Naročnino Dnevna Izdaja za državo SHS meteCno 20 Din polletno 120 Din celoletno Z40 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoletno vJugo-slavljl 120 Din, za Inozemtfvo 140 D VENE-C S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 150 in 2 D, veCJl oglasi nad 45 mm vUlne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem □ Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljko in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitar! evl nlici it. 6 111 Rokopisi se ne vraiafo, nctranklrana pisma se ne ipre/ema/o ■» Uredništva telefon it. 2050, upravnlitva it. 232% Političen list sta slovenski narod Uprava le vKopItarlevl »1.41.6 - Čekovni račun: C/ubi/ana itev. 10.650 in 10.349 za lnserate.Saralevoit.7S63, Zagreb it. 39.011, Praga la Dunal St. 24.797 Na poti do veinesa miru? Anglikanska cerkev je odredila za jutrišnji dan zahvalne molitve. V Parizu so zbrani zunanji ministri ali njih zastopniki, kakor tedaj, ko so se na koncu svetovne vojne podpisale velike mirovne pogodbe. Vsa zunanjepolitična vprašanja so stopila v ozadje oziroma se skrila pod plašč zunanjega ministra mogočne Amerike, ki kot junak dneva podpiše jutri 27. Avgusta, svoje, po sebi imenovano »Kellogovo pogodbo«. Velesile Evrope se z Ameriko zavežejo, da je »napadalna vojna kot instrument narodne politike prepovedana«. Dolgotrajna pogajanja so pred podpisom, svetovna politika pa je na križišču svojih najvažnejših razdobij. Kaj pomeni zanjo tolikrat imenovani Kellog? Junija 1927 je francoski zunanji minister Briand predlagal ameriški vladi, da se obe državi odpoveste vojni kot sredstvu narodne politike in se poslužite mirovnih sredstev, če pride do sporov med njima. Kellog je z odgovorom z dne 28. decembra 1927 pristal na ta predlog pod pogojem, da nastane iz te dvostranske mnogostranska pogodba, ker bi taka pogodba imela več nravne moči. 2e tedaj smo zapisali, da ni ta pogodba glavno, ampak ozadje splošne politike. Briand je hotel za svojo Francijo, ki je najmočnejša velesila na celini, ki ima kolonije in vodstvo evropske politike v svojih rokah, pridobiti združene države Severne Amerike, največjo finančno moč na svetu, s katero je radi njenega imperializma dobro biti v zvezi, še bolje pa imeti jo za pogodbeno prijateljico. Taka zveza pa je občutila kmalu ljubosumnost; diplomatična poteza Brianda je bila razkričana in pogajanja so se morala začeti znova. Briand je 5. januarja 1928 stavil nov predlog, da se, če naj pristopijo vse velesile k pogodbi, obsodbi napadalna vojna. Pred očmi mu je bdela Francija, potem pa tudi druge velesile, ki imajo svoje posebne interese, in katere bo treba braniti, kakor vedo in znajo. Razen tega imajo evropske velesile obveznosti, ki se Amerike ne tičejo. Tako imamo Društvo narodov, Locarno. S temi določili je treba spraviti v sklad tudi novo pogodbo. Zopet so se izmenjale note. 31. marca 1928 ;e francoski poslanik v Washingtonu Paul Clau-del naštel francoske pridržke, v prvi vrsti pravico samoobrambe za vse države. 13. aprila 1928 je dalo ameriško zunanje ministrstvo angleški, nemški, japonski in italijanski vladi na razpolago ves materijal s prošnjo, da zavzamejo stališče. Briand je istočasno razposlal svoje predloge, stremeče bistveno za tem, da se ohranijo povojne meje in da se zaščitijo države male antante. Briand je dobil svojega dobrega pomočnika v osebi Sira Cliamberlaina. V odgovoru z dne 19. maja 1928 stoji, da mora biti nova pogodba združljiva z Lo-carnom in društvom narodov. »Vlada Njegovega Veličanstva bi ne mogla podpisati ni-kake pogodbe, ki bi zmanjšala obveznosti, na katerih sloni evropski mir«, je dejala Anglija in pristavila, da ima svoje posebno območje, v katero ne bo dopustila, da bi se vtikal kdo drugi. Sedanje posestno stanje je ohraniti in v njegovo varstvo zvezati se s Francijo — to je bil smisel diplomatskega razgo-varjanja. Konec celotne debate je sedanje besedilo, da se brezpogojno obsoja napadalna vojna kot sredstvo nacijonalne politike, da so pa vojne v zavezništvu — odprto vprašanje. Smisel vsega pa je ohranitev Evrope in njenih držav v obsegu kot ga imajo. V tej končni obliki je videla tudi Amerika nekaj zase, pristala na besedilo in poslala Kelloga v svetovno središče Pariz. In zopet ni glavno pogodba, ampak splošna politika! Ne zanikamo, da je Kellog, golob miru iz imperijalistične Amerike, s svojim korakom mnogo pripomogel, da se je misel miru nravno učvrstila. Dalje je pritrditi tistim, ki vidijo v tem koraku priznanje Amerike, da ji evropske razmere niso deveta briga. Saj so ob snovanju društva narodov bili ravno Kellogovi republikanci tisti, ki so to ustanovo bojkotirali, sedaj pa gradijo neko evropsko-ameri-ško društvo narodov. Razumljivo! Dolgovi v Evropi niso prazne besede, in kjer ima kdo naložena posojila, tam ima tudi skrb, kako bo dobil denar nazaj, kaj bo z naloženim kapitalom. To jc razmerje med Ameriko in Evropo. Tudi je res, da je ravno Kellog pripo-jj.-.jJj.] jU «s ustvarila neka večinska Evropa. To pa ravno ni določeno v pogodbi, odgovarja pa dejstvu. Naj navedemo le nekaj znakov oziroma spremljajočih okolnosti te politike. Amerika Blamaia KDK pred celim svetom r Berlin, 25. avg. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na depešo, objavljeno v »Narodnem valu«, o globokem vtisu protestnega brzojava je dal član naše delegacije Vašemu dopisniku sle, deče obvestilo: Dr. Mačkov brzojav je prineslo samo par ^berlinskih časopisov, in sicer v skrajšani obliki brez komentarjev. Brzojav je napačno naslovljen na Reichstagspresidenta Loebeja, ki nima nobene zveze z unijo, ki ji je predsednik baron Adelsward. G. Loebe je v razgovoru z našo delegacijo mimogrede omenil prejem te brzojavke. Nato so ga naši poslanci opozorili, da je Krnjevič, ki prihaja v Berlin, vzel dnevnice za potovanje v Berlin iz blagajne belgraj-ske narodne skupščine, dalje, da pripada interparlamentarni grupi narodne skupščine, od katere je bil izvoljen za delegata in na ta položaj ni dal dosedaj ostavke in da zato ne more v Berlinu posebej zastopati hrvatskega naroda. To je začudilo Loebeja. Izročil je brzojavko izvršilnemu odboru, ker ne spada v njegov delokrog. Izvršilni odbor se je sestal 22. avgusta, dasiravno naša delegacija v njem ni bila zastopana, je odbor soglasno odbil, da bi vzel brzojavko HSS sploh v razpravo z motivacijo, da je to notranja zadeva političnih strank v Jugoslaviji in da lahko prisostvuje konferenci samo ena delegacija in da se vsi delegati njej pridružijo. Ta odgovor se je poslal dr. Mačku. 23. avgusta so se pričele seje unije v veliki dvorani Reihstaga. Naša delegacija jc »a-vzela skupno mesto na desnici. Vznemirjen in zmešan je stopil v dvorano malo počnejo dr. Krnjevič in sedel v posebno klop na levici popolnoma osamljen. Noben delegat ni pristopil k njemu, niti se ni t njim razgovarjal. Kmalu nato je odšel in se nato dvakrat, trikrat vedno zmešan in nemiren vračal. Naši delegati so sc mu želeli približati, ker so mnenja, da se osebni stiki niso prekinili. Toda dr. Krnjevič se je delal, kakor da svojih tovarišev ne pozna. Tudi drugi dan, ko se je Krnjevič pojavil na skupščini, je ostal osamljen in nepoznan. . 24. avgusta je dal »Telegraph Unionu« intervju o glavnih ciljih Hhh. Intervju je ostal popolnoma neopazen. Le dva ali trije listi so ga priobčili. Eto, to je globoki vtis, ki ga je izzvala v Berlinu brzojavka HSS. Dr. Krnjevič je čutil, da je akcija propadla. Sedaj poskuša varati javnost z lažnivimi komunikeji. Tak komunike je bil danes podtaknjen Wolffovi agenciji. Glasi se: »Glede stališča izvršilnega odbora o vprašanju pritožbe hrvatskih poslancev smo zvedeli naknadno, da jc izvršilni odbor priznal poslancem pravico, da govorijo v imenu svojih strank, ki so jih delegirale. Istotako je priznana pravica hrvatskemn poslaneir Krnjeviču. ki se mudi v Berlinu, da kot delegat HSS sodeluje pri delu.« Ta lažnivi komunike, ki predstavlja Krnjevita kot posebnega delegata, je imel za posledico, da je predsedništvo interparlamentarne unije izdalo sledeč demanti: »Glavno tajništvo modparlamentarne unije prosi časopisje, da objavi, da je izvršilni odbor v svojem odgovoru na pismo hrvatskih poslancev sklenil, da se v vsakem parlamentu more sestaviti samo ena medparlamentarna skupina. Taka skupina jc na razpolago vsakemu parlamentarcu, ki ima s tem pravico udeležiti se konference, da se izjavi v svojem lastnem imenu ali po naročilu svoje politične stranke, odnosno svoje narodne ali verske skupine. Ustanavljanje posebne delegacije v okrilju enega parlamenta pa ni dovoljeno.« Ulada zahteva zgolj enakost pred zakonom r Belgrad, 25. avg. (Tel. »Slov.) Tukajšnjo javnost posebno zanimajo koraki, ki jih je oziroma še bo vlada podvzela proti defe-tističnemu delu HSS oziroma KDK. Zanivimo je, da vlada v tukajšnji javnosti vedno večje ogorčenje in vedno bolj se množijo zahteve po ostrih ukrepih. Nasproti temu ponovno kon-statiramo, da stoji vlada na stališču popolne enakopravnosti, torej tudi enakopravnosti v odgovornosti nasproti obstoječim zakonom. Le v teh mejah se gibljejo posvetovanja vlade in pa v toliko, kolikor zadevajo posebne direktive posameznim ministrom. Tudi na današnji seji se je govorilo o tem. O tej seji, ki je trajala do pol 9, se je izdalo sledeče obvestilo: »Ministrski svet je sklenil, da pri polaganju temeljnega kamna za Narodni dom v Crljancu pri Požarevcu zastopa kraljevo vlado dr. Kujundžič, v Nevesinju pri odkrivanju spomenika kralju Petru I. kot spominu na hercegovinsko vstajo pa kmetijski minister dr. Vlada Andrič. Nato so se obravnavale resorne zadeve posameznih ministrstev.« Jutri ob 10 se seja ministrskega sveta nadaljuje. Na jutrišnji seji bodo prisotni tudi vsi ostali ministri. Dr. Subotič in Andrič sta že prispela v Belgrad. Spaho in Marinkovič pa prispeta tekom današnje noči. Kar politične kroge posebno zanima, je ponovna otvoritev razčiščevanja v radikalni stranki. V tem oziru je zanimiva izjava predsednika radikalnega kluba Velje Vukičeviča, v kateri pravi med drugim sledeče: 2al, smo imeli že več vlad, v katerih ni bilo ne Hrvatov ne Slovencev. Mislim, da je sporazum s Slovenci velika dobrota za državo in da je sporazum z muslimani velik uspeh. Vse sem storil, da bi pritegnil tudi Hrvate. Nisem kriv, če to doslej ni bilo mogoče. Delala pa je vsaka moja vlada kakor da bi bili zastopniki HSS v vladi. — Nisem proti glavnemu odboru, toda zahtevam, da se skliče kongres stranke in se izvolijo vse instance znova, ker je vsem potekla doba. — Napadajo me nekateri radi političnega tajništva. To tajništvo smo osnovali, da poživimo stik s pristaši, da rešujemo prošnje, pritožbe itd. Poprej niso naši pristaši vedeli, kam naj se obračajo. Sedaj se dela. In ker delam, me napadajo. — Čeprav so me šteli med Pašičeve nasprotnike, sem se od njega več naučil, kot tisti, ki zlorabljajo njegovo ime. Naučil sem se potrpljenja, molčanja, dela in mirnega prenašanja klevet. Vse to, česar ranjki ni maral, pa so prevzeli naši »Pašičevci«. Iz te izjave se jasno vidi, da je Vukičevič čvrsto odločen, nadaljevati započeto delo konsolidacije NRS. Brez ozira na to, ali so tako zvani pašičevci oziroma pristaši glavnega odbora s tem zadovoljni ali ne. G. Vukičevič energično nadaljuje delo. Kakor smo zvedeli je zmagala v Kini in gre tam lastna pota. Amerika rabi mir, da izrabi, kar ji je usoda po vojni naklonila in se pripravi na odločilno tekmo med Washingtonom in Londonom. Amerika rabi časa, da preštudira ozemlje doma in drugod, kamor bo plodonosno romal dolar. Zato gesta: Prokletstvo vsaki vojni! Anglija in Francija sta uvideli, da gre za res in ste istočasno sklenili mornariški dogovor, obnovili, veliko antanto, zarisali enoten strategičen program, kako je postavljati šahovske figure po evropskem in kolonijalnem zemljevidu. Z eno besedo: Pred seboj imamo večinsko Evropo, ki naj brani, kar ima. Zna- menja žc kažejo, da gre za ta cilj. S Kellogom je priromal v Pariz kanadski ministrski predsednik; Kellog je predložil angleškemu Egiptu dvostransko razsodiščno pogodbo. Kellog bo obiskal angleško Irsko, a se izognil Londonu, Chambcrlain pa je mesto v Pariz odšel na — bolniški dopust! Na vsak način igra, kot da zremo na oder diplomatov pred svetovno vojno. Le s to razliko, da ne nastopa sedaj država proti državi, ampak deli dveta. Kontinenti med seboj, ki pridigujejo in tudi hočejo imeti mir, da s< lahko pripravijo na orjaško medsebojno obra čunavanje. C. iz njegove okolice, ni izključeno, da bo že proti koncu letošnjega leta sklical kongres NRS, ki bo končnoveljavno prekinil dosedanje abnormalno stanje, da predstavljajo glavni odbor ljudje, ki so bili izvoljeni že pred desetimi leti. Na ta način bi najvišja institucija NRS dobila pravo podlago. Velika večina poslancev je za to razčiščevanje v radikalnem klubu. Zato so vse grožnje in pretnje s te ali one strani brez vsake podlage. Gotovo je, da uživa Vukičevič popolno zaupanje in ima po-polen uspeh pri teh svojih naporih. Seja glavnega odbora se vrši v ponedeljek. Jutri prispe v Belgrad Aca Stanojevič. Narodna banka. r Belgrad, 25. avg. (Tel. »Slov.«) Pod predsedništvom Bajlonija, viceguvernerja Narodne banke, sc je vršila seja ožjega upravnega odbora Narodne banke. Na tej seji se je ugotovilo, da devizni stok Narodne banke postopoma raste radi dotoka ponudb deviz, ki verjetno izhaja iz izvozne sezone. Ker odhaja Baj-loni na krajši dopust, ga bo med tem zastopal Andrija Radovič. Kako to? r Belgrad, 25. avg. (Tel. »Slov.«) Današnji zagrebški oziroma ljubljanski brzovlak je prispel v Belgrad z osemurno zamudo. Sploh sc v zadnjem času pojavljajo precejšnje zamude in se na progah Zagreb—'Vinkovci ponovno dogajajo železniške nsreče. Radi tega sc je ponekod sumilo, da ne nastopa morda kake vrste sabotaža V Zagrebu se razpoloženje počasi pa trajno boljša č Zagreb, 25. avg. (Tel. »Slov.«) Kljub temu, da se prikriva resnica o neuspehu liSS v Berlinu, je javnost vendar zvedela za njo in od interparlamentarne unije ničesar več ne pričakuje. Zaraditega je nastopilo neugodno razpoloženje za KDK. Javnost je pričela s skepso gledati na to akcijo. Razni listi zavzemajo različno stališče. »Hrvat« je za samostojnost, »Narodni val« je neopredeljen, »Rt-ječ« pa polni svoje predale s skepso in se nikakor ne strinja z akcijo IISS. Ugotoviti je treba, da se v hrvatski javnosti pojavlja nezadovoljstvo s Pribičevičevim delom. Nanj se zvrača krivda za neuspehe KDK. Vsi so nehali verjeti, da bi mogli Hrvati pod njegovim vodstvom doseči kake uspehe. V Zagrebu je splošno mnenje, da je on nemogoča oseba in da bo v KDK v najkrajšem času prišlo do ostre cepitve. Nikakor ni verjetno, da bi se mogla najti tla, na katerih bi se sešla Pribičevič in Trumbič, ki predstavljata skrajnosti v KDK. Zagreb čaka mirno in ne gleda več tako neprijateljsko na Belgrad, gotovo pa ne na Ljubljano. Politične razmere so se že toliko pomirile, da se lahko z gotovostjo izreče politična prognoza, ki ni niti najmanj ugodna za KDK. Zagrebški velesejem č Zagreb, 25. avg. (Tel. »Slov.c.) Danes ob 10 dopoldne se je brez posebnih slovesnosti otvoril X. zagrebški sejem. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki trgovskih in gospodarskih ustanov ter zastopniki občine. Ker sodeluje veliko število tujih razstavljalcev, se je sejem pretvoril v mednarodni vzorčni velesejem. Razstavljalci so iz Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške, Amerike in razstavljajo največ kmetijske in industrijske stroje. Razstavljalcev je okrog 700, od njih nad 200 inozemcev. Poleg tega se je priredila razstava živine in kmetijsko-obrtna razstava, ki sta v posebnih prostorih. V teku današnjega dne so razstavljalci še privažali razstavno blago. Kupčij se je sklenilo že precej, zlasti za stroje, ki jih v naši državi ni. železniška nesreča, č Sušak, 25. avg. (Tel. Slov.) Daftes se je pripetila velika železniška nesreča pri tunelu tovornemu vlaku, ki je vozil proti Bakru. Ko se je vlak približal tunelu, je vlakovodja opazil, da ne bo mogel peljati skozi. Zato je začel voziti nazaj, pri čemer je zadnji vagon skočil s tračnic. Tega pa vlakovodja ni opazil in vozil dalje. Tako se je pet vagonov prevrnilo in razbilo. Zavirač Gajo Liban je bil v predzadnjem vagonu. Padel je med vozove, ki so ga zmečkali, da je bil na mestu mrtev. V prvem vagonu se je nahajal zavirač Ilija Maravič. Ko je opazil, da se vagoni prevračajo, je skočil tako nesrečno iz voza, da so mu kolesa šla preko nog. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu moraii noge odrezali. Na lice mesta je prišla komisija, da ugotovi krivdo. Vlak je vozil zaenkrat samo do tega mesta. Materialna škoda ni velika. Globoko žalujoči ostali, Minister Ulkoo ostane v Sofija, 25. avg. (Tel. »Slov.«) V političnih krogih je povzročil veliko pozornost vidno prisrčni sprejem, s katerim je kralj Boris sprejel vojnega ministra Vlkova v Varni, kamor je Vlkov šel, da poroča kralju. Kakor znano, je pred nekaterimi dnevi zunanji minister Burov zahteval, da vojni minister Vlkov odstopi. Dejstvo, da je kralj povabil Vlkova k sebi na Ev-ksinov grad, dočim se je obenem ministrski predsednik Ljapčev nastanil v vili Burov, se odločno komentira tako, da kralj ne odobrava stališča Burova in da ie pokazal trdno voljo, da pri zasedbi vojnega ministrstva, katerega imenovanje je pridržano kralju, noče pripustiti nobenega političnega vpliva. Vlkov je tudi kraljev gost pri velikih manevrih na prelazu Sipki o priliki 50-letnice bitke na tem prelazu. Prijazni sprejem dokazuje tudi, da so vesti inozemskih listov o demisiji Vlkova napačne. V ostalem pa se o vprašanju rekonstrukcije kabineta sedaj nič ne razpravlja in se najbrže do kcmca zasedanja Dmštva narodov ne bo načelo. V sredo se bo ministrski svet posvetoval o sestavi bolgarske delegacije za Ženevo, katere se bo gotovo udeležil Molov in morda tudi Burov. Klanje med Macedond v Sofija, 25. avg. (Tel. »Slov.«) še-le sedaj se doznava, da je spor med obema kriloma macedonske organizacije dovedel dne 22. t. m do večjega spopada med skupino protogero-vistov pod vodstvom vojvode Kukuša, Borisa Izvozskega in med skupino, kateri je poveljeval Mihajlov. Protogerovisti so v dolini reke Meste priredili propagandni sprevod, da bi med prebivalstvom pridobili pristaše, Mihajlov pa, ki je bil o tem obveščen, jih pri samem tem početju ni oviral, pač pa pripravil zasedo med . Obidinom in Filipovim na južni strani Rodop-skega gorovja. Od 17 protogeiQvistov sta ušla samo 2, od ostali 15 pa je bila večina; ubita, ' ostali pa umorjeni potem, ko so z mučenjem izsilili iz njih izjave. Ta dogodek dokazuje, da je med Macedonci vodstvo v rokah Mihajlova. Verjetno je, da bodo protogerovisti svojo akcijo ponovili. Njihovi voditelji so se umaknili v Sofijo, kjer so se v osebno varstvo obdali s telesnimi stražami, deloma pa so odpotovali tudi v inozemstvo. KelSog nima nič pristaviti v Pariš, 25. avg. (Tel. »Slov.«) Državni tajnik Keilog je izjavil pri sprejemu časnikarjev, da o paktu nima povedati nič novega. Samo lahko ponovi, da stavlja, kakor vsi drugi državniki, ki so sodelovali, največje upanje na uspehe pakta in da je prepričan, da bo zaključek pakta mnogo pripomogel, da se bo bistveno omejila nevarnost novih vojn. O podpisu Kellogovega pakta pišejo današnji listi zelo tremo. Desničarski listi pravijo, da Kellog sam ne veruje svojemu paktu. Socialistični >Populaire« dvomi iu pravi, da jo treba samo pogledati mednarodni položaj, da pridemo do zavesti, k al; o velika vojna nevarnost preti sedaj: italijansko-jugoslovanski konflikt, anglesko-egiptski konflikt, v Ameriki Nicaragua, v Aziji pa kitajsko-japonska in ameriško-japonska napetost. »Ere Notivelle« opominja, da je treba misliti na prihodnji mir, ki naj se razvije iz sedanjih pogajanj. Vprašanje Porenja je samo še objekt zamenjavanja. Ko se sklene pogodba, se ne sme zahtevati od Nemčije, da se odreče priključitvi Avstrije, morala pa bi se zahtevati točna jamstva glede varstva vzhodnih mej. Bethlen se že umika v Budimpešta, 25. avg. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Bethlen je v intervjuju z listom ~Az Est« izjavil, da bo grof Appony na jesenskem zasedanju Društva narodov zopet načel optantsko vprašanje ter da madjarska vlada nikdar ni storila uradnih korakov za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Vlada smatra, da sedaj ni pravi čas za to, in si tudi pridržuje, da bo sama določila čas, ki se ji bo zdel primeren. Tozadevni pokret v madjarski družbi pa se ne sme pripisovati vladi. Madjarska hoče najprej počakati na razvoj mednarodnega položaja glede razorožitve, dalje učinkovanje lokarnskih pogodb na Nemčijo in notranji razvoj pri sosednjih državah. O svojih razgovorih s turškim zunanjim ministrom je dejal Bethlen, da se bo že dalje časa obstoječa mad-jarsko-turška prijateljska pogodba še spopol-nila z razsodiščno pogodbo in morda tudi s pogodbo o nenapadanju. Od zboljšanja usode madjarskih manjšin v sosednih državah pričakuje Bethlen tudi vplivanje na madjarsko zunanjo politiko. »Pesti Naplo« bo v jutrišnji številki objavil razgovor z ministrskim predsednikom grofom Bethlenom, da namerava na jesenskem zasedanju predložiti tiskovni, društveni in zboro-valni zakon, ki jih na Madjarskem dosedaj niso imeli. O vzpostavitvi porotnih sodišč sedaj ni govora. Namerava izvesti tudi revizijo hišnega reda v parlamentu, da se skrajša proračunska debata. Glede vstopa madjarskih nacionalistov v vladno stranko je Bethlen izjavil, da more vstopiti v stranko vsakdo, ki sprejme program vladne stranke, ki sedaj vprašanje kralja izključuje. Tiranske svečanosti v Rim, 25. avg. (Tel. »Slov.« Iz Tirane se poroča, da je bila albanska narodna skupščina pod predsedstvom bivšega senatnega predsednika Evangelija otvorjena in da je bila preči-, tana pozdravna poslanica Ahmed beg Zogua. Izvoljena je bila samo komisija za overovljenje mandatov, na kar je bila seja odgodena. Narodna skupščina zboruje z velikimi svečanostmi in manifestacijami. Seji je prisostvoval ves diplomatski kor. Mussolini na manevrih. Mussolini se je odpeljal v Monte Ferrato v Pijemontu, da se udeleži zaključka velikih divizijskih manevrov. Letalske vesti v London, 25. avg. (Tel. »Slov.«) Letalec •iLeviue, ki je hotel včeraj s svojim novim Jun-kersovim letalom leteti iz Dessaua v Croudon ir potem takoj dalje v Ameriko, se je zaradi oiaKc,go vremen* moral v Amsterdamu spustiti na tla. Kot potnico ima s seboj ameriško diamantno kraljico Mabel Boli. Francoski letalec Douduret, ki je zjutraj ob 7 od Le Bour- Kako skrbi sedanja vlada za feikv prizadete davkoplačevalce V »Finansijski službi« iz I. 1928 na strani 267. beremo ta-le odlomek iz razpisa generalne direkcije davkov: Upozoravajuči Vas na to, Direkcija ipak ne želi da poreske organe pritegne na bezob-zirnu naplatu poreza od onih lica čiji su prihodi usled slabe ekonomske godine pali na minimum i koji u ovo godišnje doba nisu u mogučnosti da svojoj obavezi udovolje. Prema tome, u krajevima koji su postradali od suše ili od drugih elementarnih nezgoda, poštedi-čete poreske obveznike zemljoradnike od egzekutivnog postupka, i naplate čim obazrivije provodite. Ko Vas na vse to opozarjamo, vendar ne želimo, da davčne organe pritegnete k brezobzirnemu izterjavanju davkov od tistih oseb, ki so imele minimalne dohodke vsled slabega gospodarskega leta in ki letos nimajo možnosti, da bi svoji obvezi zadostili. Zato v krajih, v katerih so ljudje trpeli vsled suše ali drugih elementarnih nesreč, prihranite davčnim zavezancem kmetovalcem izvršilni postopek in izvršite plačila čim najobzirneje. Tale predlog je pač značilen ./a letošnjo davčno prakso. Če gledamo okrožnice iste direkcije iz prejšnjih let, takega naloga nikjer ne najdemo. In ta navodila so danes še vedno v veljavi. To velja povsod, tudi pri davčnem uradu v Ljubljani, nad katerim se SDS toliko spodtika, ker je tam menda. na nesrečo vodja urada somišljenik SLS, dasi so vsi referenti pravoverni demokrati. Ta okrožnica pove več kot vse vpitje demokratskih listov o bobnu in eksekucijali. Na tej okrožnici i: a slovenski davkoplačevalec uraden dokument, ki vsako SDS-arsko demagogijo pri pametnih ljudeh izključuje. Napad SDS na občinsko gospodarstvo SLS geta startal za polet preko oceana, se je moral že ob 7.20 spustiti na tla zaradi hudega vetra, ko je preletel 120 kmč »Krasin« že išče Amundsena. Iz Bergena se poroča, da je bil ruski lomilec ledu »Krasin« sedaj popravljen in da gre sedaj spet na Spitz-berge, da še nadalje išče Amundsena in Nobl-lovo skupino pri zrakoplovu. V Kingsbayu bo sprejel na krov ruskega letalca Čuhnovskega. Strašna nesreča v Nevjorku v Newyork, 25. avg. (Tel. Slov.) V petek zvečer se je zgodila strašna nesreča ua nju-jorSki podzemeljski železnici na postaji Ti-mes-Square. Ravno v času, ko so se zapirale trgovine in so bili vlaki prenapolnjeni, je vlak zapeljal preko pokvarjeue kretnice. — Prvih šest vagonov se je prepeljalo brez nesreče, sedmi vagon je skočil s tira in ga je vrglo proti zidu, tako da so se zunauje stene odtrgale. Deseti vagon pa je zavozil na razvaline. Obenem je nastal požar, tako da je nastala divja panika. Culi so se strašni kriki in očividci opisujejo prizore, kakršnih si ni mogoče predstavljati. Vagoni so bili tako prenapolnjeni, da se nihče ni mogel ganiti. Ko je prišel sunek, je stoječim potnikom odtrgal ali 'zlomil, ali spahnil roke. Vse je bilo. , prevrženo. Prva dva mrtveca, ki so ju ^Hj tegnili izpod razvalin, sta bila dva otroka, katerima sta bili odtrgani glavi. Enemu otroku je manjkala tudi roka, katero so potem našli pri materi, ki je bila tudi mrtva. Trupla so ležala razkosana in razmrcvarjena na kupu, Ognjegasci, policija in reševalno moštvo je bilo čudovito hitro na licu mesta. Železniška proga je bila takoj zaprta. — Število mrtvih znaša 17, ranjenih pa je bilo 156. Na mestu, kjer se je zgodila nesreča, je tudi nevarnost, ker so se podrli stebri, da se udere cesta. Prihodnji vlak so mogli k sreči še pravočasno ustaviti. Preiskavo vodi njujorški župan Walker sam. Potres Snoči . oh 22.10 so čutili u.očan potres v Št Juriju ob južni železnici in v Zagrebu. Že opetovano smo pisali, kako jc bivši triumvirat SDS gradil kasarno na Ahacljevi cesti. Ogromno prekoračenje proračuna, ki se je zgodilo zaradi negospodarskega ravnanja režima SDS na mestnem magistratu, jo seveda povzročilo, da so stanovanja t tej hiši razmeroma draga. Sosvetniki SLS in bivši vladni komisar so smatrali, da mestna občina ne zida svojih stanovanjskih hiš za bogate ljudi, ki si lahko kjerkoli najamejo draga stanovanja, ampak predvsem za reveže, ki visokih najemnin ne morejo plačevati. Zato so oddali stanovanja na Ahacljevi cesti tudi mnogim gospodarsko šibkejšim strankam. Posledice nerazumnega gospodarjenja SDS pri tej kasarni mora seveda nositi mestna občina. Mestna občina bo za amortizacijo pri tej hiši doplafevala. To je neizogibno. Naravnost nemoralno in zločinsko pa bi bilo, f« bi metode SDS pri grad bi mestnih stanovanjskih hiš morali plačevati ubogi na- j e m n i k i ! Ker so se sosvetniki SLS postavili na to edino možno, človeško in socialno sfališfe, jih je včeraj »Slovenski Narod« napadel. Na ta napad odgovarjamo: Hvala, gospodje! To je prvj napad, odkar je bilo sklenjeno premirje v ljubljanski komunalni politiki! Prelomili ste vi! S tem sto nas osvobodili. Zelo smo vam hvaležni za to. Kajti preiskovalna komisija ima čudovito mnogo hvaležnega materijala prav iz tistih dob, katero ste vi s tem načeli in nam s kolom po glavi dokazali, da vam je lomljenje dane besede osnovna in nepremagljiva lastnost! Venizelos noče biti diktator. v Atene, 25. avg. (Tel. »Slov.«) Venizelos se v svoji izjavi obrača proti poročilom rojali-stičnih listov, da se je izjavil, da hoče šest mesecev vladati kot diktator in da bo zahteval od parlamenta iste pravice, kakor jih ima Mussolini. Dunajska vremenska napoved. Lepo vreme, bati pa se je neviht. Novosadska vremenska napoved. Tiho vedro in lepo. Dežja ne bo. Temperatura bo ostala visoka. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaucem, da je uaš ljubljeni soprog in predragi papa, gospod Alojz hofler tiskarniški ravnatelj danes, v soboto /.večer ob pol osmih, nenadoma preminul. — Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 27. avgusta ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, VVolfova ulica t, k Sv. Križa. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1928. Irene, soproga — Alojz, zobozdravnik-, Josip, trgovec; Edvard, stud. techn.; Teodor, stud. reji., sinovi — in ostalo sorodstvo. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl nocoj ob pol desetih po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, gospod gostilničar, trgovec in posestnik Pogreb predragega pokojnika bo v ponedeljek, 27. avgusta, ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Dolenjska cesta 20, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Jakoba. Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1928. arsnes S vel v slilta Ugledni udeleženci intemarlamentarne konference, ki se vrši te dni v Berlinu Jouvenel, francoski senator. Mo\vinekel, bivši norveški ministrski predsednik. _ . . , . »» ,. ... , . n , . Rr»rn- Pogled na »Švicarski ribnik« v versailleskem parku, kjer so j.red Originalen pogreli. Vodja rešilne postaje v Duknenu ob Severnem Arne liorg, s kratkim poginile vse ribe zaradi zastrupljenja. morju je pred smrtjo izrazil željo, da ga peljejo na pokopališče v ki jc pravkar potolkel v Budimpešti svoj čolnu, s katerim je rešil nad 50 ljudi iz morja. lasten olimpijski rekord v plavanju. Sveže pobarvano Iz angleščine I. V. Priznati moram, da sva bila z ženo zelo pridna in da so nama čopiči šli silno spretno izpod rok, barvala sva, kot da bi bila že od nekdaj privajena temu poklicu. Letos sva se spravila nad spalnico in — kar je šc mnogo več in na kar sva bila najbolj ponosna — prebarvala sva tudi kopalnico, kad, z eno besedo, vse, kar je bilo tam notri. »Prav čedno izgleda,« je dejala žena na večer, ko sva delo dovršila. »Saj pa tudi ni bilo tako enostavno delo, kot bi si kdo mislil. Jaz sem vsako stvar šestkrat prevlekla, ni zlomek, da ne bi dolgo časa držalo.« Baš oni večer pa je prišla teta Emeralda v posete. Teta Emeralda je namreč zelo bogata samica in sedaj veste menda dosti. »Zelo pogosto me morata jemati na sprehod z avtom,« je dejala teta Emeralda. » Dobro vesta, kako rada se vozim z avtomobilom. Kako mislita jutri? Napravila bi rada daljšo turo.« Njena želja je nama ukaz, že razumete, zakaj, zato smo se dogovorili, da bo drugo jutro teta zajtrkovala v postelji, potem pa okolu osme ure odrinemo. Avto je bil ob določenem času na mestu, pripravljena sva bila tudi midva z ženo, le tete ni bilo od nikoder na izpregled. Čakala sva četrt ure, a ker jo še ni bilo, sva poslala Mino, naj gre pogledat, kaj se je s teto zgodilo. Mina pa se je kmalu vrnila ter povedala, da na njeno trkanje ni dobila nobenega odgovora, vrata njene spalnice pa so zaklenjena. Polotil sc naju je strah in hitela sva gori, da se prepričava, kaj je resnice na tem, kar je povedala Mina. Trkala sva na vrata, klicala sva teto, bunkala, bobnala in končno razbijala po vratih, a vse zaman, nobenega odgovora, nobenega glasu. Prebledela sva oba in najgrozovitejše misli so sc nama podile po glavi. »Ne preostaja nama druzega, kot da vrata vlomiva,« sem dejal končno. Prinesel sem kladivo in močno dleto, nakar so se po hudem naporu udala. Oba hkratu sva treščila v spalnico, toda tete nikjer, ne na postelji, ne pod posteljo, ne duha ne sluha o njej. Žena je pričela jokati. »To je strašno, nekaj groznega se je moralo pripetiti,« jc tarnala, »slutim, da jc moralo biti nekaj strašnega. Teto so roparji odpeljali ali pa ceio umorili, ah, uboga teta, hu, hu, hu, hu.«, »Nič druzega nam ne preostaja kot da zadevo javim policiji, ki naj ukrene vse potrebno.« Skočila sva v avtomobil ter sc odpeljala na policijo in se v kratkem času vrnila z dvema policistoma ter komisarjem. »Mogoče je, da so ji zamašili usta ter jo zaprli v kako stransko sobo?« je dejal gospod komisar. »Vsekakor moramo vso hišo preiskati od vrha do tal.« V pritličju ni bilo nikjer sledu, tudi v omarah in skrinjah ni bilo ničesar videti. Spalnice so bile vse prazne, nobena preproga ni bila v neredu, znamenje, da ni bilo nikogar tu. »Kaj pa je tu?« je vprašal eden izmed policajev, ko smo dospeli do zadnjih vrat. »Tam ne bo nič,« sem dejal mesto žene, »to jc namreč le kopalnica.« »A jc tudi zaklenjena, čudno, jc dejal policaj, »vlomimo.« Policaj je hotel takoj udreti, a udaril ;e samo enkrat po vratih, ko se je oglasil tanek glas iz notranjščine kopalnice. »Kdo je, kaj pa je?« sem hitro vprašal. »Ne morem se ganiti, nič si ne morem pomagati. Brez pomoči mi ni mogoče ven. Nikakor ne smete moških pustiti notri.« »Koliko pa jih je bilo? Kam so odbežali, v katero smer?« je hitel komisar izpraševati skozi vrata.« Odgovora ni bilo nobenega, a ker so bila vrata zaklenjena, smo domnevali, do so roparji pobegnili skozi okno. Kakor hitro sem to domnevo izustil, je komisar takoj tekel na vrt, jaz za njim, policaja pa za menoj. Pustili smo ženo in Mino samo pred vrati kopalnice. Preiskali smo ves vrt, a ko sc mi je ravno zdelo, da sem našel sled, se okno kopalnice odpre in žena zakliče: »Je že vse pojasneno in v redu. Jones, pošlji policijo zopet domov,« To pa je bilo lažje rečeno kot storjeno, vendar pa sem po dolgem prigovarjanju le dosegel, da so odšli istim potom kakor so prišli. Namreč, peljati sem jih moral z avtom nazaj ter tam inšpektorju vso stvar pojasniti. Ker sam še nisem vedel, kaj se jc pravzaprav zgodilo, me je radovednost gnala, da sem s podvojeno brzino vozil proti domu in bi radi prehitre vožnje skoraj prišel v konflikt s policijo. Ko sem stopil v sobo, sera našel ženo vso v solzah. Kaj ti je? Kaj se je zgodilo? Kje je teta?« sem spraševal v eni sapi. »Teta se je pred petimi minutami odpeljala. Nikoli več jo ne bo k nama, odšla je za vedno.« jc tarnala žena ter si brisala oči. »Ja, kaj pa sc jc vendar zgodilo? Zakaj pa je tako hitro odšla? Ali ni ničesar hotela povedati o roparjih in vlomilcih, ki so jo hoteli umoriti?« »N-n-n-ne,« jc odvrnila žena. »Saj ni bilo nikjer nobenih roparjev ali pa vlomilcev. Tudi moriti ni nihče mislil. Ko je vpila, da ne moške notri pustiti, je mislila le tebe in policijo. Teta je namreč šla v kopatnico, da se okop-lje, midva pa sva ji pozabila povedati, da je kopalnica sveže prebarvana in torej neupo-rabljiva. Ko je prišla v kopalnico, sc je vsedla kraj kadi, a vstati pa ni več mogla, saj veš, da sem vse šestkrat prebarvala. Šele z Mino sva jo mogli rešiti mučnega položaja. Na pomoč pa preje ni marala klicati, ker se je sramovala. Da bi jo bil ti le videl, kakšna je bila, ko sva jo odstranili, ne, raje ne povem.« Naslednji dan wa prejela pismo od tete Emeralde, v katerem nama naznanja da jo ne bo več k nama, kar bi se toliko reklo, da naj sc pod nosom obriševa, »Sedaj si pa prebarvala premoženje lete Emeralde,« sem dejal ženi, ki pa ni bila nič kaj vesela mojih besocli, Tri kožice Kar tako igraje so dobile ta priimek. Zakaj vsak dan hodijo vse tri iz hiše ob isti jutranji uri in gredo k morju po skalnatih, prav kozjih stezicah. Na zapuščeno obal hite, nedaleč od Faraglionija. Odloživši obleke se su-hotne in trdnih udov kakor mladeniči, v moških trikojih zaženo v vodo, se muhovilijo in igračkajo v njej. Suše sc na solncu, igrajo karte in pripravljajo čaj. Ne vrnejo se vse do solnčnega zahoda, ko sc skakajc in šaleč sc vzpenjajo po obali, vse obložene s cvetjem. Frank B. Kellog, ameriški zunanji minister iniciator protivojuega pakta, ki bo te dni podpisan v Parizu. Robinson, Spili, Dr. Wirth,. Lange, ameriški senator. predsednik gdanskega parla- bivši nemški drž. kancler. šef rNlne pisarne interpar- menta. lamentarne pisarne. Proi. Avgust Forel, ■vetovno znani švicarski psihijater in raziskovalea žuželk, ki slavi 1. septembra svojo 80 letnico. Palača zunanjega ministrstva v Parizu, kjer bodo te dni podpisali zunanji ministri vodilnih držav Kelloggov protivojni pakt. a) je novega Narodno romanje k Stf. Jožefu nad CeSjem Prihodnjo nedeljo, dne 2. septembra, bo \ elika cerkvena slovesnost pri sv. Jožefu nad Celjem. Slovenska straža v Ljubljani si je postavila nalogo, da ta dan zbere čim večjo množico članov in prijateljev v molitvi za našo domovino in celotni naš narod. Ob 10 dopoldne bo slovesna sv. maša, med katero bo imel cerkven govor g. Franc B o n a č. Po končani cerkveni slovesnosti se bo vršil pred cerkvijo shod Slovenske Straže, na katerem bodo govorniki tolmačili dolžnosti vernega katoličana ac svojega naroda. Glavni govor bo imel društveni predsednik g- prof.dr. Valentin Rožič. Želeti je, da bi z obilno udeležbo pokazali, kako je katoličanu pri srcu bodočnost lastnega naroda, kako tudi nas bolijo krivice, ki jih prizadevajo sosedje izven državnih meja našega kraljestva našim bratom. A nas katoličane naj vodijo pri vsem našem prizadevanju in našem delovanju, kakor drugod tudi v delu za narodno obrambo le plemeniti nagibi, ljubezen do lastnih bratov, ne sovraštvo do nikogar, niti do sovražnikov in zatiralcev. Zato hočemo posvetiti ta dan resni misli na položaj našega naroda in iskreni molitvi, da bi ga Bog po priprošnji našega varuha sv. Jožefa in njegove prečiste neveste, Device Marije, varoval in vodil k njegovemu cilju. Udeleženci bodo imeli po vseh železnicah 50 odstoten popust. Kdor se hoče romanja udeležiti, naj nam to takoj javi. Ce bi kdo ne dobil pravočasno legitimacije na dom, naj se pripelje z navadnim listkom do Celja. Listek naj si pa da pri nakupu prepečatiti z mokrim postajnim žigom in pri dohodu v Celje naj ga ne odda. Nazaj se bo peljal brezplačno z istim listkom in legitimacijo, ki mu jo bo izročil zastopnik Slovenske Straže pri cerkvi sv. Jožefa proti položitvi 5 Din za društveni narodnoob-rambni sklad. Za naše brate! V dneh 8. in 9. septembra, na praznik Malega Šmarna in sledeče mu nedelje, pokažimo in dokažimo, da ljubezen do naših zatiranih bratov ni prazna beseda, da znamo to svoje bratsko euvstvo pretvoriti v dejanje, od katerega bodo imeli naši bratje, ki so pod tujim gospodstvom, resnično, dejansko korist! »Jugoslovanska Matica«, naša splošna na-rodnoobrambna organizacija, ki ima namen, da, združujoč v sebi pripadnike vseh slojev našega naroda brez strankarske in katerekoli druge razlike, nudi pomoč našim od našega narodnega telesa odcepljenim bratom v njihovi težki borbi za obstanek, pripravlja s sodelovanjem večjega števila drugih narodnih organizacij in društev to splošno narodno manifestacijo, ki se bo vršila v naši slovenski prestolnici, naši beli Ljubljani. Omenjena dneva, ob času jesenskega velesejma, se zberejo v Ljubljani brez dvoma tisoči in tisoči našega naroda od severa in juga, od vzhoda in zapa-da, in bo tako ta manifestacija v resnici splošno narodna. Kolikor je doslej ugotovljen spored, se bo na praznik 8. septembra vršila dopoldne po vsem mestu zbirka, i dinarski dan«. Prispevke občinstva bo zbiralo visokošolsko di-jaštvo z nabiralnimi puščicami. Popoldne pa bo vsa »Zvezda« s priležečim Kongresnim trgom izpremenjena v velikansko narodno zabavišče s posebnimi paviljoni za jestvine, pi- jačo, slaščice, kavo, igrače in druge predmete, ki se bodo prodajali v narodnoobrambne (namene. Cela vrsta pevskih društev, med njimi pevski zbor ; Glasbene Matice«, "Ljubljana.?, >Ljubljanski Zvon« itd., bodo izvajala pevski program. Igralo bo več godb. V Matičnem kinu st bodo vršile predstave v isti narodncobramb-nini namen. Na Kongresnem trgu bodo razne tekme, pri katerih bodo sodelovali tudi otroci, da tako tudi naši malčki morejo pri sp a vali k skupnemu namenu. Zvečer pa se bodo užigali umetelni ognji. V nedeljo se bo potem vršila prijateljska nogometna tekma med ^Ilirijo« in •-Pri morjem«. Toliko po doslej ugotovljenem ep 'redu, ki pa se po prijavi sodelovanja še nadaljnjih or- I ganizacij in društev gotovo še razširi. Da se pa tej tako razsežni prireditvi za- j gotovi čim izdatnejši gmotni uspeh, je naše narodno ženstvo prevzelo nalogo, da bo prihodnje dni potrkalo na vrata pri posameznikih in družbah, ki predstavljajo naše imovj-lejše sloje, in jih poprosilo, da bi bodisi xtočka« kavarne — koncerta. Nekdo, ki je vedno dobro poučen, mi je včeraj dejal o njej: Ločena je, že pet let.« Je to mogoče? Preden se katera loči, mora biti žena, mora biti poročena, mora ljubiti ali vsaj misliti, da je ljubila, sovražiti, ali misliti, da ie sovražila. Skratka — živeti mora. Če je stvar resnična, se je gotovo poročila in ločila mehanično, z isto malomarnostjo in lahkoto, s katero menja izraz obraza. Ona in njene tovarišice, vse one, ki na promenadi predejo nit od Punte Tragara do Punte Carena — so to res ženske? . . . Pač bolje: Kakšen razred novih bitij predstavljajo te prekomorske nomadinje? Prostost, ki jo vživajo, jc tako brezmejna, da nima več vrednosti, in daje občutek ničev-nosti. Ne more si človek misliti, da imajo očeta in mater in svoje ognjišče v kakem kotičku sveta. Zdi se, da so rojene iz prostovoljne generacije in neprimerne za nasledstvo rodu. Vsaka dežela je dobra zanje, samo da dobe gostilno, »tca-room« in tennis« : če jim je Capri ljubši od drugih krajev, jim je radi tega, ker je prostost Caprija v svojem cvetočem paroksizmu, v svoji solnčni anarhiji prazna in brez haska, kakor njihova prostost. Trošijo, toda nc vedo, s kakšnim trudom in duševnim naporom se denar služi. Opustile so delo, opustile dolge lase, opustile r.emir duha, opustile materinstvo. Človek bi jih pomiloval ob misli, koliko je v njihovem življenju puščobe, okrn^enosti, ___i 1___t: J- ----- i____x^^ — llt;>Lcllllirau. luufi oaniw u .-»t luunu ).»»>- miluje. One so srečne, zelo srečne. Njihovo eksotično čebljanje ima znake lahkotnosti, drznosti, ničnosti čivkanja vrafcccv. Ne znajo, nikoli niso znale trpeti. Ne žive. Prihodnje nedeljsek številke jim ne dopošljemo več, ako med tem ne store svoje dolžnosti! ■k »Slovenec« se afišira od danes dalje tudi na Kongresnem trgu poleg prodajalne I. delov. kons. društva ter tik šolskega poslopja na Zaloški cesti v Mostah. -k Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Za župna upravitelja sta imenovana; Pavel Simončič v Kranju in Alojzij Krisch na Borovcu pri Kočevju. — Premeščeni so bili kot kaplani: Alojzij Košmerlj s Trebelnega k Sv. Petru v Ljubljano, Janez Tiringar iz Zagorja ob Savi na Trebelno, Jožef Mlakar iz Škocijana pri Mokronogu v Dobrnič, Franc Markež iz Gorij v Št. Jurij pod Kumom, Franc Honigman iz Št. Janža v Šmarjeto, Jožef Za-lokar iz Šmarfcte v Št. Janž, Franc Hiti z Mirne v Št. Vid pri Stični, Viljem Cunder iz Stopič v Toplice (z bivanjem na Vršnih selih), Anton Stanonik iz Topjic v Kostanjevico, Jožef Rozman (prefekt) iz zavoda sv, Stanislava v Kranj, Jožef Ambrožič z Bleda na Boh. Bistrico. Jožef Strah z Boh. Bistrice v Mokronog, Franc Mozetič iz Mokronoga na Dobrovo pri Ljubljani, Karel Matkovič z Dobrove v Staro cerkev pri Kočevju, Anton Božnar iz Cerkljan pri Kranju v Boh. Srednjo vas in Feliks Grčar iz Boh. Srednje vasi v Cerklje pri Kranju. — Nameščeni so bili v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano kot pre-fekti: Franc Cerkovnik, Rogumil Remec in Anton Ronko. — Nameščeni so bili kot kaplani: Franc Šmit v Loškem potoku, Anton Miklavcič v Zagorju ob Savi, Franc Frohlich v Škocjanu pri Mokronogu, Anton Bergant v Gorjah, Alfonz Jarc na Mirni, Jožef Florijan-čič v Podzemlju, Janez Hladnik v Metliki, Anton Hren v Stopičah in Alojzij Kambič na Bledu. k Birmoveajc v litijski dekaniji se bo vršilo v sledečem redu: Primskovo v soboto 15. septembra, Javorje v nedeljo 16. septembra, Prežgan je v ponedeljek 17. reptembra, Jan če v torek 18. septembra, Š t a n g a v sredo 19. septembra, Kresnice v četrtek 20. septembra, S t. Lambert v nedeljo 23. septembra, Polšnik v ponedeljek 24. septembra, Dole pri Litiji v sredo 26. septembra, Št. Jurij pod Kumom v četrtek 27. septembra, S v i b n o v petek 28. septembra, Radeče pri Zid. mostu v nedeljo 30. septembra 1928. •k Na Šmarni gori bo danes teden, dne 2. septembra, tabor krščanskih socialistov. Ob 9 bo pridiga in sv. maša, nato pa tabor, na katerem bosta govorila tovariša Jože G o -stinčar in France Žužek. Pri sv. maši bo prepevala Krekova mladina iz Ljubljane, pri prosti zabavi po taboru pa bosta sodelovala tamburaška zbora Krekovih družin iz Preske in Zaloga. Tovariši, na svidenje danes teden na Šmarni goril •k Za svojega prijatelja, umrlega g. Fr. Hafnerja, mesarja in posestnika v Mojstrani, je daroval na mesto venca cerkvi Dovje 100 Din g. Jakob Kozjek iz Dovjega. Korošci! Svoj čas napovedani širši sestanek vseh Korošcev se bo vršil dne 7. oktobra t. 1. v Celju. Vabila s podrobnim programom in referati sledijo. Rojaki, rezervirajte si ta dan, da bomo enkrat polnoštevilno zbrani. — Odbor v Ljubljani in v Mariboru. ■k Nova založba v Ljubljani je tudi letos izdala ličen brezplačen dijaški koledarček, ki ga razdaja svojim odjemalcem. V koledarčku je tudi seznam knjig lastne založbe. Zato opozarja dijaštvo in starše na svojo zalogo šolskih in vseh drugih knjig, kakor tudi na bogato izbero šolskih, pisarniških in risarskih potrebščin. Za pričetek šole je uredila tudi Antikvarijat pri svoji podružnici na Mestnem trgu 17 (prej Giontini). •k Nageljčki I. in HI. stopnja za osnovne ozirema srednje in meščanske šole, priredil Ciril Pregelj, izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Vsak zvezek stane 20 Din. Prvi zvezek »Nageljčkov« je prav za prav nekakšna pevska šola, ki naše malčke igraje uvaja v pouk v petja in obsega 100 enoglasnih otroških narodnih pesmi in je namenjen I. in II. razredu osnovnih šol. — Tretja stopnja vsebuje 46 dvo- in troglasnih narodnih pesmi: namenjena je srednjim in meščanskim šolam. _ Drugi zvezek »Nageljčkov«, ki stane 20 Din, je tudi prešel v zalogo Jugoslovanske knjigarne in obsega 66 dvo- in troglasnih narodnih pesmi. — Gojitev narodne pesmi vzbudi v srcih mladine ljubezen do domovine In je za vzgojo šolske mladeži zelo važnega po mena. ★ Cerkvena ljudska pesmarica, priredil St. Premrl, je pravkar izšla v drugem zelo pomnoženem natisu v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena part. 50 Din, glasovi po 24 Din. Za razvoj cerkvenega ljudskega petja to pesmarico toplo priporočamo vsem cerkvenim pevcem, pa tudi posameznih; vernikom, ki imajo veselje do petja. -k Almanah denarnih zavodov in eksporta Jugoslavije in držav Bližnjega Vzhoda. Glavno uredništvo Almanaha SHS v Zagrebu VI pripravlja nov obširen almanah denarnih zavodov in izvoza Jugoslavije in držav bližnjega Vzhoda (Romunije, Bolgarije, Grčije, ' Albanije, Turške, Sirije, Palestine in Egipta), j Almanah bo velike važnosti za vzpostavitev I ____i« »■» nnrtlnliitpv ie ohstoiečih čosoo- uuv in *•» ------------- ... i darskih odnošajev med nami in inozemstvom. ! Zato poziva glavno uredništvo Almanaha (Za-1 greb VI) vse naše gospodarske kroge, da mu pošljejo detajlne podatke o svojem stanju in o vrstah blaga, koje uvažajo ali izvažajo. Želeti bi bilo, da se te ugodne prilike poslužijo naši izvozniki v čim. večjem številu. •k Vpokojeni sos Ana Berce-Kopač, učiteljica v Št. Janžu; Franja Kump-Labernig v Šenčurju pri Kranju, Marija Benedičič-Franke v Mirni, Ivan Šemerl, upravitelj v Lescah, Jakobina Lobiser, učiteljica ročnih del v Raj-henburgu. — Brezplačni studijski dopusti so . dovoljeni učiteljici v Mirni Vozelj Nada in učiteljici v Ljubljani Jeglič Ana. •k V naše državljanstvo so sprejeti Miroslav Presl, učitelj iz Ljutomira; Ivan Herndl, hotelir iz Ljutomira; Dragotin Vik, strugar iz Dol. Miholjca; Josip Ton, zasebni uradnik iz Dol. Miholjca in Leopoldina Rudež, posest-nica iz Maribora; Vaclav Baloh, narednik vojaške godbe iz Maribora; Ferdinand Spilar, trgovec iz Maribora; Adolf Šimek, trg. poslovodja, iz Maribora; Ivan Vencel, slikar iz Maribora; Josip Znidaršič, tov. delavec iz Maribora; Ernest Fašing, trgovec iz Maribora in Dragotin Jelušič, redovnik iz Ptuja. •k Posetniki jesenskega velesejma »Ljubljana v jeseni« od 1. do 10. septembra imajo, če so v posesti sejemske legitimacije za 30 Din, pravico do polovične voznine v obe smeri. Pri odhodu dajo na domači postaji žigosati legitimacijo in kupijo celo vozno karto. S to se potem brezpjačno vozijo nazaj. Zato se karta ne sme oddati vratarjem na ljubljanskih kolodvorih. Ob vhodu na velesejem se vsakemu potrdi, da je v resnici obiskal prireditev. Železniški popust jc dovolila posetni-kom ljubljanskega velesejma tudi Avstrija in Češkoslovaška republika, odkjer bo mnogo odziva, saj bo velesejmu priključena jubilejna kiretijska razstava, že sama po sebi pravi kmetijski velesejem. Če v Vašem delokrogu lcgitimaci.j ne bi bilo dobiti, jih zahtevajte naravnost od urada velesejma v Ljubljani. ■k Edina ljubljanska, preko 300 let stara zvonarna »Strojnih tovarn iu livarn d. d.«, poprej Samasca, Karlovška cesta 1, je v zadnjem času med mnogoštevilnimi drugimi oddala večja zvonenja za Bjelovar, Gornjo Ri-•jeko na Hrvatskem, Gornjigrad, Cerno pri Vinkovcih in celo v Kandijo na Grškem. Pripravljajo pa se zvonenja za ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu, Mirnopeč, Belo cerkev v Banatu, Vrbovec in Bračevce na Hrvatskem, Dervento v Bosni, Kumanovo itd. Za svoje priznano dobre in solidne izdelke dobiva od vseh strani najlaskavejše pohvalnice. Zvonarna rada postreže vsem interesentom s ceniki in drugimi informacijami. ■k Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene, ^ Zahtevajte prospekte! tk Konkurzni razpis. Razpisani sta potom objave v Škofijskem listu župniji Kranj in Velike Poljane. Rok za vlaganje prošenj se zaključi 8. septembra 1928. •k Otvoritev nove državne pogodbene pošte v Ratečah na Gorenjskem. Dne 31. maja 1928 je prenehala poslovati pomožna pošta Rateče, dne 1. junija 1928 pa je bila otvorjena v istem kraju nova državna pogodbena pošta Rateče na Gorenjskem. V okoliš te pošte spada popisni kraj Rateče in Brdo. ■k Državna pogodbena pešta v Robu na Dolenjskem. V okoliš te nove pošte spadajo naslednje vasi in selišča: Rob, Bavdek, Krvava peč, Boštetje, Bukovina, Centa, Dednik, Vrh, Gradišče, Mački Moharji, Marinčki, Ambroži, Osredek, Pečki, Strlctje, Podhojni hrib, Purkarče, Rupe, Sekiršče, Selo, Neredi, To-mažini, Uzmani, Zgonče, Bani, Dolšaki, Srnjak, Laze, Škamevec, Veliki Osolnik in Knej. ★ Nova državna pošta Teharje. V okoliš nedavno tega otvorjene teharske pogodbene pošte spadajo vasi: Teharje, Srpaste, Bukcv-žlak, Bežigrad, Čret, Osenca, Slance, Vrhe, Sv. Ana in Zvodno ki so se izločile od okoliša pošte v Štorah. •k Razširjena selska dostava pri pošti v Štorah. Kraj Ogorivec, ki je bil doslej v okolišu pošte Sv. Jurij ob juž. žel., je bil 21. julija izločen iz tega okoliša in prideljen pošti v Štorah. ■k Jasni se. List »Osservatore Romano« je objavil več člankov, ki razpravljajo 0 atentatu na Obregona, t izvoljenega prezidenta mehiških držav; odkril je naravnost obležilne dokaze, ki iz njih razberemo, da je Obregon padel kot žrtev komunistične zarote. Obdol-žitev, kakor da bi bilo treba iskati zarotnikov v vrstah klera, je rafinirana šahova poteza pristnih in pravih morilcev. S temi poslednjimi prezident Calles najbrž ne bo v daljnih stikih. ■k Priznajmo, kar je dobrega. Važen odlok italijanskega ministra za pouk in bogočastje vsebuje odredbe zoper literarno »šaro« in umazanijo po ljudskih knjižnicah in ukazuje, da se odstrani ve3 tako zvani »šund«. Poleg tega je pripravljen predlog z zakonskim načrtom, ki se bo z njim pečala italijanska drž. zbornica, po katerem naj bi se zatrla pornografija v spisih, knjigah, v filmu, gledišču i. dr. ★ Podzemska reka pri Šibeniku. Te dni se je mudil v Šibeniku vseučiliški profesor dr. Filipovič. Sprehajal se je v družbi učitelja Drezge po bližnjem bregu Šubičevcu, na katerem raste zgolj gozd. Tu je prišel na misel, če ni morda ravno tu, v tej pusti okolici podzemske vode. In res so njegovi aparati reagirali tako, kot da je pod zemljo zelo močan vir vode. Profesor Filipovič je izrazil prepri- čanje, da teče pod Šibenikom močna reka, široka kakih 12 metrov, in da se izliva potem pod vodno površino v morje. ir Samoumor na Vevčah. Včeraj zjutraj ob 4 je poveljnik orožniške postaje na Vevčah pregledoval svoj okoliš. Na bregu Ljubljanice je naletel na truplo nekega moškega. Truplo je bilo vse krvavo in je ležalo v veliki luži krvi. Orožniki so ugotovili v mrtvecu trgovskega sotrudnika in bivšega papirniškega delavca Lada Trošta. Trošt je bil zadnje čase brezposeln. To in družinske razmere so ga prisilile, da si je s kroglo sam prostovoljno pretrgal nit življenja. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju. •k Smrt pod vlakom. Na postaji Kuku-jevči pri Vinkovcih se je na železniški progi smrtno ponesrečil železniški delavec Ivan Ho-lik. Ko se je pričel premikati vlak proti Vin-kovcem, je skočil preko tira, toda v tem momentu je privozil mimo vlak iz Belgrada. Lokomotiva je pahnila delavca na tir in šla preko njega. Še živega so ga prepeljali v bolnico v Vinkovce, kjer je kmalu zatem umrl. Zapušča ženo in pet malih otročičev, od katerih je najstarejši star devet let. * Smrt radi ene cigarete. V vasi Otoku pri Vinkovcih so te dni mlatili žito. Med odmorom je delil Ivan Suljalc cigarcte in vino. Radi ene cigarete je nastal med bratoma Pen-delj in Šuljakom spor in pretep. Zvečer sta Pendelja napadla Suljaka in ga hudo zbodla z nožem. Šuljak je kmalu zatem umrl za poškodbo v bolnici v Vinkovcih. ★ V splitski okolici gore gozdovi. Radi velike suše je dosedaj v splitski okolici nastalo že mnogo požarov, ki so uničili znatne komplekse lepega gozda. V Kaštel Novemu je zgorelo preko 7000 kvadratnih metrov gozda. Pri vasi Mravinici, tudi blizu Splita, pa okoli 800 kvadratnih metrov. Zanimivo je, da se dalmatinski kmetje branijo gasiti gozdove, ki niso njihovi in da so jih oblasti zato ka znovale, vsakega na 200 Din globe. ir S svinjami kurijo parne stroje. V ba-ranjski vasi Dardi je izbruhnila svinjska kuga, ki je zavzela zelo velik obseg. Oblasti so prepovedale prašičji sejem v Dardi. V Slavoniji je sedaj svinjska kuga zelo pogost pojav. V neki tovarni v Slavoniji pa imajo to redkost, da kurijo svoje parne stroje s poginjenimi prašiči. ir Drzen vlom v Zagrebu. V noči od četrtka na petek so izvršili neznani, toda vsekakor profesionalni tatovi v Zagrebu v tovarni klobukov Ivan Gerersdorferja na Ilici št. 29 prav drzen vlom. Vlomilci so vdrli v pisarno skozi sosedne hiše preko strehe in strojnice. Posekali so težka vrata, ki so jim branila dostop do pisarne, nato pa navrtali 600 kg težko blagajno sistema Langhammer. V blagajni so našli le 4960 Din v leseni škatlji. Pozabili pa so pogledati v torbo za spise, kjer se je nahajalo 170.000 Din. Policija je vlomilcem na sledu. ir Če brivec zobe dere. Neki kmet iz okolice Našic v Slavoniji je prišel te dni v Našice in se tam obrnil na brivca, naj izdere njegovemu petletnemu sinčku, ki ga je imel s seboj, bolni zob. Brivec je bil takoj pripravljen. Po nesreči pa s kleščami ni zagrabil zoba, temveč jezik ubogega otroka. Brivec je otroku izdrl jezik s korenino vred. Šele sedaj je o*e poklical zdravnika, ki je pomilovanja vrednemu otroku nudil prvo pomoč. Proti brezvestnemu brivcu je vložena ovadba. ir Telesno zaprtje, ranitve v debelem Črevesu, slaba prebava, razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, vnetje jezika, nečista koža na obrazu in na hrbtu, tvori izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josef«-grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ir Klub ljubiteljev brakov priredi dne 1. septembra 1928 v gostilni pri »Levu«, Gosposvetska cesta, družabni večer. Obenem se razglasi izid smotre psov, katera se vrši dne 26. avgusta 1928 na Bledu. Prijatelji kinolo-gije in lovci uljudno vabljeni. ir Brezplačni večerni učni tečaj za šivanje in strojno vezenje bo priredila tvrdka »Singer šivalni stroji« v obrtni šoli v Ljubljani od 27. avgusta do 15. septembra t. 1. in sicer dnevno od 7 do 10 zvečer. ir Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani se preseli s 1. septembrom 1928 iz Gregorčičeve (prej Hilšerjeve) ulice 7 v nove lokale Aleksandrova cesta 5-1. levo. Več glej v oglasu! •k M. Mušič, trgovina glasbil, se je preselila iz Šelenburgove ul. 6 v paviljon za dramskim gledališčem. ir Opozarjamo na današnji oglas Spod-nještajerske ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista. ir Za revne učence po en izvod zastonj na vsakih 10 naročenih Lavterjevih računic, daje Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. ir Iz otroških ust — smeh in jok naših otrok _ i. del 8.50 Din, II. del 16 Din. — Kdor se hoče razveseliti, naj kupi ti knjigi. Dobe se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. ir Socialno vprašanje — spoznaj in rešuj. Zato si kupi Jerajevo knjigo >Socialno vprašanje« v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane 28 Din. elemcntii, snazi ln čisti vse M Vedno |e v 5? p" celi ^ Lcscne in ne samo v kuhm|l «mv«c p ^ yse sraft - ■ Vaša kuhinja s« bl«čl čistote. VIM SNAŽl VSE! Proiivod tovarne Lu*. •k Obvestilo šolskim vodstvom. Koncem avgusta izide v založništvu Tiskarne sv. Cirila v Mariboru Majcenova >Prva čitanka« z bogato ilustracijo Drago Hunteka in Poljanca. Knjiga stane kartonirana 14 Din in na vsakih 10 izvodov se doda en izvod zastonj za revne učence. Vsa šolska vodstva prejmejo te dni obsežnejše obvestilo in se naprošajo, da že letos vpeljejo to knjigo. * Večerni trgovski tečaj v Mariboru. Na željo več reflektantov se bo vršil pri zadostni udeležbi na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat, Maribor, tudi večerni trgovski tečaj, v katerem se bo poučevalo: knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovinstvo in menično pravo, trgovska korespondenca, stenografija, strojepisje itd. Interesenti naj se čimprej javijo v trgovini tvrdke Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. preizkušen in znan, kot domače zdravilo, izdeluje in dobavlja ga za calo drla vo E. JEHaS in drug, Ljubljana, Dunajska cesta 33. Vseh vrst pristnega domačega žgania, ruma, likerjev itd. itd. Malinovec pristni naravni izdelek iz gorskih malin in druge sadne soke dobavljamo vsako množino po najnižjih cenah. Mezdno gibanfe pam-ni£ar|ev v Vevčah načelno sporazumeli o ureditv i akord-nega dela. Za to smo potrebovali dve uri trajajočo razpravo, cdmor in še posebno posvetovanje z delavskimi obratnimi zaupniki. — Končno smo se sporazumeli, da bo o vsem razpravljal poseben odbor, ki ga tvorijo sledeči gospodje: Dr. Ciril Pavlin za papirnice, dr, Adolf Golia za Zvezo industrijcev, Filip Uratnik za Delavsko zbornico, predsednik obratnih zaupnikov Karel Pintar za delavstvo | ter po en zastopnik za vsak osrednji sindikat, ! t. j. za: Jugoslovansko strokovno zvezo, za Strokovno komisijo in za Narodno strokovno zvezo. Ta odbor se jc sestal včeraj v Ljubljani in se razdelil v dve* komisiji: ena je prevzela razpravo o mezdah, akordu in premijah, druga ' pa delovni red. V pondeljek in ta teden bo ta ' odbor razpravljal stalno in mora biti ves kompleks vprašanj v nekaj dneh urejen. Po potrebi bo sklican plenum obratnih zaupnikov, ki je stalno pripravljen in ki bo lahko na prvi telefo-nični poziv vsak hip na mestu.« »Kaj pravite na »Jutrov« članek?« »Zapisano bi moralo biti »iz delavstvu sovražnih krogov.« Dopisun še tega ne ve, da je bilo dne 16. avgusta v četrtek in ne v petek. Še datum se mu ne ujema. In seveda tudi ne druge reči. Delavstvo ve, kdo stoji za »Jutro-vimi« bombicami. Ono ima svoj službeni list »Delavsko pravico«. Le pisava le-te je danes za papirničarje merodajna Vse drugo je brezpredmetno.« »Ali upate na uspeh?« »Ne moremo prerokovati. Pri dobri volji na obeh straneh smemo biti optimisti. »Jutro« nas pri stvarnem delu vsekakor ne bo motilo.« Davna borza dela v Lfubliani Ker je včerajšnje »Jutro« priobčilo v tej zadevi neko že na prvi videz vidno tendenčno poročilo, se je naš urednik obrnil z nekaterimi vprašanji na g. Franceta Žužka, ki je za »Jugoslovansko strokovno zvezo« aktivno udeležen pri gibanju papirničarjev. Na vprašanje smo dobili sledeče odgovore: »V kakšni fazi se nahaja danes mezgno gibanje papirničarjev?« »V fazi najintenzivnejših pogajanj za novo kolektivno delovno pogodbo, za revizijo obstoječega delovnega reda in za uvedbo starostnega zavarovanja za celokupno delavstvo papirnic Vevče-Goričane-Medvode. To pa so težke in deloma zelo zamotane reči. Po likvidaciji osebnostnih spornih točk dne 18. t. m. in ko je delavstvo v zmislu sporazuma dne 20. t. m. obrate v Vevčah zopet pognalo, so se isti dan popoldne vršila v Ljubljani prva pogajanja, v petek dne 24. t. m. pa v Vevčah druga. Razprave so stvarno globoke, pogajanja vsestranska. Podrobnejše se nc morem izjaviti, ker bi ne bilo v interesu velevažne stvari, za katero delamo. Poleg tega se pa še p;av te dni sučemo okrog sedišča in težišča najvažnejših vprašanj, ki so v stanu spore med delavstvom in podjetjem ali likvidirati ali pa poostriti. Gotovo pa taki hipi niso najprimernejši, spravljati zadevo po časopisju pred široko nepoučeno javnost. To-le se lahko pove: V petek smo sc Na zadnji seji upravnega odbora Javne borze dela v Ljubljani se je sprejel sklep, da se mariborski mestni občini nakaže drugi obrok posojila v znesku 1,000.000 Din za gradnjo delavskih stanovanj, ker so stavbe že pod streho. Dovolil sc je za to posojilo 251etni amortizacijski rok, tako da se bodo vsled tega hiše odplačevale mesečno nekaj nad 300, oziroma 400 Din. Za ustanovitev delavske kuhinje oz. prenočišča v Celju, se je dovolilo Del. zbornici v Ljubljani posojilo v znesku 200.000 Din, za kar se naprosi centralni odbor za posredovanje dela v Belgradu za dovoljenje. Dalje se je razpravljalo o akciji za brezposelno zavarovanje rudarjev in kovinarjev, o prometu in stanju delovnega trga in brezposelnih podporah ter raznih ministrskih rešenjih. Sklenilo se je poduzeti korake, da minister za soc. politiko čimpreje izda naredbo o zaposlenju inozemskih delavcev. Pravilnik k Uredbi o posredovanju dela je že izšel v »Službenih no-\ inah«, s čemer je stopil v veljavo. Predloge, ki jih je kosnutku pravilnika stavil upravni odbor Javne borze dela v Ljubljani, je minister sprejel. Naročajte .Slovenca*! Cfuhlfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevno in nočno: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. — V noči na torek: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Kočevar v Šiški. © 100 letnica rojstva L. N. Tolstega. Ob priliki bližajoče se 100 letnice rojstnega dne velikega ruskega pisatelja grofa Leva Nikola-jeviča Tolstega priredi Ruska Matica v torek 28. avgusta v univerzitetni zbornici predavanje bivšega red. profesorja in rektorja univerze v Kijevu, sedaj hon. profesorja na univerzi v Belgradu dr. Evgenija Spektorskega o predmetu »Tragedija L. N. Tolstega«. Začetek ob 19. Vabljeni so vsi prijatelji ruske kulture. © Zatvoritev poti. Prehod skozi Latter-manov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 29. avgusta do vštevšega 14. septembra zaprt. Občinstvo naj blagovoli to vzeti na znanje. Zatvoritev prehoda je neobhodno potrebna, ker se sicer tamkaj stoječi paviljoni in sejmišče samo ne bi moglo neovirano' pripraviti zu otvoritev letošnje jesenske prireditve našega velesejma, ki se bo vršil od 1. do 10. septembra. © II. reviza slovenskih narodnih noš pod pokroviteljstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve, dvorne dame Nj. Vel kraljice, se vrši 2. septembra na velesejmu. Obhod točno ob 3 popoldne. Vabimo na udeležbo vse narodne noše in pravilno izvršene »dečve«. 0 Radio Ljubljana danes v nedeljo ne oddaja. Naslednja poizkusna oddaja bo v ponedeljek 27. avgusta od 19 do 20. Na sporedu so izvajanja orkestra železničarske godbo 5-Sloga«, violinista Karla Rupla in tenorista L. Kovača. © Dodatek k objavi o perutninski razstavi na jesenskem velesejmu. Vsled nastalih zaprek, ki so nenadoma nastopile, je razstavni odbor sklenil, da se bo vršila perutninarska razstava samo tri dni, to je od 6. do vštevši 8. septembra in ne stalno, kakor je bilo v prvi objavi razglašeno, namreč od 1. do 10. septembra. Toliko v vednost in ravnanje vsem razstavljalcem in cenjenemu občinstvu. Razstavni odbor. © Razstava najlepše negovanih in razvitih otrok se letos na pokrajinski razstavi ne bo vršila zaradi odsotnosti večine otrok, temveč šele meseca maja 1929. © Staro pokopališče na Martinovi cesti. Že več dni krožijo po Ljubljani vesti, da sb' delavci, ki kopljejo na Martinovi cesti globok odvodni kanal, naleteli v globini pod plastjtf1 nasutega cestnega gramoza na človeške kostt. Včeraj dopoldne pa so naleteli na ostanke šestih krst, v katerih so bila še prav dobro ohranjena človeška okostja in tudi les je bil razmeroma še dobro ohranjen. Prvo mnenje, ki se je razširilo po Ljubljani, da so to ostanki rimskih grobov, se je zaradi zadnjega dejstva seveda naglo razblinilo v nič. Najstarejši prebivalci tega dela mesta — ni Se toliko desetletij sem, ko so stale na sedanji Kette-Murno-vi cesti le tri hiše — so se spomnili, da so v njihovi mladosti pripovedovali, da je bil nekoč na sedanjem Friškovcu prostor za obešanje in da so pokopavali justificirance na sedanji Kette-Murnovi, oziroma na bivši Martinovi cesti, kajti večina Ljubljančanov pozna to cesto lo pod tem imenom. Na Friškovcu so obešali obsojence najbrže že pred dobo francoske okupacije in tudi kasneje. Na sedanji Kette-Murnovi cesti se je nahajal svojčas velik klanec, ob strani pa globoka jama, kjer so kopali Ljubljančani gramoz. Leta 1848 se je zgradila tu železnica in klanec je moral izginiti. Ljubljanska občina je tedaj zamudila zahtevati od železnice, naj poskrbi odvodni kanal. Leta 1912 je tedanji občinski svetnik SLS g. Marinko predlagal v občinskem svetu, naj se izkoplje kanal, tedanja liberalna večina pa je to odklonila. Predlog je bil večkrat ponovljen po vojni, dokler ga niso pričeli sedaj uresničevati. Nov odvodni kanal bo globok 5.20 m in širok 1.50 m. Zbiral bo, kakor smo že poročali, ves odtok severnega dela mesla. Kanal bo veljal 900.000 Din. — Izkopane kosti s/, je včeraj ogledala posebna komisija. Okostja so še dobro ohranjena, in ena lobanja je imela še celo zobovje. Vse kosti so na odredbo mestnega fizika dr. Rusa zložili v novo krsto in jih prepeljali na pokopališče k Sv. Križu. Najdba je med prebivalstvom zbudila veliko pozornost in si je odkrito pokopališče ogledala masa ljudi. © Nov paviljon na Miklošičevi cesti. Med hotelom Unionom in poslopjem Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti je skoraj čez noč zrastel nov ličen paviljon. Zgradila sta ga družba Radio-Ljubljana in inseratni oddelek >Slovenca«. Dasi je paviljon zamišljen le kot provizoričen, vendar ne bo kazil celote Miklošičeve ceste. Načrte zanj je izdelal g. Toma-žič, asistent prof. Plečnika. Paviljon je zgrajen tako, da ustreza arhitektonskim pravilom in dasi bo vzbudil pozornost vsakogar, bo kljub svojemu reklamnemu značaju le ohranil svoj prikupni značaj. Na paviljonu se bodo izvršila v ponedeljek zadnja dela, tako da bo v torek že popolnoma dogotovljen. V enem delu paviljona se bo oivoriiu podružnica upravo »Slovenca«, ki bo sprejemala inserate, male oglase in bo dajala vse informacije. Na pročelju paviljona bo nameščena, popolnoma v, skladu z vso paviljonovo zunanjostjo, velika deska, na kateri bo mogoče dnevno nalepiti 50 strani »Slovenca«. V poslopju se bo nahajala tudi prodajalna Radio-družbe. Prodajalna je že sedaj popolnoma zaposlena z montažo in prodajo detektorjev ter drugih sprejemnih aparatov. Že pred otvoritvijo si je pridobila sloves najsolidnejše in hkrati najcenejše slovenske radio-trgovine. Vsa naročila za nabavo in montažo izvršuje tekom enega dne. O Stanovanjski urad mestnega nuigistrata v Ljubljani sporoča: V kratkem bo izgotovlje-nih nekaj stanovanj v Nušakovi vojašnici, ki se bodo nakazala strankam takoj, čim bodo sposobna za naselitev. Za ta stanovanja je vloženih skupaj 626 proženj. Pri dodelitvi teh stanovanj, katerih bo vsega skupaj okrog 40, bo mogoče upoštevati le najnujnejše prosilce, katerih je 359, Ker je torej nujnih prosilcev toliko, stanovanj pa bo skupaj le okrog 40, bo mogoče med temi nujuimi upoštevati najnujnejše — vsi drugi pa bodo morali počakati do novembra, ko bodo dograjena nova zasilna stanovanja na Vodovodni cesti. Opozarjamo pa še enkrat, naj si vsak sam skuša preskrbeti stanovanja in naj se nikar ne zanaša na magistrat, ki pri najboljši volji ne bo mogel vsem ustreči. © Stekel pes? Včeraj smo poročali o prizoru, ko je stražnik pri frančiškanskem mostu streljal na psa in g-, ui zadel. Stvar pa je resnejša, kot si jo je predstavljal naš poročevalec, kajti obe osebi, ki ju je pes ugriznil, sta morali v Paateurjev zavod v Zagreb, da ju tam preiščejo. Obstoja namreč sum, da je bil pes stekel. Psa dosedaj še niso našli. Če je bil pes stekel in se na popadenih osebah do-žene steklina, bo gotovo zopet uveden pasji kontumac. Ftiedlerjevo patentirano sredstvo za pospešitev rasti las danima M je ediuo najboljše sredstvo proti izpadanju las.perhljaje n in krhkosti las. Daje živiienj-sko sposobnost shiranim lasnim koreninam inodgaja lasne puhe za močne lase. — Uporaba je enostavna ter se že po prvem poiskusu pokaže kot zelo potrebno. Zdravniško preizkušena in priporočena. '/41 „Gamma" stane fi5 Din; '/21 stane 85 Din. Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako tam ne dobite, obrnite se na edino Generalno zastopstvo za SHS: Drogerija '•K-adu* iOiar 5 GabrtC. Subotlca, tel. 657. t: ali na Progerijo OrcgoriC. tžu&ijana. Maribor PROSLAVA 25 LETNICE ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA se vrši v Mariboru dne 2. in 3. sept. na slovesen način. Dne 2. septembra je ob 10. uri v veliki dvorani poleg Študijske knjižnice slavnostno zborovanje s pozdravnim govorom gospoda mestnega župana in Kastnega predsednika dr. Juvana, poročilom o 25 letnem delovanju Zgodovinskega in Muzejskega društva v Mariboru ter poljubnimi govori došlih gostov in zastopnikov korporacij. Popoldne ob 4 pa je strokovno zborovanje v Čitalnici Študijske knjižnice. Predavali bodo: g. ravnatelj dr. Mal o ureditvi arhivov, konservator dr. Štele o varstvu spomenikov, dr. Travner o pomenu in delokrogu pokrajinskih muzejev. V ponedeljek dne 3. septembra pa se odpeljejo gostje ob 9. v Ptuj, kjer se vrši ogled ondotnih znamenitosti in novih muzejskih prostorov. PROSLAVA 25 LETNICE KAT. SLOV. IZOBRAŽEVALNEGA DRUŠTVA V STUDENCIH. Proslava bo v nedeljo dne 2. septembra in se bo izvršila ob sodelovanju bratskih društev ter skupno s proslavo 700 letnice lavantinske škofije. Je to slavnosten jubilej društva, ki jo tukaj ob meji reševalo slovenske delavske družine kato-lištvu in slovenstvu kljubujoč vsem navalom pro-tivnikov 7. vztrajnostjo ter neuklonljivostjo. Jubilejna proslava je zamišljena v večjem obsegu. Na predvečer bo razsvetljava zvonika; drugega dne pa F3 ob pol 10 uri zbero društva pred cerkvijo, nakar se vrši slovesna služba božja s pridigo. Nato bo slavnostno zborovanje, na katerem nastopita kot govornika dr. Jeraj in prof. Prijatelj. Popoldne in zvečer se vršita gledališki predstavi ob sodelovanju godbe Krekove mladine in orkestra mariborskega Ljudskega odra. Pridite in praznujte jubilejni praznik z našimi delavci v Studencih! • • * □ Pojasni lo. K notici, ki smo jo priobčili danes teden pod naslovom »K redukciji štirih praznikov«, pojasnjujemo sledeče, ker ne maramo nikomur delati krivice: izvedeli smo, da je omenjeni tretji paznlk-invalid, ki je ostal v službi, boloval 10 mesecev in ne leto dni, da ima že 14 službenih let in da ima odlično službeno kvalifikacijo. Toliko v pojasnilo, da ne bo nobenega nesporazuma. □ Kolesarska tekma Waffenrad—Stejrer bo danes dopoldne. Cilj pri mestnem vodovodu ob pol 10 uri. Tekme se udeleže seniorji in juniorji. Za zmagovalce sta po dve lepi nagradi za senior-je ln juniorje. □ Velik šahovski kongres t Mariboru. Dne 8. In 9. septembra se vrši v Mariboru velika internacionalna in medpokrajinska tekma Slovenije proti Avstriji. Štajerski Slovenci in Avstrijci postavijo po 10 svojih najmočnejših igralcev. Na čelu našega moštva bo stal šahovski velemojster dr. Milan Vidmar, ki le že obljubil udeležbo in bo tudi igral na prvi deski, če mu Avstrijci postavijo nasproti internacionalnega mojstra, Avstrijci nameravajo namreč postaviti na čelo moštva avstrijskega" amaterskega šampijona prof. Beckerja t Dunaja Slovenci smo mobilizirali vse svoje najmočnejše igralce, ne samo iz Slovenije, ampak tudi g. Kl<;innuiyeria, rodom Ljubljančana, ki živi sedaj v Bosni, tekma vzbuja veliko zanimanje. Telefunken redio je naiboUSi zlasti ker je to prva mednarodna šahovska prireditev v Jugoslaviji sploh. Omeniti je sej da je naš konzulat v Grazu pokazal veliko razumevanje za prireditev, ki je še prav posebne važnosti za zbli-žanje med sosednima deželama, ter sam posredoval prvi stik meti avstrijskimi in našimi' šahiiti. □ Strelcem! 2. do 9. septembra se vršj'v Belgradu veliko nagradno streljanje. Vsi, ki Želijo sodelovati, naj se takoj prijavijo g. podpolkovniku Krpanu v vojašnici vojvode Mišiča. □ Proslava 10 letnice preboja solunske fronte bo 15. septembra. Dopoldne bo služba božja na Trgu svobode, zvečer pa svečana prireditev v večjem obsegu. Tudi se mariborska društva naprošajo, da ne prirejajo omenjenega dne eventualnih drugih prireditev. □ Postavljanje jezov ob Dravi. Objavili smo že dvakrat sklep storjen na predzadnji seji Mestnega sveta, da je postavljanje jeza v Dravi zabra-njeno in to riidi tega, ker predstavljajo za naše splave nekako oviro. Vendar se nekateri Mariborčani na omenjeni sklep ne ozirajo in prihajajo radi tega čisto po nepotrebnem v, konflikt z organi javnega reda. Tozadevne prijave se dnevno ponavljajo. Obveščamo svoje čitateije ponovno o omenjenem sklepu, da ne bodo imeli nobenih nepotrebnih »opravil« na policiji. ; >-*«■ □ Razpis službe. Oblastni odbor maribor$l$fc oblasti razpisuje službo pomožnega gradbenega tehnika pri gradbenem oddelku osrednjega Urada oblastnega odbora v Mariboru. Prosilci morajo dokazati, da so izpolnili splošne in posebne predpogoje, ki jih predpisujeta §§ 4. in 7. uredbe glede službene pragmatike za nameščence mariborskega oblastnega odbora. Pravilno kolkovano prošnjo s predpisanimi prilogami je predložiti tekom 4 tednov oblastnemu odboru mariborske oblasti. □ Nov notar v Mariboru. V Sodni ulici št. 2 (dr. Pipuševa hiša) je pred nedavnim otvoril notarsko pisarno notar dr. Anton Bartol Toplo priporočamo! □ Uvedba avtobusnih mesečnih in smernih izkaznic. Mestno avtobusno podjetje pričenja izdajati v ponedeljek dne 27. t. m. mesečne izkaznice z veljavnostjo za območje celega mestnega okrožja. Cena teh izkaznic za neomejeno števiio voženj po vseh mestnih progah znaša mesečno Din 200. Izkaznica je veljavna le za osebo, na katere ime je bila izdana in mora biti vsled tega opremljena z imetnikovo fotografijo. Tako zvane smerne izkaznice (brez fotografij) se izdajajo za večkratne vožnje na posameznih progah, vendar pa ne za manj kot 26 voženj v mesecu. Popust pri takih vožnjah se stopnjuje od 17 do. 53 cdstot. □ Dame in gospodje, ki imajo veselje dQ petja, se vabijo, da se oglase jutri ob pol 19, Slomškov trg 20. □ Plavalna tekma bi se imela vršiti danes na Dravi, pa se je radi nenadne vremenske .izpremembe odpovedala. Q Na drugi drž. dekl. mešč. šoli Conkarjava ulica se vrše ponavljalni. zasebni in sprejemni izpiti dne 30. in 31. t. m. od 8—12. Prav tako j je ista dva dnevu vpisovanje učenk od 8—12, Pd ministrskem odloku znaša vpisnina 20 Din: v prid ustanovitve fenda za zaščito zdravja otrok. Td vpisnino morajo plačati vse učenke, np le tiste, ki se vpišejo v prvi razred. Za izvenmariborske znaša učni prispevek 200 Din. Oprostitve dovoli krajevni šolski odbor. Meti. univ. Sir. logar France Specijalist za zobozdravn>štvo in ustne bolezni LjuDitona, Sv Petra cesta '4 (i. nadstr.) Celje 0 Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Celju se vrši v soboto dne 1. septembra t. 1. od 8. do 12. ure dopoldne v ravnateijski pisarni, Slomškov trg 10-1. Vpis je potreben tudi za prejšnje gojence, ki nameravajo v letošnjem letu nadaljevati šolanje na tem zavodu. Stari gojenci prinesejo s seboj zadnji šolski izkaz, novinci pa rojstni list. 13 Nova učna moč na šoli Glasbene Matice v Celju bo letos nastavljena z osebo g. Dušana Sanclna, brata ravnatelja šole. G. Dušan Sanein je bil doslej nameščen na državnem konservatoriju v Trstu kot violinski učitelj. 13 Košaro so ji ukradli. V Narodnem domu je uslužbena kot služkinja neka Alojzija Vipotnik. S še dvema tovarišicama stanuje v podstrešju Narodnega doma. Dne 24. t. m. zjutraj so'služkinje v redu zaklenile svojo sobo in se preko dneva niso več povrnile vanjo. Ko so pa zvečer hotele iti počivat so našle sobo odprto, iz sobe pa je izginila pletena košara Alojzije Vipotnik, v kaieri se je nahajala na ime Vipotnik izstavljena hranilna knjižica Celjske posojilnice z vlogo Din 2100 ter razne obleke v vrednosti Din 630. Neznani tat je z vetrihom odprl sobo in Vipotnikovo okradel. Čudno pa je, da je puslil v miru stvari v omari-ki ni bila zaklenjena. ^ Za III. porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču, ki se vrši od dne 10. septembra dalje, so izžrebani sledeči porotniki: A. Glavni porotniki: Plavc Josip, trgovec. Celje; Jeriček Blaž, trgovec, Rajhenburg; Grad Bogomir, ključavničar. Celje; Lupšina Franc posestnik, .Mihaiovec; Meško Franc, kroj. mojster, Celje; Vrtovee Fi!ij>, drogerist, Celje; Kumar Marlin, zid. mojster, Šoštanj; Rogina Franc, pos. gostiln.,. Bukovska vas; Pungartnik Jožef, posest.. Pristava; Freisteiner Franc, posest., PLetovarje: Skazit Franc, lesni trgovec in gostiln., Palca; Rak Edvard, lesni trg. in gostiln, Velenje; Rogina Ivan, posest., Stari trg; Vičar Ivan,.posestnik, Šmarje irg; Steblovnik Martin, posest.. Rečica ob Pnkj; Vodonik Anton, trgovec, Petrovče; čuček Josip, učitelj v pok., Vel. Lipoglav; Derča Avgust, posest.. Grajska vas; Ga-beršek Ivan, posest.. Globoko; Kovačič Franc, posestnik. Sv. Katarina: Kračun Davorin, tr;j. in posestnik, G. Zreče; Piki Franc, pos. in gost.. Go-tovlje; Save Anton, pos. bi gost., Pameče: Zalar Matko, pos. in trg., Šoštanj; Zupane Karol, hotelir, Sevnica; Krajne Frnnc, posestnik, Loče; Kunst M.-rtin, pos., Polzela; Cizej Ivan, pos. in krojač, Grajska vas; I.evnr Franc, pos. in trt'.. Šmartno; Draksler Anton, trg. in gost., Dol pri Hrastniku; Verdnlk Oskar, velepos., šmiklavž; \drinek Jožef, pos. in mesar. Kresnike: Dimne Martin, pos, Šmartno v R. d.; Skobetne Ivan. po?, in gost., Li-boje; Oštir Ivan, pos., št. Bric; - B. Dopolnilni porotniki: Bevc Viktor, slikar. Celje; 7uy.» Frnnc, pos. in davčni uradnik v p., Zavodna, .loši Anion, kroj. mojster, Celje; Bo/.ič Rudolf, pos. in mag. uradnik, Polule; Kregar Avgust, trgovec, Celje; Zabukovšek Maks, kroj. mojster, Celje; Jeschounig Ivan, velepos., Arjavas; Gomilšek Matija, pos., Ostrožno; Stropnik Jakob, pos., Čret. J5r Troznostno predavanje. Dne 28. avg. se bo vršilo v celjskem Narodnem domu ob 20 brez vstopnine šaljivo in zanimivo skioptično predavanje.. Namen sestanka je ustanovitev društva treznosti za ce-ljski okraj. Vsi stanovi se naj predavanja, v častnem številu udeleže. Posezona v Sklešli toplicah ^—o • pri Novem mestu traja od I. do 30. septembra. 10 dnevna oskrba 8 poljubno kopeljo in vožnjo od NOVEGA MESTA tja ln nazaj stane 450 Din. Dopisi Novo mesto Za tretje porotno zasedanje, ki se prične dne 10. septembra, so pri okrožnem sodišču v Novem mestu izžrebani sledeči porotniki: Josip Žužek, posestnik, MarolČe 5; Jožef Štruc, posestnik, Rudeči-kpl 5; Martin Gosenca, posestnik in trgovec, Ra-dovica 69, Janez Vrabec, posestnik, Martinavas 5; Jakob Vrščaj, gostilničar in posestnik, Otovec 18; Alojzij Tekavec, gostilničar, posestnik in župan, Gradišče 8; Janez Bregar, posestnik, Štehanja vas 13; Anton Brodarič, mlinar in posestnik, Rosalnice 58; Franc Morscher, posestnik in gostilničar, Smuka 15; Ivan Simonič, posestnik, Podreber 4; Ivan Stalzer, posestnik, Mašelj 5; Zan Haller, gostilničar, Radeče 60; Janez Marentič, posestnik, Gradac 60; Fran Vinkšelj, trgovec, Gradac 10; Ignacij Re-tar, posestnik, Trnovca 2; Peter Zaviršek, župan in posestnik, Zavrtače 5; Jože Vizler, posestnik, Gmajna 1; Kari Mtiler, posestnik in trgovec, Črnomelj 4; Ivan Lipar, posestnik, Boštanj 13; Anton Lo-vrenčič, posestnik in gostilničar, Sodražica 55; Mihael Lah, posestnik, Mala vas 15; Alojzij Bukovec, posestnik in gostilničar, Velika Loka 34; Josip Veber, trgovec in posestnik, Predgrad 24; Ivan Lakner, posestnik, Zagozdac 3; Franc Adamič, posestnik, Kompolje 65; Rudolf Pirker, posestnik, Ribnica 31; Josip Mihelič, posestnik. Dol. Radence 15; Jožef Čudovan, posestnik in Žagar, Čadreže 15; Anton Jak^evič, posestnik, Gabrovec 31; Janez Strnad, Cesta 29; Martin Rovan, posestnik in gostilničar, Borovak 32; Javovnik Josip, posestnik in mlinar, Gmajna 2; Anton Perko, posestnik, lesni trgovec in gostilničar, Zdenska vas 15; Alojzij Oraa-hen, posestnik, Stranje 3; Franc Hočevar, posestnik, Kolenča vas 1: jvan Saje, posestnik, Kot 10. — Kot namestniki pa: Franc Travižan, kramar, Novo mesto 234; Janez Žafran, posestnik, Gotna vas 18; Janez Burgar, posestnik, Šmihel 5: Jožef Zurc mL, posestnik, Kandija 6; Feri Mikolič, trgovec, Novo mesto 120; Ivan Medic, trgovec, Novo mesto 73; Mihael Brule, posestnik, Smolenja vas 28; Franc Penca, posestnik, Gotna vas 48; Jožef Udovič, ključavničar, Novo mesto 1. Znano nekdanjo Jakčevo, sedanjo Kondričevo gostilno je vzel v najem Ivan Žic. . Za popravo občinske poii iz Brusnic do Ga-berjrt je oblastni odbor dal 10.000 Din'podpore. Ta pot se bo sedaj spravila lahko v dobro stanje, tako da bo služila precejšnjemu prometu iz Gorjancev na državno cesto. V Trebnjem je prevzela zidavo sodnega poslopja tvrdka Tonnies iz Ljubljane. Te dni se je pričelo s polaganjem temeljev. Kolikor nam je znano, bodo v tem novem poslopju nasproti lekarni blizu kolodvora tudi nastanjeni drugi državni uradi, kakor pošta, žandarmerijska postaja in finančna kontrola. Stroški te zidave so prera-čunjeni na poldrugi milijon dinarjev. Za pešpotni most (cz Krko med Stavlo vasjo in Mačkovcem blizu Dvora, ki se je letos spomladi vsled hudih nalivov podrl, je oblastni odbor občini Dvor dovolil 2000 Din podpore. Škofja Loka škofjeloški orlovski odsek je 19. avgusta praznoval razvitje svojega novega prapora. Prapor, umetniško dovršeno delo našega bogo-nariarjenega arh. Plečnika, je prvi te vrste in bo obvezen za vse odseke, ki si bodo v bodoče nabavljali nove prapore. Slavje se je pričelo že v soboto, dne 18. avgustu s podoknico g. ku-mici, M. Hafnerjevi, nakar se je vršila ob 9 zvečer slavnostna odsekovna akademija v društveni dvorani s pestrim sporedom. Po pozdravnem govoru br. predsednika Luka Kreka so neverjetno dobro nastopili Mladci kakor tudi Mladenke. Po slavnostnem govoru br. Hafnerja so želi člani s svojimi krasnimi vajami na bradlji salve aplavza. Vrhunec akademije pa sta pomenili simbolični vaji »Aida«, ki so jo izvajale clujiice iu »Doberdob«, ki so jo podali člani. Ti dve vaji bosta ostali vsakomur v spominu. V nedeljo je budnica ob 5 naznanila Lo-čanoui slovesni dogodek in po maši ob 9 je blagoslovil g. župnik Amerikanec Ažbe novi prapor ob navzočnosti g. kumice, ki je dala na prapor krasen trak. Nato se je vršil pred cerkvijo tabor, na katerem je nastopil po pozdravnih govorili br. predsednika, g. kumice, g. župana, g. obl. poslanec Planina, govornik O. Z. dr. čampa in v krasnem govoru podal glavne smernice orlovskega dela s posebno željo, da naj postane Orel korenina novemu, realnejšemu in treznejšemu rodu v državi.. Pri popoldanskem nastopu so ugajale zlasti vrhunske vaje na bradlji, drogu in krogih. Nastop si je ogledal takrat slučajno v Loki bivajoči divizij- ski generul s svojim adjutantom, ki je navdu še n sledil, vajam ,in v čast iu in zahvalo našim Orlom dejal: »Ovi su sigurni kao zemljaU Ta pohvala in zadovoljstvo občinstva sta dokaz, da je^ nastop krasno uspel in škofjeloškemu Orlu želimo, na j gu vodi novi prapor po sedanji poli kvišku! Ptuj Seja mestnega sveta se je vršila dne 18. t. m. — Glede združitve obeh meščanskih šol poroča, da je ministrstvo tozadeven predlog odkl»nilo ter se je v zadevi predložil ponoven stvarno utemeljen predlog, tako da je pričakovati, da bo ministrstvo pr'dlog akceptiralo. — Adftptacijskn dela z;i preureditev bivših muzejskih proslorov v šolske razrede je v polnem teku, tako da je pričakovati dovršitev teli del pred začetkom novega šolskega leto. — Soglasno se odobri premestitev muzejskega lapidarija v srednji del cerkvenega tr.lktn v Dominikanski kasarni ier v to svrho potrebnih adaptacij. — Soglasno se sklene izvršiti popravilo spomenika mi Flpnjanskeni in Minoritskem trgu. — Soglasno se odobri izplačilo 100",; poviška delavstvu z.i pretekli Vidov dan ter sklep, da ima de- lavstvo v bodoče pravico do plače tudi, če ne dela naslednje praznike: Zedinjenje (1. dec.), Kraljev rojstni dan (17. dec.) Vidovo (28. junija), 1. maj, Božič, Novo leto, Velika noč, Binkošti. — Delavstvu, ki bi te dneve vsled izredne nujnosti delalo, se izplača 50% povižek. — Kapucinskemu samostanu v Ptuju se odobri izplačilo v proračunu predvidene podpore v znesku Din 3000. — Napeljava cestne razsvetljave pri novi koloniji Na tratah se soglasno odobrL — Prodajalnice življenskih potrebščin naj se občasno nenapovedano glede cen in snage komisijonelno revidirajo. Pregledov se ima udeležiti po en član občinskega sveta, mestni fizik ln Se en meseni uradnik. — Nabaviti se ima mala priročna tehtnica, ki naj bode v prostorih varnostne stražo na razpolago radi kontrole prodajalcev. Nova trgovina. G. Fran Vrabl, nečak našega uglednega trgovca g. Martina Vrabla, je otvoril na Hrvatskem trgu v lastni hiši trgovino z železnmo. Kranj Na naši železniški postaji. Pišejo nam: Preteklo nedeljo zjutraj je bilo na postaji zaradi odhoda vlakov na vse tri strani tak naval potnikov, da je vlak proti Ljubljani odšel, predno so vsi dobili karte. Ali ne bi mogli za take prilike dobiti še enega uslužbenca na pomoč, ko sta vendar dva ?rostora določena za izdajanje voznih listkov? — red nekaj dnevi je imel vlak proti Ljubljani skoraj Kurno zamudo. Dvema potnikoma je bila s tem onemogočena zveza z nadaljuo progo in sta morala zato potovanje opustiti. Postajna uprava pa listkov na noben način ni hotela nazaj, češ, da jih je vratar preluknjal. sS.-.obračajue uredbe« sicer pravijo, da »sme poinik zamenjati svojo vozno karto, ako še ni preluknjana toda pri tem je nedvomno mišljeno ono preluknjan je, ki ga izvrši sprevodnik, ne pa peronski vratar, kajti »Uredba« pravi dalje, da se sme zamenjati, >ako je dokazano, da je bila uporabljena saiiio za vstop na peron«. Pri uporabi za peron se pa seveda enkrat preluknja, pri čemer še ne postane neveljavna za vožnjo. Prosimo več obzirnosti! Jesenice Zadeva Javh-Slivnik, o kateri smo 7. t m. našem listu poračali, se nam od prizadete strani slika drugače. Dninar Matevž Slivnik, ki ga je železniški tesar Javh do smrti zabodel, da ni imel z Javhovo ženo nobenega nedovoljenega razmerja, marveč da je pri tej družini skozi 15 let s privoljenjem moža stanoval in se hranil, prepir med njim in pa možem pa da je povzročil samo znani demon alkohol. — Prinašamo iz lojalnosti, kako pa je stvar dejansko, bo itak pokazala porotna obravnava. Ježica pri Ljubljani Razširitev vodovodnega omreija. V letu 1910. je bil po naši občini razen vasi Jarš in Tomačevega raztegnjen mestni vodovod ljubljanski. Odtlej pa ae je Ježica že zelo razžirila, nastali so celi novi deli, ki so si deloma sami na svoje stroške napeljali vodovod, deloma so pa radi pomanjkanja sredstev morali ostati brez njega. Da se tudi tem omogoči, da pridejo do vode iz mestnega vodovoda, je sklenil občinski odbor v svoji seji dne 19. avgusta t. L, da je pripravljen prispevati k stroškom Za glavno napeljavo 25%. Naprosil pa se bo tudi oblastni odbor, da tudi on podpre, podobno kakor je svoječasno deželni odbor to stvar 3 svoje strani. S skupno silo se bo dalo marsikaj storiti. Iteeervar v Savljah. Na intervencijo Gasilnega društva z Jezice in v smislu sklepa zadnje občinske seje se bo vršil danes dopoldne ob pol 11 v Savljah ob odcepu občinske poti proti Dravljam poleg hiše g. Kunovarja, Savlje štev. 29, ogled za zgradbo požarnega rezervarja za vas Savlje, katerega se udeleže zastopniki odbora Gasilnega društva na Ježici in občinski odborniki vasi Savelj skupno z županom. Zadnji čas ie ie bil, da se to važno vprašanje reši. Dolžnost Saveljcev je, da tudi oni svoje store in, ker je zlasti v njihovem interesu, sodelujejo, da bo tudi vas Savlje imela za slučaj požara rezervar v redu, kakor ga imajo vse ostale vasi v občini. Trbovlje Nesreča. S kolesom je povozil neki Umek triletnega sinčka poduradnika g. Sredenška. Fantek je dobil precej hudo poškodbo na levem spodnjem stegnu, ki je zlomljena. Letno kopališče. Danes v nedeljo se bo ob 3 popoldne otvorilo letno kopališče, katerega je občina zgradila, popoldne pa je v Hrastniku otvoritev na novo zgrajene hiše, ki je namenjena upokojencem. V nekaj dneh se isti že tudi vanjo vselijo. Po]/ravljanje okrajne ceste, ki vodi iz Trbovelj k Sv. Marku, lepo napreduje. Kmalu bodo vozniki in kmeti imeli po zaslugi okrajnega zastopa zopet lepo urejeno cesto. Predavanje. V nedeljo, dne 26. t. m. ob 3 popoldne bo imelo žensko društvo predavanje v Društvenem domu o ženski organizaciji v Nemčiji, na katerega se vabijo vse ženske našega trga. Zagorje ob Savi Zagorski »Jutrov« poročevalec, ki je opisal zadnjo občinsko sejo, je namenoma izpustil zgodbo o naših mesarjih. To je storil radi bojazni, da bi g. mesarjev drugič več ne dobil na kandidatno listo demokratske stranke. Pričakujemo tozadevnega dopolnila k »Jutrovemu« članku. Izprti steklarski delavci v Zagorju se zahvaljujejo za nabrani znesek 1041 Din v Litiji in v Izlakah. Še posebej so hvaležni g. obl. poslancu Le-bingerju in Ljudski gosp. zadrugi v Zagorju ob Savi, Zborovanje Katoliškega dijuštva. Danes se vrši celodnevno zborovanje Kal. dijaštva iz Zagorja in okolice na Sv. Planini. Prijatelji Kat, mladine vabljeni. Delitev podpore stavkajočim steklarjem. V petek dopoldne in popoldne se je v rudniški restavraciji delila podpora, katero je volirala zagorska občina v znesku 10.000 Din stavkujočim steklarjem. Na delavca samca je prišlo 50, nu družinskega poglavarja 72, na družinske člane pa po 22 Din. Kostanjevica na Krki Iz šolske sluibe. Na službovanje v Kostanjevici so z začetkom sedanjega šolskega leta stalno nameščeni: G. Ljudevit Burja in njegova soproga, ter gospodična D u 1 a r. Otvorjen promet. Včeraj se je otvoril redni avtopromet na progi Novo mesto—Kostanjevica— Zagreb. Občinska hranilnica je pred kratkim izdala svoj računski zaključek za leto 1927., ki je tudi že odobren od velikega župana. Iz njega je razvidno, da je v preteklem letu denarni promet dosegel že vsoto nad 10 milijonov dinarjev. Stanje hranilnih vlog znaša že 2,989.399.32 Din Čisti dobiček za leto 1927. je 60.245.93 Din Stanje splošnega rezervnega zaklada znaša 128.418.43 Din. Že iz samih teh podatkov je razvidno, da je hranilnica v preteklem letu znatno v vseh poslih napredovala in dosegla prav lop uspeh. Prcmemba posesti. Enonadstropno stanovanjsko hišo last g. Gatsha v Kostanjevici, kjer je na-' stanjena tudi orožniška postaja, je kupila občinska hranilnica lz splošnega rezervnega zaklada. Slovenska Krajina Škrlatinka se v okolici Murske Sobote in v Soboti sami se vedno širi. Na več poslopjih je nabito: Vstop prepovedani Nalezljiva bolezen. Živinski in krmnarski sejem v Murski Soboti v petek 24. avgusta je bil precej živahen. Živine je bilo precej. Prodalo se je razmeroma malo. Cena debelih bikov je bilao d 7.50 do 8.75 Din. Ljudje no naravnost prisiljeni prodajali živino, kajti krme je letos radi poletne suše prav malo. Mežiška dolina Okroina prireditev koroškega orlovskega okroija, ki se je vršila 19. t. m. v Mežici, je krasno uspela. V Prevaljah smo sa posedli na lepo ozalj-šane vozove rudniške železnice, katera nas je potegnila po ozki mežiški dolini v Mežico. Na postajališču v Mežici je bil slovesen sprejem. Pri sveti maši je imel lep cerkven govor univerzitetni prof. g. dr. Gregor Rozman, ki je služil tudi sveto mašo. Po maši se je razvil obhod. Popoldne ob dveh »o bile slovesne večernice. Takoj po večernicah so se začele zbirati množice ljudi, da prisostvujejo popoldanskemu telovadnemu nastopu. Med telovadbo je imel na članstvo in udeležence res sijajen govor prof g. dr. Sušnik iz Maribora. Tem pctom se prav iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da je priredetev tako uspela. * Breznica. Kipar g, Ivan Pcngov iz Ljubljane je te dni naredil zu župno ccrkev dva lepa kipa, sv. Terezijo Detetu Jezusa in sv. Antona Padovunskega, ki sta gotovo eno najboljših njegovih del. Cerkvenim predstojništvom in zasebnikom, ki bi radi imeli res kaj lepega, priporočamo. Ruška nedelja ali proščenie v Rušah sc ho letos obhajala v nedeljo po Mali gospojnici, to je 9. septembra. Ta dan namreč se obhaja zunanja slovesnost Marijinega imena v lavantinski škofiji. Cerkev in vsa cerkvena poslopja sc bodo deloma že letos, deloma pa prihodnje leto temeljito popravila. Stolp dobi novo bakreno streho, edino tuka se vjema z zgodovino in zunanjostjo staročastitega Marijinega svetišču. Popravila se vršijo z mrzlično naglico in prid-nostjo; vendar ne bo mogoče do ruškega shorln končati vsaj zunanje delo. Konkurenčni odbor se je s,hvalevredno velikodušnostjo zavzel za dostojno restavracijo Marijine cerkvc, ki je že nad 920 let ponos in veselje vsakega Hušana. Vse delo je v rokah priznanega mojstrskega stavbenika g.Ivana Živica iz Maribora. Zgornja šaleška dolina. Na praznik Vnebovzetja je obhajala šmartinška župnija prisrčno slovesnost 30 letnice mašništva svojega g. župnika Potokarja, ki mu želimo slaviti še zlato in biserno sveto mašo. — Tridesetletnico jc slavila danes teden tudi velenjska požarna hramba. Obenem je bila blagoslovljena nova motorna brizgalna. Popoldanska veselica je dala rekordni izkupiček 27.000 Din. Tnko je zdaj društvo Crcskrbljcno z zadostnim gasilnim orodjem in o začelo misliti na lasten dom. Veliko zaslug za društvo ima občinski odbor, ki jc prispeval za nakup motorne brizgalne 10.000 Din in bo dal prostor za novi dom. — Ker ima mnogo otrok iz Paške doline v velenjsko šolo 7—-9 km daleč, so začeli Pačani misliti na lastno šolo enorazrcdnico. Stavbni prostor je daroval g. Lahovnik pd. Bošnak v Puki pri postaji. G. Končnik pa zbira denar, les, apno, kamenje. Tudi zvozili bodo gospodarji vse zastonj. Prihodnje leto bo zc reden pouk. — Hmelj že prav pridno obiramo. Vsi, ki poznajo hmeljske^ razmere, pravijo, da je v šaleški dolini, v štilju in na Zgornji Ponikvi letos lepši kakor savinjski, ker mu suša ni mogla tako do živega. Manj f;a bo, pa je težji. Da bi ga le lepše sušili in )olje prodali nego lani. — Popravilu v velenjski cerkvi bodo kmalu končana. Tudi dva zvona sta že vlita v Mariboru. Pa tudi stroški niso majhni — do 250.000 Din. — Hiše v trgu dobivajo novo zunan jost. Baje bodo do blagoslovitve cerkve vse brez izjeme prenovljene. Tudi 80 let raziskovanja Je bHo treba, da se odkrije pravi Schichtov način pranja, ki obstoji v tern, da se ŽENSKA HVALA vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi Schichtovo Terpentin milo jarke trebijo, plotove, ograje in meje popravljajo in obuavljujo. Ig. (Na uho staršem in oblastem.) Na Igu smo zelo obdarovani z gostilnami. V vasi jih je celih deset. Nekega dur, ni dolgo tega, sta šla pozno v noč okrog pol 10 zvečer dva tujca, turista skozi Ig v Ljubljano. Zgrešila sta pot in se tako zakasnila. Ko prideta na Ig in gresta skozi vas, se ustavita na ccsti pred gostilno. Kakšen promet v gostilni! Harmonika, vpitje, preklinjanje, madonanje, pretepanje! Tujca sta sc zgražala nad vsem, kar sta slišala in videla. In vse to jc uganjala izključno mladina; mladi fantje in tndi deklet ni inanjkulo. In pri oknih •in okrog plesišča pa je vse to opazovala nedorasla mladina! To pretepanje in preklinjanje ter divjaško rjovenje jc trajalo pozno v noč. Okrog 10 zvečer se jc pred gostilno slišul tudi revolverski strel. In koliko nedelj in praznikov morajo ljudje na Igu poslušati take stvari! Zato v imenu vseli poštenih in nočnega miru potrebnih ljudi najostreje protestiramo zoper to škandalozno nočno razgrajanje! Prosimo naše občinske. odbornike, da pri občinski seji z vso odločnostjo nastopijo zoper to. Pozivamo županstvo kot prvo nravstveno policijsko oblast, dn poskrbi zn potreben mir! Pozivamo orožništvo, dn nastopi zoper tnko pretepnško nočno rjovenje in zeper streljanje ponoči, prosimo okrajno glavarstvo, dn nemudoma pošlje v wse ižanske gostilne tablice z nnpisom: >Nc preklinjaj! Govori in vedi sc spodobno!« in da poskrbi, da se bodo ti predpisi tudi izpolnjevali. Pozivamo pa in prosimo v prvi vrsti starše, da ne puste svojih sinov in ne svojih deklet v take gostilne, kjer skoro vsako nedeljo in praznik ni drugega kot pietepanje, preklinjanje, harmonika in mudo-nnnje. Grozna jc namreč odgovornost vseli tistih! ki bi to lahko preprečili, pa ne preprečijo. Zahtevamo šc enkrat nočni mir in da se drži policijska ura! Če ta poziv ne bi pomagal, bomo poskrbeli šc na drug način, da bo gotovo pomagalo. Iszpred sodišča Trije peteršiljčki... V sobo 28 se je oni dan uateplo nekih ženic, vdov, deklet, pa še otrok zraven, da so vsi skupaj komaj mogli dobiti prostora. So to ljudje iz predmestja. Nekaj je bilo tožencev, nekaj tožiteljev, večina pa prič. Ko je sodnik prebral spis, je ugotovil, da sc gre za to, ker da je Mica na Metini gredi utrgala spomladi enkrat tri lističe nedolžnega peteršiljčka za juho... Zdaj je pa Meta Mico ozmerjala s tatico, za nameček pa še z drugimi čednimi izrazi, kar vse je povzročilo, da so se oglasile še sosedne mamice in njih hčerke in babice in prababice, — pa je bil tako splošen cirkus gotov. Padali so izrazi vsevprek, sodnik naj pa zdaj razsoja! No, razsodil je tako, da bo vsaka ženska po par ur zaprta, ali pa bo nekaj kovačev plačala. Tisti hip pa se je priči v zadnji klopi globoko zehnilo in je glasno zazijal, vmes pa mu je ušlo: Ubogi peteršiljček ... Res jc to! Čuden pozdrav. Oni dan sta se srečala na Zmajskem mostu Pe-pe in širne. Še ni dolgo, kar sta bila moža zelo prijatelja, toda zdaj nista več. Ko sta se tedaj oni dan srečala na tistem mostu, je Pepe pogledal kar vstran in je od same jeze debelo pljunil v Ljubljanico. Sime je Pepeta postrani oškilil z onstran mosta, pa je ravno videl, kako si je Pepe obrisal usta, pogladil brke, ko je bil prej pljunil v Ljubljanico. ZiJ.naTo se mu je zdelo, pa se je široko razkoracil in zavpil za jutranji pozdrav proti onemu preko: Osel! Zdaj se je pa onemu zdelo za malo, toda nič ni odgovoril, le pogledal je grdo in še enkrat je izzivalno pljunil, zdaj pa kar na cesto. To je pa Šimna pogrelo na vso moč. Pohitel je preko ceste, skoro da ni Pepeta usekal okoli ušes, pa se je še zadnji hip spomnil, da bi bili stroški preveliki. Da pa kljub temu dokaže svoj srd in svoje zaničevanje, je Pepetu v brk in vpričo branjevk očital, da je najbrž on tisti, ki ima v Ljubljani sperialno *šolo za prešiče pasti« in da naj le brž razpiše konkurz zanjo. Pepe je Simna zato tiral pred sodnika, ki je dejal, da mora Sime plačati 50 Din globe. Pika. Bonboni in torte. Kaj čedna dekle je Lili, saj veste, tista s trnovskega i>redinestja. Kajti se tudi sama rada tako pohvali, ako ne gre drugače in jo nobeden drugi noče. Se pred sodniki se je s tem postavljala in balia.a in ie rekla, da je samo zato tako rada bonbone in torte jedla, da bi dlje lepa in čedna ostala... In tako je Lili radi svoje lepote in vitkega stasa pokradla svojemu gospodarju za več kot 2000 Din različnega sladkorja, tort, ter raznih Čokolad m slaščic. Kar na debelo se je časih gostila s temi sladkarijami. Tako zalogo je že imela tega blaga, da ga e kar prodajala 111 si z izkupičkom poleni nakupovala obleko. Toda prišel ie dan, ko je bila vreča polna in sc je odvezala. Lili so pri gostiji zasačili in potem ugotovili tatvino. Oospcdar je poklical polica- ja, Lili se ie lepo jx>dala ž njim, pred sodniki pa je vse priznala. Sedela bo 2 dolga mesca. Vmes se bo za spremembo dvakrat postila in prav tolikokrat na golem spala. Da se ji bo namreč lahko kaj le-jwga sanjalo od tort in bonbonov... »Ofrehti. Po naše bi se nemara lepše reklo poaoknica, toda tako je zapisano v spisih. In je še zapisano da so tam okoli Planine 26. junija letos napravili fantje gostilničarki Ivanki tak »ofreht«. Totlej pa pravijo spisi da gostilničarka Ivanka ni umazana ženska, pa je fantom dala za dva Štefana vir.a. Kjer pa je vino, saj veste, da fantje niso dolgo sami! Prisedel je tedaj k mizi tudi kmet Jože. Ko se je jx) preteku gotovega časa vsa družba razšla, se je za slovo nekoliko skregala. Tudi Jože se časih prr.v rad krega in zato tojjot ni hotel zamuditi prilike. Posegel je tedaj v prepir, potlej je pa segel še po nož, s katerim je prav nemilostno osuval sosedovega Ivana. Prerezal mu je muskulaluro leve nad-lehtnice v dolžini 15 cm in širini 7 cm. Ježe pred sodniki seveda trdi, da je ravnal v silobranu. Pravi, da ga je Ivan vrgel jx> tleh, potlej ga je pa zgrabil z levico za telovnik, z desnico pa je segal njemu za vrat. Ivan pa spet pove, da ga je pač udaril Ko-movčev Janez s kamnom po ustih, nakar jc priskočil še Jože, katerega pa je skušal on pahniti od sebe. Tedaj pa je začel Jože svojo operacijo z nožem. Sunil ga je nenadoma, da tega Ivan niti takoj opazil ni. — Sodniki so si tako po teh izpovedbah ustvarili sodbo, da nikakor ne gre za silobran, pa so Jožetu povedali, da bo 2 meseca zaprt. Ivanu bo plačal za zdravnika 540 Din, za prestane bolečine pa 1000 Din. Jožetu se je kar milo storilo, ko je poslušal to sodbo, kajti nikdar v življenju se mu šc ni zgodilo, da bi bil radi »ofrehta« zaprt. In da bodo tako njemu lahko delali »ofreht« kar pod okni jetnišnice drugi mesec, ko bo ravno njegov god, tudi ni nikoli mislil. Šoferjeva nesreča. Šofer Viktor jc kortiaj 21 let star. zalo je pač časih nekoliko lahkomiseln in ne pazi dovolj na razne zapreke po cestah, koder vozi. Preko železniških zatvornic vozi posebno rad, potlej pa pravi, da je bila le nesreča in podobno. Lansko leto je bil Viktor v službi pri trgovcu A. v Kranju. Kot šoser je vozil svojega gospodarja po raznih trgovskih poslih. Tako so se nekega dne tudi vračali v gospodarjevem avtomobilu iz Koroške preko Kranjske gore v Kranj: trgovec A. sam, ki je sedel spredaj pri šoferju, Franc Z in Josip T., katera dva sta pa sedela zadaj. Bila je trda noč. Viktor pa je vozi sknzi Kramsko coro 30—50 km. Prižgano je ime! zelo močno" luč. Ko jc avtomobil privozil do železniškega prelaza, ki zapira progo Kranjska gora— Jcsenice, ie bila zapora ravno spuščena, ker bi vsak čas moral priti vlak. Šofer Viktor pa je avto z vso silo zapodil kar v zaprte zatvornicc. Prva zatvorni- ca je vsled močnega sunka odskočila od sprednjega hladnika, Viktor pa še ni nič ustavljal avta, temveč je istega z nezmanjšano hitrico pognal preko železniškega tira v drugo zatvornico. Ta zatvomica pa je zadela gornji rob avtomobilovega hladnika in ga močno jx)škodovala. Ko je od tega hladnika odskočila, je zadela v vetrobran, razbila njegovo šipo, ter končno odskočila tako, da je preko obeh sprednjih pasažirjev, t. j. preko šoferja in trgovca padla na zadaj sedeča gospoda. Zatvornica je pri tej priliki poškodovala Franca Z tako mečno po glavi, da je ležal tri tedne v nezavesti. Z. ie imel zc!o natrgano in zmečkano kožo na čelu, hudo so se mu pretresli možgani; dobil je tudi močan živčni šok in oslabitev obeh vidnih in slušnih živcev, katere poškodbe bodo vsled verjetne progresivnosti sčasoma povzročile popolno delanezmožnost poškodovanega, šele 30 m proč od prelaza je Viktor avto ustavil. Tu je dobil mečno poškodovani Z prvo pomoč, nakar so ga v Kranj prepeljali z vlakom, šoier Viktor pa je z avtom nadaljeval pot proti domu. — Lahkomiselni Viktor stoji pred sodniki v ]>ozi nedolžnega šoferja, ki sc mu je pripetila le slučajna nesreča. Izgovarja se, da je zatvornice videj šele, ko je privozil tik do njih, ker da mu je preje vid jemala močna električna žarnica, ki je nameščena 30 m pred progo in stoji 3 in visoko nsd cesto. Vsi Viktorjevi izgovori pa niso bili utemeljeni, ker iz okoliščin sledi, da je imel na dotičnem mestu 144 m proste ravne ceste pred seboj in bi tačas že lahko ustavit voz ali pa vsaj zmanjšal njegovo hitrost. Ako ga je dotična luč slepila, bi pač kot poklicni šofer moral povečati svojo luč, da s tem paralizira stransko luč, katera pa sicer niti na sveti (ako zelo močno, kaj šele da bi slepila. Tako so sodniki povedali šoferju Viktorju, ki bo zdaj 3 tedne zaprt. Kravo je ukradel. Posestnik France ima na Gorenjskem lepo domačijo. Navadno redi 7 glav goveje živine. Ker ima za obdelovanje zemlje zadostno število otrok (10), se sam za kmetijo prav malo briga. Zc davno je, kar se je bil mož udal pijači in kartam. Zaradi preoovedariih hazardnih iger je bil že kar petkrat kaznovan. Spričo takega početja hišnega gospodar a je posestvo bolj in bolj padalo in se zadolževalo in pravijo, da je že več dolga pri hiši, kakor pa je vse posestvo vredno. Radi tega Francetu nihče noče več posoditi, jia si išče denarja in pijačo kjerkoli. Spomladi je brez vsake potrebe prodal kravo, denar pa je zaigral. — Hotel je to zgubo na lep in cen način izravnati. Ko se je 19. junija vračal iz Kranja, jo je pa iztuhtal, kako bo to storil. Oglasil se je pri znancu na Primskovem, pozno zvečer pa se je napotil k Pavliču na Klanec, kjer je legel okrog 11. spat. Kmalu po polnoči pa je vstal in šel, da izvrši svoj načrt. Iz zapahnjenega hieva je Janezu Roblc-ku »sunil« lepo kravo. Gnal jo je čez njive in travnike, toda vsled temne noči se je zgubil s kravo vred v gozdu. Prišcdši do reke Kokre, je videl, da ne more naprej, ter je tam kravo privezal za drevo in šel razgledovat položaj. Ugotovil je, da ne kaže drugače, kakor da gre nazaj. Gnal je tedaj kravo nazaj v Britof, potem skozi gozd »Za Ježami« in odtod v Praprotno polico, kjer jo je vhlevil pri znanem posestniku. Rekel je temu, da je kravo kupil v Kranju, ter da pride zvečer j:onjo. Zvečer, ko se je spet naredila noč, je France res prišel po kravo, toda istočasno so prišli tudi orožniki, ki so sledili stopinjam ukradene krave. Zdaj je pa Francetu hipoma skočilo srce v hiače, |)a je orožnikom ves zmešan razodel, da je kravo kupil ob treh zjutraj na cesti od nekega moškega za 3000 Din. Ko so ga orožniki pobarali, zakaj da potem m gnal krave po dnevu domov, je dejal, da je bila preveč sjjehana, on pa tudi preveč truden. Dcniači pa so izpovedali, da pač ni mogoče, da bi bil France kupil kravo, ker v hiši ni bilo niti pare denarja. France pa se je še prav ponosno zlagal, da je v Kranju prenočil kar v hotelu... France na razpravo m prišel, pa je dobil kljub teniu 4 mesece ležke ječe. Vaak mesec se bo dvakrat postil in enkrat na golih tleh spal. _•_ ravnateljevi pisarni. Šolska sv. maša bo dne 3. septembra, po službi božji pa so bo vršila v šoli ski telovadnici slovesna otvoritev nove. šole z govorom Šolskega ravnatelja o pomenu in cilju meščanske šo'.e. Vabljeni so tudi starši, ufiteljstvo, občinski in krajevni šolski zastopniki. V torek, dne 4. septembra se prične redni šolski pouk. Na uršiilinskih šolah v Škofji Loki bo otvoritvena šolska sv. maša v četrtek, dne 0. septembra, ob pol 9. Notranje gojenke morajo biti v sredo, dne 5. septembra, ob 7 zvečer v zavodu. Pri vf.iopu plačajo 20 Din za zdravstveni fond. Siromašne naj prinesejo potrdilo svojega županstva, da so po čl. 5 točka 6 tega oproščene. Vpisovanje v enoletno gospodinjsko šolo na Jesenicah, Gorenjsko, se vrši v soboto 1. sejilem-bra t. 1. v upraviteljevi pisarni osnovne šole. Redni pouk se. prične v torek 4. septembra. Meščanska šola v Brežicah. Vpisovanje na mešč. šoli v Brežicah se vrši v petek dne 31. t. m. iu v soboto dne 1. sept. t. I. od 8—12 ure dop. V prvi razred se sprejmejo učenci, ki so dovršili IV. razr. osnovne šole z dobrim uspehom. V ponedeljek dne 3. sept. jo otvoritvena služba božja, v torek dne 4. sept. pa se prične z rednim poukom. Osnovna in meščanska šola v Lichtenturno-vem zavodu v Ljubljani. Vpisovanje v osnovno šolo bo 3. in 4. septembra, šolska sv. maša 0. sept., redni pouk pa 7. septembra. Izpiti na meščanski šoli bodo 28. in 29. avgusta, vpisovanje pa dne 31. avgusta. Prihod gojenk: 10. septembra, 11. septembra ob 8. šolska sv. maša, 12. septembra pa redni šolski pouk. Pri vpisovanju je plačati poleg običajne vpisnine še 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učenk. Tega plačila so oproščene siromašne učenke, ki se izkažejo s tozadevnim potrdilom davčnega urada po točki ti člena 5 taksnega zakona. Vpisovanje nn ilr. Krekovi meščannko-gospo-dinjski šoli v Zg. šiški pri Ljubljani se vrši 13., 14. in 15. sept. t. 1. Redni pouk se prične 17. sept. V zavod pa se sprejemajo že sedaj na stanovanje in hrano tudi dijakinje. Mesečnimi jio dogovoru. Čevljarski prikrojevalni tečaj v Ljubljani. Po želji načelstva Zadruge čevljarjev v Ljubljani priredi Ured za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani tečaj za čevljarsko prikrojevnnje pod vodstvom g. Josipa Steinmana. Interesenti mojstri in pomočniki naj najkasneje do 15. septembra t. 1. prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada, Krekov trg št. 10-1. pismeno ali osebno, kjer prejmejo tudi vse zaže-ijene informacije. Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ponovno opozarja obrtnike na obrtno knjigovodski tečaj, ki se prične koncem tega meseca v prostorih Tehniške. srednje šole v Ljubljani in se bo vršil ob večernih urah. Tečaj bo vodil g. prof. Peter Modic. Interesenti-obrtniki naj takoj prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada, Krekov trg št. 10-1. Sava pri Litiji. Tukajšnja osnovna šola priredi v nedeljo dne 2. septembra razstavo dekliških ročnih del. Vsi, ki se zanimate za izdelke na enornzrednici, dobrodošli! — Upraviteljica. Glasbena maiica v Ptuju. Vpisovanje je 1., 2. in 3. septembra od 9—1? in cd 4—0 poj). Razen gosli in glasovirja se bodo v leni šolskem letu poučevala vsa godala kakor tudi pihala. S septembrom se bodo sprejemali tudi člani za matični pevski zbor, ki se ustanovi s tem šolskim letom. Meščanska šola v Mežici. Pričetek šolskega leta: Ponavljalni izpili dne 30. avg. od 8. dalje. Vpisovanje dne 31. avg. od 8—12. (V juniju prijavljenim ni treba k vpisovanju.) šolska maša dne 3 sept. ob 8. Po maši nabavljanje in razdeljevanje šolskih potrebščin. Pričetek pouka dne 4. sept. ob 8. uri. Naše šole in tečaji Državna trgovska akademija v Ljubljani. Začetek šolskega leta: Ponavljalni in dopolnilni izpiti se vrše dne 30. in 31. avgusta, po načrtu, lu bo razglašen na uradni deski. Vpisovanje v vse štiri letnike se vrši 1., 3. in 4. septembra od 9—12 in 3—5 pop. Učenci (-ke), ki žele vstopiti v I letnik, morajo predložiti izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni list s katerim dokažejo, da dovrše ietos 14—17 lel. Absolventi (-injc) meščanskih šol morajo predložiti še prošnjo za pripustita,- k dopolnilnemu izpitu. Podrobne informacije daje ravnateljstvo med uradnimi urami, opoliulni taliti mešč. šol. absolventov (-inj) ,',;«> .- --.! ivbra ob 8. uri zjutraj. Pričetek pouka bo dne 7. septembra ob 8. uri zjutraj. Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški in; l-i. vpisuje gojenke dne 1. septembra 1928 od 8.—12. ure dopoldne. _ Na novoustanovljeni meščanski šoli v št. A i-du nad Ljubljano se bo vršilo vpisovanje v L razred še 30. avgusta od 8. -11. ure dopoldne v "Prireditve in društvene vesti Stolna prosveta izleti v nedeljo 2. septembra v Kopanj pri Grosupljem. Odhod iz Ljubljane, gl kolodvor ob 13.18 jiopoldnc. Sočanl ! Izlet v Maribor se vrši 16. septembra. Izletniki , zglasite se do 2. septembra v trgovini Ivančica, Dunajska cesta 7. Kresnice. V nedeljo, dne 2. septembra ob 2 popoldne bo prostovoljno srasilno društvo Kresnice-Poljane priredilo v Kresnicah veliko gasilsko veselico. Veselica se bo vršila na prostem ob železniški pstaji. Priprave za veselico so v teku in bo veselica prirejena v velikem slogu. Zveze z vlakom iz Ljubljane in Zidanega mostu so ugodne. Maribor. Maribor- prične s pevskimi vajami jutri ob pol 19, Slomškov trg 20. Ljubitelji petja vabljeni I hlet priredi mariborska orlovska srenja dne 8. septembra k Sv Petru, združen z nastopom ;n veselico. . , v , Proslava 25 letnice katoliškega izobraževalnega društva v Studencih bo v nedeljo 2. septembra. Lepo vabljeni l Obiščite me in čudili se boste izbornim radio-aparatom, izredno nizkim cenam in ugodnim plačilnim pogojem FRANC LJUBLJANA, MESTNI TRG 5-TELEFON 2407 RADIO i BAR Orel šišenski Orel priredi v nedeljo dne 2. septembra 1928 na vrtu gostilne -.Central, (Reininghaus) Frankopanska ulica JAVNO TELOVADBO z zelo pestrim sporedom. Po telovadbi prosta zabava. Pri prireditvi igra železničarska godba Sloga:. Vljudno vabi odbor. Odseke vrhniškega ukroija opozarjamo na obč. zbor, ki se vrši dne 2. septembra ob 11 v Rokodelskem domu na Vrhniki. Dnevni red je bil objavljen v okrožnici Stev. 496 z dne U. t. m. Bog živi! Tajnik. Srenjska orlovska prireditev na Vrh polj a bo 8. septembra. Vsi prijatelji orlovstva iskreno vabljeni! Orlovski odsek Sv. Jurij ob Taboru vprizori dne 2. septembra ob 3 popoldne Finžgarjevo »Verigo« v treh dejanjih. Za obilen obisk se priporoča odbor. Certeveni vesinilc Duhovne vaje za akademike bodo v Domu duh. vaj od 7. do 11. sept. Tečaj se začne 7. sept. zvečer in konča zjutraj 11. sept. Udeleženci naj bodo v Domu do 0 zvečer 7. sept. Za udeležbo naj se gg. akademiki pravočasno priglase. Naslov: Vodstvo Doma duh. vaj, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Zatekel se je v bližini Zaloga nekako pred tremi tedni mlad. suh pes volčje pasme. Poizve se pri J. Nograšek, Šmartno pri Litiji. Črn**; JkV™^., Spori Velike kolesarske dirke se vrše 2. septembra na športnem prostoru Ilirije (nasproti Velesejma). Na sporedu je 10 točk. SK Jadran. Danes, v nedeljo, 26. t. m. na igrišču ^Primorja« pokalna tekma za poškodbeni for.d LNP s SK Hermesom. Sledeči igralci morajo biti ob 15 na igrišču: Logar. Zor, Bončina, Rogač, Brcar, Oven, Znidaršič, Rape, Januš, Kocjan, Ba-novec, Benedetič. Reditelji: Milai, Antosiewietz, Macarol. Stranski vodnik Verbič. — Dopoldne ob 9 naj bodo sledeči igralci mladinskega ir.oštva na igrišču SK Ilirije: Roš, Logar, Januš. Antosiewitz, Šavs, Verbič, Macarol, Gabršček, Valentič, Sušnik, Oven. Udeležba vseh navedenih igralcev strogo obvezna. Motocikiistične dirke z ghimkhana igrami, katere priredi Motoklub Ljubljana« se vrše na Mali šmaren dne 8. septembra t. 1. na dirkališču pri Devici Mariji v Polju. Članom Motokluba »Ljubljana«. kakor tudi ostalim klubom se v par dneh razpošljejo propozicije in prijave. Prijave dirkačev se sprejemajo do inklusive 5. septembra t. 1. do 6 zvečer v klubovem tajništvu. Dirkači se opozarjajo, DIJAŠKI KOLEDAR 1923/23 JE IZŠEL DOBIVA SE PO DIN 10— V VSEH BOLJŠIH KNJIGARNAH IN TRGOVINAH S PAPIRJEM da se v čini večjem številu prijavijo k dirki, da bo ista čini veličastnejša. — Odbor. Otvoritev bazenske sezone v Ljubljani. ASK Primorje je povabil za 1. in 2. septembra t. 1. simpatično in vodilno družino LHP-ja SK Muro iz Murske Sobote v Ljubljano na prijateljsko tekmovanje. Ženski spori, ki se je začel posebno v zadnjem času razvijati med vse plasti naroda, tvori važno funkcijo v zdravstvenem življenju ženstva. Znano je, da so mnoge inozemske šole — upoštevajoč ugoden vpliv športa, istega uvedle kot obvezen predmet. Ljubljansko občinstvo naprošamo, da čini številnejše poseti tekmi, ki bosta v soboto, 1. septembra ob 18 in 2. septembra ob 11 in s tem pokaže svoje simpatije našim rojakom ob severovzhodni meji, hkrati pa 1 udi gmotno podpre akcijo domačega kluba. Predvidoma bosta družini nastopili dne 3. septembra popoldne tudi na Bledu. — Vstopnina je v razmerju s stroški minimalna in iscer za stojišča 5 in 3 Din, za sedeže pa 10 Din. Tekmi se bosta odigrali naibrže na igrišču Atene v Tivoliju. TEKME ZA POŠKODBENI SKLAD LNP. Danes igrajo: Primorje, Ilirija, Slavija, Hermes, Jadran, Reka. V korist pedsaveznega poškodbenega fonda se vrše vsako leto v Ljubljani in Mariboru pokalna teknjovanja, za katera je razpisal LNP dva prehodna pokala. Ljubljanski pokal si je osvojila lani za 1 leto Ilirija, mariborski pokal pa SSK Maribor. 1. kolo letošnjega tekmovanja v Ljubljani se odigra danes. Na prostoru SK Ilirije nastopita ob 17 Ilirija in Slavija, na prostoru ASK Primorja ob 15.30 Hermes in Jadran ter ob 17.15 Primorje in Reka. Četrta tekma 1. kola Slovan: Svoboda se odigra 2. septembra. Zmagovalci bodo igrali v naslednjem kolu dalje 2. in 8. septembra, finale je predviden za o. ali 16. septembra. Sodelujoči klubi bodo postavili v tekme za poškodbeni sklad svoje najboljše moči, da napravijo tekmovanje že v I. kolu čim zanimivejše. Da pa prinesejo tekme potreben gmotni in moralni uspeh, je odvisno v veliki meri tudi od športnega občinstva. Z ozirom na humani namen prireditev bi bilo pač želeti, da se tudi občinstvo odzove v čim večjem številu ter tako podpre ak-cijo LNPa za zavarovanje nogometašev proti nezgodam. Preplafila se hvaležno sprejmejo pri b'a-gajnah na igrišču proti izdaji darilu odgovarjajočega števila vstopnic. FINALE ZA JUNIORSKI POKAL SK ILIRIJE. Ilirija: Železničar (Maribor) danes ob 15.30 na igrišču SK Ilirije. Zmagovalca Ljubljane in Maribora v letošnjem juniorskeni jx>kaltiem turnirju, SK Ilirija in SK Železničar, se srečata danes na prostoru Ilirije v zaključni tekmi, ki bo odločila, komu pripade za dobo enega leta razpisani prehodni pokal in S tem letošnje juniorsko nogometno prvenstvo Slovenije. V izločilnih tekmah sta dosegla današnja tekmeca naslednje rezultate: Ilirija proti Marsu 5 :0, proti Reki 2:1 in proti Slaviji 4 :2; Železničar proti SK Mariboru 3:2 in proti Rapidu : 1. Dosedaj odigrane jtmiorske tekme so prinesle v vsakem pogledu lep in koristen šport. Opazovati se je moglo, da igrajo juniorska moštva v marsikaterem klubu boljši nogomet kot I. moštva. Več juniorskih tekem je že dosedaj kvalitativno nadkrililo povprečne prvorazredne tekme. Današnje srečanje juniorskih prvakov Ljubljane in Maribora obeta jx>sebno zanimivo in napeto tekino. Sodi s. s. Ahčan. Igra se ob vsakem vremenu. Po junicrskem finalu se vrši približno ob 17 jx>kalna tekma med 1. moštvi Ilirije in Slavije za jrioškodbeni fond LNPa. Vstopnina je za obe tekmi skupna. Ob 9.30 dopoldne sc odigra na igrišču Ilirije še zadnji del letošnjih juniorskih tekem in sicer turnir za utešno darilo med četvorico klubov, ki so izpadli v I. izločilnem kolu. Vsaka tekma traja tukai dvakrat 20 minut, ako ostane izid neodločen, odloči žreb. Le v finalu se v tem primeru podaljša tekma za dvakrat 10 minut. Igra se v naslednjem redu: ob 9.30 Mars : Savica (sodnik Czerny), ob 10.15 Jadran : Svoboda (sodnik Dečman), ob 11. finale (sodnik Lukežič). Utešni turnir odpade, ako nastopi deževno vreme. Ostale panoge mu pa nudijo vpogled v podelanje kmetijskih pridelkov v industrijske izdelke. Spremembe železniških taril. Kot jo bilo določeno na sejah tarifnega odbora v Celju, vršile se bodo sredi septembra v Zagrebu seje odbora, na katerih se bo razpravljajo o tarifah, ki se nanašajo na metalurgijo, lesno in kemijsko industrijo ter na poljedelstvo. Da se ugotovijo v tem vprašanju potrebe in stališče slovenskega gospodarstva, vršil se bo v ponedeljek skupen sestanek naših zadružnih organizacij. Razdolževanjo kmetov. Kot je že javljeno je jkupščina sprejela nujnost predloga o razdolževa nju kmetov in o tem razpravlja že skupinski odbor. Te dni se namerava sklicati sestanek, pri katerem bi bila udeležena finančno, poljedelsko in trgovinsko ministrstvo ter zastopniki važnejših denarnih zavodov. Cilj tega sestanka ie postaviti smernice za zakonski načrt, ki bi odgovarjal obstoječim zakonom in potrebam, in od katerega bi bilu odvisna nadaljna usoda predloga, ki se nahaja pred skupščinskim odborom. Borsa Dne 26 avgusta 1928. DENAR. Devizni promet je bil ta teden zelo slab. Znašal je 14.3 milj. Din, napram 17.2, 21.8, 16.1 v prejšnjih tednih. Največ prometa je v Londonu in Curihu. V tečajih ni bilo posebnih sprememb, le Trst se je nekaj dvignil. V državnih papirjih je bil promet srednji. Vojna škoda je narasla ar. 425—426 na 437.50, tudi 7 odst. inv. pos. je čvršče, in sicer je notiralo v petek 88—89. Bančni papirji so ostali pri istih tečajih pri navadnem prometu. Delnice Narodne banke so se pocenile za 100 Din, pa vkljub temu ni prišlo do prometa. Živahnejši je bil promet v industrijskih papirjih. Za Guttmanna pride do zaključkov po 200, v Vevčah pa je prišlo do kupčije po 105. Ljubljana. — (Prost promet.) — Amsterdam 2281.81. Curih 1095.60, Dunaj 802.20, London 276.30 Newyork 56.915, Praga 168.67, Trst 297.70. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.80, Dunaj 73.18, London 25.205, Newyork 519.33, Pariz 20.285, Italija 27.20. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. V prostem prometu na deviznem trgu ni prišlo do sprememb. Vojna odškodnina je tendirala čvrsteje: prouiptno 437, sept. 141, dec. 152 denar brez blaga. Do znatnega prometa ni prišlo. Kasneje so bili javljeni sklepi za proinpUio 136.50, po katerem kurzu je blago ostalo tudi dalje. September je notiral kasneje 439—440, december 449—450 brez prometa. BLAGO. Novi Sad. Pšenica: bč. 242—242.50, gor. bč. 242.50—245, potiska 240—245, ban. podonavska par. Vršac 235—240, ban. 235 -237.50, sremska 237.50—240, oves 255, ječmen bč. 255—265, novi 300—310, srem. 255- 265, koruza bč. 303—306, ban. 300—305, moka Og 370—380. št. 2 350—360, št.' 5 330 —340, št. 6 295- 305, št. 7 255—265, št. 8 195—205, otrobi 185-190, fižol 600—640. Promet: 69 vagonov pšenice, 29 koruze, 4 ovsa, 2 sena, 3 ječmena, 7 moke. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: okt. 07.70—27.66, zaklj. 27.68—27.70. marec 30.16 do 30.22, zaklj. 30.22—30.24, maj 20.98-31.04, zaklj. 31.04—31.06, rž okt. 26.16—26.36, zaklj. 26.38 do 26.40, marec 28.20 -28.41, zaklj. 28.44 -28 46, koruza maj 28.-10—28.46, zaklj. 28.46—28.48. TRŽNA POROČILA. Žito. Tendenca ie ta teden nekoliko popu. stila iu se baška pšenica dobi po 245 —247.50, sremska izjemoma po 242.50; tudi koruza je nekoliko cenejša: domača notira 307.50 v Bučki, ameriška pa Postojna tranzito 295, kakor tudi moka. Konzum se je pri nas že precej založil, zato ni dosti prometa ta teden. HMELJSKA TRŽIŠČA. Žalec, 25. avg. (Izv.) Mala začetna naročila od 10—15 stotov so se tudi danes gladko krila. Prodanih je bilo okrog 150 stotov po 32—35 Din. Tipanje jx> obrobnih krajih po 20 Din je bilo zaman, ker upajo tudi novi hmeljarji doseči pri letošnjem za hmeljarje ugodnejšem položaju boljše cene. Ni opažati tistega brezglavega ponujanja, ki nam je lani ubilo hmeljski trg. Izmodreni i>o lanskih šikanah pri prevzemu blaga prodajajo hmeljarji najraje naravnost na domu inozemskim kupcem kot je bilo to do lani običajno ter se tako obenem izoguejo nereelnlni namenom brezvestnih tekačev. Niirnberg. 25. avg. (Tel. »Slov.«) Dovoz 100 bal, promet tudi 100 bal. Razpoloženje pa je popolnoma mirno. Sebbnanger se je prodajal po 230—240 mark za 1 balo, stari tržni hmelj pa po 120—195 mark za 1 balo. Srednii devizni tečaii na liublj. borzi od 20. VIII. do 24. VIII. 1928. Dne 20. 21. 22. 23. 24. Berlin Curih 1356.30 1355.75 1095.60 1095.60 1095.60 1095.60 1095.60 Dunai London | Newyork | Pariz Praga 80:'.18 802.24 8( 2.20 802.20 8 2.20 276.25 56.91 222.47 168.61 297.55 276.24 56.913 222.52 168.67 297.60 276.20 56.91 —.— It 8.66 297.60 276.20 56.915 222.37 168.67 297-75 276.20 56.925 —.— 168.67 297.70 Trsi BILANCE IN POSLOVNA POROČILA J v soteska d. d. Kranj jo imela dne 11. avgusta 1928 svoj IV. redni občni zbor. Prvotno ime se je spremenilo in se odslej glasi: Jugočeška, Jugo-slovansko-češka tekstilna industrija d. d. Kranj. Bilanca izkazuje letos prvikrat večji dobiček v znesku 546.459.18 Din, kateri dobiček je pripisovati v prvi vrsti veliki tehnični izjiopolnitvi tega lepo razvijajočega se podjetja. Od čistega dobička se je preodkazalo 150.000 Din rezervnemu zakladu. iz ostalega pa se je izplačala 4% dividrnda. Tiskarna Jugočeške je največje tozadevno podjetje v naši kraljevini. Jugočeška je v jjreteklem letu zaposlovala nad 800 delavcev. V svrho pocenitve produkcije gradi sedaj lastno električno centralo z kapaciteto 1100 konjskih sil. Izgledi za tekoče leto so slabši, kakor so bili za preteklo poslovno leto, radi splošne krize. Čebelarska razstava. Čebelarstvo bo na letošnji Kmetijski razstavi, ki bo od 1. do 10. sej>-tembra. vse boljše zastopano kakor pretekla leta. Tu ne bo razstavljen samo najboljši pristni med in vosek Slovenije, temveč l>o razviden tudi ves napredek, ki so ga dosegli čebelarji zadnja desetletja. Razstavljeni bodo med drugim vse vrste panjev in orodja z vsemi resničnimi in samodozdev-nimi zboljšavami, ki so bile nekdaj in so sedaj v rabi. Razstava bo kazala fantazijo starih čebelarjev. čebelne bolezni, čebelne sovražnike in kako Za DOMŽALSKO POSTAJO nudi najcencjše in najboljše DETEKTORJE, KRISTALE, SLUŠALA ter vse radio-polrebščine RHDIOVHL LJUBLJANA, Kongresni trg X se čebele nad njimi maščujejo, medeče rastline,' .čebebrsko literaturo, statistiko in še več drugih posebnosti. Posetniki razstave si bodo ogledali ponazoritev, kako pomagajo čebelarji svojim čebelam pri izdelovanju satja in donašanju medu, da je pridelek tem izdatnejši. Čebelarski oddelek bo zanimiv za vse sloje prebivalstva. Za čebelarje, ki stremijo po napredku, pa je nujna potreba, da si ogledajo razstavo. GOSPODARSKA LITERATURA. Drago Lunder: »Praktična dopikac, poenostavljeni način dvojnega knjigovodstva. Samozaložba. Cena 16 Din. Ravno tako kot tehnično po-jjolna organizacija podjetij, je potrebna tudi trgovska organizacija. Knjigovodstvo je pa tu eden najvažnejših faktorjev, ki pa se tudi giblje v smeri poenostavljenja in mehaniziranja. In to zasleduje tudi Lunder s svojo praktično dopiko, s katero hoče omogočiti, da bi tudi podjetja brez posebnih strokovnih moči, mogla uporabljati dvojno knjigovodstvo,- kar zviša njeno praktično vrednost. O bistvu praktične dopike, ki obstoji v posebnem načinu razporeditve kontov ter v vodilnem računu, smo že svojčas poročali. Omenjamo, da je knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne že založila tiskovine za to knjigovodstvo. Kmetijska industrija na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 10. sept bo letos prvič zastopana in sicer v strokovno poučnem oddelku kmetijske razstavo. Predvsem je omeniti našo domačo mlinnrsko, pivovarsko, oljarsko in žganjar-sko kmetsko industrijo. Posamezne stvari se bodo prikazovale v siikah, diagramih, modelih, preparatih itd. Tako bo n. pr. žganjarska industrija za našega človeka posebne važnosti, ker mu bo pokazala kaj vse more vnovčiti, medtem ko je se laj r-zne goz/lne iu travniške sadeže, za katerih gf> jenje nihče posebej ne skrbi, puščal v neuiar. Iziaua Podpisani Jakob Gorjanc, pos. in gostil na Prim-skovem pri Kranju, obžalujem in preklicujcm vse žaljivke, katere sem izrekel o g. Ant. Jeršinu, pos. in mesarju na Primskovem pri Kranju, ter sc mu zahvaljujem, da ie odstopil od kazen, postopanja. ' — Primskovo pri Kranju, dne 24. avgusta 1923. _JAKOB GORJANC. Preselil se je s strugarsko delavnico FRHHC ROJiflH iz Wolfove ulice 6 - v Kolodvorsko ulico 8 ter se p. n. občinstvu za na-daljno naklonjenost priporoča. Hranilni in posojilni honzopcij javnih nameščencev ln upokojencev P. Z. Z D. Z. Ljubljana, iHehsandrova c. S/l. levo Ustanovljen leta 1874. Uradne ure dnevno od 3 do 5 popoldne, razen sobote in praznikov. — Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5 do ?lA %. — Daje kredite (tudi ranžijske) po 9 % <• proti poroštvu in zaznambi. Tvpdba Ivan Fahiž trgovina z urami, zlatnino in juveli, se je preselila iz dosedanjih prostorov Stari trg št. 20, v nov moderno urejen lokal Pred škofijo št. 15. Predaja vse predmete s 25 odstotnim popustom. Potnik ki ima svoj sedež v Sloveniji in že zastopa tvrdko za modne predmete za gospode, se sprejme za sopotništvo z malo kolekcijo te branže event. z doplačilom dnevnic za celo Slovenijo. Le prvovrstne, dobro vpeljane moči naj z navedbo referenc pišejo na Jugomosse, Zagreb, Zrinjevac 20 pod _M. R. 900._ Prodam okoli 100 hektolitrov prvovrstnega belega vina letnika 1927. Margareta Jellachich, Zagreb, Pivarska ulica 22. Nabaoa dro Pri štabu Komande 8. žandarmerijskega polka sc bo vršila dne 17. septembra 1928 ob 11 dop. DRUGA USTMENA LICITACIJA ZA NABAVO 400 prostornih metrov BUKOVIH DRV za kurjavo, potrebnih v Ljubljani. Pogoji se morejo vpogledati vsak dan ob uradnih urah pri navedeni komandi. Kavcija znaša 5% celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10%). E. Br. 9007. — Iz pisarne Komande 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani, dne 24. avgusta 1928. Lep in neomejeno trpežen tlak iz za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje okrog hiš v raznih barvah in vzorcih ter drugo stavbeno blago iz cementa: podboje, stopnice, nagrobne spomenike itd., izdeluje IVAN GOSTINČAR, cementarna, Pešata, p. Dol pri Ljubljani. Iščem za svoj obrat dobro izurjenega kamnoseški mojeter v mw, Resiievfl c. 3fl priporoča bogato zalogo na« grobnih spomenikov od marmorja in gra« nita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobilije po najnižjih eenah kateri ie tudi zmožen opravljati vsa v to svrho spadajoča popravila. Samci imajo prednost. - Ponudbe na: Ignacif Sinigoj, tovarna usnja, Ljutomer. Namizna jabolha za direkten izvoz v Nemčijo in Holandsko kupuj« in plačuje po najvišjih Cenah tvrdka »Marat - Ko/ družba z o. z. MARIBOR. Mlinska ulica 9. Takojšnje plačilo v gotovini. "*C Kupujemo vseh vrst sortirana in strokovno naložena namizna jabolka. Posebne (višje) cene. pa plačamo za kompletne vagone namiznih jabolk vrste Kanada, Goldrainette, Lederrainatte, Ma-šančker, Bobovec in druge fine vrste. Kupujemo samo vagonske množine. Na pismene ponudbe pošljemo takoj našega pooblaščenca v svrho sklenitve tozadevne dobavna pogodbe. Na sigurne sklepe damo tudi večja na-plačila. Dobavni čas med 15. sept. in 15. okt. • Prevzem in nakladanje sc vrši v prisotnosti na« šega pooblaščenca. Moderni človek in katol. vera ] iii. Izkoreninjeno moderno dušo ustali vera v Boga in Bogačloveka zopet v njene višje bitne skladnosti, nasiti jo z novim, močnim življenjem. Prav zaradi tega rabi moderni človek vero v Boga in Kristusa, potrebna mu je katoliška vera. Vera v Boga in Kristusa ima namreč samo v katoliški cerkvi svoje življenjske korenine. Če ne bi imel nobenih drugih dokazov in razlogov, da verujem v katoliško cerkev, bi zadostoval že ta, da daje samo ona jamstvo za neokrnjeno ohranitev podobe in pojma Boga in Kristusa, ki ga tudi moderni svet ne more pogrešati. V nekatoliških religijah iščemo zastonj tisto brezobzirno resnobo, s katero se oklepa katoličan Boga in samo njega kot središča svoje duševnosti. Katoliška dogma se ni nikdar dotaknila podobe Boga na ljubo minljivih idealov kulture: nikdar ni izbrisala trdih, odločnih potez božje podobe in jih zamenjala s samo nežnimi, mehkimi. Celi Bog mora biti. Bog očetovstva in ljubezni, pa tudi Bog pravičnosti in veličastva. — Katoliška dogma ni nikdar tajila pravic veličanstva osebnega Boga, pravic in moči, da se preko mej ustvarjenega razodeva na nadnaraven, resnično božji, eminentno osebni način. Mrtvi Bog deizma ni bil nikdar naš Bog. In nikdar ni katoliška dogmatika ponižala Boga do orodja človeka in ga proglasila za pomočnika avtonomne morale ali za Čisto čuvstve no vrednoto. Ko je Pij X. formuliral stavek: >Dokazati se da, da biva Bog,« ni samo osi-gural spoznavalno-teoretično podlago vere v Boga, ampak je oprostil Boga samega človeka, Bog ne biva zavoljo ljudi, ampak zavoljo samega sebe kot najvišja samozavestna resničnost. Kot tak nas obvladuje, če hočemo ali ne, če ga potrebujemo ali ne. — Samo katoliška vera se je z vso resnobo oprijela teocentričnega motrenja, opazovanja in raz-mišljevanja. Odtod izvira onostranost katoliške pobožnosti, nadčasnost njene mistike. Odtod heroizeni, svetobežnost njene morale, ki se od nekdaj poizkuša izpopolniti v askezi in redovništvii. In odtod razsipna krasota katoliških cerkva in katoliške liturgije. Vodeči nagib ni stremljenje, da bi se ljudje privabili in navdušili, ampak veselje nad Bogom samim, potreba, da mu vse poje slavo, ga zahvaljuje in poveličuje. Samo katoliška cerkev je ohranila podobo Boga čisto in neokrnjeno. Pa ne samo to. Kot nobeno drugo krščansko verstvo je cerkev to podobo v srca svojih vernikov globoko zarezala. Naša cerkev je obramba vere v Boga. Ako bi se razbila, bi bila verska anarhija in odpad mas od Boga samo še vprašanje časa. Kakor podobo Boga nam je cerkev ohranila tudi nepokvarjeno podobo Kristusa. Samo v katoliški veri živi stari Kristus v večni mladosti, Kristus apostolske vere. Nastane vprašanje: Zakaj je in bo ostala edinole katoliška cerkev v vednem izpreminjevanju časov in kulture zvesta staremu Kristusu? Ta zvestoba temelji predvsem na strogi doslednosti, s katero varuje cerkev nadna-ravnost vere iu posredovanje vere. Po katoliškem nauku vera ni spoznanje človeka, ampak razodetje Boga, ni posledek vede, ampak milosti od zgoraj Ker je milost, se mora izprositi. Tega ne razodeneta meso in kri, ampak Oče, ki je v nebesih. Da moremo verovati, moramo biti prepojeni s ponižnostjo, ljubeznijo in resničnostjo. Mišljenje namreč ne more dati vere, ampak vero samo pripraviti. In ker je vera dar od zgoraj, nadnaravna dobrina, zato se ne pridobiva in vedno na novo ohranjuje po subjektivnem človekovem raziskovanju, ampak edino le po sporočilu. Nositelji tega sporočila so škofje s papežem na čelu, s katerim in po katerih je sedanja cerkev zvezana s pracerkvijo, ki ji je govoril Gospod in kateri je obljubil svojega Duha do konca sveta. Ko katoličan posluša svojo cerkev, posluša Kristusa samega. Cerkev mu je vedno živeči Kristus na zemlji. Zaradi tega je v vprašanjih vere in morale zanj mero-dajna samo beseda cerkve, ne pa beseda verskih zgodovinarjev in eksegetov. Katoličan ne zajemlje svoje vere iz mrtve črke pisma, ampak iz živega srca cerkve, iz tistega srca, iz čigar polnosti je Peter prvič slovesno izjavil: »Ti si Kristus, sin živega Boga k In tako živa in tako zvesta kot srce cerkve, je tudi vera v Kristusa. Kjer je vera v Petra, tam je tudi vera v Kristusa. Drugi vzrok, zakaj ne more podoba Kristusa Gospoda v katoliški cerkvi obledeli, nas vodi iz vere v najbolj globoko skrivnost vere, v najbolj notranje svetišče cerkve, pred tabernakelj. Ce razmišljujemo skrivnost Evha-ristije v njenem notranjem bistvu, spoznamo, da je ta skrivnost zakramentalno, v vidnih znamenjih nam dano zagotovilo, da je Kristus v sredi med nami, v sredi svojih učencev, v sredi svoje družbe, da hoče biti naša hrana in naše življenje ne samo po svojem nauku, ampak po svoji živi osebnosti. Koli-kork.at zavžijemo evharistični kruh, se združimo z živim Jezusom, Gospodom cerkve. Vse naše molitve, vsa naša liturgija je kristocen-trična, prepojena s čudovito močjo njegove pričujočnosti: nnpolniena z njegovo milostjo, poživljena po njegovi volji. Kako naj pozabimo Kristusa, če prebiva v sredi med nami in se nam slednji dan daruje. Še tretji vzrok vpliva, da ostane vera v Kristusa samo v katoliški cerkvi tako čudo- vito sveža in živa. Ta vzrok je ljubezen do Maiere božje, dekle Gospodove, ki je tako globoko zarezana v srce katoliškega ljudstva. Marijino češčenje ne izvira iz versko-psiholo-gičnih potreb, ampak iz močne vere v Kristusa. To dokazuje zgodovina dogem. Vera v Kristusa in vera v Marijo stoji v kavzalnem iu premem razmerju. Kolikor časa bo katoliška pobožnost prepevala Marijine pesmi, toliko časa bo tudi podobo Kristusovo krasila z vedno novim cvetjem. Ce vse povzamemo kratko: stoji prvič, da je modema duševnost razkoreninjena, da je revolucionarna diktatura razuma razbila harmonijo notranjega človeka in raztrgala njene metafizične bitne skladnosti. Stoji drugič, da more samo vera v Boga in Kristusa dati modernemu človeku jasen veliki cilj, ga notranje umiriti, odstranili njegovo etično slabost in mu vdihniti novo veliko voljo. Zato sledi kot nujen zaključek, da potrebuje moderni človek katoliško vero, ki edina ga bo ozdravila. L?urti-sto mesto, na katerem Bega najde, naredi za edino mesto, kjer Bog živ', in meri božjo polnost po lastni ozkosrčnosti, kar je začetek vsakega krivoverstva« (Landslerg, Die Welt des Miltelalters und Wir, sir. 74). Taka individualna kritika je lastna protentantizmu, ki pretiravajoč Avguštinov rek: -Boga in dušo želimo spoznatk, postavlja znano pretirano geslo: : Jaz in moj Bog«, edini in njegov Bog«. Kavnotako tiči tudi v poglabljanju v stvari nevarnost mističnega panleizma. To se zgodi takrat, ako človek univerzalen in celoten pojem Bega, ki je svetu transcendenten, popači in omeji nc mesto, kjer ga je posameznik dc-znal. Tako je v tej »svetni« mistiki (Welt-mystik) kal za panteizem, ki je nnpačen pojem Boga. Kristusova mistika. Srednjeveški človek je čutil dobro >stian-poli« in nesigurnost, ako se človek enostransko vglablja v samega sebe. Vedel je, da jo v človekovi duši božje pa tudi demonične moči skrite, da je treba v njej velikega čiščenja v notranjem prerodu, da zmaga božji element nad človeškim. Zato v srednjem veku zeio liadkriljuje individualno mistiko poglabljanja v samega sebe in v stvari Kristusova mistika. Kristusovo mistiko je razložila sijajno Ruis-broeekova »Dika duhovne svalbe«, v kateri slika poroko duše s Kristusom, ženinom. V tej knjigi je najizrazitejše podan ves pravi duh srednjega veka, vsa naivno-velikanska njegova bližina Božanstvu. Kristus je ženin, duša nevesta, to je najsilnejša krščanska apo-teoza človečnosti, to je vrhunec božjega 'Bog, ki se je razodel v obrazu Jezusa Kristusa, čigar telo je Cerkev«, mora biti vsaka individualna pobožnost na ta ali oni način združena z ob-čestveno zavestjo lega mističnega Telesa Kristusovega, to je s Cerkvijo. Notranje bistvo Cerkve, ki je .-••glava in telo, en Kristus«, pa je odrešenje, zopetno združenje grešnega človeštva v Kristusovi Krvi z Bogom. Tako je skrivnost Kristusovo daritve ua križu notranja življenjska skrivnost Cerkve. Cerkev je naprej živeči Kristus-Odrešenik in življenjsko središče Cerkve naprej živeča in se ponavljajoča daritev sv. maše. Zato je daritev sv. maše življenjsko središče katoličanove vere, ta Bog se pa razodeva v »glavi in telesu en Kristus«, t. j. v Cerkvi, življensko središče Cerkve pa je sv. maša, sledi iz tega, da se praktično po-kazuje teocentrično naziranje katoličana v sv. maši kot središču vsega njegovega pobožnost-no^a življenja. Zato ni nevarnosti, da bi človek, ki goji to pobožnost, zašel na kriva pota nevarnega saniopoglabljevanja iu panteistično mistike. Sv. maša bo v njem vedno ohranjala pravi stik z Bogom-Kristusom. Zato bo obnova bogatega liturgičnega življenja sv. Cerkve, ki je osredotočeno v daritvi sv. maše, in litur-gične občestvene pobožnosti, ki je tako manjka današnjemu enoslransko na opazovanje duše orientiranemu času, edina mogla ozdraviti modernega »sentimentalnega« človeka. Premajhna prizadevnost katr I ške inteligence V kulturni prilogi nem. katoliškega dnevnika »Germania«, »Das ncuc Ufcr«, je zbral Ch. Krone nekatere glasove iz Franci jc o krizi katoliške elite, med kateri nrvaja tudi sledeča razmotrivanja znanega abbc-ja Lecierq-a: »Vtis imam, kot da bi se neka nervoznost po-las'ila cele vrste katoliških duhov; ne vidijo ničesar več, kar bi moglo spremeniti položaj, pripeljati ljudstvo zopet nazaj k cerkvi. Vse, kar se zgodi, se zdi samo ponavljanje tega, kar se ie že nekoč storilo pa ponesrečilo. Torej se vsaj trudimo, da bi živeli ko-iikor mogoče tiho in pošteno. Katoličani si ne upajo misliti. Največji greh, o katerem bodo morale naše zadnje katoliške generacije dajati odgovor pred Bogom, je greh lenobe. In sicer duhovne lenobe. --Ne veni, če katoliški rokodelci delajo slabše kot neltatoliški. — Prepričan pa sem, da so duhovni katoliški dclavci nekatoliškim podrejeni. In sicer deloma iz lenobe, deloma iz skupne domišljavosti. Zakaj imate, če vzamete neduhovniškega pisatelja 19. stoletja in potem katoliškega, vtis, da ste stopili. s katoliškim nekaj stopnic navzdol na lestvi duhovne kulture? (z nekaterimi izjemami seveda). Cemu so vsi oni ljudje, ki so značaj svoje osebnosti mogli vtisniti duhu svojega stoletja, bili neka-toličani? In zakaj, če fi upajo to povedali v kateri družbi katoliških intelektualcev, se pojavi na njihovih obrazih takoj izraz užaljenosti, ko gre vendar za resnico, ki bije v obraz. Zakaj so vsa znanstvena razkritja vodila do tega, da so vzela človeku vero, ne pa jo utrdila aH mu jo zop>et pridobila? Ker so katoličani leni in samoljubni. Domišljajo si, da, ko imajo božjo resnico, imajo s tem tudi vsa sredstva v roki, da vse brez težave dosežejo, in pravico, da gledajo z višine na napačne in neumne nevernike. Skoraj ni pridige, ki ne bi v nedoločnih izrazih bičala zla in govorila o modernih zablodah, s katerimi se naj razumen duh ne bi bavi!. Med tem pa se bavi z njimi tisoč, milijon duhov. Katoličani so mislili, da jim ni treba delati, ker imajo božjo resnico Na r.ekem zborovanju filozofskih in teoloških profesorjev se je izrazilo mnenje, da so katoličani nezmcžr.i globoke socialne akcije, ker nimajo uiti enega socialnega nauka. »Toda evangelij! Pa enci-klikel« se je ogorčeno odvrnilo. Kot da bi se s pomočjo evangelija mogel rešiti en sam socialni problem brez dolgega napornega študija in intenzivne refleksije! Kot da bi bile enciklike kaj drugega kakor splošne smernice, ki kažejo katoličanom pot, katerega jim predpisuje tradicija, in da jih pozivajo naj gredo to pot, ki pa je pot napornega dela, študija, refleksije! Kdo n. pr. so veliki krivci Action Fran-caice? Ce bi si katoliški intelektualci, namesto da bi kričali »škandal«, potrudili, da bi tako delali kot g M-urras in da bi imeli mladini nuditi j^rav tako prepričevalen, zanosen, logičen, drzen sistem kot on, le ž več resnice kot on, in popo'noma prežet s krščansko ljubeznijo, tedaj bi svetemu očetu nemara ne bilo treba posegati vmes, Maurras-ova nevarnost prihaja od samoljubnosti katoličanov! In od njihove nedostatnosti. Da moremo napako popraviti moramo najprej uvideti, da smo jo napravili. — Ua ozdravimo cd svoje lenobe, moramo priznati, da smo leni. To pa laji večina katoličanov. Oni zahtevajo, da sprejmemo njihove velike nedoločne tor-mule kot nauk, ki zadovolji vse zahteve, zelje, jx>-trebc in hrepenenja. In če jim razlozimo, da se v družbi, ki se jo do temelja spremenila in se vsak dan na novo spreminja, pojavljajo diievnotudinovipro-biemi, na katere ni mislil noben človek v 13. stoletju in da se moramo truditi, da večne nauke prilagodimo čisto nepričakovanim položajem, stare sisteme novim odkritjem, da iznajdemo vedno novo govorico, ki govori k srcem in dušam spremenjenih; ce jim razložimo, da je treba vse vedno zopet oA začetka ustvarjati, in da bo tako do konca sveta, ker je človek zato na svetu, da s trudom dela; in če ,im razložimo, da ie katoličan več kot vsakdo drug dolžan razmišljati, študirati, delati, ker je namreč .v posesti božje resnice in jc zato odgovoren, da stoji la boži a resnica vodno v središču neprestane evo-luciie človeštva, in da se prilagodi vsem novim položajem, vsem novim potrebam; če j.rn razlozimo, da ima, z eno be=edo, svet pravico zahtevati od njega, katoličana, rešitev vseh vprašanj... če jim vse to povemo, bomo slišali očitek, da nam manjka čuta za avtoriteto, ali da smo smešni šaljivci.« Be-ode olovitepa katoliškega kulturnega delavca so nenriietne in trde, to in ono izčrtano v pretira-nost, v jedru pa jc resnica, ki sili k razmišljanju m -— poboljšanju. . ..Akord" št. 5, 6 7 Ko je pred pol letom začela izhajati v Pragi kat. revija »Akord«, posvečena književnosti, umetnosti in kulturnim vprašanjem sjMoh, ji je bil uspeh že vnaprej zagotovljen. Energija glavnega urednika Durvcha m soosobneea založnika Kuncifa ie iam- rssBB® čila za zadostno število naročnikov in dobrih so. trudnikov. Dr. Jaroslav Durvch, najboljši sodobni češki književnik, hoče z Akordom vzgojiti novo literarno f>oko!enje, ki ji umetnost ne bo samo šminka za slabe iu neumetniške književne proizvode, ampak za delo potrebno ozračje. Durych in njegov prijatelj dominikanec Silvester Braito, najboljši češki nabožni pisatelj, sicer zanikata katoliško umetnost, toda vsaka prava umetnina ima v sebi kat. sestavine iu umetnost more jx> njunem mnenju najbolje uspevati v katoliškem ozračju. Zato ne prinaša »Akord« samo načelnih razprav in kritik o sodobni književnosti, ki so sijajni kažipoti po češki književnosti; vrste se tudi versko-vzgojni in versko - filozofični članki poleg takih umetnin kakor je n. pr. Durycho-vava Eksekucija. Akord hoče odpreti češki javnosti pogled v široki svet, seveda ne enostransko samo v zapadni svet. Zato nam po priznanih kritikih predstavi najprej priznane ali navidezne literarne veličine in prinese prevod najznačilnejših del. Notranje vrednole nemškega f)esnika Štefana Georga, ki je te dni obhajal svoj 60-letni jubilej nam odkriva A. Magr. Nemec Paul Eisner js dobro preložil nekaj del blefana Georgeja v češčino. Tudi Rai-ner Rilke prinaša v češkem prevodu v Akordu svoji pesmi »Bog v srednjem veku« iu »Dužd«. Francois Mauriac cccnjuje Anatola France-a in objavlja del svoje študije o romanu. O Chestertonoveni pojmovanju resnice razpravlja Poljak Borovvy. \V. B. Veats sc fieča z življenjem in delovanjem \Villiama Blakea. Prevcd iz Blakeove proroške knjige »Vala« nas uvaja v njegov duševni svet. »Suzamie Renaud« objavlja v češkem prevodu svoie pesmi »Nevidna zora» in »Februar«-. Znani poljski kat. pesnik Emil Zegadlovvicz se nam predstavlja v rusko miselnost in v razumevanje ruskega verskega življenja z »Značajem ruskega misticizma«. Jugoslovane zastopa Srb Grigorije Božovič s svojo črtico »Mati«. Kakor je Slovenec dr. Grivec pred dvajsetimi leti v »Kat. Obzorniku« jjodal eno izmed najboljših ocen o češkem j^esniku Otakarju Bfezini, ki ga predlaga letos Češkoslovaška za Nobelovo nagrado, tako je letos »Slovenec« prinesel prvo objektivno študijo o Jaroslavu Durychu. Dočim je Durych proglasil študijo, ki jo ie napisal o njem dunajski slavist dr. Seifert v »Hochlandu« za ponesrečeno, je ponatisnil v dobesednem prevodu dr. J. Bartoša v prilogi Akorda članek, ki je izšel o njem in njegovih delih v »Slovencu« dne 11. marca f. 1. pod naslovom Preporod češke kat. umetnosti. Upamo, da se bo uresničil zadnji stavek tega članka: »Mislimo, da bo Du-rych našel v svojem »Akordu« prostora tudi za slovensko kulturno življenje«. J. Šedivy. • Stanko Prcinrl: Cerkvena ljudska pcsmarica. Parlitura. Z dovoljenjem kn. škof. ordinariata ljubljanskega dne 18. aprila 1928, št. 1363. V Ljubljani 1928. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena part. 50 Din; glasu 24 Din. — Pričujoča zbirka ni samo nova izdaja Premrlove »Cerkvene pesmarice za mladino«, temveč ima več nego tretjino (39) čisto novih pesmi. Pesmi so po veliki večini [■»rimerne za ljudsko petje, nekatere za enoglasno, druge pa večglasno. Pri pesmih je začetkom točno označeno za kake vrste petje so primerne. S polnočjo te izdaje ne bo tako zelo težko začeti iznova uvajati ljudsko petje, ki je na Kranjskem že več nego pred dvema rodovoma izginilo, drugod, na Štajerskem, v Slov. Krajini se pa še drži, oziroma se, kakor na Goriškem in Primorskem sploh na novo poživlja. Na Kranjskem imamo lep zgled na novo uvedenega ljudskega petja v št. Vidu pri Stični. Pripravlja se pa gibanje, ki naj bi vso ljul> Ijansko škofijo zajelo in ji vrnilo najmogočnejši del cerkvene glasbe: splošno ljudsko petje. Pričujoča zbirka nudi za vse prilike obilo gradiva. In če se je že prva izdaja tako priljubila, da je parti-tura prve že zdavnaj pošla, bo druga izdaja še tem bolje došla. Ne le ljudskemu petju, temveč tudi zborom. Pred vsem ženskim zborom, dalje šolam, Marijinim družbam. Tudi cena je nizka. Vsaka pesem v glasu ue stane niti krono. Brez te pesmarice ač ne bo cerkve in brez male knjižice bi ne smel iti noben Slovenec. K. E! Zgodovina Koroške do 1. 1335 v dveh delih bo izdal August Jaltsch v založbi Fr. Kleinmayr v Celovcu. Za zastopnika francoskih pisateljev pri Dru-štvu narodov je bil izvoljen Paul Valery. Orplid, nemški katoliški literarni dvomeseč-nik (Orplid-Verlag, Augsburg) prinaša v svojem zadnjem zvezku kritično priobčeno katoliško literaturo sodobne Anglije. Zbral jo jo Kari Anis Zbirka kitajskih narodnih pesmi. — bvedski etnolog Laurel je tekom svojega seoeimetm-ga m-vanja na Kitajskem napravil številne fonogra =ke posnetke kitajskih narodnih pesmi, ki dosedaj sc niso bile zapisane, marveč so se sanio izročale od ust do ust s/ m 'mfeh vrvenjehs Cesarska cesta v Indijo Lepe angleške sanje o rednem zračnem prometu med Anglijo, Indijo in Avstralijo se utegnejo v kratkem uresničiti. Na podlagi pogodbe z dne 10. maja t. 1. med Anglijo in Perzijo, ki velja za dobo osem let in govoljuje Angliji znatne koncesije v zračnem prometu, bo uredila Anglija nov zračni promet na progi Bagdad—Karachi. Pravkar poročajo iz Kaira, da bo neka angleška družba še letos uvedla reden zračni promet med Anglijo, Indijo in Avstralijo. To bo angleška cesarska cesta v Indijo. Na uresničitvi tega načrta ;e delala Anglija že ves čas po vojni ter uvedla mesečno in kasneje tedensko zvezo na progi Kairo — Bagdad. Nova zrakoplovna družba »Imperial Airways« pa uvede sedaj dnevno zvezo med Anglijo, Indijo in Avstralijo. Poleti preko puščave, dolgi približno 1400 km, so delali doslej velike težave. Vršili so se doslej na ta način, da so pošiljali po dve avtomobilski koloni kot kažipote preko puščave: eno iz Bagdada in drugo iz Kaita, ki sta se sredi puščave, pri El-Idu križali. Sedaj so zgradili v puščavi v razdalji 30 km posebne, z vsemi potrebnimi pripomočki opremljene letalske postaje, ki nosijo ogromne črke odnosno številke, po katerih se letala orienti- ' Poveljnik tega zračnega brodovja, kapitan Hill, je nedavno predaval v kraljevi zra-koplovni družbi v Londonu, da se opere očitkov, zakaj ne vzdržuje prometa tudi ponoči in zakaj je šele sedaj sklenil letalske zveze s Perzijo. Hill je izjavil, da bi se mogel vršiti zračni promet preko puščave šele tedaj, ako se po puščavi zgrade svetilniki. Na zvezo s Perzijskim zalivom pa zato ni bilo mogoče preje misliti, ker so v Perziji že Junkerjeve postaje in se je vršil že letalski promet med Teheranom in Bukirjem, ki je vezal glavno mesto Perzije s Perzijskim zalivom v 7 urah ter prevzemal pošto iz Indije. Nova angleška zrakoplovna družba hoče nemudoma zgraditi v puščavi letalske postaje s svetilniki, tako da se bo otvoril promet že letošnjo jesen. Hassel in Cramer zasilno pristala Na radijski postaji Toledo v državi Ohio so prejeli brzojavko obeh švedskih oceanskih letalcev Hassela in Cramerja, v kateri naznanjata, da sta bila prisiljena pristati na majhnem otoku, 160 km severno od Nove Fundlandije. Letalca izražata upanje, da jima pride na pomoč rešilna ekspedicija. Ta brzojavka vzbuja v strokovnih krogih rahel sum, da bi utegnila biti mistifikacija. Dva amaterja sta pa dobila slabotna znamenja, in to petkrat se ponavljajoče črke RDA. Z južne Grenlandije poročajo, da so v nedeljo 19. t. m. natančno videli švedski zrakoplov »Greater Rockford«, ki je letel proti vzhodu. Iz Godtkahauba in Fiskernacs-a so odposlali motorne čolne. Kakšna pota vodijo do filma Zelo različna so pota, ki vodijo mlade ljudi do filma, a največkrat pač potreba. O tem par zgledov. James Murray, najnovejši ljubljenec ameriškega občinstva, se je rodil v Newyorku in je bil tako reven, da je po ameriški navadi obenem delal kot navaden delavec in študiral na vseučilišču. Po končanih študijah ni mogel najti druge službe, kot da je postal vratar v velikem kinematografu v Capitolu. Tu je mladi Murray videl mnogo zvezd, ki so prihajale na premijere svojih filmov, in je bil sploh v ozkih stikih s filmom. Ni čuda, da se mu je porodila želja, postati filmski igralec. Poskusil je v nekaterih filmskih ateljejih, kjer je delal kot statist, vendar ni imel sreče. Povrnil se je na staro mesto in je kmalu avanziral za mena gerja. Čez nekaj mesecev si je že toliko prislužil, da je lahko odpotoval v Hollywood. Tu je imel srečo in je po kratki dobi statiranja že dobival manjše epizodne vloge, ki so ga sčasoma privedle do srednje popularnosti. Toda kmalu je bilo, kot da so ga režiserji in pomožni režiserji pozabili in ostal je na ulici. Tedaj se je spet nameraval povrniti na staro mesto v Newyork ter je premišljeval samo to, kje bi dobil sredstev za pot. Deževalo je, a kljub temu je stal pod cestno svetiljko pred Metro Goldwyn Mayerjevimi ateljeji. Čakal je prvega avtomobila, ki bi ga po hollywoodskem običaju odpeljal v mesto. Sreča je hotela, da sta se baš v prvem avtomobilu nahajala režiser King Vidor in njegova žena, igralka Eleanora Boardman. King Vidor je odpeljal Murraya s seboj in mladenič mu je v avtomobilu razložil svojo otožno povest. Kingu Vidorju se je mladi mož zasmilil in razen tega je kot strokovnjak spoznal v njem človeka, iz katerega bi se še dalo kaj napravi Tako -<3 je povabil drugi dan na poskusno fotografiranje.' To se je posrečilo proti vsakemu pričakovanju in Kin Vidu je dal Murrayu, ne da bi premišljeval niti za trenutek, takoj glavno vlogo v filmu »Golgota naših dni«. Ta vloga se je tako posrečila, da je postal James Murray ljubljencc ameriškega filmskega občin- stva in po drugem ali tretjem filmu eden najbolj popularnih igralcev v Ameriki. Za svojo popularnost in uspeh sc ima zahvaliti temu, da ima razen lepega in moškega obraza in harmonično razvitega telesa tudi velik talent in resno voljo za delo. Norma Shearer, ena izmed ameriških filmskih zvezd, piše o svojem življenju: Prijatelji trdijo, da imam nenavadno filmsko usodo. Zato, ker mislijo, da mora biti filmska usoda nekaj nenavadnega. Ne bi mogla reči, da bi bilo pri meni tako. K filmu nisem šla iz strasti in prav tako ne preko gledališča. Bila sem nekoč statistka in si težko služila kruh, toda to je trajalo samo nekaj časa. Prišla sem k filmu iz potrebe, da si zaslužim denar, česar me ni sram priznati. To je tisto nenavadno, romantično v moji filmski usodi. Potomka sem nekdaj bogate rodovine iz Montreala v Kanadi. Oče je bil predsednik velikega bančnega koncema, ki je skrahiral. Tako smo prišli na beraško palico in mlada, v razkošju razvajena dekleta smo si morala po-iska zaslužka. Takrat sem slučajno zmagala pri neki tekmi za lepoto in nekdo mi je nasve-toval, naj poskusim s filmom. Nisem dolgo odlašala. Razen lepega obraza — kot pravijo drugi — sem imela športno trenirano telo, obvladala sem vse panoge športa in sem tako imela neko prednost pred drugimi kandidati- se hotele na ta način maščevati nad profesorjem dijakinje, ker je bil odklonil njih ljubeznivosti. Policija je uvedla strogo preiskavo. Svetovna moč časopisja Mednarodni urad dela je objavil studijo o razvoju časopisja. Ta razvoj kažejo naslednje številke: V Združenih državah je bilo 1020. leta 2400 dnevnikov in 14.800 tednikov. Celokupna uaklada dnevnikov je znašala 1914. leta 28,700.000, 1923. leta pa 155,700.000. Navedenega leta — 1923. — je bilo v Ameriki 10.267 časniških podjetij, v kalerih je bilo 238.550 nastavljencev. — V Franciji je razvoj podrobno ogromen; samo v Parizu izhaja na< 100 dnevnikov, katerih vsak ima nad 500.000 naklade. — Na Angleškem izhaja 2400 dnevnikov, med njimi eden, ki izhaja v milijon izvodih dnevno. — V Nemčiji je izhajalo 1926.1. 3812 dnevnikov in4309 tednikov; v Belgiji 1100 raznih listov; v Kanadi 1500; na Kitajskem več tisoč; v Španiji nad 2000; na Danskem je bilo poleg 750 tednikov in mesečnikov 320 dnevnikov s skupno naklado 1,100.000 izvodov, lako da je odpadel na vsakega tretjega Danca po en izvod dnevno Seveda so vse te številke danes že znatno prekoračene; časniška velesila ni več peta, marveč prva na svetu. Kako živi klovn Eden najbolj znanih klovnov in plesalcev na vrvi — Grock, se je pravkar umaknil v zasebno življenje. Ob tej priliki je izjavil v časnikarskem intervjuvu: Petintrideset let sem izvrševal svoj poklic in ves ta čas sein skoraj neprestano trdo delal, tako da se kljub svojim uspehom rad umaknem Otvoritvena seja mednarodnega dijaškega kongresa na pariški Sorbonne-i. Otvoritveni govor je imel senator de Jouvenel. njami. Prvič sem bila angažirana v Ne\vyorku kot statistka. Lous B. Mayer, podpredsednik MGM, me je odkril in odpeljal na zahod. Najprej mi je dal dve majhni vlogi in nato glavno. Torej sem ostala od začetka svoje filmske ka-rijere pri istem podjetju. Menim, da mora vsaka umetnica delali pri istem podjetju in zaslužiti mnogo denarja, da bi tako rešena materielnih skrbi svobodno izbirala v svojih vlogah. Umetnica, ki se seli iz enega ateljeja v drugega, laglje pade v izkušnjavo, da si izbere vlogo, ki zanjo ni prikladna. Sedaj naj ugodim šc najbolj radovednim, ki me obsipljejo z neštetimi vprašanji v pismih: Rada plavam in hodim v gledališče. Največ sem doživela, ko sem o priliki fotografiranja v ateljeju preoblečena v časnikarico intervjuvala svojo mater, ne da bi me ta spoznala. Letos sem dovršila filme »Življenje igralke«, »Stari Heidelberg« in druge. Nenavadno maščevanje nad profesorjem Iz Varšave poročajo čisto svojevrsten dogodek, ki se je pripetil te dni nekemu tamkajšnjemu profesorju. Za profesorjem Wasiljewičem na varšavski dekliški gimnaziji so starejše dijakinje zelo brenčale. Profesor, ki je že dve leti ože-njen in pameten mož, se je čutil prisiljenega, da si odločno prepove vsako nadaljno pozornost od strani dijakinj. Minoli petek, ko se jc mudil profesor Wasiljewič na gimnaziji pri pouku, je pozvonilo na njegovem stanovanju. Ko je profesorjeva žena odprla vrata, ji je neznana oseba izročila veliko škatljo in nato hitro odšla. Gospa je škatljo odprla in našla v njej _ tri tedne staro dete; zraven je ležal listek z imenom »Marija«. Gospej je zastal dih. Marija je bilo ime služkinji, ki jo je morala pred osmimi meseci na moževo zahtevo odpustiti iz službe. Sedaj je prišlo na dan: mož se je bil z dekletom izpozabil in nato iz strahu pred posledicami zahteval, da gre iz hiše. — Ko je prišel profesor iz šole domov, se je vsul nanj strahovit vihar; žena je izjavila, da niti minute več ne ostane z njim pod isto streho ter je dejansko odšla. Prof. W., ki si ni bil v svesti nobene krivde, je pohitel na policijo in zahteval, naj pridejo po otroka, ki ni z njim v nobeni zvezi. Tu se je stvar hitro razjasnila. Kajti pravkar je bilo dobiia policija naznanilo, da je bilo na Poniatowskega cesti ukradeno tritedensko dete. Poslali so po mater, ki je v detetu, ki so ga bili prinesli k profesorju, takoj spoznala svojega otroka in ga vsa srečna odnesla domov. Sumijo, da so s pozorišča. Malo poklicev je, ki bi tako docela izčrpavali človeka, zahtevali od njega toliko, kakor od klovna ali plesalca na vrvi. Čeprav uspehi plačajo napore, bi vendar nikomur ne svetoval, da £>s loti tega poklica. Vsakemu takemu umetniku, ki si je pridobil sloves in dobiva ogromno plačo, stoji nasproti na stotine drugih, ki zaslužijo komaj za golo življenje in ne morejo za starost prihraniti nobenega vinarja. Moj poklic zahteva vse pretežko delo, da bi mogel nuditi čist užitek. Je pa za umetnika največje zadoščenj ako zadovolji gledalce in jih navduši. Med občinstvom in občinstvom je znatna razlika. Najbolj sočustvujoče in razumevajoče je angleško občinstvo. Angleži imajo za podrobno delo razumevanje in kažejo očarujo-če fin čut. Umetnika, ki se mu kak domislek, kaka zvijača ponesreči, francosko občinstvo iz-žvižga in zasmeliuje. Drugače na Angleškem, kjer je občinstvo mnenja, da uboga umetniška para pač vse stori, kar je v njegovih močeh, da zadovolji občinstvo; zato mu noče odtegniti prilike, da svojo srečo pri prihodnji točki znova poizkusi. Kaj novega, vedno kaj novega! — to je klic občinstva. Vedno težje je čarovniku, plesalcu na vrvi in klovnu dosegati uspehe. Posebno po vojni. Preje je bilo razmeroma enostavno občinstvo zabavati in spraviti v smeh. Danes je neizrečeno težko. Ljudje so postali blazirani. Po pravici lahko trdim, da ni nobene umet-nije na poprišču akrobatike in klovnstva, katere ne bi obvladal. Vedno sem neizmerno težko delal; nisem se naučil samo vseh glasbenih instrumentov, ki sem jih rabil za svoj program, marveč sem si polagoma prisvojil vso gimna-stično in akrobatično tehniko.. Ker sem spoznal, da zahteva občinstvo vedno kaj novega, sem sam ustvaril svoj »Grockgence«, svoj slog, v katerem sem skušal vedno podati kaj presenetljivega in nenavadnega. Svojo muziko in besedila sem zlagal sam, sam sem sestavljal svoje komade, bil sam svoj režiser. Svojo umetniško pot sem nastopil v kavarni svojega očeta v Bienne v Švici, nato pa odšel k cirkusu, kjer je že bil moj brat. Začel sem kot kačji človek, polagoma pa si osvojil vse druge spretnosti in umetnije plesalca na vrvi, čarovnika, akrobata in klovna. Blisk in strela Po vročini in sopari poletnih dni, zlasti po dolgotrajnih pripekah — kakršne so letos — rado ropoče. Grom in bliski pretresajo ozračje ter povzročajo dostikrat nemalo stra- hu, ki ni neupravičen. Saj smo čuli, koliko smrtnih nesreč je strela povzročila že sama v tem poletju. Zato ne bo odveč, če opozorimo na nekatere okoliščine, ki povečajo, odnosno zmanjšajo nevarnost smrtonosne strele. Kakor znano, teži elektrika, ki je v zraku, za tem, da se spoji in izravna z elektriko, ki je v zemlji. Ako pridejo viharni oblaki, ki so prepojeni z električno silo, na sicer prostem m ravnem okolišu do vzvišenega predmeta, nastane to izenačenje z bliskom in strelo. Prav radi tega je zelo nevarno, muditi se med vihro na ravnem polju ali na goli višini. Če človeka preseneti nevihta na takem kraju, pa ni možno, da se umakne v gozd, ali v kako nižino, naj se vleže na tla — a naj ne jemlje s seboj železnega orodja: kose, srpa, rovnice, motike i. dr. Nikakor pa naj ne stopi pod kako osamljeno drevo. Več oseb ne sme biti skupaj, marveč se morajo porazdeliti na več krajev. Kjer je pod viharnimi oblaki več visokih predmetov (mestne hiše, drevesa v gozdu), se izvrši električno izenačenje in spajanje polagoma brez posebnega bliska in brez treska. Redki so slučaji, da bi v mestu strela udarila, dasi se nad mesti prav tako pode viharni oblaki, kakor drugod. Prav isto se opazuje v gozdovih. V gozdu so streli bolj izpostavljena ona drevesa, ki so višja od drugega drevja, ali če imajo suhe vrhove, ali suhe, kvišku štrleče veje. Tudi je mnogo odvisno od vrste dreves. Nekje so na ravnini, kjer je rastlo različno gozdno drevje, dognali, da je v gotovi dobi strela udarila: 36krat v hraste, 24krat v jelke in smreke, nikdar pa v bukve, dasi je bilo sedem desetin bukev na opazovalnem terenu. Bukve imajo torej jako malo privlačnosti za elektriko, več pa smreke, jelke, ker imajo igle, dočim imajo bukovi listi dlakaste in la-saste robove. Te dlakice so kakor neštevilni strelovodi, ki polagoma, a neprestano prevajajo in združujejo zračno in zemeljsko elektriko. Kdor je v gozdu, naj torej med gromovito vihro ne stopi pod smreke, jelke, borovce, mecesne, ali pod streho mogočnega hrasta, marveč pod nizko bukev, ali vsaj pod tako. ki je nižja od drugih. V stanovanju je treba med nevihto za-preti vsa okna na oni strani, kjer udarja vihra in grom; na drugi strani so lahko odprta. Večje previdnosti je treba tam, kjer so hiše na samem ali na višini. V takih stanovanjih naj bodo vsa okna zaprta, kadar treska; vstopiti ali vsesti se je treba sredi sobe, ne ob steni, ker tam mimo dostikrat strela zdrsne. Če je v sobi več oseb, naj bodo vrata v vežo ali do drugih stanovališč odprta, da se zrak izenači. Ako jc koga strela zadela, naj mu domači ali bližnji urno odpno vso otesnujočo obleko. Čelo, senca, hrbet in prsi naj se omočijo s hladno vodo. Nato ga je treba frotirati (lahko drgniti). V sili se naj skuša povzročiti umetno dihanje. V vsakem slučaju pa naj se urno pozove zdravnik, če je blizu. Slavne krave Kra\ e, ki mislimo nanje, niso zaslovele po tem, da bi bile spadale med spremstvo kakega princa ali da so stale v hlevu Bele hiše v Washingtouu, marveč so to krave, ki so sa proslavile po svojih lastnih odlikah, predvsem po mlečnosti. Do nedavna je slovela kot najboljša krava na svetu Melba XV., krava shorthornskega plemena v Avstraliji. V enem letu je dala 14.310 kilogramov mleka, ki je vsebovala maščobe za 710 kg surovega masla. Toda ta svetovni rekord je potolkla neka krava holadske pasme v Ameriki; dala je 14.439 kg mleka z maščobo 617 kg surovega masla. Neka shorthornska krava v Avstraliji je dala 14.635 kg nvleka z maščobo za 818 kg surovega masla. Vse te rekorde pa je prekosila neka liolandska krava v Kanadi, ki je dala 15.211 kg mleka v enem letu. V Nemčiji je do nedavna nosila rekord krava na vzhodnopruskem veleposestvu Pal-micken, ki je dala v enem letu 11.372 kg mleka s maščobe Poteni jo je pa prekosila desetletna vzhodnofrizijska krava, ki je dala lani 11.832 kg mleka, enkrat en sam dan 48*/« kg'» kmetijski listi so jo povzdigovali v kravja nebesa, češ, da silno rada žre, in to vse od kraja. — Vzhodnofrizijska krava »Radost« je dala lani 10.935 kg mleka. Vse le kravje rekorde v Nemčiji je sedaj potolkla »Dimka« v Cernic-kowu z 12.012 kg mleka, ki sedaj nosi v Nemčiji rekordni zvonec. — Š" do*" danska »Dimka«, ki je dala v enem letu 12.326 kilogramov mleka s 3.82% maščobe, kar odgovarja 526 kg surovega masla. V Avstriji je nosila 1. 1925. rekord zveznega predsednika Hainischa »Bela« v Jaueruu, ki je dala v enem letu 10.268 kg mleka s 3.8% maščobe v vrednosti 425 kg surovega masla. Toda njena slava ni dolgo trajala; opešala je in 1. 1927. je dobila zlat častni zvonec krava veleposestnika Krafta, ki j,e dala 9594 kg mleka; zmagala je med 3600 kravami. Vsega ja bilo med tekmovalkami 34 krav, ki so dale v enem letu nad 6000 kg mleka. i* i* n * Pridobiva"«; novih liarnrniknv! hfni in negovani kjerkoli se nahajate! Kot dihljaj tanka plast ELIDA pudra Vam vsaki čas napravi čudežno, baršunasto mehko kožo, ki Vam podeli milino in 1-jubkost. ELI DA PUDER Antena (Dalje in koncc.) Vsa naša dosedanja izvajanja so se nanašala predvsem na zunanjo ali visoko anteno, veljajo pa seveda tudi za notranje antene. Notranje antene rabimo predvsem takrat, kadar ne moremo ali nočemo napeti zunanje antene ali kadar imamo velike radio-aparate. Povdariamo pa še enkrat, da je za male aparate, zlasti detektorske, normala visoka zunanja antena, vse ostale so smatrati le kot pomožne. Edina izjema so tu veliki superpozicijski aparati, ki delujejo z malo okvirno anteno, ali pa močni manjši aparati v preveliki bližini oddajne postaje. Splošno pravilo, ki smo ga že večkrat navedli je: mal aparat velika antena in obratno. Večkrat nam seveda tudi pri majhnem aparatu ni mogoče napeti visoke antene, bodisi da tega gospodar ne pusti, bodisi da stanuje v hiši toliko strank, da za njihove antene enostavno ni več prostora na strehi itd. Takrat se moramo zateči k dobri zasilni anteni. Ob tej priliki odgovorimo na nek pomislek, ki ga pogosto čujemo zoper antene, namreč da vleče antena strelo nase. Ta strah je popolnoma neutemeljen. Antena deluje še celo nasprotno. Ker je stalno zvezana z zemijo, odvaja vanjo vse električne napetosti, ki se nabero v njenem območju v ozračju, tako, da v prostoru, kjer je antena napeta, strela sploh ne udari. Antena bi bila za strelo nevarna le v tem slučaju, če bi bila najvišja točka vrhu hriba ali če bi sicer ne bilo v okolici nobene višje stvari. Znano je namreč, da udari strela zmeraj v najvišji vrh. Ce pa so zraven drevesa, hribi ali druge višje točke, strela v anteno ne bo nikdar udarila. Pa tudi za taka izpostavljena mesta je možno anteno brez nevarnosti montirati, treba je le namestiti posebno varovalko zoper strelo. Ta varovalka stalno veže anteno že zunaj stavbe z zemljo. Pravtako, kot ni sprejemna antena nevarna za strelo, ni tudi antena oddajne postaje, oddajna postaja sama v nobeni zvezi z nevihtami. To poudarjamo zlasti vsled tega, ker gotovi ljudje širijo vesti oslušarno, odpremo pretikalo navzgor, tako da nam teče antenska-energiia od antenskega dovoda preko ročaja k zgornii spojki iti po dovodu v aparat. Če zapremo prejikalo navzdol, ima antena ne, posredno zvežo z zemljo.'To napravimo zmeraj, kadar ne poslušamo. Mesto zveze z zemljo se rabi dostikrat tudi tako imenovana antenska jiroti-utež. Ta obstoji v bistvu iz še ene antene, tako da imamo v tem slučaju eno anteno nrikloplieno na spojko za anteno, drugo pa na spojko za zemljo. F. B. PROGRAMI: Torek, 28. avgusta. Zagreb: 20.35 Slike iz orijenta; proizvaja kvartet. — Praga: 19 Prenos opere iz gledališča: Navihani kmetič (Smetana). — Leipzig: 19.30 Predavanje: Zvezde — vodnice na potovanjih — 20.05 Prenos iz Stuttgarta: Beellioven: Uvertura k Eg-montu — 20.30 Iz Lancrenberga: Erwin iu Elmira (Goethe, glasba od Reichardta) — 22.15 »Satyros«, igra (Goethe), kompozicija od Retticha. — Stutt-gart: 20.05 Uvertura k Egmontu; nato iz Berlina: Predavanje o priliki Goethejeve rojstne obletnice; nato Ervvin in .Elmira, spevoigra v 2 dejanjih (Reichardt). besedilo Goethejevo. — Btrn: 20.30 Skladbe ruskih komponistov. Izvaja orkester in sopran solo — 22 Orkester. — Katcvice: 20.15 Koncert iz Varšave. — FranHurt: 20.15 »Kraljevi poročnik«, veseloigra v 4 dej. (Gutzckotv); nato orkestralni koncert. — Brno: 19 Moderna češka glasba — 21.30 in 22.15 Prenos koncerta iz razstave. — Rim: 21 Prenos iz of>ere. — Langenberg: 20.15 Slavnosten večer v proslavo obletnice Goethejevega rojstva. — Berlin: 20.30 Goethejeva proslava. — Dunaj: 11 in 16.15 Koncert — 20 Zabavna prireditev — 20.45 Koncert dun. siinfon. orkestra. — -Miinchen: 20.15 Simfoničen koncert Schubertove glasbe. — Milan: 20.50 Koncert s pestrim sporedom. — Budapest: 17.45 Orkestralni koncert — 20 Simfoničen koncert. Sreda, 29. avgusta. Zagreb: 20.35 Vokalni koncert pevskega društva »Sloboda«. — Bres'au: 21.20 Koncert. — Praga: 20.10 Vesel večer — 21.30 Prenos koncerta iz brnske razstave. — Leipzig: 20.15 Operetni šla-gerji — 22.15 Plesna glasba. — Stuttgart: 20.15 Koncert. Odlomki iz oj)er in drugo. — Bcrn: 21 Zborovski in solistovski koncert — Katovice: 20.30 Prenos koncerta iz Krakova. — Frankfurt: 20.15 Koncert s pestrim sporedom. — Brno: 19.10 Ruski večer; ob priliki 100. obletnice Tolstojevega rojstva — 21 in 22.15 Prenos koncerta iz razstave. — Rim: 21 Instrumentalni in vokalni koncert. — Langen-berg: 18 Orkestralni koncert. — Berlin: 17.30 Zabavna glasba — 20.30 Koncert Straufiove glasbe; nato Mozartova dela — 22.30 Napitnice. — Da-ventry: 20.30 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: U in 16.30 Koncert — 20 Iz Salzburga: Beethoven: 9. simfonija — 21.20 Operne melodije. — Miinchen: 19.30 Komorni koncert — 22.40 Lahka glasba. — Milan: 20.50 Lahka glasba. — Budapest: 20.15 Koncert vojaške godbe — 22.15 Koncert vokalnega kvarteta. Kot mladinske predstave se bodo vprizorile: znamenita mladinska igra »Mali lorde, nadalje »Osliček« francoskega pisatelja Pavla de Patraya Haimitndov »Zapravljivec« in druge. Operetni repertoar se bo ravnal jio repertoarju velikih operetnih gledališč ter bo po možnosti prinesel nekaj najboljših aktualnih del. Iz klasičnega operetnega repertoarja se bo vprizorila Suppeejeva opereta »Boccaccio*. ponavljale pa se bodo operete »Poljska kri*, »Čardahku kneginja* in druge. OPERA. Glavno smernico opernega repertoarja v bo* doči sezoni karakterizirajo slovanska dela, ki jih bo sedem, med njimi tri domača. Kot novost se bodo izvajale Kogojeve »Črne maske, ki so se že lani študirale, vendar se zavoljo izrednih težav dela niso mogle doštudirati. 701etnico našega skladatelja Rista Savina bo proslavila opera z vprizoritvijo njegove 'Lepe Ude«. Slavko Osterc je predložil svojo dvodejansko opero »Iz komične opere«, ki bo tvorila z opero-oratorijem Oedipus rex« Igora Stra-vinskega skupen večer. Češko muzi ko bosta poleg Smetanovega »IJulibora-«r zastopala dva modernista Jaromir Weinberger s svojim najnovejšim delom »Švaiida dtidak* in Eruest Krenek * svojo svetovno senzacijo »Jomvj sviraNadaljnje premijere: Mozart »Beg i: sera ju , Richard Wagner > Valkira«, ter Italo Montemezzi >Ljubeeen treh kraljev*. Kot reprize se bodo izvajale poleg drugih predvsem sledeča dela: Prokofjev »Zaljubljen v tri oranžo , Mozart »Čarobna piblaU in Cosi Jan lutte-.-, Flo-tow »Marta«, Richard Strauss »Sulome*. Cfubljanslco gledališče RAZPIS ABONMANA ZA SEZONO 1928/29. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje za sezono 1928/29 gledališki abonma. Kakor v prošli sezoni, se razpisuje tudi letos pet redov, in sicer Izvanredni abonma ter A, B, C in D. Izvanredni abonma je razširjen premijerski abonma prošle sezone. Kakor lani se bodo igrale za ta abonma tudi letos vse premijere, poleg tega pa tudi vse ostale predstave, namenjene drugim abonmanom. Izvanredni abonma torej ne bo obsegal samo 28 predstav kakor lani, temveč 38 predstav, 20 v drami in 18 v operi, kakor vsi ostali abonmaji. Cene za izvanredni abonma so iste kakor za ostale. Uprava vabi občinstvo, da se v veliki meri nosluži abonmanov, ki nudijo res velik popust od običajnih cen. Vse ostale olajšave za obisk gledališča bo uprava v tej sezoni odpravila. Državnim nameščencem in drugim upravičencem so dovoljene tudi za abonma še posebne ugodnosti, ki so' razvidne iz spodaj razpisanih cen, vendar te' ugodnosti za izvanredni abonma ne veljajo Cene so tako nizke, da so res vsakomur dostopne. Abonmani se lahko odplačujejo v osmih mesečnih obrokih. Za mesečni obrok 30 do 130 Dinpri običajnem abonmanu in 23 do 100 Din pri uradniškem abonmanu nudi gledališče abonentu sedež za ca. 4 predstave mesečno, 2 dramski in 2 muzikalni. Posebej opozarjamo na lože, ki se oddajajo v abonmanu z velikim popustom ter so zlasti prikladne za družine in majhne gledališke družbe. Razpisane cene ložam veljajo za štiri osebe Vse cene za abonma, zlasti pa cene za lože so v tej sezoni znižane, dasiravno je uprava prevzela plačevanje oblastnega davka, ki jo letos tudi za nbonente uvoden ter bi jim občutno podražil obisk gledališča. (Oblastna taksa od predstave znaša za lože 16 Din, za parterni sedež 4 Din itd) Poslovanje gledališča bo postavljeno v tej sezoni na popolnoma novo administrativno bazo. Gledališko vodstvo in ansambli sc bodo potrudili, dn nudijo občinstvu čim boljše in čim bolj skrbno pripravljene predstave. Po budžetu. veliavnem od 1. aprila 1928 dalje je uprava navezana ua dnevni zaslužek in se obrača do občinstva, naj ji z dobrim obiskom in s čim večjim zanimanjem za naše Narodno gledališče omogoči izvršitev njenih na-Brlov. REPERTOAR. Drama. Kakor do sedaj, bo tudi v bodoči sezoni skušala Drama seznaniti občinstvo z vsemi pomembnejšimi pojavi domače in svetovne književnosti. Sezona bo otvorjena s Shakespearejevo tragedijo »Romeo in Julija«, kateri bo sledila Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanskic v popolnoma novi opremi, režiji in inscenaciji. Tekom sezone bo proslavila drama 100 letnico dveh nesmrtnih propovednikov in dramatikov. Tolstega in Ibsna ter 60 letnico velikega proletarskega pesnika Mak s ima Gorkega. Vprizorila se bodo dela: Tolstega »Živi mrtvec«, Ibsna »Strahovi« in Gorkega »Na dnu«. Čehe bo zastopal Capek s svojim znamenitim dolom »Stvar Makropulos«, bolgarska drama pa, ki bo stopila v tej sezoni prvič na deske slovenskega odra, pisatelj Stojanov s svojim delo«i »Mojstri«. To delo, ki je prevedeno že na francoski, je doživelo v prošli sezoni v Sofiji ogromen uspeh. Skupen večer bosta imela dva velika istočna misleca: Rus Tolstoj z dramo »On jo vsega kriv« in Indijec Rabindranath Tagore s svojo dramo »Pošta«. Nadalje bo črpala drama iz naslednje reportoarue zaloge: Skakespaare »Ukročena trmoglavka«, Gotho »Fnust«, Btiehner »Dan-tonova smrt«, Romain Rollnnd »Igra ljubezni in smrti«, Gals\vorthy »Beg«. Ravnal »Grob neznanec« junaka«. Klabund »Krog s kredo«, Rogovič »Pustolov prnl vrutima« ter drugi jugoslovanski in slovenski avtorji. Nadalje: Jaeger-Schmidt »Kukali«, Bergmann »Nttliiova nagrada«, Schiiilzltjr »Zeleni Kakadu«, Jotison »Volpono«, Larric »Ame-rikanski petrolej«, Balsnc »Merradrt«. Sh.-nv -Sveta Ivanu« in »Nikoli ne vo*«, Zoln Ful-da »Budalo«. Louez »Grdi Fcrante« itd., itd. Cene abonmanov: Cene so enotne za izvanredni abonma ter za abonmane A, B, C in D. Loža v parterju: 3200 Din. Mesečni obrok 400 Din. Lože v I. redu: št. 1—5 4000 Din, mesečni obrok 500 Din: št. 6—9 4700 Din, mes. obr. 588 Din. Lote II. reda: št. 1-4 2000 Din, mes. obr. 250 Din; št. 5—6 2300 Din, mes. obr. 288 Din. Parter: I. vrsta 1400 Din, mes. obr. 130 Din; II.—III. vrsta 020 Din, mes. obr. 115 Din; IV.—VI. vrsta 8H0 Din, mes. obr. 110 Din, VIL—IX. vrsta 840 Din, mes. obr. 105 Din; X,—XI. vrsta 760 Din, mes. obr. 95 Din; XII,—XIII. vrsta 720 Din, mes obr. 90 Din. Balkon: I. vrsta 850 Din, mes. obr. 106 Din; II. vrsta 600 Din, mes. obr. 75 Din; III. vrsta 500 Din, mes. obr. 62 Din. Galerija: I. vrsta 400 Din, mes. obr 50 Din; II—III. vrsta 320 Din, mes. obr. 40 Din; IV. -V. vrsta 240 Din, mes. obr. 30 Din. Cene uradniškega abonmana: Veljajo za abonma A, B, C in D. Loie v parterju: 2740 Din, mes. obr. 345 Din. Loie v I. redu: 1.—5. 3120 Din, mes. obr. 390 Din; 6.-6. 3800 Din, mes. obr. 475 Din. Lože II. reda: I.—4. 1600 Din, mes. obr. 200 Din; 5.-6. 1800 Din, mes. obr. 225 Din. Parter: I. vrsta 800 Din, mes. obr 100 Din; II—III. vrsta 720 Din, mes. obr. 90 Din; IV—VI. vrsta 680 Din, mes. obr. 85 Din; VII—IX. vrsta 640 Din, mes. obr. 80 Din. X—XI. vrsta 600 Din, mes obr. 75 Din; XII—XIII. vrsta 580 Din, mes. obr. 72 Din. Balkon: I. vrsta 640 Din, mes. obr. 80 Din; II. vrsta 440 Din, mes. obr. 55 Din; III. vrsta 320 Din, mes. obr. 40 Din. Galerija: I. vrsta 300 Din, me s. obr. 38 Din; II—III. vrsta 240 Din, mes. obr. 30 Dih; IV—V. vrsta 180 Din, mes. obr. 23 Din. Vsak abonent dobi letno 20 dramskih in 18 opernih predstav. Vsaka beseda SOpar ali prostor drobne vrstice ISODm.Naiman st znesek 5Din.Oglasi nad 9vrotic se računajo višje.Za oglaseistro-qo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsltcaEOm.Na)rnanjs znesekiODi«.Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačah prt naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.ee je pnlo«- na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3V?.Telefon stev.2328. | I Službodobe j Strugarskega vajenca krepkega, sprejme Franc Rojina, Kolodvor, ul. 8. Mlinarja poštenega, treznega in zanesljivega, iščem; - Naslov na upravo »Slovenca« pod št. 7584, Iščem Žagarja lii nc bi bil stalno zaposlen na žagi, ampak uporaben tudi za druga opravila. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7586. Kovaški učenec. krepak, se sprejme. Matija Terlep, izdelov. voz, Sv. Jerneja c., Ljubljana 7. Praktikantinja la pisarno se sprejme. -Maribor, Trubarjeva ul. 9. Slikar, pomočnika mlajšega - neoženjenega, samostoj. delavca, za vsa v slikar, stroko spadajoča dela: slikanje, pleskanje, lakiranje, emajliranje, napisno slikanje - sprejme Erjautz, Rogaška Slatina. Vajenca tdravega, močnega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmemo takoj. Starost 14—15. let Dobra oskrba v hiši. Prednost imajo dečki z dežele. Ponudbe na; Grčar & drug, trgovina z mešanim blagom v Trbovljah._ Učenec ta večjo podružnico mešanega blaga sc sprejme. Iz ugledne kmetske hiše ter dobro šol. izobrazbo imajo prednost. Ponudbe, če mogoče s sliko, na upravo Slovenca pod šifro »Mladec« št. 7810. Sotrudnico sprejme modna trgovina L Kette, Liubljana, Aleksandrova cesta 3. Dekla pridna, se sprejme takoj na manjše posestvo. Iv. Mrhar, Stanežiče, Št. Vid nad Ljubljano._ Prodajalko se takoj sprejme, katera ima obrtni list za trgovino z mešanim blagom. Biti mora poštena, pridna. z dobrimi spričevali. - Ponudbe je poslati pod •Ugodno« upravi Slov. Fotograf, učenca samo od 13,—15. leta. s primerno šol. izobrazbo, ki bi poleg slovenskega znal tudi nekaj nemško, sprejmem. Sinovi železničarjev imajo prednost. Hrana in stanovanje v hiši. - Atelje We:ss, Polzela, Sav. dolina. Učenka za damsko krojašlvo, se sprejme. Naslov v upravi Slovenca pod št. 7982. Učenec se sprejme v modno in | manufakturno trgovino. -Vpraša se v trgovini na [ Karlovski cesti 30. Krojaškega vajenca takoj sprejme iz mesta ali J bližnje okolice Malis Fra-|njo, dipl. krojač, Ljubljana, Tržaška cesta 29. Dela išče zakonski par brez otrok. Žena kot kuharica ali hišna, mož bi opravljal potiska dela ali kot voznik ali paznik v mestu ali na deželi. Šel bi tudi kot hišnik. Naslov v upravi lista pod štev. 7029. Kovaški pomočnik dober v podkovanju konj lin vozov, se takoj sprejme. - Josip Medved, kovač, Zapuže, p. Lesce pri Bledu. Služkinjo ki zna tudi kuhati in bi opravljala vse posle, išče učiteljska rodbina v majhnem mestu. Plača po dogovoru. Najraje kmetsko dekle, ki želi stalne službe. Naslov: »Pošteno dekle« št. 7969 upravi Slov. Kot sostanovalci se sprejmejo na stanovanje z zajtrkom štirje gospodje; prikladno za dijake in visokošolcc. Naslov v upr. Slov. pod št. 7964. 300 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi mesto šoferskega vajenca, oziroma prak-tikanta. - Zahtevajte na-lov pri upravi Slovenca pod št 7781. Absolventinja mešč. šole želi priti za vzgojiteljico k otrokom k boljši družini. - Naslov v upravi Slov. pod št. 7919. Stanovanja v novi vili blizu »Stadiona« za oktober, in sicer 1 kompletno s 3 sobami, verando, kopalnico in vsemi pritiklinami, even-tuelno tudi z vrtom, eno dvosobno s pritiklinami in eno cnosobno s kuhinjo, predsobo in vsemi pritiklinami v podstrešju, se oddajo. Naslov v upravi lista pod št. 8007. Dekle pridna, poštena, 28 let želi vstopiti kot pomoč gospodinji ali v gostilni, kjer bi se izučila za kuharico. Naslov v upravi Slovenca pod 7876' Maline, borovnice, brusnice kupuje po najvišji ceni'. Podravska industrija sadnih izdelkov. Maribor, Trubarjeva ulica 9. irastove hlode, frize in deske 27 mm kupujem v vsaki množini. Ivan Šiška, Ljubljana, Metelkova tdica 4. Špecerijska oprava moderna, skoraj nova, se ugodno proda. - Naslov v upravi Slov. pod št. 7945, Lepa mesečna soba na Rimski cesti se odda gospodični po ugodni ceni. Ponudbe pod »Dftbra katoličanka« na upravo. Stole in mize rabljene (tudi vrtne), dobro ohranjene, kupim. —-Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 7944. Na stanovanje in hrano sc sprejme go spod. . Holzapflova ulica št. 17, pritličje. Učenca la pekovsko obrt sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Naslov v upravi št. 7881 Slugo odnosno tekača sprejme modna trgovina I. Kette, Ljubljana - Aleksandrova cesta 3. Vajenca ali vajenko za manufakturno trgovino z oskrbo pri starših, se išče. - Ponudbe na upTa-vo Slovenca pod: Pošten. Prodajalko r mešano trgovino, tudi začetnico, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 7873. Delavca ali delavko iz papirne branže, ki zna dobro zlagati in rezati papir in etikete na stroju, se sprejme. . Ponudbe z navedbo služb in zahtevkov plače na »Poštni predal 113 v Ljubljani«. Hlapec poraben za vsako delo pošten in trezen, čiste preteklosti, vojaščine že prost, ne čez 30 let star, najrajše z dežele — se sprejme v boljšo hišo v sredini Ljubljane. Plača in drugo po dogovoru. Naslov pove uprava Slov. pod štev. 7951. Pošteno služkinjo snažno, mirno in zdravo, ki zna kuhati, vsaj malo šivati in ima veselje do otrok (dva), sprejme boljša rodbina v sredini mesta. - Ponudbe pod »Sredi septembra« na oglasni oddelek Slovenca. Vajenca sprejme Puškama Kaiser, I Ljubljana, Šelenburgova 6. Tekač za trgov, in druga opra-j vila se sprejme. Naslov v upravi Slov. pod št. 7963. Kuharica katera opravlja tudi druga hišna dela, sc sprejme. V i c e 1, Maribor, Glavni trg št. 5. Čevljarski pomočnik dobro izvežban, se takoj sprejme za finejša dela, stalno mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Travnik, Trebnje. Vajenca sprejmem, zdravega, moč nega, poštenih staršev, za mesarsko in prekajevalsko obrt. Franc Zober, mesar in prekajevalec, liubljana, za Bežigradom. Zakonska brez otrok iščeia službe kot hišnika. Žena je kuharica, mož pa slikar in pleskar, ki bi ista dela opravljal, seve v kakšni večji hiši. - Naslov v upravi pod št. 7569. Vrtnarski pomočnik [izobražen, išče boljše slu-J žbe. Nastopi takoj! Cenj. | ponudbe na upravo pod »Vesten 308 < štev. 7851. Prodajalka začetnica, s 4 razr. mešč. šole in 2 razr. trgovske [gremijalne šole, vešča tudi pisalnega stroja, želi primerne službe. Ponudbe sprejema uprava Slovenca pod št. 7840. Prazno sobo s kuhinjo ali brez, išče samostojna trgovka v bližini sv. Jožefa ali sv. Petra za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo Slov. pod »Prazna«. Dijakinjo v fino in vestno oskrbo, samo iz boliše hiše sprej me dobra rodbina v Ljub ljani. - Na željo nemška konverzacija. Pisma pod šiiro »Dobra vzgoja« na upravo lista. Prodajalka mešane in manufakturne stroke, išče mesta. - Po-) nudbe pod »Samostojna« na upravo Slovenca. Prodajalka izurjena v mešani stroki želi mesta v mestu ali na deželi. Položi tudi 10.000 Din kavcije. Ceni. dopise na upravo Slov. pod šifro ■ Poštena« 7970. Dva dijaka spicjmem na stanovanje in hrano. V bližini je Realka in tehn. sred. Šola. Električna razsvetljava. Naslov pove oglasni oddelek Slovenca pod' 7860. Sprejmem službo v kakem lesnem podjetju Sem zmožen knjigovodstva, stenografije in strojepisja. — Cenj. ponudbe na upravo Slov. v Mariboru pod »Nastop takoj« Dve pletilji se takoj sprejmeta. Na-slcv pri upravi Slovenca pod štev. 7937. Učenko j za strojno pletenje sprej-| | mem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8009. išče sluibo. Absolviral je | kmetijsko in kmet.-vinar-sko šolo z zelo dobrim vspehom. Služboval je že štiri leta. V vseh panogah kmetijstva še poleg služ benih let praktično do bro izvežban Službo nastopi lahko takoj ali pozneje. Nasl. Janko Horvat, ekonom, Sv. Lenart, pošla Velika Nedelja. Naprodaj glasovir, kratek, žimnati modroci, vinski sodi vsake velikosti in lovska puška. - Sulzer, Maribor, Vojašniška 7. Lep travnik za košnjo, pripraven za stavbe, v izmeri 6.000 m®, se proda v Rudniku pri Ljubljani. - Izve se: Šte-panja vas št. 50. Pohištvo! 2 češnjevi, 2 orehovi postelji, 2 češnjevi nočni omarici, 2 politirani hrastovi omari, dobvo ohranjeno, vse za 2750 Din, vsled preselitve takoj prodam. Naslov pove »Posredovalec«, Sv. Petra c. 18. Prodajo-se tudi posamezni kosi. Vogalna hiša lepa, enonadstropna, z 10 stanovanji, 2 trg. lokaloma, 2 stavbnima parcelama, se proda radi preselitve za 450.000 Din; najemnina mesečno znaša 5000 Din. - Naslov pove uprava lista v Mariboru. Posestvo rodovitno, lepa poslopja pri Mariboru, proda Realitetna pisarna Ljubljana, Miklošičeva 14. Maline kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica. Karoserijo 18—20 sedežno, najrajše original, Saurer, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Karoserija«. Prodamo Pisalne stroje imam naprodaj, nove, prvovrstne, najnovejši model, namesto 6300 Din, samo 4300 Din. - Na zahtevo prospekti. Naslov v upravi lista štev. 7118. Naprodaj dobra, domača, bela vina od 10 1 naprej, po zelo nizki ceni. Poizve se pri Petrovič, Celje, Slomškov trg št. 4. Večje množine zajamčeno naravnih VIN proda Ravnateljstvo nadbiskup-sliih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75. Vijoline kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M Mušiču Paviljon za dramskim gledališčem Prepričajte sc' Amer. pisalne stroje Rcmington prodaja na obroke J. Gu stinčič, Maribor, Tatten-bachova 14. Zahtevajte cenike! Dijak se sprejme na stanovanje pod strogim nadzorstvom. Naslov v upravi št. 7865. Dva dijaka sprejme profesor na stanovanje in pošteno hrano. Naslov v upravi lista pod št. 7854. Strojna stiskalnica za sadje in grozdje, s košem za 300 1. se po-ccni proda. — Maribor, Trubarjeva ulica 9 Narodna noša lepa. se proda. Izve te jri Mariji Kurnik, Praža- ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! Županstvo Gradac v Belikrajini naznanja, da se bo vršil ff AifSflM za kramo in it-dK|KIIl olno o firadaco v soboto dne 1. septembra t. 1., namesto 8. septembra, ker je ta dan Mala maša. Cene/ie kot ori RAZPRODAJAH ie dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo pt i TRPIN, MARIBOR, otaon, trg itev. i7. LUTZOVE PEČI PEČ wMONOLIT" ING. GUZEL) Ljubljana VIL, Jernejeva cesta X Aavnolam Vollhove male turbine in Conz-ovl cleKlromotoril. — Telefon 3252. Pravkar sem dogradil deseto tioiiii hišo dvodružinsko, z vsemi pritiklinami in jo poceni prodam. Hiša stoji na lepem prostoru ob Dunajski ccsti v Stožicah pri Ljubljani. Franc Jerko, Črnuče 10, p. Ježica. Stev. 10.546- Razglas o licitaciji Oblastni odbor ljubljanske oblasti razpisuje na podstavi člena 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1920 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev, za prevzem težaških, zidarskih in tesarskih del in dobav pri zgradbi stanovanjskega poslopja za sestre pri bolnici v Brežicah I. javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 4. septembra 1928 ob 10. uri pri oblastnem gradbenem oddelku v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 15. Istotam se dobavijo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov. Ponudene cene je svojeročno vpisati v uradni farmular proračunskega popisa. Ponudbe je kolkovati s kolkom za 100 Din (priloge s kolkom po 2 Din), morajo ponudniki ali njih pooblaščenci izročiti na dan licitacije v zapečatenem zavitku z označbo: »Ponudba za prevzem težaških, zidarskih in tesarskih del za novo stanovanjsko poslopje pri bolnici v Brežicah, ponudnika N. N.«, in sicer neposredno v roke predsednika lici-tacijske komisije med 9. in 10. uro dopoldne. Vsak ponudnik mora položiti kavcijo v znesku 10 odstoUov ponudene vsote. . . . , Kavcija sc mora položiti pri oblastni blagajni v Ljubljani najkasneje na dan licitacije do 10. ure, in sicer bodisi v gotovini, državnih vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B« pogodbe in nabave. Potrdilo o vloženem vadiju in o plačanih davkih, predloži vsak [.onudnik, obenem s ponudbo predsedniku licitacijske komisije; pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati firmo pri licitaciji. Oblastni odbor si izrečno pridržuje pravico oddati delo ne oziraje se na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti. ... Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji. Oblastni odbor Ljubljanske oblasti. E. Jarc s. r. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1928. Zahtevajte rCgJOMMIlf 8 1000 brezplačni VklsUullll\ slikami A. KIFFMANN, Maribor št. 40 b pri švicarski tvornici ur. Lastno izdelovanje okrovij in sestavljanje ur (remontaža). IBS Din 49 - ura na sidro (ankerica) nekoliko boljše izvršitve 65'- 3letno jamstvo. Ure: Ornega, Doxa in druue znamke cenejše uego drugje. Din 64 - z enim zvoncem, z 2 zvoncema Din 69'—, 31etno .jamstvo. Pošiljam po povzetju. Za ueodgovorjajoče vruem denar na/.aj. NOVO! Tekoča koža! NOVO! sladko iu polu-sladko r balah ter le v vagonshlh nakladali dobavil® se franho postaje v Sloveniji po ugodnih cenah. Naročil* sprejema in da.e informacije Telefon 2718 Sloraio-Transport Ljubljana Miklošičeva cesta 36 Telefon 2718 Najboljše varstvo za rane na svetu. Neobhodno potrebna za turiste, nogometaše, športnike, obrtnike, pericc, samobrivce, družine. Ranjeni sc lahko poljubno umiva, ker se umetna koža ne odmoči. Desinficira! Ustavi takoj kri in bolečine! Drži čvrsto tudi na vseh pregibih, členkih, kotih in kožnih gubah Elastična! Prozorna! Skoraj nevidna! Boljša kakor obliži in obveze. Steklenica zadostuje za dolgo. Najugodnejše ocenc zdravnikov in privatnikov. — Steklenica j-05'nine prosto proti vpo-slatvi 20 Din na; »Jeprima", Rožna dolina XV 17 pri Ljubljani, ki ima edino zastopstvo. — Pel steklen,c SO dinarjev._ .............................. Mercsantno brofuror% uspešnem zdravljenju tolčnih kamnov Vem pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PngalL L'/šehn»dsh* tU j Tnil»m'imnmimui^iiMMiirif CELJE, Kralja Petra cesta 15 priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blaga po zelo nizkih cenah. uporabljati, znači: iai>K« ln tilfro 4-79 Izšel jc naš najnovejši cenik za 1. 1928. ter se na zahtevo razpošilja brezplačno. • Iščemo ZASTOPNIKA s strokovnim znanjem, ki lahko nudi potrebne garancije. h N Z UJ CD cC 10 o: LLl a. Tržumg znanosti je na novi znanstveni podlagi sestavljeno z dvojnim učinkom ki spaja pralno moč prvovrstnega jedrnatega mila s čistilno močjo izvrstnega razkrajalnega sredstva Benzita. Benzit-Nadmilo ne vsebuje klora, vodnega stekla ali drugih kisikovih belil. Benzit-Nadmilo razkroji nesnago kemičnim potom, odstranjuje madeže iz tkanin, desinficira, varuje perilo ter daje istemu čudovito prijeten, osvežujoč vonj! Benzit-Nadmilo je štedljivo v vporabi, ker se istega porabi 30 do 50 % manj, kakor drugega dobrega mila! PERI SA" BENZIT ! PERI . S A BENZIT z.........s —t.........r i ž.....i ! KUPON ZA UtiANKE V ILUSTRIRANEM SLOVENCU St. 35 Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi po najnižjih cenah: vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, poljedelske stroje itd. — Priporoča zlasti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat. Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog. "D m U to > CD m z N H da sem otvoril novo trgovino s knjigami, papirjem, pisarniškimi in eolskimi potrebščinami v novi hiši Pokojninskega zavoda, Pražakova ulica 15 in so slavnemu občinstvu naj-topleje priporočam. — Z odličnim spoštovanjem Herman Hrovat. MišSMl Amerikanci, kapitalisti in lesni trgoocg — pozor! Na Gorenjskem se prostovoljno proda po zelo ugodni ceni 160 oralov arondiranega gozda in travnikov, vodna moč in kamnolom, vse tik prometne ceste in nanovo trasirane železnice. — Vprašanja in ponudbe na upravo »Slovenca« do 30. avgusta pod znamko: »Ugodna prilika 1928«. Da bi Uprava državnih monopolov zadovoljila potrebi in okusu kadilcev cigar s cigarami prvovrstne kakovosti, lepe oblike in razkoJne opreme, se je odločila, da stavi v promet nove vrste cigar, in sicer' „FLOR DE HHUHNH* in „PERLH ®E KUBH V globoki žalosti naznan jam pretužno vest, da je moj nadomestljivi sodeluvec, gospod katere po kakovosti in formi odgovarjajo inozemskim luksuznim cigaram. Te vrsto luksuznih cigar bodo prišle v prodajo koncem tega meseca, in sicer v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, a v naslednjih mesecih tudi po ostalih večjih krajih. Cena cigaram bo: za »Flor de Havana« 8 Din za kos ali 192 Din za škatljo s 24 kosi, in za »Perla de Kuba« 7 Din za kos ali 168 Din za škatljo s 24 kosi. Iz Uprave drž. monopolov oddelka prodaje Pr. Št. 27.321 od 16. avgusta 1928. Namov. svetovnozn. ekspresno motorne veletadje Satumia in Vuicania 24.000, ton — 21 rallj hitrosti na uro Brzovozni promet preko Atlantskega oceana iz Trsta v New-York in Južno Ameriko. prokurist tvrdke Franc Zangger pq 40 letnem, neumornem delovanju nenadoma, zadet od srčne kapi, preminili dne 24. avgusta 1928. Pogreb, nepozabnega pokojnika se bo vršil clnq 2b. avgusta, ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Ohranil boril pokojniku trajen, iskren in hvaležen spornih. Celje, dne 25. avgusta .1928. Robert Dušan Zangger, lastnik tvrdke Franc Zangger. po vseh mestih kot VOditeGUs podružnic. - Posebna izobrazba, skladišče ali prom, kapital nepotreben. — Mesečni dohodek ca. 150—200 dolarjev. Vprašanja na: „The Novelty Companv" v Valkenburgu (Limburg), Nizozemska Zahtevajte takoj brezplačna in toCna pojasnila: Simon Kmete« zastopnik za Slovenijo in Prekmurje Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13 (Prva cesta desno od kolodvora.) morejo dobiti trajno delo v neki dobri inozemski železolivarni. — Prosilce prosimo, da se obrnejo pismeno pod A. M. S. 556 na Jugoslov. Rudolf Mosse, Zagreb, Zrinjevac 20. Ikiiuedio m pohištveno mizarstvo ^Spcctrum" d. d. Snž. Kopista, Dubsky in Krstit tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljana Vil Medvedova ulica 38. telefon 343 Zagreb. Beograd, Osiiek. Središnjica : ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušeua v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevauje v med Fina. navadna ogledala. sprejme večja tovarna na Gorenjskem. Zahteva se večletna praksa, zmožnost samostojnega detajliranja načrtov za pohištvo ter popolno poznanje vseh mizarskih ročnih in strojnih del. Nastop čimpreje Ponudbe z navedbo izobrazbe ter dosedanjega prak tičnega službovanja in zahtevkov plače naj se naslove na upravo lista pod št. 7920. registrovana zadruga / ueomejeno «ivew/ Canhancv« ulica $5. 4 (popreje pri Belem volu) # Tridesetletna izkušnja ^ITPflTF dokazuje, da so čaše s/U JKIj S4, in aparati znamke za vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. Tovarniška _ H/ C-/^ V j P"-zaloga |vrdki „FRUC1US", Ljubljana, Krekov trg 10/1. Celje: josip Jagodic. — Maribor: KarJ Lotz. Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestui uieri io je denar pri ujel najvarneje naložen, ker umčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi člani i vsem svojim ( ,e-m oženjem Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni >n invalidni davek »iaiule posojilnica. Hraniine vloge nad Din 52,000.000'- Do sedaj najcenejša tvrdka v državi! SkladiSSe M fc i IM E 2, A H li K O C, D Tovarna plasbil, gramofonov iu harmonik. R. LORGER, MARIBOR SI. 107-A. Violine od Din 95'—. ročne harmonike od Din 81 -tamburicu od Din 98'—. gramofoni od Din U4.V-Zahtevajle rii veliki katalog, katerega Vam pošljemo brezplačno nost, ko sem stopil s p. Nikolajem in patrom knjižničarjem Joakimom v sinajsko knjižnico. Zdaj imajo namreč menihi knjižnico, ki obstoji iz treh majhnih sob, v katerih imajo zbrane svoje književne dragocenosti. Da so knjižnico kolikor toliko uredili, zato sta se trudili dve angleški učeni dami, Le\vis in Gibson, hčerki kambridskega univerzitetnega profesorja. Ti dve dami sta bili dalje časa po šestkratnem potovanju pri Sinaju. Margaret Dunlop Gibson je katalogizirala arabske rokopise, Agnes Smith Lewis pa sirske. Ta Lewis je našla v košari za papir 1. 1892 najstarejši rokopis sirskih evangelijev, ki so bili napisani koncem 4. stoletja ali v začetku 5. stoletja na tankem per-gamentu. Ta kodeks »Syrus Sinaitikus« (»Kodeks Syrsin« ali »Lewis-Kodeks« je izdala najditeljica v prepisu 1. 1894. v Cambridgeu na Angleškem. Originalni kodeks pa je shranjen v sinajski knjižnici na odličnem mestu v lepi škatljici, ki jo je Lewis podarila za kodeks. To je zdaj največji biser sinajske knjižnice, odkar je Tischendorf odnesel grški kodeks Si-naitilcus. Po lakih skušnjah so postali menihi oprezni, nezaupni. Zdaj ^o predali s knjigami in rokopisi Ird-no zavarovani pred kakimi »srečnimi najditeljiDo predalov obiskovalec kniižnice sploh ne pride, ker je med predali in ostalo sobo visoka ograj«, ki jo odpira samo knjižničar. Sicer pa sta mi šla knjižničar in p. Nikola zelo na roko. Ko sta mi pokazala omenjena kodeksa, kopijo Tischendorfovo in Levvis kodeks, sta mi prinesla kataloge, ki so jih naredili sami tujci, katalog grških rokopisov Nemec Gardthausen v latinskem jeziku 1. 1886., arabski iti sirski katalog v angleščini pa omenjeni angleški sestri 1. 1894. V leh katalogih je naštetih in s kratkimi opombami, zlasti glede časa, opremljenih 1223 grških, 628 arabskih in 276 sirskih rokopisov. Zdi se po tem, kar imajo razni avtorji o številu rokopisov in po izjavi knjižničarjevi, ki seve tudi ni zanesljiva, da te številke niso že končne. Lahko je še več rokopisov v teh jezikih, kakor še tudi nihče ni prav dognal števila drugojezičnili, starocerkvenoslo-vanskih, perzijskih, etijopskih, georgijskih, ruskih in še morda v drugih jezikih. sta vprav ta dva meniha, ki sta se pred menoj navduševala za molitev in asketično samostansko življenje, izstopila iz samostana. Starega moža je zopet potegnilo nase življenje velemesta, četudi mu ne more več veliko nuditi ko samo še hitrejši konec življenja, mladi p. Nikola pa noče cvetja svojega življenja zalivati s pčlimi studenci Jetrovih oaz, zato je slekel meniško obleko in se vrnil v Kairo, kjer je bil v francoskem zavodu spoznal široki svet človeškega udejstvovanja. Poldrugi mesec po naših skupnih razgovorih je zadostoval, da sta spremenila• svojo živ-ljensko pot! 7. V sinajski knjižnici. Za veliko biblicistov in jezikoslovcev je ia samostan cilj njihovih potovanj v tem kulturi tako oddaljenem kraju radi samostanske knjižnice: Ker je samostan tako star, ker ni bil izdatno poškodovan in oropan, so se ohranili v njem zelo stari rokopisi, zlasti sv. pisma in obrednih spisov, ki so jih rabili menihi v teku stoletij. Ker menihi znanstveno ne delujejo, zato se za te svoje znanstvene dragocenosti niso brigali in so jih imeli do zadnjega časa razmetane po raznih samostanskih sobah, zato se ni čuditi, da so šele evropski učenjaki prišli na sled sinajskim dragocenostim. Dosedaj največjo dragocenost je našel med stvarmi, ki so bile določene že za kurivo, lipski (Leipzig na Nemškem) profesor Konstantin Tischendorf 1. 1844 in 1859. Bil je to rokopis grškega sv. pisma stare in nove zaveze iz 4. stol. po Kr. Ta »kodeksi Sinaitikuskakor se imenuje, je z vatikanskim grškim rokopisom (Kodeks Vatikanu«), ki izhaja iz približno iste debe. najstarejše sv. pismo. Srečni Fisehendort je vse te dragocene listine odnesel s seboj. Majhen del tega kodeksa se nahaja v Lipskem (Leipzig). Skoro ve« kodeks Sinaitikus, pisan na najlepši kozi antilope, pa je v Petrogradu (Leningradu). Car Aleksander III.' je bil vsaj toliko uvideven, da je dal napraviti krasen ponatis' (faksimile) tega rokopisa fer ga podaril sinajskim menihom. Ta ponatis najstarejšega grškega sv. pisma, v veliki, lepi obliki vezan, mi je najprej vzel vso pozor- Dr. M. Slavič: In sinajski menihi se zavedajo te resnice in žive silno spokorno, preprosto, puščavniško. Silovitost čudovite gorske puščave jim nudi menda največji užitek, ki pa s svojo monotonostjo seveda lahko tudi utruja. Sicer pa moti enoličnost njihovega življenja pri nekaterih bratih-menihih le oskrbovanje posameznih oaz. Zlasti p. ekonom Agapij-Macedonec ima z nadzorovanjem teh oaz veliko opraviti. Drugi menihi pa imajo ročno delo, kolikor ga je potrebno za to enostavno življenje, samo v notranjosti samostanske trdnjave. Največje zatajevanje pa jim je menda v tem, da morajo ponoči spanje prekiniti in od 2. do 4. ure zjutraj v koru v cerkvi opravljati molitve. Saj p. Nikola mi je pravil, da ga vsled tega dopoldne vsi udje bole, in da se mora ves dan boriti z utrujenostjo. Bil sem neko popoldne tudi pri večernicah v cerkvi s peljem in z vso liturgično slovesnostjo. Pred začetkom se je približal k mojemu stolu, ki mi ga je določil p. Nikola, star menih. Začela sva se pogovarjati v italijanščini, ko sem mu rekel, da sem rim-sko-katcliški duhovnik. Rekel mi je, da je 73 let star in da je šele 6 mesecev v sinajskem samostanu. Poleg grščina zna francoski, angleški, italijanski. Kot učitelj angleščine je prišel daleč po svetu. Nazadnje je preskrbel svoje otroke na Angleškem, sam pa je prišel sem, da se s pokoro pripravlja na večnost, ker je v življenju, kakor je rekel, mnogo grešil. Zalo da treba delati pokoro, so učili sv. učitelji Gregor, Krizostom, Bazilij in drugi, ki da so bili bolj razumni kot on. Med tem najinim jako asketičnim razgovorom eo drugi menihi že prepevali psalme, moj angleški spokornik pa bi še rad dalie občeval ž menoj, saj je po šestih mesecih prišel na ta način zopet v stik s svetom. A p. Nikola je vrgel proti njemu resen pogled, ki sa je opomnil, naj gre k molitvi. Ili ie* je lel počasi in se sklonil na svoj sedež, odkoder je sledil petju duhovnikov in diakonov. Pa čudno! Koncem meseca marca 1928 sem dobil obvestilo, da Oglieni papir Lud- Baraga. Ljubljana Sol sv. Roka za noge Selenburgova ul. 6/L Telefon štev. 2980 Kupims.aiao vsakomuožino kostanjevega taninskega lesa SMREKOVE SKORJE - CELE IN ZDROBLJENE, smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akreditivnemu plačilu. FRANC OSET, SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Mestni internat za srednješolce Dijaški dom v Ptuju sprejema v popolno oskrbo in vzgojo dijake, ki obiskujejo realno gimnazijo ali meščansko šolo. V zavodu so gojenci pod strogim nadzorstvom profesorjev in prefektov in se v prostem času lahko izobražujejo v jezikih in v glasbi. — Gojencem je na razpolago veliko igrišče, gledal, oder, knjižnica, biljard, radio in zavodov orkester. Celoletna hranarina je 7000 Din in se plačuje v mesečnih obrokih. Po sklepu kuratorija se manj premožnim in pridnim gojencem zniža na letnih 6000 Din, v izrednih slučajih, posebno gojencem višjih razredov, tudi še nižje. Prospekte pošilja in daje tudi vsa pojasnila Vodstvo dijaškega doma v Ptuju. Začetek šolskega leta je t. septembra. Po naročilu kuratorija: Prof. H. Vodnik, vodja zavoda. JSTJBHj m m . i -t -™ i t^m Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na MikloSičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo itaiugodneiše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi ti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Ifažno za žitne in lesne trgovce! V Stari Pazovi (Sremska oblast), centru žitne trgovine, v glavni ulici, hjc«l s tremi velikimi skladišči (za 50 vagonov se proda hrane), shrambo za koruzo in kompletno urejeno, popolnoma novo, najmodernejšo sušilnico za umetno sušenje koruze (kapaciteta 3—4 vagone) z električnim pogonom. — Žitna trgovina obstoji na tem mestu 35 let, a prav tako je uvedena LESNA TRGOVINA. Vprašanja na ŠTEDIONICO, STARA PAZOVA. »SALONIT" la azbest • cementni - skrili Najbolii materija! za pokrivanje streh jpur rsa ss uubuana Tvornica v Solinu pri Splitu ur«U novo no- fo. Zadošča 4e so ene mala množina te soli za nogo — ki no jo izborno izkazala v inozemstvu »kozi dolgo dobo — v umivalnik toplo vode in v njej drži 10—15 mini' bolečo nogo Mod tem r asoui zgine kob na mah oteklina nogo, oti-ski in nadložno pe-kocino. Bolečiue, kijih povzvt.do pro* tesni čevlji, takoj prestanejo. Daljšo omolicuva-njev tej vodi omehča kurja očesa in otrdelo kožo, da 80 lahko odstranijo brez noža ali britve. Prepričani bodite, da sol sv Roku naredi popolnoma novo nogo. Osvobodi Vas rar-nih neprilik na nogi. Lahko hodite, kolikor ne Vamljtlr bi- Lahko več tir stojite na enem mesta in no boste občutili niti najmanjše utrujenosti Uspeh Kopeli nog. Velik zaboj soli sv. Boka stane 16 Din. Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako ni v zalogi, obrnite se na tvrdko: drogerija GREG0RIC, Ljubljana. LMikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Spodnještajerska ljudska posojilnica V Mariboru Reglstrovana zadruga z neomeleno zavezo Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po 61« in 7?°lo Direkcija državnih železnic, Sarajevo Direk. št. 26.064/28. Razpis Za krojače! Za krojače! Nova. vdiha knjiga hrofaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A.KUNC, Ljubljana, Gosposka ul.7 Zahtevajte opis knjige! Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Sarajevu razpisuje ta natečaj za izpopolnjenje izpraznjenih mest, in sicer: A) Gradbenega inženerja-referenta za nova in dopolnje-valna dela. B) Gradbenega inženerja-referenta za doljnji ustroj. C) Inženerja-geometra kot referenta za merjenje. Splošni pogoji za nameščen je so: 1. Da je reflektant državljan kraljevine S. H. S, 2. Da je opravil vojaško dolžnost. 3. Da je sposoben za prometno službo. To mora dokazati s potrdilom železniških zdravnikov. Posebni pogoji so za izpopolnjenje mesta pod: A) Da ima najmanj dvoletno prakso v delih v projektiranju železniških tirov, razširjenja postaj, trasiranja, proračunavanja investicijskih del in projektiranja gradenj iz armiranega betona. B) Najmanj dveletno prakso v gradnji železnic in cest. C) Najmanj dveletno prakso kot geometer. Lastnoročno pisane prošnje, predpisano taksirane, z vsemi potrebnimi dokumenti (kot krstni list, domovnica, vojno potrdilo, šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo, poročni list, potrdilo o prejšnji službi in zdravniško izpričevalo) morajo reflektanti dostaviti Direkciji državnih železnic, Sarajevo, gradbeni oddelek, najkasneje do 20. septembra 1928. Sarajevo, 20. avgusta 1928. Za ravnatelja: St. Milkovič. Tudi Vaša obleka postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemlino Čistiti, barvati, plfsirati in likati v tovarni Josip Reich Ljubljana, Poljanski nasip 4—O. Sprejemališče: Šelenburgova ulica 3. Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev. Prava pot v dosego zdravih živcev! Bolni, utrujeni živo! zagren.iujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bod l.iaje, trganja, omotico,tesnobnost,šumenje v ušesih, motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, neveselje do dela indr.slabe pojave. Vseh bolezni se boste oprostili le s pristnim Kola Lecithiu-om. vita rninov bogatim hranilnim sredstvom. Ta je postal za človeštvo izvor dobroto, pospešuje na čudovit način delovanje telesa, krepi hrbtni mozeg in možgaDe. jači kite in ude, daje moč in nov iivljenski pogum. Pristni K ol a-Lec 11 h i n dosega čuda. do vf ja pravo hranilne snovi na skra jna mesta krvne tvorbe, oživlja, opogumlju in ohra ni telo mlado iu sveže. PrepriCajte se sami, da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše popolnoma zastonj in franko malo Škatlico Kola Lecithina in knjigo zdravnika z mnogostransko izkušnjo, ki se jc sain moral boriti s to boleznijo. Pišite mi natančen naslov, pošljem Vam obljubljeno takoj brezplačno. Ernst Pasternack, Berlin S. O., Milhaelklrchplatz 13, Abt. 318. ANT. RUD. LE6AT0V „ ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ (Koncesijoniran od ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu) NOVO; KOVOI Učni predmeti: Enostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo; trgovsko računstvo; trgovska korespondenca in kontoma dela; nauk o trgovini in meničnem pravu; blagoznanstvo; trgovski zemljepis; lepopisje; slovenska stenografija; nemška stenografija; strojepisje; slovenščina; srbohrvaščina; nemščina; italjanščina (neobvezen predmet) Začetek, dne 3, septembra 1928 Prospekti in vpisovanja pri tvrdki Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100 Uvaiujte! Opozarja se posebno na to, da je trgovski tofaj Ant. Rud. Legal prvi in edini v Sloveniji, kateri je državno koncesijoniran. Imenovani tečai sc tornj ne sme zamenjati z drugimi oglasi pod „posnmczni pouk" kateri vzbujajo mnenje, kot da so oblastveno dovoljeni. Spričevala enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat bodo od zastopnika ministrstva podpisano in imajo toral državno vrednost.. Zadružna gospodarska banka a. d. Brzolau. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesla lO Telefon št.2057,2470 in 2979 Kapital tn rezerve skupno nad S>in 16,000.000 -, vloge nad Din 300,000.000 — Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/a % vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sreči« Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani) Karel Cefi, Izdajatelj: di Fr« Kulovec. Uredniki Franc Imeglavi