Št. 207 (16.244) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini iiskani partizanski DNEVNIK v za-
i.
30HCAJ: -v #d24rncc ' 'ciu >_
- in. RtstOfl 28 - Tei, u. - : 731190	,
"'NHA PtA^*11 * VGOTv.
/ y V	. -'-nelnsbou. •• postale 45%
Ai.fa.cu. t,ltiJ^uo-:»,-fjbledTrteste
POHIŠTVO
TRŽIČ
tel.	Š
0481/410395 i
D
O
B
A
V
A
SREDA, 2. SEPTEMBRA 1998
Leninovi vnučki ne plašijo ZDA
Vojmir Tavčar
Prišel je sicer praznih rok, kljub temu pa je poskrbel za presenečenje. Ameriški predsednik Bill Clinton se ne boji več komunistov. Včeraj je podpredsednik Al Gore menil, da bi morebitna zavezniška vlada s komunisti v Rusiji ne zaskrbljala VVashingtona, danes pa se bo z voditeljem ruske komunistične opozicije Ge-nadijem Zjuganovom sestal ameriški predsednik v okviru srečanj z voditelji glavnih ruskih političnih strank.
Nekdanji ideološki nasprotniki ne zaskrbljajo več šefa Bele hiše, ne boji se vrnitve k leninizmu, kaze celo, da se je naučil nekaj citatov iz Lenina.
Belo hišo moCno skrbi ruska pobticna kriza, zaradi tega se je ameriški predsednik zavzel predvsem zato, da bi prispeval k dogovoru o oblikovanju vlade, ki bi se lahko lotila krize z zadostno močjo in zadostnim ugledom. Obenem pa je postavil tudi dokaj jasen gospodarski recept: vztrajanje na poti k tržni ekonomiji, vendar ob pravični porazdelitvi davčnih bremen; ne tiskanju denarja, ki nima kritja; ne posebni podpori oligarhom, ki so privedli rusko industrijo na rob propada; vračanje mednarodnih posojil, Četudi za ceno zategovanja pasu.
Ob takem programu je Clinton pripravljen sprejeti tudi koalicijsko vlado s komunisti, kar naj bi po mnenju mnogih dodatno odpiranje in dokaz, da Sef Bele hiše ne želi govoriti z Zjuganovom o ideoloških problemih, ampak ° veliko konkretnejšem denarju.
Ruska kriza je tako dramatična, da so ZDA pripravljene sprejeti marsikatero rešitev, pogoltni-ni marsikateri grenak grizljaj v zameno za zagotovilo, da se stanje v nekdanji drugi svetovni velesili stabilizira. Skrbijo jih posledice gospodarskega kraha, predvsem pa jih skrbijo posledice (družbene in varnostne) razpada bolnega velikana, ki v svojih arzenalih Se vedno hram deset tisoč jedrskih konic.
Pred letom dni bi tako odprtje Billa Clintona ruskim komunistom pomenilo senzacijo, danes je presenečenje veliko manjše, saj recept za zdravljenje ponuja zdravnik, ki je v očeh domače in mednarodne javnosti izgubil dober del svojega ugleda, v Moskvi pa nima pravega sogovornika, s katerim bi se lahko zmenil.
RUSIJA / SREDI HUDE KRIZE SE JE VČERAJ ZAČEL URADNI OBISK AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA
Clinton prišel v Moskvo praznih rok, a s kopico dobrih besed
Po srečanju z ruskim predsednikom Jelcinom bo danes na vrsti tudi Zjuganov
MOSKVA - Ameriški predsednik Bill Clinton, ki je vCeraj začel uradni obisk v Moskvi, je v prvem razgovoru s predsednikom Borisom Jelcinom odkritosrčno povedal, da je prišel praznih rok, vendar poln prijateljstva, razumevanja in pripravljenosti na sporazume za odpravo jedrskega strahu. Obilo lepih besed in opogumljanja torej, a nic zelenih bankovcev. Glavna Clintonova skrb je zbrati zadostna zagotovila, da se bodo reforme v Rusiji nadaljevale, kajti »druge izbire država nima, saj vrnitev v stare Čase ni mogoča«. Ameriški gost, ki ga spremlja soproga Hillary, je priznal, da za rusko krizo ni »nebolečih rešitev«, vendar jo je mogoče preseči. Prav zato se bo Clinton srečal z vsemi protagonisti ruskega političnega življenja, vključno z vodjo komunistov Genadijem Zjuganovom, kateremu bo Clinton danes osebno povedal, da ZDA ne nasprotujejo vstopu komunistov v vlado, vendar svarijo pred vračanjem v »svojetske Čase«.
Poverjeni premier Cernomirdin medtem pripravlja svojo novo vlado in njen program, hkrati pa zagotavlja, da ne misli vreči puške v koruzo, kajti država si v tem trenutku ne more privoščiti brezvladja. Pripravljen se je pogajati z vsemi strankami in institucijami, saj je prepričan, da politični problemi ne bodo uničili Rusije. Datum nove parlamentarne razprave še ni določen, po vsej verjetnosti pa bo do nje prišlo prihodnji ponedeljek.
Na 3. strani
FINANČNI TRGI / ŠE NERVOZA ZARADI RUSKE KRIZE
Evropa živčna, na Wall Streetu pa močan vzpon
NEW YORK, MILAN - Približno 20 minut pred koncem sestanka se je na newyorški borzi nadaljeval vzpon indeksa Dow Jones, ki je napredoval za 4,75 odstotka in nadomestil velik del dramatične ponedeljkove izgube. Od evropskih borz, ki so tudi včeraj -kljub razmeroma ugodnim izidom na azijskih trgih - začele borzni dan s padajočimi indeksi in veliko živčnostjo, je bila pozitivna le ruski krizi najbolj
izpostavljena borza v Frankfurtu, medtem ko so bile vse ostale negativne kljub dobrim novicam o pozitivnem odprtju na Wall Streetu. Najkrajši konec je vCeraj Se enkrat potegnila Piazza Agffari, ki je izgubila največ v Evropi (-2,55%), medtem ko se je borzni sestanek v Moskvi končal z rahlo pozitivnim predznakom.
Ruska kriza je bila vCeraj tudi ena glavnih točk sestanka vodstva Evrop-
ske centralne banke, v katerem so vsi guvernerji 11 držav monetarne unije. Rezerviranost okrog zasedanja in skopo sporočilo za javnost dajeta sklepati, da so evropske monetarne oblasti zaradi ruske krize v resnih skrbeh. Natačnejse stališče guvernerjev bo znano 11. septembra, ko se bodo vnovič sešli in ko se bo predsednik ECB Duisenbeig srečal z novinarji.
Na 2. strani
ITALIJA / PO PODATKIH ZAKLADNEGA MINISTRSTVA
Skupni primanjkljaj nižji od pričakovanega
Premier Prodi in minister Ciampi poudarjata uspeSnost vladne sanacijske politike
RIM - Italijanska državna blagajna je manj prazna, kot bi lahko pričakovali Se pred nedavnim. V avgustu je po podatkih zakladnega ministrstva državna bilanca izkazovala 5.300 milijard lir presežka, s tem pa je skupna zadolžitev v prvih osmih mesecih dosegla 39.700 milijard lir. Ob koncu leta bi skupni primanjkljaj ne smel preseči 52.500 milijard lir ali 2, 6 odstotka bruto državnega proizvoda.
Minister za gospodarstvo Carlo Azeglio Ciampi (na sliki) in predsednik vlade Romano prodi sta z velikim zadovoljstvom ocenila, da objavljeni podatki dokazujejo resnost sanacijske politike.
Na 12. strani
Obnova Posočja buri duhove v slovenski javnosti
KOBARID - Obnova Posočja Se vedno buri duhove slovenske javnosti. Z namenom, da bi zavrnil očitke o prepočasni obnovi Posočja, je minister za okolje in prostor Pavel Gantar po ponedeljkovi novinarski konferenci, na kateri je podrobneje predstavil potek popotresne obnove, včeraj obiskal Se prizadeta območja v Posočju. Skupaj s strokovnimi sodelavci ministrstva za okolje in prostor je predstavil potek obnove v Magozdu, Drežniskih Ravnah in Koritnici.
Gantarjev pristop k obnovi Posočja je vCeraj kritiziral predsednik SDS Janez Janša.
Na 11. strani
Izročitev pomoči žrtvam potresa
KOBARID - Po potresu, ki je prizadel bovško, kobariško in tolminsko območje, je Slovenska kulturno gospodarska zveza v sodelovanju z Novim Matajurjem sprožila solidarnostno nabiralno akcijo za pomoC prizadetemu prebivalstvu. Predstavniki zveze in tednika iz Beneške Slovenije so vCeraj v Kobaridu oddali doslej nabrano vsoto, medtem ko se akcija Se nadaljuje. Domačini so se vidno ganjeni zahvalili in potrdili voljo, da se v domačem kraju, na katerega so močno navezani, obnovi normalno življenje, veliko pa jim pomenijo tudi pomoC in spodbude rojakov izza meje.
Na 5. strani
Zgonik: skrajneže zelo moti ime šole
TRST - Zgoniška osnovna Sola »l.maj 1945« mora spremeniti ime. Ta neverjetna zahteva, Ce jo tako lahko sploh imenujemo, prihaja iz vrst Nacionalnega zavezništva, osvojil pa jo je tudi predsednik Pokrajine Renzo Codarin, ki jo je skusal vsekakor nekoliko omiliti. Ker Pokrajina nima pri tem nobenih pristojnosti, lahko predsednikovo stališče - podobno kot stališče NZ -tolmačimo kot jalovo politično potezo brez praktičnih posledic, ki vsekakor potrjuje, da je uprava popolnoma v rokah Finijeve stranke.
Resolucijo o zgoniški soli je vložil Vascotto (NZ), kasneje pa sta jo podprla Se Berlusconijeva pristaša Tamaro in Vlachova.
Na G.strani
Kje bo center za pribežnike?
TRST - Danes bo na tržaški prefekturi srečanje krajevnih uprav in Človekoljubnih organizacij, na katerem naj bi se domenili za namestitev centra za začasno bivanje priseljencev, ki so zaprosili za zatočišče v Italiji. V zvezi s polemikami okrog predloga, da bi uredili center v banovski zapuščeni vojašnici, so Levi demokrati pozvali k večji strpnosti in treznosti, Peter Močnik (SSk) pa je predlagal tri alternativne rešitve: vojašnici na Opčinah in pri Bri-SCikih ter begunski center pri Padricah.
Na 6. strani
FINANČNI TRGI / PO HUDEM PONEDELJKOVEM PADCU BORZ V EVROPI IN NA WALL STREETU
Bone včeraj delno nadomestile izgube, vendar nervoza ostaja
MOSKVA, NEW YORK, MILAN - Svetovni finančni trgi so včeraj sprejeli pomirjevalne besede ameriškega predsednika Billa Clintona ob prihodu v Moskvo z različnimi reakcijami, vsem pa je bila skupna velika negotovost, ki jih bo nedvomno spremljala Se lep čas. Po razmeroma zadovoljivih izidih borznih sestankov na Daljnem vzhodu, kjer je predvsem Tokio pokazal, da ga ruska kriza skrbi veliko manj kot lastne težave, so evropski finančni trgi začeli borzne sestanke v znamenju velike živčnosti, ki se je koncu pokazala tudi v zelo različnih predznakih, pač glede na to, koliko izgubljenega terena je kateri od borz uspelo nadomestiti. Največ so k umirjanju živcev prispevale ugodne novice z Wall Streeta, kjer je bil prvi del sestanka pozitiven (+2%), in iz Frankfurta (+0, 93%), ki je glede na rusko krizo najbolj izpostavljen trg. Najslabse se je med evropskimi trgi včeraj še enkrat odrezala milanska Piazza Affari, ki je izgubila 12, 55 odstotka, na drugem mestu pa najdemo Stockholm z -2, 52%. Pozitivna je bila včeraj tudi ruska borza, medtem ko je rubelj utrpel nadaljnjo ošibitev v menjavi z ameriškim dolarjem.
Kot je za Wall Street značilno, je po neurju napočil čas ugotavljanja škode, čeprav je Dow Jones včeraj že nadomestil del ponedeljkove izgube. Za več kot 147 milijonov ameriških varčevalcev, ki so svoje prihranke vložili v delnice ali v investicijske sklade, pa strah še ni minil, potem ko so v ponedeljek v manj kot dveh
urah »izgubili« okrog 91 milijard dolarjev (v lirah okrog 160 tisoč milijard). Izguba je seveda imaginarna, njihove naložbe pa veljajo realno manj. Splošno strmoglavljenje borze ni prihranilo niti Nasdaqu, elektronskemu trgu, kjer trgujejo z glavnimi delnicami informatskega sektorja. V ilustracijo naj navedemo, da je samo Microsoft v ponedeljek na borzi »izgubil« 3, 33 milijarde dolarjev. Padcu se niso izognile niti delnice sre-dnjevelikih in manjših družb, ki pa so zelo agresivne v emergentnih sektorjih, kot na primer Internet, Yahoo in Amazon.com. Zadnji dve sta liderja na področju služb »on line« in sta izgubili 16, 9 oziroma 20, 9 odstotka. Analitiki so se tudi včeraj trudili miriti duhove in zagotavljati zasuk trenda, medtem ko investitorji bolj kot na vrnitev zaupanja računajo na omejitev izgub.
Strokovnjaki so medtem že izračunali, da je splet azijske in ruske krize avgusta stal svetovno finance približno šest milijonov milijard lir, kar je nekako toliko, kot seštevek bruto domačih proizvodov Nemčije in Italije. Od 1. do 31. avgusta so svetovni trgi zaradi azij-sko-ruskega ciklona izgubili povprečno 15 odstotkov vrednosti svoje kapitalizacije. To so seveda, kot že rečeno, zgolj virtualne izgube, katerih višino določa znižanje borzne kapitalizacije (ali vrednost vseh kotiranih delnic na nekem borznem trgu) zaradi padca borznih indeksov oziroma cene delnic. V navedeni stratosferični številki so torej vsebovane
izgube varčevalcev, ki so v paniki prodali svoje delnice, kot tudi zaslužki tistih pogumnežev, ki so delnice kupovali. Vse skupaj seveda velja do trenutka, ko se borzni trend zasuče navzgor in začnejo lastniki delnic spet služiti, seveda tudi v tem primeru zgolj virtualno. Izračunavanje izgub in zaslužkov v svetovni borzni kapitalizaciji je izključno statistična kalkulacija, ki pa daje slutiti razsežnosti, v katerih se gibljejo svetovni finančni trgi, in učinke, ki jih imajo pri tem azijska in ruska kriza.
Ta statistika pa ni termometer gospodarskih gibanj, znova opozarjajo strokovnjaki, kajti nihče ni nikoli dokazal, da je borza v neposrednem razmerju s trendi realne ekonomije.
Vez med finančnim trgom in stvarnim gospodarstvom je vidna le na srednji in daljši rok, ko je mogoče odšteti dnevne in emotivne vplive na gibanje trgov. Izvedenci ob tem tudi poudarjajo, da je izbruh ruske krize hkrati priročna priložnost, da poči špekulacijski mehur, ki se je ustvaril po mesecih dviganja borznih trgov, predvsem v ZDA, kjer VVall Street raste neprekinjeno že nekaj let. Milanska borza ostaja v tem scenariju eden od najbolj občutljivih evropskih trgov, medtem ko lahko za liro v treh dneh z gotovostjo trdimo, da jo je sodelovanje pri evru zaščitilo pred špekulacijo, katere žrtev je bila v preteklosti ob vsakem najmanjšem finančnem prepihu.
Na VVall Streetu so včeraj.zaskrbljeno ocenjevali škodo po črnem ponedeljku (AP)
ODMEVI / PREDSEDNIK SCALFARO POTRDIL BLIŽNJI OBISK V MOSKVI
Zunanji minister Dini: Evropa ne sme izgubiti Rusije
Ruska kriza eden glavnih argumentov dolgega sestanka vodstva Evropske centralne banke v Frankfurtu
FRANKFURT, RIM - Ruska kriza se je neizbežno vrinila med glavne točke včerajšnjega zasedanja guvernerjev centralnih bank enajstih držav evra, ki so se zbrali na rednem sestanku vodstvenega sveta Evropske centralne banke (ECB) v Frankfurtu. Srečanje je potekalo v najstrožji rezerviranosti in je trajalo kar šest ur, končalo pa se je s skopim uradnim sporočilom, v katerem je zapisano, da bo podrobnejše informacije podal predsednik ECB Wim Du-isenberg po novem sestanku sveta 11. septembra. O Rusiji niti besedice, eden od guvernerjev pa je ob odhodu iz palače ECB dejal, da je beseda
tekla o »svetovnih ekonomskih gibanjih«. Od tod sklepanje opazovalcev, da ruska kriza povzroča evropskim guvernerjem resne skrbi, čeprav sprememb v evropski monetarni politiki vsaj na krajši rok ni pričakovati.
V Italiji je bila ruska kriza včeraj o ospredju dvodnevnega sestanka 125 italijanskih veleposlanikov, ki jih je zunanji minister Lamberto Dini sklical na Farnesino za skupni razmislek o zunanji politiki. Dinija je za to posebej pohvalil predsednik republike Scalfaro, ki je potrdil, da bo šel na obisk v Rusijo 11. septembra, kot so bili sporočili v Moskvi že 22. avgusta.
S tem bo šef italijanske države vrnil obisk Borisu Jelcinu, ki se je mudil v Rimu februarja letos.
Scalfaro, ki je imel uvodno besedo na zasedanju ambasadorjev, je poudaril, da je ruska kriza »politične narave« in torej »kriza zaupanja«. Res je, da se izraža v krizi valute, trga in neplačanih državnih uslužbencev, vendar je v osnovi politična. Zunanji minister Dini, ki je Rusiji v svojem poročilu posvetil eno osrednjih poglavij, je podčrtal, da Evropa Rusije ne sme pustiti same, kajti država preživlja tipično krizo tranzicije, pri kateri ji mora pomagati atlantska in evropska solidarnost. Res je,
da si bo morala Rusija po Di-nijevih besedah za »utrjevanje demokracije in trga najbolj pomagati sama, s svojo emer-gentno civilno družbo in modrostjo tistih, ki jo upravljajo«, vendar si »Evropa ne more privoščiti, da bi Rusijo izgubila, tako kot je izgubila Nemčijo po prvi svetovni vojni«. Rusija bo namreč v bližnji prihodnosti »sogovornik, s katerim bo sicer težje, vendar nič manj neobhodno dia-logirati«, je dodal Dini, za katerega je vrh G7 tisti, ki mora prevzeti funkcijo permanentnega posvetovalnega organa ne samo glede Rusije, ampak tudi azijske in drugih svetovnih kriznih žarišč.
BEOGRAD / KOSOVSKA KRIZA
Polemike o odkritju srbskih trupel v grobnici v kosovski vosi Klečka
BEOGRAD - Patolog v Vojaški medicinski akademiji (VMA) Zoran Stankovič je izjavil, da je treba najprej priskrbeti konkretne dokaze o zločinih v vasi Klečka - tam so pred dnevi našli grobnico z več srbskimi trupli. Albanci zanikajo, da gre za dejanje takoimenovane Osvobodilne vojske Kosovo (OVK), srbski mediji pa se zgražajo zaradi ravnodušnosti mednarodne skupnosti in svetovnih medijev ob odkritju "prvega krematorija po II. svetovni vojni". Slovenski dopisniki so medtem zopet tarča napadov vladne Borbe.
Patolog v VMA Zoran Stankovič je za torkov Blic izjavil, da je treba priskrbeti konkretne dokaze o zločinu v vasi Klečka, kajti izjave aretiranih ne zadostujejo za celovito preiskavo. V javnosti je polno emocij, toda preiskovalni organi ne morejo svojega dela opraviti v enem dnevu. "Sedaj je treba delati tako, kot
predpisuje zakon in brez emocij. Vprašanje je, v kolikšni meri je javno zaslišanje aretiranih v skladu z zakonom, kot tudi, zakaj terorista med dajanjem izjav nista imela odvetnika, kajti na sodišču utegne njuna obramba izkoristiti takšne nepreciznosti", je dejal Stankovič.
Politični predstavnik OVK Adem Demaqi je zanikal odgovornost OVK za ta zločin in v izjavi za beograjski Glas zatrdil, da je OVK "ljudska armada, ki si želi zmagati in ki se zaveda, da do tega cilja ne more priti z umazanimi dejanji in zločini proti nedolžnim ljudem". De-maqi je hkrati opozoril, da je OVK prisiljena spremeniti taktiko in se ponovno zateči k gverilskemu vojskovanju, "ki bo veliko bolj nevarno in hujše kot sedanji frontalni spopadi". Adem Demaqi v srbskih medijih sicer ne slovi kot zelo zanesljiv vir informacij, zlasti po
njegovi nedavni izjavi, da OVK nima pod nadzorom vseh svojih enot na Kosovu in da tudi on osebno nima praktično nobenega vpliva na delovanje te ilegalne organizacije.
Tiskovna agencija Beta povzema iz časnika v albanskem jeziku Koha ditore demanti "glavnega štaba OVK", ki zatrjuje, da so bila lažniva poročila o množ-nični grobnici srbskih civilov v vasi Klečka pripravljena dalj časa in da mladeniča, ki sta pred televizijskimi kamerami priznala, da gre za zločin OVK, nikoli nista bila pripadnika te organizacije, ampak sta sodelavca srbskih oblasti.
Srbska javnost je z velikim ogorčenjem sprejela vest o odkritju grobnice v vasi Klečka, uradni Beograd pa poziva mednarodno skupnost, naj OVK končno uvrsti v seznam terorističnih organizacij. Vse relevantne politične stranke v Srbiji
in vsi srbski mediji se zgražajo nad pojavom "prvega krematorija po II. svetovni vojni".
Uradni Beograd in beograjski mediji se zgražajo tudi spričo dejstva, da vest o tem dogodku ni naletela na ustrezen odmev v svetovnih medijih. Vladno Borbo posebej moti poročanje slovenskih medijev o Kosovu. V torkovi številki je njen dopisnik iz Ljubljane Jovan Pjevič vnovič napadel dopisnika Dela iz Beograda in Podgorice, tokrat zato, ker naj bi zamolčala dogodek iz vasi Klečka. Enakega očitka je deležen tudi ljubljanski Dnevnik, ki, kot piše Pjevič, skupaj z Delom "sicer vsak dan posveča veliko pozornost kosovski krizi". Pjevič je "mimogrede" ošinil tudi uradno Ljubljano oziroma delovanje slovenskega predstavnika v Varnostnem svetu Združenih narodov v vlogi predsedujočega v avgustu mesecu. (STA)
V Beogradu oropali soprogo diplomata ZDA
BEOGRAD - Za zdaj še neznani ropar je v središču srbske prestolnice praktično ugrabil soprogo odpravnika poslov ZDA Sheron Miles, zatem pa ji odvzel avtomobil znamke BMW z diplomatskimi tablicami, so včeraj sporočili na ameriškem veleposlaništvu v Beogradu, ter dodali, da se Mileso-va počuti dobro, beograjska policija pa je v sodelovanju z veleposlaništvom že začela preiskavo o incidentu
Časnik Dnevni Telegraf je poročal, da je neznani ropar vstopil v avtomobil
Sheron Miles, ko je le-ta čakala pred semaforjem, da se prižge zelena luč. Ropar je uperil pištolo v soprogo ameriškega odpravnika poslov Richarda Milesa in ji v angleškem jeziku zaukazal, naj vozi do avtoceste, ki pelje proti Nišu. Zatem je od Milesove zahteval, naj izstopi iz avtomobila in mu izroči ključe vozila.
Državni mediji ne poročajo o tem dogodku, soproga ameriškega diplomata pa je policiji povedala, da jo je napadel mladenič, ki naj bi bil star okrog dvajset let. (STA)
RUSIJA / AMERIŠKI PREDSEDNIK SE JE PO PRIHODU V MOSKVO NAJPREJ SREČAL Z BORISOM JELCINOM
Clinton prišel praznih rok, toda s privolitvijo v vlado s komunisti
Čemomirdin ne namerava vreči puške v koruzo
MOSKVA - ZaCasni ruski premier Viktor Cer-nomirdin je predsedniku države Borisu Jelcinu včeraj predstavil svoj predlog za sestavo nove vlade, ki predvideva, da bi zunanji, obrambni in notranji minister iz sedanje vlade obdržali položaje. Finančni krogi nestrpno pričakujejo predvsem imena kandidatov za položaj ministrov za gospodarstvo in finance.
Svet dume na včerajšnji seji ni uspel določiti datuma za parlamentarno razpravo o drugi kandidaturi Viktorja Cernomirdina za novega premiera, Čeprav je le nekaj minut pred sejo predsednik dume Genadij Seleznjov napovedal, da bodo poslanci o kandidaturi razpravljali v ponedeljek. Podpredsednik dume Vladimir Rižkov je po seji sveta dejal, da je prišlo na pogovorih do razhajanj v stališčih poslanskih skupin, zato bodo datum za razpravo o Cernomirdinovi kandidaturi določili kasneje, morda v Četrtek. Včeraj so poslanci predlagali, da bi duma o tem razpravljala v petek, soboto, ali pa v ponedeljek.
Vodja komunistov Seleznjov je znova napovedal, da Cernomirdin tudi v drugem glasovanju »nima nobene možnosti« in da vnovična kandidatura pri poslancih zbuja veliko zaskrbljenost. Cernomirdin pa zagotavlja, da politični problemi ne bodo uničili Rusije: »Rusija je bila, je in bo ostala močna država kljub političnim spopadom. Ni je moC zlomiti,« je zagotovil začasni ruski premier in dodal, da je pripravljen na pogajanja z vsemi strankami in institucijami, da bi le prišel do konkretnih rezultatov. Najtesnejši Cernomirdinovi sodelavci so prepričani, da možnosti za dialog še obstajajo, kljub temu, da dumo kontrolira komunistična opozicija.
Med prioritetnimi nalogami, ki jih je v svoj vladni program u vi stil začasni premier, so ponovno odprtje valutnih trgov in uravnovešena menjalniška politika, zaščita prihrankov varčevalcev in bančnega sistema, okrepitev likvidnosti denarnih zavodov in poostritev nadzora nad operacijami v valuti. »V tej težki situaciji država ne more ostati brez vlade. Ce bomo izgubljali Cas, tvegamo, da se vrnemo za precej let nazaj. Toda to se ne b o zgodilo,« je izjavil Viktor Cernomirdin, ki se je zavzel tudi za drastično reformo davčnega sistema s hkratnim znižanjem davčnega pristika.
MOSKVA - Združene države Amerike se ne bojijo vec Leninovih potomcev. Predsednik Bill Clinton je prišel v Moskvo sredi hude vladne krize, ki tvega slepo ulico, v vrsti svojih srečanj z najpomembnejšimi ruskimi političnimi predstavniki pa se bo po sestanku s predsednikom Jelcinom in začasnim premierom Cerno-mirdinom sešel tudi s šefom rdeCe opozicije Gena-dijem Zjuganovom. Tajnika komunistične stranke je povabil za danes v Spaso House, rezidenco ameriškega veleposlanika, kamor bosta sočasno prišla še druga dva povabljenca, ki imata velike možnosti v tekmi za Jelcinovo nasledstvo: general Aleksander Lebed, nacionalist umirjenih tonov in od maja guverner sibirske regije Kra-snojarsk, ter pragmatični moskovski župan Jurij Lu-zkov.
Zjuganovu bo šef Bele hiše ponovil to, kar je že včeraj anticipiralo njegovo spremstvo: da ZDA pozitivno ocenjujejo vstop komunistov v koalicijsko vlado, ki bi si prizadevala sta-bilizirati rusko krizo, vendar pod pogojem, da ne pride do vračanja k staremu. Clinton se je za pot v Moskvo opremil tudi z Leninovimi citati, kar je pokazal že včeraj, ko je oCeta oktobrske revolucije - hote ali nehote - citiral na obisku v neki moskovski šoli. Zjuganov pa je s svoje strani napovedal, da bo ameriškemu predsedniku povedal, kam gre Rusija in kam jo je privedel Jelcin. Vodja komunistov namerava Clintonu brez ovikov očitati, da so države G7 podpirale »pijanca«.
Zjuganov, ki pogosto obuja domnevne »sreCne svojetske Čase«, v resnici dobro ve, da je vračanje v preteklost nemogoče, saj je v preteklih letih znal tudi sam pogoltniti marsikateri kompromis. Vendar tokrat zaradi poglabljajoče se krize, ki Zjuganovu širi manevrski .prostor, Clinton ne bo imel lahkega dela, da ga prepriča v Čimprejšnji sporazum s Cernomirdinom. To še toliko bolj potem, ko je komunistični lider včeraj obtožil začasnega premiera, da je Človek, prek katerega bi finančne oligarhije rade pripeljale v Kremelj generala Lebeda, neke
vrste »caudilla« v ruski omaki. Toda general bo imel priložnost, da Clintonu osebno zagotovi, da mu za zmago na naslednjih predsedniških volitvah niso potrebne nobene golpi-sticne zarote.
Na to temo bo Clinton nedvomno prisluhnil tudi zvitemu moskovskemu županu Luzkovu, medtem ko med njegovimi sogovorniki ne bo ultranacionalista Zirinovskega. Ta pa se očitno ni užalil, saj je zadevo odpravil z vprašanjem: »-Kaj neki bi nas lahko naučil nekdo, ki se ne zna odločiti niti o odnosih s tajnico?«
Bill Clinton je vsekakor prišel v Moskvo praznih rok, kot je napovedal, v zameno pa ni varčeval z opogumljajočimi besedami, ki so bile namenjene ne le Rusiji, ampak tudi mednarodnim trgom. Svojemu gostitelju Borisu Jelcinu, ki ga je sprejel z močnim objemom, je pojasnil, da se mora lotiti krize brez zunanje finančne pomoči in da se rusko gospodarstvo lahko razvija brez vračanja k politiki, ki je v preteklosti že propadla. Reševanje sedanje težke situacije vsekakor ne bo neboleče, je dodal šef Bele hiše, toda prihodnost je lahko svetla, Ce
bo Rusija spoštovala pravila igre. Jelcin gostu ni ugovarjal in mu je na sestanku v Kremlju trdno zagotovil, da se bodo reforme nadaljevale in da ni nevarnosti vračanja v preteklost kljub nekaterim »taktičnim korekcijam«.
Danes naj bi Clinton in Jelcin podpisala dva sporazuma; prvi zadeva skupno obvezo o uničenju 50 ton ruskega plutonija, namenjenega izdelavi jedrskega orožja, drugi pa državi obvezuje, da se medsebojno obveščata o ugovi-tvah izstreljevanja balističnih raket ali vesoljskih plovil.
Clinton je Jelcina prisrčno objel, zaenkrat pa Rusiji finančne pomoči ni prinesel (Telefoto AR)

BRUSELJ / DRŽAVE KANDIDATKE PREDLOŽILE PROGRAME USKLAJEVANJA ZAKONODAJE Z NORMATIVI UNIJE
Korak naprej k razširitvi Evropske Unije
Poleg Slovenije so programe vložile Estonija, Poljska, Češka, Madžarska in Ciper - Za ostale bodo postopki daljši
BRUSELJ - Do včeraj so morale kandidatke za Članstvo v Evropski uniji Evropski komisiji predati poročila o uresničevanju nacionalnih programov za sprejem unijinega pravnega reda. Kot so povedali v Bruslju, je Slovenija - kot tudi večina ostalih kandidatk - to storila v roku; poročilo je komisiji-nemu direktoratu za zunanje odnose predala v ponedeljek. V predpisanem roku so to storile vse kandidatke naprednejše skupine, v kateri so poleg Slovenije se Poljska, Češka, Madžarska, Estonija in Ciper, so potrdili v Bruslju.
Poročila o uresničevanju nacionalnih programov so eden bistvenih prispevkov za oblikovanje vnovične ocene Evropske komisije o napredovanju kandidatk za članstvo, ki jo bodo decembra letos na vrhu na Dunaju obravnavah voditelji petnajsterice. Poročila kandidatk bodo do srede septembra obravnavah komisijini področni direktorati, ki bodo po potrebi dodali komentarje, nato pa jih bo kot celoto preučila komisija. Taje sicer avgusta že izdelala prvi osnutek vnovične ocene kandidatk, dokončno pa naj bi mnenja oblikovala proti koncu oktobra, tako da jih bo svet zunanjih ministrov lahko obravnaval na novembrskem zasedanju ter jih nato decembra predal voditeljem EU v potrditev.
Poročilo kandidatk o uresničevanju nacionalnih programov za sprejem skupnega pravnega reda EU
ni edini prispevek, ki bo štel pri oblikovanju komi-sijine ocene. Tako kot v primem prvih mnenj, podanih lani v Agendi 2000, bo tudi tokrat prispevek širši. Komisija tako pri svojem delu poleg informacij vseh svojih področnih služb zbira tudi podatke od Svetovne banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Mednarodnega denarnega sklada in drugih osrednjih mednarodnih organizacij.
Mnenja bodo bistvena za razvoj procesa vključevanja posamezne kandidatke v unijo, pravijo v Bruslju. Komisija bo namreč k njim pridala priporočilo, ki načeloma lahko spremeni ustroj širitvenega procesa. Kandidatke so danes razdeljene na dve skupini. Prva, v kateri so, kot omenjeno, poleg Slovenije še Poljska, Češka, Madžarska, Estonija in Ciper, je naprednejša in je z njimi unija 31. marca letos formalno odprla pogajalski proces, druga - v njej so Bolgarija, Latvija, Litva, Romunija in Slovaška - pa se mora po mnenju unije na ta korak še pripraviti.
Komisija lahko na podlagi novih mnenj o kandidatkah ugotovi, da je določena država iz druge skupine napredovala in jo priporoči za vključitev v prvo skupino oziroma jo priporoči za začetek pogajanj, po drugi strani pa lahko za državo iz prve skupine, za katero bi ugotovila, da preveč zaostaja, priporoči prehod v drugo skupino. Dokončna odločitev pripada svetu unije, v tem primem pred-
sednikom vlad in držav, ki bodo priporočila komisije dobih na mizo.
Na komisiji priznavajo, da prihajajoča priporočila predvsem na strani kandidatk druge skupine vzbujajo pričakovanja, hkrati pa tudi odpirajo vrsto praktičnih vprašanj o morebitnih prestopih iz druge v naprednejšo skupino, ki naj bi po načrtih avstrijskega predsedstva vsebinska pogajanja za prva področja začela že letos novembra. Analizo usklajenosti nacionalnih zakonodaj z unijinim pravnim redom, ki je prvi korak do vsebinskih pogajanj, resda opravlja vseh enajst kandidatk, vendar pa naprednejša šesterica intenzivneje, peterica pa za zdaj samo na večstranski ravni.
Poleg tega tudi obdelana področja niso popolnoma ista; naprednejša skupina je postopek začela na lažjih področjih, manj napredna tudi na težjih. Razlog za to je v prvi vrsti praktičen - za področne screeninge z vsemi kandidatkami so v širitveni skupini komisije zadolženi isti ljudje, tako da je prekrivanje včasih Časovno nemogoče, saj je sestankov na dan več, paC za različna področja in različne države. Poleg tega pa na komisiji pojasnjujejo, da je peterica manj usklajena z unijo kot naprednejše kandidatke in zatorej za učinkovito delo najprej potrebuje več nasvetov za težja področja.
Ce bi neka država iz manj napredne skupine
preskočila v prvo, bi torej naenkrat morala opraviti ogromno dela, da bi zmanjšala zaostanek v pripravi na pogajanja za državami prve skupine. Viri v Bmslju zato ne pripisujejo prav velike možnosti za neposredne prestope z drage v naprednejšo skupino. Tudi vodja komisijine širitvene skupine Niko-las van der Pas je nedavno menil, da bi se bilo najverjetneje treba v takšnih primerih zateci k "posebnim ukrepom", vendar pa je poudaril, da bi širitvena skupina takšno kandidatko po navodilih sveta bila sposobna učinkovito pripraviti in jo v pripravah izenačiti s prvo skupino.
Čeprav je v bistvu postopek screeninga za peterico, ki bo dvostranske analize zaCela opravljati šele januarja, zaenkrat manj intenziven, pa viri na komisiji menijo, da se prevelik razkorak še ni pojavil. Naprednejše kandidatke se trenutno pripravljajo na pogajanja za lažja področja, ki so manj sporna tudi v dragi skupini, in bi bilo razlike za zdaj lažje premostiti. Hkrati priznavajo, da bo raz-liCne stopnje v ravni priprav težje izenačevati s Časom, ko bo naprednejša skupina kandidatk na primer že zaCela pogajanja o težjih področjih. Vendar pa v tem na komisiji ne vidijo problema. Obravnava kandidatk je individualna in vsaka se bo Cez pogajanja prebijala v svojem ritmu, v unijo pa vstopila takrat, ko bo pripravljena, poudarjajo.
Mihela Zupančič, STA
OGLEDALO
Eno samo zdravilo za rane sveta
V zadnjih avgustovskih dneh se je v italijanskem tisku razvila krajša razprava o vprašanju mladih. Povod zanjo je dal evropski komisar Mario Monti, ki je pozval mlade k nekakšni generacijski stavki. Podatki dokazujejo, da je daleč najveCje število brezposelnih med mladimi in da so mlade generacije tiste, ki najbolj občutijo socialne in drugačne krize. Problem seveda ni samo v tem, saj mu sledi misel, da starejši in stari uporabijo daleč največ sredstev, ki jih država namenja socialnim dajatvam, začenši s pokojninami. Dejstvo sovpada s staranjem prebivalstva. Mladi naj bi bili v tem smislu dvakrat oškodovani: prvič, ker nimajo dela, drugič, kar starejše generacije uporabijo večino sredstev socialne države. V diskusiji se je pojavila še tretja teza, in sicer ta, da so v Italiji mladi pod protekcijo družine veliko Časa, podmena je, da bi si morali zavihati rokave in si sami poiskati mesto pod soncem. Skratka, italijanska mladina je danes tiha generacija, ki ne nastopa v javnosti, ki ne izreka določenih pogledov in nima družbene teže. Leto ’68 je daljni spomin moje generacije in verjetno si Mario Monti ni zamišljal mladinskega gibanja s takratnimi vsebinskimi predznaki, ki bi bili tudi sicer neponovljivi. Zavihati si rokave je mišljeno v smislu nadaljnjih korakov v družbeno liberalizacijo. Razprava je prav zaradi poti, po kateri naj bi mladi smeli stopiti, vzbudila v meni nekaj širših razmislekov in pomislekov. Nekatera moja zapa-žanja je »prestregel« Eugenio Scalfari v nedeljski Repubblici, vendar mi ni vzel vseh argumentov, zato ima smisel, da izrazim nekaj stališč, ki so posredno in neposredno v zvezi z mladimi.
Pričel bi kar s padcem berlinskega zidu. Ob vseh pomenih, ki ga je dogodek imel, je bila morda najusodnejša posledica ta, da je v Evropi, na zahodu in v širšem globalnem svetu prevladala ena misel, ena ideja. V bistvu gre za vizijo sveta, ki temelji na tržno-kapitalisticnih postavkah. Naš pogled na svet, predvsem družbeno-ekonom-ski, se suCe v okviru dogem svobodnega tržišča, kapitalistične proizvodnje ter stabilnosti strankarsko-demokratiCnega sistema. Razlike med desnico in levico se največkrat izkazujejo pri pogledih na večjo ali manjšo težo, ki naj jo ima socialna država. Znotraj strogih finančnih računov pa se področje socialne države krci in to tudi takrat, ko so na vladi razvitih kapitalističnih držav leve stranke. Model je v bistvu edini »močni« model, ki se uveljavlja v Evropi in ZDA ter je nato izvozno blago za Južno Ameriko, Azijo, Afriko in za tiste evropske države, ki so nekoC pripadale vzhodnemu bloku. Svetovni forumi, kot je mednarodna banka, narekujejo vsem državam, ki so danes v krizi, enak recept, ki uveljavlja prosto tržišče, kapitalistično delitev dela, zajezitev inflacije in še nekaj podobnih postavk. Skratka, za vse bolnike in bolezni predpisujejo zdravniki isto zdravilo.
Očitna prevlada ene misli izpodbija možnost resne in radikalnejše družbene kritike. Z
Ace mermoua
zlomom komunističnih sistemov (izjema je Kitajska s svojo ureditvijo, ki pomeni težko opredeljivo posebnost) se je v naši, to je evropski, kulturi umaknila v ozadje dediščina socialističnih gibanj, marksizma in proletarskih utopij, ki so v našem stoletju izzvenele kot najradikalnejša kritika kapitalizma. Temeljite socialne kritike skoraj da ne najdemo ne v esejih, ne v zgodovinskih knjigah in niti ne v romanih, da ne govorimo o medijih. V Evropi obstajajo stranke in skupine, ki se sklicujejo na komunizem, vendar so številčno majhne in se večini zdijo preostanek preteklosti. V Rusiji obstaja na primer močna stranka, ki se sklicuje na komunizem. O njej ne moremo reči, da prinaša ob nostalgiji in vlogi, da zbira nezadovoljstvo, kaj bistveno novega. Njena moč pa je več kot simptom, da Rusija preprosto ne zna najti poti izven kontrasta med preteklostjo in zahodnimi liberističnimi formulami, ki so bolj kot blaginjo pospešile razlike in ustvarile jedro bogatašev, ki niso občutljivi na mejo med zakonom in mafijo. Vprašanje alternativ je ostro, a še brez odgovora.
Osebno mislim, da je marksizem kot filozofska in družbena misel, ki se je razvila v prejšnjem stoletju, v današnjih pogojih kot celota neuporabljiva. Obenem pa sem prepričan, da je brisanje iz spomina velikih delavskih gibanj, ki so se razvila ob koncu prejšnjega stoletja in se okrepila v tem stoletju, velika zmota. Brez zgodovinskega, kulturnega in političnega zaledja ne bo niti najbolj prosvetljeni levici uspelo poiskati resno alternativo enemu in prevladujočemu miselnemu in ideološkemu vzorcu (padec ideologij velja za variante marksizma).
Cernu pa bi sploh iskali alternative? Prevladujoči miselni model se zdi danes vendar edini, ki lahko zagotavlja uspešnost. Po padcu komunističnega »zla« je zmagoslavje Enega očitno in naj bi prineslo v globalnem svetu globalno blaginjo. Cernu bi torej kritiziral najboljše, kar sta proizvedli zahodna civilizacija in kultura? Vprašanje je, če je edini model resnično tista formula, ki bo ozdravila vse bolezni. Kdor umakne misel iz opojnega območja medijskih reflektorjev, se v hipu zave, da stvari le niso tako enostavne. Krize v Aziji, v Južni Ameriki, v Rusiji itd. niso stvar, ki bi jo lahko rešili z vladnimi ekipami, ki bodo dobesedno upoštevale navodila mednarodne banke in podobnih
organizmov. Formula se v omenjenih primerih zdi nekam površno navržena in učinkuje kot dogma brez sidra. Nikomur namreč ni povsem jasno, kako in komu bo uspelo zajeziti globinske potresne sunke in velikansko nestabilnost, ki jo povzročajo hude družbene in socialne razlike, morja revščine, kulturne in civilizacijske drugačnosti, tehnološki zaostanki, krvavi izbruhi nacionalizmov, fundamentalizmov itd. itd. Preprosto povedano, ima bogati zahod tako velik rdeči križ, da lahko zaceli večino ran globalnega naselja? Ob tem se zastavlja staro vprašanje: je zgrešen ta kaotični svet, ali pa je morda temeljna nezadostnost prav v tisti in eni ideji, ki naj bi ga urejala? Osebno verjamem v drugo varianto, saj je bistvo ideologije in njene abstrakcije v tem, da naj bi se svet urejal po apriorni ideji, ki je veCna in nezmotljiva. V bistvu smo danes priča metafiziki kapitalizma, ki nima dovolj resnih nasprotnikov in alternativ.
Kaj pa ima vse to opraviti z vprašanjem mladih? Zveza je očitna. Mladi se, kot tudi njihovi starši, srečujejo že znotraj ene same in bogate države (v našem primeru Italije) z razgibano stvarnostjo, kjer so razlike očitne. Misel, da imajo v tem družbenem kontekstu vsi enake izhodiščne možnosti, je smešna. V eni sami državi so opazni krepki razkoraki med severom in jugom, očitne so gospodarske, razredne (beseda bo že staromodna, vendar dobro označuje stvar), kulturne in druge razlike. Obstajajo močna zavarovana družbena jedra, ki ne bodo izpustila iz rok svojih privilegijev in obstaja močvirje, ki je izpostavljeno ujmam in depresijam. Padec berlinskega zidu ni zabrisal teh razlik, oziroma ni ustvaril enakih možnosti za vse. Vsak si zato pomaga na osnovi izhodiščnih točk, ki jim ima. Pomanjkanje močne družbene kritiške misli, ki bi prispevala k kolikor toliko alternativnemu razumevanju sedanjosti in k ustvarjanju perspektiv, ki ne bi bile v objemu prevladujočega modela, šibi možnost kateregakoli gibanja, tudi mladinskega.
Kot človek levice označujem z ugotovitvijo šibkost lastne strani. Leve stranke so na oblasti v pomembnih evropskih državah, med katerimi je tudi Italija. Mislim pa, da levici ni dovolj vladati, niti ji ni dovolj, da snuje nove načine organizacije. Zanjo bi bilo bistveno, da se loti kompleksne analize sodobnega sveta in to takšne analize, ki bi iskala izhod iz modela, ki je prevladal po padcu berlinskega zidu, a je neuspešen pri reševanju neštetih problemov doma in po svetu. Ustvarjati nove modele pa pomeni izgrebsti iz meglic tudi to, kar so dobrega in veljavnega premislila delavska gibanja in njihovi voditelji. Ne gre tu za ponavljanje preteklosti, ampak za preprosto izhodiščno ugotovitev, da iskanje izhoda iz tržno-kapitalističnega sistema v tem stoletju ni bilo delo zla, ampak je imelo konkretne družbene razloge, ki niso izginili. Ti razlogi so lahko osnova za mišljenje, ki bi preseglo triumf in hkratno šibkost danes zmagovite in edine Velike ideje.
ŠOLA / OD 3. DO 8. SEPTEMBRA
Seminar za šolnike slovenskih Sol v Fjk
Jutri dopoldne v Kulturnem domu v Trstu otvoritveno slovesnost s kulturnim sporedom
TRST - Tržaško šolsko skrbništvo je sporočilo, da bo v skladu s 4. členom dogovora o sodelovanju in v skladu s sporazumom o šolstvu med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo od 3. do 8. septembra Seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji.Seminar bodo odprli v četrtek, 3. septembra v Kulturnem domu v Trstu, 4. in 5. septembra pa bodo na nižji sredni šoli Frana Levstika na proseku seminarji, namenjeni profesorjem nižjih in višjih srednjih tržaške in goriške pokrajine. V istih dneh bodo teCaji za osnovnošolske učitelje in vrtnarice goriške pokrajine v osnovni šoli Otona Zupančiča. 7. in 8. septembra pa bo seminar za osnovnošolske učitelje in vrtnarice s Tržaškega.
Seminar pripravlja Slovensko šolsko skrbništvo in Zavod za šolstvo R Slovenije, ob sodelovanju deželnega šolskega urada in tržaškega ter goriškega skrbništva. Strokovno sta ga pripravila pedagoška svetovalca prof. Andreja Duhovnik - Antoni in prof. Danilo Ste-kar. Seminar vodi inšpektorica dr. Lu-cia Barei.
3.9. - OTVORITEV (Kulturni dom v Trstu)
9.00-11.00 - dr. Pavel Zgaga - Izobraževanje za prihodnost
11.00	- 12.00 - slavnostna otvoritev s kulturnim programom
- sprejem - Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu
4.9. in 5.9.1998 - PROFESORJI NIŽJIH IN VIŠJIH SREDNJIH SOL (Nižja srednja Sola »F. Levstik« na Proseku)
9.00	-13.00
Skupina A - Retorika II (nadaljevanje Retorike I)
(Sola retorike)
Skupina B - dr. Boža Krakar - Vogel
Novejši slovenski pogledi na pouk književnosti - teorija in praksa
(predavanje in delavnica)
(Udeleženci naj imajo s seboj Grumovo dramo Dogodek v mestu Gogi)
Skupina C - Anica Uranjek, spec. klin. psih.
Konstruktivna komunikacija in reše-
vanje konfliktov v šoli -1. del mag. Jože Skrij
Konstruktivna komunikacija in reševanje konfliktov v šoli - II. del
Skupina D - Majda Naji Okoljska vzgoja v kurikulumu Način preverjanja in ocenjevanja znanja v kurikulumu Drama v kurikulumu Majda Naji, Zlatka Korpar Eksperimentalno delo v kurikulumu
VZGOJITELJI EN UČITELJI 4. in 5.9. - GORICA (Osnovna šola »O. Župančič«) 9.00 - 13.00 Vzgojitelji
Skupina A - Tilka Jamnik Vzemimo si čas - in berimo otrokom
Učitelji
Skupina B - Dorotea Hrvatin Kralj, Darja Matičetova
Učitelj uci tako, kot se sam uci Skupina C - mag. Vida Udovič Medved, Bruna Bremec
Gledališko didaktične prvine pri obravnavi besedila v 4. razredu
7. in 8. - TRST
(Nižja srednja šola »F. Levstik« na Proseku)
9.00 - 13.00
Vzgojitelji
Skupina A - Tilka Jamnik Vzemimo si Cas - in berimo otrokom Vzgojitelji in učitelji skupina B - dr. Sonja Pečjak, Mira Kramarič
Vsebinske in metodične novosti pouka opismenjevanja
Učitelji
Skupina C - Dorotea Hrvatin Kralj, Darja Matičetova
Učitelj uci tako, kot se sam uči
Učitelji
Skupina D - Nada Šmit, Marinka Drofenik
Promocija čustvenega in duševnega zdravja v osnovni šoli
Učitelji
Skupina E - mag. Vida Udovič Medved - Bruna Bremec
Gledališkodiakticne prvine pri obravnavi besedila v 4. razredu
IZOLA / NOVINARSKA KONFERENCA
SF kritičen do slovenske vlade
Pri zaščiti pravic slovenske manjšine v Italiji naj bi popustila Rimu
IZOLA - Z izjavo za javnost je stranka Slovenski forum (SF) nedavno registracijo Italijanske unije tudi v Sloveniji označila kot akt, s katerim je Slovenija pri reša-vanju problematike slovenske narodne skupnosti v Italiji vnovič pokleknila pred diplomatskimi in političnimi pritiski sosednje države.
Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Izoli dejal predsednik SF Janez Jug, je Slovenija z registracijo italijanske manjšinske organizacije izpolnila obljubo dano v začetku leta ob odprtju šole z italijanskim učnim jezikom v Izoli. Zal pa s strani Italije ostajajo neizpolnjene takratne, sicer pa že veC kot 30 let neizpolnjene, obljube o izpolnitvi mednarodnih in notranjih obveznosti italijanske države glede tamkajšnjih Slovencev, predvsem pa glede spre-
jetja globalnega zaščitnega zakona zanje.
V Italiji so napovedovali začetek parlamentarnega postopka o osnutku omenjenega zakona v jeseni. Po zadnjih informacijah naj bi bila parlamentarna obravnava že preložena v zimske mesece. Ob tem je Jug še poudaril, da razprava v bistvu poteka o dveh predlogih, kajti svoj predlog zakona je izdelal tudi parlamentarec in predstavnik francoske narodne manjšine v italijanskem parlamentu. Slovenska narodna skupnost v Italiji je tako razdvojena med dva osnutka zakonov, kar še povečuje zaskrbljenost glede skorajšnje rešitve tega vprašanja. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da nobenega od osnutkov doslej še ni podprla italijanska vlada in ga kot svoj predlog poslala v parlamentarno obravnavo.
SF zato od slovenske vlade pričakuje, da bo problem globalne zakonske zaščite Slovencev v Italiji internacionalizirala v ustreznih mednarodnih forumih in ne bo pristala na to, da ta zaščita ostane le notranji problem Italije.
Slovenska vlada bi morala sosednjo državo opozoriti tudi na javno rabo slovenščine v vseh treh pokrajinah - tržaški, videmski in goriški - ter zahtevati povračilo škode, ki so jo Slovenci utrpeli v obdobju fašizma. V državnem proračunu bi bilo treba po mnenju SF zagotoviti dovolj sredstev za delovanje ustanov zamejskih Slovencev, v slovenski Istri pa naj bi ustanovili informacijsko agencijo, ki bi italijansko in evropsko javnost objektivno obveščala o političnem in gospodarskem dogajanju na obeh straneh meddržavne meje. (STA)
PREDSTAVNIKI SKGZ IN NOVEGA MATAJURJA
SREČANJE / DANES NA TRŽAŠKI PREFEKTURI
Pomoč iz zamejstva žrtvam potresa
Solidarnostna akcija Pomoč Posočju se nadaljuje
Dotoči bodo sedež za pribežnike
LD za soočenje. Močnik za druge rešitve
ČEDAD - Po letošnjem velikonočnem potresu, ki je prizadel bovško, kobariško in tolminsko območje, je Slovenska kulturno gospodarska zveza v sodelovanju s tednikom Beneških Slovencev Novi Matajur dala pobudo za solidarnostno nabiralno akcijo za pomoč potresencem. Akcija je sicer še vedno v teku, včeraj pa so predstavniki zveze in tednika Rudi Pavšič, Viljem Cer-no in Jole Namor v Kobaridu oddali doslej nabrano vsoto.
Začetnih 10 milijonov lir so po posvetovanju z Upravno enoto iz Tolmina prejele družine Stanka Skočirja, Alme Berginc in Janka Bizjaka, vse tri iz Drežniških Raven, po potresu hudo prizadete vasice v krnskem pogorju. Predstavniki SKGZ in Novega Matajurja so se z njimi neformalno in prijateljsko srečali v kobariškem kampu Koren, ob prisotnosti načelnika tolminske upravne enote
Zdravka Likarja. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je trem družinam izrazil solidarnost in dejal, da Zeli biti ta simbolična pomoC, ki prihaja od rojakov iz Italije tudi znak hvaležnosti za vse, kar so ljudje iz Posočja dobrega storili, ko je pred dvajsetimi leti potresna ujma zajela Be-
nečijo. Pavšič je tudi izrazil željo, da bi se ljudje Cimprej znebili zasilnega stanja in imeli možnost obnove domačij.
Domačini so se vidno ganjeni zahvalili in potrdili voljo, da se v domačem kraju, na katerega so močno navezani, obnovi normalno življenje, veliko pa jim po-
menijo tudi pomoč in spodbude rojakov izza meje. Besede hvaležnosti za bratsko pomoC iz zamejstva je izrekel tudi načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar, ki bi si želel hitrejši.postopek za popotresno obnovo. Država, ki ima glede naravnih katastrof malo izkušenj, bi morala po njegovi oceni bolj prisluhniti mnenju domačinov, ki so se pred dvajsetimi leti že morali soočati s potresom. Domačini bi bili sami že veliko storili za rekonstrukcijo, Ce bi jim to bilo omogočeno in bi imela država vanje veC zaupanja.
Predstavniki SKGZ in Novega Matajurja so dejali, da se akcija nabiranja prispevkov vsekakor nadaljuje in v ta namen ostaja odprt tekoči raCun »PomoC Posočju« št. 02.990/06 pri Cedajski podružnici Nove Tržaške kreditne banke, (d.u.)
Akcija POMOC POSOČJU
Jožefa Butala 150.000; na razstavi Volariča 75.000; Giuseppe Bradassi -Trst 100.000; Michele, Daniela, Arma 150.000; anonim 1.000.000; Erminia Dušan Žerjal 50.000; Slavica Volk 50.000; Lucia Trusgnach 50.000; Parjatel iz Spetra 1.000.000; Paolo Petricig 200.000; Giulio Pertot 100.000; Viljem Cerno 100.000; družina Vladimiro Predan 100.000; »Literarni veCer« 65.000; družina Adele Predan 100.000; Rosa Pockar 50.000; »Literarni veCer« 35.000; Zveza slovenskih kulturnih društev v
spomin na Mirka Kaplja - dolgoletnega sodelavca 500.000; Franco Brai-dotto 50.000; Ernesto Gariup 100.000; Claudia Costantini in Sido-nio Hvala - Videm 100.000; Breda Budal 100.000; Lia Bront 50.000; Elio Berra - Tipana 50.000; Luciano Felet-tig - Speter 100.000; R.S. 200.000; Sandro Pertot 100.000; Donatella Di Lenardo - Ferrara 50.000; An Benečan 100.000; 3B 1.000.000; Anoni-mo 50.000; Pasquale Guion 100.000; Rodolfo Pavšič 100.000; Speranza Pregare (Nada) 100.000; Marino Ver-tovec 50.000; Vera Sardoč 50.000; Pietro Vischi - Usmate Velate (MI) 50.000; Valentino Volčič 100.000; PRAE 1.750.000.
NEKDANJI TIHOTAPEC
»POKRAJINASKUPAJ«
Ribe pobiral iz zabojnika za smeti ter jih prodajal
V Miljah Calleaaro in stari risani filmi
TRST - Svojcas je 60-letni Gino Rossi že imel opravka z agenti, tihotapil je sveže ribe iz bivše Jugoslavije v Trst. Ribe in školjke, ki jih je tokrat prodajal, pa ni tihotapil, dobesedno jih je pobiral iz smeti, in sicer iz zabojnika pri glavni ribarnici. Ob koncu dneva bodisi trgovci na drobno kot grosisti v omenjeni zabojnik odlagajo ribe, ki niso več primerne za prodajo. Da bi ljudi odvrnili od namere, da kaj vzamejo iz zabojnika, občinski uslužbenci vse skupaj prekrijejo s klorom.
Mestni redarji pa so ugotovili, da se je kljub kloru okrog zabojnika zbiralo kar nekaj ljudi, okrog deset. Silila jih je revščina, med njimi so bili tudi narkomani, nekateri so ribe jemali zase, drugi so jih pobirali za Rossija. Tudi proti njim so vložili prijavo zaradi kršenja pravilnika o smetarski službi.
V težjem položaju pa se je znašel Rossi. Mestni redarji v civilu so mu dalj časa sledili. Naposled so ga zalotili Pri Sv. Jakobu, kjer je bil s svojim majhnim prevoznim sredstvom »ape«, prodajal je ribe. Vsega skupaj so mu jih zaplenili 25 Idlogramov, med njimi so bili tudi trije kilogrami školjk. Poleg rib so mu zaplenili tudi »ape« ter ga prijavili sodnim oblastem, naprtih so mu celo vrsto kaznivih dejanj: kršil je razne zakone kot tudi pravilnik o smetarski službi in cestni zakonik. Zadnje faze celotne operacije, ki je za redarje predstavljala precejšen napor, saj je zaposlila precej osebja, so posneli z videokamero.
Ilegalni prihodi
TRST - Miljski karabinjerji so prejšnjo noc ustavih dva Makedonca, Id sta ilegalno prestopila mejo. Zajeli so ju na območju Ul. Flavia, na italijansko stran pa sta prišla po gozdnatem območju pri Rabojezu. Potem ko so zbrah vse potrebne podatke, so ju izročili pristojnim slovenskim organom.
TRST - Nadaljuje se niz prireditev pod skupnim naslovom »Pokrajinasku-paj«, ki jih že drugo leto zapored ob koncu poletja prireja tržaška pokrajinska uprava v sodelovanju z okoliškimi občinami. Kot smo že večkrat poroCah, se je prireditev začela že avgusta z razstavo sakralnih del Avgusta Černigoja na Repentabru. Razstavo bodo danes zaprh ter jo prenesli v baziliko v Starih Miljah, kjer bo jutri ob 19. slovesna otvoritev. Kasneje, in sicer 25. septembra bodo Černigojeva dela o Kristusovem trpljenju razstavih še v Marijinem svetišču na Vejni.
Drugi niz prireditev zadeva prikaz izvirnih risanih filmov iz pionirskih let filmske umetnosh z naslovom »V pričakovanju Mikija Miške«. Prvo predvajanje teh risank je potekalo v ponedeljek v Miljah, jutri pa jih bodo prikazali v Kulturnem domu pri Briscikih, kasneje, in sicer 17. 9. v Nabrežini, 24. v gle-
dališču Prešeren, 1. oktobra pa na Colu. V Miljah, v galeriji Negrisin so v ponedeljek v okviru umetnostne pobude Combcart odprh tudi razstavo znanega italijanskega vinjetista Calligara, ki bo odprta do 13. septembra, nakar bodo odprh razstavo Lorenza Mattottija.
Strokovno
srečanje KZ
TRST - Strokovna služba Kmečke zveze vabi svoje elane vinogradnike iz briškega območja tržaške pokrajine na strokovno srečanje o trgatvi in obdelavi mošta. Srečanje, ki bo jutri, 3. septembra ob 20. uri v mali dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu, bo priložnost za posodobitev strokovnih pristopov in njihove prilagoditve izrednim pogojem letošnje trgatve. Predaval bo enolog inž. Iztok Klenar.
TRST - Danes dopoldne bo na prefekturi srečanje o vprašanju nelegalnih priseljencev oz. pribežnikov. Srečanja, ki ga bo vodil prefekt Michele De Feis, se bodo udeležili predstavniki občin, pokrajinske in deželne uprave, pa tudi zastopniki človekoljubnih organizacij, ki so v zadnjih tednih sproti reševale težave zaradi dezorganizacije pri nameščanju pribežnikov. Na dnevnem redu bo vprašanje začasne namestitve legalnih priseljencev in beguncev, ki so zaprosili za zatočišče. Padel je predlog, naj bi v ta namen izkoristili opuščeno vojašnico pri Banih, kar je odzvalo negativne reakcije v vasi in zbiranje podpisov proti taki rešitvi. Kaže, da so možne tudi druge rešitve, medtem ko bi zbirno središče za nelegalne priseljence ostalo v Starem pristanišču s tem, da bi ta center bolje uredili in po možnosti razširili.
Z vprašanjem nelegalnih priseljencev in pribežnikov se ukvarja tudi deželna uprava. Predsednik odbora Roberto Anto-nione je že prejšnji teden začrtal osnovne smernice deželnega pristopa do tega vprašanja: po eni strani je treba upoštevati Človeško dostojanstvo pribežnikov in deželna skupnost mora pokazati svojo strpnost in odkloniti rasistične popadke, po drugi strani pa mora nastopiti osrednja vlada in sama Evropska unija v podporo deželi pri reševanju problema, ki ni deželnega, paC pa vsedržavnega in celo mednarodnega obsega, meni Antonione. Zelo verjetno bo predsednik v krajšem sklical servisno konferenco, na kateri bodo odločali v sodelovanju z občinskimi in pokrajinskimi upravami.
O vprašanju priseljencev je tekla beseda tudi na ponedeljkovem sestanku teritorialne enote Levih demokratov za OpCine in Bane, ki sta se je udeležila podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in tržaški občinski svetovalec Igor Dolenc. Izdali so tiskovno sporočilo, v katerem piše, da spremljajo z zaskrbljenostjo govorice in pobude v zvezi z morebitno nastanitvijo priseljencev v nekadnji vojašnici pri Banih. »Zavedamo se, da je in najbrž bo še dolgo ta problem izredno kritičen in težko rešljiv, ker predstavlja velik kulturni izziv za celotno našo skupnost, kakor tudi za širšo evropsko družbo, in prav zaradi tega narekuje iskanje treznih in predvsem trajnih rešitev. Zato pričakujemo, da bo pristop, ki ga bo naša skupnost izbrala, sad poglobljene analize vseh številnih vidikov, ki so sestavni del te problematike, in da bo vzporedno s tem poskrbljeno za točno in objektivno poročanje o dogodkih. Teritorialna
enota LD se v tem oziru sklicuje na kulturne vrednote, ki so v vseh teh letih označevale njeno politično delovanje: solidarnost, strpnost in medsebojno spoštovanje. Prepričani smo, da je treba vzeti v pretres vse možne rešitve, ki jih nudijo obstoječi zakoni s tem, da se upoštevajo legitimni interesi prebivalstva, obenem pa da se primerno upoštevajo potreba in dostojanstvo priseljencev. V ta namen se obvezujemo, da bomo v najkrajšem sprožili javno pobudo, katere namen je skupno soočanje vseh, ki so v kakršnikoli meri poklicani na sodelovanje pri reševanju te problematike. Vsekakor pa menimo,« zaključuje stališče Levih demokratov, »da niso sprejemljive pobude, katerih cilj je politično in pristransko izkoriščanje problema, in to s Čustvenimi in površnimi argumentacijami.«
Občinski svetovalec Slovenske skupnosti Peter Močnik je na srečanju s tržaškim občinskim odbornikom za premoženje Umbertom Fortuno Dros-sijem izrazil svoje nasprotovanje ureditvi centra za priseljence v opuščeni vojašnici pri Banih. Razlogi za to stališče so zelo jasni, pravi MoCnik, in sicer dejstvo, da je območje vojašnice že namenjeno vrsti dejavnosti in da so
drugi objekti, ki bi jih lahko preuredili z dosti manjšimi stroški. Urbanistični načrt, ki ga je lani izglasoval tržaški občinski svet in ga je že odobrila deželna uprava, namenja izredno obsežno območje banovske vojašnice vrsti dejavnosti, ki naj bi služile vsemu območju Vzhodnega Krasa: to so obrtna in trgovska cona, sedeži za društva, športni objekti, sedeži za zdravstvene storitve in še marsikaj, kar je krvavo potrebo temu kraškemu območju, trdi MoCnik. Zato bi bilo nesprejemljivo odstopati od tega, kar že zagotavlja veljavni urbanistični načrt, kar pa še ne pomeni, da ni treba iskati primerne rešitve. Svetovalec Slovenske skupnosti je občinskemu odborniku posredoval tri alternativne predloge, in sicer nastanitev pribežnikov v vojašnici pri BrišCikih, v opuščenem delu velike vojašnice pri openski železniški postaji ali v delu nekdanjega begunskega taborišča pri Padricah. V vseh omenjenih primerih, ugotavlja MoCnik, bi bila potrebna manjša in torej cenejša preuredit-vena dela, ohranili bi možnost ureditve banovske vojašnice za potrebe prebivalstva in bi tudi rešili vprašanje namestitve beguncev in priseljencev.
NOVICE
Pariš Lippi (NZ) za razsvetljavo obalne ceste
TRST - Deželni svetovalec Nacionalnega zavezništva Pariš Lippi ugotavlja, da je deželni odbor že lani odobril okvirno smernico, po kateri naj bi v roku desetih let uredili turistično vlogo obalne ceste. Zgradili naj bi vrsto turističnih objektov in marine, uredili naravno okolje in izboljšali samo cesto. Svetovalec NZ meni, da je cesta zelo nevarna, kot so številne prometne nesreče pokazale tudi letos poleti, da je skalovje nad cesto nevarno, saj večkrat pada na cestišCe, in manjka noCna razsvetljava. Zato Lippi vabi deželni odbor, naj poseže glede tega vprašanja in uredi cesto, ki spada med najlepše obalne ceste na svetu, tudi z nočno razvetljavo.
Združenje stanovalcev
TRST - V petek ob 11. uri bodo v kavarni Tom-maseo predstavili novo pobudo Organizacije za zaščito potrošnikov, in sicer Združenje za zaščito sostanovalcev. Nova neprofitna organizacija namerava delovati v korist vseh, ki stanujejo kot najemniki, lastniki ali drugačni stanovanjski upravičenci v poslopjih z veC lastniki. Med drugim bodo nudili vrsto storitev in pomoC tistim, ki bi radi sami upravljali svoje poslopje brez administratorjev. Sedež organizacije je v Ul. Udine 2/a, telefonska številka je 365263. Za predsednika novega združenja je bil izvoljen Attilio Lombardo, podpredsednica je Luisa Nemez, znana dolgoletna predstavnica Organizacije za zaščito potrošnikov.
Antonione v Vidmu
VIDEM - Predsednik deželne vlade Antonione je, kot napovedano, tudi prejšnji ponedeljek posvetil soočenju o problemih furlanske stvarnosti. Tokrat se je srečal z rektorjem videmske univerze Strassoldom, s katerim je ocenil položaj in zlasti razvojne perspektive furlanskega vseučilišča.
POKRAJINA / NEVERJETNA ZAHTEVA NZ
Desnico zelo moti ime zgoniške šole
Večina spet »zbežala« iz dvorane
Zgoniska osnovna šola »l.maj 1945« mora spremeniti ime. Ta neverjetna zahteva, Ce jo tako lahko sploh imenujemo, prihaja iz vrst Nacionalnega zavezništva, osvojil pa jo je tudi predsednik Pokrajine Renzo Codarin, ki jo je skušal vsekakor nekoliko omiliti, »saj bo sedaj pri pristojnih telesih preveril, Ce je to sploh izvedljivo«. Ker Pokrajina nima pri tem nobenih pristojnosti lahko tudi predsednikovo stališče - podobno kot stališče NZ - tolmačimo kot jalovo politično potezo brez praktičnih posledic, ki vsekakor spet potrjuje, da je uprava popolnoma v rokah Finijeve stranke.
Resolucijo o zgoniški šoli je vložil Marco Va-scotto (NZ), kasneje pa
sta jo podprla še Berlusconijeva pristaša Silvio Tamaro in Marina Vlach. Dokument je precej Časa ležal v predalu pokrajinske uprave, nenapovedano pa je priromal na dnevni red ponedeljkove pokrajinske seje. Pričakovati je bilo razpravo, Codarin pa je resolucijo, kot mu sicer dovoljuje pravilnik, enostavno osvojil in pika. Nic niso zalegli ogoroCeni protesti svetovalcev Oljke, ki so zaman zahtevali soočenje v skupščini, na gluha ušesa pa je naletelo tudi stališče načelnika SKP Dennisa Visiolija. Slednji je Vascottovo zahtevo ocenil ne samo kot grobo politično provokacijo, a tudi kot arogantno stališče, ki krši avtonomijo drugih javnih uprav, v
^ GLASBA / PREDSTAVITEV h
Spevi tržaške židovske skupnosti zbrani v knjigi
»Glasba duha govori vsakomur, ki hoCe prisluhniti božji besedi«, a knjiga »Canti di rito ebraico triestino«, ki je izšla pri videmski založbi Pizzicato, »hoCe predstavljati majhen doprinos k ponovnemu poslušanju Glasbe iz Edena, torej glasbe iz liturgične tradicije, ki ji grozi dokončno izginotje.« Tako je poudaril Elio Toaff, glavni rabin rimske židovske skupnosti na predstavitvi knjige, v kateri so prvič zbrani spevi tržaške židovske skupnosti. Predstavitve se je udeležil tudi glavni rabin tržaške skupnosti Umberto Piperno.
V knjigi, ki jo je sestavil Shai Misan, je zbranih 14 odlomkov tržaškega židovskega obreda, najdemo pa še tri odlomke goriškega židovskega obreda ter tri židovskee odlomke, ki so še živi v Trstu, vse pa je predelal Marco Podda. Namen publikacije, je pojasnil Podda, je združitev filološkega prepisovanja monodicne verzije ustnega izročila-z nekaterimi predelavami, ki jih običajno izvaja zbor tržaške sinagoge.
tem primeru šolskih oblasti in Občine Zgonik. Zanimivo bo sedaj videti, kako in pri kom bo Codarin »preveril«, Ce sploh bo, zahtevo NZ, razpravo o tem »vprašanju« pa je najbrž preprečil tudi zato, ker bi se Pol svoboščin o tem skoraj gotovo razbil.
Da se desnosredinska večina boji razkolov v lastnih vrstah priča nadaljnji razplet predsi-noCnje seje. Ko je predsedujoča Antonietta Vasco-nova postavila na dnevni red nekatera še naprej domenjena vprašanja (npr. ustanovitev pokrajinske službe za civilno zaščito) je večina svetovalcev Pola svoboščin dobesedno zbežala iz dvorane. Zasedanje je postalo nesklepčno in sejo so seveda prekinili. Svetovalci večine so isto naredili na zadnji seji pred poletnimi počitnicami. Tudi takrat so z begom iz dvorane preprečili razpravo o civilni zaščiti, predvčerajšnjim pa so preprečili tudi soočenje o odlagališčih ter o usodi nekdanje trebenske deponije. Večina s takšnimi potezami dokazuje, da nima o teh vprašanjih skupnih stališč, saj bi lahko brez težav predlagala (in dosegla) odložitev navedenih točk dnevnega reda.
Skupščina je pred tem z glasovi desnice in ob vz-držanju opozicije odobrila sklep (investicija presega štiri milijarde lir) za nujna vzdrževalna dela na nekaterih šolskih stavbah. Sklep je predlagal odbornik Roberto Sasco, ki ga bo Codarin na zahtevo NZ v kratkem skoraj gotovo odstavil.
_____BARKOVLJE / PROTI OBČINSKEMU NAČRTU_
Kritike na račun preureditve portiča
Nedavno je »meganačrt« kritiziral tudi rajonski svet
NaCrt za prenovitev barkovljanskega portiCa, ki ga je pred nedavnim odobril tržaški občinski svet, je po negativnem mnenju pristojnega rajonskega sveta naletel tudi na ostro kritiko naravovarstvenih organizacij WWF, Legambiente, Italia Nostra in AnniVerdi Acli.
Kritike izhajajo iz predpostavke, da je treba pristopiti k vprašanju ureditve vse obale z enotnim pristopim, ne pa z delnimi in neskladnimi načrti. To bi moralo še posebej veljati za obalo, kot je tržaška, za katero deželna uprava izdeluje krajinski naCrt od Trsta do izliva Timave. Barko vi j e so tudi vhodna vrata v Trst in so podvržene omejitvam zaradi varstva okolja, zato mora vsak naCrt upoštevati značilnosti tega območja. Odobreni naCrt pa predvideva vrsto novih pomolov in celo veliko okroglo teraso z restavracijo, ki segajo v morje dosti dlje od sedanjega pomola, ne da bi pri tem upoštevali obalne morske tokove. Novi objekti bi namreč lahko preusmerili morske tokove in poslabšali kakovost vode ob obali, ki se je poslužujejo številni tržaški kopalci.
Med drugim so podpisniki zelo kritični tudi do nameravane ureditve pri-stajališCa za helikopterje, ki naj bi nastalo na strani proti borovemu gozdiču. Tudi predvideni terminal za trajekte bi lahko uredili s pomolom na mostišču, ne pa z zasutjem znatnega dela obale pred gozdičem. Zadnja kritika pa leti na račun nameravane ureditve Miramar-skega drevoreda od Bo-veda do Cedaza, ki je le delna rešitev, medtem ko bi bilo treba urediti vse območje drevoreda; za načrtovano kolesarsko stezo pa predlagajo, naj jo uredijo daleč od ceste v bližini morja.
V obrambo starega ladedelniškega objekta
WWF in Legaltalia sta nastopili proti rušenju starega skladišča na območju nekdanje miljske ladjedelnice Urania. Objekt so zgradili kot skladišče za Avstrijski Lloyd in spada med arhitektonske vrednote miljske obale. Preden rušijo obstoječa poslopja, menita organizaciji, bi morali imeti celotni naCrt za ureditev obale, ki naj upošteva tudi potrebo po centru za srečanja in prireditve, katerim osrednji miljski trg ni vec kos.
DEVIN-NABREŽINA / POLETNE KULTURNE POBUDE
Slovenski film Outsider v Sesljanu
Letošnji poletni niz pobud de-vinsko-nabrežinske občinske uprave bo jutri zaključilo predvajanje slovenske filmske uspešnice »Outsider«. V teku julija in avgusta sta namreč lastništvo Sesljanskega zaliva in občinska uprava poskrbeli, da so na območju Karavele vsak četrtek predvajali najvecje filmske uspešnice iz preteklih sezon. Ze ob priliki predstavitve poletnega programa pa je bilo na takratni tiskovni konferenci povedano, da bo poletno filmsko turnejo idealno zaključil slovenski sodobni filmski prvenec, ki ga bodo predvajali v slovenskem izvirniku. Kateri drugi pa, Ce ne Outsider v režiji Andreja Košaka?
Film je postavljen v konec sedemdesetih let in pripoveduje zgodbo o Seadu, mladeniču iz mešane družine - oCe je iz Bosne in je zastavnik JLA, mama pa je Slovenka, gospodinja. Sead je otroštvo preživljal v različnih mestih po vsej Jugoslaviji, film pa se začenja z njegovim prihodom v Slovenijo, kjer nadaljuje šolanje na ljubljanski gimnaziji. Seadovi problemi se začnejo, ko »pade« pod vpliv punk gibanja, postane elan glasbene skupine in se začne oddaljevati od mi-
selnih vzorcev, ki jih goji njegovo patriarhalno in politično »pravoverno« usmerjeno okolje. Konflikt je neizbežen in trd, spremlja ga srednješolska ljubezen, ki pa Seada ne ubrani pred tragičnim koncem.
V filmu se vseskozi prepletajo različne komponente istega obdobja, in sicer rojstvo punka v Ljubljani, politična negotovost zaradi hude bolezni in kasnejše smrti predsednika Tita, nacionalna nestrpnost Seadovih sošolcev do »južnega brata«, generacijski razkol med strogim, neuklonljivim podo-
ficirjem JLA in tipičnim najstnikom.
Sead se zato v novem ljubljanskem okolju ne znajde. Čuti se obkoljenega: na eni strani fanatični oCe, ki ga mora Sead vsakič vojaško pozdraviti, na drugi pa ravnatelj gimnazije, ki mu Titova bolezen ne daje spati. V šoti se stalno spopada s šovinističnimi sošolci, Iti mu ne prizanašajo bosanskega porekla. Kot da ne bi bilo dovolj, se Sead še zaljubi v očarljivo plavolaso sošolko. Izhod iz tega vrtinca predstavlja skupina-ansambel
V bistvu torej naravovarstveniki menijo, da bi naCrt moral predvidevati samo okvirne smernice glede preureditve območja, samo ureditev pa
naj bi prepustili natečaju, na katerem naj bi več urbanistov predložilo svoje predloge o ureditvi območja barkovljanskega portiča.
punkerjev, ki postane edino Seado-vo zatočišče. Seadova zgodba, zgodba mladega outsiderja pa se silno zaplete: plavolasa Nina zanosi, Seadovega očeta vojaške oblasti ponovno premestijo, iz ljubljanskega kliničnega centra odjekne novica o Titovi smrti. Kako se v vsem tem znajde Sead?
Outsider, ki ga bodo predvajali jutri, v Sesljanskem zalivu s pričetkom ob 21. uri, je doživel velik odmev in številne pohvale ter priznanja tako doma kot v tujini. Nastopal je na filmskih festivalih Karlovy Vary Film Festival, Film du cinema europeen de Strasbourg, Film festival forum - Bratislava, Umea film festival; International film camera festival »Manaki brothers« Bitola. Na Mostra de Valencia je Outsider prejel Bronasto palmo, to je tretjo nagrado ^a najboljši film. Za nas zamejce pa je lahko zanimivo tudi to, da v filmu nastopata tudi priznana tržaška gledališka igralka Miranda Caharija (v vlogi Seadove mame) ter mladi nadebudni igralec David Malalan v vlogi punkerja. Kdor si Outsiderja še ni ogledal naj torej nikakor ne zamudi te zadnje poletne priložnosti. (gb)
REPENTABOR
Ganljivo slovo od Neva Corbatlija
Izredno veliko število pogrebcev, stanovskih tovarišev iz vrst Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in predvsem njegove gostinske sekcije, prijateljev in obiskovalcev znanega gostišča Furlan na Repentabru, je. v ponedeljek opoldne spremila na zadnji poti mnogo prezgodaj umrlega Neva Corbat-tija. Na Tabru sta mu med cerkvenim obredom, ki ga je vodil župnik Bedencic, zapele cerkveni zbor in Tržaški oktet, katerega je bil pokojni Nevo ustanovni elan in član njegove prve zasedbe. Oktet mu je zapel Čajkovskega molitev Otče naš. Ko se je pogrebni spevod ustavil pred gostiščem Furlan, mu je Oktet zapel koroško narodno N’mav cez izaro, na repentabr-skem pokopališču pa so še zadnjic zapeli Nevu v slovo vsi sedanji in skoraj vsi elani prejšnjih zasedb Tržaškega okteta, milo in nežno uspavanko Angelček moj.
V cerkvi se je od Neva z globokimi mislimi poslovil v imenu Tržaškega okteta njegov predsednik prof. Boris Pangerc. Spomnil se je prve zasedbe v letih 1970 -75, ko je v oktetu pel Nevo s svojim globokim in barvitim basom in kasnejša leta, ko je Nevo zvesto in zavzeto spremljal ok-tetovo pot iz leta v leto, iz gostovanja v gostovanje, iz plošče v ploščo, iz turneje v turnejo in se prav otroško razveselil še zadnje razglednice, ki
jo je pred nekaj dnevi prjel iz Stokholma.
»Petje si imel v krvi, je. dejal Pangerc, prav tako kot ljubezen do dela, ki ti ni bilo zgolj obveza, temveč si se mu posvetil z vsemi svojimi močmi in v gostinskem poklicu razvijal svojo izjemno ustvarjalnost, široko strokovnost in nezadržno iznajdljivost.
Pangerc se je nato spomnil vseh tistih, ki so z Nevom ustanovili Tržaški oktet in z njim v njem prepevali in kako je z njimi posredoval tisočem poslušalcem žlahtne vsebine v jeziku glasbe, ki je bil tudi njemu najbolj dragocen, najljubši in najbolj plemenit. Zato, je dejal, je bilo tudi njegovo zadnje dejanje, ki ga ni več mogel dojeti, v vsej njegovi človekoljubni veličini izraz izjemne plemenitosti in vzor ljubezni do bližnjega. »Imel je veliko srce, je rekla žena Majda -je še dostavil Pangerc - zato naj živi še naprej v prsih koga drugega, kajti krivično bi bilo, še bi umrlo z njim.«
j. k.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
2.	septembra 1998
MAKSIMA
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.42 - Dolžina dneva 13.15 - Luna vzide ob 17.03 in zatone ob 1.47
Jutri, ČETRTEK,
3.	septembra 1998
GREGOR
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22.2 stopinje, zraCni tlak 1020,2 mb raste, vlaga 50-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Andrea Visintin, Luca Lunardelli, Federico Zavarise.
Umrli so: 71-letni Tibero Gladi, 77-letna Assunta Scandiuzzi, 78-letni Angelo Massarut, 77-letna Maria Abram.
j :	LEKARNE
Od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 5. septembra 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Dante 7 (tel. 040 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 040 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124).
Prosek (tel. 040 225141 - 225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1.
Prosek (tel. 040 225141 - 225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 040 572015).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012.
Dežurna zdravstvena služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 040 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05,	20.10, 22.150 »Ri-cominciare a vivere«, i. Sandra Bullock, Harry Connick Jr., Gena Rou-lands.
EKCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »II dottor Dolittle«, i. Ed-die Murphy.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.20, 19.40, 22.00 »Con-versazioni private«, i. Liv Ullman, Max Von Sydow.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.40, 19.55, 22.15 »Arma letale 4«, i. Mel Gibson.
NAZIONALE 1 - 15.30,
18.00,	20.05, 22.15 »Sex Crimes«, i. Kevin Bacon, Matt Dillon, prepovedan mladini pod 14. letom.
NAZIONALE 2 -15.15,
16.30,	17.45 »Lhncantesi-mo del lago 3 - Lo scrigno magico«, risani film;
Ob 20.30, 22.15 »Tre uomini ed una gamba«, i. Aldo, Giovanni in Giaco-mo.
NAZIONALE 3 - 15.30,
17.05,	18.50, 20.35, 20.30, 22.15 »Pioggia infernale«, i. Morgan Freeman, Christian Slater.
NAZIONALE 4 - 15.30,
17.05,	18.50, 20.30, 22.15 »VVishmaster - II signore dei desideri«, r. Wes Cra-ven.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»II vizio in bocca«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.45,
19.50, 22.10 »II tocco del male«, i Donald Suther-land.
ALCIONE -	16.30,
19.00,	21.30 »Arizona Dream«, r. Emir Kusturica, i. Johnny Depp, Jerry Lewis, Faye Dunaway.
□ OBVESTILA
GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj«
vpisuje nove gojence za Šolsko leto 98/99 do 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure, razen sobote. Informacije dobite na tel. St. 040/418605, Ul. Manna 29. Lanske gojence prosimo, da potrdijo vpis Cim-prej.
OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je ponovno odprta javnosti s sledečim urnikom: vsak torek in petek, od 14. do 18. ure.
KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju s tržaško Pokrajino, vabi na predvajanje filma »Sette anni in Tibet« danes, 2. septembra, ob 20.45, na odprtem pred Sportno-kulturnim centrom v Zgoniku. V primeru slabega vremena bo film v dvorani.
SLOVENSKI LOVSKI PEVSKI ZBOR FJK DOBERDOB obvešča svoje pevce, da bo prva pevska vaja danes, 2. septembra, ob 20.30 v Bubnicevem domu v Repnu.
MPZ in ZPZ IGO GRUDEN obveščata, da bo prva skupna vaja jutri, 3. septembra, ob 20.30, v srednji Soli v Nabrežini. Vabljeni sedanji, nekdanji in tudi novi pevci. Za informacije lahko telefonirate na St. 040-200620 ali 040-291070.
KD LONJER-KATIRA-
NA prireja jutri, 3. septembra, ob 20.30 v SKC v Lonjerju gledališko predstavo SKD Tabor »RUSA RIGA CRJEZ UOGRADE. Režija Igor Malalan. Vabljeni!
STROKOVNA SLUŽBA KMEČKE ZVEZE vabi svoje elane in vinogradnike breškega območja celotne tržaške pokrajine, na strokovno srečanje o trgatvi in obdelavi mosta. Srečanje, ki bo jutri, 3. septembra, ob 20. uri v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu, bo prilika za posodobitev strokovnih pristopov in njihove prilagoditve izrednim pogojem letošnje trgatve. Predaval bo enolog inž. Iztok Klenar.
PD KOLONKOVEC priredi v soboto, 5. septembra PRAZNIK SOLATE. Zbirališče ob 15.30 na kmetiji Sonje Gregorič in bratov Marcela in Giorgia Debeli-sa. Sledilo bo tekmovanje v sajenju solate. Ob priliki bo razstava kmetijskih pridelkov. Na vrsti bo Se nagrajevanje, družabnost in zakuska.
ZPZ I. GRBEC, Skedenj-ska ul. 124, obveSCa vse pevke, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 7. septembra 1998, ob
20.30	v društvenih prostorih. Vljudno vabimo seveda tudi nove pevke.
SZ SLOGA - Planinski odsek, prireja v okviru vsakoletne komemoracije Bazoviških junakov TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD - BAZOVIŠKI JUNAKI 1998, v nedeljo, 6. septembra 1998. Program pohoda: zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom padlim v NOB ob 8.30; odhod ob 9. uri iz Bazovice proti Jezeru (nad dolino Glinščice), ob robu doline Glinščice do vasice Draga, od tu vzpon preko Peska (475 m) in GroCane (492 m) do mejnega prehoda za dvolastnike; prehod državne meje z osebnim dokumentom in nadaljevanje poti do koce na Jermancu (Kokos); obisk koce (gostje PD Sežana); ob 13.45 nadaljevanje pohoda proti vrhu hriba Kokos (672 m), od koder je videti kraj ustrelitve Bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru komemoracije. Pohod traja približno Štiri ure. Vabimo vas, da se pohoda udeležite v Cim večjem Številu.
ZADRUGA BAN in SKD GRAD vabita na tradicionalno SAGRO POD KOSTANJI, 5. in 6. septembra pri Banih. Spored: sobota, 5. septembra, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Adria kvintet; nedelja, 6. septembra ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Kvintet mi. Delovali bodo dobro založeni kioski.
8. DRAGA MLADIH (park Finžgarjevega doma na Opčinah) - program: jutri, 3.9., ob 16.30: dr. TONE JAMNIK - Vloga in pomen civilne družbe v demokraciji; ob 20.30 gledališka predstava - TAJNO DRUŠTVO PGC (igrajo elani gledališke skupine SKK, režija Lučka Peterlin). V petek, 4.9., ob 10. uri Časnikar revije Mag. JANEZ MARKE2, bivši ustavni sodnik R. Slovenije dr. PETER JAMBREK, Časnikar na Radiu Trst A in predsednik Sveta slovenskih organizacij SERGIJ PAHOR - Okrogla miza: Neodvisnost v sodobni demokratični družbi; ob
14.30	izlet v Trst in obisk SLORI-ja; ob 20.30 ples. V soboto, 5.9., ob 10. uri: minister za delo, družino in socialne zadeve R Slovenije dr. TONE ROP, ravnatelj SDGZ inž. VOJKO KOCJANCIC, salezijanski duhovnik in vodja preven-tivno-vzgojnega projekta Skala MARTIN LISEC,
bivši Študentski minister za socialo UROŠ SLAMIC - okrogla miza: Ključni problemi mladinskega dela in dela za mlade.
BI RADI PREPEVALI Z NAMI? MePZ F. VENTURINI vas prisrčno vabi na prvo pevsko vajo nove sezone, ki bo v torek, 15. septembra, ob 20.30, v kulturnem društvu F. Venturini pri Domju.
DEKLETA PEVSKE SKUPINE F. VENTURINI vabijo vse nove in stare prijateljice na prvo pevsko vajo nove sezone, ki bo v Četrtek, 17. septembra, ob
19.30,	v kulturnem društvu F. Venturini pri Domju.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEZU je odprta ob ponedeljkih in sredah, od 15. do 19. ure.
PREDSEDNIK DIJAŠKE MATICE sporoCa elanom, da bo Izredni občni »zbor podpornega društva DIJAŠKA MATICA v torek, 15. septembra, ob 20. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu, z dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, 2. razprava, 3. sprememba statuta. Izrednemu občnemu zboru bo sledil redni občni zbor v istem kraju, ob 21. uri z dnevnim redom: 1. izvolitev novih organov, 2. razno.
70-LETNIKI z dolinske občine se bomo zbrali na veseli družabnosti v mesecu septembru. Za informacije pokličite na tel. St. 280810 (Marta Slavec) od 19. do 20. ure ali na tel. St. 228312 (Meri Žerjal - Fic) od 12. do 14. ure.
E3 ČESTITKE
Živijo JUSTO! Se na mnoga leta! Kos poljubčkov pošiljajo Aris, Ksenija, Damjana, Franko, Sabina, Alwyn, Jadranka in Genka.
Danes praznuje pri Sv. Soboti v Trstu 22. rojstni dan ERIKA PALČIČ. Da bi bila vedno tako pridna in dobra ter prijazna punca kot je bila do sedaj, ji želijo mama Majda in očka Bruno.
Dragi RENATO, za tvojih prvih 40, iskrene Čestitke strina Marija.
51 ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA in KLASIČNEGA LICEJA »F. PREŠEREN« sporoča, da se pouk za dijake, ki so izdelali razred na osnovi ur. 266/97 (z »zvezdicami«) začne v sredo, 9. septembra, ob 8. uri. Udeležba pri pouku je obvezna.
DTTZG »Žige Zoisa« organizira do 3. septembra od 10. do 12. ure v veži na sedežu KNJIŽNI SEJEM. Na njem bodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in Četrtkih, od 16. do 17.30.
s________________IZLETI
60-LETNIKI dolinske občine prirejajo 6. septembra izlet v Furlanijo. Na razpolago je Se nekaj prostih mest. Interesenti naj se javijo na tel. st. 040 228468 (Ada).' Obenem sporočajo, da bo odhod ob
7.30	pred dolinsko telovadnico. Naproša se točnost.
40-LETNIKI dolinske občine organizirajo v nedeljo, 13. septembra »križarjenje z glasbo« po slovenski obali. Za informacije pokličite naslednje tel. štev.: 040 - 231889 (Edvin), 820034 (Renzo), 383281 (Franko), 322116 (Fulvia).
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 13. septembra, izlet v Gardaland. Odhod iz Se-sljana ob 6. uri. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. 040-2916110, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure.
ŽELITE SPOZNATI Capri, Amalfi, Sorrento, Neapelj...? Pridružite se nam od 23. do 27. septembra! Informacije do 6. septembra pri Carmen Kocman (tel. 040-208989).
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PRODAM belo in Črno grozdje za vino. Tel.: 0481-78279, ob uri kosila.
PRODAM tri 15-hektoli-trske betonske vinske sode. Tel.: 0481-78066.
PRENOSNI TELEFON Nokia sem izgubil na Pa-dricah ali v Bazovici. Poštenega najditelja prosim, da poklice na tel. st. 040-226717.
NA KRASU ali v okolici iscem stanovanje ali hišo v najem. Tel. 040-225288.
PRODAM dva vinograda (enega ob morju, drugega nad Grljanom). Tel. 0347/6791719.
PRODAM grozdje (malvazija) na trti. Tel. St. 040-225973.
V SOVODNJAH, v ulici Bergomas sta se izgubili črna in tigrata muca. Informacije na St. 0481/882057.
PRODAM trgovino s sadjem in zelenjavo. Tel. 040-572655 po 16. uri.
ISCEM KNJIGE za 1. razred Trgovskega zavoda. Tel. 040/231405.
KUPIM KNJIGE za IB razred znanstvenega liceja. Tel. 040/213088.
ELEKTROMEHANIC-NA delavnica v Banih bo zaprta za dopust od 30.8. do 13.9.
DVA MESECA stara muca bele in sive barve išCe nov dom. Tel. 040-212547
URADNICO iSCe podjetje. Zahteva se diploma Trgovske višje Sole, prevozno sredstvo, dobro poznavanje računalnika in nekaj delovne prakse. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 - Trst, pod Šifro »URADNICA«.
23-LETNO DEKLE iSCe zaposlitev kot otroška varuška. Zainteresirane na-
OBČINA TRST
Področje za teritorialno načrtovanje Služba za upravno koordinacijo
Prot. S.A.I.U. 98 - 26958/2/98/1
Predmet: Obvestilo za poveritev poklicnih nalog za pripravo podrobnostnih občinskih regulacijskih načrtov za območja BOb starih/prvotnih predelov Skednja in Opčin.
RAVNATELJ SLUŽBE
ob upoštevanju, da je Dežela dodelila Občini Trst dva prispevka na osnovi Dež.z. št. 28 z dne 10.11.1989 za izdelavo podrobnostnih občinskih regulacijskih načrtov za območja BOb starih/prvotnih predelov Skednja in Opčin;
obvešča,
da namerava ustanova poveriti dva različna poklicna naloga za pripravo podrobnostnih občinskih regulacijskih načrtov za območja BOb starih/prvotnih predelov Skednja in Opčin, ki ju je potrebno izdelati po navodilih čl. 43, 44 in 48 Dež.z. št. 52 z dne 19.11.1991 ter čl. 5.2.2. predpisov veljavnega P.O.R.N. (P.R.P.C.), ki urejuje območja BOb starih/prvotnih predelov.
Profesionisti, ki jih zanima prevzem omenjene funkcije, lahko predložijo posamično ali skupinsko ustrezno prijavnico na kolkovanem papirju, naslovljeno na ustanovo.
Prošnje v kuverti morajo biti naslovljene na Občino Trst - Co-mune di Trieste - Area Pianificazione Territoriale s pripisom na zunanji strani: »Incarichi professionali per la redazione dei P.R.P.C. di Servola e di Opicina« ter oddane ročno, po pošti priporočeno ali preko hitrega poštnega servisa »postacelere« v občinski urad: Ufficio Accettazione Atti del Comune, soba 22, mezanin, v občinski palači na trgu Unita dltalia št. 4 do 12.30 dne 11 .septembra.
Občina si ne prevzame nikakršne odgovornosti zaradi morebitnih zamud pri dostavi ali zaradi odpošiljanja na različen urad od zgoraj navedenega. Odlagoditve niso dovoljene.
Prijavnico lahko dostavijo tudi osebki s sledečimi izpolnjenimi pogoji:
a)	univerzitetna diploma v civilnem inženirstvu ali arhitekturi z vpisom v poklicni register;
b)	izukušnje na področju mestnega načrtovanja z obdelavo:
1.	splošnih urbanističnih aktov
2.	podrobnostnih načrtov ali obnovitvenih načrtov starega mestnega jedra, čigar naročniki so javne uprave.
To obvestilo je objavljeno na občinski oglasni deski Občine Trst od 1. septembra do 11. septembra tl.
Službeni Ravnatelj Dr. VVALTER COSSUTTA
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo

ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
vabi podjetnike industrijskega, obrtniško-proizvodnega in turističnega sektorja na srečanje na temo
UGODNOSTMA POSOJILA ZA INDUSTRIJSKO NERAZVITA PODROČJA — OBJEKTIV 2 —
ki bo v četrtek, 3. septembra 1998 ob 18. uri
v razstavni dvorani sedeža na Opčinah v ul. Ricreatorio 2.
Predaval bo odgovorni za ugodnostna posojila pri Deželni Federaciji Zadružnih bank.
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
Z URNIKOM:	\
od ponedeljka do petka	od 1 0. do 15. ure,
ob sobotah	od 10. do 13. ure
X	 V -	■ 			J J
prosa, da bi v popoldanskih urah telefonirali na St. 0038666/81502.
PRODAM OPEL ASTRA 1600 GT, 96.000 prev. km, letnik oktober ’92, ABS. Cena po dogovoru. Tel. 040/229463.
PRODAM motorno kolo grillo piaggio, v dobrem stanju, za 600.000 lir. Tel. ob uri obedov na St. 040/228609.
PRODAM zemljišče 700 kv.m. Tel. 040/822884 ob uri obedov.
KNJIGE za 1. razred Sole Jožef Stefan - Kemijsko biološki operater kupim ali si jih sposodim. Tel. 040-327157 (TjaSa).
ISCEM zemljišče min. 600 kv.m, z manjšo zgradbo (hišico ali skednjem), dostopno z avtom. Tel. 040/54429, po 20. uri.
KUPIM knjige za 1. razred sole Jožef Stefan -mehanski operater. Tel.: 040/228785 v popoldanskih urah.
NUDIM nego starejši osebi 24 na 24 s 15-dnev-no menjavo. Imam že izkušnje.	Te.
0038667/31229 od 18. do 20. ure.
NA RAZPOLAGO imamo spalnico, jedilnico, kuhinjo, kauc s posteljo in drugo rabljeno pohištvo. Tel.: 040/575145.
ZENSKA EKIPA nujno iSCe pripravljenega trenerja! Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 040-44016 od 13.30 do 14.30 ali na 040-327165 od
18.30	do 20. ure.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Tel. 040-200898.
OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic.
OSMICO ima v Lonjerju Zvonimir Lorenzi. Toči vitovsko in refosk. Poskrbljeno za prigrizek.
OSMICO je odprl Romano Škabar - Repen 91.
OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju.
OSTROUSKA, Zagradec 1, je odprl agriturizem. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. Zaprto ob Četrtkih.
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICA je odprta v Dolini pri Marju Žerjalu.
SREČKO STOLPA (Sa-lež 46) toči belo in Črno vino.
TERČON IVAN ima osmico v Mavhinjah st. 42.
OSMICO je odprl Drejce Ferfolja v Doberdobu. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICA je odprta v Križu st. 202, pri SimCe-vih.
PRISPEVKI
V spomin na gospo Kristino Bandi darujejo družine Švab, Cheber in Štolfa
70.000	lir za pomoC pri zdravljenju Leonarda Ric-ciolija.
Namesto cvetja na grob Ane Komar darujeta Marija Čukova in Tonček
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
2.9.1991	2.9.1998
Ob 7. obletnici smrti
Benedikta Grgiča
se ga spominjata žena Olga in sin VValter Bazovica, 2. septembra 1998
Ob prerani izgubi drage sestre Sonje sočustvujejo z Miro Štor in družino
sošolci letnika '55 z učiteljico Dano Možina
BENETKE / JUTRI ZAČETEK FILMSKEGA FESTIVALA
Ameriško razkošje, a tudi avtorski filmi
Šestdeset svetovnih premier - Seda na čelu žirije
Letošnji petinpedeseti mednarodni beneški festival se bo začel in končal v znamenju Hol-lywoda in torej ameriškega Spektakla. Jutri bodo kot uvod predvajali Spielbergov vojni ko-losal Savin Privat Ryan (it. Rešite vojaka Ryana) o zavezniškem izkrcanju v Normandiji, ki Zanje že velik uspeh onkraj oceana. Zadnji dan, v nedeljo 13. septembra pa bo na Lido prišel Robert De Niro s svojim vohunskim trilerjem Ronin.
Kurator festivala Feli-ce Laudadio je letos nekoliko zmanjšal število filmov, vseeno pa si bo občinstvo lahko ogledalo kar 60 svetovnih premier na skupnih skoraj osemdeset celovečercev. Po nekajletni odsotnosti se v Benetke spet vrača Emir Kusturica, ki je v Italiji še posebno priljubljen, kot priča uspeh, ki ga je poleti doživel njegov Arizona Dream, in prišel bo tudi beograjski režiser Goran Paskaljevid s filmom o vojni in o doživljanju vojne v Srbiji.
Žiriji bo predsedoval italijanski režiser starejše generacije Ettore Scola, katerega Čaka precej zahtevna naloga, zlata leva za življenjsko kariero pa bosta dobila Soha Loren, ki je zaradi bolezni žal ne bo na Lido, ter poljski režiser Andržej VVajda. Skratka festival za vse okuse, tudi za nostalgike študentovskih kontesta-cij leta 1968 (njim bo namenjena posebna retrospektiva), ki so moCno
odmevale na takratni »mostri«.
In še poslastica, ki bo letos nedvomno premiera, Ce jo tako lahko imenujemo, restavriranega filma Roberta Rosellinija Paisa in sicer v izvirni verziji, ki so jo predvajali v Benetkah leta 1946. Italijanski kritiki takrat film ni bil všeC (!), na srečo pa, da so ga videli
tudi Američani, ki so ga takoj ocenili kot mojstrovino. Sele po velikem uspehu v ZDA je Paisa zaslovel tudi v Evropi in nazadnje še v Italiji.
Obstaja konkretna nevarnost, da bo ameriški Spektakel, kot vedno, zasenčil italijanski film, ki se kljub optimizmu ministra VValterja Veltronija ubada s precejšnjimi teža-
vami, katerim žal še ni videti konca. Laudadio je izbral petnajst italijanskih dolgometražcev, od katerih bodo trije v uradni selekciji in sicer L’albero delle p ere režiserke Fran-cesche Archibugi, I pic-coli maestri Danieleja Lucchettija in Gosi ride-vano, ki ga je posnel Gianni. Amelio. V Benetke se vračata brata Vit-torio in Paolo Taviani s filmom Tu ridi (v glavni vlogi igra Sabrina Ferilli), Alberto Sordi, ki nastopa v filmu s subretko Valerio Marini ter Michele Placi-do. Z Radio Freccia bo debitiral pop zvezdnik Ligabue, z ameriško produkcijo Liv pa Edoardo Ponti, sin Lorenove in producenta Carla Pontija.
Na slikah (zgoraj) Tom Hanks v Spielbergovem kolosalu, ki bo jutri odprl festival, ter (spodaj) Milla Jovovic, ki nastopa v filmu Spikeja Leeja, ki so ga v Cannesu zavrnili, v Benetkah pa ne.
2. MEDNARODNO SREČANJE
Nova Gorica gostila več kot 45 mladih saksofonistov
Nova Gorica in njena okolica, Solkan, Medana v Goriških Brdih in Piran so bili med 23. in 28. avgustom prizorišča 2. mednarodnega srečanja saksofonistov. Prireditelja, Kulturni dom Nova Gorica in Glasbena šola Nova Gorica sta namreč tudi ob letošnji 50-letnici izgradnje Nove Gorice v mesto privabila veC kot 45 mladih instrumentalistov iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Madžarske in Slovenije, ki so pod strokovnim vodstvom magistra Ota Vrhovnika v avtentičnim muzikantskem duhu animirali goriško - poletno zatišje. Udeleženci srečanja, ki so bivali v novogoriškem Dijaškem domu, so sicer v prostorih Glasbene šole vsakodnevno več ur pridno vadili, spoznavali raznovrstno literaturo za saksofone, se »urili« v različnih komornih zasedbah in igri v orkestru, ob večerih pa so neumorno svoje saksofonsko znanje razširjali po različnih notranjih in zunanjih mestnih prizoriščih. Z izjemnim in občudujočim žarom je koncertni saksofonist in glasbeni pedagog mag. Oto Vrhovnik, rojak iz Slovenj Gradca, profesor na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, vodil svojo »karavano« in pri uspešnih premikih so mu tehtno pomagali asistenti odlično uigrani elani kvarteta saksofo-
nov Danubia iz Avstrije (mag. Harald Muller, sopran saksofon, Lev Pu-pis, alt saksofon, Christa Eidler, tenor saksofon, Markuš Holzer, bariton saksofon), pedagoško topel in prefinjen Thomas Voigt iz Nemčije, šarmantna in energična Daniela Pramhaas iz Avstrije in skromen, a jazzovsko prodoren Samo Kolar iz Slovenije. Ta harmonična učiteljska druščina je v nekaj dneh uspela oblikovati prijetno, mladostno svežo in kakovostno glasbeno družino, ki se je predstavljala v najrazličnejših zvočnih odtenkih saksofonske igre.
Bogastvo repertoarja za kvartet saksofonov so v večerih novogoriškega srečanja najprej izčrpno razkrivali izvrstni elani kvarteta Danubia, ki so s tradicionalnim jazzom in ritmično in melodično atraktivnimi skladbami v torek, 25. avgusta navdušili v klubu Captain Hook’s, dan kasneje (26. avgusta) z resnejše ubranimi zvoki osvojili občinstvo v cerkvi na Kostanjevici (na zaključnem koncertu iz letošnjega cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška - Za Posočje), v Četrtek, 27. avgusta pa s svojo edinstveno poustvarjalnostjo vnovič blesteli tudi na Gradnikovi domačiji v Goriških Brdih na 3. mednarodnem festivalu mladih pesnikov. Muzikalična prefinjenost je prepoznavna vrlina
Kvarteta saksofonov iz Budimpešte, sestava, ki se je tudi pridružil udeležencem srečanja in ga s svojim saksofonskim kredom tudi tehtno oplemenitil. Tudi Koroški kvartet saksofonov je priigral pomemben detajl tako v novogoriškem saksofonskem rajanju kot tudi tistem, ki je v teh zadnjih poletnih dneh zvenelo na Trgu 1. maja v Piranu. Domačijski simpatični prizvok so Dnevom saksofona vpeli najmlajši novogoriški udeleženci, združeni v improviziranem novo ustanovljenem Kvartetu saksofonov Kekec. Vsi ti kvarteti, njem pridruženi orkester in ansambel saksofonov, pa ansambel jazz saksofonov Blues so poslovilni spev srečanju zaigrali na zaključnem koncertu v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica v petek, 28. avgusta. Pisanemu šopku zasedb in skladb različnih žanrov so se pridružili še drugi programski in izvajalski »posebneži«: skladba bovškega skladatelja Ambroža Copija »Glasba za paviljon«, talentirani alt saksofonist Jure Paki kot solist, vizuelno nepozabna »Carmen« v podobi vokalne solistke Karmen Potočnik, briljantno spreten Oto Vrhovnik v Montijevem »Čardašu« in prva slovenska izvedba skladbe »Aquarius« avstrijskega skladatelja F. Cibulke.
Tatjana Gregorič
NOVICE
Začetek XIV. svetovnega kongresa za estetiko
V Ljubljani se je včeraj začel XTV. svetovni kongres za estetiko, na katerem se je zbralo nekaj manj od napovedanih 400 udeležencev, med njimi največ filozofov in predstavnikov drugih humanističnih znanosti z vseh petih kontinentov. Dosedanji predsednik Mednarodnega združenja za estetiko (IAA) dr. Arnold Berleant je v nagovoru udeležencem povzel dejavnost združenja, v katerem je včlanjenih 26 nacionalnih društev za estetiko ter številni posamezniki, predsednik organizacijskega odbora kongresa in novoizvoljeni predsednik tega združenja, slovenski filozof dr. Aleš Erjavec, pa je poudaril pomen estetike bolj kot filozofije mnetnosti, neposredno navezane na vzporedno raziskovanje umetnosti in kulture, kot pa kot dolgo pojmovane "veje v palači, imenovani filozofija".
(STA)
Pesniki bodo razgalili dušo in-telo
Nekateri pesniki so se odločili, da bodo, da bi pritegnili poslušalce, razgalili ne le dušo, ampak tudi telo. To bodo v praksi izvedb na prvem Festivalu gole poezije, ki ga bo ta mesec pripravil londonski Institut modernih umetnosti (IGA). Novo "razgaljeno" literarno gibanje se je v Evropi že precej razširilo, posebej po spektaklu, ki sta ga letos spomladi v St. Peterburgu pripravila pesnika Tim Gadaski in Vladimir Jaramenko. Gadaski je ustanovitelj skupine Ruski goli poeti in avtor knjige "Poezija in golota", v kateri je med drugim zapisal: "Danes Čutimo, da se mora pesništvo vrniti v svoje začetno stanje. Treba je odvreči obleke kot verige, pesniki pa morajo postati svobodni in potentni."
Zmerni optimizem in arhitektura snovanja
V Pilonovo galerijo v Ajdovščino prihaja razstava prvih realiziranih del mlajših slovenskih arhitektov, ki je že gostovala v Rimu, Trstu, na Dunaju, v Velenju, Ljubljani, Zagrebu, Gradcu, Brnu in Pragi. Ob njej bo v avli Osnovne šole v Vipavskem križu na ogled razstava skic in načrtov arhitekta Marka Lavrenčiča, avtorja prenove Osnovne šole.
Na razstavi se predstavi v šestdesetih letih rojena generacija arhitektov z deli, izvedenimi leta 1996. Devet projektov je predstavljenih na 27 panojih, vsa dela pa so zajeta tudi v barvnem katalogu. Kot pravi Miha Dešman, »raz-stavljalce poleg brezmejne zavzetosti, za svoj poklic in pripravljenosti trpeti zanj, združuje-
ta tudi talent in znanje, ki sta potrebna, da se zasnuje kakovostno arhitekturno delo.
Skica je arhitektovo orodje, ki dopušča sprehajati se po še ne-nastalem svetu, tam nekje med še neurejeno mislijo in tistim, kar bo Cisto na koncu mogoče tudi nastalo. Nam, stoječim pred razstavljeno skico, pomeni predstavljeni likovno bogati svet možnost pogledati
v misel ustvarjajočega arhitekta. Lahko bi temu rekli voajerski vstop v potek njegove misli; prišli smo varno opazovati muke zastajanj pa tudi srečo vzgibov in zagonov v procedu njegovega snovanja.
Razstava bo na ogled od 4. do 17. septembra v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, v Vipavskem križu pa le v nedeljo, 6. septembra, od 14. do 18. ure.
____________V HOTELU ALP____________________
Poletna univeiza v Bovcu v vzdušju večjezičnosti
V Bovcu je potekala Poletna univerza v regijah, ki je letos pritegnila študente iz šestih evropskih držav. Ta kraj je v turističnem vrvežu obiskovalcev raznih narodnosti in še posebej njegova lega na tromeji deloval, kot podoba bodočega transnacionalnega vzdušja in sodelovanja. Znotraj njega so skušah ustvariti štirinajstdnevno multikulturno komuniciranje, raziskovanje in sodelovanje tudi študentje.
To vzdušje je v hotelu Alp in bovški osnovni šob posrečeno pripravilo 48 izbranih študentov, predvsem iz humanističnih ved, iz prostora Alpe - Jadran, kot so Slovenci, Avstrijci in Itabjani, ter gostje iz Slovaške, Ukrajine in Hrvaške. Na tej poletni univerzi so, od 16. do 30. Avgusta, poglabljali jezikovno, zgodovinsko, geografsko in etnološko znanje.
Njihov študijski dan se je pričel z jutranjimi jezikovnimi teCaji v slovenščini, nemščini, itabjanšCini in furlanšCi-ni. V popoldanskem Času pa so v prvih dneh potekala predavanja, ki so se nanašala na sožitje, ki naj ga prinese uresničenje multikulturne miselnosti v prostoru Alpe - Jadrana; o pedagoško - didaktičnih vidikih neke trans nacionalne, regionalne književnosti in regionalne geografije. Stekla je tudi beseda o Furlaniji in furlanstvu, o. potrebi po boljšem spoznavanju zgodovine sosednjih regij, jeziku kot in povezovalnem faktorju sporazumevanja, ter o perspektivah mednarodnega obmejnem povezovanja na tromeji. Svoje poglede o tem, kaj naj vedo drugi o nas, je zanimivo predstavila tudi delovna skupina gimnazijcev iz Tolmina, atirinajstdnevno izobraževanje so danes zaključiti z celodnevno ekskurzijo k toda tromeje.
Presenetljivo dobre rezultate dosegajo tudi zaradi že petletnega požrtvovalnega in pionirskega dela prof. Andreasa Moritscha, docenta na univerzi v Celovcu. Na samem začetku so po njegovih besedah Bovec izbrati, ker je za tovrstno Čezmejno sodelovanje najprimernejši kraj na tromeji: je v središču Evrope ob enem na njenem skrajnem robu.	Ana Mihebc
ALPE ADRIA PUPPET FESTIVAL 98
KOSOVELOVO PISMO ČERNIGOJU
V Gorici od danes sedmi festival lutkovnih gledališč
Gorica bo letos 2e sedmič zapovrstjo prizorišče mednarodnega lutkovnega festivala. Z današnjim sporedom se namreč prične lutkovni "Alpe Adria Puppet Festival 1998“, ki bo trajal vse do 9. septembra.
Že iz samega Števila prisotnih gleda-ligkih skupin, ki se bodo v naslednjih dneh predstavile na goriskih odrskih deskah, lahko sklepamo, da bo letošnja izvedba prav gotovo pestra. V tamkajšnjih osrednjih slovenskih večnamenskih centrih (Kulturni dom in KC Lojze Bratuž) ter v mestnih parkih bodo nastopili gledališčniki iz celotnega srednjeevropskega prostora. Ob tej priložnosti prihajajo v obsosko središče skupine iz Celovca, Ljubljane, Prage, Berlina, Maribora, Banje Luke in iz drugih mittelevropskih sredisc.
Prireditelji - Centro di Teatro dAni-mazione - so Se pred začetkom dogajanja sporočili, da bo letošnja izvedba tudi z vsebinskega vidika polna novosti in dodali, da ne gre naslova kulturne manifestacije razumeti v tradicionalnem pomenu besede. Z razliko od prejšnjih let, ne bodo letos namreč prišle na vrsto le lutke, saj bo precejšen prostor odmerjen tudi plesu, glasbi, likom in drugim tehnikam animacije.
Festival bo porazdeljen po tematikah. Sklop predstav z naslovom "Figure in mušica" vsebuje celo vrsto uprizoritev, ki bodo obravnavale odnos med zvokom in animiranim predmetom. V tem kontekstu pride v poštev ”11 flauto magico” (Puppentheater - Berlin, 8. sep-
tembra, ob 21 uri v Centru Bratuž), "Don Giovanni” (Narodno lutkovno gledališče iz Prage, 5. septembra, ob 21 uri v Centru Bratuž) in ”Orfeo e Euridice” (Teatro Giocovita, 9. septembra, ob 21 uri v Kulturnem domu).
Omembe vredno je tudi delo ”11 ba-cio di ima morta” (4. septembra, v Centru Bratuž ob 21 uri), za katero prevladuje na festivalu veliko pričakovanje, saj je pri scenografiji projekta sodeloval znani vinjetist Francesco Tullio Altan (režija Roberto Piaggio, glasba Aldo Ta-rabella). Igra je povzeta po romanu avtorice Caroline Invernizio, ki je ustvarjala na začetku stoletja in obravnavala "pretirane sramežljivosti ter skrite želje” malomeščanskih krogov takratne družbe, tako da je ostala v spominu izjava Gramscija, ki jo je označil kot "pošteno kokljo ljudske književnosti”.
Organizatorji so Se posebno ponosni na sekcijo Gledališče ob meji brez meja (Teatro di frontiera senza frontiere), v kolikor prihaja znotraj tega projekta do rednega sodelovanja med festivali, ki potekajo v teku leta na območju Srednjeevrope (Mednarodni lutkovni festival v Mariboru, ljubljanski - Lutke 98 ter Internationales Puppentheaterfe-stival v Celovcu).
Slovenskemu, italijanskemu in avstrijskemu občinstvu bodo v tem okviru na voljo popoldanske uprizoritve skupin "Theater 3/4” iz Banje Luke, Lutkovnega Gledališča Maribor ter “Freyer Teater" iz slovenskega glavnega mesta.
Predstave pa bodo potekale tudi na odprtem. V nedeljo popoldne bodo na primer v mestnem središču uprizorili slikovito zabavo. Današnji otvoritveni spored pa predvideva kar tri prireditve. Ob 18. uri bo v parku županstva nastop skupine Freyer, sledil bo nastop (ob 19. uri) skupine Teatro Alegre iz Turina s predstavo "Annamurata mia” v parku bivše psihiatrične bolnice. Program se bo zaključil ob 21. uri v Kulturnem domu, kjer bodo uprizorili igro ”Urlo del mostro” (Associazione "Figli dArte Cu-ticchio”).
II
Dragi Avgust, umetnost mora biti sproščujoča, večna m svobodna«



Z zanimanjem in veseljem sem prebrala v Primorskem dnevniku poglobljeno razmišljanje (JPč) in dragocene spominske zapiske na Avgusta Černigoja izpod peresa ge. Ude Turk, skrbne in dragocene raziskovalke nase bližnje preteklosti.
V osvetlitev odnosov med Černigojem in Kosovelom nam lahko služi tudi edino ohranjeno Kosovelovo pismo Černigoju, ki mu ga je poslal po sestri Karmeli. Preberemo ga lahko v Kosovelovem Zbranem delu (Tretja knjiga, Prvi del, sr. 533). Namigov na Černigoja in njegovo delo pa je mnogo v Srečkovih pismih sestri Karmeli v letu 1923 in v začetku leta 1924.
To pismo se je ohranilo v zapuščini Kosovelove družine; da jih je bilo Se nekaj, pa lahko samo slutimo. Iz vsega Kosovelovega dela, predvsem pa iz pisem sestri Karmeli, nam postane takoj jasno, kolikšna je bila razsežnost Kosovelovega znanja in kako živa njegova želja po njegovem Sirjenju. Silno si je tudi želel, da bi se lahko pridružil sestri v Muenchnu in tam nadaljeval Študij.
Nada Pertot
Dragi Avgust!
To dolgo, dolgo molčanje je naraslo na neprebrodljivo morje, človek bi moral napisati sedaj ne pisma, ampak roman. Veruj mi, a jaz nisem kriv temu. Tudi sem večkrat že zaCel pisati pismo, pa sem ga v sredi konCal, ali pa sem ga - končanega - raztrgal. Tudi za te vrste Ti nisem porok, Ce so one prave, resnične misli, ki mi vstanejo včasih same, pa zatonejo tako hitro, da jih ni mogoče povedati. Prevec sem skeptik, da bi mogel vse verjeti, kar rečem, mislim, napišem, zato tudi svoje -včasih dobre stvari - pregledujem, premišljujem in jih dostikrat raztržem. Sem v straSno mučnem položaju, katerega ne more marsikdo razumeti in vCa-sih ne verjamem niti v to, kar se pravi: umetnost, lepota. Zato tudi pišem silno, silno nerad - mogoče sem pisal tekom pol leta 6 pisem. - Kadar popolnoma obupam, verjamem samo v materijo in vanjo vklenjeno misel, ki ne more nikamor, pa samo malo in spet je v meni vse mogoče, vse, vse, duša, dobi premoč in vidim, da je obup samo prevara nad resničnostjo, ki ne more biti laž. Tako živim, rad bi določil, kaj in kje živim, Čemu in kako, kaj sem, toda ne morem. Premalo miru imam in skoraj ne verujem niti v to, kar sem.
Vendarle sem skoro u ver j en, da ni nobene stvari tako resnične kakor umetnost, nobene stvari tako visoke, kot je lepota. Ce materije ni, eno je: duSa. Ce Resnice ni, eno je: Lepota. In v njej je skrita resnica, ki je Nadresnica.
Jaz ne verujem nikomur. Ali verujem temu, kar čutim v sebi -v duši. To je moje. Vsak naj upodobi svoje življenje, ali naj ga vsaj skuša upodobiti, pregleda ga naj in bo videl, ako je umetnik. Kajti umetnik se rodi Sele iz človeka.
To ver jami - mogoCe si občutil sam.
Danes smo dobili pismo, kjer
piše Karmela za fotografiCni aparat. Jaz Ti ga posodim radevolje, Ce ti bo služil. Dobiš ga v eni prvih posiljatev. Je sicer format 4 1/2x6, pa bo mogoCe dober. Imam tudi nekaj plošC - mogoCe so še dobre - pošljem Ti jih, ker bi se drugače gotovo skvarile. -Pošljem Ti tudi 2 Kopierrahme-na in kar je nujno. Saj veš, da Ti prav rad ustrežem.
Nadaljujem Ti zvečer. PreCital sem, kar sem napisal, pa sem strašno žalosten; nisem Ti mogel povedati, kar sem hotel. Strašno težko je povedati, kar človek misli, a še težje, kar Čuti v duši. Jaz sem večkrat mislil in večkrat mislim, kakšna je razlika med slikarstvom in pesništvom. Oboje je primerjanje notranjosti duše zunanjosti. Toda slikarstvo je (po mojem) danes šlo silno vstran od svojega cilja. Prišlo je do tega, da je pravzaprav vsa slika le izraz ene misli. Po mojem je to krivo. Ker je vendar vsako čustvo, vsak doživljaj le kos duševne pokrajine, ki je odlomek celotnega življenja, ki je pa doživljanje Človekove sproščenosti in duševne svobode. Vsaka pesem obstoji iz celega kaosa primer, slik, misli. Ravno tako mora vsaka slika obstojati iz linij in tonov, ki se vsi sicer izlivajo v eno idejo, a tvori zase vsak enplasticen predmet, ki da ti sliki pravo življenje.
Danes so slike povečini skice, sicer inteligentni zarodki, toda umetnost je baš v tem, kako na nek nov način ustvariti delo. Seveda je zato treba, da dosežeš elemente izrazil in potem na ta način sezidaS sliko.
Danes je vsa umetnost v stadiju gibanja, dinamike, muzike. Njena edina misel je trajanje, pokazanje večnosti v človeku, pokazanje duše v njeni sproščenosti, kazati mora svet, kjer šele Človek postane popolnoma svoboden, da tam mora priti človek, da bo vsak njegov gib odsev duševnosti. Prišli smo na tak
način do najvišjega pojma umetnosti, do grške umetnosti (Platon), katere oblika ni za današnji Cas, ki pa vsebuje toliko elementov duše, da je edino zmožna rešiti današnji prepad vsega.
Ustvarjati naj se pravi kazati duševnost v materiji (namreč v obliki - simbolu - materije), ustvarjati naj se pravi poduhoviti materijo.
Vsaka umetnost živi in rase iz življenja, toda njena oblika je simbol dobe, v kateri živimo. Mora biti večna. Mora biti svobodna. Mora biti sproščujoča.
To naj bo današnji program umetnosti. To ni program, slutnja je. Vse, kar Čuti Človek, je vredno življenja. Kar Čuti najvišje, je vredno najvisjega življenja.
V Ljubljani živim bolj sam. Klonil ne bi rad, in Ce le morem, ne klonem. Bojujem se zelo, stare pustim - ni se vredno z njimi bojevati - bojujem se z mladimi.
Delam, ko bom imel Cas, da prepišem, Ti kaj pošljem.
Za sedaj pa zate v Ljubljani ni nic, jaz bi bil sicer rad, da prideš, toda tam je silna gniloba. Jaz bi Ti priporočal, da prideš raje spr-vega v Primorje, tu boš lažje kaj zaslužil nego tam, ko mrgoli tam Bucikov, Šantlov et cetera. V Primorju bi po mojem živel eno leto, delal in se Se izpopolnjeval in potem bruhni) s celo vojsko slik v Ljubljano. Tam bi potem stopil lažje v življenje in začel.
Ce boš kaj fotografiral, pošlji mi kak odtis. Z Ribičičem si se sprl? Miklavž je zelo lep. Tudi uvodna slika »pošasti« je bila lepa. Kaj delaš? Ko imaš kaj Časa, piši!
Ne zameri, da Ti nisem že dolgo pisal, sedaj se bom skušal pridno oglašati. Ce nimaš denarja, deni kak listek v Karmeli-no pismo.
Pozdrav! Saj sem tako vsaj v mislih s teboj, Tvoj
Srečko
Tomaj, 7. jan. 1924
____BLED/ NA NEDELJSKEM SREČANJU_
Potrjena volja po širokem sodelovanju
Slovesnosti se je udeležilo preko sto gostov iz Doberdoba - Sprejem na Blejskem gradu
V očarljivem kulisju Blejskega gradu je v nedeljo zjutraj potekala slovesnost ob pobratenju med občinama Doberdob in Bled. Številne goste iz Doberdoba, ki so se na Bled pripeljali z dvema avtobusoma in Številnimi avtomobili, so gostitelji presenetili s sprejemom v srednjeveških oblačilih in s tem ustvarili posebno slovesno vzdušje. Zupan občine Bled Vinko Golc je izrekel dobrodošlico in poudaril pomen pobratenja, ki bo prispevalo k utrditvi stikov in medsebojnemu poznavanju med prebivalci obeh občin. Prikazal je glavne značilnosti občine, ki jo predstavlja in ki bo leta 2004 praznovala 1000-letnico ustanovitve ter izrazil željo, da bi se utrdilo sodelovanje med občani na različnih ravneh in sicer na kulturnem in športnem področju med društvi in posamezniki a predvsem med mladimi. Nedeljsko slavje naj bi bilo namenjeno navezovanju stikov v prijetnem in veselem vzdušju. V imenu gostov je pozdravil do-berdobski župan Mario Lavrenčič, ki je izrazil zadovoljstvo nad to pobudo, ki bo pripomogla k utrditvi vezi med prebivalci a tudi h krepitvi pripadnosti istemu narodu. Taka srečanja prispevajo h krepitvi miru na svetu: to je namreč izziv novega tisočletja za današnjega človeka. Novi izzivi pa bodo prišli tudi z “.razširjeno” združeno Evropo, ko med Slovenijo in Italijo ne bo več meja in bomo
morali vsi Slovenci skrbeti za ohranitev identitete. Zupan je še poudaril, da so se srečanja udeležila vse kompo-• nente, ki delujejo v občini in sicer na kulturnem, ekonomskem in šolskem področju; med njimi tudi predstavniki VZPI-ANPI, ki so leta 1981 postavili temelje današnjemu sodelovanju. Sicer pa segajo začetki sodelovanja med borci v obdobje narodnoosvobodilnega boja, ko so mnogi Doberdobci sodelovali v Gradnikovi in drugih brigadah, ki so delovale na območju med Primorsko in Gorenjsko. Na slavju je bil prisoten tudi predstavnik Krajevne skupnosti Prvačina, s katero je doberdobska občina pobratena že
celih dvajset let.
Po dobrodošlici in slovesnosti na gradu so so udeleženci odšli do partizanskega spomenika, kjer so položili vence in se spomnili padlih v NOB.
Po kosilu in družabnosti so si gostje ogledali razstavo obrti in nato prisluhnili koncertu godb na pihala Kras iz Doberdoba in Gorij. Številno občinstvo je navdušeno prisluhnilo pihalnima orkestroma, ki sta popestrila vzdušje v Zdraviliškem parku in pritegnila pozornost številnih turistov, ki so Se na oddihu in uživajo ob naravnih lepotah blejskega jezera in Karavank, ki jih je te dni že pobelil prvi sneg.
RONKE / ZBOROVANJE BIVŽIH BORCEV
Za Evropsko zvezo, ki bo poleg ekonomskih reševala tudi socialna vprašanja
Zaključke bodo strnili v posebno listino
Contemporanea: v Tržiču do 30. septembra razstava sodobne fotografije V Gradežu razstava reklamne grafike
V Tržiču so 28. avgusta odprli eno od razstav ciklusa Contemporanea/ Sodobna umetnost 98. Pobuda je posvečena slovenski in italijanski umetnostni produkciji na Goriškem. Celotni načrt predvideva več razstav v različnih krajih (Gorica, Gradišče, Gradež, Tržič, Krmin, Fara ob Soči, Romans, Ronke, Starancan in Štanjel na slovenski strani). Razstava v Tržiču, v dvorani v Borgo Rosta, je namenjena fotografiji. Na ogled so fotografije slovenskih in italijanskih avtorjev z obeh strani meje: Mirka BijukliCa, Paola Bonassija, Davida Griča, Maurizia Frul-lanija, Marijana Humarja, Leona Jerončiča, Roberta Kusterleta, Viljema Longa, Arianne La Notte, Flavia Moset-tija, Valterja Nanuta, Rafaela Podobnika, Sergia Scabarja, Carla Sclauzera, France Spano in Paole Tarquini Bruni.
Na slovesnosti ob otvoritvi razstave je prisotne pozdravil predsednik go-riške pokrajine Giorgio Brandolin, ki je poudaril, da je glavni cilj pobude spodbujanje in utrjevanje sodelovanja na področju likovnih umetnosti v prostoru ob meji. Odbornica za kulturo Maria Masau Dan je zatem predstavila potek del za pripravo razstave, nato je kritičarka Franca Marti predstavila prisotne umetnike. Razstava v Tržiču bo odprta do 30. septembra vsak delavnik od 17. do 20. ure, razen sobote, ko bo razstava odprta od 10.30 do 12, medtem ko bodo ob nedeljah razstavni prostori zaprti.
Prav tako v petek pa so v Gradežu, v okviru ciklusa Contemporanea/Sodobna umetnost 98, odprli razstavo reklamne grafike.
Danes zadnje srečanje omeji
Danes ob 17.30 bo v državni knjižnici potekalo zadnje srečanje iz niza “Kraji dvomov”, na katerem bodo nastopili Aldo Sonorni, Miran Košuta, Giuseppe O. Longo in Ciril Zlobec . Tudi tokrat bo govor o meji, o doživljanju in razumevanju meje, ki je sočasno ločnica, pa tudi spodbujevalka sodelovanja. Drugo srečanje je bilo v ponedeljek, 31. avgusta, na njem je sodeloval tudi tržaški časnikar in pisatelj Duško Jelinčič.
NOVICE
Interpelacije Severne lige
Občinski svetovalci Severne lige so na župana naslovih tri pisna vprašanja. V prvem vprašujejo, kaj je uprava naredila za znižanje občinskega davka I.C.I. in davka za odvoz odpadkov. V drugem želijo vedeti za konkretne načrte in program posegov ureditve trga pred stolnico. V tretjem izpostavljajo vprašanje ureditve pločnika, na poti, ki z gradu pelje proti mejnemu prehodu v Rožni dolini.
Dejavnost na strelišču
Na vojaškem strelišču nad Selcami bodo v dneh 2., 3., 8., 9., 15., 16., 17., 22., 23. in 25. septembra vaje s strelnim orožjem in eksplozivi. Dostop na to območje, ki bo zamejeno z ustreznimi znaki, in ustrezno zavarovano, je zato v omenjenih dneh strogo prepovedan.
Nov umik v Državni knjižnici
Državna knjižnica bo do 31. decembra odprta po sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 19, ob sobotah od 8. do 13.30. Ob sobotah popoldne bo od 5. septembra do 12. decembra odprta tudi čitalnica in sicer od 13.30 do 16.30.
Načrt ureditve športnega igrišča
Jutri, 3. septembra, ob 20. uri bo na novem sedežu v ulici del Santo seja rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto. Seje se bosta udeležila tudi predsednik pokrajine Giorgio Brandolin in podpredsednik Vitorio Brancati. Razpravljali bodo namreč o načrtu ureditve športnega igrišča nekdanjega zavoda za gluhoneme.
Poštni uradi spet po starem
Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča, da so od 1. septembra poštni uradi v Tržiču (center), Ronkah, Gradišču in Krminu odprti tudi v popoldanskem času, po običajnem umiku.
K :
Z avtodomom prevozila 20.000 km
Danes, okrog 18. ure bo v Gorico pripeljala z avtodomom 27-letna Michela Ca-roti iz Livorna. Za sabo ima 20 tisoč kilometrov dolgo pot, ki jo je prevozila v sedemdesetih dneh. S spremljevalcem, 33-letnim Luco Cento-nijem, sta obiskala 14 evropskih držav. Zanimivost je v tem, da sta dolgo pot opravila povsem sama in vse tudi dokumentirala. Zvečer bo "popotnika” sprejel predsednik kluba CCG, jutri ob 10. uri pa je napovedan sprejem na županstvu.
Dotok ilegalnih priseljencev ne pojenjuje ■ v ponedeljek prijeli še devet prišlekov
Dotok ilegalnih priseljencev kot se zdi, ne pojenjava. Včeraj so sile javnega reda obravnavale devet primerov. Ustavili so tri romunske državljane, ki so sedaj nameščeni v Centru za začasno oskrbo v Trstu. Tri bolgarske državljane ki so ilegalno prešli mejo so po hitrem postopku poslali z letalom v Bolgarijo. En jugoslovanski državljan, s Kosova, ki ga je ustavila policija v Tržiču, pa je prosil za politično zatočišče in bo verjetno edini, ki bo ostal v Italiji. Trenutno je v prehodnem domu. V Slovenijo so pospremili hrvaškega in jugoslovanskega državljana.
moška
oblačila
r" GORICA ul. Carducci 24 tel. 537561
Morje v zalivu Panzano čisto in primerno za kopanje
Morje v kopališčih v zalivu Panzano je letos, v primerjavi s stanjem v lanski in prejšnjih sezonah, razmeroma čisto. Tudi izvidi, ki so jih pristojne zdravstvene službe opravile v drugi polovici avgusta so ugodni. Koncentracija zdravju nevarnih bakterij, ki v morje prihajajo v glavnem z odplakami, je daleč pod mejo ki je določena po zakonu. Nekoliko višjo koncentracijo so ugotovili le na območju Starancana, vendar pa je Se zmeraj daleč pod mejo, ki bi narekovala takojšnje ukrepe, oziroma prepoved kopanja. Skoda le, ker se poletje poslavlja in bo priložnosti in predvsem primernega vremena za kopanje zmeraj manj.
Na pobudo in v organizaciji pokrajinskega odbora VZPI/ANPI je bilo v nedeljo, 30. avgusta v Selcah tradicionalno srečanje bivših partizanskih borcev iz obmejnih krajev Italije, Slovenije in Hrvaške. Gre za pobudo, ki ima dolgoletno tradicijo in ki ima kot glavni cilj ohranjanje vrednot skupnega protifašističnega boja in vloge borcev v današnjem družbenem okolju.
Partizanskega mitinga so se udeležile, poleg gostiteljev, številne delegacije bivših borcev iz Nove Gorice, Kopra, Pulja, Reke. Osrednja tema letošnjega zborovanja je bila posvečena Evropi. Uvodno poročilo je podal predsednik pokrajinskega odbora VZPI/ANPI, senator Silvano Bacicchi.
Pozdravil je proces širitve Evropske zveze na nove članice ter izrekel prepričanje, da bosta tudi Slovenija in Hrvaška čim-prej del te skupnosti, ki pa ne sme ostati samo skupnost, osnovana na monetarnih, oziroma ekonomskih aspektih, ampak mora zaživeti tudi v pravem političnem smislu, na področju sociale, upoštevati in odpravljati mora številna vprašanja Juga in Mediterana. Predstavniki borčevskih organizacij so se dogovorili, da bodo svoja stališča strnili v skupnem dokumentu, ki ga bo sestavil ožji odbor. Do srečanja odbora naj bi prišlo že v roku enega meseca.
Tradicionalno srečanje bivših partizanskih borcev, kjer so uvodoma počastili spomin člana pokrajinskega odbora VZPI/ANPI Milana Furlana in nekdanjega komandanta brigade Fontanot Giovannija Paparazza, so pozdravili številni predstavniki krajevnih oblasti. Miting se je zaključil v ponedeljek zvečer, ko so do obeležja nad Selcami, ki so ga "neznanci” nekaj dni pred srečanjem spet oskrunili, priredili pohod z baklami. Foto Bumbaca - nedeljski miting v Selcah.
S________________IZLETI
SPDG priredi 13. septembra avtobusni družinski izlet z obiskom GEOSA (Geografskega sfedišča Slovenije), gradu Bogenšperk ter izletom na Šmarno goro nad Ljubljano. Prijave na sedežu društva, ul.Malta 2 - tel. 33029 samo še DANES 2. septembra od 11. do 12. ure in JUTRI 3. septembra od 19. do 20. ure.
Društvo vabi v nedeljo, 6. septembra, na izlet na Raduho (2062 m) v Savinjski dolini. Možnost .ogleda ledene jame. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 5.30 s parkirišča pri Rdeči hiši. Hoje do vrha Raduhe, od koče na Loki, bo približno 2 uri. Ob povratku ogled razstave cvetja v Mozirju. Vodi Vlado Klemše.
H3 OBVESTILA
OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH honorarno zaposli upokojenca/ko, ki bi skrbel/a za varnost osv-nošolskih otrok pri prihodu oz. izhodu iz šole. Interesenti naj do 12. t.m. predstavijo prošnjo na županstvu z navedbo osebnihpodatkov.
GLASBENA MATICA -GORICA obvešča, da vpisujejo gojence za šolsko leto 1998/99 od 1. do 11. septembra. Podrobnejše informacije o poteku pouka glavnih inštrumentov in tečajev na tajništvu šole v Gorici, ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure (tel. 531508). Vpisovanje po podružnicah bo potekalo v torek, 8. septembra, od 17. do 18. ure in sicer, v Doberdobu v občinski glasbeni sobi, v Sovodnjah v Kulturnem domu in v Standrežu v domu A. Budala.
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO»E. KOMEL« obvešča, da vpisujejo gojence za šolsko leto 1998/99. Poleg klasičnih instrumentov (godala, pihala, trobila, tolkala, klavir, orgle, čembalo, harmonika in brenkala), solopetja in stranskih predmetov (teorija, harmonija in glasbena zgodovina) sprejemamo prijave za tečaj baleta in tečaj DO-MI-SOL (od 4. leta starosti); eksperimentalni tečaj klavirja; podiplomski tečaj klavirja (prof. S. Gadžijev); tečaj slovenskega in italijanskega jezika. Poleg rednega Studi j a-možnostsodelovanj pri otroškem in mladinskem zboru ter orkestru. Šolsko leto se začne 14. t.m. Informacije v tajništvu šole (tel. in fax 0481/532163).
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.30-20.00-22.20 »Arma letale 4«. Vstopnice po 8.000 lir.
VITTORIA 3 17.45-22.00-22.15 »Uno dei due«. Vsto-pniuce po 8.000 lir.
CJ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALUORSO BIANCO (Ta-vasani), K. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338.
Društvo slovenskih lovcev »Doberdob« izreka globoko sožalje članu Mariu Leopoliju ob izgubi dragega očeta
KOBARID / OBISK MINISTRA GANTARJA
OZN / POGOVOR Z VELEPOSLANIKOM TURKOM
Obnova Posočja vzburja polemiko
Minister za okolje obiskal Posočje, da bi zavrnil očitke o prepočasnem obnavljanju
»Slovenija je dobro opravila svojo nalogo«
Včeraj je predala predsedstvo VS švedskemu veleposlaniku
KOBARID - Obnova Posočja se vedno buri duhove slovenske javnosti. Z namenom, da bi zavrnil očitke o prepočasni obnovi Posočja, je minister za okolje in prostor Pavel Gantar po ponedeljkovi novinarski konferenci, na kateri je podrobneje predstavil potek popotresne obnove, včeraj obiskal Se prizadeta območja v Posočju. Skupaj s strokovnimi sodelavci ministrstva za okolje in prostor je predstavil potek obnove v Magozdu, Drežniskih Ravnah in Koritnici.
»Razsežnosti elementarne nesreče 12. aprila kljub rušilnim posledicam in veliki gmotni škodi ter stiskam oškodovancev niso bile tolikšne, da bi bilo potrebno razmišljati o uvedbi izrednega stanja,« je poudaril minister Gantar in dodal, da se Pac obnova vseh 3.433 Poškodovanih objektov ne more zaCeti hkrati, Poleg tega pa je za kakovostno in strokovno obnovo potreben cas.
Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbudi razvoja v Posočju je poenostavil upravne postopke, ki omogočajo pridobivanje dovoljenj za posege v prostor, je Se pojasnil minister Gantar in dodal, da sodišče in upravna enota tudi prednostno obra-vnata zadeve, ki se nanašajo na neurejena pravno lastniška razmerja v prizadetem območju. Poleg tega pa je po
njegovih besedah skrajšan tudi Cas obravnave ureditvenih načrtov. »Nemogoče pa se je izogniti predpisom, ki se nanašajo na kakovost gradnje, kar seveda nekoliko upočasnjuje in onemogoča takojšen pristop k obnovitvenim delom,« je menil minister.
Vodja državne tehnične pisarne Stanislav BegoS je povedal, da so obnove razvrščene v tri skupine, in sicer sanacije, rekonstrukcije in novogradnje. Letos naj bi bilo po predvidevanjih končanih 350 sanacij in 210 rekonstrukcij. Naslednje leto pa bo predvidoma končanih 400 sanacijskih in 510 rekonstrukcijskih del
ter 160 novogradenj, pri tem pa se razmerja med posameznimi skupinami lahko po njegovih besedah še nekoliko spremenijo.
Seveda pa imajo nekatere gradnje prednost. To so predvsem stanovanjski objekti, ki jih bo mogoče obnoviti do zime, nekatere ceste, šolski objekti (začelo se je novo šolsko leto) ter obnova nekaterih mostov in cest. Po ministrovih besedahpoteka-jo tudi intenzivni pogovori z župani vseh prizadetih občin, da bi tistim prebivalcem prizadetega območja, katerih domov ne bo mogoCe sanirati pred zimo, zagotovili trdno streho nad glavo. (STA)
NEW YORK - »Mislim, da je slovenska delegacija v Varnostnem svetu dobro opravila nalogo v mesecu, ki je bil poln nepredvidljivih dogodkov. V nasprotju s pričakovanju je bil avgust zelo zahteven mesec, ki je zahteval hitre in usklajene akcije Varnostnega sveta. Zahtevnost dela se je pokazala že takoj ob prevzemu predsedniškega mandata, saj je ravno takrat prišlo do novega zastoja v odnosih z Irakom,« je za STA povedal slovenski veleposlanik v VS Danilo Turk.
Slovenski veleposlanik je dejal, da je VS v tem Času ohranil enotnost tudi pri vsaj štirih najbolj izrazitih mednarodnih kriznih položajih. Slovensko predsedovanje VS se je uradno končalo 31. avgusta ob polnoči po vzhodnoa-meriskem Času, kot je dejal veleposlanik Turk, pa »predaja dolžnosti« švedskemu veleposlaniku Hansu Dahlgrenu, ki bo VS vodil do konca septembra, že poteka.
»S Švedskim veleposlanikom sva že opravila pogovore o tekočih vprašanjih in zadevah, katerih obravnavanje se bo preneslo tudi v september, med katerimi sta Kosovo in Irak. Po mojem mnenju in mnenju tudi drugih diplomatov v VS, je bilo naše delo uspešno. Varnostni svet pri nekaterih zadevah sicer ni grozil s silo, kot bi po mnenju nekaterih morda moral, vendar je obravnaval vsa vprašanja, ki so prišla na dnevni red in pri tem izkazal enotnost,« je dejal Turk.
Na vprašanje, ali je morda po njegovem mnenju kakšna zadeva ostala nedorečena, je Turk dejal, da je o tem težko z gotovostjo govoriti. »Mislim, da bi glede vprašanja kosovske krize VS moral izreci bolj odločne obsodbe nasilja nad civilnim prebivalstvom. Pri tem ni toliko pomebno, s katere strani nasilje izvira, kot to, da je tako početje nedopustno. Razprava o Kosovu je potekala v ne-
koliko oteženih okoliščinah, saj je reševanje te krize prevzela skupina za stike, ki je bila doslej neuspešna. Pokazalo se je, da skupina za stike ni uspela rešiti problema, Se veC, sama se je izkazala kot problem, saj ji ni uspelo uskladiti staliSC in sprejeti potrebnih ukrepov. Zatajile so tudi regionalne organizacije, ki so bile v avgustu večinoma na dopustu. Zato se bo obravnavanje kosovskega vprašanja preneslo v september, pri Čemer bo Slovenija skušala storiti vse, kar je v njeni moči, da se nasilje preneha in poišče ustrezna rešitev,« je menil Turk.
»Naša misija je med predsedovanjem uvedla tudi nekatere novosti, kar se izraža predvsem v boljšem obveščanju. Poskrbeli smo, da bodo o dogajanjih v VS bolje obveščene tudi države nečlanice ter sirsa javnost, kar doslej ni v navadi,« je pogovor sklenil veleposlanik Turk.
Robi PoredoS/STA
_________LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA_______________
Janša kritičen do Gantarja in Gabra
Očita jima prepočasno obnavljanje Posočja in nepravilnosti v ministrstvu za šolstvo
LJUBLJANA - Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je na dopoldanski novinarski konferenci komentiral »razmere pred izredno sejo državnega zbora«, ki naj bi bila na zahtevo poslancev SDS in SKD sklicana predvidoma prihodnji teden ter na kateri naj bi obravnavah ukrepe za pospešitev odprave posledic potresa v Posočju in nepravilnosti v Šolstvu. Po njegovih besedah se bodo v SDS o vložitvi interpelacij proti ministroma Slavku Gabru in Pavlu Gantarju odločali na podlagi razprav na omenjeni izredni seji.
Janša je spomnil, da je SDS že sredi avgusta vložila predlog sprememb zakona o Posočju, ki naj bi ga obravnavali na omenjeni izredni seji DZ. Vladi torej ni treba predlagati spre-
memb tega zakona, ker je to že storila SDS. Po predlogu SDS bi sredstva, ki so potrebna za sanacijo škode, zagotovili iz proračunske rezerve in s prerazporeditvijo sredstev nekaterih ministrstev, ne pa s položnicami. Na vprašanje, ali bo SDS predlagala interpelacijo zoper ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja, je Janša odgovoril, da »taka razmišljanja so«. SDS se bo o tem odločila na podlagi razprave v DZ, in sicer če se bo v razpravi pokazalo, da vlada ni pripravljena omogočiti hitrejše sanacije Posočja in da ni pripravljena upoštevati predlogov SDS. Kot je dejal, pa ljudje v Posočju sami zbirajo podpise za Gantarjevo zamenjavo.
V zvezi z nepravilnostmi v delu ministrstva za šolstvo oziroma o ti. primeru Jankovič pa je Janša oce-
nil, da so ugotovitve šolske inšpekcije pričakovane. Šolska inšpekcija je podrejena ministru za šolstvo, zato je bilo iluzorno pričakovati, da bo preiskovala vpletenost najvisjih odgovornih v ministrstvu. SDS preseneča, da premier Drnovšek ni ustanovil posebne komisije, ki bi pripravila bolj verodostojno poročilo. Poročilo Šolske inšpekcije SDS ni odvrnilo od namena za interpelacijo, saj se odkrivajo nove nepravilnosti, ki se nanašajo na sporne investicije v šolstvu, še posebej v okviru Centra za obšolske dejavnosti. Z vložitvijo interpelacije zoper ministra Gabra pa bodo v SDS počakali, dokler iz razprave na izredni seji ne bo jasno, kako se bo v zvezi z ministrom odločil premier Drnovšek. (STA)
Potres na Dolenjskem je povzročil manjše poškodbe na poslopjih
LJUBLJANA - Predstavniki uprave RS za geofiziko so včeraj obiskali Dolenjsko oz. območje središCa včerajšnjega potresa, kjer pa ne ocenjujejo gmotne škode, temveč skušajo ugotoviti, kje so bili učinki potresa najmočnejši, je za STA povedal svetovalec vlade pri Upravi RS za geofiziko Renato Vidrih.
Po približno polovici opravljenega dela Vidrih ocenjuje, da gre za manjše poškodbe na poslopjih, kot je odpadanje ometa, razpoke v stenah in poškodbe dimnikov.
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so namreč v ponedeljek ob 4.32 zabeležili močnejši potresni sunek iz oddaljenosti 30 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane. Epicenter potresa z magnitudo 4, 3 je bil na Dolenjskem, severno od Trebnjega. Po prvih ocenah in po včerajšnjem ogledu poškodovanih stavb je bila intenziteta potresa v širšem nadžariš-Cnem območju pete do šeste stopnje po evropski potresni lestvici (EMS).
______________________LJUBLJANA / SPOROČILO DRUŠTVA PRIJATELJEV LIPICE__________________
Slovenija naj bo priznana kot dežela izvora lipicancev
Danes novinarska konferenca na sedežu Društva slovenskih pisateljev - DPL kritičen do vlade in opozicije, ker nista ukrenili ničesar v zvezi s problemom lipicancev
LJUBLJANA - Ustanovitelja Društva prijateljev Lipice (DPL), baronica Monika van Paemel iz Belgije in dr. Boris A. Novak, sta se 21. avgusta 1998 v Bruslju sestala z veC predstavniki Evropske unije, vključno z visokimi komisarji; na komisiji EU za trgovino in promet sta ob tej priložnosti uradno izročila zahtevo DPL za priznanje Slovenije kot dežele izvora lipicancev, skupaj z ustreznima zahtevama Združenja rejcev lipicanca Slovenije in Kobilarne Lipica ter z dosjejem o lipicancih. Na pogovorih so najvišji predstavniki EU med drugim soglašali, da prizadevanja Avstrije in Italije za domicil lipicancev spričo neenakopravnega položaja Slovenije pomenijo »kričeč primer« nelojalne konkurence, sta sporočila dr. Novak in van Paemelova.
V tretjem sporočilu omenjenega društva Novak in van Paemelova pojasnjuje-
ta, da so najvisji predstavniki EU pokazali izrazite simpatije za slovenske pravice do lipicancev. Obljubili so, da bodo problem zelo pozorno raziskali ter da EU ne bo sprejela nobene odločitve brez poprejšnjega posvetovanja s slovensko stranjo. V pogovoru so seznanili predstavnika Društva prijateljev Lipice tudi s tem, da ni nobene ovire, ki bi Sloveniji preprečevala, da zahteva svoje pravice do lipicancev, obenem pa so ju uradno obvestili, da Republika Slovenija doslej ni vložila prav nikakršne zahteve po lipicancih na politični, diplomatski ali vladni ravni.
Društvo prijateljev Lipice najostreje protestira zoper skrajno neodgovorno ravnanje slovenske vlade s kulturno in naravno dediščino.
Časa za ukrepanje je zelo malo, saj hoče Avstrija rešiti ta problem v svoj prid za Časa svojega predsedniko-
vanja Evropski uniji, so prepričani v DPL. Tako Avstrija kot Italija sta pri EU že uradno vložili svoji zahtevi v zvezi z lipicanci, kar slovenska diplomacija vztrajno zanika.
Slovenija bi morala takoj sprožiti postopek za priznanje domicila lipicancev pri ustreznih organih Evropske unije, obenem pa zahtevati, naj se razprava o tem občutljivem vprašanju preloži do trenutka, ko bo Slovenija postala polnopravna Članica te mednarodne organizacije, menita ustanovitelja DPL. Najvisji predstavniki EU so se namreč strinjali, da prizadevanja Avstrije in Italije za domicil lipicancev spričo neenakopravnega položaja Slovenije pomenijo »kričeč primer« nelojalne konkurence. Prav tako niso skrivali osuplosti, ko so izvedeli, da se za domicil lipicancev poteguje tudi Mednarodna zveza lipicancev, ki do tega statusa nima ni-
kakršne pravice; to »rešitev« zagovarjajo nekateri strokovnjaki, denimo mag. Janez Rus, strokovni vodja Kobilarne Lipica.
DPL ob tem obvešča slovensko javnost, da so visoki komisarji EU že sredi julija prek omenjenega društva prosili slovensko vlado, naj jim v nekaj dneh pošlje dosje o lipicancih. O tem je dr. Boris A. Novak IG. julija letos ustno in pisno obvestil ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja. Visoki predstavniki EU so bili presenečeni, da tega gradiva vse do danes še niso prejeli. K sreCi jim je Društvo prijateljev Lipice poslalo svoje gradivo ter tako ublažilo mučen vtis spričo neuCinkovisti in nezanesljivosti slovenske vlade.
DPL zato izraža ogorčenje zaradi malomarnosti slovenske države, saj sta soustanovitelja društva o nujnosti - ukrepanja večkrat pisno obvestila ministre za zunanje in evropske zade-
ve, kmetijstvo, kulturo ter okolje in prostor, kakor tudi predsednika vlade, predsednika državnega zbora in predsednika Republike Slovenije. DPL piše, da je neprijetno presenečeno tudi spričo pasivnosti opozicijskih strank, saj so s to problematiko seznanili ZLSD, SKD in SDS. Dodajajo, da vso dokumentacijo hranijo in jo bodo objavili.
V nadaljevanju sporočila DPL ponavlja vprašanja, ki so jih javno že zastavili, a nanje še niso prejeli odgovorov: Zakaj je glavni slovenski pogajalec zahteval od celotne ekipe pogajalcev, da vprašanje lipicancev ne sme priti na dnevni red pogajanj z Evropsko unijo? Ali je res, da sta minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj in veleposlanik Republike Slovenije pri Evropski uniji Marko Kranjec obljubila, da Slovenija ne bo zahtevala lipicancev?
Društvo še izraža upanje, da bo slovenska vlada vsaj
zdaj podprla njegovo civilno pobudo, namesto da nenehno onemogoča njegovo dejavnost in se prizadevanjem društva celo posmehuje. Medije in javnost pozivajo, da z legitimnim pritiskom prisilijo politike k odgovornejšemu opravljanju dolžnosti ter k zavarovanju enega izmed ključnih slovenskih nacionalnih simbolov.
Ob koncu sporočila Društvo prijateljev Lipice napoveduje novinarsko konferenco; o teh in drugih vprašanjih bodo spregovorili danes, ob 12. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana. Na novinarsko konferenco vabijo elane Društva prijateljev Lipice, Slovenskega PEN-a, Društva slovenskih pisateljev in Slovenske matice, pa tudi državljanke in državljane Slovenije, ki se zavedajo pomembnosti ohranjanja naravne in kulturne dediščine.(STA)
NOVICE
RIM / PO PODATKIH ZAKLADNEGA MINISTRSTVA
Novosti v preiskavi o tragediji na Cermisu
VIDEM - Pilota ameriškega vojaškega letala, ki je povzročilo tragedijo na Cermisu na Tridenskem, naj bi uničila ali skrila videoposnetek o nesreči, ki je, kot znano, povzročila smrt dvajset ljudi. Tako je ameriškim preiskovalcem povedal član posadke letala, kapetan Chandler Seagraves, ki ga je posebno sodišče ameriških marincev že oprostilo kakršne koli obtožbe.
Vojaški tožilec je početje dveh pilotov (Richarda Ashbya in njegovega namestnika Josepha Schevvizerja) označil kot sramotno dejanje, ki meče slabo luč na marince. Prav zaradi teh novosti so proces proti dvema pilotoma, ki bi se moral v ZDA pričeti čez nekaj tednov, odložili na kasnejši datum. Sodna obravnava se bo tako pričela decembra ali v začetku prihodnjega leta.
Berlusconi se pripravlja na »jesensko ofenzivo«
MILAN - Lider Pola svoboščin Silvio Berlusconi pripravlja neke vrste jesensko politično ofenzivo, s katero - tako pravi - naj bi spravil na kolena Oljko ter vlado Romana Prodija. Prav zaradi tega je lastnik Fininvesta včeraj v eni od svojih vil na Sardiniji sprejel najtesnejše sodelavce, med katerimi Giannija Letto in evropskega poslanca Antonija Tajanija.
Berlusconi, ki po srečanju ni hotel dati nobenih izjav, je bil vsekakotr videti dokaj optimistično razpoložen. Načelnik poslancev Forza Italia Beppe Pisanu je novinarjem napovedal, da bo lider desne sredine vsebino »ofenzive« pojasnil v prihodnjih dneh na posebni novinarski konferenci. FI pripravlja vsedržavno manifestacijo 3.oktobra o problemu brezposelnosti, ki bo seveda usmerjena proti Prodijevemu kabinetu.
Pogajanja o razvoju milanskega letališča
RIM - Italijanska vlada in izvršna komisija Evropske unije iščeta politično rešitev (beri kompromis) za premostitev afere, ki je nastala ob razvojnih načrtih milanskega letališča Mal-pensa. V možnost kompromisa sedaj verjame tudi evropski komisar za prometne povezave, britanski laburist Neil Kinnock, ki je v preteklih tednih nekajkrat glasno polemiziral z rimsko vlado in posebno z njenim ministrom za prevoze Claudiom Burlandom.
Še odmevi na samomor sodnika Lombardinija
CAGLIARI - Na Sardiniji se še niso polegle ostre polemike o samomoru sodnika Luigija Lombardinija, ki so ga palermski sodniki svojčas osumili vpletenosti oziroma izsiljevanja pri plačilu odkupnine za izpustitev Silvie Melis. Včeraj se je znova oglasil njegov odvetnik Luigi Concas z zahtevo, da bi preiskavo odvzeli palermskim preiskovalcem in jo premestili v Cagliari.
V Palermu pa seveda niso tega mnenja, odločitev pa pripada Višjemu sodnemu svetu, ki se bo o tem izrekel v prihodnjih dneh. VSS bo takrat tudi ocenil zadržanje palermskih javnih tožilcev in njihovega šefa Giancarla Casellija, ki so zaslišali pokojnega Lombardinija nekaj ur pred samomorom.
Kupili so karamele brez davčnega potrdila
BOČEN - Finančni stražniki so včeraj v Brnom na Južnem Tirolskem naprtili globo nekemu prodajalcu, ki je skupini otrok prodal karamele in to brez davčnega potrdila. Kot kaže, so finančni stražniki nekoliko pregrobo ravnali z mladoletniki, kar je povzročilo protest nekaterih ju-žnotirolskih strank, ki menijo, da so sile javnega reda v tem primeru prekoračile svoje pristojnosti. Poveljstvo finančnih stražnikov je to vsekakor demantiralo in pojasnilo, da so se agenti ravnali v skladu z zakonom.
Italija je imela v avgustu 5.300 milijard lir presežka
Prodi in Ciampi poudarila, da izid dokazuje resnost sanacijske politike
RIM - Italijanska državna blagajna je manj prazna, kot je kazalo v začetku avgusta. Po podatkih, ki jih je objavilo včeraj zakladno ministrstvo, je v avgustu državna blagajna imela presežek 5.300 milijard lir. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je skupni primanjkljaj 39.700 milijard lir.
Podatki, ki jih je objavilo zakladno ministrstvo, so znatno boljši od predvidenih. V začetku avgusta so v zakladnem ministrstvu napovedovali presežek tisoč milijard lir, v sredini avgusta pa presežek 2.000 milijard lir. Včerajšnji dokončni podatek potrjuje pomirjujoče napovedi ministra za gospodarstvo Carla Azelia Ciampija, ki je menil, da podatki državne blagajne ne bodo slabši od lanskih. Letošnji priliv pa je različen od lanskega, ker je vlada omogočila plačevanje nekaterih davkov po
obrokih. Zaradi tega je bil maja letos davčni priliv manjši, zato pa se bo priliv postopno izboljšal v prihodnjih mesecih in končni primanjkljaj ne bi smel preseči lanskoletnega (52.500 milijard lir), razmerje med letnim primanjkljajem in bruto državnim proizvodom pa naj bi se zmanjšalo na 2, 6 odstotka. Na ta način bi Italija tudi letos krepko zadostila zahtevam maastrichtske pogodbe, ki prepoveduje več kot 3-odstotno razmerje med primanjkljajem in BDP.
Pomemben dosežek je včeraj z zadovoljstvom komentiral minister za gospodarstvo Ciampi, ki je izpostavil predvsem dejstvo, da je »italijanska situacija znatno boljša o tiste pred nekaj meseci«. Po njegovem mnenju je italijansko gospodarstvo (kot ekonomije 11 partnerjev evra) solidno in italijanska podjetja so zdrava.
Tudi zaradi avgustovskih dosežkov je Ciampi menil, da ruska kriza ne bo ogrozila italijanske ekonomije in zato ne bo potrebno priviti vijaka ostreje kot napovedano. Obseg finančnega zakona ne bo presegel napovedanih 13.500 milijard lir.
Zelo zadovoljen je bil tudi predsednik vlade Romano Prodi, ki je poudaril, da bo Italija spoštovala obveze, ki jih je sprejela, rezultat pa naj bi potrjeval dolgoročnost sanacijskih učinkov dosedanje vladne politike.
O glavnih obrisih finančnega zakona za leto 1999 bodo finančni ministri razpravljali jutri. Po novicah, ki so doslej pronicnile, naj bi vlada računala na 4.000 milijard lir višjih prihodkov (pridobila naj bi jih z davčnim odpustom) in na 8.000 milijard lir nižjih izdatkov (priščipnili bodo
BENETKE / PO NESREČI
Ves dan zaman iskali pogrešanega Benečana
BENETKE - Čeprav so se gasilci in potapljači trudih ves dan in so karabinjerji s helikopterjem preletavali laguno, 42-letnega Doriana Co-stantinija niso našli Nesrečnež je prejšnjo noč padel v vodo po trčenju med dvema čolnoma, na vsakem od katerih sta bili po dve osebi: vsi z izjemo Costantinija so se rešili, odpeljali so jih sicer v bolnišnico v Benetke, kjer so jim nudili prvo pomoč, vendar so kmalu zatem lahko odšli domov. Včeraj ni bilo še jasno, kako je prišlo do trčenja in zakaj sta bila čolna na tistem delu lagune. Domnevajo, da je vmes morda divji ribolov, ki je precej razširjen na območju, ki mu pravijo Tessera.
V zadnjem poldrugem mesecu se je pripetilo že pet težkih nesreč, ki so terjale prav toliko smrtnih žrtev. Po eni strani gre za vprašanje prevelike hitrosti raznih plovil, po drugi tudi za divji lov. Medtem ko je problem ribolova bolj
zapleten (treba je upoštevati socialno plat, saj se z njim ukvarja okrog tisoč oseb, do nesreč prihaja, ker uporabljajo močne motorje, da se izognejo zasledovalcem, vozijo brez luči itd.), pa Občina predlaga zaostritev kazni za tiste, ki se ne ozirajo na hitrostne omejitve in se nasploh požvižgajo na razna določila.
Blizu Trga sv. Marka pa je predsinočnjim prišlo do pravega »naskoka« na neko gondolo, pri čemer so se štiri osebe znašle v morju, med njimi sta bila angleška turista. Slednja sta se peljala v gondoli, proti njej šta se bližali dve plovili na motor, ki se nista zmenili na opozorila gondolje-ra, nadaljevali sta svojo pot. Prišlo je do prerekanja, voznik enega od plovil naj bi skušal stopiti na gondolo, vendar na napačni strani, tako da se je zvrnila. Turista in gondoljer so vložili prijavo, voznika motornega sredstva pa so že identificirali.
________RIM / V ZBIRNEM CENTRU________
Upor izgnanih priseljencev
Napolitano: Kmalu urejeno vprašanje legalnih priseljencev
RIM - Medtem ko kronika še vedno beleži vsakodnevni prihod nelegalnih priseljencev ter poskus upora skupine Maročanov, da jih ne bi izgnali iz Italije, je notranji minister Giorgio Napotiti ano napovedal skorajšnjo ureditev problema števila legalnih priseljencev.
Do pravega poskusa upora je prišlo v zbirnem centru v kraju Pont e Ga-leria pri Rimu. Dogodek se je pripetil že v nedeljo, toda tako policija kot sam Rdeči križ so ga zamolčati, dokler ni o nasilju poročal dnevnik La Repub-blica. V zbirnem centru je bilo 73 nelegalnih priseljencev, med katerimi tudi 15 Maročanov, za katere so izdati odlok za izgon iz Italije. Ko so jih v nedeljo zjutraj policisti obvestiti, da jih bodo v kratkem odpeljati na letališče Fiumicino za skorajšnji polet nazaj v Maroko, so se priseljenci uprli. Nekaj jih je takoj popustilo, kakih deset pa se je zbralo v krogu in z vsemi sredstvi zavračati policiste. Na pomoč jim je pri-
skočili tudi številni od ostalih priseljencev, nekateri so si porezali žile, drugi so obmetavati policiste s kamenjem in raznimi predmeti. Na koncu je policiji vendar uspelo, da so jih delno pomiriti, delno pa ujeti s silo in jih odpeljali do letala. S prefekture so demantirali, da bi biti ranjenci med izgnanimi upornimi priseljenci.
V Apuliji, ki je najbolj podvržena pojavu nelegalnega priseljevanja, so včeraj zajeti nekaj albanskih in italijanskih posrednikov, ki so vodili prihod ilegalcev. Pri Brindi-siju so onesposobiti organizacijo, ki je pripravila pravi sistem prevoza nelegalnih priseljencev, potem ko so se izkrcati na bližnji obali. Ujeti so 74 Albancev, ki so se komaj izkrcali in ki so jih z avtomobili peljati v skrivališča v notranjosti Apulije, od koder so nameravali odpotovati v Severno Italijo. Aretirali so albanska organizatorja, ki sta v zadnjih dneh prepeljala v Italijo 174 priseljencev. Dva italijanska organiza-
torja pa so ujeli, ko sta skušala prepeljati na varno 91 nelegalnih priseljencev, med katerimi je bilo osem Kudrov in 5 Albancev s Kosova, ki so zaprositi za politično zatočišče.
V pivih petih mesecih letošnjega leta je zaprosilo za politično zatočišče 4 tisoč tujcev, medtem ko so jih v 12 mesecih lanskega leta zabeležiti samo 1.700. Naraščanje pojava pribežnikov je povezano z dramatičnim dogajanjem na Kosovu, od koder veliko Albancev beži pred nasiljem Miloševi-čeve vojske.
Notranji minister Na-politano je na koncu srečanja s predsednikom Prodijem povedal, da bodo v kratkem določili število tujcev iz držav izven Evropske unije, ki se lahko legalno priselijo v Italijo v zadnjem štirimese-čju leta, novembra pa bodo določiti število priseljencev za prihodnje leto. V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je legalno priselilo 20 tisoč tujcev, ki so našli delo v Italiji. .
		1. SEPTEMBER 1998	v LIRAH	
		valuta	nakupni	prodajni
5S <e		ameriški dolar	1725,00	1751,00
m	N	nemška marka	980,00	996,00
lili:		funt šterling	2889,00	2941,00
5^	0	švicarski frank	1189,00	1214,00
	N H	belgijski frank	46,88	48,88
<	ffl 03 O! E	francoski frank	290,00	300,00
ec		danska krona non/eška krona	254.00 214.00	264.00 224.00
	Z H	švedska krona	209,00	219,00
z	v	kanadski dolar	1093,00	1133,00
ISI	ro	portugalski eskudo	9,13	10,03
ZZ£	N	nizozemski gulden	861,00	886,00
ec		avstrjski šiling	138,40	142,75
o		španska pezeta	11,14	12,24
fl^J		grška drahma	5,39	6,19
	.	irski šterling	2442,00	2522,00
		japonski jen	11,96	12,86
d	188%	avstralski dolar	949,00	1019,00
c.		madžarski florint	7,00	8,50
T	™ /	hrvaška, kuna	260,00	285,00
v		slovenski tolar	10,25	10,45
		
1. SEPTEMBER 1998	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1718,00	1748,00
nemška marka	981,00	999,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	861,00	886,00
belgijski frank	47,10	48,90
funt šterling	2859,00	2949,00
irski šterling	2432,00	2527,00
danska krona	255,00	265,00
grška drahma	5,60	6,00
kanadski dolar	1092,00	1127,00
švicarski frank	1189,00	1214,00
avstrijski šiling	138,40	142,90
slovenski tolar	10,15	10,48
hrvaška kuna	260,00	280,00
	
1. SEPTEMBER 1998	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1729,210
EKU	1948,13
nemška marka	988,400
francoski frank	294,800
funt šterling	2897,460
nizozemski gulden	875,680
belgijski frank	47,917
španska pezeta	11,638
danska krona	259,610
irski šterling	2481,070
grška drahma	5,733
portugalski eskudo	9,643
kanadski dolar	1124,320
japonski jen	12,608
švicarski frank	1202,090
avstrijski šiling	140,470
norveška krona	221,300
švedska krona	215,710
finska marka	324,760
MILANSKI BORZNI TRG
1. SEPTEMBER 1998	INDEKS MIB 30: -2,64
delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	21.485	-3,01
Bca di Roma	3.187	-7,97
Bca Fideuram	9.906	-2,98
Bca Pop. M 1	12.357	-3,61
Compart	1.301	-5,45
Comit	11.552	-1,77
Credit	7.926	-7,20
Edison	15.185	+0,78
Eni	8.957	-3,99
Fiat	5.377	-2,36
Generali	57.472	-3,76
Imi	25.572	4,40
Ina	4.469	-5,43
Italgas	7.487	-0,10
delnica	cena	var, %
La Fondiaria	8.674	-3,79
Mediaset	9.959	+1,20
Mediobanca	18.407	-5,88
Montedison	1.778	-0,28
Olivetti	3.745	-6,44
Parmalat	2.554	-1,42
Pirelli Spa	4.745	-2,22
Ras	20.867	-5,38
Rolo	38.926	-2,78
Saipem	6.096	-2,68
San Paolo To	24.505	4,17
TIM	11.153	-2,82
Telecom Ita	13.227	-2,52
o
ljubljanska banka
Podružnica Milano
ATLETIKA / ZLATA LIGA V BERLINU
Evropski rekord Romunke Szabove
Dosegla ga je na 1.500 m - Vsi štirje atleti za »jackpot» spet prvi - Bukovčeva sedma
BERLIN - Sinočnji atletski miting v Berlinu sicer ni navrgel novih svetovnih rekordov, je pa bilo nekaj dobrih rezultatov. Predvsem naj omenimo evropski rekord Szabove na 5.000 m (14:31, 49).
Vsi štirje konkurenti za milijon dolarjev nagrade (»jackpot«) so še naprej nepremagani. Sijajna Mari on Jones je tudi tokrat brez težav odpravila vse tekmece in zanesljivo zmagala v teku na 100 m. Odlični etiopski tekaC Gebrselas-sie je bil prvi na 5.000 m, kot zanesljivo prvi je bil tudi El Gouerrouj (na sliki AP) na 1.500 . Le American Bronson je moral na 400 m ovne biti izreden boj, preden je prav viclju premagal Francoza Diagano.
Včeraj je btekovala tudi Slovenka Brigita Bukovec, ki je sicer zsed-la 7. mesto, uvrstila pa se je v finale, ki bo v soboto v Moskvi.
REZULTATI
MOŠKI
100 M: 1. Greene (ZDA) 9, 94; 2. J. Dru-mond (ZDA) 9, 98; 3. 3. A. Boldon (Tri) 9, 99.
110 m ovire: 1. A. Johnson (ZDA) 13, 12; 2. C. Jackson (VB) 13, 20; 3. F. Balzer (Nem) 13, 32. 400 m: 1. M. Johson (ZDA) 44, 63: 2. J. Young (ZDA) 45, 128; 3. T. Wa-shington (ZDA) 45, 36. 400 m ovire: 1. B. Bronson (ZDA) 48, 03; 2. S. Dioagana (Fra) 48, 4; 3. E. Thomas (ZDA) 48, 67. 1.500 m: 1. H. El Gouerrouj (Mar) 3:30, 23; 2. N.
Ngheni (Ken) 3:33, 54; 3. L. Rotich (Ken) 3:33, 81. 5.000 m: 1. H. Gebrselas-sie (Etio) 12:56, 54; 2. L. Kipkosgei (Ken) 12:57, 32; 3. A. Mezegebu (Etio) 12:59, 47. Višina:
1.	S. Holm (Sve) 228 cm;
2.	J. Sotomayor (Kub) 228; 3. S. Strand (Sve) 224.
Troskok: 1. D. Kapu-stin (Rus) 17, 15 m. Palica: 1. J. Hartvvig (ZDA) 5, 86. Disk: V. Alekna (Lit) 67, 84. Kladivo: 1. H. VVeiss (Nem) 80, 82. 4x100 m: 1. ESI 38, 15.
ZENSKE
100 m ovire: 1. G.
Aloize (Nig) 12, 72; 2. M. Freeman (Jam) 12, 74; 3. M . Morrison (ZDA) 12, 81; 4. S. Dimitrova (Bol) 12, 86; 5. G. Russell (Jam) 12, 93; 6. D. Roe
(Jam) 12, 95; 7. Brigita Bukovec (Slo) 12, 97; 8. C. Sonn (Nme) 13, 26. Vrstni red v točkovanju za GP: Morrison 82, Freeman 78, Rose 61, Alozie 59, 5, Vaughn 47, Anderson 45, 5, Bukovec 44, Russell 42, Atede 40 (nastop v finalu v Moskvi si je zagotovila tudi Brigita Bukovec), 100 m:
1.	M. Jones (ZDA) 10, 81;
2.	S. Fynes (Bab) 11, 07;
3. I. Privalova (Rus) 11, 12;	400 m:	1. F.
Ogunkoya (Nig) 49, 72; 2. G. Breuer (Nem) 50, 25; 3. C. Opara (Nig) 50, 50. 1.500 m: 1. S. Maš-terkova (Rus) 4:03, 20; 2. A. Weyermann (Svi 4:04, 25; 3. K. Dulecha (Etio) 4:04, 70. 5.000 m: 1. G. Szabo (Rom) 14:31, 49 (nov evropski rekord). Kopje: 1. T. Damaske (Nem) 68, 0
kot za stavo, zanesljivo pa so igrali tudi vsi ostali. Tudi v obrambi so zaigrali veliko bolj zbrano, tako da so nasprotniki prišli s težavo do
lahkih metov. Z delnim izidom 21:5 od 30. do 35.minute je tako Pall. Trieste najprej dohitel goste, nato pa pridobil 11 točk prednosti, ki jih je nato ohranil do konca. Tako imajo Tržačani možnost, da ob dobri igri v Pesaru napredujejo v osmino finala.
Povratna tekma bo na sporedu že jutri. (M. Oblak)
Montana - Pall. Gori-zia 67:69
FORLI - Goriško moštvo je po precej izenačeni in razburljivi tekmi premagal v Forliju domačo Fontano. Goričani so se seveda tudi v jutrišnjem povratnem srečanju favoriti za zmago in seve-
da za uvrstitev v osmino finala.
OSTALI VČERAJŠNJI IZIDI PRVIH TEKEM Bini Livorno - Reggio Calabria 73.69; Select Avellino - Muller Verona 71:85; B.Popolare Ragusa - Pepsi Rimini 72:66; Fila Biella - Be-netton Treviso 83:64; B.Sardegna Sassari -Polti Cantu 54:54; Snai Montecatini - Termal Imola 73:83; Fabriano -Mabo Pistoia 87:80; Se-rapide Pozzuoli - Duca-to Siena 74:80; Roseto -Pompea Rim 59:56; Sicc Jesi - Sony Milan 67:83.
Na sliki: trener Pall. Trieste Pancotto.
_______________KOŠARKA / VČERAJ V ŠESTNAJSTINI FINALA__________________________________
Uspešna oba deželna predstavnika
Pall. Trieste je doma premagal Scavolini iz Pesara, Pall. Gorizia pa v gosteh Montano
Pall.o Trieste - Scavo-uni 85:74 (31:44)
PALLACANESTRO TRIESTE: Cohen n.v.,
Laso 4 (- p.m., 2:2 za 2 točki, 0:1 za 3 točke),
Laezza 8 (2:3, 3:5, 0:1),
AlibegoviC 16 (3:3, 5:7,
1:2), Bullara 10 (-, 2:2,
2:4), VVilliams 28 (8:10,
7:10, 2:5), Ansaloni 6 (4:4, 1:3, 0:1), Miccoli n.v„ Vianini 13 (3:6, 5:8,
Spigaglia.Trener: Pancotto.
SCAVOLINI PESARO:
Gattoni, Malaventura n.v., Magnifico n.v.,
Conti 12 (0:1, 6:11, -),
Dawson 21 (4:5, 7:14,
1:3), Attruia 9 (-, 3:9,
1:4), Brown 13 (3:4, 5:7,
0:2), Guarasci (-, 0:2, -),
Moltedo 2 (-, 1:3, 0:1),
Maggioli 17 (1:3, 8:10, -(•Trener: Sacco.
SODNIKA: Pascotto iz Portogruara in M.Vianel-lo iz Benetk
Delni izidi: 11:11 (5),
21:28 (10), 24:32 (15),
‘12:50 (25), 54:59 (30),
74:64 (35)
50N: Ansaloni (36. min.)
TRST - V dvoboju dveh glavnih favoritov za prestop v Al ligo je tržaški prvoligaš premagal Scavolini iz Pesara.
Pancottova ekipa si je zmago priborila z izred-no igro v drugem polča-su> potem ko je ob koncu prvega polčasa že kazalo, da bodo gostje zlahka slavili.
Po začetnem ravnove-sju je namreč Scavolini s trdo, včasih grobo igro v obrambi in razpoloženimi Maggioliem, Attruio in Davvsonom v napadu zanesljivo prevzel vodst-Vo- Tržačani pa so bili nepazljivi v obrambi in zelo netočni v napadu,
Ljer so zgrešili tudi več lahkih metov.
V drugem polčasu pa )e prišlo do pravega preobrata: v napadu je 'Ailliams začel zadevati
DREVI
Nogomet in Jadran
Na Proseku bodo drevi, s pričetkom ob 20.30 ponovili tekmo med Krasom in S.An-dreo. Tekma šteje za memorial Boris Husu, prejšnji teden pa je bila prekinjena zaradi težav z razsvetijavo.
Danes bodo tudi tekme 2. kola italijanskega pokala za amaterje (20.30). Spored: Vesna - San Luigi, Muggia - Zarja Gaja, Latte Carso - Primorje.
Pester spored bodo dopolnili Jadranovi košarkarji. S pričetkom b 21. uri se bodo v domu Ervatti v pokalni tekmi pomerili s Cedaj-skim Gestecom.
FORMULA 1
Deljena
mnenja
MONZA - Treninge dirkačev foimule ena v Monzi, kjer bo 13. septembra VN Italije, pogojuje razpravljanje o nedeljskem trčenju v Spaju med Schumacherjem in Coulthardom. Oba dirkača še nista dospela v Monzo, njuni kolegi pa so si ves dan prizadevni gasiti požar. »Italijanski tisk dobesedno kolje Schumacherja. Pri kritikah pretirava. Schumacher ni naredil nobene napake. V tisti ovinek je treba zapeljati z maksimalno hitrostjo. Kriv je Coulthard, ki je upočasnil svoj ritem, vendar ne verjamem, da je Škot naCašC oškodoval ferrarijevca,« je dejal Francoz Jean Aleši. Drugačnega mnenja je Alexander Wurz. »Nikoli ne bi manevriral kot Schumacher. Coulthar-da dobro poznam, gotovo ni skušal ovirati Nemca. Pri tako veliki hitrosti ni mogoCe »iskati« trčenja. Bilo bi preveč nevarno. Razumem pa tudi Schumacherjevo reakcijo,« je izjavil avstrijski dirkač.
_________TENIS / ODPRTO PRVENSTVO ZDA
Berasategui edina »žrtev«
Od Italijanov Sanguinetti naprej, Gaudenzi seje predal
NEW YORK - V prvem dnevu mednarodnega prvenstva ZDA je izmed postavljenih igralcev izpadel samo Spanec Berasategui, Italijan Gaudenzi pa je v Četrtem setu predal dvoboj Romunu Voinei, ki je vodil z 2:1 in 2:0
Poleg Hrvata Gorana Ivaniševiča so si napredovanje v drugi krog zagotovili še domačin Pete Sampras (1.), Slovak Karol Kucera (9.) in še en American,
Andre Agassi (8.).
Pri ženskah so si poleg Mary-Joe Fernandez, ki je premagala Slovenko Križanovo, napredovanje v drugi krog izmed postavljenih igralk zagotovile še Švicarki Martina Hingis in Patty Schnyder (11.), Japonka Ai Sugiyama (16.), Romunka Irina Spirlea (9.), Belgijka Dominique Van Roost (14.) in Američanka Monika Seleš (6.).
Pomembnejši izidi, moški: Ivaniševič (Hrv/14) - VVoodforde (Avs) 6:3 6:4 6:4; Muster (Avt) - Berasategui (Spa/15) 7:6 (7:1) 6:2 6:3; Sanguinetti (Ita) - Sekulov (Avs) 6:4 6:4 6:2; Kuer-ten (Bra) - Behr (Izr) 4:6 6:4 6:3 6:4;
Sampras (ZDA/l) - Goellner (Nem) 6:3 6:2 6:2; Damm (Ceš) - Schalken (Niz)
6:3 6:3 7:5; Tillstrom (Sve) - Park (ZDA) 7:5 6:3 6:1; Arthurs (Avs) - Co-
sta (Spa) 6:3 5:7 6:4 6:4; Bryan (ZDA) -Ondruska (JAR) 3:6 6:7 (5:7) 6:1 6:4 6:4; Black (Zim) - Gimelstob (ZDA) 3:6 7:5 2:3; predaja; Voinea (Rom) - Gaudenzi (Ita) 6:4 3:6 6:2 2:0; predaja; Do-sedel (Ceš) - Devvulf (Bel) 6:4 3:6 6:3 6:4; Hrbaty (Sik) - Rosset (Svi) 7:6 (7:5) 7:6 (7:3) 7:5; Stark (ZDA) - II Yoon (JKo) 6:2 6:4 6:4; Siemerink (Niz) - Pe-scariu (Rom) 6:4 6:3 6:0; Raoux (Fra) -Escude (Fra) 6:3 3:6 6:3 1:6 7:6 (8:6); Martin (ZDA) - Tarango (ZDA) 7:6 (7:4) 6:2 7:5; Kucera (Slk/9) - Campbell (ZDA) 6:4 6:2 6:4; Agassi (ZDA/8) -Grosjean (Fra) 6:4 6:1 6:4
Zenske: Fernandez (ZDA) - Križan (Slo) 6:4 7:6 (7:4); Po (ZDA) - Guse (Avs) 6:4 6:1; Schnyder (Svi/ll) - Yo-shida (Jap) 7:6 (7:5) 7:5; Testu d (Fra) -Wang (Tav) 6:0 6:2; Sugiyama (Jap/16) - Dragomir (Rom) 6:1 6:2; VVilliams (ZDA) - Prati (Avs) 6:3 3:6 6:4; Hingis (Svi/1) - Olsza (Pol) 6:2 6:0; Spirlea (Rom/9) - Likovceva (Rus) 7:6 (7:0) 6:4; Rippner (ZDA) - Frazier (ZDA) 6:3 6:1; Majoli (Hrv) - Huber (Nem) 6:3 6:3; Van Roost (Bel/14) - Halard-Decugis (Fra) 6:2 6:2; Seleš (ZDA/6) - Labat (Arg) 7:6 (7:0) 6:2; LuCič (Hrv) - Boo-gert (Niz) 6:3 6:2.
NOVICE
Francoski nogometaši z odlikovanjem častne legije
PARIZ - Francoski predsednik Jacques Chirac je elane zmagovite francoske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu počastil z odlikovanji Častne legije. Chirac je priznanja igralcem predal na slovestnosti v Elizejski palači. Priznanje je prejel tudi trener Aime Jacquet.
Italija računa na 10 kolajn
RIM - Jutri se bo v Szegedu na Madžarskem pričelo 29. svetovno prvenstvu v kanuju in kajaku na mirnih vodah. Italija bo s svetovnim in olimpijskim prvakom Antoniom Rossijem na Čelu sodelovala na štirinajstih tekmah, računa pa na deset kolajn. Najmočnejši reprezentanci na svetu sta vsekakor Nemčija in Madžarska.
V Vidmu zaslišali Branco
VIDEM - Preiskava v zvezi z domnevnimi finančnimi nepravilnostmi pri Udineseju, ki je lani spomladi dvignila toliko prahu, se še ni končala. Včeraj so na videmskem državnem pravdništvu zashšali nekdanjega Udinesejeva igralca Marca Branca, ki je osumljen, da je v davčni prijavi za leto 1994 »pozabil« vpisati za 694 milijonov lir dohodkov. Branca na vprašanja preiskovalcev ni hotel odgovarjati. Udinese naj bi s svojimi igralci sklepal dvojne pogodbe, poleg javne še tajno.
Trije debitanti?
FIRENCE - Sodec po včerajšnjem treningu naj bi na sobotni kvalifikacijski tekmi za EP proti VValesu v italijanski reprezentanci debitirali Serena, Fresi in Di Francesco, poleg njih naj bi v začetni postavi igrali še Buffon, Torricelli, Cannavaro, Fuser, Di Biagio, Albertini, Vieri in Roberto Baggio.
Nizzola proti dopingu
RIM - Predsednik italijanske nogometne zveze Franco Nizzola je napovedal uvedbo protidoping kontrole med prvenstvom A lige. Doslej so jih opravljali samo po tekmah, odslej pa naj bi igralce pregledovali tudi med tednom. Nizzola je tudi pohvalil Zoffa, pred sobotno tekmo z VValesom pa se predvsem boji slabe forme svojih igralcev. Kot je povedal predsednik CONI-ja Mario Pescante bodo zvezi športnih zdravnikov predlagali, naj izključi elane, ki bi jim dokazali, da športnikom predpisujejo jemanje nedovoljenih poživil.
SAK še nepremagan
CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so po tretjem krogu v regionalni ligi-sredina (Koroška, Štajerska, Zgornja Avstrija) še nepremagani. Po nedoločenem rezultatu proti Pliberku (1:1) in zmagi proti St. Florianu (3:1) so tokrat v gosteh iztržili točko proti Šentvidu (0:0), novincu v figi, ki ga trenira bivši trener SAK Reinhard Telban. Najboljši na igrišCu je bil trener-igralec SAK Dinko Vrabac. Na vrhu lestvice vodi WAC (Koroška) pred VVelsom (Zg. Avstrija), ki imata po devet točk, SAK je s petimi točkami sedmi. (I.L.)
Svetovna prvaka v triatlonu King in Lessing
LAUSANNE - Na svetovnem prvenstvu v triatlonu v švicarski Lausanni je pri ženskah zmagala Avstralka Joanne King. S poldrugim kilometrom plavanja, 40 kilometri kolesarjenja in 10 kilometri teka je opravila v dobrih dveh urah. Druga je bila njena rojakinja Michelle Jones, tretja pa Novozelandka Evelyn VVilliamson. Pri moških, ki so morali premagati enake razdalje kot ženske, je slavil Britanec Simon Lessing.
Obvestila
SZ SLOGA - Planinski odsek, prireja v okviru vsakoletne komemoracije Bazoviških junakov TRADICIONALNI SPOMINSKI POHOD - BAZOVIŠKI JUNAKI 1998, v nedeljo, 6. septembra 1998. Program pohoda: zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom padlim v NOB ob 8.30; odhod ob 9. uri iz Bazovice proti Jezeru (nad dolmo Glinščice), ob robu dobne GUnSCice do vasice Draga, od tu vzpon preko Peska (475 m) m GroCane (492 m) do mejnega prehoda za dvolastnike; prehod državne meje z osebnim dokumentom in nadaljevanje poti do koce na Jermancu (Kokoš); obisk koCe (gostje PD Sežana); ob 13.45 nadaljevanje pohoda proti vrhu hriba Kokoš (672 m), od koder je videti kraj ustrebtve Bazoviških junakov; polaganje vencev v okviru komemoracije. Pohod traja približno štiri ure. Vabimo vas, da se pohoda udeležite v cim večjem številu.
SD KONTOVEL prireja brezplačni teCaj minibasketa na odprtem igrišču na Kontovelu od danes, 2.9 do petka 11.9. Umik: sreda, ponedeljek in petek od 16. do 17. ure za letnike 1990, 1991,1992 in 1993; od 17. do 18. ure za letnika 1988 in 1989. Vabljeni predvsem začetniki. Za informacije tel. 229470 (od 12. do 14. in od 19. do 21. ure).
SD SOKOL prireja brezplačni tečaj minibasketa na odprtem igrišču v Nabrežini od torka, 8.9. do četrtka 17.9. Umik: torek in četrtek od 16. do 17.30 za letnike 1988,1989,1990,1991,1992 in 1993; Vabljeni predvsem začetniki. Za informacije tel. 200122 (uradne ure) m 229470 (od 12. do 14. in od 19. do 21. ure).
JK CUPA vabi dane na društveno regato za kajutne jadrnice, ki bo v nedeljo, 6. septembra s startom ob 11. uri pred Sesljanskim zalivom.
SZ BOR FITNESS - STADION 1. MAJ
4-meseCna vpisnina (do 31.12.98) po znižani ceni samo 200.000 lir. Izkoristi priložnost, ponudba velja le do 10. septembra.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
VERONA
50. Shakespeare festival
Do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noCi«, državna premiera.
_____________SLOVENIJA_______________
NOVA GORICA
PDG - Šmartno v Goriških Brdih
V petek, 4. in v soboto, 5. septembra ob 20.00, (uprizoritev na odprtem): F. de Roj as »Celestina«.
GLASBA
FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noCi«, nastopa Carla Fracci. Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. Informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00.
Do 4. septembra, potrditev abonmajev in predprodaja vstopnic za jesensko simfonično sezono pri blagajni gledališča Verdi in sicer od 9. do 12 in od 16. do 19. ure.
V	torek, 22. septembra, bo na Trgu Unita nastopil Paolo Conte.
Gledališče Miela
14. septembra ob 20.30 yiddish opereta Abrahama Goldfadna »Čarovnica«. Režija Giulio Ciabatti.
TREVISO
Piazza Burchiellati
Juto, 3. septembra nastop ansambla Prozac+.
PalaVerde Villorba
V	nedeljo, 27. septembra bo nastopal Renato Zero.
V	soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Santana.
^Atladi iz konservatorija Tartini v Miramaru
Umetnost pod zvezdami - Glasba v Gradu
Sobota, 5. septembra ob 21.15: Lorena Al-legretto - Gianpaolo Prata, saksofon in klavir, Lorenzo Cossi, klavir.
Sobota, 12. septembra ob 21.15: Maya Glouchkova, klavir.
PUPPET FESTIVAL 1998
__________________________GORICA____________________________________
2.	september
18.00	Park za županstvom: Freyer teater (Ljubljana - Slovenija) - Tobia zgodovina malega psa.
19.00	Park bivše psihiatrične bolnišnice: Teatro Alegre (Pinerolo - Torino) - A’nnamurata mia
21.00	Kulturni dom: Ass. Figli d’Arte Cuticchio (Palermo) - L’Urto del mostro
3.	september
18.00	Park zavoda Lenassi: Skupina Gennaro Ponticelli (Milan) - Pulcinella innamorato
21.00	Kulturni center »L. Bratuž«: Claudio Cinelli »Porte Girevoli« (Vinci - Firence) - J.E.F.
4.	september
18.00	Spominski park: Burattinteatro (Mantova) -1 tre porcellini
21.00	Kulturni center »L. Bratuž«: Centro Teatro Animazione (Gorica) - II bacio di una morta
5.	september
18.00	Dvorana U.G.G.: Teatro del Pavaglione (Casalecchio di Reno - Bo) - LTncanto del bosco
21.00	Kulturni center »L. Bratuž«: Nacionalno lutkarsko gledališče (Praga - Češka) - Don Gio-vanni
6.	september
18.30	Grad: Maninalto (Viterbo) - Storie a colori
20.30	Grad - Notranje dvorišče: Tiriteri (Vinci - Firence) - Pulcinella, mon amour
21.30	Grad: Chris Gilmour (Manchester - Velika Britanija) - Prelude
7.	september
18.00	Dvorana U.G.G.: Comp. delle belle donne (Ancona) - Notte p er sogni e per aghi
21.00	Kulturni dom: Puppentheater Firlefanz (Berlin - Nemčija) - II flauto magico
8.	september
18.00	Dvorana U.G.G.: Lutkovno gledališče Maribor (Slovenija) - The circus is coming
21.00	Kulturni center »L. Bratuž«: Theater 3/4 -(Banja Luca - Poljska) - Gaia
18.00	Ljudski park: Lutkovno gledališče iz Vareseja - Briciole
21.00	Kulturni dom: Teatro Gioco Vita (Piacenza) - Orfeo ed Euridice
Altan
scenograf
na
Puppet
festivalu
OB VILENICI 98
IN VILENICA 98
Četrtek, 3. 9. ob 18. uri KC »S. Kosovela« Sežano
otvoritev razstave slik slikarja SILV6STRA KOMELA
Petek, 4. 9. ob 20. uri KC »S. Kosovela« Sežano
koncert pianistke KRISTINE BABUDER
Ponedeljek, 7. 9. ob 20. uri KC »S. Kosovela« Sežana
gostovanje SSG Trst z delom M. Sosiča BALERINA
Torek, 8. 9. ob 18. uri gotska kapelico Lokev
predstavitev knjige kraških pesnikov
V SKRIVNE SAMOPOTI in
otvoritev razstave slik JANKA KASTELICA
Četrtek, 10. 9. ob 9.30 uri hotel Maestoso Lipico
disput »konec stoletja, začetek tisočletja«
ob 9.30 uri
župnijska cerkev sv. Mihaela Lokev
literarno branje
Petek, 11.9. ob 9.30 uri KC »S. Kosovela« Sežana
otvoritev knjižnega sejma in literarno branje
ob 20.30 uri KC »S. Kosovela« Sežana
svečana predstavitev nagrajenca Vilenice 98 in koncert TRIA LORENC
Sobota, 12. 9. ob 10. uri grad Štanjel
literarno branje, predstavitev knjige v slovenskem prevodu Pavla Vilikovskega, nagrajenca Vilenice 97, podelitev Kristala Vilenice in otvoritev razstave fotografij g. EVGENA BAVČARJA
ob 19. uri jama Vilenica
svečana podelitev mednarodne literarne nagrade Vilenica 98 in koncert TRŽAŠKEGA OKTETA
46. mednarodni poletni festival
Poleti se dan zvečer začne	Ljubljana
Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 - DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Bivše konjušnice miramarskega gradu
Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Galleria Rettori Tribbio 2: do 11. septembra razstavlja Paolo Grimaldi. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00. Ob ponedeljkih je galerija zaprta.
Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure.
Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do
16.	septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Umik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte.
Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«.
Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zveCer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure.
Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure.
Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure.
Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela težaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zveCer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure.
V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. Gledališče Miela: do 6. septembra v okviru pobude Transformation - Natura Naturans 3 razstavlja enajst umetnikov različnih narodnosti. Mednarodna razstava sodobne umetnosti je odprta od ponedeljka do petka od 18. do 23. ure, ob sobotah tudi dopoldne od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa samo dopoldne. Avditorij, Ul. Roma 23 - od 10. septembra do 6. oktobra bo odprta razstava z naslovom »Vertigine alTincrocio«. Umik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Ob ponedeljkih zaprto.
MILJE
Občinska dvorana G. Negrisin
Do 13. septembra razstavlja Renato Calligaro. Urnik: v tednu od 10. do 12 in od 17. do 19, ob praznikih od 10. do 12. ure.
OPČINE
Prosvetni dom
Do 20. septembra je odprta razstava Ribištvo skozi stoletja v Tržaškem zalivu. Ogledi ob delavnikih med 16. in 20. uro, po dogovoru možni vodeni ogledi za skupine tudi v jutranjih urah. Rezervacije na telefon 040-213945.
GORICA
Goriški pokrajinski muzeji - palača Morassi
Do 30. septembra, bo odprta razstava z naslovom »Fiori d’arancio«. Razstavljene bodo poročne obleke ter poročna oprema prejšnjega in tega stoletja. Umik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure (ob Četrtkih
do 23. ure) in ob praznikih od 10. do 13. ure in od
17.	do 20. ure.
PASSARIANO
Villa Manin
Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure.
VIDEM
Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža.
V	cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«.
BURANO
V	Buranu v Čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do
17.00.
BENETKE
Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do
18.00.
Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«.
Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«.
MILAN
Knjižnica v Ulici senata 14 - v torek, 22. septembra, ob 18.30 bo otvoritev razstave »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tea Montenapoleone e Borgospes-so, Milano 1920 - 1940«. Razstava bo odprta do 25. oktobra vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure.
_______________SLOVENIJA__________________
LIPICA
Kobilama Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KOPER
Galerija Loža - na ogled so dela znanega italijanske-
ga mojstra Lucia Fontane. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
NOVA GORICA
Poslovni center HIT
Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajst go-riskih slikarjev«. Urnik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija Starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija
Do 17. septembra razstavljajo slovenski mlajši arhitekti.
V	Vipavskem križu pa bo razstava le v nedeljo, 6. septembra od 14. do 18. ure.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17.
DOBROVO
Grad Dobrovo
V	galeriji Zorana MuSiCa sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. me, ob ponedeljkih zaprto.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do
18.	ure.
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
6.00
6.30
6.45
10.00
11.30
11.35
12.25
12.35
13.30
14.10
16.05
18.00
18.10
19.30
20.00
20.40
20.50
22.30
22.35
23.20
0.00
0.30
1.00
Euronews
Dnevnik
Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II fantasma dei Charlie (pust., ZDA ’94, i. Dean Cameron)
Dnevnik
Aktualna odd.: Poletna Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: Matlock - Pevec country glasbe(i. Andy Griffith)
Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Film: II comandante (kom., It. ’63, i. Toto, Franco Fabrizi)
Mladinski variete: Solle-tičo (vodi Mauro Serio), vmes risanke Rupert Dnevnik
Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury), 19.00 Gospa iz Westa - Enakost (i. Jane Seymour, Joe Lando)
Vremenska napoved i Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara j TV film: II sogno di ogni donna - Every Woman’s Dream (dram., ZDA ’96, i. J. Fahey, Kim Catrall) Dnevnik
Aktualno: Overland 2 -Peru
Aktualna oddaja: Venezia Cinema 98
Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: Media/Mente, 0.55 Aforizmi Aktualno: Sottovoce -Potihoma
RAI 2
7.00
7.45
10.00
11.30
11.45 12.00
Schwarzwaldska klinika Varjete za najmlajše TV film: La scalata (dram., It. ’93, i. B. De Rossi))
Tg2 - Medicina 33 Jutranji dnevnik, vreme Variete: Ci vediamo in
TV
13.00
13.30
14.05
Dnevnik
Risanke
Nan.: Hunter (i. Fred Dryer, S. Kramer), 14.55 Law & Order - Smrt v družini, 15.45 Inšpektor Tibbs, 16.40 II Virginia-no (i. Lee J. Cobb), vmes (16.15, 17.15) kratka po-
ročila
Dnevnik, šport, vreme Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Marshall Risanke
VeCemi dnevnik Nan.: J.A.G. - Avvocati in divisa (i. David J. Elliott, Catherine Bell) Dokumenti Izžrebanje lota Dnevnik, vreme, šport Film: Terrore in alto ma-re (thriller, ZDA ’94) Brezdelke utruja?
RAI 3
6.00
8.30
10.15
10.30
12.00
12.15
13.00
14.00 14.35 15.05 15.25
18.10
19.00
20.00
20.45
22.45 23.10
0,30
1.10
Jutranje vesti
Film: Tavole separate
(kom., ZDA ’58)
Glasba: 15 minut slave Aktualni odd.: Tempo, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, šport Nan.: Podeželski zdravnik
Aktualno: 11 grillo, 13.30 Italija 70-ih let Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Report Nan,: Kaj ti roji po glavi? Šport:	karting, 35.
vojaške športne igre Vremenska napoved Nan.: Superman Dnevnik, deželne vesti Nan.: Friends (i. M. Perry, L. Kudrow) Nogomet: Mer - Bologna Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd. o skrivnostnih pojavih: Misteri Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario
Boks: Gigliotti - Pastore (superpetelinja kat.)
§8 RETE 4
^ Nad.: Piccolo amore, 6.50 I Zingara
M Nan.: Pregled tiska M Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore, 11.40 Edera’ Dnevnik Kviz: Iva show Dnevnik
La macchina del tempo Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Savannah Film: Come ti rapisco il pupo (kom., It. ’76, i. W. Chiari, T. Teocoli) Aktualno: Chi c’e sotto il sole
Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Variete: lo, Napoli e tu Film: Gosi parlo Bellavi-sta (kom., It. ’84, i. L. De Crescenzo, T. Bianco) Pregled tiska
'ilm: Lo sconosciuto di San Marino (It. ’48)
S CANALE5
11.30 11.40
13.30
14.00
14.30
15.00
16.00
18.00
18.55
19.30
20.35
23.00
1.05
1.25
6.00
8.00
8.30
10.30
12.30
13.00
13.30
13.45
14.15
16.15
18.15
18.45
20.00 20.35
21.00
23.30
1.30
2.00
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Nan.: Družina Hogan, 11.30 Papa Noe Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 A regola d’ arte Nad.: Beautiful Tv film: Senza papa (dram., ZDA '98, i. David Hill)
Nan.: Komisar SCali, 17.15 Detektiv na razpotju (i. Dick Van Dyke, Scotto Baio)
Nan.: Palvolaska za očeta (i. P. Duffy, S. Sommers) Variete: Poletni Tira & Molla Dnevnik
Variete: Doppio Lustro (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi)
Film: Stargate (fant., ZDA ’94, r. R. Emmerich, i. James Spader, Kurt Russell)
Film: Le ragazze della Terra sono facili (kom., ZDA ’89, i. G. Davis) Nočni dnevnik Tg5 Variete: Doppio lustro
	> ITALIA 1	tr Slovenija 1		IT Slovenija 2	
	Nan.: Ultraman, nato		Vremenska panorama		Vremenska panorama
	otroški variete, vmes		Napovedniki		Matineja
	Ciao ciao mattina		TV prodaja		Nanizanka: Lahko noC,
	Nan.: Hazzard		Tedenski izbor. Otroška		ljubica (VB, 4. epizoda)
	Film: Un compleanno da		nanizanka: Nina in Ivo		Nanizanka: Pacific Drive
	ricordare (kom., ZDA ’84,		(Ela Peroci), 9.45 nan.:		(Avstralija, 48. ep.)
	i. Molly Ringvvald)		Waynove dogodivščine		Tedenski izbor. Nan.:
	Zanimivosti o filmu «Sli-		(Avstral.. 15. ep.), 10.40		Rdeči klic (VB, 6. ep.)
	ding Doors)		Dežela besede		Pomp
	Šport studio, 12.25 Odpr-		Pro et contra		Dokumentarna serija: Te-
	ti studio, Fatti e misfatti		Nan.: Hrošči (VB, 9. ep.)		lenovele (Fr.)
	Nan.: Genitori in blue		Poročila, vreme, šport		Koncert: V spomin «Ste-
	jeans		Vremenska panorama		vie Ray Vaughn»
	Risanke		Film: Angelski prah (ZDA)		Euronevvs
	Risanke: The Jetson		Dokumentarna odd.: Baa-		TV prodaja
	Variete: Mai dire Banzai!		ba Mal (VB)		Film: Kihec (Nemčija)
	Nan.: Baywatch		Evropski kulturni maga-		Nadaljevanka: Družinski
	Variete za najmlajše in ri-		zin: Aliča		zdravnik (13. del)
	sanke		Srečanje treh dežel		TV igrica: Kolo sreCe
	Nan.: Xena		Obzornik, vreme, šport		Videoring: Slovenska le-
	Odprti studio, 18.55		Po Sloveniji		stvica videospotov s Tino
	Šport studio		Oglasi		SP v nogometu: Brazilija
	Nan.: V osmih pod		Nan.: Modro poletje (Šp.,		- Francija (posnetek fi-
	streho, 19.00 Pappa e		29. epizoda)		nalne tekme iz Francije)
	Ciccia		Janez Bitenc: Deset med-		Nadaljevanka: Nedolžne
	Film: Una donna in car-		vedjih		žrtve (ZDA, 1. del)
	riera (kom., ZDA ’88, i.		Poljudnoznanstvena		Novice iz sveta razvedri-
	Mdlanie Griffith, Harri-		odd.: Divja Amaconija		la
	son Ford, S. VVeaver)		Risanka, 19.20 Oglasi		
	Film: Wall Street (dram..		Dnevnik, vreme, šport		
	ZDA '87, r. O. Stone, i.		Nanizanka: J.A.G. (ZDA, i.		
	M. Douglas, C. Sheen)		David James Elliot, Tracey		
	Odprti studio, 1.20 Italija		Needham, 16. ep.)		
	1 šport		Dobrodošli doma		
	Film: Puro cashmere		Nad.: To življenje (VB)		
		Ezfu	Odmevi, vreme, kultura		
		Rfflj	Šport, oglasi		
TELE 4		B	Osmi dan Drama: Malostranske hu-		
			moreske (Češka)		
			Balet Trocadero iz Mon-		
	16.45, 19.30, 23.00 Do-		tecarla		
	godki in odmevi		Evropski kulturni maga-		
	Nan.: Palm Spring Nad'.: Prava ljubezen		zin: Aliča	8 Koper	
	Italijanska kuhinja				
	Nan.: Scoop			im	
r®®	Konjske dirke			IMOJ	Euronevvs
	Ecco Grado				Vesolje je...
	23.30 IP v košarki				Otroška oddaja: Ecchec-
	Ai confini della relata Film: Il sogno di Robin Flying		TV PRIMORKA		cimanca Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu
				IEEE	Primorska kronika
			17.00 Videosteani	IBRS	Tv dnevnik, šport
® MONTECARLO			Videospot dneva Nad.: Sosedje (63. del)	gg	Risanke Istrska nanizanka: Kljuni,
			VTV Velenje: Naturali-		zdrahe in «Rebekini»
			zem		Na.: Police News
	19.30, 22.30, 0.45 Dnev-		Program za otroke		Skrivnosti 20. stoletja
	nik, 13.30 Šport		Videostrani		Sredozemlje
	Nan.: Quincy		Dnevnik, vreme		Vsedanes - TV dnevnik
	Film: Viaggio indimenti-		Sodelovanje med občina-		Mednarodni meeting
	cabile (dok., Švedska ’63)		mi na Goriškem in Salz-	^ $	lahke atletike
Se	Variete: Tappeto volante		burgom		TV dnevnik, vreme
	Film:Stella in cielo		Večr z bio-hironom		
	Film: Il treno (vojni, ZDA		Nad.: Sosedje (62. del)		
	'64, i. B. Lancaster)		Potovanje okoli sveta		
	Nan.: Elitni umori		Dnevnik TV Primorka		
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni vrtiljak; 8.30 Otroški kotiček; 8.50 Taki smo pač lovci-(podaja A. Petje, 3.); 9.05 Revi-val; 10.10 Koncert: Instrum. skupina Evasion;
11.45	Odprta knjiga: Noč do jutra (B. Hofman, r. M. Prepeluh, 3. del); 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Slov. lahka glasba; 12.40 Zbori; 13.20 Tropicana; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Iz Četrtkovih srečanj: R. Premrl; 15.15 Ne pomaga zguont po tuoče (i. Turco); 15.45 Ljubljana ponuja; 16.00 Made in England; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: M. Ravel; 18.00 Kratki časi; 18.20 Blues;
18.45	Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni
koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti;
13.00	Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00, 6.30,7.30,8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci;
20.00	Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 21.25 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila;
13.45	Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki;
16.30	Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18,45 Črna kronika;
19.30	Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. Webra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo;12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18,30 Izšlo je; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
r , . SREE
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666
^NMcIa
VREMENSKA SLIKA
Nad severno in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad zahodno Evropo pa ciklon. Prek srednje Evrope se pomika topla fronta. Za njo bo v višinah pritekal k nam nekoliko toplejši zrak.
1020

1030
1000
6'
<5
1010
DUBLIN o' -
. -1- ^ - 6
K0BENHAVI)
- „
6
1010
^LONDONo 6^STERoAM ? ” BEBU5 8/19 VARŠAVA 10/16
16123___
---	^ oBRUSEU
: PARIZ 13/20
17/25	. DUNAJ 9/19
O LJUBLJANA 14/23 (6_6>
Č6b
o KIJEV -/-
6 »NEVA 14/29V UUBUANA 14/”	-
° MILANO -	BEOGRAD 12/23	✓
«r 6	° 18/28^V
______^-----\	X SPLIT -/-	osoFIJA 8/23
ZV, LIZBONA	MADRID 21/34	_____'	*mm	MM ^^SKOPJEo yx
^ 17/32	°	°	c-	_ v	<246
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.42. Dolžina dneva 13.15.
..ATENE 22/31
V •
Luna vzide ob 17.03 in zatone ob 1.47.
•r<J'
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.04 najnižje -38 cm, ob 8.52 najvisje 22 cm, ob 14.12 najnižje -8 cm, ob 19.51 najvišje 30 cm.
Jutri: ob 2.38 najnižje -46 cm, ob 9.15 najvišje 32 cm, ob 14.51 najnižje -18 cm, ob 20.35 najvišje 37 cm.
Morje mimo, temperatura morja 21,5 stopinje C.
Vreme zdravim ljudem ne bo povzročalo opaz-niejših težav.
V*
(5
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije
TEMPERATURE V GORAH

	°C		°C
500 m			22	2000 m			10
1000 m			17	2500 m 			8
1500 m			13	2864 m			7
DANES
GRADEC
11/22
TRBIŽ
CELOVEC O 10/22
m
M. SOBOTA
O n/21
F
ČEDAD-^_ 14/25 O
O 9/19
KRANJSKA GORA ^
O TRŽIČ 12/21
O KRANJ
O
S. GRADEC 9/20
MARIBOR
O 12/22

m
CEUE O 12/23
^N. GORICA 14/24
GORICA o 14/24 O
> n
UUBUANA
14/23
<6h>
POSTOJNA O 12,23
/-s KOČEVJE
C_b . O
N. MESTO 12/24 O
ZAGREB
12/25
O
PORTOROŽ O 16/26
UMAG
Danes bo spremenljivo, občasno pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodnik. SOSEDNJE POKRAJINE: v sosednjih pokrajinah bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Ponekod pretežno oblačno. V Alpah bodo občasno krajevne plohe.
JUTRI
GRADEC
14/24
S
TRBIŽ
CELOVEC O 13/22
9
M. SOBOTA o 13/24
/-X	_	KRANJSK
£61	^
°	14/17
O
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ 14/21
F
9 GRADEC 14/21
MARIBOR O 14/25

CEUE O 14/25
PTUJ
<2-
ČED, 17/24 o
OVIDEM
17/24
O
KRANJ
#
GORICA 16/23 O
^N. GORICA 16/23 O
TRST
18/26
UUBUANA
16/23

UMAG
w 18/26	v
—«
PORTOROŽ O 1
POSTOJNA
o 14/22
^ KOČEVJE
O
N
N. MESTO
O
m
o
^^^RNOMEU.
14/25
ZAGREB
14/25
O
<s
.
POREČ
o
\
PAZIN
O
OPATIJA O
REKA
18/26
V Četrtek bo v vzhodni Sloveniji sprva delno jasno in toplo. Pihal bo jugozahodnik. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bodo občasno še padavine. V petek bo oblačno s padavinami, deloma nevihtami.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Naval na trgovine v Chicagu, kjer je v prodaji film Titanic
V Chicago so v ponedeljek začeli prodajati kasete filma Titanic. Kupci so kar navalili na trgovine in na prodajalke, ki so za to priložnost oblekle rešilni jopič (AP)
Naprodaj Ceausescujeva klet
BUKAREŠTA - Romunske oblasti so sporočile, da bodo v jeseni na dražbi prodali približno 1200 steklenic vina, šampanjca in konjaka, ki so pripadale družini umrlega romunskega diktatorja Nicolaeja Ceausescuja. Na dražbi bodo prav tako prodali diktatorjeve avtomobile, čolne in drugo lastnino. Večina vin prihaja iz romunskih vinogradov, oziroma so jih Ceaucescuju poklonili drugi komunističnih voditelji. Najstarejši steklenici prihajata iz vinogradov v Timavi, 190 kilometrov severno od Bukarešte, napolnili pa so ju leta 1918, je povedal tiskovni predstavnik romunske vlade Mihai Nica. Vsaka steklenica je zapečatena z zlatim trakom. Potem ko so Ceausescuja usmrtili leta 1989 med protikomunistično revolucijo, so v njegovi vili v Bukarešti odkrili približno 3000 steklenic z alkoholnimi pijačami. Leto kasneje so prodali 1800 steklenic, izkupiček od prodaje pa so namenili neki bolnišnici. (STAVAP)
Internet osami uporabnike
VVASHINGTON - Redna dnevna uporaba interneta lahko sproži depresijo in osamljenost, ugotavlja ameriška študija, ki jo je v nedeljo objavil The New York Times. Izidi študije o psiholoških vplivih domače uporabe interneta, ki je stala kar 1, 5 milijona dolarjev kažejo, da svetovno omrežje spodbuja razvoj depresije celo pri ljudeh, ki sicer ne trpijo za to boleznijo. "Presenečeni smo nad rezultati, saj so v nasprotju z našim razumevanjem načina uporabe interneta na področju medčloveških odnosov, " je povedal Robert Kraut, profesor psihologije na univerzi Camegie-Mellon. Avtorji raziskave, ki so jo poimenovali HomeNet, so v obdobju od enega do dveh let opazovali 169 oseb na štirih šolah in mestnih skupnostih v Pittsburghu v Pensilvaniji. (STA/AFP)
Ponudba Monici Lewinsky za milijon dolarjev
DUNAJ - Nek dunajski trgovec je "najbolj poznani pripravnici v Združenih državah", Monici Lewinsky, ponudil milijon dolarjev, Ce mu je pripravljena izkazati "isto vrsto naklonjenosti", kot jo je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu. Lastnik trgovine za prodajo računalnikov na Dunaju, Franz-Joseph Mercedes-Mercedes, je pripravljeno Monico povabiti celo na sloviti Opemball, na katerem se vsako leto zbere avstrijska in svetovna smetana zabavnega sveta. "S to ponudbo želim pokazati na lažno moralo v glavah ljudi. Skoraj vsak od nas je poCel iste stvari kot ameriški predsednik, zato v tem ne vidim nic slabega, " je izjavil 59-letni Avstrijec. 'Denar sploh ni problem, saj lahko en milijon brez težav zapravim, " je poudaril Mercedes-Mercedes, M je znan po svoji nagnjenosti do neobičajnih stvari. Pred nekaj Časa je dunajski trgovec v avstrijskih časnikih objavil lastno osmrtnico, da bi s tem privabil pozornost kupcev, mnogi pa se spominjajo tudi njegove grožnje o samomoru, ko so finančni inšpektorji pred nekaj leti poskušali preveriti stanje njegovega podjetja. (STA/Tanjug)
Pol milijona dolarjev za manjkajoče liste Dnevnika Ane Frank
DEN HAAG - Pol milijona dolarjev za pet manjkajočih listov v dnevniku Ane Frank (na sliki): to je vsota, ki jo prijatelj Aninega očeta Otta Franka Cor Suijk zahteva od Fundacije Ane Frank za pet listov, ki jih je nekdo iztrgal iz dnevnika in katerih vsebijna je torej povsem nepoznana. V nekem radijskem intervjuju je Cor Suijk dejal, da je fundaciji ponudil manjkajoče liste in da z denarjem, ki bi ga prejel, to je s pol milijona dolarjev, namerava financirati odprtje Centra Ane Frank v ZDA. Fundacija pa je, po njegovih besedah, zaenkrat zavrnila ponudbo, Čeprav bi z dodatnimi stranmi lahko po njegovih ocenah samo s prodajo avtorskih pravic lahko zaslužila najmanj 3 milijone dolarjev. Suijk je dejal, da mu je liste izročil Anin oče Otto pred smrtjo leta 1980. Slednji naj bi jih bil tudi iztrgal iz dnevnika, ker je na tistih straneh govor o težkih odnosih med starši in o prepirih v družini v letni dni, ki jih je ta židovska družina preživela v podstrešni sobi sredi Amsterdama. Ana Frank je, kot znano, umrla leta 1945 v koncentracijskem taborišču Bergen Belsen v starosti komaj 16 let.