Lunar Orbifer 2 ns pravi poli proti Luni V nedeljo zvečer z raketo At-las-Angena proti Limi no gnano vesoljsko vozilo Lunar Orbiter 2 bo v četrtek doseglo Luno. CAPE KENNEDY, Ela. — Direktor programa Lunar Orbiter Clifford H. Nelson je objavil, da leti Lunar Orbiter 2 točno proti Luni s pomočjo obeh usmerjevalcev, katerih eden “gleda” na Sonce, drugi pa na zvezdo Cano-Pus. Ko se bo bolj približal Luni, bodo izvedli mal popravek, ki Paj vesoljsko vozilo privede pro-b Luni v taki oddaljenosti, da se bo ujelo v njeno privlačno silo in začelo krožiti okoli nje. Podobno kot Lunar Orbiter 1 irna tudi Lunar Orbiter 2 nalogo Pa poletu okoli Lune posneti Vrsto fotografij, ki naj pomagajo strokovnjakom NASA najti najboljše pristajališče za vesoljsko vozilo, ki bo v nekaj letih popaslo na Luno prva človeka. Vesoljsko vozilo obsega 850 funtov 5P bo predvidoma poslalo nazaj Pa zemljo okoli 200 posnetkov Lune, med drugim tudi prostor, kjer je 20. februarja 1865 treščil Pa Lunino površino Ranger 8. Lunar Orbiter 1 je v avgustu založil okoli Lune in poslal na brnijo 215 posnetkov njene pogine. Žal ti .posnetki niso bili lasni. v Lunar Orbiter 2 bo začel kro-z'ti okoli Lime v obliki jajčaste b°tL od Lune se bo oddaljil naj-°b'1,150 milj, pa se ji nato pri-bžal zppet na 125 milj. Ko bo-s^a 17. hovembra Luna in Sonce Pajboljšem položaju za.posnet-‘e’ bodo pognali motor v.Lunar rbiterju 2, da bo vesoljsko vo-1 ° preusmeril tako, da se bo ^'bližalo Lunini površini do 28 L Snemalni aparati v vesolj-^ vozilu so sposobni pri tej daljenosti pokazati razločno Ij^Paute, ki so veliki vsaj 3 čev- Sopa d°l0^en polet ve- Jske ladje Gemini 12 z astro-'a’ °d koder ga je predsed-sk0 t °bnson povabil v trgovin-dofr, ajnKtv°. Star je 44 let in je N v Jacksonvillu v Floridi. vati ° ^ainištvo bo začelo delo-^ta januarjem prihodnjega Pik g anj bo vključenih 31 raz-100,o0nenCi;’ zvezne vlade z okoli Poipa Ustužbenci. Nadziralo in Pf> ko^3 ° urejati bo ves promet ^ Peni in v zraku, med tem No P^orski promet še vedno Sovjstska zveza se še vedno vneto oborožnje WASHINGTON, D.C. — V naši prestolici zaseda posebna tričlanska komisija NATO, ki ima za nalogo, da pripravi za sejo NATO ministrov v decembru ali januarju predlog, kako doseči sporazum med Ameriko, Anglijo in Zahodno Nemčijo o plačevanju stroškov za ameriške in angleške divizije, ki so v Nemčiji kot protiutež proti komunističnim divizijam v vzhodni Evropi. Komisija je zaenkrat dognala par zanimivih dejstev. Rusija govori na primer veliko o svoji miroljubnosti in mirnem sožitju, obenem se pa prav pridno obo-rožuje. Ni še tudi premestila nobene divizije iz satelitskih držav na vzhod, akoravno o tem dosti govorijo. Rusija in njeni zavezniki imajo v srednji Evropi okoli 800,000 vojakov in 700 raket na kratke daljave, zato pa kakih 270 na velike daljave. Rakete pa niso o-premljene z atomskimi glavami. Pač pa polagajo dežele Varšavskega pakta (Rusija in njene zaveznice) zmeraj več važnosti na protiletalsko obrambo vseh strateških točk v srednji Evropi. Njihove čete se pridno vadijo na velikih 'manevrih. Letos so bili taki manevri na Češkem blizu bavarske in avstrrijske meje. Pomanjkljivo je pa rdeče vojno letalstvo v srednji Evropi. Tam je le kakih 3,000 jet-bombnikov in lovcev, toda so večinoma zastareli. Primanjkuje pa velikih transportnih letal, kot jih ima Amerika. NATO ima pa v srednji Evropi le 23 divizij s 3,000 taktičnimi vojnimi letali najnovejšega tipa. Komisija je zaenkrat prišla do zaključka, da komunistične države ne kažejo nobene bojevitosti, toda hočejo zmeraj ostati dobro oborožene proti svobodnemu svetu. Johnsonovi pozivi na razorožitev jih še ne ganejo. Desnica je pokazala izredno moč v Hessenu Pri volitvah v pokrajini Hessen je vse iznenadila Narodna demokratska stranka, ki jo je notranji minister označil za “neonacistično”. Irska vladna kriza bo rešena še ta teden DUBLIN, Irska. — Irski ministrski predsednik Lemass boleha. Zdravniki so mu svetovali, naj se umakne iz politike. Je zato demisijoniral. Njegov naslednik bo sedanji finančni minister Jack Lynch. Njegov tekmec minister za industrijo je preslab, da bi mu mogel uspešno nagajati. Do formalne spremembe vlade bo prišlo v sredo. Irska politika bo pa ostala nespremenjena. BONN, Nem. — Vladna kriza, ki je nastopila 27. oktobra letos z izstopom liberalnih demokratov iz vlade kanclerja dr. L. Er-harda, se je z izidom pokrajinskih volitev v Hessenu zadnjo nedeljo še poglobila. Obe dosedanji vladni stranki, krščanski demokrati in liberalci sta izgubili nekaj volivcev in poslancev, pa le malo v korist opozicional-nih socialistov, ampak v korist neonacistične stranke. Ta je nepričakovano dobila 8 poslancev v novi deželni skupščini. Krščanski demokrati so dobili tokrat le 26.4% glasov in 26 poslancev v primeri z 28.8% glasov leta 1962, liberalni demokrati so dobili tokrat le 10.4% glasov in 10 poslancev v primeri z 11.5% glasov 1. 1962. Socialisti so dobili tokrat 51.01% v primeri s 50.8% leta 1962 in imajo v novi zbornici absolutno večino 52 poslancev od 96. Pojav neonacistične moči v Hessenu je posebno iznenadil zato, ker je ta dežela od vseh znana kot najbolj progresivna in u-smerjena precej na levo. Vladna kriza sc mftd tem ni premaknila z mrtve točke. Kancler Erhard se je posvetoval z vidnimi osebnostmi svoje lastne stranke in začel iskati stike tudi z liberalci, ki so povzročili krizo vlade., Ali mu bo uspelo ustvariti novo koalicijo, je trenutno težko reči, ni pa izključeno, ker se vodstvo krščansko-demokrat-ske unije ne more zediniti za o-sebo novega kanclerja, ki naj bi nasledil Erharda. Za to mesto se potegujejo načelnik kluba vladnih poslancev Barzel, predsednik spodnje zbornice Gersten-meier, zunanji minister Schroe-der — tega bi imel rad za svojega naslednika Erhard, in bivši vojni minister J. Strauss. Bombay odreka Krišni ienoni! kandidaturo NEW DELHI, Ind. — Krišna Menon ni neznano ime v Ameriki. Ko je bil na čelu indijske delegacije pri ZN, se je specializiral v napadih na ameriško politiko do take mere. da je bilo to neprijetno celo samemu indijskemu ministrskemu predsedniku Nehruju. Moral ga je odpoklicati iz New Yorka. V Indiji velja kot voditelj skrajne levice, ki bi se najrajše družila s komunisti , ako bi v Pei-pingu nanjo kaj dali. Bil je tudi indijski vojni minister in kot tak nosil odgovornost za poraze indijske armade v bojih s kitajskimi divizijami jeseni 1962. Zato je moral odstopiti. Zadnje čase je njegov vpliv začel padati, nasprotuje mu namreč zmeraj več vplivnih voditeljev indijske kongresne stranke. Ne mara ga posebno železniški minister Patil, ki mu je preprečil, da bi prj prihodnjih pomladanskih volitvah nastopil v Bombayju kot kandidat kongresne stranke. O vsej stvari bo kopčno odločal delovni odbor kongresne stranke. Skušal bo Krišno Me-nona pridobiti za predlog, da kandidira v kaki drugi državi in Bombayju. ne v Združeni narodi bodo zidali v — Ženevi ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavni tajnik U Tant je predložil glavni skupščini ZN v odobritev načrt o gradnji dodatka k zgradbi ZN v švicarski Ženevi za 15 milijonov dolarjev. Dejal je, Ameriški škofje katoliški škofje se 1 jdo organizirali med 14. in 18. novem rom WASHINGTO p.C. — Prihodnja k o n f erened katoliških škofov v Washingtonu je sprožila več zanimanja kot navadno. Ima pa tudi izreden program. Mora namreč postaviti organizacijo, kot je predvideva zadnji vatikanski koncil. Vseh 260 nadškofov in škofov s kardinali vred mora izbrati za svoje skupno delo predsednika, podpredsednika in upravni odbor s 40 člani. Posle odbora bo v glavnem u-pravljal izvršilni odbor 8 škofov, ki jih bo treba tudi izvoliti med odborniki. Kardinali so že izjavili, da nočejo biti kandidatje za nobeno mesto. Funkcija bo trajala tri leta, toda rotacija bo poskrbela, da se vsako leto izvoli na novo tretjina članov. Npkaj podobnega je obstojalo že sedaj, le s pristavkom, da je bil predsednik kar po tradiciji njujorški kardinal Spellman, za tajnika pa določen njegov zaupnik škof Tanner. da je Švica pripravljena plačati eno tretjino stroškov. KITAJCI SO ZAPUSTILI PRAZNOVANJE V MOSKVI Sovjetska zveza je praznovala včeraj 49-letnico boljševiške revolucije ob navzočnosti zastopnikov tujih komunističnih partij in tujih držav z govori in paradami. Ko je na proslavi v Moskvi obrambni minister maršal Malinovski izrekel nekaj ostrih na račun Kitajcev, so ti proslavo zapustili. MOSKVA. ZSSR. — Na splošno je bila letošnja proslava boljševiške revolucije umirjena. Pri veliki vojaški paradi na Rdečem trgu niso pokazali nobenega posebnega novega orožja. Glavni govornik obrambni minister maršal Malinovski je govoril s ploščade Leninovega mavzoleja obdan od vodnikov Sovjetske zveze. Kitajsko je v svojem govoru obdolžil, da ovira komunistično pomoč Severnemu Vietnamu in daje s tem pogum “imperialističnemu taboru”, ki ga vodijo Združene države, v izvajanju njegovih zločinov nad vietnamskim ljudstvom in drugod v Aziji. Kitajsko zastopstvo je ob prvih besedah graje rdeče Kitajske zapustilo proslavo demonstrativno. Maršal Malinovski je dejansko le ponovil stare očitke in napade na Združene države, ki pa niso nikogar dosti vznemirili. Ameriški poslanik Kohler je previdno izostal od javne proslave, da mu ob napadu na Združene države ne bi bilo treba odhajati. Udeležil pa se je večernega sprejema v Kremlju skupno z nekako tisoč drugimi gosti. Ob podobnih slavnostnih v nedavni preteklosti je bilo izrečenih vedno kup prijanih besedi na račun “večnega prijateljstva” med Sovjetsko zvezo in ljudsko republiko JSJtajsko. v zadnjih letih so postajale te besede redkejše, dokler niso sedaj prešle v javne napade in grajo. Tako je glavni govornik ob proslavi zmage komunizma na Kitajskem 1. oktobra letos v Peipingu zmerjal Sovjetsko zvezo z “revizionizmom” in sodelovanjem : “ameriškim i m p e r ializmom’ proti Kitajski v tako ostri ob liki, da so zastopniki Sovjetske zveze in satelitskih držav z izjemo Romunije proslavo zapustili. Včeraj je storila to na proslavi v Moskvi kitajska delegacija. Ti medsebojni napadi kažejo jasno, da je spor med Moskvo in Peipingom dosegel stopnjo, ko nihče več ne računa z njegovo poravnavo, ampak z dokončnim razkolom. V zadnjih dneh so razne poročevalske službe govorile o okrepitvi sovjetskih oboroženih sil na mejah proti rdeči Kitajski. Ti ukrepi naj bi varovali Kitajce pred kakim prenagljenim korakom v času sovraž- ne kampanje zvezi. proti Sovjetski UBOGA INDIJA Iz Clevelanda in okolice Prvorojenka— V petek, 4. novembra, se je rodila v Booth Memorial bolnici Mr. in Mrs. Anthony Luzar z 19001 Bella Avenue hčerkica, prvi otrok. S tem sta postala Mr. in Mrs. Anthony D. Luzar s 17515 Schenley Avenue prvič stari oče in stara mati, Mrs. Jennie Luzar s 1035 E. 69 St. petič prastara mati, Mr. in Mrs. Andrew Bradach s Holmes Avenue pa tretjič. Čestitke na vse strani! Seja— Skupne podružnice SŽZ imajo jutri, v sredo, ob enih popoldne sejo v St. Clair Recreation Centru na 6250 St. Clair Avenue. Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri ob sedmih zvečer redno mesečno sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava. Raznašalca iščemo— Uprava lista išče raznašalca za E. 52, 49, 47, 45 in 43 ceste južno od St. Clair Avenue. Starost nad 10 let. Priglasite se v Političen nemir in grozeča la-' ura<*u kota povzročata vladi Incli- Morilca še iščejo— .te veliko skrbi, ko se pripravlja dežela na volitve v parlament. NEW DELHI, Ind. — Iz vseh krajev dežele prihajajo v zad- Včeraj so našli ročno torbico v soboto zvečer umorjene Miss Marjorie Alice Winbigler, prav tako tudi njeno Social Security izkaznico, ki jo je morilec odvrgel, ko je pregledoval na poti s Se zadnje politične bitke v letošnji votivni kampanji Posebna zvezna ustanova. 1?evihtami- Naj višja ra blizu 70. CLEVELAND, O. — Jih je bilo zadnje tri dni pred voliv-nim dnevom veliko v vsej deželi, tudi naša ohajska država ni delala izjeme. Vršile so se naravno z vsemi modernimi političnimi sredstvi, z govori na radiju in televiziji, z oglasi v časopisju, plakati, shodi, sprevodi, sestanki, čajankami, članki v časopisju, pa tudi s piketira-njem, ako ni šlo drugače. Preveč je vsega tega, da bi mogli vse opisati. Naj se omejimo samo na našo ohajsko državo. Guverner Rhodes in njegov demokratski tekmec Reams sta se dajala prav do zadnjega trenutka. Glaven spopad je bil preteklo soboto na televiziji. Ni bil dolg in tudi ne posebno zanimiv. Končno je guverner Rhodes zapustil bojišče, ker se mu je mudilo na drug shod. Nastopil je zelo samozavestno, saj mu naj-vnetejši prijatelji napovedujejo zmago z milijonom glasov veči- ne, drugi so skromnejši, upajo čakovati, da pa nanjo ne kaže volivnih upravičencev. Cenitev na samo dobrih 400,000. Republikance bolj zanima vprašanje, koliko bo Rhodesova priljubljenost črncem in narodnim manjšinam, je šlo na volišča le 53.5 milijonov Običajnim političnim proro- volivcev. Letošnji volivni boj pa Lom so se pridružili zadnje dni . ni bil tako zanimiv, da bi spravil preveč staviti: polovica volivcev je pa zelo optimistična. Pri zad-v tem okraju pripada namreč njih kongresnih volitvah 1. 1962 podprla ostale republikanske kandidate. Ako jih ne bo, republikanci ne bodo imeli večine v legislaturi, kar bo seveda Rhodesu pokvarilo vse posle. Drugače je pa za volitve za ohajsko legislature zanimanje bolj skromno. V nobenem voliv-nem okraju za legislature se volivni boj ni dvignil nad lokalne zadeve. Boj za washingtonskih 24 kongresnikov je bil tudi zadnje dni omejen le na spopade v 3-4 volivnih okrajih, med njimi tudi kanka Mrs. Bolton in demokrat Calabrese. Pristaši Mrs. Bolton so do zadnjega samozavestno u-pali, da bo republikanka čisto gotovo zmagala. Zadnje tri dni se je pa samozavest umaknila mnenju, da je zmago treba pri- vremenski. Vreme igra pri kongresnih volitvah precejšnjo vlogo, ne zmeraj, pač pa velikokrat. Proroki so previdni v svojih napovedih, politiki Pa pravijo, da se mraza ne bojijo, pač pa dežja in snega. Tako jih uči skušnja. Zanimivo pa je, da vreme vpliva bolj na mestne volivce kot na na podeželske. Republikancem je to všeč, toda ne vsem; kdor je odvisen od farmarskih glasov, je zadovoljen, kdor pa računa na 23., kjer kandidirata republi- glasove gospodinj, sc boji slabega vremena. Značilno pa je, da so proti vremenu najbolj odporni — stari volivci, če se odločijo, da gredo volit. Napovedujejo, da bo šlo volit v vsej deželi 56-59 milijonov, torej nekaj več kot polovica vseh kar 10% več volivcev na volišča. Nekateri politiki ne pričakujejo samo izida volitev, tudi že računajo, koliko bodo kandidatje potrošili za svojo agitacijo. Splošnega pregleda za vso deželo še ni. Ohajski republikanci pa trdijo, da so porabili iz ohajske državne republikanske blagajne okoli pol milijona dolarjev, demokratska državna blagajna pa je dala kandidatom le $210,000 na razpolago. Seveda niso s temi prispevki kriti vsi izdatki. Kandidatje so nabrali denar tudi v lastnih volivnih okrajih, velikokrat so pa morali seči globoko tudi v lasten žep — seveda, če je bilo v njem kaj drobiža. Včasih ga pa ni bilo, tako govori skušnja. njem času vznemirljive vesti, j-kraj a umora ročno torbico svoje Nekaj dni zapored so demor.stri-1 U'lvft. Pajicija i£% novih sledi rali študentje v državi Andra v j za morilcem, takem obsegu, da je morala vla-jlJanes so volitve— da prekiniti železniški promet j Danes so volitve, volišča so med New Delhijem, Madrasom | odprte od 6.30 zjutraj do 6.30 in Kalkuto. Včeraj je pripeljal iz j zvečer. Ne pozabimo: Vsak glas Madrasa v Kalkuto prvi vlak z, 9 dnevi zamude. V Vizagapatna-mu je prišlo do nemirov in iz-; gredov, ki jih je končalo šele vojaštvo, ki je bilo poslano tja z letali. Demonstrantje so zahtevali, da dobi mesto peto veliko; jeklarno, ki jo namerava Indija graditi. V štirih dneh izgredov in demonstracij je bilo 17 oseb mrtvih, veliko pa ranjenih. Lakota grozi po besedah zveznega ministra za prehrano Sub-ramaniama ne le državi Andra, ampak tudi Biharju in Utar Pra-dešu, kjer so imeli letos drugo leto zapored skrajno slabo letino zaradi suše. Minister je dejal, da bo “prijetno presenečen”, če ne bo v prihodnjih mesecih v omenjenih državah nihče umrl od lakote. šteje! Pri takem položaju prehrane pa demonstrirajo v glavnem mestu hindi proti klanju “svetih krav”. Včeraj je kakih 100,000 i ind o v demonstriralo v glavnem mestu in pod vodstvom “svetih mož” napadlo parlament. Vojaštvo je streljajo v množico in 10 demonstran tov je obležalo mrtvih. Vlada je na pritisk hin-dov že preje razšrila na vso Indijo zakon o prepovedi klanja “svetih krav”, ki je doslej veljal le v 10 od 17 indijskih držav. Hindi smatrajo krave za svete živali in jih puste, da se sprehajajo nemoteno po indijskih mestih in drugih naseljih ter jedo, kar pač dosežejo. Ubogi prodajalec zelenjave na trgu, ki so se mu te krave približale. Lahko mu požro vse blago, pa jih ne sme niti poditi stran. Nista se razumela Mlada dama stražniku: Primite gospoda, ki beži tamle. Hotel me je poljubiti. — Pustite ga, naj beži, saj ste tako lepi, da boste lahko dobili deset drugih. Zadnje vesti RIM, It. — Srednja in gornja Italija se izkopavata iz podrtin in blata poplave, ki jo Italija v modernem času ni doživela in katere škodo cenijo na okoli 2 in pol bilijona dolarjev. Vlada namerava najeti veliko narodno posojilo za popravo škode. O tem bo razpravljala danes na seji. Najhujše je prizadeta Florenca in drugi predeli ob Arnu, porečje Adiže in Pada ter Benetke. SAN ANTONIO, Tex. — Predsednik L.B. Johnson je bil včeraj na preiskavi v Brooke Army Medical Centru, kjer se bo verjetno ta petek podvrgel operaciji. SAIGON, J. Viet. — Danes je prišlo znova do hudega spopada med oddelki nekega rdečega polka na področju cone C kakih 60 milj severozahodno od tu v bližini meje Kambod že. V zadnjih petih dneh je v bojih padlo okoli 500 rdečih, med tem ko so ameriške izgube “lahke”. Na ameriški strani sodeluje v operaciji okoli 10,000 mož 1. in 25. pehotne divizije in 196. lahke brigade. ADIS ABEBA, Abes — Včeraj je priletel sem v egiptskem letalu predsednik Gvineje Se-kou Toure na konferenco Organizacije afriške edinosti. Za pot se je odločil šele potem, ko je Gana na posredovanje abesinskega cesarja Hajle Selasija in egiptskega predsednika Naserja izpustila 19 Gvinejcev, ki jih je prijela, ko se je letalo, s katerim so se vozili v Adis Abebo, ustavilo na letališču pri glavnem mestu Gane Akri. Selasije in Naser sta Gano zagotovila, da bosta poskrbela, da bodo vsi Ganci v Gvineji dobili možnost, da se vrnejo domov. /iMEtisiot B&momm 6117 St. Clalr Ave. 33BSSB HICn■■ ■ /Z NAŠIH VRSf Waukegan, 111. — Cenjeno ob' redništvo! — Hvala Vam za vestilo, da mi bo potekla nar°® nina. Ker bi mi bilo brez zelo dolgočasno, Vam torej šiljam ček za eno leto mi ie odpovedalo eno okT vpisale pri meni ali pri Mrs. Otoničar, tudi one, ki ste že dalj časa vpisane, pa še niste bile j ličkaj morete, prišle, da pokaže-preti denarnico in deliti pomoč, sprejete, in tiste, ki še nimate mo novim članicam, kako smo vsem brezposelnim in tako po- j društvenih znakov, v društveno 1 jih vesele in kako so dobrodošle, miriti živce prizadetim. j sobo že po enih, da boste dobile j Na svidenje v nedeljo, 13. no- * navodila glede sprejema. Nato vembra! Sedaj še par pripomb. V apri- bomo Šle skupno v cerkev, kjer Mary Marinko ČepraV 1 je odpovedalo eno ok°> Vseeno potrudim, da precl. aJ kolikor pač morem, saj mi Je ^ najlepše dušno razvedrilo, - ^ sebno odkar v naši slovenski c kvi ne slišimo več mile slov ske besede. , ^ Lepo pozdravljam ce^0^nC,na-redništvo, stare dopisovalce- ^ šega Vrhniškega Tineta in gP vse naročnike lista. . Frank Kozma lo St St. 19 Ilc H tu iu ba Dt ba 'le Je bo iai til s0 Jat !,a ”0; §a ?at N, KANADSKA DOMOVINA iz slovenskega Toronta ‘29. oktober’ V letu 1966|nekaj svojega časa in nekaj do-Drugod po svetu, kjer so Slo- larJev- Dohodek od prireditve bo Venci naseljeni v večjih naseljih, s° tudi letos praznovali slovenji praznik “29. oktober”. Letos le bila za to praznovanje še po-Sebna prilika, imeli so še posegu razlog. Narodni odbor za Slovenijo je namreč proglasil ^9. oktober” tudi za praznik sionske zastave, čiste: belo-mo- ^o-rdeče. V Torontu so nam letos razbere ali bolje ljudje, ki razmere Ustvarjajo, preprečile vsako zu-'tettje praznovanje narodnega jteaznika. Društvo “Slovenska jščanska demokracija”, ali bo-l® upravni odbor in zaupniki so Se ga spomnili na svoji seji, ki so te imeli v petek, 28. oktobra, 2večer. Poleg misli na praznik s° sejo posvetili tudi pregledu tedanjega političnega stanja v °movini in med emigracijo. Na-tedili so tudi delen načrt za bo-delo. f’rva stvar, ki jo društvo nabava prirediti, je sestanek za jensko javnost pred občinski-; * Volitvami v Torontu. Na se-';3Uek bosta povabljena dva ob-lr,ska svetnika, ki bosta navzo-terazložila funkcioniranje , '3tne in nadmestne uprave. Na te sestanku bo tudi prilika, da Slovenci, ki bodo šli na volit- j . te t; seznanijo z imeni kandidatov ako dobijo boljšo sliko o lju- di ki so vredni in zaslužni, da s,te oddamo svoj glas pri občin-*‘h volitvah. eno priliko bomo imeli ta ^ te, da v Torontu afirmiramo °vensko ime. Predstavnikoma . s1;a oz. mestne uprave bomo ^ jlagali, naj bi vsaj ena cesta sj Torontu dobila kako izrazito °Vensko ime. Zato je prav, da jga sestanka udeleži čim več-(j s^evil° Slovencev in Slovenk, jjj Oroo dali čim boljši predlog s čim večjim številom pod- V; sestanek za vso ^ slovensko javnost dhiv^°r 2goraj omenjeno, bo krščanska v Torontu priredi- /Štvo “Slovenska Racija- ^eri sestanek, kjer bosta go- l966 Pek a občinska svetnika. Se- bo v nedeljo, 20. nov. tl0’’ °b 3h pop. v Slovenskem p a na 864 Pape Ave. Va • Sestanka, katerega vse-Vli j6 naznačena že zgoraj, bo iti ružaben popoldan za stare dajj ade. Bo to družinski popol-ht*poi ^er bo tudi prigrizek na t't'ai,-!a^0’ obenem bomo pa o-^ karist 6 v Torontu, za afirmacijo Jjrodne skupnosti v zboru delgv^ Narodnosti. Na veliko u-0 Vabi in se priporoča Odbor tno delo za sloven- dobrodošlo darilo misijonskim garačem po svetu. Naslednja nedelja je bila posvečena Kristusu Kralju. Pri Mariji Pomagaj je bila to nedelja laičnega apostolata, nedelja Marijine legije. O tem je govoril dopoldne g. župnik pri pridigah, za ta apostolat so molili popoldne molilci v cerkvi in še pri proslavi v dvorani. Sestanek “Društva Slovencev Baraga” Zadnjo nedeljo v oktobru je imelo “Društvo Slovencev Baraga” svoj redni sestanek za člane in prijatelje. Sestanek je bil posvečen II. vatikanskemu koncilu. O njem je govoril dr. F. Blatnik, ki je za to priliko prišel iz New Yorka. S seboj je prinesel svoj aparat in mnogo skioptičnih slik. Pred očmi gledalcev je v vsem sijaju vstal večni Rim, Vatikan in središče krščanstva. Predvsem so bile zanimive slike z drugega vatikanskega koncila, ko je zborovalo več kot 200 škofov, nadškofov, kardinalov ter opazovalcev. Za začetek je predavatelj po-al nekaj smernic, ki izhajajo iz sklepov vatikanskega zbora. Na šestih točkah je pokazal, kako je ta koncil decentraliziral katoliško Cerkev. 1. Decentralizacija je bila izvedena od Cerkve na Kristusa. Kristus je vse in je nad vse bolj važen kot cerkvena organizacija. Cerkev je kot luna, ki dobiva svetlobo od sonca. 2. Decentralizacija od rimske kurije na škofe, do kolegialnega vodstva Cerkve. 3. Decentralizacija od papeža in škofov na božje ljudstvo. 4. D e c e ntralizacija katoliške Cerkve na druge krščanske Cerkve in celo na nekristjane. 5. In končno, kar tudi lahko imenujemo decentralizacija: Ne oeg od sveta, temveč vstop v svet, z namenom delati v svetu. Ne bežati pred svetom, da se ne bi omadeževali, da nas svet ne bi pogubil, temveč približati se svetu, iti med svet, pomagati mu, graditi ga in se v svetu in med njim ohraniti neomadeževanega. Predavanje je bilo nad vse krasno in lepo podano, da je pritegnilo pozornost vseh, malih in velikih. Gospodu predavatelju vse priznanje in hvala in povabilo, naj še kdaj pride med nas. Sestanek je bil v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. Por. bil; ^ Mariji Pomagaj tej a misijonska nedelja "'tepolrf razrneroma lep uspeh. ^Qvbo 5:16 Smo in se du- iz širine misijon-te6ov^b ki bi morala biti krist-tettivj. ^0niina sila pri njegovi % °tei. Popoldne se je napol-te • rkvena dvorana. Prihiteli te tej j j teelji misijonarjev in pri-^ih, ki naj bi po delu po-'°hste r\siiani- Vsi so preživeli je n ^ zanimiv popoldan, ki H yP!;etno vodil g. Hinko Er-•A1® obi^0 ie °dšlo iz dvo-i^Ustj]. arovanih, vsi pa so jo te S(;.J v zavesti, da so za do-ar avoje vere žrtvovali jonske p! S,0v jvešj . uv”J®NSKE in druge e iz starega kraja, a izbira na tem ^'teva't 0ntinentu! 1 e brezplačne kataloge E'fNrsY'Atem jeziku! trošniku točno obrestno mero ali bolje rečeno vse stroške poleg cene blaga. V Alberti in Manito-bi so že izdali take zakone. Dva zakona v Alberti sta bila izglasovana 1. 1955 in 1963, a nista nikdar stopila v veljavo. Zakon v Manitobi iz leta 1962 je bil naslednje leto preklican. Ontarijski zakon so položili za eno leto na hladno. Podoben zakon ima tudi Nova Scotia; ta pooblašča vlado, da izda potrebne uredbe, ki bodo urejale razkritje resnične obrestne mere. Do sedaj so vsi poskusi prisiliti z zakonom takega ali drugačnega upnika (upnik je tisti, ki posoja denar ali prodaja na kredit) naleteli na neprobojno steno; vsi poskusi so bili “kot dobro seme, ki pade na kamenita tla.” Zakaj? Kdo so tiste skale, ki ne pustijo, da bi dobro seme vzkalilo in zrastlo? O tem pa drugič. (Po “Everybody’s Money”.) -------o------- latala daro¥aSg®iis TORONTO, Ont. — Prekmurski rojaki smo, ko smo zvedeli za hudo nesrečo, ki je zadela graditelje nove cerkve v Odrancih, sestavili posebni odbor za zbiranje pomoči prizadetim. Nabirali so: Jože Vinčec, Martin Vinčec, Jože Horvat, Ignac Hozjan, Anica Rojko, Ivan Litrop in Štefan Serec. Skupno je bilo nabranega $713.00. Nabrani denar je bil razdeljen po najboljši volji in uvidevnosti ter poslan župniku in ponesrečencem. Odbor nabiralcev se vsem darovalcem, katerih imena so bila poslana župniku v Odrance, prisrčno zahvaljuje za pripravljenost in dobro voljo, ki so jo pokazali s svojimi.. darovi. Naj vsem Bog obilo povrne! Odbor Še ga lahko dobimo TORONTO, Ont. — V Torontu na Manningu v Slovenski pisarni je še nekaj izvodov “Zbornika”, knjig velikega formata z najrazličnejšim zanimivim branjem, ki ga boste lahko jemali v roke skozi vso zimo ob prostem času in dolgih zimskih večerih. roškem, ki je bila takrat vsa z okolico Gospe Svete slovenska, kar pa danes ni več. Dobrovski župnik g. Janko Moder je že pred leti začel misliti na ta veliki jubilej in na dolgo roko popravljati in obnavljati cerkev, da bo pripravljena ob pravem času za to slavno obletnico. Tako bo v notranjosti kmalu vsa prenovljena. To je bilo veliko delo, ki je potekalo skozi več let. Za vso to obnovitev in popravila so pa žrtvovali in darovali dobrovski župljani sami. G. župnik se o njih v pismu zelo lepo izraža in jim je hvaležen. Prihodnje leto pa namerava začeti s prenovitvijo zunanjščine. Ker bo to stalo veliko denarja, pravi, da tega ne bodo zmogli domačini sami. Zato se je odločil, da se bo obrnil na nas izseljence in nas poprosil, naj bi mu priskočili na pomoč z denarjem, da bo mogel pravočasno načrt izvesti. Namerava pa tako, da bo poprosil tam domačine, kateri imajo svojce razseljene po svetu, naj mu oskrbijo naslove teh svojcev, da bo po možnosti vsakemu posebej pisal ali pa naj pišejo kar sami svojcem in jim povejo, da jih župnik prosi, naj priskočijo na pomoč z denarjem za obnovitev — hiše božje. Kupola grozi na nekaterih krajih z razpadom. Nekateri se boste še spominjali nove maše Riharjevega gospoda iz Gabrja in na hudo neurje med to mašo, ko je na več mestih raztrgalo streho. Voda je proniknila skozi strop in je v več curkih pritekla na asistenco pred oltarjem. Takrat so na hitro roko pokrili odprtine s pocinkane pločevino. Nato so pripravili les za ostrešje in za skodle. A predno so se lotili obnovitvenega dela, jih je prehitela druga svetovna vojna •— z revolucijo in vsemi posledicami — ostrešje pa čaka nujne obnovitve, ker je na več mestih že zelo strohnelo in je nevarnost vdora. Nato pa še obnovitev zunanjih zidov — sten vse cerkve, ker se omet že tako obletava z nje, da se že na sliki to takoj opazi. __ ., , .. . , Moj brat pater Bernard mi pi- Kupite to knjigo zase, za svojo ige iz Avstralije; „zlat pla^ ki sem ga dobil v dar lansko leto o družino ali ja po podarite prijatelju za božič. Hvaležen vam priliki moje zlate maše, sem po- peljal v Žirovnikov potok, vzel s seboj tudi kos zelene žajfe — mila, tam sem jo namilil in o-pral, da je končno postala tako lepo bela, da se je kar svetila. (Dalje sledi) bo vsak za tako darilo. Kupite i slaJ župniku Za_ ali naročite takoj. Dobite jo lahko vsak čas v pisarni, kadar je ta odprta ali pa jo naročite in jo pošljemo po pošti. Naslov: Slovenska pisarna 618 Manning Ave. Toronto 4, Ontario Potrošnik in njegov kredit Dandanes je kreditno gospodarstvo razvito do skrajnih meja. Ljudje kupujejo in kupujejo na kredit ali “na upanje”, kot smo rekli včash doma v Sloveniji. Kupujejo avtomobile danes, da se bodo vozili jutri in odplačevali pojutrišnjem. Ljudje celo uživajo danes in plačujejo užitke drugi dan. “Potui danes”, vabijo oglasi potovalnih agencij, “plačal boš pozneje”, dostavljajo. Skratka, sedanjost gradi, živi in se zabava na račun bodočnosti. Ni namen teh vrstic razpravljati o ekonomski pametnosti takega ravnanja. Omenil bi samo dejstvo, da premalokrat pomislimo, kako drag je tak kredit, kako mnogo moramo plačati za u-panje, na katerem živimo. In tudi, če bi poskušali poizvedovati, kako drag je “kredit”, bi bilo težko, navadno nemogoče dognati resnico. V Kanadi so se razni provincialni parlamenti trudili, da bi u-zakonili predpis, po katerem bi Tiscašlef^a doSroske božja poli TORONTO, Ont. — Najbrž je še malokomu znano, da bo v letu 1970 obhajala Dobrova pri Ljubljani znamenito obletnico — 1000-letni jubilej, kar je nastala tam božja pot. Zgodovina nastanka nas popelje daleč nazaj v leto 970, v čase, ko je v naših krajih umiralo poganstvo in je ljudstvo v množicah sprejemalo vero v pravega Boga, njegovega sina Jezusa Kristusa in v sveto mater Devico Marijo. Bi'ali smo, da je v tistih Časih stal na hribu med Dobrovo in Draževnikom, Gradišče imenovanim, mogočen hvali, ki mi jo je poslal nato, je priložil tudi sliko dobrovske cerkve. Na sliki je opaziti močno odpadanje ometa z zidu po vsej stavbi. Če se tega ne bo posrečilo v kratkem obnoviti, bo nastajala velika škoda na cerkvi.” Zato bo zelo lepo, če začnemo takoj misliti na to, kako se bomo odzvali; bivši dobroveljski župljani, dobrovski sosedje in vsi romarji in častivci Matere Božje na Dobrovi, kadar nas bo dobri in skrbni župnik dobrovski Janko Moder v to zaprosil. Torej vsak po svoji moči. V tem nam pomagaj Bog! Lojze Ambrožič, st. L. Ambrožič st.: OBLJUBA BIL® BOL® XIV. Ko sem jo doma odložil, so jo vsi občudovali, jaz sem pa spoznal, da sem moker po vsem tre-poganski grad. Grajska gospoda buhu in po hlačah doli do kolen, se je norčevala iz kapelice, po- Žival me je torej ves čas “žno-stavljene v čast Mariji Vnebo- rala”, jaz pa nič čutil. Pač je privzeti v dolini na kraju, kjer sto-; bajalo včasih malo bolj gorko, ji dobrovska cerkev, in naspro- * pa sem mislil, da je to pač od tovala vernikom, ki so jo posta-, njenega trupla, ali Pa če morda vili. Dočim danes cerkev, vsa sapo spušča ... Ko so potem vi-mogočna, še vedno stoji, obisko-'deli to mokroto tudi drugi, mi je vana in podpirana od dobrih;bilo zelo nerodno. Smejali so se vernikov, je grad z grajsko go-! mi in se norčevali; laz sem pa spodo vred propadel že pred sto-1 pričakoval, kako me bodo slavili let ji in se zrušil v prah in pepel. Božja pot na Dobrovi je danes ena najstarejših na slovenski moral vsakdo, ki posoja denar zemlji. Pred njo je nastala le ali blago na upanje, razkriti po- božja pot pri Gospe Sveti na Ko- kot junaka, ker sem tako težo prinesel tako daleč. Mati so me nato odpeljali, mi dali skledo vode, sveže perilo, da sem se umil in preoblekel. Bratoma in morda tudi sestrama je bilo to tako všeč, da so kmalu sosedovi in potem še drugi vedeli, kaj se mi je zgodilo. Tako sem imel tudi to pot sladkorju primešanega nekaj pelina. Ubogi jaz, šele sedaj sem se začel smiliti sam sebi. Tiste čase na take “malenkosti” nisem mislil. To zajklo sem imel potem pri hiši več kot eno leto. Želel sem, da bi imela mlade. Pa to samo od sebe ni hotelo priti. Zajci pa, ki sem jih ji stalno prinašal, domačega ali od sosedov, so pa bili, mislim, vsi premajhni zanjo. Ker ni kazalo, da bo kaj prirastka, sem se namenil in tudi drugi so mi svetovali, naj jo zakoljem. Bila je namreč zelo debela, da se ji je naredil velik podbradek. Pripravil sem se, da jo bom sam zaklal. Vedel sem le. toliko, da je treba pod vratom prerezati kožo, da odteče kri, potem se pa vzame iz kože. Vzel sem velik nož, tisti, ki so rezali kruh z njim, prijel zajklo in jo stisnil z nogami, prijel za u-šesa in začel rezati kožo pod vratom. Nikakor se ni dalo prerezati, a končno se je le pokazala kri. Ko sem videl kri, sem zajklo spustil in šel proč, ker se mi je smilila. Nisem maral gledati, kako počasi poginja uboga žival. Obležala je, le malo je pob reala kakor druge živali, ki sem jih ob klanju opazoval. Čez nekaj časa, ko sem bil prepričan, da je živahna že mrtva, sem šel, da bi ji razparal kožo in ji jo odvzel, pa zajkle ni bilo nikjer. Ustrašil sem se in mislil, da mi jo je kdo ukradel. Šel sem in to jokaje pripovedoval materi. Mati so mi zanikali, da to ne more biti, ker ni bilo nobenega človeka blizu; kvečjemu, če jo je kak pes kam odvlekel, za mačka je bila pretežka. Šla sva ja oba z materjo iskat. Ko sva prišla do konca hiše, sva zagledala, kako se je mirno pasla za svinjaki... šmenta-na reč, saj sem jo vendar zaklal, zdaj se pa tukaj pase. Kaj neki se je zgodilo? Skočil sem za njo in jo ujel. Vprašal sem mater, koliko časa še lahko živi brez krvi. Bil sem namreč za trdno prepričan, da sem jo zaklal in da je kri odtekla. Mati so mi odgovorili, da ne vidijo nikjer nič krvi in me vprašali, kje sem jo zaklal in kje je obležala. Pokazal sem jim prostor, kjer naj bi potočila kri in morala storiti smrt, pa ni bilo tam nobene krvi na tleh. Potem so mati ogledali zajklo in rano na vratu, se začeli smejati in mi povedali, da zajkle nisem zaklal, pač pa samo malo vrezal. Jaz sem pa dejal, da sem jo že moral zaklati, zakaj je pa obležala. Pa so mi mati dejali, da je obležala zato, ker sem jo najbrž preveč stiskal, pa ni prišla takoj k sapi. Svetovali so mi, naj počakam, da pridejo domov oče in bodo oni to storili. Ko so jo oče dejali iz kože, smo šele videli, kako je bila debela. En zvrhan krožnik masti sva za materjo narezala z nje. Tako mastne živali še nisem nikdar videl. Je pa tudi res, da sem ji zelo stregel in jo krmil, saj je skoraj polovico mojega kruha pojedla. Naj povem še o moji ovci, kako je bila lepa. Oče so kupili na Belem pri Bradešku eno ovco, enega koštruna in enega mrkača. Vse troje je bilo staro kakega pol leta ali malo več. Jaz sem jih pasel z domačo živino vred. Koštrun in mrkač nista bila nič prijazna, dočim se mi je ovca zelo priljubila. Onadva sta se vedno trkala — hebala in tudi nad ovco sta se večkrat spravila, ki se ju je pa izogibala. Meni se je smilila in sem po vedno zaščitil in ona dva odganjal proč od nje. S tem sem se ji pa tako prikupil, da je vedno hotela biti poleg mene. Ker sem imel vedno živali zelo rad, sem vzljubil tudi to ovco. Vedno sem jo posebej krmil in večkrat sem jo Franooska politika že postaja živahnejša PARIZ, Fr. — De Gaulle je s svojo zadnjo tiskovno konferenco začel volivni boj za novo narodno skupščino, čeprav volitve zanjo še niso razpisane. Naglo so se oglasili tudi vodniki njemu CLEVELAND, O. Moška dobijo delo HELP WANTED — MAOS Oskrbnik dobi delo Moški, ki bi skrbel za poslopje z 8 stanovanj, dobi v zameno 3% sobno stanovanje. Coventry, Mayfield Rd. 464-9549. (217) Livar Izkušen v bronu in aluminum pritiskanju in nepritrjeno delo. HOFFMAN BRONZE & ALUMINUM 1000 Addison Rd. (217) Experienced furniture finisher and handler, 25 to 40 years. Can finish scratches on new furniture. Understand English. Mr. Lewis. OHIO FURNITURE 6321 St. Clair Ave. (x) Čistilec Za čiščenje cerkve 2 dni v tednu, v torek in soboto od 8. zj. do 4:30 pop. na Mayfield Rd.. v Lyndhurst. ADVANCE WINDOW CLEANING CO. 2249 Payne Ave. med 3. in 4. uro pop. (215) MACHINISTS TIE GLEVEUID PIEUiUTIO Tad So. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. iAcmis TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYMOTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING liLLS wmi LATHES GAP TURRET LATHES mmm lathes rolling mmim nasprotnih skupin. Socialist Mit-terand je ostro kritiziral celotno DeGaullovo domačo in mednarodno politiko in pozval vse, kar je tej nasprotno, naj se združi pod njegovo zastavo. Oglasil se je tudi sredinski kandidat Jean Lecanuet, ki je pri predsedniških volitvah izne-nadil francosko javnost s svojo spretno volivno propagando in potegnil za seboj toliko sredinskih glasov, da je moral De Gaulle iti na ožje volitve, ker pri prvih ni dobiL absolutne večine. Lecanuet je napovedal, da bo njegova stranka postavila kandidate v večini vseh volivnih okrajev, da pa bo po volitvah sodelovala z De Gaullom, če bo izgubil sam večino v novi skupščini, le, če bo pristal na določene zahteve njenega programa. Ena od teh je, da ostane Francija član NATO. De Gaulle je napovedal, da bodo morale stranke, ki bodo sestavljale vladno večino v novi skupščini, pristati na njegov program. Če večine ne bo mogoče ustvariti, je namignil, da u-tegne skupščino razpustiti in dati voliti drugo. — To bi bila brez dvoma huda politična napaka in druga skupščina bi bila še bolj proti njemu kot prva. CLEVELAND, O. mali Oglasi ~ Grovewood okolica Družinska hiša, 4 spalnice, 1 spodaj, se mora prodati zaradi selitve. $12,800. Kličite 752-3400. (x) V najem Eno 3-sobno neopremljeno stanovanje za $40.00, vroča voda in kurjava vključeni. Eno 4-sobno neopremljeno stanovanje za $40.00, vroča voda in kurjava vključeni. OHIO SAW SERVICE 1334 E. 55 St. (Vprašajte za Ed Koporc) _________________________(217) Lastnik prodaja Se lahko takoj vselite v hišo v Grovewood okolici, enodružinska, 3 spalnice; ena spalnica in kopalnica spodaj, 2 spalnici in kopalnica zgoraj; moderna kuhinja, jedilna soba, stanovanjska soba, vse bakrene cevi, poplo-ščena tla v kleti in kopalnica. Nizki davki. Nedavno prenovljena. Kličite KE 1-8035. (216) V najem Lepo 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, garaža, se odda v najem v collimvoodski okolici. Za pojasnila kličite 851-1217. (218) RADIAL PRILLS NUMERICAL ' CGNTRCLLEU MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za Č3.S sestanka An Equal Opportunity Employer (217) Hiša naprodaj Za 2 družini blizu cerkve sv. Vida na 6206 Schade Ave., po zmerni ceni. Kličite 391-8084. —(3,4,8,11 nov) Neff Rd. Zidana dvodružinska hiša, 6-6, samo 9 let stara, velik lot, garaža za 2 kare, na dobrem prostoru. London Rd. Velika zidana Colonial hiša. 4 spalnice, velika podloga, v prvovrstnem stanju, več posebnosti. Blizu E. 185 St. Zidana Colonial hiša, v prvovrstnem stanju, 3 spalnice, ga-i raža za 2 kare. Cenjena za hitro prodajo. UPSON REALTY 4S9 E. 260 St. RE 1-1070 (218) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico, furnez, na Norwood Rd. Kličite EN 1-6997. (217) Mara Husova: Živa plamenica “Utrujen sem in bolan. Pusti me pri miru s svojimi muhami!" Nejevoljen se je sesedel v naslanjač in razgrnil časopis pred seboj. Zala je pospravila in sedla poleg njega. Še malo je ni omajalo moževo vedenje. “Si zaprla vrata?” je vprašal mož, toliko da pretrga neprijeten molk, ki je vladal v sobi. “Sem!” je bil kratek odgovor. “Si huda?” “Otrok hočem!” je trdoglavo vztrajala. “Mislil sem, da si pametna, moderna ženska; Pa ti gredo po glavi take nespametne misli. Sama veš, da sva v gospodarskih težavah.” “Po tvoji zaslugi, gospod soprog!” je zazvenel hud očitek. Mož se je nemirno premaknil. Bilo je prvič, da mu je Zala kaj takega očitala. Ni bil vajen tako odločne ostrosti. Osuplo jo je pogledal in mirno pogoltnil zasluženi očitek. “Vidiš, Zala, sama mi vedno godrnjaš o pomanjkanju. Sama opravljaš gospodinjstvo in še službo. Saj bi ne bilo mogoče, če bi še otroke imela”, je skušal Miro previdno spametovati svojo trdoglavo ženo. “Veš kaj, Miro, dobro si zapomni, kar ti bom zdaj povedala! Jaz hočem otroke zato, da se nekako sama pred seboj opravičim; to je prvo. Potem jih hočem imeti zato, da tebe, slabiča, priklenem na dom; in še zato, ker sicer vse skupaj nima ne smotra ne smisla”, je ponavljala Zala. “Ti si otročaj neumni! Kaj bi se opravičevala sama pred seboj? Saj si poročena!” CHICAGO, ILL. MALE HELP PRINTERS MONO KEYBOARD OPERATORS CASTERMEN FLOORMEN PROOFREADERS PROOF PRESS OPERATORS Loop location. Overscale for competent help. Union or eligible. Call Ted Lisner 427-8560 ___________ (215) RETIRED MAN Desk Clerks, Handyman, Janitors. Sal. and apt. NEW MICHIGAN HOTEL. Mr. Hayman. GA 5-6420 (216) MULTILITH OPERATORS Exp. men for Days. Exp. men for part time nights. All new equip. Models 1250 & 1350. Wages based on exp. 763-3131 (216) PRINTER BLOTTER MAN Experienced BUDD CONTAINER CORP. 4243 W. Kinzie KE 3-2662 ____________________________(216) TOOL MAKERS MACHINISTS. PUNCH PRESS SET-UP M. J. PASKY, ENG. CO. 4606 W. 21st St. Call OL 2-0461 __________________________(217) WASHER — WAXER Full Time. Days. Birchwood Garage. 1533 W. Jarvis. RO 4-0274 _______________________(216) PRESSMAN — LETTER PRESS For V 50 Miehle Verticals, 56” Miehle Flat Beds & Kelly No. 1 Presses. Fine color work. Exp. needed. Exc. profit sharing plan. Top Sal. Phone HA 7-6666. OFFSET PRESSMEN Experienced on 20 and 29 Web. Steady. Days. Many Company Benefits. HA 7-4059 PRINTERS - PRESSMEN Vert. Heildelberg. Top price for right man. AD-CRAFT PRINTERS, 2812 West 59th St. Call 925-5822 ___________________________ (219) LINOTYPE OPERATOR Exp. full time days. Modern plant. Nr. Loop location. Benefits. No layoffs. Call for appt. 782-8880. (216) HOUSEHOLD HELP Mature, Experienced Woman Wanted for babysitting in my home. Ref. required. To Go. Call 246-4618. (215) CHILD CARE -LITE HOUSEKEEPING Live in. 2 pre-school children. Hiring Monday 9 a.m. to 9 p.m. 355-1235 FEMALE HELP CHILD CARE Lovable grandmother needed for 8 mo. old girl. (Live In) Univ. of Chicago area. Pri. rm., ibath, laundry. Ideal for pensioner. 288-7027. (216) MALE HELP JGB OPENINGS IN UPPER MICHIGAN Men needed for work in our copper mines at Calumet, Michigan. Experience not necessary. ! Good Wages Free Group Life * Hospitalization, Disability Insurance Good working conditions. Good living conditions in a country atmosphere close to lakes, streams and sandy beaches. 4-season sports including hunting, fishing, golfing, skiing available in immediate vicinity. For more particulars, apply or write to: EMPLOYMENT DEPMTiENT ! CALUMET DIVISION ; i • •) CALUMET & KECLA, INC. Calumet, Michigan 49913 (215) GHBYSLEil ODEFOmiON * BELVIDERE ASSEMBLY PLANT HAS IMMEDIATE OPENINGS: Join Chrysler Corp. in- the Automotive Industries newest and cleanest assembly plant, located in “Beautiful Belvidere-Rockford Area.” Easily acceslsible by the Northwest Tollway or Route 20. Wonderful opportunity to establish early seniority as well as excellent possibilities for rapid advancement. \ 1 1 X. 1 I s POSITIONS AVAILABLE: PRODUCTION ASSEMBLERS SPOT WELDERS ' SPRAY PAINTERS MATERIAL HANDLERS NO EXPERIENCE NECESSARY WILL TRAIN STARTING AT $3.00 (Plus Cost of Living Allowance) Outstanding benefits include: FULLY PAID HOSPITALIZATION LIFE INSURANCE, SICKNESS and ACCIDENT INSURANCE, and VACATIONS PLUS 9 PAID HOLIDAYS, EXCELLENT PENSION PLAN and 100% TUITION REFUND PROGRAM. APPLY AT EMPLOYMENT OFFICE Monday thru Friday, 7:30 a.m. to 9 p.m. Saturdays, 8 a.m. to 4 p.m. or Phone (815) 547-6311 CHRYSLER CORPORATION BELVIDERE ASSEMBLY PLANT ROUTE 5 BELVIDERE, ILLINOIS (216) FEMALE HELP t ;■> NURSES - REGISTERED LIVE IN THE LAND OF SUNSHINE AND $$$$ “SOUTHERN CALIFORNIA Starting salaries $550 to $675 per month; 2, 3 and 4 weeks paid vacation, medical and surgical insurance, plus many other benefits. WRITE: DIRECTOR OF PERSONNEL — DEPT. A.D. ST. JOHN'S HOSPITAL 333 N. F STREET, OXNARD, CALIF. OR CALL 805-483-1141 “Zakon ni legitimen razvrat jateljici: “Ne ženite si toliko k ir, spolna razbrzdanost”, se je razjezila. Njene oči so nevarno zažarele. “Kaj si rekla?” se je dvignil Vran. “Čudim se, da imaš ti, moj mož, tako skvarjene pojme v teh zadevah.” “Dobro. Pa naj bodo skvarjeni. Imam pa tebe”, se je zasmejal Vran ter s tem še bolj razkačil ženo. “Me ne boš več imel!” je siknilo iz nje. “Neumnost! Rada bi me ot-vezla — pa si taka — ne razumem te. S tistim, kar zahtevaš, ne bo nič. Jaz hočem svoj mir, svoju udobnost in svojo prostost. Zapomni si, premoralna gospa!” je v svoji jezi nehote izpovedal Miro. Zalo je porazila njegova neomejena sebičnost. “In to je tisti fant, ki mi je pred leti nosil rože in tako ganljivo igral? Res nisem pričakovala Bog ve kaj. Ali tako malo tudi ne. Zadnje leto igra le osladne valčke in kavarniške popevke. Ni bilo torej nič v njem? Prav nič!” ji je odgovoril neizprosno razum. Zadnje upanje je ugasnilo v njej. Težka žalost je legla na njeno srce. S praznimi rokami je ostala sredi najbujnejše dobe svojega cvetja. Molk je zavladal po nevihti. Vran je odvrgel časopis ter se primaknil k ženi. “Zalka, surov sem bil. Nisem mislil tako hudo.” “Ne dotikaj se me!” “Otročje si naivna. Še se bom trudil, da te vzgojim za pametno žensko.” ‘Tzvežbano blodnico?” “Dekle, poslušaj vendar!” “Nič več te ne morem!” je jek-nila žena. “Jutri, ko te mine ta razdraženost, se bova mirno pomenila o tem.” Nič ni odgovorila. Ne naslednji ne tretji dan ni bilo besede o tem. Miro je pozabil in Zali je bilo mučno načenjati neprijetni pogovor. Nosila je svoje gorje globoko zakopano v sebi. Na zunaj se še ni poznalo, da je ta zakon spod-jeden pri samem korenu. Zalin srcu! Prva leta zakona so po navadi vsa polna raznih spopadov in razprtij. Dva značaja, dve miselnosti se tareta, dokler se končno ne ugladita in prilagodita.” Zala jo je pogledala z odsotnim pogledom. Dobri ste, gospa Julija, hvala vam!” Bila si je na jasnem, da se ne da nič več rešiti. Z ostrim pogledom svojega duha je vse premerila in ocenila. Julija pa ni slutila globine razpoke, ki je zazijala v temelju mlade zgradbe. 15. “Nisem ti pisala prej, ker te nisem hotela motiti v sreči prvega zakonskega leta”, je pisala Jožica Zali. “Zdaj pa so se najvišji zublji utrnili in ljubezen le blagodejno žari. Pa tudi ti si zadnje čase pozabila name. Že je poteklo leto, odkar si mi zadnjič pisala. Saj te prav tako in dobro razumem, zakaj v tvojem srcu ni več prostora za staro tovarišijo. Meni pa je hudo, ljuba Zalka. Hudo sem bolna. Doma ležim že pol leta in odjedam kruh mlajšim, namesto da bi sama kaj zaslužila in jim pomagala. To me boli in muči. Saj mi nihče nič ne očita, ali berem jim iz oči, iz glasu': ‘Odveč si, v breme si nam!’ S seboj sem na čistem. Nič več ne upam. Čudeži pa se ne dogajajo vsak dan. Prvo pomladansko sonce me bo vrnilo zemlji. Zdaj veš, kaj mi je. Veš tudi, zakaj. Vendar ti moram reči, da se na Milka ne jezim več, ne koprnim za njim in ga ne preklinjam. Tak pač je. Ali jaz se nisem mogla sprijazniti s tem, nisem mogla preboleti, da je pogledoval za drugo, močnejšo in zdravo. Odšel je po svetu, gnan od vetrovnih misli in neugnanega hrepenenja po širini in prostosti. Preozko, zadušljivo mu je bilo doma. Jaz pa prevsakdanja, z zemljo zvezana stvar, brez drznih poletov duha, malenkostna in zato zanj dolgočasna. Ljubosumje, ta strašna strast, je iz-podjedlo korenine mojega zdravja. Počenjala sem neumnosti v želji, da uničim samo sebe. Dober del krivice ali zaslug — razumi, kakor hočeš — za svoje obraz je dobil zamišljen in oto- uničeno zdravje nosim sama. žen izraz. Zdaj, ko se bliža konec in je do- Julija je opazila spremembo, I gorelo v meni, se je očistil ra-pa je nekega dne rekla svoji pri- |zum. Vse gledam v popolnoma MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore BIvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. drugi luči. Dogorelo je prepozno. Nazaj ni bilo več poti. Bolezen je šla svojo pot. Dovolj o tem. Prosim te le to: Pridi kaj v Slovenijo! Obišči me! Dobro delo boš storila. Tako neskončno sem sama. Z nobenim se ne morem pomeniti tako kot s teboj. Mama me ima rada in trpi z menoj. Trpi še bolj, zato ker molčim. Pa saj bi me ne mogla razumeti •— poštena žena. In če bi. doumela, bi preklela sprijeni sad svojega telesa. Domači, bratje in sestre, tudi poročeni, pa imajo svojo življenjsko pot, svoje skrbi in radosti. Kdo naj se ukvarja z menoj? Še to, da mi v bolezni strežejo, je prevelika žrtev. Bog z njimi! Vse jim odpuščam, morebiti bo Bog milost-Ijivejši z mojo dušo.” Pismo je bilo prekinjeno in spackano, kakor da so nanj ka-pale solze. Prav na dnu je bilo napisano s tresočo se roko: “Zala, pridi, prosim te in čakam!” “Jožica, deklič nesrečni!” je šepnila poražena Zala in zvila njeno pismo v svojo torbico. “Gotovo pridem!” ji je kratko odpisala. Ves dan ji je stala pred očmi žalostna podoba tovarišice njenih naj lepših let. (Dalje prihodnjič.) K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle In za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl. | Premoženje_______________________$16,300,000.00 | Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500 | Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 | Solventnost. - 118.99% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. ! [ME ..... NASLOV MESTO ... DRŽAVA CODE j tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiimiiH1!1111111 a ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. )) AMERIŠKA DOMOVINA i{ 6117 St. Clair A ve. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: .................. Moj novi naslov: ................... MOJE IME: .......................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO VSAKDO GRE SVOJO POT — Na Kalifornijski univerzi v Berkeley je precej političnega zanimanja in živahnosti med slušatelji. Za črnsko “Black Panther Party” pa, kot kaže slika, ni posebnega zanimanja. Črni študent sedi za mizo in vabi, toda okoli njega ni nobene gneče. Vsakdo gre mirno mimo po svojih lastnih opravkih in potih. 1