e Velja po pošti: k m oelo leto nabral.. K 40-— sa en mesec „ ,. „ 3.50 sa Nemčijo oeloletno. „ 45'— sa ostalo Inozemstvo. „ 50 — V Ljubljani na dom: Za oelo Joto naprej.. K 38'— sa en meaeo „ .. K 3'— V upravi prtjemaii mesein« „ 2-50 ep Sobotna izdaja: s Sa oelo Jeto.....K 8*— aa Nemčijo oeloletno. „ 10 — sa oatalo inozemstvo. „ 13 — Posamezna SfUttka 20 WttffJWr. šev.oo. i sml ne n. rama isn LE10 XLVL Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat . . . . po 50 v aa dva- in večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popozt po flocovorn. Ob sobotah dvojni tarif. ---Poslano: -■-'■•■ n Enostolpna petltvrata K !•— Izhaja vsak dan Issvzemšl ne* delje in praznike ob 3. nri pop. Redna letna priloga vozni red HT Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 8/11L Rokopisi aa ne vračajo; nefranklrana pisma sa ne ser sprejemajo. —.Uredniškega telefona štov.sO. na Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ullct št. 6. — Račcn pošlae hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — UpravnlSkega telefona št, 50. Prelekl! leden. 7> maja se snide avstrijski državni zbor. Nemške stranke imajo neprestano posvete, kakšno stališče naj zavzamejo nasproti vladi. Nemško-hacionalne stranke niso prišle doslej še do nikakega sklepa, pač pa so krščanski socialci sklenili, da ne gredo v opozicijo. Eni in i drugi so pa svečano zavrnili očitek s slovanske strani, da odpovedujejo cesarju in dr-iavi zvestobo. — Češke in jugoslovanske vrste stoje sklenjene slejkoprej. — Ta teden sta zborovala finančni in brambni odsek. — Na Ogrskem vladna kriza še ni rešena; demisiio dr. Wekerlejevega kabineta ie cesar sprejel, a nove vlade 5e ni imenoval. Sporno točko tvori volilna reforma, ki bi jo Tiszovci radi vrgli ali pa docela izpridili, delavstvo jo pa brezpogojno zahteva. V Budimpešti so se vršile v tem znamenju mogočne demonstracije. — Poslancu Jarcu so zagotovili na Dunaiu, da v južnih deželah — torej tudi na Kranjskem — nc bo novih rekvizicij. — S. L. S. je objavila svoja nova pravila, ki temelje vseskozi na katoliškem, narodnem in demokratičnem načelu. — Jugoslovanska javnost je zvedela, da je msgr. dr. Lampe vložil i)a dunajsko nuncialuro ovadbo proti svojemu knezoškofu. — Ukrajinski zastopniki so bili pri miuistrskem predsedniku in vložili ugovor Eroti vsakim morebitnim dogovorom, ki bi fšili brestovsko mirovno pogodbo na škodo Ukrajincem. Tudi proti kakim tajnim dogovorom s Poljaki glede državnopravnega stališča vzhodne Galicije in Ukrajine so se zavarovali. — Radi ukazov nemškega vojaškega poveljnika, ki so na škodo kmetom in na korist veleposestnikom, je ukrajinska vlada de-misionirala in ukrajinski zastopstvi na Dunaju ia v Berlinu sta proti postopanju nemškega generala podali ugovor. — V Podoliji so ukrajinski kmetje sovražno nastopili proti poljskim ulancem- — Med Turčijo in Bolgarijo ie nastala radi turške zahteve po bolgarski zemlu ob turško-bolgarski meji velika napetost. Tudi med Ukrajino in Rumunijo so strune zaradi Besarabije zelo- napete. Sklepanje mirovne pogodbe t Rumomijo zato ne gre od rok. — livonijo in Estonsko, kateri deželi pripadata po mirovni pogodbi v Brestu Litovskem Ru-aiji, hoče Nemčija anektirati v obliki personalne unije. — Alzaški deželni zbor se je te dni sešel. Ker je nemški cesarski namestnik deželno zastopstvo v naprej obvestil, da se v deželnem zboru hc sme nič omeniti bodočnosti dežele, zato so poslanci v deželnem zboru sploh molčali, da tako molče protestirajo, — Nemčija je te dni poslala Nizozemski noto — nasprotniki pravijo ultimat —, v katerem zahteva poleg drugih važnih stvari tudi prosto Uporabo železniške proge, ki vodi iz Dalhei-ma ob prusko-nizozemski meji čez Nizozemsko v Belgijo. Nemčija se pri tem sklicuje na svojo pogodbo z Nizozemsko iz 1. 1874. Nizozemska se pa sklicuje na svojo nevtralnost, a zdi se, da brez uspeha, kajti nizozemski zunanji minister Loudon je izjavil, da ie položaj zelo resen. — Guatemala je napovedala Nemčiji vojno in stopila na stran Združenih držav, — Irci se z vso silo upirajo uvedbi vojaške službene dolžnosti v svoji deželi. Priredili so splošno stavko in na neštetih shodih protestirali proti angleški nameri. Samoupravo odklanjajo. .— Velika borba na zapaau se nadaljuje. Nemci še vedno napadajo in dosezajo večje ali manjše uspehe, vendar nič odločilnega. Pa tudi nasprotniki poizkušajo z ofenzivo zdaj tu zdaj tam, a brez posebnega uspeha, — V noči od 22. do 23. aprila ie udrla skupina manjših angleških ladij v belgijski pristanišči Ostende in Zeebrtige in potopila ob vhodu po par starih z betonom napolnjenih i ladij, da bi nemškim ladjam zaprli pot. Angleži so obstreljevali obrežne naprave in se tudi izkrcali. Nemci so se Ijuto branili in prizadeli Angležem precej izgub na ladjah in ljudeh. — Na Italijanskem slabo vreme ovira večja podjetja. — {ia Finskem in v Ukrajini Nemci prodirajo dalje in so sedaj udarili na Krim. Nesmrinosi, Veliki dogodki ohranjajo male ljudi. Le-ti prehajajo z onimi v bodočnost, v zgodovino, v nesmrtnost. To je tako kakor z operetnimi melo-iijami in besedilom. Tu traja nesmrtnost vsekakor samo par let, pa vse eno: v pevni melodiji se ohrani trapasto besedilo kakor preparat v špiritu. S svetovnozgodovinskimi dogodki preidejo slučajno tudi imena ljudi, vklenjena vanje kakor muha v jantar, na po-tomcc. Ultimat Srbiji, ta vpoklicni razglas Svetovne vojne, je podpisal grof Berchtold kot avstrijski-ogrski zunanji minister. Sto let pozneje: »Poljanec, kako se je imenoval avstrijski minister, ki je 1. 1914. podpisal svetovni ultimat Srbij;? Poljanec tega ne ve. »Sedite, nevednež.« Ncvcdnež bo, kdor na ho vedel, da je M grof Bcrchlold 1. 1914. avstrijski->grski zunanji minister. Nedavno sem ga videl, Na dirkališču. "V!»t frnnk. rlert/infe", v ?i*r»!1i IfkrlHh, Cesarica Žita- Danes drugič praznuje cesarica Žita svoj god. Spominjamo se pri tej priliki onih slavnostnih člankov v avstrijskem časopisju, ko je stopila na prestol poleg svojega soproga • tudi ona — žena in mati. Dolgo let je preteklo, odkar pri nas nismo imeli na cesarskem prestolu — tudi žene. Ljudstvo, ki monarhično misel pojmuje sicer primitivno, a idealno, je globoko čutilo, da v hiši, kjer ni požrtvovalne žene in krščanske matere, ni pravega sijaja in ne pravega veselja in sreče. Kakor nam zgodovina na eni strani sli- | ka velike žene, a z neženskimi lastnosti na prestolu, ki niso trosile med svoje ljudstvo tiste miline in dobrote, ki je lastna le plemenitim ženskim srcem, tako pa imamo na drugi strani heroične zglede junaških žena, požrtvovalnih soprog in krščanskih mater tudi na zlatih prestolih. In nam se zdi, da je ravno danes posebno umesten trenutek, da povdarimo veliko in altruistično geslo, ki vodi cesarico Žito v njenem zasebnem in javnem življenju: »Plus pour vous que pour suoi!« (»Več za druge ko zase!«) To plemenito krščansko geslo si je izbrala Žita, ko je zasedla prestol in temu geslu do vseh konsekvenc zvesta deluje kot cesarica v krogu svojih otrok, ob strani svojega soproga povsod. To geslo je pravi in sijajen izraz ženskega srca in ženske duše. Kaj je ženski lepšega in plemenitejšega ko žrtvovati se za druge, žrtvovati se v tihem delu, v notranjem zatajevanju ter v zata-jeni bolesti. Karitativno delo, delo za reveža, bolnika, ljubezen do zavrženih in žaljenih in teptanih, pomoč lačnim, bičanim in krvavečim — to je široko, neizmerno polje za karitativno delo plemenitih ženskih src. Toda danes je ves svet ena sama velika rana, ves svet množica bičanih, lačnih, teptanih in na smrt obsojenih. Vsega tega gorja tudi vsa najbolj požrtvovalna srca ne zmorejo več olajšati. Pomoč je le ena: »Ljubite se med seboj!« — ta sveta beseda naj bi zopet prišla med trpeče človeštvo v podobi miru, zaždje-nega božjega mini. Ko možje otnagujejo in obupujejo nad uspehom svojega dela in prizadevanja — pa jim idealizem ženske plemenitosti da pobude in poguma. In koliko neuspehov so že imela prizadevanja plemenitih mož, da bi dosegli človeštvu in mu vrnili ljubezen — žensko plemenito srce jih dviguje nad vsemi ovirami do nadaljnega dela. Žena je negacija vsake sile, sovražnica vsake krivice, oznanjevalka ljubezni in miru. Kulturno stanje vsakega naroda cenimo pa po tem, koliko imajo v njem zaslombe ideje, katerih naravna nositeljica je /.ena. Če pogledamo danes po Slovenskem, vidimo, da je cel narod edin s svojimi ženami in dekleti, ki so, kakor še nikdar poprej dvignile prapor ljubezni, pravičnosti in miru. Ves narod naš se klanja našim ženam in devam od mestnih gospodi-čen do kmetskih mater ter gorskih pasta-ric, ki niso izpovedaje nič drugega kakor to, kar jc lastno vsakemu plemenitemu ženskemu srcu: ljubezen, pravičnost in mir božji. Le na tej podlagi more ozdraviti človeštvo od strašnih ran, ki mu jih seka sedanja vojna dan na dan. In tisti, ki so zavrgli te ideje, so" povzročitelji vsega' tega gorja, ker se naslanjajo na sovraštvo, silo, krivico in meč. Če danes lahko ugotavljamo, cla je pri nas zmagala ideja trpečih in žrtvujočih se žena, kako radi bi isto ugotovili tudi po-vsodi drugod. A plemenito geslo cesarice Zite ne najde umevanja povsod, še vedno rnalikujejo vojskovodje in državniki mali-ku, ki je meč in sovraštvo, krivica in nasilje obenem, Za vse plemenite človeške ideale imajo le grožnjo ali zasmeh. Plemenita parmska princezinja, sedaj trpeča avstrijska cesarica, se pa vedno z enako vnemo oklepa svojega gesla: »Več za druge ko zase,« Njeno delovanje za uresničenje po vojski zamorjenih krščanskih in ženskih idealov spremljajo z molitvami na ustih trpeče matere, žalujoče vdove, zapuščene in bedne žene ter osiroteli otroci in prosijo blagoslova ::a njO( njenega soproga, za blagor njene krščanske družine ter za mir in srečo krvavečim ljudstvom. Jugoslovanski narod, narod teptanih, ponižanih, zaničevanih ter narod v krvi in gladu umirajočih pozdravlja danes iz dna svoje duše to srčno ženo na cesarskem prestolu, katere geslo in delo nam jc simbol vseh tistih idej, ki so predpogoj za srečen in blagoslovljen razvoj doslej tako skušanCga človeštva, Žita, bodi nam pozdravljena! > Nepopisno je gorje, katero jc sedanja vojska prizadejala našim goriškim rojakoml Malo je dežela, ki bi bile v vojski toliko trpele, kakor ta našemu srcu najbližje stoječi del slovenske domovine! Sovražnik je že davnaj moral zapustiti deželo in goriški rojaki se polagoma vračajo iz begunstva v svojo domačijo. Z vročim hrepenenjem so pričakovali ta srečni čas vrnitve. Toda doma jih čaka žalost, razočaranje, obup! Domovja so. jim razrušena, cvetoča polja, rodovitni vinogradi in travniki opustošeni, gozdovi uničeni, vse poljedelsko in drugo orodje ter oprava uničena ali ugrabljena. Nimajo živil, nimajo orodja, nimajo vprege, nimajo strehe ali — zemlja kriči po obdelovanju. Toda kako naj delajo praznih rok? Pomaga naj vlada, kakor je njena dolžnost! Ta pa dela tako počasi in nezadostno, da vračajoči se begunci obu-pavajo. Utegne se zato zgoditi, da začno razprodajati svoja zemljišča tujcem. Slovenci! Naša dolžnost je, da takoj pomagamo in Goriško ohranimo svojemu narodu! V pomoč Goriški sc je osnoval »Kranjski pomožni odbor za obnovitev Goriške« s sedežem v Ljubljani, ki si je svoje delovanje razdelil v tri odseke: a) kmetijski, b) stavbni, c) finančni odsek. Za danes stopa pred slovensko javnost »Kmetijski odsek« z nujno prošnjo: Darujte kmetijsko orodje, pa tudi pri stavbnem delu ia v gospodinjstvu potr.ebno orodje, in opravo! Marsikje imajo tega orodja več, nego ga doma rabijo. Kdor more, naj to daruje, tudi če je nekoliko poškodovano. Odbor bo že poskrbel, da se tako orodje popravi. Kdor pa ne more podariti orodja, naj ga pa da na razpolago za primerno ceno, ki naj vpošteva dobrodelni namen odbora. kukalo ob strani. Na ustnah avstrijski aristokratfčni smehljaj: mešanica dobrodušnosti in samoljubne domišljavosti. Mlad je videti. Nobenega sivega lasu. Po mojem mnenju bi moral imeti tisti, ki je odprl vozna \ vratca svetovni vojni, tako glavo kakor Mpntblank: pokrito z večnim snegom, Ampak nič tega: grof Berchtold je tisto mtilo epizodo očividno dobro prebavil. Morebiti postane še enkrat zunanji minister, kdo ve? Politični razvoj sc suče pri nas očitno nazaj. Za Czerninom Burian; zakaj ne za Burianom Berchtold? Čc celo astronGmični čas, ki ga določajo večna ozvezdja, po lastni volji pomikamo nazaj in naprej, potem moremo pač tudi brez težav enako ravnati s političnim časom, ki ga določajo umrljivi ljudje. In končno se zaključi svetovna vojna pod ministrstvom grofa Berchtolda s tem, da Srbija sprejme avstrijski ultimat iz 1. 1914. Država bo potem ostala pred nami kakor kmet, ki je zapravdal vse premoženje, pokazal ženo in otroke, sedanjost in bodočnost — ampak odnehal ni. In Srbija nas sedaj pozna. Vsekakor, pa naj že bo kakorkoli, grof Berchtold je že sedaj nesmrten. Bil je zraven, ko se je začelo; to je nepozabno, kakor radi bi pozabili. Stal je na voglu, nli kntr-roni )r» finvrStvo tviprnviln n^o- kletstva vredni okret, se obrnilo in šlo nazaj. Vsi, ki so tedaj tam stali, so nesmrtni. V zgodovino pridejo vsi, nc zato, ker so bili, ampak bili tamkaj, na voglu. Slučaj na potu reši njihova imena v večnost. To nesmrtnost dobi smrtnik nekako tako, kakor 1,000.000 obiskovalcev v razstavi zlato uro. Neke vrste glavni dobitek. Tak glavni dobitek sta dobila n. pr. 1. 1618, gospoda Slawata in Martinitz, ko sta padla na tisti kup gnoja, iz katerega je vzcvetela tista smešna, klavrna, človekoljubna, kratka in majhna vojna, ki se imenuje »tridesetletna vojna.« Naša vojna traja žc veliko, veliko dlje! Tudi ta ima — kakor naibrže vse vojne — svoj izvor v kupu gnoja. In celi kup je nesmrten. Vsa ta šara ljudi, dokumentov, dejstev in besed pride v muzej večnosti. Tri milijone Francozov je od 1. 1914. v duhu največjega junaštva in hrabrosti in r.e vem kaj šc revno poginilo na bojiščih. Sto imen izmed njih bo morda osfcnlo v spominu francoske narodne anekdote. Toda kot neugasljiva luč gori na nebu nesmrtnosti zvezda: Poincare, Ker je v času, ko sc je tragedija za- Fpl.-v c^dol v tn??. Vsi, ki so sedeli takrat v dvornih in diplomatskih zbornicah, so nesmrtni. In tistim, ki bodo koncem igre sedeli v njih. je zajamčena enaka zgodovinska neumr-ljivost. Ubogi grof Czernin! »Gorenjec, imenujte mi avstrijske državnike, ki so za časa svetovne vojne igrali vlogo!« »Grof Stiirgkh, grof Tisza, grof Berchtold.« »In morda grof Czernin, kaj ne?« Prosim, gospod profesor, tega nismo imeli. Ta je samo v drobno tiskanem besedilu.« (Po »Prager Tagblattu«.) V slovo gorskemu žpiko. Vaš cenj. list je prinašal izpod peresa g. župnika Škerjanca črtice o našem črnovojnem bataljonu, o našem življenju na gorah ob Soči, Pisal jc o naših bojih z Lahom, o gorski zimi polni nevarnosti in nesreč, a povedal je tudi o veselih urah slovenskih fantov. Naš bataljon bo sedaj uvrščen v polk, iz katerega je bil izšel. Tako se poslavljamo in žalostnega srca se poslavljamo od našega svečenika, ki je bil duša našemu življu zunaj na fronti. Po letih bogat izkušnje, je bil v srcu pn1n rnlidrst?. pnlp tinanln. rnl^p pf«Mnvr> Kdor nc more darovati orodja, naf daruje v denarju, da se omogoči oddajati nakupljeno orodje po znižani ceni. Razdelitev nabranih predmetov se je poverila »Goriški zvezi gospodarskih zadrug v Gorici«, ki bo v tem oziru postopala dogovorno z vsemi gospodarskimi organizacijami na Goriškem. Po možnosti naj se darujejo ali ponudijo v nakup sledeči predmeti: Razni lahki plugi, lahke brane rov-nice, različne motike, krampi, lopate, gra-blje, vile, kose, srpi, osle in klepalce, sekire, žage, vejnike, krivce, škarje za drevje in trte, škafi, golide, polovnjaki, kadi in druge vinske posode, kletarsko orodje, gospodinjske potrebščine in sploh vse, kar se da rabiti v kmetijskih gospodarstvih. Slovenci, Slovenke! Velika so bremena, ki nam jih nalaga današnji čas, vendar naj se nihče ne odtegne delu za pomoč težko preizkušeni solnčni Goriški, ki je pretrpela svoje gorje za nas! Zlasti nujno prosimo, da se zavzamejo za stvar čč. gg. duhovniki in učitelji, ter župani in občinski predstojniki, ki naj blagovolijo j,v svojem okolišu organizirati zbiranje in odpošiljanje darov. Orodje naj se pošilja na naslov: Gospodarska zveza v Ljubljani, Denar naj se pošilja z označbo: »Za Goriško« na naslov: Zadružna zveza v Ljubljani, Ljubljana, 15. aprila 1918. C. kr. kmetijska družba za Kranjsko. — Zadružna zveza v Ljubljani. — Zadružna zveza v Celju. — Goriška zveza gospodarskih zadrug v Gorici. — Gospodarska zveza v Ljubljani. — Zveza slov, zadrug v Ljubljani. — Zadružna centrala v Ljubljani, — Goriško kmet. društvo v Gorici, zveza. Delalo se je na to, naj se ta poivd-tovanja proglase za neobvezna in na^ sje pošljejo k ministrskemu predsedniku vi možje z novimi nalogi. In sicer na) bi bila nova posredovalca poslanca Urbaft in Dinghofer. Poslanec Teufel, ki zavzima v nemškonarodnih strankah zelo osanllje-no stališče, je v vodstvenem odboru stavil predlog: Zveza nemškonarodnih stfluik sklene, da se njeno stališče nasproti vladi ni izpremenilo. Pričakujejo, da poslainec Teufel izstopi iz frakcije. Gosposkozbornična večina se umikfL Dunaj, 26. Politična javnost smatra zadnji razvoj v postopanju gosposkozbor-nične večine za umikanje. »Politische Rundschau« priobčuje iz poučenih krogov: 'ostopanje gosposkozborničnih strank že iz vsega početka ni imelo nobene osti proti sedanji vladi, marveč je veljalo le ohranitvi ustavnopravnih oblik. Gosposkozbor-nični' skupini sta poslali svoje odposlanstvo tjakaj, kamor jc kazala ustavna pot: i ministrskemu predsedniku. Iz izjav ka-jinetnega načelnika je bilo znano, da bi jil le radi osebnega stališča gosposkozborničnih strank nasproti njemu izvajal posledice, Stvar nemških gosposkozborničnih strank pa ni mogla biti, da bi češkim prizadevanjem pomagale do zmage, posebno jim je moral vzbuditi pomisleke takojšen poizkus na slovanski strani, da bi osumni-čili državno zvestobo in dinastično čustvovanje Nemcev, Povzročiti krizo Seidler-jevega ministrstva se ni nameravalo; ravnotako ni imelo postopanje najmanjše osti proti predsedniku gosposke zbornice princu Windischgraetzu. Zastopniki obeh skupin so nasproti ministrskemu predsedniku izrazili željo, naj se odstopni prošnji kneza Windischgraetza ne ugodi._ Državna kriza. Odgodena seja državnega zbora, Dunaj, 26. aprila. (K. u.) Seja posla-niške zbornice sklicana s 30. aprilom, se je z istim sporedom preložila na 7. majnik. Parlament odgoden, Dunaj, 26. Dogodki v poslanski zbornici se počasi jasne. Vlada bi rada dobila časa za nadaljevanje svojih prizadevanj in pomirjenje razgretih duhov. Ministrski predsednik dr, vitez pl. Seidler se jc zgla-sil pri zborničnem predsedniku dr. Grossu in mu izrazil vladno željo, da se sklicanje zbornice odgodi. Takoj so se sešli v zbornici navzoči člani predsedstva. Uspeh je bil ta, da se zbornica odgodi za nadaljnih psem dni Večina nemško-nacionalnih poslancev proti vladi. Dunaj, 26, »Politische Tagebiicher« pišejo, da je dejstvo, da se pretežna večina nemškonacionalnih poslancev zavzema za opozicionelno stališče in da so na vsak način za ohranitev proste roke. Nemško-nacionalna zveza in nemško-nacionalna stranka odklanjata vsako obvezo nasproti vladi. Nemški nacionalci začno z vlado nova pogajanja. Dunaj, 26. V včerajšnji seji vodstva nemško-narodnih strank se je večina izrekla proti temu, da so posamezni parlamentarci brez posebnega pooblastila začeli z vlado pogajanja in izročili formelne zahteve, ki jih ni bila odobrila celokupna Bilka na zahodu. ki smo ju iztrgali sovražniku, število ujetnikov v tem bojnem odseku se je zvišalo na 2400. Med Avro in Oiso se je le od časa do časa oživel ogenj, sicer se ni nič važnega zgodilo. Saške stotnije so na zahodnem bregu Moze naskočile francoske jarke in udrle v Regm6vilIo in se vrnile nazai v svoje črte, ko so izpolnile dano jim nalogo. ^ Berlin, 26. aprila zvečer. Sovražnikovi protinapadi na Kemmel in na bojišču južno od Villers-Bretonneuxa so se s težkimi izgubami ponesrečili. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 26. aprila. Uradno: Zahodno bojišče: Napad armade generala Siksta pl. Armina na Kemmel je popolnoma uspel. Višina Kemmel, ki gleda daleč po flandrski ravani, je naša. ^ Po močnem obstreljevanju s topovi je pehota generalov Siegerja in Eber-hardta včeraj večkrat naskočila. Francoske divizije, ki so jim v okviru angleških čet poverili obrambo Kemmla in Angleže, ki so sc pri Wytschaeti in Dranoetru strnile ž njimi, smo vrgli iz njih postojank. Vzeli smo velike razstrelilne udrtine pri St. Eloi, kakor tudi kraj sam. Osvojili smo veliko betonskih hiš in utrjenih hiš, ki leže na bojišču. Vas in goro Kemmel so vzele z naskokom pruske in bavarske čete. Pod varstvom topništva, ki je kljub težavnemu ozemlju sledilo napadalcem, je prodrla pehota na mnogih točkah do poteka Kemmel. Vzeli smo Dranoeter in višine severnozahodno od Vleugelhoeka. Bojne letalne skupine so z velikim uspehom napadale zadaj ležeče ceste, na katerih so se živahno premikala .sovražna vozila in čete. O plenu včerajšnjega dne se nam poroča, da smo ujeli dozdaj več kot 6500 ujetnikov, večinoma Francozov, med njimi sta tudi en angleški in en francoski polkovni poveljnik. Južno od Somme m smo mogli držati Villers-Bretonneuxa, v katerega smo bili vdrli, proti sovražnim protinapadom. Na-daljni močni protinapadi so omagali tik vzhodno od vasi pri gozdu in vasi Hangard, vedno odprte za pomoč. Pazil in varoval je našo korist, njegova koča bila je odprta vsakemu, in vsak ki je iskal pri njem pomoči, jo je dobil. Hodili so k njemu očetje mnogih otrok, da bi jim pomogel po cesarski naredbi dospeti v zaledje, on sam je poizvedoval po edinih preostalih sinovih, da so jih odpustili s fronte. Če je bilo napraviti kako ulogo, prošnjo, vsak je poiskal našega gorskega župnika. In kakor je bil plemenit in neumoren v človekoljubju, tako vnet je bil v opravljanju svojega vzvišenega poklica kot duhovnik. »Saj nas res hoče vse gorke spraviti v nebesa,« se je o priliki letošnje velikonočne spovedi oglasil neki hudomušnež, in v resnici je opravil celi bataljon svojo dolžnost, če se nc šteje par protestantov. Pri njegovi službi božji so se zbrali vsi častniki celega našega pogorja. Kot doma v nedeljo so prišli naši črnovojniki k opravilu. Iz jarkov, z visokih sten, iz strelskih jarkov se je vse shajalo; pozabili smo pri njegovih besedah, polnih dobrega upanja, na naše gorje. In bilo je opravilo v času, ko je poljubljalo solnce naše p'anine, ravnotako ko v megli, snegu in viharju. In ko so merile granate v soških ofenzivah svojo pot preko naših glav, daroval je naš svečenik, gospod župnik Škerjanc sv, mašo. Neustrašeno je on tedaj dnevno opravil službo božjo vzlic neprestani smrtni nevarnosti. In izprosil nam je Njegovo pomoč — sreča nam jc t>Mn »inrlnn tr! 51 -» M r>r1 nnm! io rrlnfl nr»f i; 11U vw-v»»»v» miiui il vu »uiiu jv » • f « - tovarištvu. Ljubav do naše slovenske domovine nas je vse strnila. Tako ste minuli dve leti naše zmago-ilavne brambe v Krnskem oodoriu. Na- počila jc ura našega pohoda v Italijo. A v velikih pohodih brzega napredovanja se jc sanitetna skrba pokazala nezadostno. Naš g. župnik je postal pravi samaritan našega bataljona in potem vseh, ki so obležali in jih je našel v bolnišnici, nadlegi in stiski. Velike postave kot je, smo ga videli za nami, kako je nosil pomoč premnogim ranjencem, organiziral njih oskrbo, In tako se imajo vsi ti ranjenci, katere je izgubil naš bataljon v gorovju Krna, njemu zahvaliti, da jih je rešil gotovega pogira. Število njegovih varovancev v Italiji je pa doseglo tisoče; 2 vojaški boln'ci je s no-moč'o laških zdravnikov sam organiziral, ki jih je potem prevzela vojna oskrba. Vedno dalje je šla naša pot v sovražno deželo. Bogastvo tam je rodilo pohlepje, divje razpoloženje preželo naše vojake. In tu se je skazal naš gorski župnik v vsej svoji veličini. »Roke proč! bojte se osvetc in plačila!« Vsak je odnehal, vsak ubogal. — Tako je šlo, dokler nas ni sedaj zadnjikrat obiskal na gori Tomba, ko smo bili v trdem boju, in nam zopet nosil tolažbo kot nekdaj! Pos^vljamo se v vojni službi, a te^na vez med g. župnikom in nami ostane, vez ljubezni do naše domovine. Ddl Bog kmalu svidenje v domovini! Vso srečo g. žup- • na daljnih potih! * * » Ravtin izvemo, da ie Ni. • :;s*YO podelilo gosp. župniku Škcr.a; uu k drugim odlikovanjem sedaj Najv. cesarsko zahvalo, s priznanjem mečev. Čestitaje g. župniku, sc z nJim veselimo! Francosko poročilo. Pariz, 25, aprila popoldne. Bitka za vas Hangard, kjer so ponoči Nemci osredotočili vse napore, se je z vso silo nadaljevala, Francoske čete so se hrabro branile in so večkrat protinapadale z uspehom, Vas smo izgubili, a so jo Francozi zopet vzeli; na koncu koncev jc ostala Nemcem za ceno velikih žrtev. Francozi drže neposredne vhode v Hangard, proti katerim Nemci kljub večkratnim poskusom niso mogli z naskokom prodreti. Pariz, 25. aprila popoldne. Silni topovski boji so se bili ponoči južno od Somme. Francozi so velikokrat z manjšimi napadi na raznih točkah bojne črte motili sovražnika, posebno vzhodno od Lasigny-ja, med Mietto in Aisne, v smeri proti Beconvauxu, pri Epangesu, v Loreni in v Vogezih. Francozi so privedli gotovo število ujetnikov, sicer jc bilo ponoči povsod mirno. Angleško poročilo. London, 25. aprila. Uradno: Cel dan so silno napadali francoske in angleške postojanke na črti severno od Bailleuila do vzhodno od Wytschaete; na tej črti so se posebno silno borili pri Dranoeterju, Kemmelu in pri Vierstraatu. Vrstili so se napadi s protinapadi, tekom katerih so prisilili zvezne čete, da so izpraznile tudi tiste postojanke, ki so jih zjutraj držale, Južno od Somme smo z uspešnimi protinapadi na postojanke, ki nam jih je v Villcrs-Bretonneuxu in v okolici včeraj vzel sovražnik, prenesli svojo črto naprej blizu do naše prejšnje črte. Ujeli smo nad 600 mož. Vas je zdaj v naših rokah. London, 26. aprila. Uradno: Na bojni črti od Bailleula do Hollebeke je trajala cel dan borba z zelo premočnim sovražnikom. Čete zaveznikov so prisilili, da so prepustile tla; sovražnik se je ustali na gori Kemmel. XXX Kemmel, katerega so vzeli Nemci, je 170 metrov visok grič, od katerega je do Yperna kakih 5 kilometrov, do važnega prometnega križališča Poperinghe pa še do 10 km hoda. Točka je važna, ker se s hriba vidi daleč po flanderski ravani. Angleži in Francozi so zato Kemmel proti-napadali, a kakor poročajo Nemci, so se li protinapadi ponesrečili. Osvojitev Kcm-mela tvori člen v načrtu obkolitve Yper-na, ki ga Angleži in Francozi z vso silo branijo, Južno od Somme so Francozi in Ar-gleži s prot:napadi iztrgali Nemcem Vil-lers-Bretonneux in napredovali iz gozda Hangard, kjer se je tudi včeraj bila bitka, Nemci poročajo, da so tam sovražne protinapade odbili, Wolffovo poročilo. Berlin, 26. aprila. Wolff: Armada generala Siksta pl. Armina je z osvojitvijo Kemmelskcga griča in obeh sosednih postojank od prekopa Comines-Ypern do zahodno od Dranoeterja (štiri kilometre severnozahodno od Balleuila) priborila nov, velik uspeh. V tem odseku, katerega smatrajo najvažnejšim v angleški obrambni črti, so šele pred nekaterimi dnevi nadomestili angleške divizije, ki so veliko pretrpele, a tudi r.ada na pomoč Francije, katere se Ang1;ja vedno bolj poslužuje, jih je varala. Ko so nemške čete v ranih ju-tranj h urah cinc 25. t. m. po kratki, a izredno uč nkujoči topovski pripravi spretno naskakovale strma slemena Kemmelskcga hriba, je omagal odpor Francozov ravno tako bitro, kakor je omagala obramba Angležev vzhodno in zahodno od gore Kemmel, a severnozahodno od Wy-tscbacte se jc Anglež silno branil v betonskih stavbah, ki so deloma še ostale iz bitke pri Wytschaeti; z vzornim sodelovanjem pehote in topništva smo zlomili angleški odpor. Z naskokom smo vzeli po vrsti tri močne sovražne postojanke eno za drugo. Bavarci so pod vodstvom princa Franca vzeli vas Draroeter s silnim bojem. V vasi so ujeli enega francoskega bataljonskega poveljnika in več sto Francozov in Angležev. Nič manj kakor tri francoske in angleške divizije so na tej čisto ozki bojni črti nastopile. Angleži ne prikrivajo svojega razočaranja vsled male odporne sile Francozov, a Francozi so razjarjeni ker morajo iti povsod jemat za Angleže kostanj iz žrjavice. Nemške izgube so tudi tu razveseljivo nizke, dasi je gora Kemmel sovražniku izredno olajšala obrambo. Neki ujeti antfleiki častnik je moral pripoznati da na poti do z' ira'i Ca ni videl niti enega mrtvega Nemca. Nemški letalci so napadali rezerve in sovražna krdela, ki so se valila razaj, s strojnicami, ročnimi granatami in z bombami. Izgube Nemcev. Berlin, 26. aprila. (K. u.) V glavnem odseku nemSkega državnega zbora je general Wrisberg nastopil najostreje proti govoricam, ki so se širile iz državnega zbora, češ da je vojno ministrstvo v tajni odsekovi seji poročalo o izredpo visokih izgubah nemških čet pri ofenzivi na zahodu. General Wrisberg je rekel, da ni nikdar tega rekel in da vrhovno vojno vodstvo o nenavadno visokih izgubah ničesar ne ve. Rekel je, da nemški oklopni vozovi sovražne prekašajo. Angleške mine pred izlivom Šelde. Haag, 26, aprila. (K, u.) Na vprašanje člana druge zbornice Knobla je nizozemski mornariški minister Ramboneit odgovoril: Poročilo časopisja, da so Angleži položili pred izliv Šelde mine, je resnično. Doslej so našli 8 min. Nizozemsko ministrstvo je vsled tega protestiralo pri angleški vladi. Churchill o položaju na bojišču. Amsterdam, 26. aprila. (K. u.) Churchill je v spodnji zbornici izvajal: V sedanji veliki pettedenski bitki so izgubili Angleži vsled ognja granat ali pa po sovraž* niku 1000 topov, 4000 do 5000 strojnic ia toliko streljiva, kolikor ga izdelajo v enem ali v treh tednih. Kljub temu so že koncem minulega tedna nadomestili vse izgube, Zdaj je na bojiščih več lopov kakor prej. Nemški vojni minister jc groteskno pretiraval in podvojil angleške izgube. Strojnic so poslali še enkrat toliko na bo. jišče, kolikor so jih izgubili. Letal je dovolj, da letalne skupine sproti izpopolnjujemo. Vsak izgubljeni c klopni voz smo_ z boljšim nadomestili. Velikanske množine streljiva za puške, ki smo ga izgubili, ne napravijo vse angleške tvornice v enem mescu, a rezervnih zalog še nismo pričel!. Boji z Mani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 26, aprila. Uradno: Na jugozahodni bojni črti nobenih posebnih dogodkov. Dogodki na morju. Dunaj, 26. aprila. Uradno: Oddelek naših rušilcev je ponoči od 22. na 23. aprila napadel na južnem Jadranskem morju proti cesti Otranto. V boju z lahkimi sovražnimi bojnimi silami smo močno poškodovali sovražni rušilec. Naše enote so se vrnile brez izgub in poškodb. Poveljstvo mornarice. Italijansko poročilo. Rim, 26. aprila. Uradno: V Villarsl so prekoračila naša naskakevalna krdela tri vrste žičnih ograi in nepričakovano napadla sorednje postojanke pri Valmorbijt in pri Dossu, ujela 16 vojakov in uničila daleč okoli obrambne naprave in utrdbo na cesti v Roveretto, nakar so se vrnila z ujetim ujetniki v svoje črte, med tem ko je obstreljevalo sovražno toomštvo brez uspeha napadalni odsek. Precej živahen topovski boj na Asiaški visoki planoti in v dolini Brente, Naš ogenj je povzročil pri sovražnih baterijah v Asiaški kotlini in na olanoti Foge požare in eksplozije. Nad C.one vh « v , a- j. * * > a i . • 1 .■ i» 111 ti, h L k Pri železniški nezgodi v Špitalu ponesrečene so slovesno spremili k zadnjemu počitku dne 19. aprila ob ogromni udeležbi. Tri, namreč stojevodjo Al. Fischer ter kurjača Ad. Maček in Jos. Studecki so položili v skupni grob v špitalu, strojevodjo Jos. Poženel-a prepeljali v Ljubljano, Jos. Grulec-a pa v Beljak. k Nevarnega tatu so prijeli orožniki iz Št. Ruperta pri Celovcu v osebi 32let-nega K. Huberta lz Ulbersdorfa na Češkem, ki fe v okolid vkradel stvari v vrednosti 10.000 kron. Bi! je pobegnil od peš-polka štev, 94. Ker je bežal, je orožnik vstrelU za njim ln ga ranil na stegnu. Oddali so ga vojaškemu sod<šču. Zaprli so tudi njegov^ ženo in zasačili mnogo ukradenih stvari, k Kuriti — prepovedano! Deželna vlada Je strogo prepovedala, da sc od dne 25. aprila naprej ne sme kuriti ne v star novanjih, uradih, delavnicah itd. Ravno te dni pa je v viSjih legah padlo visoko snega, ker se nebo noče še ozirati na famozni »poletni čas«. Smešno je že, kake »prepovedi« daje vedno na novo od sebe sicer izstradani 5>amtsšimel«. k »Frele Stimen« so v dopisu iz Spod, Dravograda nesramno napadle tamošn:ega kaplana č, g. o. Ben, Kraka r-ja, kakor da bi bil na shodu v št, Janžu napade! Nemce. Lažnjivi dopisnik je hotel s tem zadušiti onemoglo svoj-) jezo, da so on in njegovi privrženci tako imenitno pogoreli. Zdaj je mora! list prinesti krepek popravek, ki kaže vso lažnjivost celovške stare tete in njenega dravogradskega dopisnika. Primorske novice. p Oblačila za goriške begunce, nastanjene v Trstu. Tržaško namestništvo razglaša: C. kr. ministrstvo za notranje stvari je dovolilo enkratno podelitev oblačil tistim revnim, v Trstu nastanjenim goriškim beguncem, ki uživajo državno podporo v gotovini in ki so bili že pred 1. novembrom nastanjeni v Trstu. — č, kr. »amestništve-nemu svetniku kot begunski oblasti, ki so ji potrebna oblačila žc došla, je poverjena razdelitev. Sedaj dobe ta oblačila begunci mesta goriškega v izmeri danih zalog blaga, potem begunci iz dežele goriške in gradi-ščanske. Tisti begunci, ki menijo, da imajo pravico do podelitve, naj se v naslednjih dneh in po spodaj označeni vrsti osebno in s plačilno polo o pripoznani jim begunski podpori zglase v prostorih e, kr, namest-ništvenega svetnika, oddelek za begunsko oskrbo, v ulici Sanita 10, 1. nadstr. v času od 3 do 6 popoldne, kjer se jim po strogi ugotovitvi potrebe izreče potrebna oblačila. Begunci, ki prihajajo v poštev, so povabljeni in sicer po začetnih črkah: A, D, E, F dne 29. aprila 1918, B dne 30. aprila 1918, C dne 2. maja, G, H, J dne 3. maja, K, L dne 4, maja, M, N, O dne 66. maja, P 7. maja, Q, R, T dne 8, maja, S dne 10, maja, U, V, W, Z dne 11, maja 1918. — *Edi-nost« dostavlja: »Vprašamo e, kr, namest-ništvenega svetnika, kedaj naj se prijavijo begunci z začetnicami Č, J, Š in Ž,« p Postrezite. Cecilija Makuc lz Kron-berga št, 17, obč. Solkan, okraj Gorica, išče svojega moža Jožefa Makuc, Bil je na laški fronti: Arb. Komp. III, Zug, Feldpost 143. Od božiča 1917 ne ve ničesar o njem. Kdor bi morda o njem kaj vedel, blagovoli naznaniti Ceciliji Makuc, sedaj begunka v Dol, Kamencah št, 15, p. Novo mesto, Dolenjsko, ali pa ; Posredovalnici za goriške begunce v Novem mestu«, p Iščeta se tovarniška delavca iz Pod-gore Terpin Anton in Bandelj Ivan. Če kdo ve za njiju naslova, naj to blagovoli naznaniti proti povračilu vseh stroškov na naslov: Josip Lupin, uradnik, Hermand-Pa-pirgyar, Zolyom megye, Ogrsko, Liublianske novice. lj Slovesno cesarsko mašo je opravil danes v proslavo godu presvetle cesarice Zite mil. gospod stolni dekan Kolar ob navzočnosti zastopnikov raznih uradov. Prisoten je bil tudi deželni predsednik ekscelenca grof Attems, Tudi po raznih drugih cerkvah so se v ta namen opravile sv, maše, katerih so se poleg občinstva udeležili učenci in učenke vseh ljubljanskih šol, ki danes nimajo poaka. lj Šentpeterska Vincencijeva konferenca ima redno sejo v ponedeljek, dne 29. t, m., ob 8. uri. Vabimo k polnoštevilni udeležbi, lj Katoliško društvo ra delavke ima jutri ob 6. uri popoldne predavanje v društvenih prostorih. lj Izgredi v Ljubljani. »Neue Freie ?resse« z dne 26. aprila 1918 poroča iz Ljubljane: Danes dopoldne je šlo približno 200 žensk delavskih slojev in begunk k deželni vladi, kjer so zahtevale od deželnega predsednika živil. Deželni predsednik jih je poskušal pomiriti, nakar je šla množica v Zvezdo, kjer je demonstrirala pred deželnim dvorcem, kjer »tanuje drž. poslanec dr. Šusteršič. Potam, ko so razbili tam vič tip, j« tla nmoftea, kater* •• pomne- žili mladoletni fantje, ne da bi jo bila ovirala policija, mimo nemške kazine, kjer je pobila vse šipe, ki so vredne okroglo 40 tisoč krop, skozi Šelcnburgovo in Prešernovo ulico na Mestni trg, kjer je poškodovala šipe več trgovcem in kavarnam. Opoldne se je pritegnilo vojaštvo na pomoč, a demonstrirali in razbijali so tudi E opoldne. Izgredov so se udeleževali tudi oljše oblečeni nedorasli dečki in deklice s slovanskimi znaki, prepevajoč narodne pesmi. Policijsko ravnateljstvo je z lepaki prepovedalo zbiranja in odredilo, da se morajo zapirati hišna vrata ob 8, gostilne in kavarne ob 9 zvečer. — Današnja »Ta-gespos v Gospodu zaspala. Truplo nepozabne pokojnice sc bode v nedo ,o, dne ?9. aprila 1918, ob 5. uri popoldne v hiši žalosti, Komenskega ulica štev. 36, svečano blagoslovi'o, prepeljalo na pokopališče k Sv. Križu in lam položilo v rodbinskem grobu k večnemu počitku, Svete r .Sc zadušnicc »e bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 27. aprila 1918. Globoko žalujoči ostuli. Milka Kezele roj. Legat naznanjg v5' g svojem in v imenu svojih mladoletnih! !| otrok Milice, Drcikota in Staniče vsem-sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog ozir. oče, brat, svak in stric, gospod revident južne železnice po dolgi, zelo mukcpolni bolezni, previden s tolažili svete vere dne 26. aprila mirno zaspal v Gospodu. Pogreb nepozabnega in nenadomestljivega pokojnika bo v nedeljo, dne 28. aprila ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Jer-nejeva ccsta 231 v Spodnji Šiški, na pokopališče k Sv. Križu. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Spodnja ŠiSka, dne 27. aprila 1918. Vsakovrstne IfflF- SLAMNIKE, slamnate torbice (cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (šolne) priporočam gospodom trgovcem za obila naročila. 688 FRAN CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 3UO SPREJME SE takoj z dežele, stara od 16 let naprej, za lahka 1401 domača dela. LJUBLJANA, Stari trg 2611. prava»eevcronemška, se dobi pri Sever & Komp., preje Peter Lassnik v Ljubljani, Marijin trg. sprejmo proti dobri plači v kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani. 1-393 Kupi večjo množino 1410 tvrdka VIKTOR OMERSA, KRANJ. Z ozirom na razne govorice glede poravnave v aferi Dolenc-Burger izjavljam, da je Milka Dolenc, vulgo Andrejčeva, iz Sajevč, okraj Postojna, sedaj pri Jahaču v Kranju, od tožbe odstopila in se je na njeno prošnjo poravnalo ter je v ta namen plačala vse stroške. 1408 Kranj, 26. aprila 1918. Burger Marija. :: GORICA :: p RATIFI LJUBLJANA Stolna ui. 2-4 t. D/il JLL Stan trg št. 28 TRGOVINA IN MEHANIČNA DELAVNICA. Moška in ženska DVOKOLESA še s staro pneu-matiko, ŠIVALNI in PISALNI STROJI, GRAMOFONI, ELEKRIČNE ŽEPNE SVETILKE. Najboljše BATERIJE. Posebno nizka cena za preprodajalce. Oddelek ofl a g ■ zsclarf h S se sprejme proti dobri plači. Dobava živil se preskrbi. — Ponudbe na tvrdko G. TONNIES, stavbno podjetje, LJUBLJANA. SevljspskS poroccirtSk se takoj sprejme na trajno delo. Za hrano je pre- ' skrbljeno. JOSIP PREŠEREN, SP. ŽIŠKA-LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 82. TO & srbečico, hraste, lišajc, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 za sukceslvne dobave do konca marca 1919 kupi v vsaki množini Preskrba goriva za Primorsko, društvo z o, j. v Trstu. 1314 se sprejme v večjo trgovino na deželi. Rcflektire sc le na močnejše dekle iz poštene hiše, z lepo pisavo in zanesljivo v računstvu. — Ponudbe s sliko naj sc pošljejo na upravo pod »na Dolenjskem 1295«. hmumb h tecin komad K 6-—; trgovci dobijo popust; ima v zalogi F. K. KAISER, LJUBLJANA, 1331 Šelenburgova ulica št. 6. iuoliižiš-^!^^ HI Miiijii naznanja slavnemu občinstvu, da se jc dne 7. aprila 1918 na občnem zboru sklenilo s sporazumom članov in članic, iztirjati zapadle račune potom Zadruge. Ker jc pri sedanjih razmerah ves kredit ustavljen, se naprošajo ccnjeni naročniki, da račune takoj plačajo. Obenem se sklene tudi, nabaviti dcščice, vidne za vse omenjene obrate, z napisom: »Prosi se račun takoj plačatil« NACELSTVO. Mlad krojaikl pomočnik veSi maIih in nck«l velikega dela, hoče J*" VSTOPITI h kakemu mojstru, želeč zraven hrane in stanovanja. Naslove mojstrov sprejema uprava Usta pod šifro »Mlad pomočnik«, 1402 mr KUH^RICH IŠČE SLUŽBE za takojšnji nastop, najraje h kakemu gospodu duhovniku. Ponudbe na upravo tega lista pod itev. 1397. Proda se stara 7 let, dpbra za pleme. Cena po dogovoru. ALOJZIJ KUNA VER, DRAVLJE štev. 13, pošta _ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Več tisoč po ceni 16 kron za 1000 komadov ima oddati graščina Ig, p, Ig-Studenec pri Ljubljani, cerkveno orodJe, ce.otne cerkvene 1 oprave itd. ■ dobavlja najcenejše JOSIP VENB, specialna trgovina, Jablone ob Orlici, Češko. V meseca maju 1918 se vrše licitacije konj, ki so potrebni odpočitka, v naslednjem redu: Pri vnovčevalnici konj v Ljubljani dne 4, in 16. maja ob 9. uri dopoldne; v Korminu dne 2. in 16. maja ob 9. uri dop.; v stabilni konjski bolnišnici v Mariboru dne 25. maja ob 9. uri; v Šoštanju dne 12. in 26. maja ob 9. uri; v Radgoni dns 7. in 28. maja ob 9. uri; v Kranju dne 13. maja ob 9. uri dopoldne. K licitaciji se dopuste le taki ponudniki, ki se izkažejo s kupno legitimacijo, potrjeno od politične oblasti, da so poljedelci. Čas, v katerem se lahko kupcu licilirane-ga konja, če ta pogine ali ga je bilo treba pokončati, nakaže drug nadomestni konj, se podaljša od 14 dni na tri tedne. Nasprotno mora kupec, kateremu se je nakazal kak nadomestni konj, tega tekom treh mesecev po odkazu tudi v resnici prevzeti. Ta rok teče od onega dne. ko se dostavi do-tičnemu kupcu pismeno obvestilo, da se mu dovoli prevzeli nadomestnega konja. Po preteku treh mesecev zapade pravica do nadomestnega konja. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. v Si. graver ia izdelovatelj kavčuk - šlanibilijev , Dvorni trg št. 1. Kupujte le domač izdelek, to je: Dobiva se v vsaki prodajalni! Ura z zapestnico z varnostnim steklom poniUljana K 30.-, 40.-, 50,-, 60,—, S0,- z varnostnim steklom K 2-—, radij K10-— več. Žepne ure K 24-, 30--, 40—, 60-, 80'-. Pošilja sc z Dunaja proti vposlatvi zneska polsg K 1'50 za poštnino tudi na bojiSCe. Dunaj, iv. Margarethenstrassc 37/33. Tovarniški cenik proti vposlatvi K l-—. Dlnamo žepna svetilka K 30-—. Srbečico, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboform" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, no maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 — porcija za rodbino K 11'—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 Parite na varstveno mamico „Slt*boform" I Stanovanje S 3—4 sobami s pritiklinami, Sc najrajše ob peri* 1385 feriji mesta, IŠČEM ZA AVGUSTOV TERMIN AL! TAKOJ. Inž. R. LAH, tajnik c. kr. kmetijske družbe kranjske, Turjaški trg it. 3. Kostanjev m hrastov les ~ kupi pisat na magistrat. Kdor bi navedel napačne podatke, prepozno prišel popisat živino ali pa bi kaj zamolčal, bo ' zmislu obstoječih predpisov kaznovan. Mestni magistrat ljubljanski, dne 22, aprila 1918, -.«. ■ i... -, LJubljana Mestni trg štev. 8. Kljub zadnjim dogodkom dne 24. maja se nadaljuje obrat tvrdke v polnem obsegu. zelo velika S BCranisiia deželna podružnica n. a. deželne življenjsko in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v LjubSjani, Marije Terezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Prospekti zastonj in poštnino prosto, Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.