Posmi-na aiačana v gotovini.
Posamuna štev. 1 Din
Tednik sa gospodarstvo, prosveto in politiko
tahaja v s a k o nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA i Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren HahM Izidor, felefon štev. 7#.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15*/» dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač. poštne hran. 12.549
II. Š.tST@
Murska Sobota, f4. januarja 1940.
ŠTEV. 2.
Zunanji dogodki
V ogromnih množinah prihaja orožje iz Amerike za zaveznike Francijo in Anglijo. Na evropska bojišča pa tudi že prihajajo vojaki iz angleških domini-jonov. Anglija je tudi mobilizirala nova dva milijona vojakov, tako da šteje njena armada sedaj nad tri milijone mož.
Na ffrancosko-nemški fronti
ni bilo nič novega, niti običajnih letalskih bojev ni bilo. V tem zatišju napovedujejo vojaški strokovnjaki, da bo kmalu spet prišlo do večjih bojev in sicer na morjih, medtem ko prerokujejo boje na suhem šele ea spomlad.
Na finskem bojišču so Finci po 14 dnevnih bojih izbojevali veliko zmago, ki je preprečila sovjetski vdor, ki je grozil, da bo njihovo državo presekal na dvoje. Radi te finske zmage pri Salli, so se Rusi morali tudi drugod umakniti.
Radi sovjetskega neuspeha, tako poročajo nekateri listi, so Rusi zamenjali svojega vrhovnega poveljnika in so baje postrelili tudi 3 generale, ki so vodili ruske čete na finskem bojišču.
Italijanski prostovoljci so se ▼ zadnjih dneh prvič pojavili na finskem bojišču. Z italijanskimi bombniki so z uspehom napadli nekatera sovjetska letalska oporišča.
Vedno več prostovoljcev prihaja na Finsko. Iz tujine prihaja tudi vedno več orožja. Vse to lahko povzroči novo mednarodno politično napetost, kot se je to agodilo za časa državljanske vojne v Španiji. Prva zamera je že tu! Nemčija se silno huduje nad Švedsko, ker je dovolila Angliji, da skozi državo pošilja orožje na Finsko. Švedska tiči radi tega v hudih škripcih.
Balkanske države se bodo še v tem mesecu sestali na važen posvet v Beograd«, kajti pri vseh je prodrla zavest, da bo samo notranja sloga med balkanskimi narodi preprečila, da se bi vojna vihra razbesnela tudi na tem koncu Evrope.
Ameriški predsednik Roose-velt je imel pred dnevi važen politični govor, v katerem je jasno izpovedal, da je Amerika v sedanji evropski vojni na strani Francije in Anglije.
Glede Madžarske so se v zadnjem tednu razširile govorice, da so med Italijo in Madžarsko v teku pogajanja, da bi italijanski vladar postal obenem tudi vladar Madžarske. (Tujka za to je: personalna unija.)
Neki angleški državnik je izjavil, da bo Nemčija spomladi začela veliko ofenzivo istočasno na kopnem, na morju in v zraku. Izrazil je tudi prepričanje, da bo ta siloviti napad, katerega izid bo odločilen za ves človeški rod, Francija in Anglija junaško vzdržali.
V Italiji bodo od dne 15. januarja dalje vpeljali karte ali nakaznice za živila.
Madžarski zunanji minister Czaky se je v Benetkah sestal z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Razgovarjala sta se o novem madžarskem sosedu Rusiji in o pomoči, ki bi jo rabila Madžarska, če bi bila od te strani ogrožena. Na dnevnem redu so bili tudi slabi odnošaji med Madžarsko in Romunijo, ki jih je treba spraviti v red kakor tudi poglobitev že dobrih sosednih odnosov med Jugoslavijo in Madžarsko.
Domače vesti
Dr. M. Ilič, beograjski vse-učiliški profesor je v časopisu „Napred" napisal zanimiv članek o naši notranji politiki, v katerem prihaja do sklepa, da je treba parlament v Beogradu razbremeniti s tem, da se po ustanovitvi slovenske, hrvatske in srbske banovine, ustanove banovinski parlamenti.
Tik pred pravoslavnimi božičnimi prazniki je vlada začela obravnavati novi volilni zakon, ki pa še ni končno urejen.
Nekatere srbske opozicijske stranke zadnje čase kažejo mnogo volje, da bi sodelovale v sedanji vladi. Zato se tu in tam razširjajo glasovi, naj bi se sedanja vlada spremenila v koncentracijsko, to se pravi v tako, da bi bile v njej zastopane vse stranke.
Iz Hrvatskega prihajajo poročila o prvih internacijah, ki so jih izvedla oblastva. Pred dnevi so poslali kar 43 komunistov na prisilno bivanje v Lepoglavo.
V Ljubljani bo 17. t. m. zborovanje predstavnikov vseh gospodarskih organizacij, na katerih se bo pretresla nova davčna za-
Novi nalivni zakon določa za Slovenijo G volivnih okrožij
Na vsakih 30.000 volivca« prida po an poslanec
V smislu sklepa zadnje seje ministrskega sveta dne 4. januarja, je minister dr. Konstantinovič izdelal končno besedilo novega vo-livnega zakona. Kakor vsi dosedanji osnutki, tudi ta določa, da se bodo prihodnje državnozbor-ske volitve izvršile s svobodnim, enakim in tajnim glasovanjem po volivnih okrožjih z državno listo. Najbrž bo v državi 50 volivnih okrožij. Slovenija je po tem načrtu razdeljena na 6 takih okrožij.
Prvo volivno okrožje tvori Ljubljana z okraji Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana-okolica in Škof-ja Loka; drugo volivno okrožje tvori Ljubljana-mesto; tretje volivno okrožje tvori Maribor z okraji Prevalje, Gornji grad, Slovenji Gradec, Maribor-levi breg;
četrto volivno okrožje tvori Murska Sobota z okraji Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer, Ptuj in Maribor-desni breg; peto volivno okrožje tvori Celje z okraji Krško, Brežice, Šmarje pri Jelšah, Laško in Celje; šesto volivno okrožje tvori Novo mesto
z okraji Logatec, Kočevje, Črnomelj in novo mesto. Poslanec se bo volil za vsakih 30.000 prebivalcev. Če bo višek prebivalstva večji od 30 tisoč, se bo volil še en poslanec. Na državni listi bo voljenih skupaj 50 poslancev.
Končni načrt volivnega zakona določa tudi državni odbor, ki je osrednji in vrhovni volivni organ. V njem bodo predsednik Stola sedmerice v Zagrebu, predsedniki Vrhovnih sodišč v Ljubljani, Sarajevu in Podgorici ter predsednik kasacijskega sodišča v Novem Sadu.
Zakonski osnutek določa izredno stroge kazni za volivne prestopke. Volivno pravico za dr-žavnozborske volitve bodo imeli vsi moški državljani, ki so izpolnili 21 leto starosti.
v
Motorne okvirje eo slike Post. '"
dobite najceaeje pri
Nemec J., M Sobota.
konodaja, ki je stopila z novim letom v veljavo.
Vodja madžarske manjšine
v naši državi dr. Varady je izjavil, da imajo sledeče zahteve: 1.) Ustanovitev madžarske polji-, tične stranke. 2.) V davčne odbore naj se imenujejo madžarski člani. 3.) Ustanovi naj se madžarska kulturna zveza.
Za časa pravoslavnih božičnih praznikov je nastopilo, po živahni politični razgibanosti; pravo božično razpoloženje in zatišje. Večina ministrov je odpo-valo iz Beograda. Nekaj ministrov je tudi pripotovalo v Slovenijo na na kratek oddih.
„Sin božji se je rodil zato, da bi vsemu svetu in vsem ljudem prinesel mir, ter je zato hrvatski in srbski narod pripravil sebi letos najlepše božične praznike, ko je naredil mir v svoji hiši. Ta mir, ki smo ga sklenili v svoji hiši, je najmočnejše jamstvo, da bo, kar se nas tiče, naš mir spoštoval vsak tretji". Iz dr. Mačkovega božičnega voščila pravoslavnim.
.Planinski ples'
1. februar je tradicionalni datum športnih plesov SK Mure v Murski Soboti. Ti tradicionalni plesi, ki se vrstijo že skozi mnogo let pod raznimi devizami, so zasloveli daleč na okoli. Vzorni organizaciji je pripisati, da so bili gostje vedno zadovoljni ter da je uspeb teh prireditev is leta v leto rastel. Tako se je videlo na tek prireditvah goste iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja, Kranja, čakovca. Varaždina, Zagreba in celo iz Beograda. Bližnja okolica na Čelu z Ljnto-merom, SI. Radenci, Gornjo Radgono itd. je bila vedno čaatno zastopana. Vsi udeleženci so vsakokrat izjavili, da so redke prireditve, ki bi tako uspele.
Kakor se doznava, bo SK Mura priredila tudi tega 1. februarja svol tradicionalni ples in to sedaj pod de-vizo »Planinski ples". Popolen uspeh vseh dosedanjih prireditev, kakor tudi poznana požrtvovalnost klubovega vodstva, nam že v naprej jamčijo, da bo uspeh te prireditve na isti višini, kakor vseh dosedanjih prireditev ter ne bo potreba nobenemu od gostov obžalovati svoje udeležbe.
Kakor smo izvedeli, se je prireditvenemu odseku posrečilo za ta ples najeti odlični plesni jazz orkester v senzacionelni zasedbi. V baru bo igrala ciganska godba, v planinski koči .Huda luknja" pa Sratnel.
M. Sobote, 9. januurja 1940.
Kdor je v zadnjem času prebiral časopise, je večkrat zasledil resna svarila pred potmi, ki jih je gospodarstvo ubiralo že Od 1. 1918 dalje. Vsa ta svarila so malo zalegla. Mednarodne konference, ki so bile sklicane za ozdravljenje gospodarstva, so na splošnem bile vse brezuspešne. Zopet se je začela velika gospodarska stiska, ki je dosegla v letih 1929 do 1935 svoj vrhunec. Pozneje se je stanje nekoliko zboljšalo, dokler se ni na evropskem obzorju pojavila pošast nove vojne. Ko bo sedanje vojne konec, bodo gotovo vsi želeli, da bi bil sklenjeni mir trajnejši in stanovitnejši, kakor zad-ttjih 20 let. S tem v zvezi pa bodo seveda odločujoči činitelji tBorali misliti na ozdravljenje in ustaljenost gospodarstva. Stara resnica je, da brez gospodarskega miru tudi ne more biti trajnega političnega miru na svetu.
Pri tem razglabljanju se vsakdo vprašuje, kje so napake, ki so tako usodno vplivale na gospodarsko življenje zadnjih dvajset let in ki imajo tudi svoj neposredni delež pri zmešnjavah, v katerih se danes vtapljaEvropa? Bežen pogled v preteklost nam odkrije vzroke.
Značilnost za pretekla leta krize je bila zmeda na denarnem trgu. Ta negotovost se je pokazala že leta 1919, ko so povsod začele cene padati in ko je prišla inflacija v takšni meri, kakor jo svet še ni poznal. Ta rešitev iz zadrege je bila velika samopre-vara, saj inflacija ni drugega kakor neke vrste ponarejanje denarja, škoduje pa silno vsemu gospodarstvu, ker prinaša v njo zmedo in so ravno gospodarsko najšibkejši ljudje tisti, ki čutijo najhujše ta udarec. Še le ko se je denar postavil na zdravo podlago zlata, ki jamči za trajno vrednost in ni odvisen od vsakokratnih domislic vlade, se je začelo počasno ozdravljenje v gospodarstvu.
Kolikokrat smo slišali pred izbruhom sedanje vojne, naj se po-dro carinski zidovi med državami. Bile so konference, a vse je bile zaman. Visoka carinska obzidja so ostala, za ceno dragega in slabega življenja evropskih narodov. Vsaka država je namreč stremela po gospodarski samopre-skrbi in je hotela živeti izključno od svojih lastnih proizvodov. Tako vidimo, da so mnoge države začele izdelovati slabe nadomestke za pristno blago, ki bi ga mogle boljšega in cenejše dobiti drugod. Da je bil to silen udarec za mednarodno trgovino, ni treba še povdariti. Politika državne samo-preskrbe je nezdrav gospodarski pojav, ki ga je porodil strah pred vojno in nerodovitna državna sebičnost. Mnogo pa je bilo krivo gospodarski razrvanosti tudi dej-
Nekaj o delovanju Zveze poljedelskih delavcev v Murski Soboti v pretekli sezoni 1939
Dokler bo potreba hoditi na sezonsko delo, bo skrbela zanje, v glavnem bo pa skuiala narod odvrniti od sezonskega izseljevanja ter ga privezati zopet na domačo grudo. Seveda je ta ideal težko dosegljiv, posebno v današnjih težkih Saših, ko se cene vsem predmetom, ki jih mora mali človek kupovati, dvigajo, medtem ko se kmečki pridelki prodajajo po zelo nizkih cenah, vendar to hoče in je trdno odločena ne odnehati dokler vsega tega ne doseže. V letošnji zimi hoče Zveza reorganizirati svoje podružnice in uvesti v nje novo in delovno življenje.
Odborniki delovnega odbora kakor tudi posvetovalnega odbora so vedno z velikim zanimanjem poslušali na svojih sejah poročila tajnika in se z vso resnostjo poglabljali v vse potrebe in težave Zveze. Skrbno je bilo pretresano poročilo g. profesorja Po-tokarja, ki ga je Zveza poslala na slavonska in vojvodinska posestva, da pregleda tamkajšnje razmere našega delavstva in se na licu mesta prepriča o položaju ter objektivno posluhne v pritožbe od strani delavstva, kakor tudi od strani gospodarja. Poročilo je bilo z veliko resnostjo vzeto na znanje ter so bili sprejeti marsikateri predlogi, ki bodo vpeljani prihodnje leto v delov ne pogoje. Marsikje so bile napake tako na en', kakor na drugi strani. Zvezi je poročilo g. profesorja Potofcarjs dragocen dokument za bodoče delovanje. Pisarniško osebje, ki ga ima Zveza nastavljenega v pisarni je bilo zaposleno letos češče tudi čez normalni službeni čas, ki se je pa rade volje posvetilo delu. Pouvarjamo pa, da v bodoče za tiste, ki niso člani kakor tudi za tiste, ki članarine niso plačali, ne bomo več posredovali in se zanje potegovali, ker ne moremo dovoliti krivice tega namreč, da bi eni plačevali članarino drugi pa ne, organizacije se pa posluževali oboji enako. Državnih podpor Zveza nima, temveč se vzdržuje le s članarino in z even-tuelnimi podporami članov, ki jih pa dosedaj še ni bilo. Apeliramo torej na vse naše zavedne člane, da v bodočem
stvo, da so hoteli gospodarstvo voditi ljudje, ki so jo hoteli spraviti v kalup komande. Gospodarstvo mora biti svobodno, da imajo gospodarski ljudje možnost osebne pobude, todfo pod modrim nadzorstvom državnih oblasti. S tem smo našteli nekaj vzrokov, ki so razmajali temelje Sedanjega gospodarstva. Mnogo gospodarskih panog se je kar rtekako zataknilo. Brezposelnost je spet pričela naraščati. Oboroževanje trenutno zmanjša te številke, ker zahteva več delovnih sil, ampak to ni trajno in je bolan pojav v narodnem gospodarstvu.
Razen velike nesreče, ki sedanja vojna prinaša narodom, bi pa mogla pomeniti tudi srečo, ako med narodi dozori prepričanje, da bo Evropa trajen mir dosegla le tedaj, če bo gospodarsko zgrajena na sledečih temeljih: Pristna in resnična denarna politika, zadružna povezanost držav v svojem gospodarsko in političnem prometu ter svoboda gospodarskih ljudi v njihovem udejstvova-nju pod nadzorstvom države.
letu store svojo dolžnost napram svoji organizaciji ter plačajo članarino. Vsak opomin nas stane denar in ako hočemo vsakega člana posebej opominjati, nas to stane več kakor enoletna plača enega uradnika. Članarina 12,— Din na leto je tako malenkostna, da mislimo, da manjša biti ne more. Ako bomo drug drugega podpirali, bo naša moč tateo silna, da bomo z lahkoto dosegli svoje cilje. Ako članstvo izpolni svojo dolžnost s tem podpre svojo organizacijo ona bo podprla svoje člane, ter jih zastopala na zunaj in pomagala notranjemu razvoju društva. Nobena organizacija se ne more zdravo razvijati in biti delavna ako nima dobro urejene centralne pisarne iz katere vodijo vse niti k podružnicam in k članom. Vsi torej na delo, na vzajemno bratsko organizacijsko delo, izpolnimo svojo dolžnost drug napram drugemu stem, da članarino, ki znaša letno 12.—Din točno
poravnamo.
Prijatelj organizacije.
Obfni zbor podriiiiiice Kmetijske družbe
Dne 6 jan. se je vršil v dvorani gostilne Flisar v Murski Soboti občni zbor soboške podružnice Kmetijske družbe. Izvoljen je bil soglasno nov odbor: Načelnik g. Štefan Kuhar, mlinar in posestnik v Pnconch; odborniki gg. Vlaj Viktor, posestnik in gostilničar v Predanovcih; Hodošček Ludvik, župan in posestnik v Zenkov-cih; Walsch Fridrik, upravitelj vele-posestva v Rakičanu; Šiftar Pavel, posestnik in gostilničar v Pužavcih; Šiftar Aleksander, posestnik v Stru-kovcih; Bencik, posestnik v Moravcih; Žemljič Alojz, posestnik in mlatilničar v Črnelavcih; Barbarič Franc, posestnik v Brezovcih; nadzornika sta gg. Bako Karol, šol. upravitelj in posestnik v Strukovcih; Obal Evgen, posestnik in mlinar v Pertoči.
Kmetijsko družbo v Ljubljani kot centralo je zastopal g. Ivan Kronov-šek iz Ljubljane. O živahnem poteku občnega zbora bomo poročali v prihodnji številki.
B1B35HI HIBO lOHMfl SOBOTI
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 11. I. ob 2030 ari v soboto, dne 13. L ob 15-30 u^ in ob 2030 uri
Velelflm
»PESEM REKE
M.LMN JONES
Radost za oko, draženje za uho, milina za srce! — Globoka, dirljivaljubezen, trpljenje in sreča: globoka, čista in nemirna, kot življenje. — Divna muzikalna drama ameriškega juga!
CC
IRENE OUNNE
V nedeljo, dne 14. I. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 19 min.
»PESEM REKE"
Znižane cene: 2, 3, 5 din.
Dodatek s Najnovejši »Metrojournal" In kulturni lllm
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 14. I. ob-15'3& uri ob 17 3» uri in ob 203» uri v pondeljek, dne 15. I. ob 17 30 ari in ab 20-30 url
Velelilm
TANGO NOTURNO
Albrecht Schdnhals Pola Negrf
Največja tragedkinja v svoji najboljši vlogi. — Film je simfonija ljubezni, odrekala, upanja in strahu!	% 1
Dodatek: Najnovejši „Foxov tednik«
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 D Hi.
15. vinski setem in ras| stavo v Ivanjkovcih
priredi vinarska zadruga v Ivanjkovc h v sredo, dne 24. januarja t. 1. v tamkajšnji dvorani. Lanska «ina se prav dobro razvijajo, so povsem harmonična in imajo malo kisline. Cene so ugodne. Smo v sredini Ijutomersko-ormoških goric in so na sejem pri-pužčena le vina iz tega vinarskega okoliša. Interesenti bodo imeli priliko poizkusiti metana in sortirana vina iz tega okoliša in si nabaviti potrebno količino, čas prireditve pa je tudi prav primeren, ker bodo do tega časa vina že tudi zrela.

Pasem rake
Ljudstvo 2 navdušenjem pričakuje kapetana "Efidija na Misisipiju Videti hočejo paradni sprevod igralske družine skozi mesto. Na ladji. Julijin mož jStiv šiba Pit« v ljubosumnosti radi
Jaiije
kapetana-Endija skrega
Julijo in ii zabrani, da bi poučevala njeno hčerko Magoolijo v Igralski spretnosti. Julija mora zapustiti ladjo in gledališče. Magnolija pa dobi novo guvernanto, V ospredje stopi skriv nostni hazarder Revenel, ki se zaljubi v kapetanovo hčer. Povsod kjer nastopita žanjeta uspehe, a Msgnolijeva mati na vse načine poskuša, da prepreči nameravano poroko, kar se ji pa ne posreči. Ravenol zapusti pozne je ženo in otroka. Za Magnolijo se začne trnjev pot, kljub temu pa postane slavna Hčerka doraste in sledi materi v igralski umetnosti. Na večeru svojih let se še enkrat sreča Magnolija z Revenelom v trenutku, ko je njihova hči Kim nastopila pot časti in slave gledališke umetnice. fjj&Jf 'v" V' '
tango Noturno
Mladi Sefion se vrača iz Iadije. Prva njegova pot mu je v klub. Nje
gbvt prijatelji, med katerimi Je tudi poročnik Linkoln, ga predstavi, nekemu gospodu z Imenom Žak Žerard. Na gramofonu se oglasi »Tango Noturno'', s katero je Žerard postal glaven s šansoneto Mado Doucet. V Žerardo-vem liču je sama bolest. Zbeži na ulico, fabgo Noturno trni je zbudil spomine . V . Nekoč je bil siromašen glasbenik z imenom Žak Žerard. Gia-doval je in komppniral. Velika nada mu je bila slavna umetnica Mado Doucet, ki ga odbija. Slednjič pa le najde usmiljenje pri njej in iz hvaležnosti ji posveti: Tango Noturno. Pesem jo osvoji in Žerard se z njo poroči. Največja svetinja za oba je njihov otrok. A nikoli ni pevka pomislila na kolonialnega častnika Ltakol-na, ki hrepeni po njej. Ia ko se vrne iz tujine, gre Mado, k njemu. Mado Doucet je izginila. Žak Žerard jo išče. Nekoč jo najde na uiici. Strel iz samokresa . . . Žak Žerard je pred pre iskovalnim sodnikom. Skrivnost »Tanga Noturna" leži kot težka mora na .slučaju Žerard". Kaj se bo zgodilo?, Kje je Mado Doucet? Kaj bo izpovedal Linkoln ? Na vsa ta vprašanja odgovarja film: TANGO NOTURNO.
Izpred sodiita
. Frl tehtanja je varal«, Forjanič Sidonija iz Dolnje Slaveče je nakit povala za svojega mola jabolka. Prj tehtanju se je posluževala nedovoljenih sredstev in je odstranila s tehtnice ketnico, tako da je imela pri vsakem tehtanju okrog 10o/0 dobička Z»r»di tega dejanja pa se je morala Forjeničeva zagovarjati pred okrožnim sodiščem, ki jo je obsodilo na J mesec strogega zapora in 600 Din denarne kazni.
Požig. Golner Franc iz Sv. Jurija ob Ščavaici se je zagovarjal pred malim senatom okrožnega sodišča v M. Soboti požiga. Ker njegovo dejanje ni moglo biti dokazano, je bil glede tega delikta oproščen od obtožbe. Ob sojen pa je bil na 4 mesece strogega tspora, ker je govoril proti obstoječemu redu v državi.
Državni denar je uporabil. Horvat Šttfaa je bil biagajnik krajevnega šolskega odbora v Dolnji Bistrici. Kot 4ak je imel pri sebi vedno večje znes *e. V svojem gospodarstvu pa je ra-Bil nujno gotovino, zato je uporabil od tega denarja za seb«| Din 2420. •Dejanje je pred sodiščem odkrito prignal in zato je bij obsojen le na 1 mesec strogega zapora. - Tatvine. Mlinarič Jožef iz Noršin-cev pri Ljutomeru je kradel iz kleti ■Dolamiča Ivana razne poljedelske pridelke. Od kletnih vrat je imel Mlinarič ponarejen ključ in tako je čcsto nahajal v sosedovo klet. Za svoje dejanje Je obtoženec prejel zasluženo kazen. Obsojen je bil na 2 meseca in 3 dni strogega zapora in Din 120 denarne kazni.
Kazenska razprava proti Frie-dricb Štefanu, bivšemu sodnemu uradniku bo dne 29. t. m. pred soboškim okrožnim sodiščem.
DOMAČE VESTI
SOBOTA
—	Osebna vest. Te dni je
nastopil svojo službo kot namestnik državnega tožilca v Murski Soboti dr. Trampuš Aleksander, ki je bil premeščen k nam iz Ma~ bora. Na novem službenem mestu mu želimo obilo uspeha.
—	Osebna vest. Pred dnevi se je mudil pri nas novi finančni direktor iz Ljubljane g. Mozetič Josip. Ob tej priliki je osebno izročil odlikovanje, red Jugoslovanske krone V. stopnje, upravitelju tak. davčne uprave g. Ger-movšeku Alojziju. Odlikovancu, ki je bil deležen priznanja iz najvišjega mesta, naše iskrene čestitke!
—	Akademski ples kluba prekmurskih akademikov je dobro uspel. Občinstvo je z nekaterimi izjemami pravilno razumelo stremljenja naše mlade inteligence, ki hoče ustvariti za naše kraje potujočo knjižnico, in je s svojo udeležbo podprlo ambici-jozne prireditelje. Razpoloženje na plesu je bilo odlično, za kar je v prv» vrsti skrbel odlični Brod-way jazz iz Ljubljane.
—	Koncert. Ljubljanski viso-košoici, Člani akademske Ciril Metodove družbe, so obiskali v nedeljo naše mesto. V Sokolskem domu so priredili koncert. Njihov program je bil odličen in zato je prav čudno, da se Sobočani niso udeležili v večjem številu te lepa kulturne prireditve, ko imamo pri nas le redkokdaj priliko videti prireditev te vrste.
—	Ogenj. Dne 5. jan. t. 1. zvečer ob 8 uri se je ix dosedaj še neznanega vzroka vnela, pred leti zgrajena šupa vdove Sečko, posestnice na Gorici, obč. Pu-conci. K šupi je bil prizidan svinjak, šupa pa napolnjena s senom. Svinje so rešili, ostalo pa je pogorelo do tal, čeravno so gasilci pravočasno prišli na po-žarišče. Škoda znaša okoli Din 12.000, Pogorelo poslopje ni bilo zavarovano.
—	Prireditve. Gasilske veselice se bodo vršile dne 14. januarja t. I. v Črnelavcih pri g. Sočič Ludviku, v Beznovcih, pri Sv. Juriju in Gor. Lendavi, povsod pri domačih gostilničarjih. Cisti dohodek teh veselic se bo uporabil za nabavo gasilskega orodja, ki je tako potrebno za gašenje požarov, zato se prebivalstvu priporoča naj se gasilskih veselic v čim večjem številu udeleži in s tem podpre koristno stremljenje naših požarnikov.
JHEHDE taisti?
RADIOAPARATOV
bo tiidl Vas navateilto.
Izredno nizke cene, odličen ton, dvoletno jamstvo naše
strokovne delavnic«.
Zahtevajte cenike in brezobvezne predvajanje.
HEIEG1, Murski Sobota.
Razpis draibe loviifa obilne Gornji Petrovci
Sreslco načeJstvo v M. Soboti daje po določilu Čl. 2 banovinske uredbe za izvrševanje zakona 6 lovu v zakup lovišče občine Gornji Petrovi, ki obsega katastrske občine: (jor. Petrovci, Adrijanei, Boreča, SuUnci, Stanjevci, ^enavlje, Martin)*, Lucova, Neradnov-ci, Peskovci v skupni izmeri 4388 ha za isklicno ceno Din J000 — ip var-' «ino Din 100.- aa zakupno dobo -od 1. IV. 1940, do 31. Ul, 1952. Dražba bo dne 3. februarja* 1940. in sicer ob 9 uri dopoldne v občinski pisarni v Gornjih Petrovcih. V primeru, da prva dražba ne bi uspela, se vrši ponovna dražba brez posebnega oklica ■osem dni pozneje na istem mestu, uri in ob istih pogojih, eventuelno pod izklicno ceno. Podrobni dražbeni po-goji so aa pogled interesentom pri Sresketn načelstvu v M. Soboti.
Sreski načelnik: Dr. BRATINA s. r.
— Če ste si nabavili radioapa-rat pri nas, Vam stavimo prav radi na razpolago naš specialni aparat za iskanje motilcev in nate šolano osob-je. — Obrnite se na nas! — RADIO NEMEC, Murska Sobota.
—	Klub prekmurskih akademikov se najlepše zahvaljuje častnemu damskemu komiteju, ki je pripomogel k dobro uspelemu akademskemu plesu. Obenem se zahvaljujemo tudi vsem ostalim darovalcem.
—	Sprememba voznega reda na progi Murska Sobota— 'Crensovci—Dolnja Lendava. Dne 2. januarja U L se je pokvaril poštni autobus, ki obratuje na avtobusni progi Murska Sobota-Crensovci -Dolnja Lendava. Ker poštna uprava trenotno ne razpolaga z rezervnim vozom je po-čenši s 9. januarjem t. 1. spremenila začasno svoj vozni red in sicer sledeče: odhod iz M. Sobote ob T.45, prihod v D. Lendavo ob 8.41 p odhod iz D. Lendave ob 10.55, prihod v M. Soboto ob 11.51. Natančnejši vozni red sledi v prihodnji številki.
—	Tišina. Tropovska gasilska četa priredi dne 14. januarja 1.1. svojo zimsko veselico v gostilni gospe Žčkšove na Tišini. Popularnost te gostilne, solidna postrežba, dobra jedila in pijača jamčijo zato, da bo veselica uspela kakor so uspele druge.
Odgovor
na flmh: Elektrifikacija vasi
V Murski Krajini št. 1. z dne 7. jan. 1940, je neki člankar ,N" objavil članek, v katerem je pohvalil ugled nega posestnika in mlatilničarja, da je baje že pred leti predlagal elektrifikacijo naše občine.
Ako bi gospod člankar pisal res nšco, ne bi imei nobene pripombe k temu članku. Ker pa je celi članek neresničen in ima svoj tendencijozen namen, zato si štejem za dolžnost, da pred. javnostjo pojasnim to zadevo.
Ugledni posestnik in mlatilničar, brez lastnega posestva in mlatilnice, je postal član občinske uprave šele leta 1938, a naša občinska uprava je pa že 1. 1936. na predlog občinskega predsednika vzela v proračun za elektrifikacijo znesek 5000 Din in ga je tudi vložila v hranilnico, ko omenjeni ugledni posestnik in mlatilničar niti ni sanjal, da postane Člap občinskega odbora. Vse to lahko dokažemo vsakemu z zapisnikom občinskega odbora z dne 17 febr. 1937.
Resnici na ljubo pa moram izjaviti, da je ob priliki proračunske razprave 1. 1939 ravno Žemlič bil proti temu, kakor tudi proti fondu ža zidavo občinskega doma.
Kdor pozna naše razmere, iz članka takoj spozna konjsko kopito. Upam torej, da se pri bodočih volitvah posreči čbnkarju doseči izid volitev po njegovi vroči želji, da bo vodil občinsko gospodarstvo tako, kakor je vodil njegov ugleden posestnik svoje gospodarstvo do I. 1933., ko je dosegel višek svojega vzornega gospodarstva.
Start odbornik.
Uredništvo ne odgovarja za vpo-slan« članek.
Ceni. naro&tike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s tem omogočijo ■redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSKI SOBOTI
Uradne ure tajništva združenja trgovcev.
Radi obsežnega dela, ki ga mora opraviti naia pisarna se člani obveščajo, da se bo odslej ob delavnikih uradovalo za stranke samo v predpol-danskem času in sicer od 8. do 12. ure predpoldne. Zato priporočamo vsem članom, ki želijo osebno imeti kakšne isformacije pri našem tajništvu naj si uredijo posle tako, da bodo opravili delo pri našem združenju v predpoldansklh urah. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Predsedstvo.
Božična obdaritev revne šoloobvezne dece obmejnih šol.
Zveza trgovskih združenj je naročila lani septembra vsem v Zvezi včlanjenim trgovskim združenjem v dravski banovini, da zberejo darila za revne šoloobvezno deco obmejnih šol na naši severni meji. Vsako združenje si je izbralo za obdaritev po eno ali več obmejnih šol, katerim so bila za Božič pravočasno zbrana darila, odposlana. Naše Združenje si je izbralo 5 obmejnih šol in sicer: Serdica, Kuz-ma, Trdkova, Markovci in Prošenja-kovci. Od omenjenih fol je prejelo Združenje na tozadevno vabilo poimenski seznam dece, ki je bila podpore najbolj potrebna. Tako so posamezne šole predlagale za obdaritev: Šoia Serdica 20, Kuni 40, Trdkova 18, Markovci 15 in Proseajakovci 11 otrok; vsega torej je bilo treba obdariti 104 otroke. Združenje je skrbelo, da so dobili otroci darila tako, -kakor so posamezna šolska vodstva predlagala ih sicer je dobilo oblek« 43 deklic in 35 dečkov, toplo perilo 16 deklic in 12 dečkov, čevlje 23 deklic in 32 dečkov. Poleg oblek, perila in čevljev so dobili otroci še nogavice, rokavice, predpasnike, žemper-je in razne šolske potrebščine, knjige itd. Za vsakega otroka je bil pripravljen zavoj tako, da smo šolskim vodstvom prihranili delo razdelitve. V načrtu je bilo, da se razdelitev opravi po posebnem delegatu Združenja In to na dan svetega večera. Šolska vodstva so bila o tem obveščena, toda zamisel neposredne razdelitve se je
izjalovila, ker so imele šole svoje bo žičnice že dva dni poprej in Združenje o tem ni bilo pravočasno obveš čeno. Tudi večina učiteljev je šla n* počitnice s čimer je efekt neposredne razdelitve izgubil na svoji veljavi. Kljub temu je bil namen obdaritve dosežen in upamo, da so bili obdarovanci, kakor tudi posamezna šolska vodstva z naio akcijo zadovoljni. Ni uspelo, da bi obdarili vso revno deco naših obmejnih iol, ker bi bilo to za naše Združenje preveliko breme, zato je akcijski odbor sklenil, da letos izvede obdaritev samo pri nekaterih šolah, prihodnje leto pa pridejo na vrsto druge obmejne šole. Namen akcije je bil ta, da dobijo podpore potrebni otroci res to, kar najbolj potrebujejo in ugotoviti moramo, da nam je v tem pogledu akcija proti pričakovanju dobro uspela.
V	kolikor ni bilo mogoče zbrati sredstev pri članih, je Združenje iz svoje blagajne prispevalo znatno podporo. Vrednost blaga celokupne ob daritve je znašala ca. 11.000.— dinarjev. K nabiralni akciji so prispevali:
V	gotovini: Čeh Franc 150, Kohn Samuel 200, Nemec Elizabeta 150, Kfi-kar Franc 150, Lovenjak Terezija Se-beborci 50, Ladislav Frim 5, Oittrich Franc 50, Klepec Vinko 50, Kardoi Josip 80, Rituper Alojz 50, Press Ko-loman 100, Sukič Ludvik 50, Rehn Janez 20, Štivan Ernest 75, Berger Bela 100, Kiraly Alojzija 10, Ligeti Anton 20, Električno podjetje 100, Andersch Josip 20, Preiss Adolf 50, Josip Benko sen. 300, Heimer Arnold in Evgen 100, Heklič Štefan 100, Ber-den Karol 10, Debelak Terezija 30, Sakovič Alojzija Zenkovci 10, Aadrejč Ludvik Brezovci 10, Benko Josip ml. 100, Singer Maks G. Petrovci 50, Haj dinjak Frančiška Sebeborci 10, Mesa rič Vilma 50, Hiill Ludvik G. Lendava 30. Skupaj je bilo nabranega v goto-vitini Din 2365.
V	blagu so prispevali: (vrednost darovanega blaga je cenil odbor na svoji seji od 18 decembra 1939) Bru-men Joško za 170, Hahn Izidor 250, Cvetič Janez 300, Pollak Rudolf 30, Brumen Genovefa 116, Benko Ludvik 60, Fink posl. Bate 68, Žiga Weiss 70, Kr. HlrscIiS Sinov« 30, Arvaj Vincenc 200. Kemenjr Marko 50, Eben-ipanger Šalamon 120, Horvat Geza 20, Majer Štefan 50, Jonaš Janez 100, Šiftar Karol 150, Zver Ivan 50, Sukič Jurij 20, Kohn Leopold 100, Benčec Franc 48, Vogler Ivan Petajnci 350, Nefflšič Matija Krlževci 120, Hahn Pavel 600, Neimenovan 60, Trautan Bernard 25, Hahn Samuel, Mohorjeva knjigarna 100. Vrednost nabranega blaga je znašala ca 3327 Din, torej skupaj se je z nabiralno akcijo nabralo Din 5692. K tej nabiralni akciji je združenje še prispevalo okroglo vsoto Din 5000, tako da so se s to podporo krili izdatki za nabavo blaga, ki ga je bilo treba še kupiti za kom-pletiranje daril posameznim otrokom.
Združenje se pri tej priliki najlepše zahvaljuje vsem članom, ki so na kakoršenkoli način pomagali, da je akcija uspela. Za prihodnje leto bo treba pri tem delu še intenzivneje zbirati sredstva za pomoč našim bednim obmejnim šolarčkom, ki živijo v prav obupnih razmerah.
POZOR! I
Zelo ugodno dobite Šivalne Stroje in to:
ali pa vse 3 skupaj za Din 8.000'-
Durkopp Zjrlinder Din 2.500* — Durkopp flach Din 2.220*— D&rkopp Ievoročnl Din 4.000* —
Stroji aajmodernejši, popolnoma novi z 20 letno garancijo. Samo še ena garnitura na zalogi!
Jftf Šivalni stroji aa šivilje In domačo uporabo od Din 1.700*—
radio aparati Faznih znamk po najnižji ceni vedno na zalogi.
Pisalai »troji, foto aparati, športne potrebščine, kolesa, motorji, po st[arl n^ezvlšani ceni.
ŠTIVAN ERNEST
TEHNIČNA TRGOVINA
1H. SOBOTA,
G\ AVNI TRG TELEFON 39.
Ppidobnina trgovcev po novi davčni reformi
Posl. štev. I 1586/34 — 44
Dražbeni oklic
Dne 17. februarja 1940 ob «/2	bo
na licu mesta v Ratkovcih dra žba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Ratkovci vi. št. 32, 47, 72, 86, 10», 173, 90, 157 in »/» »t. 16 in 37 k. o. Berkovci hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in gozdov.
Cenilna vrednost: 67 262 Din 5« p.
Najmanjši ponudek: 44.841 Din 50 p.
Pravice, katere ne bi pripuščale drafibe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri drad-beneta naroku pred začetkom dražbe, sieer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeai obtic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Z novo uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, ki jo je .Trgovski list* že v znatnem obsegu objavil, se je davčno breme za srednje in velike trgovce znatno zvišalo. V naslednjem navajamo glavne spremembe, ki sa nastale z davčno reformo.
Predvsem je važno to, da bo
odmerjal davčni odbor pridobnino
le trgovcem, katerih čisti dohodek je bil v letu 1939. ocenjen fapod 100.000 din in katerih bruto promet ni znašal 2,000.00 din.
Ti davčni zavezanci morajo tudi v bodoče vložiti napovedi za pridobnino (do kcnca januarja), davčno osnovo pa jim bo dosedaj odmeril davčni od bor. V tem oziru ni nobenih izjem razen za bančna, ladijska, tramvajska in mednarodna transportna podjetja.
Spremembe, ki nastanejo z novo davčno reformo za te zavezance, so naslednje:
1.V	bodoče bodo pristojne občine imenovale zastopnike v davčne odbore iz vseh občin dotičnega davčnega območja. S tem je ustreženo dolgoletni zahtevi davkoplačevalcev.
2,	Spremenile pa so se davčne stopnje za pridobnino in sicer v naslednjem:
davčna osnova do din
10000 20000 30.000 40000 50000 70000 90.000 99.000
osnovni davek pridobnine
6%
dosedaj	odslej dosedaj
10*	10# 2%
10%	10* 2 5*
10*	10* 3%
10*	10* 4*
10*	10*
10*	10*
10*	10*
10*	10*
Za davčne zavezance, katerih davčna osnova ne presega 40 00 dinarjev, ostane torej vse neiepremenjeno. Za vse druge pa se davek zvila.
Zelo pa se je spremenil položaj za davčne zavezance,
katerih čisti dohodek je znašal nad 100.000 din ali katerih bruto dohodek je znašal najmanj 2 milijona dinarjev.
1. Predvsem morajo ti od 1. januarja 1940. dalje voditi poslovne knjige.
Katere knjige morajo davčni zavezanci pridobnine voditi ni z zakonom o neposrednih davkih predpisano, ker to tudi ni predpisano niti za davčne zavezance družbenega davka. Najnovejši ,Fioansijski zbornik" pa pravi o tem v navodilu na davčne urade, da to niti ni potrebno, ker se po načelih pravilnega knjigovodstva more vedno vedeti, katere knjige so potrebne z ozirom na izbrani način knjigovodstva. Število in vrsta knjig ter način njih vodenja bodo vedno odvisni od obsega in vrste poslovanja ter od načina organiziranja knjigovodstva. Pri pregledu in ugotavljanju verodostojnosti knjig pa da je glavna zahteva, da mora dati knjigovodstvo popolnoma točno sliko o stanju in gibanju premoženja ter o poteku vseh poslov. Še to naj upoštevajo davčne uprave, da spadajo v knjigovodstvo tudi vse
dopolnini davek pridobnine
odslej 2* 25*
skupna pridobnine
70
4*
5* 6* 8* 10*
dosedaj 12* 125* 12* 14* 14* 15* 16* 18*
odslej 12* 12 5* 13* 14* 15* 16* 18* 20*
kalkulacije blaga, evidenca o gibanju količine blaga in surovin, tehnična poročila o proizvodnji, statistike itd.
Tem davčnim zavezancem (nad 100 000 čistega^dohodka, nad 2 milijona din bruto prometa) ne bo več odmeri! davčni odbor, temveč davčna oblast. V ta namen morajo ti davčni zavezanci najkasneje do 1. aprila vsako leto predložiti pristojni davčni upravi svojo davčne prijavo z bilanco sestavljeno na podlagi poslovnih knjig.
(Dalje sledi.)
imaitmiUHHumaunmmmi
Okrajna itdliči * Konti
odd. IV., dne 27. XI. 1*39.
KOMPAS - MENTOR
RfrPteAPflfgAT
100% automatizirana serija made in holland 1940.
mzm CENE!
Maii meseini obroki!
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi ia pisalnimi stroji ter motornimi vozili
murska sobota.
Posl. štev. 1 715/99 — 14.
Dražbeni oklic
Dne 4. marca 1940 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. It draifia nepremičnin.
Zemljiška knjiga Novi Beznovci vi. št 4, in k. o. Vadarci vi. št. 17«.
Cenilna vrednost. % 424 Din 75 p.
Vrednost pritiklin: 1565 Din.
Najmanjši ponndek: 57918 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščala draAe, je oglasiti pri sodišča najpozneje pri drai-benem naroku pred začetkom dražb«, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede ac-premičnine v škodo zdražitelja, H ja ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja aa draibeai akte, ki je nabit aa aradni dedci sodiiča.
Urajii tafflft v flinti kM,
odd. IT, dne 27. X1L 1939.
lUMMUtUUUIIIIHIIIIIIIIIIHIIUUUlUIIUIHIIUiiailllillUiniUIIUlU
Posl. štev. 1. 841/39 — t
Dražbeni oklic
Dne 4. marca 1940 ob 11. ari bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 drafba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Radovei a/™« vl.it. U, ®/aa vi. št. 193, *fm vi št. 271.
Cenilna vrednost: 49734 Din 59 p.
Vrednost pritiklin: 1025 Din.	'
Najmanjši ponudek: 27.156 Din 25 p.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražba, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri drag-benem naroka pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na draibeai ekHc, ki je nabit aa aradni deski sodišča.
Iknjai udliti v flinti M*
odd. IV., dne 3. XL 193«.
Posl. št. I 399/39 - 12
Dražbeni oklic
Dne 4. marca 1940 ob 9 ari ba pri podpisanem sodišču v sobi štev. It drafba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Košarovci vi. it 85, 86.
Cenilna vrednost: 14.607 Din.
Najmanjši ponudek: 11.938 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražb«,, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dralr benem naroku pred začetkom draibe, sicer bi se jib ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravaal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na draibeai afcV«, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Ikrajia isdiiis v flankl Matk
odd. IV., dne 28. XL 19%
Posl. it | 361/39 — 11
Dražbeni oklic.
Dne 2. marca 1940 ob S uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 draflba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Kupšinci '/jo vi- št. 17, Vsw vi. št. 75 s hišo, njive, travniki in gozdovi.
Cenilna vrednost: 1460 Din.
Vrednost pritiklin : 65 Din 50 p.
Najmanjši ponudek: 973 Din 50 p.
Pravice, katere ne bi pripuščale draibe* je oglasiti pri sodišču najpozneje pri drai-benem naroku pred začetkom dražbe, sieer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodičča.
tisnjni utiNi I flinti Mi«,
oddel. IV., dne 18. XI IS