklenjenem trgovinskem sporazumu z Italijo nam je Italija priznala določene preference za uvoz našega blaga v Italijo, in sicer v obsegu, kakor jih priznava Avstriji in Madžarski. Obseg teh preferenc ni znan, ker se tudi v prometu z Avstrijo in Madžarsko obravnavajo tajno. Gotovo je, da bo obračunavanje teh preferenc poverjeno našemu Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. V tem smislu vsebuje že potrebne določbe nova uredba o ustroju Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki je izšla letos v maju, kmalu potem, ko smo z Italijo sklenili gospodarski sporazum, kl nam v načelu priznava Izenačene ugodnosti nasproti Avstriji in Madžarski. Točka 3. člena 7 te uredbe pravi, da služijo za podpiranje izvoza posameznih proizvodov tudi preference, ki se dobivajo v ta namen po določbah trgovinskih sporazumov in jih daje zavodu na razpolago trgovinski minister v sporazumu s finančnim ministrom. V tej zvezi je važen pravilnik o računovodstvu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki ga je te dni izdal trgovinski minister. Določbe tega pravilnika veljajo za pobiranje, zaračunavanje in uporabo finančnih sredstev, ki se v smislu določb uredbe o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, dobijo: a) od specialnih taks, ki jih zavod pobira pri izdajanju izvoznih odnosno uvoznih overenj za blago, čigar izvoz odnosno uvoz se vrši pod zavodovo kontrolo, b) od prispevkov za izravnavo trgovskega dobička za izvoz na podlagi posebnih ugodnosti (uredba določa, da sme zavod pri izvozu posameznih proizvodov ob posebnih dogovorjenih ugodnostih pobirati tudi prispevke za izravnavo trgovskega dobička, ki jih določi trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom in ministrom za gozdove in rudnike ter služi za pospeševanje in podpiranje izvoza blaga, c) od preferenc, ki se v obliki povračila carin, sindikalnih taks in drugih daiatev na osnovi trgovinskih pogodb stavijo na razpolago zavodu. Specialne takse na izvozna odn. u-ot-na overenja, ki jih izdaja zavod, odreja trgovinski minister v sporazumu s finančnim ministrom. Pobirajo pa se te takse v obliki posebnih kolkov, ki se tiskajo v državni tiskarni za kolke. Prispevek za izravnavo trgovskega dobička pa se pobira v gotovini ali z obremenitvijo, če obstoja dovoljno pokritje ali če obstoja kavcija pri zavodu. Pobira pa se pri izdajanju izvoznega overenja, ki daje pravico do določene pogodbene ugodnosti Preference, ki so dogovorjene s posameznimi državami v obliki carin, sindikalnih taks in drugih dajatev pa se pobirajo na način, ki je določen v dotičnih trgovinskih pogodbah. Računovodski odsek zavoda vodi evidenco o terjatvah, ki si jih pridobi zavod na tej osnovi in skrbi, da se zneski preferenc pravočasno nakažejo. Sredstva, ki jih na gornji osnovi dobi Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, se lahko porabijo za podpiranje in pospeševanje izvoza posameznih proizvodov v smislu odloka ministrskega sveta Pov. br. 34/S od 6. julija 1934, in sicer na osnovi odloka trgovinskega ministra v soglasju s flnanč. ministrom Poleg tega se ta sredstva lahko porabijo za kritje stroškov, ki jih povzroča kontrola uvoza in izvoza na osnovi posebnega proračuna zavoda. Podpiranje izvoza posameznih proizvodov v določene države se vrši z dajanjem premij, ki jih določa trgovinski minister v soglasju s finančnim ministrom. Te izvozne premije se lahko dajejo v okviru v to svrho razpoložljivih sredstev (od prispevkov za izravnavo trgovskega dobička i nod preferenc). Zavod pa bo irplačeval premije na podlagi predpisanih listin o izvršenem izvozu v mejah izvoženih količin. Pospeševanje izvoza pa vrši zavod na podlagi odobrenja trgoylnskega ministra v soglasju s finančnim ministrom, in sicer s central, prodajami posameznih proizvodov na določenih tržiščih in s podporami za izboljšanje kakovosti izvoznih predmetov. Gornji pravilnik je stopil v veljavo 2. avgusta t. 1. Naše gospodarstvo v juniju Narodna banka je izdala ßvoje mesečno statistično poročilo za mesec junij, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti: Borzni promet. Efektni promet na jugoslovanskih .borzah se je v juniju gibàl na višini prejšnjega meseca in je znašal 28 milijonov Din (lani 22), v prvem letošnjem polletju pa je dosegel 195 milijonov Din nasproti 124 milijonom v lanskem in 262 milijonom v predlanskem prvem polletju. Devizni promet pa se je na naših boavah v juniju ponovno dvignil in je znašal 285 milijonov (lani 217, predi. 118), tako da je v prvem polletju dosegrel vrednost 1593 milijonov Din nasproti 1261 milijonom, v lanskem in 707 milijonom v predlanskem prvem polletju. Gibanje cen. Indeks cen v trgovini na debelo je od maja do junija zaradi sezonskih vplivov za malenkost popustil, in sicer za 0.5 na 72.1 točke (1926. enako 100) nasproti 65.4 v lanskem juniju in 63.9 nasproti predlanskemu juniju. Nivo cen se je torej dvignil v teku enega leta za lO.y/s, v teku zadnjih dveh let pa za 12.8%. Hranilne vloge. Skupna vsota hranilnih vlog pri bankah in hranilnicah je znašala v začetku junija 11.390 milijonov Din. to je 7.a 998 milijonov več nego pred enim letom in za 1116 milijonov več nego pred dvema letoma. Največji del tega prirastka odpade na državne denarne zavode (Drž. hip. banko in Poštno hranilnico'), kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih Din): drž. zavodi ostali zav. ekupaj 1. junij 1935 2160 8094 10.274 1. junij 1936 2389 8003 10.392 1. junij 1937 2972 8418 11.390 Od skupnega prirastka vlosr v zadnjem letu odpade na oba državna zavoda 583 milijonov, na vse ostale zavode pa le 415 milijonov. V primeri g 1. maj>Mn 1935. pa so vlosre rvri obeh državnih zavodih narasle za 812 milijonov, pri ostalih zavodih pa le za 324 milijonov. Pri 20 največjih bankah so znašale ob koncu junija hranilne vloge 3206 milijonov, to je za 155 milijonov več nego lani. Ponovno je narasla likvidnost teh zavodov, ki so imeli ob koncu junija za 4'11 milijonov gotovinskih sredstev (lani «a 827, predi, za 273). Naraščanje prometa železniški tovora! promet se je v juniju ponovno povečal in Je bik) na naših železnicah natovorjenth 136.000 vagonov nasproti 116.000 v istem mesecu lanskega leta in 110.000 v istem mesecu leta 1935. V prvem polletju letošnjega leta je znašalo število natovorjenlh vagonov v primeri z zadnjima dvema letoma kakor sledi: prvo polletje 1935 614.000 vagonov prvo polletje 1936 634.000 prvo polletje 1937 781000 V primeri z lanskim prvim polletjem je Ml letos na n^šlh železnicah tovorni pro. met za 16.2*/« večji, v primevi s prvim polletjem 1935 pa snaia povečanje 19*/«. Glede rečnega prometa so znani šele podatki za maj. V tem mesecu je znašal rečni promet 94 milijonov kilometrskih ton nasproti 55 milijonom v istem razdobju lanskega leta. V prvih petih mesecih t. 1. pa je znašal rečni promet 339 milijonov tonskih kilometrov nasproti 188 milijonom v istem razdobju lanskega in 196 milijonom v istem razdobju predlanskega leta To povečanje prometa pa je pripisati predvsem večjemu prevozu žita zaradi lanske obilne letine. Produkcija Indeks rudarske produkcije se je v maju dvignil na 116.4 točke (1926-30 enako 100) nasproti 89.3, 89.9 in 84.0 v istem mesecu zadnjih treh let. Indeks zaposlenosti (na podlagi števila zavarovanih delavcev) pa je znašal v maju 122.5 točke (1928 enako 100) nasproti 110.6, 100.1 ln 99.4 v istem mesecu zadnjih treh let. Poslovni davek na pecivo Finančni minister je izdal uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet, ki določa, da so palmove koščice, ki ee carinijo po carinski tarifni številki 31/5a pri uvozu oproščene ori plačila skupnega davka, kadar jih na podlagi overenja industrijske zbornice uvažajo industrijska podjetja za proizvajinje tehničnega olja, ker je skupni davek na ipalmove koščice ohsežen že v skupnem davku na proizvode iz carinske tarifne številke 106/123. Spremmjene pa so predvsem določbe glede skupnega davka in izdelke iz moke, in s:cer v toliko, da na običajni kruh in na običajno pecivo ni treba plačati davčneea dodatka, ker je v skupnem davku na moko obsežen promet moke do potrošnika. Na pecivo. ki se mu dodaja mleko, maslo, sladkor i. t. d. se plača dodatni skupni davek 1.25%, na slaščičarske izdelke pa se plača dodatni davek 2.5n/n (doslej so pridelovalci moke — peki, slaščičarji iti. _ plačevali davčni dodatek 8.7%). Nove določbe so stopile v veljavo 1. avgust«. Umetni bencin tudi v Angliji Po vesteh iz Londona se v zadnjih mesecih opaža v angleški gospodarski in industrijski politiki nekak preokret v pogledu produkcije umetnega bencina in premoga. To vprašanje so stavili v ospredje predvsem interesi državne obrambe, ki pričenjajo odločilno vplivati na »mer angleške gospodarske in industrijske politike. Pričakujejo, da bo zaradi tega prišlo v bližnji bodočnosti do popolnega preokreta v pogledu razvoja angleške produkcije umetnega bencina in premoga. Znano je, da ima Velika Britanija ogTomna ležišča premoga, ki so za stoletja neizčrpna. Nima pa nikakih izvorov nafte. Sirokopotezna vrtanja, ki so bila z ogromnimi stroški in z najmodernejšimi sredstvi izvržena po vojni, so ostala brez uspeha. Ker pa na drugi strani mineralno olje ved- no bolj izpodriva premog tudi v pomorski plovbi, se je vojaški položaj Anglije poslabšal. Rezerve mineralnega olja, ki jih ima Anglija, so zelo oddaljene in tudi dovoz mineralnega olja it Perzije, kjer ima Anglija oMočilen vpliv, ni brez težav v primeri k«, kega konflikta. Pri stanju razvoja je naravno, da si skuša Angliji pomagati s proizvajanjem olja h premoga, kar nekateri vodilni politiki in odgovorni činltelji vojske že dolgo zagovarjajo. Anglešika vlada doslej ni ▼ večjem obsegu pospeševala r dalm- agrama 74.50 den. (74 75), 7«/» invest. 90.50 den- (90.50 — 91) 7«/« stabiliz. 87 den- (87), 7"/„Drž. hip banka 100 den., 7*/» Blair »4.25 — 84.50, 8»/« Blair 94 — 94 25, Nar. banka 7200 <*»., PAB 197.50 — 198.50. Blagovna tržišča 2ITO + Chicago, 6. avg. Začetni tečaj: Pšenica- za sept. 114.75, za dee. 115. za maj 115.75: koruza« za sept. 99.75, za dee. 67.50. + Winnipeg, 6. avg. Začetni tečaji: Pšenica: za okt. 126.3750, za dee. 124, za maj 125.75. + Novosadska blagovna borza (6. t. m.) Tendenca stalna. Pšenica: baška, 78/79 kg 170 — 172. sremska, 78 kg 166 _ 168. banatska, 78/79 kg 164 - 173; sremska, slavonska 77/78 kg 168 — 170; ba/ška, ladja Tisa, 78/79 kg 178 — 180; baška, banatf-ka. ladja Dunav, 78/79 kg 176 — 1<8: «remska, ladja Sava, 78 kg 172 — 174. Oves: baški in sremski novi 117.50 — 120. Rž: baška 167.50 — 170. Ječmen: baški in sremski novi, 63/64 kg 132.50 — 135. Koruza: baška, sremska 92 — 93; banatska 89 — 90. Moka« baška in banatska »Og« in »Ogg« 265 — 275, »2« 245 — 255, »5« 225 - 235, »6« 195 _ 205. »7« 165 — 175, »8« 120 — 125. Otrobi: baški, sremski, in banatski, v jutasfaih vrečah 89 — 93, baški v jutastih vrečah, ladja 91 — 93. + Budimpeštanska terminerà borza (6. t m.). Tendenc« nedoločena. Koruza: za avg. 11.70, u sept 11.83 — 11-85, za maj 11.94 — 11.95. BOMBA2 + Liverpool, 5. avg. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji; za avg. 6.02 (prejšnji dan 5.91), za dee. 6.06 (5.94), za maj 6.15 (6.04). _ a + Newyork, 5. avg. Tendenca stalna. Zar ključni tečaji: z« avg. 10.85 (10.74). za dee. 10.87 (10.78), za mare 11.03 (10.90). ŽIVINA + Mariborski svinjski sejem. Na tukajšnji sejem z« prašiče so pripeljali 296 prašičev in svinj. Povprečne cene so bile za 5 do 6 tednov stare prasce 115 do 140 Dm, za 7 do 9 tednov stare 110 do 145, za 3 do 4 mesece stare 180 do 195, za 5 do 7 mesecev stare 250 do 360, za 8 do 10 mesecev stare 390 do 500 m za eno leto stare 710 do 800 Din. Svinje so prodajali po 6 do 7.o0 Din za kg žive teže in po 9 do 11 Din za kg mrtve teže. Sapieha se opravičuje • • • Varšava, 6. avgusta b. Knezonadškof Sapieha, ki je povzročil s svojim postopanjem s truplom pokojnega Pilsudskega pravi spor s predsednikom republike in poljsko vlado, je naslovil na vdovo pokojnega maršala Pilsudskega pismo, v katerem razlaga nagibe, ki so ga vodili pri prenosu trupla pokojnega maršala in se obenem zelo vljud no opravičuje. Vdova pokojnega Pilsudskega je baje zelo izčrpno odgovorila na to pismo. Pozornost je včeraj zbudil obisk papeškega nuncija Cortesija pri vdovi, ki je tudi v zvezi s Sapiehovimi opravičili. Nova bolgarska Inka ob črnem morju Sofija, 6. avgusta, d. V bližini Burgasa je kralj Boris včeraj ob prisotnosti članov vlade in drugih odličnikov otvoril novo bolgarsko luko ob Črnem morju, Carev. Ta kraj se je prej imenoval Vazilikov in ima 7.000 prebivalcev, ki so se po svetovni vojni preselili tjakaj lz Turčije in grflke Traci je. Novo luko so pričeli graditi L 1937 ter so znašali stroSki približno 40 milijonov levov. Avtomobilska nezgoda majorja Ley a Mon»kovo, 6. avgusta, br. Vodja nemške fronte dela, major Lev. se je ponesrečil. Dopoldne »e je z letalom pripeljal v Mo-nakovo. Ko se je z avtomobilom vozil z letališč« v mesto, ee je v njegov voz zaletel drug avto tako, da sta oba hudo poškodovana. Lev sam je dobH resne in no-tranje poškodbe ter so ga prepeljali v bolnišnico. COPATA »Ti, moliček, naia služkinja prosi, da b' smela vsak teden trikrat zvečer oditi od doma. Kaj pravil na to?« ■ »Da bi bil Jaz rad služkinja.c »JUTRO* 81 182 6 Sinji trak oceana ina njenem Jamboru aNormandie« si je v zadnjih dneh ponovno priborila Sinji trak oceana in s tem naslov najhitrejše prekooceanske potniške ladje. Progo iz New Yorka v Cherbourg je opravite y 3 dneh 23 lirah in 2 minutah. Njena velika konkurentka »Queen Mary« je svoj zadnji rekord na tej progi dosegla v 4 dneh in 27 minutah Na pet načinov poskusen umor Zločinski podvigi soboslikarja, ki se je polakamnil denarja SSlefcni soboeiikar Štefan Rehurek iz Po-dikle v blažim Kraljevega gradca na Ce-Ikoslovaškem se je skušal svoje 231etne žene Ane izneböiti na način, ki je v zgodovini kriminalietike pač edinstven. Rehurek, ki je bil precej imovit. se je poročil lansko leto. Žena mu je prinesla v zakon 50.000 Kč dote. vrhu tega je bila zavarovana za 100-000 Kč. Zdi se, da je so-bostfkar kmalu po poroka izdelal načrt, da bi ženo spravil s Poti in dobil ves njen denar ter zavarovalnino. Prepirala sta ee pogostoma. Pred nekoliko dinevi je izzval spet prepir, toda sta se na videz spet pobotala in legla spat. Sredi noči je Rehurek ženo zbudil in jo pozval, naj odide z njim v garažo, da bi mu pomagala popraviti avto. Kotna] je stopila žena na prag garaže, je planil mož proti njej in ji nataknil na glavo nekakšen šlem iz žice. ki ga je bil sam izdelal iin ki je bil zvezan z električno napeljavo. Hotel je. vključiti tok. toda žena je büa spoznala nevarnost, strgala šlem _ z glave in zdi r j ala na dvorišče. Mož je hitel za njo in jo je z gorjačo pobil. Potem je zane- Kitajski letalec Kitajska vojska razpolaga s številnimi mladimi letalci, ki so se po naročilu nankinške vlade temeljito šolali v Zedinjenih državah. til v hlevu ogenj, da bi vrgel vanj ženo, o kateri je mislil, da je mrtva. Žena pa je ian eia izredno krepko konsti-tuoijo. Zavedla ee je nevarnosti in stekla proti kuhinji' da bi se vanjo zaprla. Mož jo je spet dohitel. S kuhinjskim nožem jo je sedemkrat zabodel v hrbet Nato je zvlekel njeno telo do ognja. Žena se je še enkrat zavedila, se osvobodila in poskusila pobegniti Rehurek jo je zopeit dohitel na vrtu, jo po bil na tla, jo obrcal po obrazu in jo davil. Sedaj je bil prepričan' da je zares mrtva. Med tem je ogenj privabil soßede, ki so začela gasiti, zverinski sobosMkar pa jim je pri tem pomagal, pri čemer je hMmii prepad enoet zavoljo ognja. Nesrečno ženo so sosedje nažli na vrtu. Mislili so> da se je opekla in poškodovala pri gašenju požara in so jo spravili v bolnišnico. Rehurek je še vedno mislil, da je mrtva. Toda zjutraj se je Ana zbudila iz nezavesti in povedala, kaj je mož počenjal z njo ponoči. Takrat je prišel Rehurek in je hotel videti ženino truplo. Orožniki so ga zgrabiM in spravili, kamor 6pada. Pri zasliševanju je svoja dejanja priznal, dejal pa je, da je storil vse ito v napadu blaznosti. Zdravniki pa so mu dokazali, da laže- Njegova žena, ki ima poleg ran z nožem še hude opekline' pretresene možgane in veliko rano pni ustih, si bo, kakor vse kaže, opomogla. Nazadovanje porodov — manj šolske dece Češkoslovaška je mied deželami, kjer je število rojstev v primeri s številom prebivalstva med največjimi. Vendar pa je opaziti tudi tam precej hitro nazadovanje porodov. Posledice se -kažejo že v številu otTok, ki poseoajo šolo. Ze v prihodnjem šolskem letu, pišejo češkoslovaški listi, je raöunaiti s tem, da bo število otrok, ki ee bodo vpisali v prvi razred osnovne šole za 14.000 nižje nego letoe. Naslednje leto jih bo že 20.000 manj. Nazadovanje grte izključno na račun Češke, kjer ee število porodov e t alno niža. Upor v norišnici V norišnici v Hoerdtu pri Strasbourgu je med bolniki nastal upor. Kakšnih 60 blaz-nežev je naskočilo stanovanje višjega paznika in ga zažgalo. Potem eo razbili vso opremo v zavodu. Pazniki so bili sami brez moči in so morali pozvati stražnike ter gasilce na pomoč. Trajalo pa je tri ure, preden je združeni moči uspelo premagati Slika nam kaže enega teh kitajskih pilotov J blazneže. Nekoliko pacientov je ušlo. Zavore so popustile Ameriški pomenki Za svobodni ton, ki vlada v javnem življenju ameriSke demokracije, je značilna majhna zgodba, Id jo pripovedujejo tamkajšnji listi. Pred kratkim so se pojavile govorice, da namerava predsednik Roosevelt I. 1940. ponovno kandidirati za državnega predsednika. Seveda ga je nato obiskala armada reporter j e v. Eden med njimi, Fred Perldns, poročevalec lista »Pittsburgh Press« ga je vprašal: »Gospod predsednik, ali bi želeli povedati kakšno besedo k vesti, da boste morebiti kandidirali v tretjič?« Roosevelt se je nasmehnil: »Zelo lepo vreme smo imeli«. Robert Post od lista »New York Times« je vpraäal: »Gospod predsednik, ali vas smem vprašati, da-li boste sprejeli tretjo kandidaturo?« Predsednik se je spet nasmehnil: »Tega ne smete vprašati. Stopite za kazen v kot«. In ko mu je Fred Perkins še enkrat zastavil prejšnje vprašanje, je dejal: »Fred Perkins naj si natakne čepico z oslovskimi ušesi in naj se tudi postavi v kot«. Perkins, ki je star, zelo izkušen žuma-list, se je dal potem fotografirati s čepico z oslovskimi ušesi in je izjavil: »Oslovska ušesa se mi spodobijo, ker sem mislil, da se bo predsednik Roosevelt res že sedaj odkrito izjavil o svoji morebitni tretji kandidaturi«. Med Atlantskim in Tihim oceanom V Zedinjenih državah eo pred kratkim organizirali novo zračno progo, ki prečka ameriško celino nad njenim najožjim mestom. Ta proga seveda ne vodi nad ozemljem Zedinjenih držav, temveč nad Panamo, in sicer iz mesta Paname v Christobal. Ves polet traja komaj 24 minut in proži potnikom kup krasnih pokrajinskih pogledov. Letalo ee vzpenja eprva nad grebene čedalje višjih gora, končno dospe do mesta, s katerega je videti istočasno Atlanteki in Pacifiški ocean. Ko pilot doseže to točko, opozori potnike z udarcem na gong na to svojevrstno senzacijo. Cesarica Sahare Na Long Islandu je utonila pri kopanju bivša pariška igralka Marguerite Pellie-reova. Bila je življenjska družica sladkornega kralja in multimilijonarja Jacquesa Lebaudya, ki se je ob koncu preteklega stoletja proglasil za »cesarja Sahare«. Ko je Lebaudy 1.1921. na skrivnosten način nadel smrt, so Pelliereovo obtožili, da ga je umorila, a so jo oprostili. Nekaj pozneje je odšla kot »saharska cesarica« na varie-tejsko turnejo po svetu. Nje poskus, da bi po sodnem potu dosegla priznanje svoje in Lebaudyjeve hčere kot edine dedičine, je bil brezuspešen. Strel v telefonsko centralo Madrid je bil v zadnjih dneh prizorišče najhujšega topovskega obstreljevanja v sedanji državljanski vojni. Težke granate nacionalistov so razbijale in zahtevale svoje žrtve posebno v mestnem središču. Slika je bila posneta v trenutku, ko je ena teh granat udarila v poslopje telefonske centrale, ki ga je zadelo že več izstrelkov, a še vedno stoji Težkemu tovornemu avtomobilu so pri Chainpignyju na nagnjeni cesti popustile zavore in se je zaletel z vso silo v trgovino nekega trgovca z barvami. Podrl jo je popolnoma» •ja se nI mogel ustaviti in je na nadaljnji poti razbil vsa okna neke kavarne ln napravil ie na drugih poslopjih precej škode, preden je razbit pfegtal Prej krotilec, zdaj brivec Osem let je stopal mister Aleksander Heron, ki šteje danes 32 let, vsak dan v levje kletke liverpoolskega zooja, zverine krotil, se z njimi igral in jih krmil. Sedaj pa je sklenil, da opusti ta poklic in postane brivec. Do tega ga je pripravila njegova žena, ki ima frizersko obrt in ki bi seveda ne videla rada, da ja levi moža nekega lepaga dne pojedo. Tako se je naučil, kako se delajo trajni kodri in moderne pričeske. Pravi pa, da si bo od časa do časa le vzel malo prostosti in stopil med svoje stare prijatelje iz afriških pustinj, ki sa mu vidijo pogostoma ljubeznivejši od njenih klientk- Vojvoda Windsorski — petrolej ski magnat Kakor poroča londonski »Peoplo« so v neposredni bližini posestva vojvode Wind-sorskega v Kanadi odkrili obsežna petro-lejska polja. Vrtalni poskusi so pokazali, da morajo biti pod vojvodovim posestvom znatni petrolejski viri. če bo vojvoda dovolil, da bi ta ležišča začeli izkoriščati ln se izkažejo domneve za pravilne, tedaj bi ga njegova kanadska posest, ki je bila zanj doslej le breme, napravila za milijonarja. Dogodek v angleškem radi« Angleške radijske poslušalce je nekega večera v zadnjih dneh presenetil skrivnosten glas iz etra. Minister za narodno zdravje sir Kingsey Wood je bil pravkar končal neki nagovor, ko ga je neki drugi glas ozmerjal za »tega krvavega moža«. Vodstvo londonske postaje je prejelo Se isto uro od številnih poslušalcev telefonska vprašanja, kaj so te besede neki pomenile. Kratko pred polnočjo je potem sporočilo, da se te besede seveda niso nanašale na govor zdravstvenega ministra, temveč da je šlo za tehnično pomoto, pri kateri se je vključila v oddajo skušnja za neko drugo oddajo. Otrok z dvema glavama V Zamošču biku Lublina je neka mati porodila dete moškega spola z dvema glavama. Ena glava ie bila normalna, druga je bila priraščena pod pazduho. Novorojene« jo ionaJiU po porodu juprV, Strelski jarki v francoski koncesiji v Tiendnu. Japonske čete so bile dovolj predrzne, da so poskusile prodreti tudi v to koncesijo, pa so jih anamltske čete energično odbile Filmska zgodba v filmskem ateljeju Sreča naslednice filmske igralke Jean Harlow Vsak obiskovalec kinematografov ve, da imajo slovite filmske zvezde in zvezdniki dvojnice ozir. dvojnike, ki jih za razmeroma nizko gažo nadomeščajo v smrtno nevarnih prizorih ali pa tudi pri skuSnjah pred novimi snemanji. Dogajajo pa se tudi primeri, da ti dvojniki nimajo samo naloge za takšno nadomeščanje v nevarnih prizorih, temveč da morajo ulogo zvezde ali zvezdnika naravnost prevzeti, kadar sta ta dva zadržana. Takšen primer se je zgodil pred kratkim, ko je umrla slovita filmska igralka Jean Harlow. 2 njo so bili vrteli nov film »Saratoga«, pa ga niso dokončali, ker je igralka umrla. Iskati so morali dvojnico, ki bi ji bila podobna In so jo našli v statistki Mary Deesovi, ki je bila pokojnici presenetljivo podobna po drži, postavi in tudi po glasu. Mary Deesova je odigrala vse prizore do konca in je napravila tako dober vtis, da so ž njo takoj sklenili angažma za sedem let. To je bil veliki dobitek v njenem življenju. Toda bog sreče je bil ravno dobre volje in mu to ni zadostovalo. Zelo znani filmski operater Hyman Fink se je bil zaljubil v mlado igralko in sta se sedaj poročila. Sedaj bi bil potreben avtor, ki bi vso to zgodbo prelil v napeto besedilo za nov film. Mične žeparke Za prijazen pogled lepe tatice bi dal petkrat toliko, kolikor mu je odnesla četa žepark, izmed katerih je vsaka izredno mična, strahuje ta čas potnike londonske podtalne železnice. Te pustolovke si izbirajo za svoje delo najrajši ure, ko je v vozovih največja gneča, torej zjutraj, opoldne in zvečer. Kateri mož, posebno kateri starejši mož se ne čuti zelo polaska-nega, če se v tej gneči dražestno, mlado dekle nasloni nanj? In med tem, ko poskuša svoj nepremagljivi osvajalski nasmeh, mu mlada dama neopaženo vleče iz žepa polno ali pa tudi prazno listnico, »žeparka, ki mi je danes ukradla denarnico, je bila najlepSe dekle, kar sem jih kdaj videl v življenju,« je izjavil malo turobno neki gospod, ko je na policiji prijavil tatvino. »Rad bi dal petkrat toliko, kolikor mi je odnesla, da bi jo mogel spet videti.« Nekemu industrijcu je izginila aktovka z važnimi listinami. Zmanjkala mu je tudi listnica z lepim kupom bankovcev. Ko je izstopil, je opazil, da je oplenjen. »Med vožnjo se človek ni mogel ganiti,« je poročal policijskemu uradniku. »Nad vse lepa blondinka z zelenim klobukom in srebrno lisico se je med vožnjo ob vsakem sunku prijemala za mojo roko. Gledala me je pri tem tako prijazno, da sem, odkrito pove- Bančni direktorji s potnimi listi V Moskvi so odkrili, tako poroča Londonska Morning-Post, da je razvijal ravnatelj Intourieta Kurz, prepovedane kupčije s potnimi listi. Vodilne oeebnosti ruskih bank so prihajale k direktorju Kurau, ki jim je proti primerni podkupnini preskrboval potne liste za osebe, kj so hotele potova-ti v inozemstvo. Na ta način je bila potegnjena v mrežo sleparij tudi G. P. U., ki mora odobriti vsako potovanje državljana čez rueko mejo. Preiskava je dognala, da je Kurz ocenjeval osebe po njihovem premoženjskem stanju. S tem je zaslužil ogromne veote. Pošiljal je v inozemstvo tudi vohune. GiPU je na koncu odkrila zlorabe in bo zahtevala, da pridejo krivci, kakšnih dvanajst oeeb, pred sodišče. dano, ves čas premišljeval, kako bi se ž njo seznanil, ne da bi se pred sopotniki osmešil. Ko je izstopila, sem mislil tudi jaz na to, da bi izstopil. A že je izginila v gneči in opazil sem, da sta z njo izginili tudi moja aktovka in listnica. Ko sem ti ukradeni stvari iskal, je moja usoda zbudila med ljudmi krohot, še predobro so opazili, kako sem z dražestnem dekletom koketiral in sedaj so mi lahko povedali, da sem postal žrtev kakšne članice zloglasnega bataljona žepark. A že dve postaji naprej je opazil neki gospod, ki se mi je smejal, da mu je zmanjkala zlata ura. Očitno je bil v vozu postal žrtev kakšne tovarišice moje lepe tatice.« Kakor pišejo londonski listi, so mobilizirali celo vojsko detektivov, da bi prijeli lepe žeparke, ki opravljajo svoje delo sicer spretno, a šele kratek čas. Obrazov teh žepark ni vsaj še v nobenem albumu zločincev. Odigrali so Revolucija, ki požira samo sebe, je po vesteh londonskih in pariških listov požrla sedaj tudi proslulega boljševiikega državnega tožilca Krllenka, generala Petrovske-ga, admirala Orlova, Natalijo Satzovo In generala Kaširina. Slika nam kaže te sovjetske veljake v istem vrstnem reda od HEozaJ naradol/ . yVocvwyia w r w 'i22inera,hza -roaa. Žena ljubi močnega moža, tU O Ž normalno ženo, brez nervoznih muh in živčnih napadov, Š C S pa zdravega uradnika. Zahtevajte s kratko karto prospekte od CIPRA VE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru) ANEKDOTA Neki londonski trgovec s parfumi in di-šečimi vodicami je v svoji izložbi napravil izredno privlačno reklamo. Vsak dan od 11. do 12. ure se je v izložbi pojavila kopalnica, v kateri se je kopala plavolasa in kodrasta lepotica. Samoumevno je, da se pred trgovino kar tro ljudje in marsikdo verjame napisu, da je kopalka samo zato tako lepa, ker vporablja pri kopeli posebno sol, ki jo prodaja samo ta trgovec. Nekoč se je v tej gneči neki starejši gospod tako navduSil nad krasotico, da je dvignil klobuk in začel peti angleško narodno himno. Takoj je priskočil k njemu stražnik: »Kaj ste znoreli, da pojete himno zaradi tako smešnega povoda. Vam se je gotovo zmešalo!« »Prav nič se mi ni zmešalo! Himno sem pel zato, da bi morala gospodična vstati. Na moč rad bi jo namreč videl celo.« VSAK DAN ENA Meteorologova naj bi mi kupil žena: »Vsakokrat, kadar krznen plašč, napove vro- * JUTRO« Si. 182 Sobota. 7. VIII. 1937. ss Kulturni pregled Carrelova knjiga o človeku n. Carrel je spisal svojo knjigo o človeku in o neznanem človeku pod vtisom današnje velike krize. V svojih izvajanjih se zopet in zopet vrača v vročo aktualnost. Ali so vzroki krize samo gospodarski in finančni?« ee .vprašuje na str. 384 in, pravi: >Mar ni treba inkriminirati tudi. pokvarjenosti in ghiposti politikov in finančnikov, nevednosti in iluzij ekonomistov? Ali ni sodobno življenje'pri slehernem narodu zmanjšalo inteligence in moralnosti? Čemu . moramo plačevati vsako leto več bilijonov dolarjev za pobijanje kriminalnostih Čemu — vzlic tem ogromnim vsotam — .gangster ji še vedno zmagovito napadajo banke, ubijajo stražnike .in ugrabljajo, maščujejo,. moré otroke? Čemu je število duševno: manjvrednih in blaznih tako veliko? -Ali ne zavisi svetovna kriza od nekaterih individualnih in socialnih činiteljeV; ki' éo mnogo važnejši od gospodarskih? Čas bi bil, da bi se pred tem propadanjem civilizacije vprašali, ali ni vzrok zla tudi v nas samih eaiako kot v naših napravah?« Odgovor na ta vprašanja daje vse Carrelo-vo delo. Kajti v resnici gre za pojav, kakor ga v toliki meri sploh ne pozna zgodovina: za nastopajočo degeneracijo bele ra6e. Ogromen del človeškega zla prihaja po Carrelu iz motenj, ki nastopajo v tistem usodno važnem kompleksu človeške narave, v katerem je ostalo še toliko nerešenih skrivnosti: namreč na križišču telesnih vplivov na duševne, duševnih nq, telesne. V Carrelovi študiji so cela poglavja posvečena prav temu zagonetnemu križišču. — Prav kakor pri našem zdravniku-fi-lozofu dr. Dergancu, se tudi pri Carrelu pojavlja pošast degeneracije. Carrel je v problematiki človeškega življenja predvsem empirik; zanj ni nič dragocenejšega od izkušnje. Načelno ne zame-iu.ie nobenega izkustva. Najsi se še tolikanj čudimo temu modernemu naravoslovcu, je vendar z njegovega zrelišča povsem logično, da ne odiklanja niti izkušenj estetskega in religioznega življenja. Nova znanost o človeku bo morala uvaževati celo izkustva mistikov in ne bo smela, kakor pozitivizem 19. stoletja, že v naprej odklanjati pomena kontemplativnili aktov, za človekovo harmonično življenje. Carrel veruje prav ka-Ikor Platon v realnost idej. Zanj eta ogromnega pomena dve reči: individij kot produkt dednosti in okolje, v katerem živi individij. V moderni družbi ni urejeno ne lo ne ono. Današnji Človek se neizprosno bliža dednemu izrodu, obenem pa ječi pod pritiskom okolja, ki si ga je sam ustvaril. Vse to je posledica neznanja o človeku odnosno neupoštevanja znanja. Človeštvo je na napačni poti in je že zadnji čas, da postavi znanost o človeku na prvo mesto in da ta znanost postane izhodišče iz strašne zacrate, v katero je zablodil riaš rod. Ta znanost pa se to morala odreči neštetih iluzij, ki se drže raznih ved bodisi pod pritiskom družbe, vplivajoče na usmerjenost znanstvenikov, bodisi zaradi, zvestobe svetovnonazorskim--srstemoni,' 'ki nikifar ne povedo vise résnicre in ki cloyekä ^liko-^ kraf zapeljujejo v abširakthe špekulacije,' Treba je spremeniti vso ' intelektualno usmerjenost. Od renesanse dalje je zapadao človeštvo pozabljalo, da je misel prav tako pomembna za človeka, kakor fizikalno-ke-mično ravnovesje krvnega soka. Galilej je genialno razločeval primarne kvalitete stvari, obseg in težo, ki jih lahko izmerimo, od sekundarnih kvalitet, kakor so oblika, barva, vonj itd., ki jih ni moči meriti in tehtati. Tako je ločil kvantitativno od kvalitativnega. Kvantitativno se je dalo izraziti matematično in na tej osnovi so se razvile vede. Kvalitativna etran pa je bila zanemarjena, in to je imelo za človeštvo težke posledice. Odtod izvira stotero zmot in iz zmot tisočero negativnih postavk današnjega življenja. Treba se je zopet vrniti h kvalitativnemu nazoru o Človeku; treba je človeka osvoboditi iz spon dozdevne »objektivnosti«, ki je zagospodovala v vedah in ustvarila sijajno tehniko, obenem pa m berne pogoje človeškega življenja, ob katerih je prišla bela rasa na rob propada. Iz zmote kvantitativnega gledanja eveta izvirajo današnji nasilni poskusi, da bi človeka spremenili v stanico abstraktnega kolektiva, pa naj se le-ta imenuje »družba«, »država« ali kakorkoli že. Človeškemu življenju je treba zopet vrniti njegovo kvalita- tivno ceno in njegovo individualno edinstvenost. Individuum je utemeljen v naravi. >Med vsemi človeškimi bitji«, pravi Carrel na str 289, »ki šo kdaj'živela na zemlji, ni bilo nedvomno niti dveh, katerih kemična kanstitucija bi bila istovetna... Naša individualnost ima potemtakem svojo najglobljo podlago v nas samih.« Iz tega kvalitativnega gledanja, na človeka,"' ki je k njemu dospel Carrel po izkustveni poti, poteka pisčevo odločno^ uva-•/ževanje moralne strani človekovega življenja.. Eden izmed vzrokov napredujoče telesne-in duševne-degeneracije je oslabitev moralnega čuta pod vplivom sodobnega -'kvantitativnega življenja, neodgovorne znanosti in neodgovorne politike. Človeštvo se je preiveč naslonilo na golo razumnost. »To-da moralni, čut- je važnejši od inteligence. Če ta čut izginja iz naroda, se jame razkrajati v^a njegova socialna struktura.. ^Moralna lepota zapušča v slehernem človeku, ki jo je kdaj opazoval, četudi samo enkrat, nepozaben spomin; ona nas zagrabi še bolj kakor lepota narave ali lepota znanosti. Tistemu, kdor jo ima, daje čudovito, nerazložljivo moč, povečuje silo inteligence in vzpostavlja mir med ljudmi. Ona je mnogo bolj kakor znanost, umetnost in religija podlaga civilizacije«. Nazadovanje moralnega čuta v občestvih je v znatni meri posledica biološkega nazadovanja. Asocialni sebičneži, ki se tolikokrat pojavljajo na vodilnih mestih, 60 prav tako neke vrste degeneriki kakor kriminalni tipi in slaboumneži. Carrel, ki ima globok vpogled v resnično stanje današnjega znanja o človeku, neizprosno trga razne iluzije; tudi tiste, na katerih so dandanes zasnovana cela gibanja. Navedimo samo eno: žensko vprašanje. Vse moderno žensko gibanje je izšlo iz napačne domneve, da med moškim in žensko ni druge pri rodne razlike, kakor eo forme razplojevalnih in z njimi združenih organov. »V resnici«, pravi Carrel, »je žena globoko različna od moškega. Sleherna stanica njenega telesa nosi pečat njenega spola. Enako je z njenim organičnim, zlasti še živčnim sistemom. Fiziološki zakoni so prav tako neizprosni kakor zakoni zvezdnega neba. Ni mogoče, da bi jih nadomestili s človeškimi željami. Moramo jih sprejeti take, kakršni so, ženske 6e morajo razvijati v smeri svoje lastne narave, ne pa posnemati moških... Carrel torej na vse strani obračunava s sodobnim svetom, in njegova knjiga je potemtakem klic h globokim, temeljnim pre-osnovam. Kdo jih bo izvedel? V zadnjem delu svoje knjige razvija francosko-ameri-ški fiziolog originalne načrte o ustanovitvi zbora učenjakov, samih izbranih avtoritet v novi vedi o človeku, ki bi sprejeli nase odpoved in žrfev izoliranega življenja, spomin jajočega nas življenja menihov v samostanih. Ti učeni menihi — laiki nove — ne vere, marveč vede o človeku bi prav kakor v srednjem veku menihi, proučevali skrivnosti, ki so v zvezi s človekom. ! "fazUko od menihov,,bi raziskovali pred-, vsem reci, iki šo zvezane s človekovim te-' lesnim, socialnim in psihičnim bitjem. Iz njihovih »samostanov« bi prihajala tista velika spoznanja, ki jih človeštvo tolikanj potrebuje o sebi. Ali se Carrel v tem svojem načelu ne srečuje z utopisti? Toda ideja je dobra: znanost o človeku si mora ustvariti ljudi ki se bodo zanjo žrtvovali tako nesebično in fanatično, ikakor so se menihi za »nebeško kraljestvo«. Ni li bodočnost ljudi na zemlji vredna teh žrtev? Toda kdaj bo človeštvo tolikanj zrelo, da bo sprejelo in izvrševalo modrost teh svečenikov najpomemb nejše zemeljske vede? Ali naj njiho\7a pravila in navodila vzakonijo diktatorji, če jih ne bi hotele izglasovati demokratične množice? Carrel si ne prikriva, da reforma človeka v njegovem smislu zahteva tudi temeljito reformo občestev in napada demokracijo z argumenti, ki nas ne prepričujejo Toda čuti je treba vsaj osnovni glas njegove prezanimive knjige in si ga zapisati v srce. Ta glas pravi: Nazaj k človeku! Od vseh sistemov in vseh zablod se je treba vrniti k spoznanju, da človek ni sredstvo, marveč smoter in da sta »la joie et la dou-leur aussi importantes Que les planétes et les soleils« (str. 390). Da, človeška radost in bolest sta prav tako važna, kakor planeti in eonca! —o. Zapiski JOVAN ŠKERLIČ Ali je mogoče, da bi bil Jovan Skerlič 8. t. m. star šele šestdeset let? Ko pišemo o šestdesetletnikih, ne mislimo ravno na starost in nj:h delo se nam ne zdi zaključeno. In vendar je Jovan Skerlič že nekje daleč za nami, kakor da nas loči od njegove smrti pol stoletja. Če uvažujemo, koliko je zapustil svojemu narodu ta sposobni kritik in véliki ideolog predvojne srbske generacije, ki je moral umreti v moški zrelosti svoj:h 37 let, se upravičeno vprašujemo, koliko in kakšno bi bilo njegovo delo ob jutrišnji šestdesetletnici živega Skerli-ča?! Nova izdaja Skerličevih literarnih razprav in člankov pri Srpski knj:£evni zadrugi, nekatere nove študije, ki osvetljujejo njegovo osebnost in delo, vse to priča, da je časovna oddaljenost od njega samo navidezna, in da je dejansko Skerlič še vedno aktualna osebnost srbskega kulturnega življenja. Jovan Skerlič se je rodil 8. vagusta 1877 v Beogradu, kjer je dovršil gimnazijo in lingv:stično literarno fakulteto Velike šole s posebnim ozirom na francoski jezik in literaturo. Bil je učenec še živečega kritika in esteta Bogdana Porovida. L. 1899 se je vpisal na univerzi v Lausanni, kjer je pri Georgu Renardu študiral zgodovino francoske literature in metodologijo slovstvene zgodovine. Študij pri Renardu je imel na Skerliča velik vp'iv, ker je povsem sprejel njegovo metodo, ki obstoji v tem, da kritik proučuje psihofizično okolje, t. j. pisateljev temperament, njegove dedne pred;s-pozicije, njegovo posebno vrsto talenta, dalje zemeljsko in kozmično okolje, t. j. klimo, tla, okoliško prirodo — in naposled socialno okolje, t. j. ekonomske, politične in verske pogoje, v katerih se je tisti temperament razvijal. — Skerlič je nadaljeval študije v Parizu, za doktorja literature (docteur èn lettres) pa je bil promoviran na vseučilišču v Lauganni. Po.vrnitvi-▼ Srbijo je kmaluJ postal docent in pozneje: mlada generacija, lri ae je iskala z vseh strani, slovanskega juga, videla po pravici v Jovanu Skerliču svojega vodjo. In nemara bi bila kulturna vzajemnost v Jugoslaviji večja in jačja, če bi delovala v Beogradu osebnost tako velikega formata in tako širokosrčnega temperamenta, kakor je bil že 37-letni Jovan Skerlič. Njegovo delo bi bilo vredno, da bi ga natančneje spoznali tudi Slovenci. »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki (ponedeljsko »Jutro*) psihološko analizo naše prehrane z naslovom »Lakota in tek«, nadaljevanje potopisnega kramljanja dr. Antona Debeljaka »V deželo dveh tisoč jam«, ki pa — kakor vsi potopisi tega duhovitega avtorja — poučuje Čitatelja tudi o številnih drugih rečeh; prav tako se nadaljujeta Terescusenyjeva proza »Mo-nuševa glavna sku?nja« v prevodu dr. M. Robiča in Dumasovi iTrije mušketirji« z Nörretrandersovimi ilustracijami. V rubriki Iz literarnega sveta priobčuje Ivan Po-držaj svoje osebne spomine na prof. Stano-ja Stanojeviča, tu je tudi sonet dr. Antona Debeljaka »Dednost«. Številko, ki je obilno ilustrirana, zaključujejo rubrike Tehnični obzornik, Iz praktične medicine, Praktične novote, Šah itd. Izmed drobiža opozarjamo na dr. Debeljakov »Poziv jugoslov. folklo-ristom«. Miško Kranjec v srbskem prevodu. Najnovejši »Srpeki književni glasnik« (št. 7 z dne 1. avgusta) je priobčil v prevodu To- neta Potokarja eno najboljših novel Miška Kranjca »Kati Kustecova«. V istem zvezku je izšel poleg nekrologa patrijarhu Varnavi iz peresa dr. Jovana M. Jovanovica srbski tekst predavanja o duhu češke zgodoviae, ki ga je nameraval imeti v Beogradu češkoslovaški zunanji minister dr. Kainil Kro: ta. Sibe Miličič, ki pripravlja izbor prevodov iz Leopardi ja, je prispeval prepesnitev pesmi »Konsalvo«. O Milutinu M. Uskoko-viču piše S. V. Ristanovič, dr. Borislav Lo-renc pa ee bavi s problemom »Religija i umetnost«. Zaključuje se predavanje St. Vi-; naverja sNepretrgnuta Francuska«. Izmed ostalih prispevkov v tem zvezku, ki je gra-fično nekoliko boljše opremiien, opozarjamo na zunanjepolitične članke Zivojina Balug-žiča. Schubertova elasba v Frnnriü. V najnovejši številki pariške »Mar.annfli pozdravlja Georges Aurie novo izdajo spisa Paula Landormy »Vie de Schubert« in pravi, da je v zadnjem času v Fraucjji močno naraslo zanimanje za Schub-rti in njegovo glas bo. O tem priča tudi to, da se je v Parizu pravkar ustanovila »Soi'.eté Schubert < ki bo ekrbela za večje poznavanje in Širjenje Schubertove glasbe. O temeljih umetnostne stvarjalnosti je izšla v Rigi študija ruskega lilozofa I. A. Iljina sOsnovy. hudožestva«. Znani filozof in pisatelj L. Šestov je napisal o tej lljino-vi knjigi prav ugodno oceno v pariškem »Vozrožder.iju«. Po njegovi sodbi je to vzoren uvod v globlje razumevanje umetnosti. Sokol S P ORT Prvi dan plavalnega prvenstva V kopališču Ilirije ves dan ob udeležbi osmih klubov in nad 200 tekmovalcev Dopoldne ob 9. in popoldne dalje ob 14.30 bodo juniorski plavalci nastopili v konkurenci za državno prvenstvo. Na sporedu je vsega 10 točk v plavalnih disciplinah, več tekem v vvaterpolu ter skoki za juniorke. Ker je udeležba vseh osmih klubov zelo velika, bo borba za vsako mesto zelo ostra. Ker Viktorija ni poslala svojega moštva za waterpolo, bo vrstni red teh tekem izžreban še enkrat. Vstopnina za današnje prireditve je naslednja: za kopalce Din 3.— pribitka h kopalni vstopnici, za gledalce na tribuni Din 5.—; za nedeljske pa Din 6.—■ pribitka h kopalni vstopnici, za gledalce na tribuni pa Din 10.—. profesor beograjske univerze. Ko se je leta 1914 vrnil iz Prage, si je zastrupil črevesje in umrl v Beogradu 15. maja, torej nekaj mesecev pred usodnim preobratom narodne in evropske zgodovine: pred izbruhom svetovne vojne. Jovan Skerlič je bil izredno plodovit avtor. V posebnih knjigah so izšli ti-le njegovi spisi: »L.'opinion publique en France d'après la poésie politique et socJale de 1830 à 1848« (Lausanne 1901); i »Pogled na današnju franeusku književnost«; »Uni-štenje estetike i demokracija umetnosti«; »Jakob IgnatoviČ« (literarna študija); »Omladina i njena književnost«; »Pisci i knj;ge« (6 zvezkov); »Vojislav I. Ilič« (literarna študija); »Francuski romantičari i srpska narodna poezija«; »Srpska književnost u 18. veku«; »Svetozar Markovic; »Istorijski -pregled srpske štampe«; »Isto-rija nove srpske književnosti«; »Današnji srpsko-hrvatski nacionalizam«; izpopolnjena izdaja »Istorje nove srpske književnosti«; »Eseji o Srpsko-hrvatskom pitanju«. Mnogo Skerličevih študij in kritik je izšlo v raznih revijah in listih. Bil je tudi urednik »Srpskcga knj;ž. glasnika«. • • Navedli smo vsaj najvažnejše iz Skerli-cevo bibliografije, da tem bolj označimo težko izgubo, ki je zadela Srbe s Skerli-čevo smrtjo. Njegov pomen bi lahko zgoščeno karakterizirali takole: Kot slovstveni zgodovinar je sicer storil marsikakšno napako, vendar je metodično nazriačil nova pota. Kot literarni kritik se je odlikoval po globoko izdelanih ih doslednih mislih, po načelnosti in znanstvenosti sodb, po boje-vitost1 svojega stališča. Kot ideolog nove generacije se je boril zoper sleherno dekadenco, pesimizem in druge podobne pojave, ki so prodirali z zapada in ki bi lahko slabili nacionalno odpornost in vero mlade generacije. Svoj nacionalizem je spajal s soc'alnim programom; zavzemal se Je za reafističrie metode, ki spominjajo na Ma-sarykà ln njegov praški idejni krog. Bil je goreč'pristaš srbskohrvatškega edinstva in je. v-»svojih'člankih izpovedoval trdno vejo x bodoče jugoslov. zedinjenje. Zato jc i Razgovori o krizi SK Ljubljane prvič niso imeli nobenega uspeha. Malo živahen, da skoraj žalosten je bil sestanek, ki ga je za četrtek zvečer sklical delovni odbor SK Ljubljane z namenom, da bi razčistil vprašanje nadaljnega obstoja in uspešnega sodelovanja v prihodnji sezoni. O težkem splošnem, posebno pa finančnem položaju kluba je poročal njegov najbolj agiAni delavec g. Dinko Buljevlč, ki je na kratko, zato pa tembolj nazorno pred-očil maloštevilmm poslušalcem obupen položaj, v kalerega jekljub vsemu prizadevanju nekaterih ideg&sfco.v zašel nogomctgj predštafhik slovetSfi; prestolnice.. Ne', pi •mio tfeba velikih žrtev, komaj peščica/delavnih ljudi bi zadostovala, da bi se voz spet premakni z mesta. Toda vse te besede so tamkaj izzvenele v prazno, kajti zbrani so bili zopet samo tisti, ki imajo SK Ljubljano že tako vedno v mislih, ni pa bHo onih, ki bi bili pozvan! ali pa pripravljeni nekaj pripomoči, da bi se to vprašanje spravilo z dnevnega reda. Razprave glede tega vprašanja so sprožile marsikatero zdravo misel, toda konkretnega sklepa vendarle ni bilo mogoče storiti nobenega. Zato so se zborovalci odločili, da bodo sestanek ponovili prihodnji četrtek, do tedaj pa poskušali zainteresirati za vitailno vprašanje največjega slovenskega nogometnega kluba vse one faktorje, ki bi ne smeli dopustiti, da se ime Ljubljane črta iz dcsetorice najboljših nogometnih klubov v državi. Jutri od 11. do pol 12. bodo prihajali dirkači za državno prvenstvo. na cilj pred Jelaóinovo gostilno na Dolenjski cesti. Na dirki bodo nastopili vsi pomembnejši kolesarski dirkači Jugoslavije, ki si upajo vzdržati napore na tej težavni progi, polni hudih klancev z višnjegor-ekim vred. ki se začenjajo prav za prav takoj po Novem mestu. Do Novega mesta je na dolžini 80 km proga lepa in ravna razen nekaj lahkih vzponov pri Brežicah in pred Novim mestom. Verjetno je, da bo do tu, kakor že več let zaporedoma, vozila skupina kompaktno — če ne bo med tem že prijelo Prosen i ka ali Gngca. da bi jo popihala), od tu dalje pa ee bo začelo šele pravo naprezanje mišic in stiskanje zob. Ves ta napor se 1*> nehal na cilju na Dolenjki cesti. Zaključna laza take diike je gotovo vredna, da si jo ogleda občinstvo, ici ee količkaj zanima za e p ort. tev in odkazala tem najšibkejšim vsaj 1% evojega bruto inkasa. Predlog o povečanju števila članov v podsavezni ligi — pri tem pa bi oetali le dve in ne kot se oglašajo v delu časopisja glasovi za tri skupine — je gotovo najučinkovitejše eredstvo za okrepitev financ Poudariti je treba, da so mariborski klubi zavzeli že na lanski skupščini to stališče, pa zaradi opozicije iz ljubljanskih vrst niso prodrli. Sodelovali bi v Ljubljani; Slovan, Hermes. Mars, Reka. Kranj, Amater. Bratstvo, Jadran. V mariborski skupini: Železničar, Maribor, Rapid, ČSK, Mura, Celje, Olimp. Atletiki. Olimp bi bil vzet iz ljubljanske skupine in priključen mariborski. Tako bi bila tudi ta huda'napaka popravljena. V finale bi poslali obé.skupini po dva prvoplasirana.. .. S povečanjem podsavezne lige se bodo precej povečali dohodki podeaveza. Bilo bi torej pričakovati, da bodo za ta predlog tudi odločujoči člani v odboru LNP. Vsak ovinek bi opravičil sum. da je LNP le instrument, ki proter.ira posameznika na škodo vsega slovenskega nogometa. Besedo imajo — vsaj do 15. avgusta — še ostali poznavalci hudih finančnih skrbi vseh nogometnih klubov pri nas! Gradivo za občni zbor LNP. Ali naj se poveča Število prvorazrednih podsaveznih klubov? Pred dnevi smo objavili cianciò o finančnih skrbeh ljubljanskih klubov, v katerem se je neznani pisec zavzemal za povečanje števila klubov v podsavezni ligi. Nasprotni tabor je zdaj tudi našel svojega zagovornika (tudi anonimnega), ki nam je s prošnjo za objavo poslal naslednje vrstice: Članek, v katerem je bil pretekli teden objavljen predlog za reformo prvenstvenega tekmovanja, je že na prvi pogled prišel iz vrst močnejših ljubljanskih klubov. Zaradi etvarne utemeljitve — nemogoč finančni položaj klubov — je bil med IjttHjanmkimi klubi sprejet pritrdilno, le nekateri mlajši niso zanj. Branijo ee z istim argumentom kot prvorazredni: premalo tekem. Da je tekem premak), smo si vsi edini. Ali ti klubi nimajo skoraj nikakih režijskih stroškov (pßäkod'beni fond, potni stroški). Razen tegale za večji obisk na tekme prav malo ali pa sploh nič ne pobrigajo (reklama). Če mislijo ti klubi še dalje »voziti« tako, bi gotovo bolje odrezali, če bi dosegli na skupščini, da se uvede stara praksa, ko so morali zanje plačevati prvorazredni 5% bruto inkasa od vsake tekme. In ko so bili vsi ljubljanski klubi solidarni z Ljubljano v vprašanju državnega prvenstva, tako bi morda tudi Ljubljana doprinesla majhno žr- V nekaj vrstah »Službeni vestnik LNP« objavlja med drugim: »Na podlagi vseh dosedaj verificiranih rezultatov prvenstvenih tekem v ee-zoni 1936/37 ugotavlja poslovni odbor, da je prvenstveno tekmovanje za to 6ezono v vseh razredih in skupinah končano. V smii-sliu vseh obstoječih pravilnikov ee ugotavlja naslednji rezultat tekmovanja; Podsavezni prvak je SK Železničar, iz ljubljan-eke skupine prvega razreda izpade SK Reka, iz mariborske skupine prvega razreda pa SK Atletik. V ljubljansko skupino prvega razreda vstopi SK Mars, v mariborsko skupino prvega razre Ila pa SK Mura. Podsavezni prvak med mladinskimi moštvi je SK Ljubljana. V Zagrebu in Beogradu otvarjajo danes mednarodno nogometno sezono. Ha.šk in Gradjanski boeta odigrala tekmi s Florids-doTfom iz Dunaja, R>K in Jugoslavija pa sta po valila praško Slavijo, ki je obenem tudi prvo češkoslovaško moštvo, ki letos gostuje pri nas. če pomislimo, da eo to sama moštva, s katerimi se bo morala v kratkem meriti tudi naša Ljubljana, mm je še bolj žal krize in dogodkov, ki bodo eiej ali prej prišli nad njo, če ee ne najde srečna rešitev! Na neliavrni seji organizacijskega odbora za evetpvno nogometno prvenstvo 1. 1938 v Franaiji so bili kot termini za finalne tekme določeni dnevi od 4. do 19. julija. Ker se je naknadno prijavila še Argentinija, bo vsega sodelovalo v tej svetovni konkurenci nič manj kakor 38 narodov. Ameriški in azijski udeleženci bodo imeli zaradi velikih režijskih stroškov glede udeležite in poznejšega bivanja v Evropi precejšnje ugodnosti. Motodlrka na Ljubelj M. K. "Ilirija letoš na dan 15. avgusta že sedmič prireja svojo veliko mednarodno mo-tociklistično hitrostno gorsko dirko na vrh Lju'belja. Odziv inozemskih tekmovalcev je doslej povoljen, vendar nujno pozivaimo na-še domače tekmovalce, da se takoj prijavijo, ker bo ju» ri že zaključek prijav. Zaradi tiska kataloga se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. Vga pojavila daje tajništvo M. K. Ilirije, Miklošičeva 15, tel. 20-66. Iz SK Ljubljane. Zara, H treninga naj bode v nedelio ligina skupina točno ob 8. v garderobi. Vsa. tiavodila eo razvidna iz objave na običajnem mestu. SK Reka:.V nedeljo ob 10. igrajo juni-orji na Rakovniku » Korotanom. I. moštvo ob 18. na našem igrišču e Korotanom. Ju-niórji naj dvignejo ob pol 9. opremo. Vsi igralci vrnejo opremo do nedelje. Hermes — motosekdja. Kdor se želi v nedeljo 8. k m. udeležiti izleta na Bled in v Bohinj, nazaj grede pa še v. Ljubno, naj se zglasi jutri ob 8. zjutraj v gost,ilriT »Ker-' šič«, Celovška cesta, garaža Pesa. Tajnik. Sokoi Dobava bo imel svoj običajni leta! nastop dne 15. avgusta. Ta Dastop bo drugi po žalostnih kereetinskih dogodkih, ko se je zdelo, da nosi vsak narodno čuteč človek glavo v torbi. Narodne in sokolske trdnjave od-Zagreba do naš eo omahnile pod pritiskom naščuvani,h, neodgovornih elementov. Takšua je namreč tedaj bila svoboda na Hrvatskem. Sokol Bregana je moral celo odpel-jati svoje orodje v Brežice, ker je bila nevarnost, da teroristi onkraj potoka Bre-gane navalijo na lastnika telovadnice. Posamezni naši člani so dobivali dopise, ki so jim pretili, kot četnikom s emrtjo. Toda Sokoli v Dobovj nismo klonili pod takim pritiskom. Zahvala gre razumnim domačinom, ki so bili tudi v križnem ognju zaradi svojih vinogradov na hrvatski strani. Molčali so in ei mislili svoje. Zdaj emo edino zapadno društvo zagrebške župe. Prvi na-yal je bil premagan, drugi val je prišel^ i druge strani, z nič boljšim, če ne še slabšim namenom. Toda zaman. Dne 15. avgueta se bo zgrnilo v našo kotlino vse, kar je narodno. jugoslovènsko čuteče, ter bo s ßvojo navzočnostjo pribilo in potrdilo pravilnost poti, ki nam jo je začrtal naš blagopokojni mučenjk in brat. Viteški kralj. Na zbrano Sokolstvo bo gledala nad tisoč let, _ stara cerkvka Sv. Križa z vinskimi goricami, odrastki ' Orlice in sloveči Gorjanci. Mimo tekoča: Sava in Sotla bosta ponesli na jug odmev .pesmi sokolskilL legij: Le naprej, brez miru za sokolskim praporom. Za zlet šoštanjskega sokolskega okrožja vlada med vsemi šestimi edinicami okrožja, kakor tudi pri bližnjih br. društvih sosednih okrožij, živahno zanimanje. Domače Sokolsko društvo Velenje, kjer bo telovadni nastop, vrši z veseljem zadnje priprave, da v vsem zadovoljimo drage goste. Na svidenje — polnoštevilno! Iz življenja na dežel? Iz Kranja r— Ob smrti veleindustrijca Brune je uradništvo tovarne Jugobrune velikodušno podarilo Dijaški ikuhinji v Kranju znesek 362.50 din kot preostanek od venca na krsto blagemu pokojniku. Vsem darovalcem iskrena hvala! Iz Tržiča č— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo film »Škandal dneva« ter krasno barvan film o svečanostih kronanja v L*m- donu in Paramountov tednik. * BLED. Letos je pri nas tudi lepo število gostov k Hrvatske. V spomin na velikega učitelja in voditelja Stjepana Radica lx> v ponedeljek 8. t. m. ob 8. zjutraj v bleski farni cerkvi maša zadušnica, kateri boJo prisostvovali Hrvati, ki stalno ali pa zdaj na oddihu bivajo na Bledu, vabljeni ]*a so tulli vsi prijatelji Hrvatov in spošto-valci pokojnega narodnega voditelja. Pover-jeništvo in člani Hrvatskega kulturnega društva »Napredak« se bodo udeležili za-dušniee kor,porativno. LUČE. Tujsko prometno in olepševalno društvo je nameravalo prirediti letovišičar-jem zabavno noč. a je prireditev zaradi slabega vremena preložena na sredino, avgusta. Datum bomo pravočasno objavili. PLANINA. Nedavni dopis iz Planine pol naslovom »Strela je ponoči zanetila požar« je treba nekoliko popraviti. Na kraj požara je takoj prispela gasilska četa iz Laz in je edino njena zasluga, da se ogenj ni razširil. RADOMLJE. Pred letom ?e je ustanovilo pri nae glasbeno društvo »Edinost^, ki goji lepo petje. Društvo si je nadelo tudi veliko nalogo ustanoviti v R adorni ju glasbeno šolo, namenjeno mladini. Glavni učni pripomoček take šole pa je glasovir in, da bi. se pridobiio zanj nekaj denarnih sredstev, prireja društvo 15. t. m. na vrtu Cerarjeve gostilne svoj prvi pevski koncert. Sodelovala bolo pevska društva iz Lok pri Zagorju, Trbovelj, Sneberja. Ljubljane in okolice z izbranimi pevskimi točkami. Vsi prijatelji petja bodo imeli na tej prireditvi lep užitek. Podprite z obiskom prireditev, ki jo prireja marljivo društvo ob svoji obletnici, da bomo lahko ob zaključku prihodnjega šolskega leta poslušali v Rad o ml ju koncert naših najmlajših. R À D I O Sobota 7. avgusta Ljubljana 12: Pester program s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Knez Jovan Vladimir (Blaža Djurovič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pratika za mesec avgust ali veliki srpan. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahka godba Radio orkestra. Nedelja. 8. avgusta Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (gg. S. Banovec, Avgust Stanko in plošče). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Koncert na vurliških orglah (plošče). — 9.45: Verski -govor (dr. R. Tornine^). — 16: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Dro biž za drobiž (plošče). — 11.30: Otroška ora: Trije godci. — 12: Koncert oddelka godbe »Sloge«. — 13: Čas, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Radio,orkester. — 17.30 Kohcem pevskega društva ?Sloge« iz Kranja. — 18.30: Vesele zgodbe. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 1.9.30: Nac. ura: Naš tisk na mednarodni Tazstavi v Parizu (g. S. Vinaver). — 1950: Radio orkester. — 21: Prenos z Bleda: koncert »Trboveljskih si a vekov — 22.30: Za ples (plošče). — Beograd -17; Orkester in plošče. — 19: Slovenske pesnil. — 20: Pester glasbeni Srogram. — 21.15: Orkester mandolin. — -2.30: Koncert orkestra in plošče. — Zagreb 16.45: -Tamburaški zbor. — 20: Orkaster mandolini — 20.45: Orkestralen in pevski koncert. — 21.45: Narodna glasba iz Dubrovnika. — Praga 19.05: Vojaška godba. — 20.05: Plošče. — 20.55: Lahka glasba. — 22.30: Plesna muzika. — Varšava 2Q: Plošče. — 21: Lahka glasba. — 22: Klavir. — Dunaj 11.05: Mozartov koncert. — 12.55 Orkester. — 15.40: Komorne skladbe za flavto. — T6.25: Lahka glasba. — 19.35:, Arije in pesmi. — 20.05: Avstrijska fiarod-na glasba.» — 21.25: Plošče. — 22.30: Ples. — Berliu 19.20: šramel kvartet. -4-'2(k Ber^ linska muzika. — 22.30: Vurliške orgle. — 23: Ples. — München 17.05: Prenos Wag-nerjeve opere »Mojstri pevci norimberški«. — 23.15: Lahka godba orkestra. — Stuttgart 19: Vesele pesmi -r- 21: Zabaven program. — '22.30: Vurliške orgle. — 23: Ples, — 24: Nočoi koj^cert,, »JUTRO šf. 182 8 Sobota. 7. Vm. 1937. Rafael Sabatini: 30 MORSKI KRflGUU Sir Oliver se ni opirali. Gusarji so ga fcrepčaJli in mu stregli na vse načine, in dokler so tako ravnali z njim, je bfl zadbvoiljen. V dolgi hallji in tmr-banam na glavi so ga nazadnje odvedli na palubo, kjer sta sedela Asad in Jusuf v senci razpetega jadira. Zdaj je uganil: Jmsufu je ball doflžnik za to, 'dia so ravnali z nj&m kakor s pravim vernikom. Jusuf, nečak Asada ed Dina in posefbni ljubljenec Alahovega maziljenca na caaigrajskem prestolu, je bdil zelo vplivna oseba; njegovo zajetje po kristjanih je svoje dlni objokoval ves islamski svet. Temi večjo radost je ztoujaila zdaj njegova nepričaikcKvatna eevolbodSitev. Jusiufova prva misel je bila sfcrfo za tovariša ab veslu, ki se ga je bil z vsem srcem oMemiL Sir Olver je bil takoj zbudil Asad ed Dinovo pozornost, zakaj ničesar na svetu mi stani gusar tolikanj IjuMl kakor drznega bo-jevnika, ki zalklSaijail se je, da ni v vsem svojem življenju videl pogumnejšega junaka od tega žilavega gailejskega sužmja, nàti ne uboja, ki bi ga bilo moči primerjati s tem, kako je sir Oliver vihti! smrtonosno verigo. Jusuf je bil stricu že povedal, da je tovariš zrel sad za preroka, da ga je ofosJjala Alahova milost in äa je v cEuihu že zdaj pravi moslem. Kakor hitro je stopil sir Oliver pred Asad ed Ddmovo obličje, okopan, nadiàavljen in oblečen v beli burnus in turban, ki sta ga dedala na pogled še večjega, mu je ta povedal, dia ga čakajo visoke časti, ako je vodjam stopiti v vrsto vernikov in posvetiti moč svoje roke obrambi prave vere in premagan ju sovražnikov Mama. Izmed vseh poniudib, ki mu jih je razlegal z bujno orientalsko zgovornostjo, je zbudil samo stavek o premia@amju sovražnikov Maona odmev v njegovi duši. Sovražniki islama so bili tudi njegovi sovražniki; tu se mu je ponujaila prilika-, da jih pomaga kaznovati — prilika, ki se ne bi morda nikoli več ponovila. Razen tega je vedel, da bi se moral, ako od/béje prestop v islam, vrniti h gaiejakim vesäom — to pot k veslom moslemske galeje. In suženjskega tiipljenja je bil naveličan! Odkar je vendar že spet okušal Slast, biti snažno človeško bditje, ni čutil v srcu več poguma, da bi se dal iznova prikovati na veslaško klop. Zato je prestopili k islamu; to je storil z isto nepri-siljenoetjo, kakor je bd)l nekdaj zameni! svojo prvotno vero za rimsko, hkratu pa z mnogo večjo koristjo. Da, celò z nekim divjim navdušenjem, ki ga pri svojem prvem odpadu nikakor ni čutil, se je vrgel Mohamedovi veri v naročje. Ob življenju na španski galeji je bilo v njem dozorelo prepričanje, dia je krščanstvo onih dni samo bogokleten porog. Seveda zaradi tega še ni imel islama resnično za pravo vero, in prestop k prerokovemu nauku se m« je zded gola formalnost Če mu je bilo izbirati med veslaško klopjo in palubo, med veslam in lcrivo sabljo, se ni mogel niti za trenutek obotavljati. Tako so ga sprejeli v trumo vernikov, ki jih pričakujejo nebeški šotori na večno cvetočem vrtu z rekami, polnimi mleka, vina in sladkega medu. Asad ga je imenoval za kajo adi prvega častnika na Jusufcvi gafeji, in sir Oliver je že v prvih bojih tako spretno in modro pomagal svojemu kapitanu, da je njegovo irne zaslovelo med vsemi gusarji Sredozemskega morja. Öez išest mesecev se je galeja oib adcüaki obali zapletla v boj z neko ladjo msdteških vitezov, in Jusuf a je ravno v tremiitlku zmage zadela sovražna svinčenka. Uro po tem je izdihnil v naročju sira Oliverja ter ga določil za svojega namestnika v vrhovnem poveljstvu, dokler se ladja ne vrne v Ailžir in ne odloči paša po svoji volji. Paša je potrdil izbero umirajočega nečaka, in s tem je sir Oliver dokončno postal zapovednik gaJeje. Od tistega trenutka je bilo njegovo ime Oliver reis, toda pogum in burnost v napadu sta mu kmalu pridobila priimek Safer ed Bahr — morski kragulj. Njegova slava je hitro rasla in se razširila po neskončnem morju daleč tja v krščanske dežele, že čez malo časa ga je Asad ed Din povišal v svojega prvega častnika in s tem v poveljnika vsega alždirskega brodo v ja; v resni- ci je bÜ postal glavni poveljnik, kajti Asad je bfl že star in se je čedalje redkeje spučal na morje. V paèevem imenu se je Sakr ed Bahr odpravljal v boj, iz katerega se zaradi svoje drznosti in sreče nikoli ni vrnil s praznimi rokami. Allahova milost je očividno sijala nanj; Boj sam ga je bil izbral v slavo Mama. Asad, ki ga je čislal od prvega trenotka, ga je polagoma vzljubil. Vsi so bili prepričani, da bo čez nekaj časa, kadar se Asad ed Dinova usoda dopolni, Sakr el Efchr njegov naadeinik v alžirskem pašaliku _ vladar islamskih gusarjev, kakor Ocheali in drugi krščanski odpadniki. VMjub raznim sipdetkam, y je lpovzročila njegova Mfara pot navzgor, je položaju sira Oliverja samo enkrat grozila resna nevarnost: ko je nekega jutra stopil v zatohlo alžirsko ječo _ Utegnilo je biti pol leta po njegovem imenovanju za vrhovnega poveljnika — je našel tam kakih deset rojakov. Brez obotavljanja jih je ukaza/l razkovati in izpustiti na svobodo. Ko ga je paša poklical predse, češ, naj se zagovarja za to dejanje, je nastopil zelo ošabno — saj drugega mu ni kazalo. Na prerokovo brado se je zaklel, da bo le tedaj še izdiraJl Mohamedov meč, če ga sme vihtiti po svoje, to je, če sme svojim lastnim rojakom prizanašati ostrino tega meča. Islam zaradi tega ne bo oškodovan, kajti za vsakega izpuščenega Angleža bo vrnil po dva Španca, Francoza, Grka ali Italijana. MALI OGLASI Vabilo Velika vrtna veselica s koncertom v čabeških 1 splicah v nedeljo 8. avgusta. Igra gasil, god ba Rajhenburg. Ob slabem vremenu se bo vr-6:1 koncert prihodnjo nedeljo 15. avgusta. — Vstopnina prosta. 19556-18 Vinski bratci! V gostilni M. Zaje na Poljanski oestl 11, toči izvrstno vino. Pridite poizkusit! 19669-1f Službo liobi. Beeeda i Din, davek S Dta. u Šifro «U dajanje naslova S Dio. Najmanjši 17 Dia. Natakarico (donašalko jedil) išče ia takoj zdravilišina restavracija. Predpogoj: Izučenost in znanj« nemščine. Ponudbe s spričevalom do 9. t. m. na ogl. odd. Jutra pod Siiro »Toplice*. 19660-1 Poslovodkinjo ali poslovodjo za svojo po-družnico v Novem Sadu — iščemo za takoj. Ponudbe na tovarno dežnikov, nogavici in triko perila Vidmar, Sari je 18 pri Ljubljani. 20415-1 Likarico izvežbano v likanju triko perila in moških srajo, — sprejme takoj tovarna Vidmar, Savlje 18 pri Ljubljani. 19414-1 Starejški trg. sotrudnik samski, verziran v ma-nufakturi, specerlji, kolonial!, vešč slovenščine, hrvaščine, nemščine francoščine, Italijanščine, deloma angleščine, slovenske, hrvatske, — nemške, francoske korespondence, enostavne-1 ga, dvostavnega, nemškega knjigovodstva. — strojepisja, išče name-ščenje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19597 2 Pohištvo Beaeda 1 Dia davek 8 Din. sa Šifro ili) dajanje naslova 5 Din. Najmanjši sneaek 17 Dta. Spalnico dobro ohranjeno, zaradi odpotovanja, takoj prodam po nizki ceni. Ljubljana VH, Verov-škova 54, poleg šišenske cerkve. 19638-12 Trgovska hiša enonadstropna, dobička nosna, centrum Celja, zelo ugodno naprodaj. Cena din 275.000. Na,-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 19554-20 Dijaško sobo z vso oskrbo za tretješolko ženske real, gimnazije (od-ličnjakinjo) iščem. Ponudbe z navedbo cene poslati na: Lindič, upravnik pošte, Sevnica. 19504-22 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, k! pošljejo znamke za 3 din. Vzgojiteljico sprejmem takoj. Znati mora lepo nemško, biti mora zdrava in dobra z otroci. Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok« na ogl. odd. Jutra. 19672-1 Kovaškega pomočnika ln vajenca, takoj sprejme Josip Kordeš, Su-šak. Račkoga 44. 19634-1 Slaščičarja za restavracijsko prakso iščem. Ponudbe pod šifro »Letno nameščenje« na podruž. Jutra v Ma ri boru. 19655-1 Vajenci Che} Vajenko za modno trgovino, ta kaj sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra 19627-44 ftMžaagi Vsa.Sa Aesoda OC pax, da. rek 8 Dta, u Dir« ti da-)«aj» naslova 8 Dta; m.mjSf snesek 12 Dta. Briivsko-frizerski pomočnik išče službe. Nastop po 8. Vin. 37., kjerkoli, — šuc Adolf, frizer pri Zdolšfcu. Boh. Bistrica. 16. 19643-2 Pouk Strojepisni pouk v oddelek od pol 8. do 9. zvečer sprejmemo še nekaj učencev. Vplso vanje in pričetek pouka v ponedeljek ob pol 8 Učna ura samo 2 din Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 19641-4 Prodam Beseda 1 Dta davek 8 Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši «aesek 17 Dta. Trgovski pult 3 m dolg in 2 izložbe-nj omari z roleto, v dobrem stanju, zaradi preureditve lokala, ugodno prodam. Ljubljana Prešernova 54. 19614-6 300 iranc. frankov prodam. Mlekarna Vav pstfč, J eroe J e va cesta, Ljubljana VH. 19645-6 G. Th. Kothman: VRTISMRČEK in ŠILONOSKA Nove pustolovščine Beseda 1 Din, davek 3 Dta, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta. Brusnice (Preiselbeeren) razpošilja sveže od 5 kg naprej Pugelnik Ivan, trg. Libeliče. 19608-33 Termalno kopališče in letovišče v Sloveniji, 6 poslopij, 7 johov zem ljišča, 25 opremljenih sob, elektr. razsvetljava, pritlklme, velika restav racija, 2 odprta termalna bazena itd. lz proste robe, zelo povoljno naprodaj. Informacij e : Vrllnšek, Medijske Toplice, via Zagorje ob Savi. 19538-20 Enonadstropno hišo 1 popolnoma novo. lepi lokal, dve stanovanji, tik Maribora, pripravno za agilnega trgovca, poceni prodam, tudi za knjižice. Pojasnila daje Stadler. Maribor, Mag- ] I d&lenska 32-1. 19592-20 ! Novo hišo I primemo za obrt aH tr- j govino, z gospodarskimi pritiklinami ob postaji, na Gorenjskem, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19644-20 Malo posestvo I pol ure od Celja v lepem kraju, hiša, gospo darsko poslopje, vrt, njiva in travnik, takoj ugodno prodam. Naslov | I v vseh posloval. Jutra 19664-201 Enodružinska hiša ugodno naprodaj. Mari-1 ja Brezje, št. 74, pri | Mariboru. 19653-201 Dva dijaka nižješolca ii boljše rodbine, sprejmem na dobro hrano ter zračno in soinčno stanovanje v centru mesta. Cena zmerna. Pomoč pri učenju ter strogo nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10542-22 Dijakinji sprejmem v vso oskrbo poleg gimnazije na Po ljanah. Klavir, nemška konverzaclja. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19639 22 Uli73 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gospodična išče sobo s posebnim vhodom, plačam 150 do 200 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19631-23a Beseda 1 Dta. davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Novosti perila, obleke, pumparice i. t. d. nudi ceneno PRESKER, Sv. Petra c. 24. II S. br. 17274/37 PRODA S E : « PARNA ŽAGA (žaga. strojnica, stanovanjska hiša, dve novi sušilnici za deske — skupaj 8.000 m2) tik kolodvora na Boh. Beli z dvema polnojarmenikoma v premeru 45 in 65 cm — Lokomobila 85 HP tvrdke Wolf — Pet cirkulark — Razsvetljava električna, pri obratovanju lastna, sicer KDE — Lasten vodovod. 2> ŽELEZNA BLAGAJNA (140x60x60 cm). 3) ŽELEZNA BLAGAJNA za knjige (120x100x60 cm) s pultom. poizve se pri lastnici Josipini Vidičevi, sedaj v Radovljici št. 83. Dobro in poceni kupite na 18. VELESEJMU v UBERAI ——— (REICHENBERG) Č.S.R. od ls. do 22. avgusta 1937 Splošni sejem — 18 blagovnih skupin — Tekstilni sejem in tekstilni stroji — Tehnični sejem itd. POSEBNE RAZSTAVE: Reklamna razstava drogistov — Elektro - posebna razstava — 1. češkoslov. sejem za poštne znamke. POPUSTI NA VOZNINI: v CSR do 100 km 33% nad 100 km 50% v Jugoslaviji 50% na povratku. SEJMSKE IZKAZNICE DOBITE: Alorna Company, Ljubljana, Aleksandrova c. 2/1. Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Erjavčeva c. 21 Umrla je danes naša draga soproga, zlata mama, tašča, babica in teta, gospa Katarina šeber roj. Bizjak K večnemu počitku jo spremimo v nedeljo, dne 8. avgusta ob 16. uri v Mariboru na mestnem pokopališču na Pobrežju. Ribnica na Pohorju, Maribor, Postojna, dne 6. avgusta 1937. MAKS, soprog; MAKS in DUŠAN, sinova; MILENA, roj. ŠETINC, MARA roj. KOVAČIČ, MARJANCA, snahe; NIKO in DUŠKO, vnuka; MIMI STEPANCIC, nečakinja — in ostalo sorodstvo. Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali (lajanje naalora Dta. Najmanjši sneeefc 17 Dta. šivalni stroj pogrezljiv, nemški fabrikat z okroglim čolničkom, ki tudi Stika, poceni naprodaj. Nova trgovina, T^rševa cesta 36. 19584-39 Beseda 1 Din, davek 8 Dta za šifro aH dajanje naatova " Din. Najmanjši u«wk 17 Dia. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov terjatve ia vrednostne papirje t a o v C i o najlculantneje po naJrSji ceni tako} v gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnova al. 14. Telefon 33-10 »9-16 Hranilne vloge Mestne hranilnice ljubljanske, dobropise Zveze slovenskih zadrug in vlogo ijemne posojilnice po ugodni ceni proda Ag. I bančnih ta kreditaih poslov J Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova oL WL Telefon 35-10l ! 1054646 73 »Hitreje! Hitreje!« zakličeva vozniku. Spet poči bič, in tresk! se zaletijo sani v drevesni štor! Sani odskočijo v zrak, midva, ki nisva bila pripravljena, pa v loku zletiva iz njih. Kakor dve tepki se zakotaliva nizdol po bregu. Hranilne knjižice večjega zneska Celjske Posojilnice d. d. Celje, sprejmem proti mesečine mu odplačilu ter in-tabulaciji na prvo mesto posestva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost zajamčena«. 19607-16 Beseda 1 Din. davek 8 Din ta Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjil znesek 17 Dta. Enodružinsko hišo j vzamem v najem za I I oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-1 I fro »Enodružinska hi I ša«. 19628-201 Stanovanje I Beseda 1 Dta, davek 8 Dta i za Šifro ali dajanje naslova 16 Din. Najmanjši tneeek 17 Dta. Stanovanje lepo, soinčno, obstoječe iz 3 sob, kopalnice in vseh pritiklin, oddam za mesec I n-ovember. Naslov v vseh f poslovalnicah Jutra. 1M70-211 Dvosob. stanovanje J oddam v bližini magistrata, — pripravno za obrtnika (-co), mesečno 500 din. Naslov v vseh posloval. Jutra. 19642-21 Stanovanja Beseda t Dta, davek S Dta. Sitno aH dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši taeeek 17 Dta. Dvosob. stanovanje konfortno, za september ali oktober iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »700«. ! 19630-21 a | Stanovanje s sobo, kuhinjo in po ] možnosti z delavnico — (ali malo večjo drvarnico), iščem. Ponudbe pod »Krznarstvo« na ogl. odd. Jutra. 19650-21a I Naročniki „Jutra41 so zavarovani za 10.000 Din Ob vsaki priliki -se spomnite da ao .Jutrovi* .Malt oglasi* * Sloveniji najuspeinejSa, najcenejša in najhitrejša posredovalnica sa «hrib« vseh vrst, sa prodajo Ia aakap vseh «tvari. aa nepremičnin«, lokal«. podjetja, kapital, fta-nitve to sa vso drogo J Umrl je gospod JOŽEF OSREDKAR ŽELEZNIŠKI UPOKOJENEC v svojem 78. letu življenja. Pogreb bo dne 7. avgusta ob pol 3. uri popoldne iz Knezove ul. 35, Ljubljana VII, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 5. avgusta 1937. Žalujoči v : ISocnc placuf „&utru" naročnine varuj svojcem zavarovalnino t Beeeda 1 Dta, davek » Dta, 1 za Silno aU dajan}« naslova 6 Dta. Najmanjši metek 17 Dia. Večje Število parcel ImaplefcMT poeeeter, gozdov, trgovskih ta stan«-vanjskih hO ter tU ta» naprodaj gradben, strokov U ho bralen posredovale« K ona ver Ludvik. Oeeta SB. oktobra 8. Telefon 87-83. PooblaSčeeni (raditeli ln •odni ceniteli sa nasvete, brezplačno na razpolag«. mso bifsxikt sobe Beaeda i Du. davek 8 Din M «fro aH dajan]« Malora S Dta. Najmanjši tn«*ek 17 Dta. V Celju sprejmem nižješolca za tekoče šolsko leto na stan in hrano, v svetlo, sonlčno stanovanje. Klavir, nemška konverzaci Ja in event. instrukcije v hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19661-22 KLIŠEJE ENO IN VEČBARVNE SV.PETRÄ NASIP ST. 23" Brez posebnega obvestila. Globoko potrti naznanjamo, da je 3. avgusta t. 1. v Salò ob Gardskem jezeru nenadoma preminul naš predobri oče, stari oče in tast, gospod Med. univ. Frančišek Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 7. avgusta ob 5. uri popoldne iz mrtvaške veže sploäne bolnice na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico. JESENICE, ZAGREB, LJUBLJANA dne 7. avgusta 1937. RODBINA UNIV. PROF. KOGOJA FRAN JA. ViejnJe Davorfn BarOm, » Eaüafe n tasanl) »Jutra« Adolf Rümfloar, — Za Narodno tiskarno d, & kot üskarnarja Fran Jerazu « Za inser&tnl del Je odgovoren Aloj« Novak — Vsi y 4848899148532323482348234801020148000201020102010000020002010201000100000201000101020001010101000001020107110102 Y5555555555555555555555555555555555555555555555555556555