j BfocMdbl. k. fe. uofDiuuoineK,
Wien
St 7.
V Gorici, 16. februarja 1877
„SoLa" izhaja -vsak tfetvrtek in velja
s poisto prejemana ali v Gorki na dom
posiljana:
Vse leto    .   .   .   .   ,   f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
Cetvrt leta    -   .   .   .   ,,1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-
slanicah" se plaenje za navadno tristop-
no vrsto:
8 kr. L& se tiska 1 krat
6   „   „   „    „'   2   '» KaveLe firke po prostorn.
p^mfi^^tijflk* it iobivaj© p*
tobakarnici t »-
sposki   ulici   blizo   „treh   kron".    •—
v Tretu t tobakarnici „VU   d«ll» •«-
serma 60".
NaroCnina in dopisi naj se bkf«-voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Doleuec v Gorici. — Rokopisi.ia..»•... Wa&ijo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugim neprt-mo2nim se narofinina zn»2a, ako ft ogl*-se pri uredni&tvii.
Cilasiio slovenskega peiitiiiiega <lrustva goriSkega m brambo iiarodnih praile.
Nekaj v pospesevanje slovanske uzajemnosti.
StaliM-e naseaa li>ta je bilo od nekdaj eisto slo-vansko: pobijali mho od zauotka in sc zmerom pobi-jawo vsako mnenje. ki podpira pavtikularizem, in za nas nima Kranjeo. Stajoro. (iorit'mi v narodnom obziru no najnianj^oga pomona : takozvanomu doiuaeiiistvu, ki ima tmli v tJoriri dobro znanrga aposteljna. napo-vedali smo kar naravuost vojsko.
Iz \>acega staliv'a je partikulsirizem, posebno (v prctiran, jako skodljiv, narodnostni prineip ima pa v njoin najvooega sovraznika. — Wak Slovau mora liiti v prvo ponoson. da jty ud najvecoga naroda ov-r(»p>l(fi<a. po torn mora dolati za dusovno in eo mo-k<i(V tudi politiniu zdruzenje njenm iiajbliznjih slo-\anskih rndnv.
Mi Slfivciici inoramo prvo tezrii na zdmzonje v.-oli {"ilovi'iu'fv v i»iio suuo puliticuu adniinistrativno <elotn oh cni'tu pa inoramo uzo ztlaj misliti. kako pridemo do taooga zdnizonja z drit^imi nasmi brati, Ilrvati. Srbi, i. t. d. So ve da. \so to v mejah po* stavo in i o/irom na na-o dr/avo. • • hvpiiruui sum. da mi S|o\i»jiri suni na sid»i smo ]»rcslal»i, da hi /a-niuLiIi kaj U'lict'^a dosiri: prav taka 'y.-t. drn/imi na-siihi hrati na juun. — No. in ('<' smo tega prcjuir.ini, dol/imst nasi ji», da dt'kuno na vsak le nm^oOi uaOin v to svtho.
Vivprif'ani smo pa in z iiami udkrHosrrcii Slo-voneo, ila si* v ta nanwn v?<» promalo dcla pri nas. pa tudi pii ikimIi Itratili. in marsikako givuko bi U*li-ko zaMljr/ih v potrditcv trg.i nasejia mnt'iija, ko bi sp in- snutsovali razkiivati hvetu uaMli ran.
Mi mho \\m vn'ckrat uasvrtovali sredstva, ka bi po.-p<j>t4vala delovanje v tern res narudnem inpraktif-iiem /inislu.
Opa/ujomo namrctr, da se na priliko nasi vodi-telji vs« i>rema!o shajajo v posvetovanja. To nahem nmeiijii bi morali nasi voditeiji iz vsi'h slovonskih dclov vsako leto \-saj enkrat priti na skupcn dogovor, k<ler bi se odlocevala politicna taktika za vazne slu-eaje ; taki shodi bi se pa morali scasoma raztegniti na vse ju^oslovanske   voditelje.
Ker je Car-opisje najva/nejsi faktor v politiniem razvitku narodov. morale bi se tudi pogostuina osno-vati skupOine casnikarjev v uamen. da se dozene v nakaterih  prasanjth  popolua hannonija, da vsi pravo
JO—UJJ-WJJ'ilUJU .'j; J
f          LISTEK
[                           JPfciee
v siovenskih narodnih pesnih. if                                         (Kadalje.)
f              XaS   narodni pesnik je torej   znal vrlo dobro
| vporabiti ptice in je lepo vplesti v obrazce s tem je dal : svojini plodom zares miC*no podobo, kako»no bi za-stonj se pri izvrstnih, umetnih pesnikih iskali. Ko so se mu rodili ti plodi v srei stal je tam sredi cvetofie narave in zltl je ? s?ojo pesen svoje Cute m vse, kar se je krog njega godilo, v 6idotvorni prirodi. Videl je zeleno pomlad, zeleno, s cvetjem okinCano pomlad, kedar se vse vzbuja knovemu ^ivljenju,kno-vemu tlelovanju. Videl je v drobno pticje srCeee, v katero je vrgla pomlad svoje o^ivljajofe larke in tam rodila ljubezen, katera je ptidico prisilila, poiskati si draga. Cujmo narodno pesen, kako je tam ta prizor naslikau:
PtiCek Icti, ptieek leti, PtiCica za njimleti, Vzami menc, vzami mene Ti predrobni ptifiek moj! Toda temu iii Se tako naglo v srci pognalo drob-,:. no zrno ljubezni; in vidimo  ga, kako nekako mrzlo odgovarja prearobni ptidici;
narodni, ncodvisni fasniki kolikor .mogoce euako u-spesno pripravljajo jugoslovansko ljudstvo na ono vag-no zadaCo, katero mora resiti, h\ Iiot5e postati svo-bodno in samo svoje, da ti easniki vsi po euom pro-gramu delajo za eno in into svrlio. Dozdaj se vse te lepe idi-jo Ijudstvu predstavljajo le ko(, ideje; a potera bi morale, nastatc istinito in trdno pozeljenje po vres-niceuju toll idej, kajti uarod hoce videti, da se res dela, da jc rec resna, s:e le potem se tudi on popri-me zdrave ideje. — Dobio je uudaljc, da se ljudje, ki ljudstvo i)odiu'ujejo, osobno spoznajo; iz tega na-stane zivaluieJNi menjava mislij in vsled tega zivah-nejse delovanje.
Da bi tudi v maf.orijalnem zmislu no, izostali dobri naslodki, toga smo vuG ko propriOani, kajti 6im voi;i je krog kontribuentov za eno in isto rofi, turn u-sposnoje postane vso, deio. Zoleti je^toroj, da bi se ko lit— tro mogoce posebno zdaj v tako vazuih easih sesli ju-goslovauski novinarji ali zastopuiki po uiogooosti mno-gib jiigoslovanskih listov v kakom jiigo,slovanHkom mostu, inurda v Zagrobu ali v Ljubljani. Jnicijativo k takomu shodu bi morali prevzeti uroduiki veoi'h listov, dnovnikov, katerih imamo prav malo mi Jugoslovani, Co pa so ravuo onienjoni sliodi siluo potrebni, toliko vaznojSi pa bi bili shodi nasili pisateljev, katerih naj-vooa zadai'a bi bila, da pribliznjojo jugoslovanska na-rooja kolikor le mogooe in pospesujojo solidarnost ju-gosjlovauske literature.
Nasvoti, katere dajemo tukaj, so po naScm mnonju najpraktienejsi v namen, da se enkrat vtrdi ona solidarnost, o kateri uze dolgo govorimo, pa prav malo vidimo. lies je bil uze enkiat storjeu slab po-bkus, ki iiij imel zazeljenega uspelia; a to nas nima motiti, posebno pa patrijotiCnih novinarjev no; sopet naj se poskusi, pa z ono rcsnostjo, ki je pristojna mo-zem, ki vedo, kar lioeejo, in to, kar hocejo, tudi z vso resnostjo zasledujejo. Mi smo tukaj le podali mi-sel v obcuih potezah in srecui bi bili, ko bi se veLi jugoslovanski listi ozirali na te nase nasvete in to vprasanje saj zaOeli prctrcsati rosno in marljivo, ka-kor zasluzi glede na vaznost fiasov in na hitro ver§e-Oe se zgodoviuske dogodjaje.
Kaj hccm stabo, kaj Wem stabo Ti predrobna ptiCicu! V moji hi2i, v moji hili, Tam v predrobnem trnjidi? Saj jej nema niCesar dati  niti  „drobnih Crve-kov", niti nprekalne vodice" 1  AH   vendar je ona & njim zadovoljna in zuasati si zaCneta posteljico, kder bodeta po oCetovsko varovala svoj prihodnji zarod!
Uie v uvodu smo rekli, da so imeli nasi stari oCanci maogo vra^nih ptic. Tak pti6 n. pr. bil je u-deb in sicer prerokovalen; saj §e sedaj pojo otroci o njein :
Hup, hup udeb MaS zgnjuien rep, Vendar vseve§, Fa ni6 ne pove§! Erjavec pravi, da so nasi pradedje imeli prazno v6ro, da se v udebovem gnjezdi nahaja fiudodelen ka-men. Ako kdo ta kamen dene spefiemu Cloveku pod glavo, mu ta vse svoje skrivnosti razodene. Drugod zopet pripovedujejo, da udeb pozna neko travo, s kte-ro se more vsaka kljufiavnica odpreti brez klju6a; tudi se veruje, da udebovo srce in jetrav Cloveka vspae vajo ter mu prijetne sanje  vzbujajo.   Se mnogo dru-gih ptic so imeli,   posebno  pa smrtnih, in nekatere teh zadujih so Se celo v narodne pesmi pre§le. Kmet se §e zdaj zgane, ako slisi  Cuka peti, in takoj zacne pre§tevati in uganjevati,  koga bode prvega  pobralo. Na Primorskem menijo, da nobeden ne umrje, ako ga ni popreje klicala nptica"   s6 svojim trikratnim; 9bo
Dopisi.
Gorica, 15. febr. (Konec pusto. — DomaCa kava. *— Nepotrjena postava, — Sopet Merzlek. — Vreme.) Pokopali smo pusta v naSi lepi Nizzi brez1 posebnega hrupa. Naia ditalnica ski en ila ga je v sa-boto z lepim plesom; prav tako stl f„Concordia" in „Ginnastica" v pondeljfk dali pustu slovo na primoron naCin. „Concordiaw je lotos imela posebno srefio, da so krasile nje plese tudi take kiasotice, katere go nam wdozertirale" iz Citalnice, kar pa jim ne smemo zameriti, kor pies jo kosraopolitiien, in mi goriSkl Slovenci smo v tern obziru ie prect'j tolerantni. Sicer pa inoramo reel, da se v „€oncord}ji'S kder se radft zbira nla erilnie" vseli narodnosti, vendar nogodi vee tako Jletno in gladko, kakor v nail Citalnlci. — Pri nekem plesu priilo je nekda moj dvema gospodoma do tako OHtrcga besedovanja, da jo moral posredovati odlior in da sta bila izkljuCona nekda dva gospoda, ki se priStcvata viiiin krogom in se rada meiata mej aristokratc. To nas sicer malo zanima; zabelje2ill smo to m Btno govorico le zato, ker nas mraz trese, Co samo inislimo na to, kaj bi bill vse pisali Nemci 0 nasi (•italnici, ko bi se bila v njej pripetilo kaj e-naccga. V nasi citulnici gre kolikor toliko podomace; a uaso dame se gotovo nimajo pritoi^evati o prezi-ranji in nsde'Jkatnosti in to je prav: nasi fantje nam delajo oast, Lesar smemo biti veseli in ponosni,
En par let sem trudi se nek star gospod, ki prodaja takozvane „koufete", da bi vpeljal v Gorici pustno nedeljo „korso"; a spodletelo mu je lani in lotos je se slavnojsi fiasko napravil; lani se je vozil saj sam po inestu; letos pa niti ene kofiije nij bilo. Se zadnji dan pusta nij bilo to, kar so pricakovali $ vsako malenkostjo zadovoljni ljadjc: kakih 20 koSij vozilo se je po mestu in to je bilo vse. Za tak korso pa6 nij bilo treba onih po casnikih in oglih nazna-njenih 2000 funtov konfetov, ki zadostujejo najmanj za 20 let. „Nervus rerum" daje ljudem nagon, da pusta lovijo; ce tega nij, je vse trezno in pametno in to se kaife tudi pri nas v Gorici. BevSSina v tem obziru podpira moralo in napredek in ce se casi ne zboljsajo, bomo postali s (asoma tako pametni in cedni ljudje, da nas bodo veseli filozofi in moralistic
treba itia. Tudi na okno, pravijo, pride ptica klicafc aioveka v vecnost. Taka. ptica je, kakor se iz nar* pesmi „21ahtna gospa* vidi, oref.
Zlahtua gospa je hudo  zbolela ter poklicala . svoje hlapce in dekle in jim ukazala, naj  gredo ven pogledat, kaj tako straSno po orehu razbija in bobna, Ti skuSajo ^lahtno gospo, toda
Ni6 druzega ne vidijo;
Le crni oiii hodijo
Zelezne kremplje imajo,
Ind iz kljuna jim gori, Ko to zaslisi Mahtna gospa, britko zasto«!e itt se zboji, kaj bode z njeno 6rno dugo. Pa orli u2e pri oknih „Spegajott ter vzamejo jej duSo in jo neso na dao pekla.
Poglejmo si drugo pesen!   Ulovili so hudodel-nika ter ga vtgli v globoko vdzo Qtfo). Kder ne vidi solnca rumenega Ne zvede, ne meseca belega. Toda kmalu so ga peljali iz temnice ter ga odveli na GrivenCko polje in ga posadili na stol.   Mnogo Jjud-stva je priSlo gledat grenko njegovo smrt na vislicah. Ko se izpove,  opominja okolo stojeCe, naj ne bodo takoSni kakor on „ki bode tam visel po no8i in po due*". Rezko jim slika svojo usodo s temi le britkimi besedami:
Tote lepe, bele srake,        Ti lepi Crni gavrani, To bodo moie sosede!        Ti bodo moji angejjci t Okrog bodo zletavale,        Meso mi bodo raznaSali<4 Lase mi razCesavale,             Po lepem zelenem borovji.
¦?»L=
•   fll^AV
>s*%:
- Na Furlanskem SftjriBtp^p^no zanimajo 2a aeko ta&ttao, katera je j^^SFljff^6 ia se zove meicT sikanska kava; ta rastUria nefcda dobio rate ia rodi v naslh krajih in dajeobuV sadu, podobuega arabski fesv*. (Je se nresmci to, kai pisejo nekateri zvedenci, sp«drinifi bomo scasoma iz na§ih kiajev ptijo kavo in na&e „kof€tarce* smejo biti vesele, ker nafe je vetika, da bodo pile kavo jako po ceni. V aaaroino gospodarskem obzira zasluzi ta red prav gotow> tso pozornost                                                   .
Cesar nij potrdii one postave, katero je sklenil naS deL. zbor v lanski sesiji, da namrec smejo po-stati del odboraiki tad! taki poslanei, ki prebivajo zunaj Goriee. Razlogi nepotrditve nam wjso Se popolnoma roani; vendar pa obzaluj&io, da je ia nas potrebno postavo zadela taka oaoda, vsled fitsar bo v odboru najbrie ostalo vse pri sUrem.
V eui poprejSnjih stevilk porocaH smo 0 stu-dencu Merzleka pri Solkanu; danes dostavirao temu porofila, da je ta studenec, ki je v najveei susi v Soto poSujal blizo 800,000 vedrov vodc vsakih 24 ur, zdaj kar naeokrat skoro popolnoma posusil se, kar je ntjbif snaaeBJe, da so pegeste in mnoge mine tako pretwsile tla, da se je froda obruila na kak drug kraj; torej je mogode, da so kopaci prav blizo vodc. Ta prikazen je posabno zauimiva xa gcologe.
Vreme imamo uie cez 1 mesec prav krasno; gorko je biio te dni pri nas uze prav tako, kakor na spoadad; ce se kaj v kratkcm se prekucne, bo pri nas sredi prihodnjega meseca uze vse v najlepSem cvita; spomiadanske cvetice uze povsod mocno cveto ia lasi mtedi gospodjc sprebajajo se v lehkih, kratkih suknjah. Mraza sploh letos nijsmo trpeli. Nevemo, ce bo pa to vren e tudi hasljivo poljedelstvu.
Tr8t, 15. febr. (Izv. dop.) LetoSnji 3 dnevni korso sme se imenovati prav velikansk in veliko veci in lepsi nego lanski ali prcdlauski; posebno je k temu pripomogel cirkus Suhr, ki se je udelezil korse z ka-irimi 40 konjiki in godbo na konjib; zadnji dan pusta vozilo se je po Trstu kakih 400 kocij, mej katerhni mnoge prav elegantne se 4mi in 6mi konji. To ulicah pa je vse mcrgolelo samih Sem, na stotine oseinljenih ljudy sprebajalo se je pustni torek na verier iz ene kavarne v drugo in nas glavni trg napolnjen je bil tako z ljudstvozn, da stevilo 50.000 gotovo nij pre-visoko za ono tain cakajoco in zabavajoco sc mno&co. Preteieni pust je bil v Trstu sploh zwahen, akopram je tudi pri nas pomanjkanjc denarja; a nasa gospoda se vcasih tudi kaj posili, da le pokaze na znnaj blesk ia bogatijo.
Tudi v trzaSki titalnici bile so pretefieni pred-pust dokaj lepe veselice in se je posebno k zadnjemu plesu zbralo tako §tevilo plesalcev in krasnib plesalk, da so bili prostori na§e iitalnice veliko pretesni. — NaSa Litalnica bi morala imeti vece in lepse prostore, po tern bi postalo v njej vse veliko zivahnejse.
Zadnji Cetrtek priplul je v Trst Lloydov parnik z madjarskimi Studenti vra^ajocimi se iz Carigrada; ker pa se je policija bala se vecih demonstracij kakor zadnjiC, je poslala parniku nasproti enega svojih
Naj raznaSajo, si raznasajo, Bog le dusi dobro daj! Enako se mu bode godilo, kakor oneimi peku v svetem pismu,  kateremu je pravi^ni egiptovski Jozef razkladal teLke, 2alostne sanje,  da bodo prisle ptice izpod neba, ter trgale njegovo meso ( ..
Tudi vrana omenja na§a narodna pesem posebno rada. Cemur je gotovo nzrok cela njegova natura: kajti on je stragen, moder in umen ptic.
Zlahtni gospod Baroda ukazuje svojemu hlapcu, Id mu je Sel rane gledat, so-Ii erne ali rudece, naj se napravi jamo kopat, jamo Siroko in globoko, kajti rane bile so firne, in mej tern prezlahtai gospod pra-Vi svojemu vernemu slugi:
Dobro z brinjem me pokadi; Trdno z vejami me ogradi, Da ne bodo odkopali Vrani ptifii me kljuvali J Edo ne pozna ^alostne usode slovenskega juna-ka, katerl gre nad Turka v boj krvavi? Nasa narodna pesem slika jo se 2ivimi §aramit sbka nam jo, ko jemljo tak krepak junak ^alostno  slovo od ljubljene deve, govoreft:
Nad tebo bo zv&nil zegnan zvon Nad mano turSki b6ben; Nad tabo bo molil ma§nik vilje 2egnane, Nad.mano bo krokal cmi vran! Zares ^alostna antithesa! — Tam bode lezal na polji Sirocem, s kristijansko krvjo napojenem,   nepo-kopan, pod iarki gorkega  solnca,  in  de2   mu bode pral sesfirjeno  krv po  bledem obrazi in  ptice bodo crez porje letele ter pogledale nanj in  naznanjevale 0 njem v domovini slovenskii in narodoi  pesnik  bo vbral syoje strune in spominjali se ga bodo §e pozni potomci v mili narodni pesni! . .
Ptice so v naSi narodni pesni, kakor tudi v
50HA1L^skih nar«dnih pesnik podoba hitrosti. 0 kral^i Matrjazi se sM;
agentov s poveljem, da se morajo Stndentje iz>rcati tikoma Mezni§ke postaje, ki je bila na vse st?ani obdana s policijo, katerajevsakterumu zabranila vfcod. A vkljub tewa nij potekla ree iako gladko; mnogi nasi trgovci slovanski in itaiijanski najeli so skoro vse coluet kar jib je bilo dobiti v Inki, ia so jadrali parniku naproti; paraik je sem ter tje jadral no luki; a gospodj* v aolafh so na vso nioc zviigali in kricali na one ogerske zofte. Proti vecera ^e le so se ti go~ spodici izkrctUi; tresle so se jim blacice, ko so kar na hitrici pobegnili v restavracijo postaje in ^akali tam pod varstvom policije, dokler se niso odpeljali z vlakom. Madjarom se pa6 ne bode vec ljabilo skoz Trst t Cangrad: pri uas sta'?ijo navadni in tudi izo-brazeni ljedje Madjare in Turke v eno in isto vrsto in na tak glas, kakor tukaj, pri5li bodo Madjari kmalo po vsej Evropi.
Kakor znano, je bil gosp. Xabergoj letos sopet voljen v mestni zbor v 6. okrajd; a to volitev so nasi Laboni zavrgli, iskali so v jajci dlako, da bi se le tega nenstra^ljivega borilca za naSo slovansko rec tu-kaj na jadranskih obalih znebili. A to se tern gospo-dom, ki vedno skeievRim, neposn-di; nasi slovenske volilci bodo pri novi volitvi puka/ali, da rjo§ slovan-ska nij propala* v tr/aski okolici.
V Trstu je v zadtijem fasu goljiifija in tatvina na dnevnem redu; na^e mesto je namree pribezalisLe vseh potepinov iz bltznjih avstrijskih deiel, najveCpa one strasne drubali if. Italijannkega, kiima vedno no:: pri rokah. Nasi «'..sniki polnijo ceie predale s tako krim;nalfetiLno kroniko in nasa polirija mora skoro vsaki teden napravljati v pravem pomenu love, ki se raztegujpjo tudi na okolico, na U nevarne potcpine. Ga nij dneva, da ne bi se zgodila kaka veC-a tatvina ali goljuftja. Temu pa je dosti krivo slabo in malo poslovanje nasih trgovcev, ki omejujejo stroSkeiu od-pu^&ijo delavce. Kder je toliko proietarijata, kakor pri nas, nij mogo^e misliti na veliko sigurnost imetja.
Na.sa kupCija je nekoliko ponehaia; kolonijalno blago sicer nij padlo v ceni. a prodaja sc ga malo. Zita so nekoliko padla, tako tudi pctrolij. Olede na bliznjo vojuo in na spomladansku veire potrebc, se bo morda v zacetku prib. meseca .spekularija kaj razvila; zdaj pa vlada nnka tiliota, kakoiine letos Se nij biio. Ker bo letos ninogo ponianjkanja biaga v nasih krajth in ker brez vojne skoro ne more biti, (je morda prav zdaj (ias za Spekulaeije, posebno se zitom in tudi dtu-gim navadnim blagom.
Politidni pregled.
V Gorki, 16. febr. 1877.
Nasim citateljeni je znano, ila bodemo imeli leta 1878 zopet svetovno razstavo v Pa-rizu. Nemcija odrekla je oticijelno udclezitev od svoje strani;   ali iz tehtnili vzrokov ali ne, nij
„Kralj plane na konjiLica Na vejico ko pticiea." AlenCico,   prelepa  (iregiceva   sestra,   se opravi prav tako, kakor njen brat llregie: na glavo si  dene rudeco kapo in za kapo   tri  zrjalova   peresa.   Tako opravljena gre iskat dragega brata in
.    Ko ptic a daltC zdaj zdrei, Kjer sator turski mi stoji. V satore dirja, dirja v skok, Turcine seka vse okrog, Da tol'ko jih za njo leii Ko snopja tamkaj za zenjei, Al'drobne trave spod kosa, Ko Bog nam dobro letue da. Sploh se  pticam   primerjajo  deklice   same, te pticice z rudeeimi licami! Tudi mlad junak. ki jem-ije 2alostno slovo doli pod belim gradom, je enakdrob-ni pticici, ki po jelsevji zleta in toil, ko so jej mla-dice pobrali. In prevarjeuo dekle pravi: Ko p t i c i c a sem pevala, Siadke sem sanje sanjalal — Dovolj, upliv ptic na naso narodno  poezijo je, menim, zadostno   dokazan, in ba§ ta upliv je razlog, da so nase  narodni pesni  sploh  tako  ljubeznive in neSne in da tako k sreu segajo. ako se pazljivo beio ali poslugajo, posebno koje pojo knietska dekleta po letu zvecer, ko se s polja vracajo.   Zato  so pa tudi sploh ptice tako prirjubljene, kakor ne z lepa  kje drugodi Bog daj, da bi se ta ljubezen do teh presre-nih, drobmh 2ivalic mej nasim narodooi vedno gojila in da bi vedno rastla; Bog daj, da bi kakor do zdaj in vedno §e bolj za naprej bila pticam nasa   domovi-na slovenska  varno zavetje, mirno  pribeialisae; Bog daj, da bi Se dolgo ta letefii zarod o2ivljal  na§e ga-je in se svojim petjem budii zaspane slovenske  sine in je tolafcii v bridkosti in tugi!
BAZHJJ GOWJANEC.
nam preiskovati in razpravljati. Tudi v financ-nem odseJku na§ega derzavnega zbora razprav-ljalo se je, ali se ima za vdele^enje pri pariski razstavi dovoliti svoto 600.000 gl. Vedina odse-kora zavergla je bila prediog vlade in ce bi bilo §lo taii y zboraici po volji odsekove vecme, sra-. movati bi se morali vsi prari' avstrijski patri-jotje takega sklepa. In zakaj? Mi trdimo sicer, da so se razstave uze prezlvele, vendar pa ne mislimo s tem, da se je nij treba vdeleziti, ce sa kde kaka razstava osnuje. Tudi v nasem der-zavnem zbom bi ne bilo nikakih nasprotnikov vdelezenja, <?e bi se tam ne naliajali Prnsjaki,. kateri ho^ejo v vsem Nemcijo kopirati ali po-snemati tako, da mora to vsakemu pravemu Av-strijeu uie prisedati. Veseli nas zarad tega sklep derzavnega zbora, ker sklepanio iz tega, da vendar Se nij nas derzavni zbor ali celo Avstrija prnska. 3Ierodajni krogi naj ne prezirajo take malenkosti, s katerimi se ovajajo nasi prusijau-ski Nemci, kateri se mislijo uie popolnera v blazenein nemskem ffrajhutf.
Madjarsko ministcrstvo je bilo od-stopilo, a ker nij bilo moz, kateri bi bili pri-pravljeni sestaviti novo miiiisterstvo, dubode naj-berze zopet Tisza, poprejdnji ministerski pred-sednik, nalog, sklopiti novo vlado na Miuljar-skem. Glavna dva inoza madjarskega parlamenta cesar nij inogel pregovoriti, da bi prevzt'la ministcrstvo, to sta Sennyey in Mujlath. Oba sta stavljala fake pogoje, v katere privoliti nij bilo mogofre, in tako razbila so sc pogajunja. Tisza tudi se nij prevzel sestave novega ininisterstva, dokler nij na cistern s cislajtanskini minister-stvom glede bankinega vpra^unja. Zarad tega dosel jc zopet z madjarskim fmanniim ininistrom Szeliom na dogovore na Dunaj in najberzo pride do kacc^a porazumljcnja, ker bodo baje nu.si miaistri nekoliko bolj popustljivi. UadoveJni smo yav kakor vselej, kakok'ii modus Vivendi ustra-rijo in ali bode k njim zadovoljna nasa derzavna zbornica. Bojimo se, ako bodo nasi ministri pre-vec popustljivi, da potem nastane v Cislajtaniji kaka kriza in po tej zopet jedna na Madjarskcm in tako dalje cum gratia in infinitum. No, taki so naslcdki dualizma; najpervo nam je doiiesel mnogo materijalne skode, sedaj pa nam zuga zmesti vse nase notranje politiciio zivljenje. Pra-vice, praviee vsem narodom enake, potem bode mir v notranjem in Avstrija bode krepka.
Kako neznosno je nase notranje politicno polozje, prica nam govorica o naslednikih grofa
V e t e r.
Okoli zemlje je zrak. Tega sicer ne vidimo od blizu, vendar ne morenio zato 0 ujem dvoiaiti; kajti 11a sto natinov se moremo 0 njegovi navzoinosti pre-prieati. Mahnimo sumo z roko in takoj bodemo eulili, kako se zrak ob njo Optra; bezinio Intro, in (nasa ob-leka in nasi lasjc bodo nazaj leteli; vcternica kako se verti, kadar veter pise! Da-si tu niC ne vidimo, mora vendar nekaj biti, kar se ob roko opira, kar nam obleko in lase nazaj obraca in kar veternico verti. In to je xrak, ki postane veter, kadar se gane.
Da je okoli nas in povsod zrak, 0 tem se ino-rete §e tudi na sledeci nacin prepricati. Uzemite ko-zaiec (kupico, gla2) in prilepite znotraj na dno ko-scek papirja, drzitc dno zgoraj ter denite kozarec s vsem v vodo; potem ga izvadite, dno neprestano gore drzeci, poglejte na dno in videli bodete, da je pa-pir, katerega ste prilepili, se suh. Ocevidno je torej, da na dnu kozarca nij bilo vode, ako ste ga tudi ce-lega v vodo pogreznili, ker je papir suh ostol, a dm* gace se on v vodi namoci. Kako, je to? V kozarcu je moralo nekaj biti, kar je branilo vodi, da nij mo-gla priti do dna. Vzemite zopet kozarec, denite ga po strani v vodo, ia videh boste, da iz njega nekaj izlazi, ker se voda mehuri, to je, napravijo se v njem mehurCki; a kadar kozarec zopet iz vode izvlecete, ne bode ve6 suh papir, ki je bil na dnu prilepljen.— Vi ste menda tudi sami ze veckrat videli, kako noce vino iz lija v sod teci, kadar je iijeva cev tako dobro zataknjena od zunaj, da nima nikjer nikakega odus-ka. Torej mora nekaj v sodu biti, kar vinu ne dopusti, da notur tece, in to je zrak. Frasali boste znabiti, zakaj tefe vmo iz iija, kadar nij Iijeva cev od zunaj dobro zataknjena? Ker ima tedaj zrak kod po ma-lem uiti. Isto tako ima zrak kod iz kozarca uiti, kadar ga po strani v vodo denete, ker sedaj ne ide vsa voda naenkrat v kozarec, temvec le po malem, a isto tako ide tudi zrak van.
Andrasy-ja. Nastala je menda ta govcrica vsled vcsti, da pride na Madjarskera na kcrmilo Sen-iiyey ali Majlatli. Ministerstvo Auerspergovo bi se pa baje nikakor nehotelo spuscati v paganja s tacimi ministerstvi in bi rajsi odstopilo. Ce bi pa na ta nacm odstranjeni bili obe ministerstvi, potem bi moral tudi Andrasy pustiti svoje mesto drugenni, za katero sta se imenovala u2e po c\ns-nikih grof Potocki ingrofBohuslav Chotek, bivsi nainestnik na Ceskem za casa Hohenwartovega ministerstva. Potem bi se sploh v notranjem zgodile radikalne spremembe, torej §koda, da nij ona govorica obistinila se, kajti potem bi vcndar nekoliko vec pravice in prostosti uiivali tudi drugi nenemski in nemadjarski narodi.
Xa znano okroZnico ruskega kance-larja Gureakova bodor baje po nasvetu Anglije vse vlasti molcule, Oudni patroni so Anglezi vladnc *tranke, kateri se vedno inislijo, da se mil* ohrani ter da ne bode Rusija zacela boja, n» se le Serbija in t'crnogora pomirite. V an-gle>kem parlamentu izjavljali so se liberalni in (•lovekoljubni Anglezi na proti Tureiji enako kakor pri prejsnjih javnili taborih ali zbiralisnk. Xadejati se je, ec Rusija zaene vojno s Turcijo, da bodo vse druge velesile, tudi Angliji'., neu-tralne. K temu pripomorejo gotovo vcliko zadnje hoiuatije carigrnjske. Kakor smo uze omenili, bil je Midat pasa, glava Mladoturkov, Se edini, energieni nioz in nemara sposoben Tureijo pre-ustrojiti, ce bi bilo se mogove, in ta je moral kar ta mil: in dan pobrati svoja sila in kopita. Damat pasa je glava onih intrigautov, katerim se ima Midat za svoj padec zabvaliti. Kder se take reei tako Jehko godijo, mora biti pac vse gujilo in taka derzava nij vee vrcdna, da obstoja.
Pogajanja mej Serbijo in Tureijo verSe se tai'as se jueeej povoljno, kajti uze je Serbija poslahi pooblast-euo deputacijo v $iumbu], kate-ra ima do konca mir vkleniti. (*c pojde to tako gladko, kakor menijo nekateri, dvomimo. Saj so se bila razbila pogajanja, odkar so se pocela, uze nekatere krati skorej popolncm in so se zopet zaeela. Kedar zaene Rusija vojno in do tega nij dalee, potem se razbijejo tudi mi-rovna pogajanja zopet in Serbija bode vzajeni-no z Rusijo bojevala se. — Mirovna pogajanja s Cernogoro niso se tako dalec* dospela, da bi se bili uze zjedinili za kraj, kjer bi se imela dogovarjanja versiti. Cernagora je baje voljna poceti pogajanja na podlagi status quo ante bel-lum,  vendar  bode  zahtevala  odstop   Niksicev,
Zrak okrozuje (obdaja)  ceio naso zcniljo kakor kako morje ; koder hodimo. povsod jc zrak okoli nas, iti ptii'e letajo   po njeni, kakor pkivajo ribe po vodi. ! IVmu se ne morete dovolj   euditi, ker ga ue  vidite. Kadar nianjka  na  primer v okim, ki ima veliko sip, eua Sipa in jc druga poleg zclo  tanka in prav cista, vidi se unemu. ki od dalec gleda, da tudi druga Sipa nianjka.   Pustite  ptico  prosto  po  sobi letati, letala bode okoli, a kadar pride do oknr   lopniia bode v Si-po, ker se ii vidi, da  oade   nij  nicesa. Sipa v oknu | je prezorna (prezracna, skozividna), zategadelj se pti-ci vidi, da tarn nij niCesa. Prav tako prezoren je tudi zrak.   Zdi se nam, da ga nij v kozarcu, v sodu in I drugod, ker ga ne vidimo; a vendar mora tarn biti, 1 ker opira se vodi, vinu in drugim stvarcm. I          V tem zraku, s katerim je nasa zemlja kakor s
kakim morjem obdana; v katerein zlvimo, kakor na dim morja; po katerem ptice letajo, kakor plavajo ribe po vodi; v katerem diSemo. katerega pa ne vidimo, javi in vidi se vse, kar mi zracne prikazni iuie-mijemo. Take prikazni (pojavi) so : veter, rosa, mraz, megla. oblaki, de5. sneg, toca, gromenje, mavrica [ (duga) in druge enake.
Xckatere onih prikazni vidimo redkeje, a neka-| tore veckrat, nekatere veckrat po letti nego po zimi, [ kakor de2, grom in blisk; nekatere samo po zimi, I kakor sneg; nekatere vidimo po zimi in po letu, kakor oblake. Za sedaj kocemo le eno ten prikazni bolj [ natanko opazovatL namrei veter.
Yi vsi sami znate z>, kaj je veter, neznate pa tudi, kako veter nastaja?
Spustite ko§Cek papirja po vetru, pa videli bo-¦ sto, kako bode letel. Ce pa papir s pomocjo vetra [ leti, mora tudi veter leteti, gibati se. Veter je kakor I uaS hod. Mi se idoci premikavamo, gibljemo, a to rnase premikavanje, gibaaje zovemo hod. Kadar je ve-] ter, giblje se zrak, a onemu gibanju zraka pravimo Teter. Ganite zrak na katerikoli naCin, pa bode veter
Drekalovicev, Ku^ijanskcga in Vas^jevifike od Turfiije in nekoliko denarjev kot vojno od§ko-dovanjc.
Iz GerSkcga dohajaporo^ilo, da ko hitro prekora6i Rusija Donavo in Balkan, potegnejo tudi Gerki svoj mefi, da osvobodijo svoje soro-jake v Tesaliji in Macedoniji. Otem nij dvomiti, sicer 6emd bi se u2e toliko 6asa pripravljala na vojno. — Mej Gerki na otoku Kandiji ali Kreti tudi inocno vre ; tudi tarn nastane precej vstaja, ko hitro zacnejo gcrmeti topovi ob Do-navi in Balkanu.
Razne vesti.
Uitatelje „Sode" opozorujemo na neslane do-pise Novic iz llorico v zadnjili Stirih stevilkah; naj jih pazljivo fiitnjo in si jih dobro ohranijo v spominu, kajti v njih je poverSen zivotopis in nemara tudi po-litiCen testament nekega hirHeua f/oriMcrija vrtjaka. Kaj tacega se nam ne poniija vsak dan in tudi ne vsa ko leto, za to bodo oprostili naSi fcitateljj, da jih na to posebiio opozurujcmo. Dober tek, koniur neslanosti disijo !
TeriSaska ,.Edinosta pi9c: Pazite, kateri v Trst bodite: ne zaupajte nobenemu nicosa, ako ga ne poznatc. V teku tega tedna je bil nek kmet z lesom v Trstu; ker je vedno polno falotov okrog, precej se nni eden tek pribli^a iu slovensko lepo2 njim govori; ko jc les prodal, tieba je bilo nekaj poravnati se svo-jim tovariscm; kmet ga posljo menjat desetalc, pa ga «e danes faka, da bi mu priuowl drobiz. Drug kmet je isti dan dal enakemu tloveka deuarju, naj v a nekoliko centov soli kupit, pa jo tudi fie ui k-t;il. Vsem, ki hodito v Trst, naj bo to v svarilo.
„Zastavi" se pise.yda je dyjadral v Kotor ru-ski parnik s zivezem za I'Jniogoro. Kncz je poklical vse Hrceg^vce, ki so pribcgli, da jim da ^iveza in oblekf. Bkoz Trst pa se vozi vedno ogromno blagaza Crnogoro, vzlasti so prisli i vagoni obh'ke, to jo 800 cuutov; lepa poiuoA iz Moskve. Tudi Avstrija poSilja v Dalinacijo toliko vojnega bkiga, da se je ftuditi; pred nekterimi dnemi je prislo tudi nekoliko torpedo v, vse kaze, da bode gotovo vojua.
Visok dedid. V Bekesi na Ogerskem je te dni unnl vojak Kuaifel, ki je bil uze nekaj insa do-ma. V oporoki je zapustil eesarju 10 gold. a. v. Okrajna sodnija bode po ministerstvu notranjiU zadcv eesarju o tern porocala.
Na smrt obsojen je bil od ljubljanskih po-rotnikov v j)onedeljek nek 27 let star kmet iz Za-borsta pri ijentvidu na Dolenjskem, ker je svojemu sinu z arzenikom zavdal. Pred soduijoje rekel, damu je uze pred 0 leti nek beraC dal J,mi5icoa, ecs: „To-le dobro shrani, ti zna §e eukrat prav priti." Pa mu je cudno prav prislo.
nastal. Pihajtc z ustmi, stisnite napolnjen mehur, lnahiijtc s pihalom (mahacem), s polo papirja ali 6im §irokim, cutili boste takoj veter; tccite hitro, pa bo-ste sami sebi veter ucinili. Ko ne bi bilo pa zraka, ali ko bi bil zrak cisto mircn, ne bi bilo tudi vetra, ker veter nij niC druzega kot zrak, ki se giblje. Kadar se zrak polagoina gib\je, pravimo, da vetriC popi-huje; kadar hitreje ide, pravimo, da veter pise; a kadar prav hitro in silno ide, pravimo, da je vihar in burja. Kadar veter pise, giblje se vedno zrak, a sedaj bolj pocasi, s-daj bolj hitro, in potem je veter tudi manjsi ali mocuejai, ker zrak udarja tern silne-je v ono, kar mu je na potu, Cim hitreje se giblje isto tako, kakor vi ob kamen ali kaj druzega lopnete, sedaj pocasi sedaj hitro idoci; kadar hitro tecete, ob-Cutite mnogo mocneji udarec, nego kadar polagoina idete.
Sedaj torej veste, da veter iz tega postaja, da se zrak od mesta do mesta (kraja) giblje, in sicer sedaj polagljc sedaj hitreje; treba vam je torej §e to znati, zakaj in kako se giblje zrak.   Pazite dobro.
Nalite o^ja v kozarec, a na to dolite vode; olje se na vrh vzdigne, voda pa pade na dno. Zakaj? Ker je olje lazje od vode, to je liter olja manj vaga, nego liter vode. Vrzite kos suhega drva ali gobe v vodo, globoko kakor vam drago, in drvo ali goba se vzdigueta do vrha. Zakaj ? Zopet ker sta suho drvo ali goba lazja od vode. No, tako kakor seolje vzdigne, ker je lazje od vode, tako mora voda proti dnu pasti prav zato, ker je tezja od olja. Isto tako je tudi z druzimi tekoemaini, kadar se zmesajo. Lazje se vzdignejo na kvisko, a tezje padajo doli. Ako sedaj vzamemo na primer vecjo posodo, pregradjeno v sredi, in ako na eno stran olja in na drugo strau vode nalijemo, a potem v sredi pregrade luknjico pre-vertamo, bode po oni luknjici voda, ker je tezja, si-lila v olje ter padala na-nj po strani, a potem bode padala dol; isto tako pride olje v vodo in so vzdigne
Na snaert obsojen je bil pred Ijubljanskimi porotniki nekfantm iz Bitmja na Gorenjskem, ker je neko staro zeno ubil in oropal.
Livinska kuga se je v Trstu konstatirala pn enem voln v glavni mesnici, pri euem oddelku. ki je iz Dalmacije priiel. Vola so ubili in zakopali.
Duhovske spremembe. C. g. J a n e z L erv, vikar v Sedlu, oskrbuje faro Berginj. Anton Bodi-goj je imenovan vikar v Ruttarsu. — Jo^ef Bal-laben je prestavljen kot kaplan v &L Peter pri SoCf.
Postne pridige italijanske v stolni cerkvi ima I. Konstancij Frigerio ob nedeljah ob XL uri, ob delavnikih ob 5. uri popoldne. Slovensko pri sv. Ignaciju ima kaplan Fr. Vidic ob petkih ob 6. jjntraj. NemSke tudi v tej cerkvi ima 2upnik Janes Kumar ob nedeljah od l/^H zjutraj.
Og. ufiiteijem z vescljem naznanjamo, da je ravnokar v tiskarni „Tipografia e Litografla Nazionale* izisla druga Stevilka onih pisank, ki jih je, kakor smo uze enkrat porocali, za narodne Sole odobrU visoki c. k. dezelni Solski svot gorifiki in gradifiki. Ni nam treba znova dostavljati, da jo tem pisankam glavni na-nioii: pripomoLi udencu do pravilne, ena-komerne lege njegovoga pisma. Gg, u-citclji so uvideli njihov hasek; temu je jaseu dokaz, da se jo v tako kratkom Casu razprodalo nad 35.000 pervih Stevilk. Ilazlo6uje m pa druga gtevilka od per-ve, da so gfovne pisne vorste o2e ter da vStrifine po-preSnice pismenom lego doloLujofie ne prepredajo celo strani, ale pervo versto malo da ne vso, drugo manj, tretjo Se manj itd., tako sicer, da sti slednji dve v<»rsti po polnein brezi mreie. Po nagem monenji, ki ga pa u'j kanimo nikomur vrivati, jo ta upvava hva-h'vredna, zvlasti ker do korena razvcljavlja prazni in piisiljeni ugovor zagriznenih nasprotuikov, Cofi, da taka mreza kvari ucencu vid. Sosebno svetujomo onim gg. utttcljeni, ki so, kakor prifiajo mnogobrojna pisma in ustne izjave, dostigH dober vspeh po kratki rabi pcrvo Stevilke, — svetujemo jim, naj bo ne dade sle-piti po zopernikih, kateri, bodi si it podlo zaviiti, bodi si iz ferne hudobije uemajo ko grajo torn pisankam, akopram so jih So nikoli niso sluzili.                                       Avgust Leban.
0. kr. kmetijska druiba nunanja vsem pri-jateljem kmetijstva, da bode due 20. t. m. prof g. dr. Franjo Konig nadaljeval svoj govor o wvinu in kemiji." V prihodnjem shodu bode govoril o ,,kipenjiB in v aaslednjih, to je 5. in 2G. marcija in 9. aprila, o „vinu in njegovi zrelosti", potem o „njegovih bo-leznih in o siedstvih," s katcrimi se ga lehko ohrani. Shodi so v dvorani Brandt-ovega hotela.
Madjarske softe, to so madjarski Studcntje, kateri so romali v Carigrad Ccstit blaiieno turSko kul-turo, dospeli so srefino v Terst. Pridakovalo jih je na rnorji v brczstevilnih colnih in malih ladjicah terMko prebivalstvo, da bi jih prav po pustni Segi sprejeli z gnjilitni pomeran&ami, limoni in raznim drugim sadjem. A, kakor smo uze enkrat izrazili, skerbela je policija, da se nij niL  zalega godilo  madjarskim  roinarjem.
naposled na vrh. Ako se tedaj tekoCini od zgoraj ali od strani stcccti, je vse jedno, te^ja ide k lazji in la/ja k tezji, a naposled ide la^ja na vrh, tezja na dno.
Tako se godi tudi z eno in isto tekoCino, ako postane nekoliko te tekocme na katerikoli nacln red* kejSe in po tem takem la2je od ostale teko&ine. Ako na primer voda v posodi na ognjiScu tako stoji, da je ogenj pod posodo, postane voda najpreje zdolej vroCa in se ugreje; ta ugreta voda se bode razSirila in za-rad tega redkejsa postala; ona redkejga voda postane lazja ter se vzdigne na vrh, in ona. ki je zgo* rej, pade doli. Ako stoji posoda poleg plamena po strani, postane naj preje ona voda redka, ki je tik plamena, ter se vzdigne in pusti prostor, kamor pride tekoj ona, ki jej je naj blizja.
Kar sem vam tu povedal o vodi, isto velja tudi o zraku. Izrezite kafio iz papirja ter obesite jo na §piCast koieic tako, da bode za glavo pritrdjena, in denite jo na pet; ona se bode zmiraj obradala, ker se zrak, ki od vrocme redkejSi postaja, vzdiguje, a na njega mesto prihaja drug, zarad tega nastaja ve» trie, ki kafio obrafia. Odprite vrata gorke sobe, sk62 katere se ide v mrzlo sobo in zapazili boste, da ide zrak iz ene sobe v drugo in to tako, da ide gorki zrak zgoraj iz gorke sobe v mrzlo, a mrzli zdolej iss mrzle v gorko sobo; v sredi nij mkakega prepiha. Da je to res tako, prepricate se najlazje na plamenu sveee. Driite jo zgorej, in plamen se bode obrnil y mrzlo sobo; spustite jo do srede, sveca bode mirno gorela; denite jo pa na tla, in plamen se oberne proti gorki sobi. Plamen se ta prav tako prevjja, kakor kar dar pisete od ene strani na sveco. Evo vam veter tudi v zaprtem prostoru, in edini uzrok temu je, da ja zrak v eni sobi gorkejsl nego v drugi.
(Dalje prib.)
Prav na tihem izkercali so se In na ravnost Si na terzaSko postajo, kjer so ravno tako na tihera izker-cali so se in na ravnost 51i na terza§ko postajo, kjer so ravno tako na tihem in brez Sandra porueah in se ob 11. zvecer odpeljali v svojo ljubljeno domacijo. MisKo se je, da bodovPegti sijajuo sprejeti, a vsega tega ni bilo nic\ Razun nekaterih pobalmov mj bilo nikoga na peStansko postajo. Tako nesijajno koncala je slaboglasna odiseja madjarskih zoft. Bog sigavedi, ali so spoznali, da bivajo na zeinlji razun Madjarov in Turcinov tudi 5e mnogi drugi narodi, kateri nocejo nificsa vedeti o turSkem barbarstvu.
MaSino za zaganje kaxonja iznagel je nek videmski kamuorez. Ta raasinaje nekda jako priprosta in reze karaen, kakor bi bfl les. Pri poskuSmi v Vid-mu vzeliso veliko skalo, kakovsnih se dobiva v Nabre-iini, ter so jo z onienjeuo raasrco, ki ima pet 2ag, y kratkcm casu sezagaii na 0 enakih tanjkih skerh. Dosedaj je bilo jako tezavno, ker je slo na roko ; aatorej pa je ta iznajdba velike vrcdnosti za nase mnoge slovenske kamnoreze na Sloveuskera.
Nekateri Hrvati mlajSega zaroda, to so Star-tovicevci po imenu, postajajo vsak dan bolj blazni. Ti Ijudje namree noeejo nic o druzih Slovanih vedeti in so prav tisti, kateri tudi nas Slovence Hervatom priStevajo pod rubriko „planinski Hervati*. Nedavno so iz golcga sovraStva do druzih slov. narodov neke-ga ruskega profesorja nekateri hrvaSki vscueeliScniki te haze v Zagrebn surovo napadli v nekein pismu, katerim izjavam so se sedaj tudi nekateri hervaski Studentje graskega vseu5elisca pridruzili. Ti Ijudje pi-tajo tudi sedanjo vladajoeo, narodno stranko na Her-vaSkero izdajico. Ali niso taki Ijudje blazni ? No, mladost norost! Pridejo lota, pride tudi boljsa pamet. Ti moiiceljui so prevec v bli2ini Madjarov, radi tega jih je okuzila madjarska oholost in osabnost. Da je Hervatov malo, tega oni nc pomisljajo, saj imajo tem-bolj hrabre jezike in vroco kerv. AH res mlslijo, ka-korSna peSflca jih tudi je, da preobernejo vcs svet ? Malo vec treznosti in veliko manj stareevicijanske pi-janosti vain treba, dragi mladenici, ce hocejo srecno ziveti.
PiSe se nam:
V nedeljo 11. t. in. napravili so na Brezini ne Nabrezmski mladi rodoljubje bescdo.
Program je bil dokaj zanimiv in posamezne toft-ke so se dobro izvrSevale. Nastopile so te mlade mo-ci prvikat na oder-ter se v marsikatcri prevzeti na-logi spretne skazale.
Cestitati se mora tem mladim gospodom k njiho-vemu prizadevanju-ostanejo naj vedno znacajui in na srcu naj jim bode vedno v prvej versti gmotni in du&evni razvoj naroda. Govor je primeren. Predstavljala se je igra „Oprosceni jetnik". Pri tej priliki bi se gospodom priporotalo, da se vadijo v pravilni izreki-ogibati se je treba dijalektizma. Deklaraator je tudi prav dobro svojo zadaco izpolnil-ali bilo bi vendar dobro, ko bi v prihodnje bolj vezano govoril- pa glas spremiojal. Petje bilo je povsem povoljno-samo tenor je bil malo pretifc. Zdi se nam, da ravno glas spre-minja, in Ce je temu tako, bi prav storii, da bi za ne-kaj casa pevanje popolnoma opustil-drugace zna si glas za zmerom pokvariti. Med posameznimi besedini-mi tockami razveseljeval nas je septet voja§ke godbe pespolka Sachsen-Meiningen.
Pri vecerji zibali <?o nam pa du§6 v rajskem razko§ji kakor Orfejevi se doneCi glasovi nekdaj ime-novanega „proseSkega kvarteta." Kedor Ce vedeti, ka j premore vbraao petje, povabi naj o Solskih poftitnicah k sebi gos. Pelizona, ucitelja izKriza, gg. Mrcino, Eorena iz Proseka-pa g. Yalentica iz Obcine.
Plesna zabava pa nij bila kai prijetna-ker nij bilo nikakega reda. Mladim gospodom ne Nabrezin-skim rodoljubom bi svetovali, da v prihodnje, ko kje tako veselico napravijo, pazno na to gledajo, kedo ima biti reditelj veselici-in da sami za vse skrbe.
Bazlocek med enakimi narodnimi veseUcami, ka-korSne napravijo rodoljubi take vrste, kakor so ravno zgorej omenjeni gospodje, pa med navadnimi javnimi plesi, je prevekk, kakor da bi se pocenjalo na ujib, kakor bi se komu zljubilo.
Nikar naj bi ne mislil kedo, da nasi izobrazeni Ijudje ne znajo tako dobro razlociti, kaj je nravno in nenravno kaKor aristokracija, katera bi imela edina po njihovi misli pravico do nravnosti.
Mi mislimo in znami vsak clovek, katerega je kedaj v zivljenji pamet srecala, da imamo Slovenci brez aristokracije ravno toliko pravice do nravnosti in do onega, kar se spodobi, kakor tisti, katerim se po 2ilah najbolj plava, ce tudi rjava kii pretaka.
Hrvatska matica je obhajala 28. jan. gJavno skupScroo, v katerej so navzocni bili skoro vsi starej-Si in mlajsl knjizevniki. Po odborovem nasvetu je skle-nila, da hoce izdavati a) leposlovno ali beletristieno knji2nico, b) poducno biblioteko ali knjiznico, in c) svoj letopis, in vrh tega hoce skrbeti, da se priredi tvarma za izdavanje narodnih pesnij hrvatskih. Nasve-tovala se je osnova novega poslovnika, ki ga je pa skapgcina izrocila odboru,   da si ga  on po potrebi
sam vravna. SkupScina je priporocila odboru, naj misli na sredstva, kako bi matica mogla dobiti si tajni-ka, kateri bi za vecjo nagrado mogel vse svoje moci obra^ati dru§tvu na prid. Izbrala sta se zopet dva od-bora, knjizevni in gospodarski.
Ob tunoru v Lokavcu pozvedamo natanC-neje, da je morivec A. Bolko, vulgo Kravos, krc-mar iz Slokarjev pri Lokavcu. — Ta moz je uze veL fasa zivel v nemiru se svojo zeno, katera je bila last-nica vsega ilnmacega premozenja, katerega nij hotela vkijub mnogokratnim zahtevam od strani moza prepi-sati na ime zadnjega. Pred nekaterimi dnevi grc o-nicnjeni A. B. se svojo zeno na somenj v AjdovSCi-no. Vrniwsi se po noci si vreze na senozetipod Gra-discami mociio palico, s katero zacne mlatiti abogo zeno. R»-va ga prosi, naj jo ^asti, dokler se zamore spovedati. potem naj jo nmcji. — A zdaj se le zac-ne Se hujse vdrihati po vbogi zcnski na tk-h leze-ei; ko vidi, da s palicone gre, zafne teptati z dcbeli-mi skornjami po nji tako mocno, da ji zlomi par re-ber, a ko zena §e zmerom hrsci, prime jo zdivjarii moz /. obema rokama okolo vratu in jo toliko fasa davi, da ostane inrtva ; davil jo je nekda s tako mocjo, da se poznajo \si nohti v vratu in da se je vaa kii okoli vrata zascdla. — Ivkanje sli^alo se je nekda do i/4 ure oddaljenih firadiSc in eu fautic je nekda vso to rec glcdal izza encga drevesa. Ko je zona inrtva ostala, S«d je moz svoja pota; a kmalo pridejo nekateri mozje i:w. travnifc in najdejo mrtvo 2ensko, v kateri spoznajo zeno A. B. Hitijo torej v bisso A. B. v Lokavcu in naznanijo, da g(»spodinja le-zi nirtva na travniku blizo (JrarlLsc. — Otroci sli m koj po truplo ranjke; a oCe delal se je nevednega; rekel je tenivcc diuzini, da je treba izpirati mrtvo, da morda pride sopet k zivenji, in ko so otroci kes-neje videli, da je popolnoma inrtva, vkazal jim je, naj gredo zvonit in naj naznanijo, da je mater zadel mrtud ali kaj tacega.
A mej tem se je uze zvedelo po Lokavcu, kar se je godilo na travniku pod GradisCami. na kar sta zupan in podzupan precej podala se na mesto in konstatirala, da je bila ranjka z veliko silo umorjena; nasla sta namree na njenem truplu 6ez 100 udarcev in zloiunjena rebra. PoroCala sta to precej soduiji v Ajdovscino, katera jo A. B. precej po zamlarmih pu-stila pripcljati v jeco. Morilec nekda na vse kripljo taji, pa mu menda ne bo kori&tilo, kor je vec pnf. proti njciuu. Mi sicor ne pruvzaincmo odgovornoati za vsako malenkost v tej zalostni uovici, katero pa imamo iz diruktnega, zanesljivega vira. Nadejamo se pa, da nam bode kedo iz AjdovScine be daljse porocal.
Predelska Leleznica je te dni definitivno splavala po vodi; ministerstvo je nazaj vzelo dotiCni predlog v drzavnem zboru, kar pomeni toliko, kakor popolno ritirado. — Nek Tolminec rekel nam je, da zdaj bo treba predrugaciti taktiko glede predelske 2e-leznice; namree prositi, da nam je ne smejo dati, potem bi se nam vendar §e znala zgoditi pravica.
Veliko darila O.O. kapucincem v Trstu je nabrai nek zvit malopridne^ za bo^i^ne praznike; ker je pozual hi§e, v katerih so jim radi darovali, nabrai je toliko, da je tezko vse odnesel; ko so pa dariki pricakovali zalivale, ko po navadi, potem se je zvedelo, da so osleparjeni.
G. kr. kmetijska dni^ba gori§ka, dala je na svitlo cenik raznih rastlin in semen ne le v itaM-janskem jeziku ampak tudi v 1 e pej n e m § t i n i in klasi6nej   slovenilcini.
Kedor tega ne veruje, prepriea se iebko po sle-decih citatih iz omenjenega cenika.
„Wenngleich sich unsere Anstalt kanm aus dem Anfange erhebt, haben wir doch die Befriedigung dem P. T. Publikum anzuzeigen, dass die wichtigen Be-stellungen sich taglich anhSufen und vermehren, was zum Beweise dient, dass die bestellten Pflanzen ftbe-rall gut gedeihen, und da wir die Kosten, die zur Grunndung einer derlei Anstalt unausbeiblich sind, be-reits iiberwunden haben, so k5onen wir dureh Hilfe des uns vom Seite der verehrten Besteller gescbenk-ten Vertrauens die Preise bedeutend herabsezen, wie aus dem folgenden Prospekte deutlich ersichtHch ist.
nNaznanimo slavnemu obCinstvo, da naSi mladi zavod je z obilnimi naro^ili cestitani, kar je dokaz, da rastiine in semena naroeene povsod dobro iastet in ker smo mnoge stro§ke, koje prvo obdelovanje za-voda potrebuje, prestali, moramo skoz obilnem naroiilu ceno mnogo znizati, kakor se s podMenega izkaza razvidi.*
„Beachtensvertpie Bemerkung. Die in diesem Kachhange angesezten Preise sind so niedrig gestelit, das sie keinen weiteren Kachlass gewihren konuen.
Die Veipackung geschiet auf Kosten der P. T. Besteller und wird zum Sslbstkostenpreise bereebnet.
Alle Sendungen gehen sobald sie seien sie auf die Babn, Spedition oder sonst bestellt ubergeben werdeu, auf Kosten und Gefahren des Bestellers.
Alle Bestellungen auf Pflanzen und Samereien,
die nicht in diesem Kataloge enthalten sind, werden gleichfalls bestens und billigst effektuirt, da wir in dieser Hinsicht mit den bestrenomirten Geschaftsp flan-zungen in Verbindung stehen.
Die P. T. Besteller wollen gefalligst der Bestel-lung den betreffenden Betrag beischliessen, im Gegen-teil werden alle Bestellungen gegen Kachname expe-dirt."
„NaznaniIo. Cena tega imenikajetako niz-ka da neprepusti nobenega odjenjena.
Zamotovanje placa narocnik po ceni kakor nas velja.
Blago enkrat oddano naj bo na z"eleznico, naj bo kojim. drugemu, stane.na pogib in stroSkc naroCnika.
TutU naro5Ho na rastiine, zeljSa in semena, koje niso v temu Inienlku'zapopadcrie,' zvr§i se, terHoM-vamo one z prijateljskih drugeh zavodov po nizki ceni.
Blagovoli naj se narocilu tudi dotiCni znesek pridjati, ter drugace zamoramo narofiilo le proti priv-zetju zvr§evati.a
Poslanica.*
Racite gospodine uredni^ey objaviti, da nijsem jaz pisal dopisa „iz spodnjega itajerskega" v St. 6. Vaiega cenjenega lista.
Ant, Leban-Mozirski.
*) Poterjujerao, d» nij g. Ant Leban-Mozirski v nikaki zvf-zi ?. omenjenim clopbom. Prosimo pri tej priliki, da bi se nam nfi poSiljate vefi take in enake poslanice.
T,*redn.
¦¦ j} ^^^k^^^kj^^^^i^^^^^^^ZK^/^ s25^ 'xSIS^ ^tV
Pozir!
Ker se ze pogajam s tiskarno o tiskanju U. snopida SLOV. NAR. PBSN1, prosim vse gg. prejemnike I. zvezka, naj mi blagovole poslati kar najpreje ^aostalo narodnino. Komur pa ne ugaja knji^ica, verne naj mi jo na moj tro§ek. Pricakoval sem toolj resne podpore temu, po mojem. menenju, koristnemu pod-vzetju.
Kanal (Primorsko) 23. jan. 1877. JOSIP KOCIJANCld
^s>c^i
Kazpis nciteljskih slu/eb.
Razpisajejo se sledefie u5iteljske slu^be:
1.   v Materiji II. rerstve, z letnoplaco 500 oziroma 400 gl.
2.   v Brezovici III. verste, pla^o 400 oziroma 300 gl.
S. v Tatreh HI. verste, z letno plafio 400 oziroma 300 gl.
in s pravico do povisevanja in do stano-vanja v naravi ali dotiene odskodnine po de^elni postavi 3. novembra 1874 it. 30.
Prosnje s potrebnimi dokazi, zlasti sprigali 0 sposobnosti za ueiteljstvo, naj se od onih, ki uze sluzyo, po poti predposlavljene oblasti, sicer pa naravnost sem, naj dalje do 28. septembra t. I. predlo^ijo.
C. K. OKRAJNI §OLSKI SVET. Voloslca 30. janmrja 1877.
mm^ izdaya^ m wednik; YIKTOR^ DOLJENEaV— iiskar: B|AIU^^ v Qorid