Gospodarstuo, Vtfžnejši kmetski opravki Ą mesecu februarja. Vinarstvo. Rigolanje za nove nasade se 9 tern mescem navadno konča. V ugod nem vremnnu so znftne rez, pri'<ravIjajo se koli, preskrbi se materijal zM vez, pregleda se vse škro^Uuice ia Iveplafeike, slabe in poSkodovane sa tia popravitt, preskrbimo se pravo&asjbo z galioo, žveploia, ametnim gaojern jn žveplenoapaeno brozgo. Popravi S3 yso staro ia preskrbi aovo orodje. Eletarstvo. S pretakanjem viaa se moramo po sLnriti. Pridao moramo zapolajevati so<&e, ki se v tem času aajbolj prazai"o ysled mrzlofe, katera povzroči zmaaižaaj© (ekočine. Poljedelstvo. Pri ngodnem vremenu pripra-vljamo konec mesca že poUe za setev la»a ia ovsa, vozirao gnoj ia orjemo. — Saažiti nioramo odvodne jarke aa poIjib ia travaikih ter vinogradih. Najprava komposta. Pregledamo ia po • pravimo vso gospodarsko orodje: plu;ge, braae, grablie, vile, kose itd* Sadjajrstvo. Snaženje ia redč©aje sadaegadrtjvja, do koaca mesca režerao še cepiče. PriUikovoe pri zida močao založimo i' snegoia, da jim tako pripravimo vla &o. Gnojenje pod drevesao krono z gao .jem ia gao,]aieo. Vrtaarstvo. Sejemo v tople grede solato, gpi •¦ »aCo ia drugo. Naprava toplib gred l<to vrtnib potov. , Hmeljarstvo. Začne se koncem mesca obrezo wati stare nasade ia saditi aove. Gbd- Stroški za oral vinograda. Ker se mi zdi račua obdelovalnih stro&kov eoega orala vdiograda kakor piše g. Robert Košar v MSlov. Gospo«ar]a* z da6 2. jaa. 1922 aepopola za ifcjrej ho6em podpisaai dodati še aekatera todnejša pojasaila, kajti davčae jBblast« so aataačafe, zatorej mora biti #udi davkoplačevalec nataačen. Gospod Kogar je aavedel 1© stroS k« obdelovaajv eaega orala viaograiaj ae pa tudL dohodke, to je maožiao pridelanega vina. To pa ae zado »tuje davčni oblasti kakor tudi ae podvržencem dohodniae, Nekateri posesiS) «ki bodo prijavili »a •¦ oral vinograda 5 polovajakov ivina; drugi pa celo 9 polovajakov. — JK&jti prijaviti mora, vsak oelo pridela no množiao vina sic©r ima s.tnobe pri prodaji; kajti vsako prodaao maožiao mora prtiaviti Iinančai kontroli. Kaj pa potom, ako prodana maofcina. preseže prej© prijavljeao? forej prijava mora biti točaa! — &aj pa zdai? Edea je prijavil 5 potov Hjakov B-a oral, drugi pa 9. — Kaj bo jpotem rekla davčna oblast k tema? — Komn bo verjela? Da se pa ta reS pojasni da je v resniei tadi to res ni mogo&e, da ima fta oba vinogradaika prav, hočem takaj nap"sati n©kako pojasailo oziroma ilopo"nilo k člaaku g. Košarja. Da je ea viaograd pridelal i"es le 5 polovnjakov na oral drugi pa 9, leže vzroki v tem le: Oai vinogradaik, lci je »pridelal 9 polovajakov ima gosto nasajeni vinograd — ima mo5ao fcrsje Sako, da ima vsak trs š© en locea ŁŁparon). Na ta način se j© tudi gtevilo traov pomnoži o za enkraft. Ka.j 'pa sletii iz Irga pri napovedi dobodkov ia atrriškov? To, da so bili poi>emtakem tndi slroski večji in ae samo pridelek. Na pnmer: potrebovalo se js enkrat 'Solike Ralice, eakrat toliko žvepla, ea krat toliko snovi za vez, enkrat toli&o (ieiavcev za pctev in vez, eakrat Soliko delavcev za prikrajšahje vrhov snkrat toliko delavoe za stavljenje kol |a pri \iliarju ia sporaladi, enkrat tolito bračev, breatarjev in prešarjev, ki vendar tudi a:.so zastonj. Imeti mo»•a turii več posode na razpolago. K leinn oP pa pride tudl', eakrataa maoiiiia kolja. Ti.di v lem bi piipomnil, da je p. Ko?ar preračunii pri enem orilu ve liku premalo kolja za t,. racijonelao obdelDvani vinograd. Recimo, vinograd podpisaaega ima a. pr. 6000 Irsjii ifn oral) tako treba 0000 kolja. Kn koi pa n© drži delj, ako ni impregjiiran (kar pa gospod Košar tudi ni cavcdel med stroške) k veftjema 5—6 lel. lorai mora biti vsako leto najman] 1000 novega kolja kot aadomestho ako hori; d;i lepega da© ae stoji viaograd broz kolja. Tisti vinogradnik, ki je napovedal Ba pridelal 9 pciovaiakov mora tudi bolj gnojiti, sicer bi mu ae bilo mogoče hidi toliko pridelatf., ia posl©dica tega so tudi večji strogki. Pripomail bi tudi, da j© za prvo kop 30 deiavcev na en oral preraalo račuuano, v viaograda ormoške občine v Viaskem vrlia porabilo' se jo na šest oralov 215 delavcev; pri tem | pa bodi omeaieno, da so tam redi aa 125 cm med tem, ko je v oaera vlaogradu, la: doaaša 9polovnjakov aa 100 cm ea red. Bodimo aataačai k©r je fpdi davčna oblast aataačna! To aaj služi kot dodatek k članka g. Košar vseiu oniru, ki so podvrženi. dohodniJiski na povedi; kakor tadi davčnim oblast\oia, ki preračuuavatjo dobodke. lvan Stajako, Sv. Miklavž pri Ormožu. Modra gaiica Od raznih straai smo sligali, da primaujkuje l^aj© Kmetijski dražbi motira gaiica ia da tudi tisli aaročevalci, ki so zaraadiii prvi kratek rok, do 10. decembra 1921, galioe sploh v©č ne dobe ali pa samo po zelo visokih ceaah. Ker je galica za aaše viaograduike živl.easka potreba ia kier iz gospodarske^a stališča ai vse eao, ali plaCuiie^o aaši viaogradniki gaLco po 22—24 K aii po 32—34 K smo prisiijeai, da posvetimo temu važaemu gospodarskemu vi»rašaaia vso pozoriiost. Gre za miliio^ske svote. NaSi kmetovalci so dosedaj aaro5evali skoraj vso galico pri KmetCLski družbi, ki jim ie vedao audila zauostne inaožiae po tržaih ceaah.. Orgaaizacija naročil, dobava, ia razdeljevaa je do slehernega viaogradaika. in zad ajiega kiiograma j© fuakci^oairala povoljao. Ako bi se pa sedaj dobava ga lice od Kmetijske dražbe iz kakega vzroka koli astavila, bi aastalo med narodom upravičeno ogordenje, ki ae bi bilo v prid ugledu starodava© Km© tijske dražbe ^a bi koristila samo žepotn nagih špekulantov ia verižaitcov, ki bi, izrabljajod ta »položaj, potirali tržne ceae galiue na 40 K ui še višje ker se jim ae bi bilo treba bati pošteae ia solidae koakureaoe od strani družbe. Največjo škouo |pa bi trpei zopet aaši vinogradnfki, kojib. dobra čeiriina še ainia galice, ker sq ali prezrli 'prvi rok, ali pa za&etkom deceiabra še aiso jneli deaarja, vsled npprodaa^ega viiia ia kjer si nil^ misli((i a^so mogli, da bi jjb družba pustlla ua cedilu v ^oko važaem gospodarskem vpražanju, posebao, ker je zaauo vsem, da je aovi odbor Kmetijske dražbe prevzel pred nekaterimi mesci od stiarega odbora aad 50 vagonov galicte po nizkf oeai 18—20 K, koja množiiia bi popolaoma zadostovala za letošaje potrebe. Naše ljudsdvo je zbegano: ne ve, ali bi šc aaročilo gaLco pri podružni ci aii ae, ali dobi, kaj, ali aič ali dcbi po isti ceai kakor prvi aaročatki ali 'dražje. Zatp smo priinoraai vprašati slavao Kraetij&ko družbo za Slovcaijo, sledteče: 1. Ala Se ima gaJico aa razpoiago all ne. 2. Po kateri ceni s© razprodaja. 3. Ali se bode dražba ozirala tudi na pozaejša aarofiila svo^ib udov, ki so zamudili prvi rok. 4. Ali dol)ijo ti udje galico po isti ceui kakor drugi. 5. Cl1 galice res ne bi bilo vefi na razpclago, kam se je prodala t>tara, zaioga, keda-i, komu ia po kate.i ceni. V intoresu' dobre slvari pro^imo, nujno jasnega odgovoru! Naši oJbornik, v Kmel.jski uružbi, pa naj posvclijo moJri {-^lici 'posebno pazaost, da ue bodo soirivi sedaniega — gospodarsiva. Pretakanje vina. Kdor še svo'ega vina ni pretočil, naj ^o nemudoma stori. Na>ol.ši Cas za prvo pretakar^e je od Uožiča do Svpx,nice Močna vina pretakamo poznee, slaba pree. Bistvo pretakan'a obsto i v rem, da ločimo viao od drož. V drnžali so ostaaki o<\ kvasiiili glivio Znai;stveno je na.bol.ši Cas za iretakanjo tedai, ko so te glivice porabile * Oporaba uredaVŠitva: Gornji 61auek je odgovor aa člaaek g. Roberta Kožarja., ki je bii aedavao objaquea v našem listu. že eno tretino od svojega lastaega trupla. Glivice so vsedeuo z droži vred po dokoačaaera vren.a aa dno soda Ko jim začne grimaajkovati sladkor ¦ .ja, katerega spremiaja^o v alkohol ia kateri je za ajihovo življeaje aeobhodi;o~ potrobea, živi.o se oue od lastae ga života ta oustoji v glavaem iz saovi zvane ,,glicogen." Tudi pri tem povživanju lastaega života odp_a(Ie n&kaj aa viao ia se torej vino še bogati aa alkoholu in drugih sesiavinah, Ce pa pustimo vino predolgo aa drožah, tako da porabi.o glivice že več aego polovieo lastnega trupla ia takorekoč gladu pomrjejol začne^o gniti ia aam \ iao sicaljjO. Pri prvem pretakaaju gre nam v zgubo do 10% vina. Pri letošn'ib raočnih vinib se s gretakaajem ni že aikam mudilo, a veailar ga iaora | mo pretočifi, predao bo aastalo topleie • vreme. Drugi6 pretakamo najmaaj & | tednov po prvem pretakaaja ia tretjič preu ali takoj po trgatvi. Mnogokje se j j.retaia sarao po dvakrat, ravaamo se j po prvim. čira bolj je ono čisto, tem ! laaai ga Je treba pretakau. ,Tudi trda, | to je, aa vinski kisiiai ia čresloviai ; DOgata vina (čraiaa,) ai treba toliko krat gretakati. I Prijava vinskega prideLka in ku- l pi.enega viiia. Poroča se aam, da ]e Diinifirtivo za liaance odredik), da so proizvajalci vina v Sloveaiji zaveza ni v roku 10 dai od dneva, ko so iz pregali viao, prijaviti pridobl.eno količino vina liaaačni koatroli, Proizvajalci vina, ki opaste to prijavo, kakor tudi oni, ki ae prijaviio fiaančai koatroli pr.odaae količine vina pred pro da^o kupca, se kaznujejo radi prestop; ka zoper red ix> 61. 85 troš. pravilaik (kazea 100 dia. ia ob vsaki poaovitvi [ 200 din.). Kapci vina pa, ki ae prija1 vijo kupljene količine vina pristo^ne ! mu oblastva, pri katerera Je plačati trošarino ^oddelku finančne koatrole), se smatrajo za "ibotapce ia so podvržeai kazai iz člena 77 trog. prav.. Ta kazfin znaga, razea redne trogarine ia zaplembe blaga 5—lOkratai zaesek pri , krajsane trošarine. j Kako zamašiš sod, ki moči? Wu ; nogradaik aain piše: Iz osebaega iz i kastva mi je zaano ge eno sredstvo. kako aaglo ia pooeni zamagiti sod, ki toči. Viuski kamea se stolče v prah . temu se pcidene ravno foliko gašeae ga apnu. oboj« se dobro zmeg-i, ?od dc siibe^a obriše in s to zmesio zaraaže. To delo se pa mora aaglo izvrgiti. ker se ta zmes hitro strdi. j Viniukl sodl, ki so bili dolgo praIzni m \ečkrat žveplani, vseba,e.'o ve; liko množino žvenlene kisliae, ki se -e ; od žveuianja v lesu aabrala. Ako Sa i vlije v tak sod viaski mošt, se žvep lena k;.' lina razkroji, vino dobi grd okus m vre jako po malem^ Take sode je treba teden dni pred bnaa^em s Či sfo \.aio narioiniti, da se žveplena kis)ina rdto^i ia z vodo izlije. L. Rezanje cepičev. Za rezaaje cepičev je aajpripravaejši 6as jaauar ia fe/jruar. Cepioe shranimo v kteti, potaknjene v vlažen ptesek, Saho izgledajuCe cepič© preiskusimo ako so &e porabni aa ta načia, da ]ih prirežemo aa novo, priti&nemo skorjo z noh oia proti iesu ia pogledamo, če se pojavi •pod pritiskom drev-Bsni sok, kar po znamo, ako posfiaae tam vlažno in zadoiji ceplč pod prtisnjei.Vm msestom teuinejšo barvo. Vodeni poganjki so za ciepiče neporabni. Jemljirao csepiče vedao od že rodečia dreves. Cepilni vosek. Skoro vsak slov©nski sadjar. je izrežban v najenoatavne.šem spomladanskem oepl^ei.Jfi na razkol, velika vet-ina pa si je prisvoj la tudi že vse druge načiae. Pri spomladaaskem oep Ijenjn se raorajo, kakor znano* vso rano dobro zamazati. Oe,jlj'arii, katen uporablja.:o v U namen ilo^i o, vejo, kako je ta nezanesljiva, ker razpoka i>i kako nercdno ]e opravilo ž njo. Zato so pa skoro vsi cap jnrji uporabljuli zadnja leta pred vojno" « ceyilni vosek. Tekom vojsije in po vojni ko je vsega primanjkovalo, mor;«li so. ho6eg nočeg, zopet poseci po ilO' ici. Zadnji ens se cepilni vosek zopet dobi, »ioda cena 200 K za kiUv gram, kar pd zarteva, ]e na vsak iiaoTn pretirana. Podamo \am, sloven ski i-adj: rji tukaj nivodiio, po katerem si ia.norcte z n.atenkost imi :-tr-uš ki sami napraviti cejjflni vosek. Za to potrebujeino smolo, vo&ek tn za mrzlo I tekoči vosek &e gpirit ia 6e mogofiei I par žlic laaeaega ali kakršiifiga olja* I SmoJo si lahko sami aaberemo ali pa ; si jo za mal deaar kapimo v trgoviai., i RazKtopimo jo v kaki slabi poaodi in I precedimo, da odstra^aimo vse nfesnaftS aosti. Tako osaažeao zopel raz-topimox ' :n dodamo osmi del voska: a. pr. 5& ; j© smole 2 kg dodamo %, kg voska. ;To laliko vzamemo ostanke od sveč ali 1 pa si cčistimo čebelae \t)š6ine, ako i aani ai mogoče dobiti čistega voska* | Toplo tekofll cepilai vosek je s tem ' gotov. Predno ga rabimo, moramo ga | s?egreti toliko, da se da mazati, ni; kakor pa ae sme biti tako vroč, da j bi škodoval skoz to drevesij koži ali : cepiču. | Veliko bolj eaostavno delo imamo z mrzlolekočira voakom, ki si ga iz toplo tieko^ega napravimo aa ta aačto, da dodamo razstopljeat sraoli ia vosku ko se ie že pr^eoej ohladil, &e^i drt Žpirita la sioer deaaturiraaega gpirita, ki se rabi za kuho. DokLer je &e zmes smol© ia voska vroča., Špirita ae smerao" dodati, ker bi nam sicer vse šlo 6ez posodo ia špCriL izJiiape*. Dobro je, ako dodamo se par žlic la! aenega ali kakega drugega olja, kef, ; ]e tak cepilai vosek boi] aiazljllv. Ako I bi bil rarzlo tekoci vosek &e pretrd, ga | vnovič malo pogrejemo in dodaaio še nekaj špirita. Mrzlotekofil vosek lahko za cepljeaje uporabljamo vsak 6ast brez da bi ga pogrelL V gredali, sadovnjakih ia di;ug(Ki dela. kiUoa škodo. Ce vprašag, kako bi to Łidobo odpravil, ti vsakdo kaj drugega svetaae. Poskusig, ali kmala se prej.rieag, da si opravljal prazao delo, Ediao sredstvo, se tega gkodl.iv.oa. zneoiti, je zastrapl>n.e z mišaioo. ,V to iVs rho prerežeš mrkevco po dolr gem a potrosiš sečni ploskvi z aa prali btolčeao ratigaico. Obe polovioi mrkevce zvežeš ia položig v lukajo — kjer si krtico zapazil ter pokriješ z zemlio. Na ta aačia bog tadi odpravil migi io podgaae, če vzameg Bamesto mrkevce testo ali meso. Kjer Da to radi domaCili živali ae kaže, delag tako:i .Velik i lsker aapOlaig aa tri četrtiae z vodo iu ajo pokri_eš z aa kratko zrezaao siamo. Na slamo položig košček. dobelega papirja ia aa tega krub, ali meso i~h kaj dragega, kar tem aadležaiia i^iodavcem diši. Pisker postaviš na lemec prostor ia aasloaiš aa aje *a deskico. Miš ali podgaaa pride ia voba xa dobrega^ skoči y pisker ia r, svo! giob. Podgaae ia miši pokoa&aj je tudi na (a načia mogoče, da zme žaS buli gl^s, ki j© dobro zmlet, s &ladkorJem, To zmes spraviš v malib kupclli aa prostor, kjer si te živalice zapaziJ. V bližini postaviš posoao z vodo, iivali žre.o la pogine.o, ker ta zavžiti gips v želodca vtrdne. Lf, Saažeuje Łn redčeaje sadaega drev^a. Ga& za to opravLo se pnbhža je. Ka-Kor liiij:o bo izgiail iz drevja sneg, bomo lakko gll aa to važao da» lo. Pripravimo si seUai že škui^e, žagice, ii^sOve itd., da bomo laliko šii ob primeraem časa takoj aa delo. Meh po travniliijli pokončaš, ako ga po* osiš v jeseni s pepelom iz dry. ali z iivim apnom, ki je v prah razpjidlc. Da^bol^e pa z zelfino galico. — Napraviš lUodstotno raztopiao, to je, raztopiS v 1 litra vode 100 gramov zeleue fjt-jlce, ia poškno^ iš močao s gkropilnikoia trato. Ce pa je večja površinn. !it.\aika z mehom zaragčeaa, bi bila potrata časa, ko bi se zeleaa galici v cbliki razto^iae pora!)ila. V tem sluOaiu je bolj pnpravao, zeleno ga | lico /<!iobi;eno na prab trositi la sicer na 1 ?. rjaški meter 10 do 15 gramov. l.ičinek zeleae galice so hitno pokaže. | Meb pcttane čra in se posuši, trava : pa ottiiiie nepoškodovana. L. | Cene poljskHn pridclkom. V No i vera Sadu stane koruza baška nova : 1183 K, haaatska nova v Bečkereku 1165 K, banatska kiidadsko okrož.e K 11/0. fižol bel aov 1100 K, moka gtev. 0 z vre&ami 2100 K, moka za kubo K 2000 K, kriigna moka 1850 K, krm Iii-a. 1050 K. V Srema staae moka aularea 2iU0 K, moka za kuho 20U0 K, kruš na moka z vrečami v Os'eka 1860 K, pgenicni otro i z vrefiami 805 K. Promet vsled iiomanjkanja železn.Skih voz in premoga zelo oviran, za oves, je6mon in rž sjloh ni bilo nnstavl.enih nobenih oen. Cene naraSfinJo, kajti nopraSevanie postaja vsak dan bolj ži ¦• vafino, zlusti i o.iraševane ^o masti , ki staae y Bački 7200 Kt je jako ži-» soBna Vsa znamenja kažejo, tfa bodo ixeo« 3e naraS5ale. Cene na beogcajskftm ti'gu. V soboto, dao 28. januarja, sera si ogledal mali beograjski trg za živila aa voglu t5tudeai6k© ulice ia Malog Piaoa. ZaBimale so me cene razlicaim živilom Mesarji imajo Še dokaj saažae MStaai&,* Mesa je cele kupe. Govediaa staua 8—10 diaarjev. Svinjsko meso 12— 15 K, Speb 40—44 D, Teletiaa 8 do 10 EH. Jajo pripeljeio aa trg cele vozov© in zaboje. Ceaa jajo dae 28, jaauana jo bila 1% do 2 D. Krompirja je bilo zelo malo ia j© stal kg 2% do 3 dia. Kislo zelje kg 4 D, kisla r.epa 3 dia., labolka 3—6 D, čebala 4—7 D. Orehi 7—10 D. Mleko liter 3—4 D. Smetana iiter 12—14 D_. Surovo maslo 32 do 40 D. Sira je cele kogare aa trgu ia &ta»© 1 kg 10—12 De Perutaiae vseb vrst je bilo silao veliko na trgu, žive ter mrtve. Debela pigčeta ipar 30 do 40 D. Sočiva pripeljejo okoliški seljaki-vrtaarji cele vozove ia sicer: solate, kotenabe, pese, koreaja, petergilja, glavnatega zelja itd* Glava zelja staae 8 sk> 12 D Fižol staae 1 kg 4 D, koruaa 3 D, korazaa moka 4 D, — Iz teb e»a je razvidno, da so ceae v Belgradu višje aego v Maribora. Prihodajig si bom ogledal glavao beognaisko tr žišče na Kalimegdaau ia bom poro dal. Zivinski sejem se vrg,i vsako sredo v bližiai poljedelskega miaistr sfva. Tudi tega si ogledam. — F. Z. Hmelj. Na ameljskem trgu v 2at•a je bilo y zadajem času zopet aekoliko bolj živahao. Ceae so se gibale med 3000 do 3500 K za 50 kg. ,Tudi aa dežeii je bilo aekaj amelja pokupIjeaega. Hmeljska kapčija se bo dvigaila, kajti od dae 1. febraarja nadalje »e uvoz hmelja iz Cehoslovagke v ceto Nftrafcijo zopet popolaoma prost. Lesni trg, Pred dobrimi tjnemi tedai j© bilo yideti, da s© bo položaj na lesaem trgu y tojiko izboljšal, da bo mogooe  daseči cea©, ki bi bile primerae danaSnjemu položaju, današajim delav-" skim ceaam ia, daaašnjim strogkom. Caae so se dvigaile v kratkem času za prilicno 40% pri vseb vrstab l©sa, ia ker je bilo vsl©d lanske sug« in pomaaikaaja le&a, povpraševaaje po tesii večj© kakor ponudbe, dalj©, ker je biJo prfčakovati, da se vsled ostre in dolgotrajne zim© zaJoge g© a© bo4ejo v tako kratkem času povečale, ie bilo prieakovati, da se bodo cene leau ge bolj dvignil©. .Toda zmotil se ¦ je, kdor |e iako aačuaal, 6e že ne popoJnoma^ pa vsaj cleloma. Res i©, da se lahko dosežejo eeae, kakor 850-900 K za tesaa les, in 1700—1800 K za rezaa les» ali samo pod pogojem, 6© s© prodajalou posre8i odposlati l©s v razmeroma krat kem 8asu, kar pa je vsied pomanjkaaia vagoaov y 99 slufiajih n©mogo6e, — Nakladalec je primoraa čakati y miu)gih sJačajtli aa vagoae po oel mesec i« Se ve6, predao se mu posrecl dobiti eaega. Med tera 6asom pa je mogo&e kupeo že razveli]a.vil pogodtK), ati pa, kar je aajlepg©, žel. ravnatelistvo blagovoli sveiijava/ti J©gpiii!m >trgoivc©m ia produoeatom, da aakladajo drva in drug les v 'poletaem času. Ta aasvet je poslalo zagrebško žel. ravaateljslvo trgovski zboraici meseoa Jaauarja 1922, to Je v aajbajgi zimi. Ia pravijo, da so ipri zagrebgkem ravnateljstvu aaj"zmožn©išf- železničarii v Mli Jugoslaviji, Ne v©m, ali je to pri pismrat: aeumaosti ali Iiadobiji, gotovo pa dotični go&pod, ki Je poslal ta Maavet trgovski zbornici, ai pomisMl, ia 99 odstptkov prebivaloev v Jugoalavijl ni y tako prtjetn^m položaju, kakor on, da bi si nabavil pri daaašnlih cepah drva za oelo leto naprej, Ž8 raanje pa, da bi sedeli v tako za; kurjenih sobah, da bi od vročia« kar aiiali, kakor storijo gospodje pri ž©tezniSkem ravaatelijstvu, o čemue se ysakdo labko prepriča, ki ima eakrat •prayiti kaj pri ravnatelistviu. Ako to poraislimj sem popotaoraa. upravičen mnenja, da so različae železaiške konlerence za 'povzdigoi prometa, o kojih smo 6itali po 6asopiŁtti, »amo farbarija, ia v to svrho, da doJbivalo različni ^veščakfj" masitn© dnev ¦icd. Drugače si namrefi ne morem razlagftti dejstva, da stoje aa razlifr¦Ui postajah na tisoča prazaiB vagonov, ki čakajo, da pridejo na vrsto Sia liaJudaaJu. prenio^a, ,Ti žeJJezaiš.ki  ,ryešSaki" n» \i8jo, da trpu, izgubo žfr- l©znioa In država, ako tefiejo vagoai  aa primer iz Dravograda v Trbovlje prazni, M©d tem, ko bi laMft |©kli do Marit>ora polai drv. Ia kaj pa de- lajo go&podia v oddeBcu za razdelj©- vaaje vagonov? A\\ rti gospodje aima- jo toliko ča&a, da bi se ialormiralit koliko vagonov rabijo dnevao Trbov- lje, da ne bi prazai vagooi čakali po nepotrebaem nakladanja s premogoml Ia kj© pa so vagoni, kx jih je do- blla Jugoslavija kot vojao od&kodni- ao od Nemftije? MeBda U vagoai sto jijo kje na Hrvatebem ali pa; še bojj južuo ia čakaio tistega fiasa, ko bo- dejo popolnoma zarjav©li, kakor se to sedaj dogaja a oaimi, ki že cakajo po- pravila skoro 4 leta. Kai ae gospodje, to je vzoraa orgaaizaciia! Ia to spar da tudi k vzorBi orgaaizaoiji. 6e mo-  rajo v delavoioi jažB© železnic© od-  viti Ba stopBjdcah osebaega vagoaa  \ijak, da s tem vijakom spravijo v  rt)d stroj vsai v toliko, da &e lahko  odpelje s prvim vlakom! Potem pa tji gospodie govoričijo, da j© treba aag izvoz zvišati, da se s tem popravi aaga valuta. Go&podje pri železaici, ae govoričilje, kaj ]© treba trgovoem storiti* temveo dajl|© jira možaost, da bodejo zvigali izvoz, pri katerem zavzemal v Jagoslaviji brez dvoma aajvažaejgo m«sto l©s, ia pomagano a© bo samo trgovoem, ia v veliki meri drža^l, teraveč tudi vam, Zato pa j© treba malo v©6 pameij al, pa vsaj v©sta©ga opravljaBja službo, treba je ve6 misliti isa. manje govoriti ia kOBlerirati ia vleča mastB© di|et©. Vjredaost deaar|a. Amerigki dolar staae 300, Iraacoski Iraak staB© 25.75 nagih krofl* Za 100 avstrijskih kroa ia plačati 4-4y3j za 100 eehoslovaških K 570—577, za 100 Bemgkih mark 152 ia za 100 laških lir 1420-1435 jagoslov, kroa. ,V Curiliu zaaša vredaost aage kroae 1.65 oentima. Od zadajtega po ročila je vredaost aažega deBarja ostala aespremeB]©Ba. Prevldai ljadje išoejo vedao pri  kupovaaju Bajbolj zaaesljiv ia zmožni  vrelec. Popolno zaapaaje zasluži sve- tovnoz naaa eksportaa tvrdka H. Sutt- aer, Ljabljaaa St. 992, od katere ur« uživajo svetovai glas, ker vsaka Sutt- aerjeva ara, tadi aajceaejga ima za- nesljivi dober stroj, T& tvrdka ima ve- liko zalogo verižio, prstaBOv, razBili predmetov iz zlafa ia srebra in drn • Prireditve. Maribor, V oedeljo, dae 12. t. m., priredi SKSZ s sodelovaajem di jašfva točao ob '/«15. ari v plavarski  ulioi gt. 4 Medvedovo šaloigro ,,Na o- |  gledib " Med odmorom poje megaB  zbor, Predprodaja vstopaio v Cirilovi tiskaraii Pridite v obilBem številu, — Odbor- Maribor. ^Repogtev", 6arobB«> bur^o v petih dejaajih, vprizori Mladeai&ka MarijiBa družba pri fraa&iš kanih v aedeljo, dae 12. iebruarja, ob pol 5 uri popoldne v Narodaem doma. V odiaocih svira krčevinska godba Ba pihala Preplačila za bovo zvoaove se bvaležao sprejemajo. Sv. Leaart v Slov. gor. Dae 19. fenruarja t, 1. priredi tukaiSnjekatoligko bralno drugtvo pri Acaugu velozaaimivo barko »Ziamloa." Po igri priredi gostilaičarka veselico. Vsi prijatelji smeha ia poStene zabave prav aljudao vablJeaU Začetek ob 3, tiri gopoMfle. Sv. TrOjica v SIov. gor. V B©d©j o, dae 12. lebruarja, bo po raai slažbi božji obfiBi zbor aašega Katol. slovefiskega izobraževalaega društva. Pridite vsi prijatelji ifl priiateljioe omike in izobrazbe! V S t J o g t a na Kozjaku se vrši v aedelio, dne 19. svečaaa, ob eai uri nopoldne, v prostorih cerkvene go stilfle dr. Krekova ljadska veseloigra BPravica se ie izkazala" s potjera ia kratk!m podakom o velikem pomeau liadskih iger. Nasto iajo Ba5i vrli možje in faBt.;e. Vsi. ki ljubite pogteno veselje, pridite, da se ©Bkrat prav od srca Bftsmeiite, pri tem si pa marsi kak lep Baak za živl>aie pridobite Na veselo svideB]«!