Posamezna številka i K. Poltmna plačana v gotovini.
SI8V. 214.	v Liomianl, v nedeljo, dne is. septembra 1920.
»SLOVENEC« velja
po poŠti a« vse strani Jugoslavije in t Ljubljani: M oelo leto ■•prsi. K 180-— ■■ pol leta „ .. „ 9>— n četrt lota „ ., „ 45— M aa mesec „ . . „ 15-—
Ea Inozemstvo celoletno K 240*.
EE9 Sobotna Izdaja: s Za oelo leto ..... K 30'— n inozemstvo. . . . „ 85 —
LetO KLVffl.
Bnoatolpna petltmta (U nun Stroka ia 3 mm vtaoka ali aj<
proator) »a »krat . . . p« K poslana itd. . . po K
Pri večjem naročila popast
Najmanjši oglas 59/9 mm K111,
kbaja vsak dan Irraemšt po« oeieljek In dan po praaolk^ ob 5. uri »jutraj.
_ Urednlitvo la v Kopitarjevi allol štev. 6/in. RoKoplal se no vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, nprava. itv. 338.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je r Kopitarjevi al. 8. — Račun peftre« hran. ljubljanske 8t. 850 aa naročnino ln ši 348 aa oglaaa, avstr. ln čeike 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero, 7583.
PasMmc Snrodel o Storasfesini
plsbisdtn.
Priobčujemo v ccloti govor, ki ga je imel poslanec Smodej predvčerajšnjim v Narodnem predstavništvu.
»Medzavezniška plebiscitna komisija ▼ Celovcu na Koroškem je določila plebiscit za dne 10. oktobra t. 1. Toda predpriprave medzavezniške plebiscitne komisije niso prav nič take, da bi mogle zbuditi v narodu prepričanje popolne objektivnosti in nepristranosti. Plebiscitna komisija je po načrtu Nemcev JZVcl jct la predpriprave tako, da se je naš narod naravnost prestrašil in začel proti plebiscitni komisiji buniti.
Predvsem se ta medzavezniška komisija ne drži saintgermainske mirovne pogodbe V saintgermainski pogodbi jc namreč točno označeno, da se celo plebiscitno ozemlje deli v dve coni, od katerih upravlja, cono A uprava naše države, cono B pa nemškoavstrijska uprava. Plebiscit sam se ima vršiti naprej v coni A in samo v slučaju, če tu izpade ugodno za nas, se šele spioh vrši tudi v coni B. Vse določbe so torej popolnoma jasne, da gre tu za dve coni. Toda po želji Nemcev je šla plebiscitna komisija za tem, da odstrani pojem dveh con, da odstrani radi tega demar-kacijsko črto in napravi iz dveh con tako-rekoč eno samo.
Komisija je odpravila demarkacijsko Žrto s tem, da je dovolila med obema co-noma prost osebni promet, da je zahtevala od nas dopustitev popolnoma svobodnega trgovskega prometa, dalje da je moralo naše orožništvo zapustiti demarkacijsko črto in da je morala po zahtevi Nemcev tudi naša finančna straža oditi na skrajne meje cone A. Dne 28. avgusta t. 1. je razglasila plebiscitna komisija, da se mora izraz »cona« v odstavku b) in c) člana 50 saintgermanske pogodbe razumeti v širšem smislu tako, da znači cclo plebiscitno ozemlje, to sc pravi, da ni več dveh con.
Orožništvo je del naše uprave. V našo Opravo se nima plebiscitna komisija prav nič vmešavati. Toda plebiscitna komisija je odredila, da se mora naše orožništvo, ki ni na Koroškem rojeno, sploh umakniti iz cone A.
Kakor sem že omenil, so vsi dosedanji ukrepi plebiscitne komisije v čudnem skladu z nemškimi željami in zahtevami, ki so bile publicirane v vseh nemških listih po vsej Nemški Avstriji. Zanimivo jc tudi to, da člani plebiscitne komisije, oziroma
distriktnih svetov za vsako malenkost intervenirajo pri naši upravi v prilog Nemcev. Nemci so storili mnogo zločinov, so plenili, ropali, ubijali naše ljudi, (Poslanec dr. Fr. Jankovič: »Tudi sedaj še to delajo!«) sedaj in prej; toda ko je naše sodišče prijelo Nemce, da jih po zakonu kaznuje, so v vsakem posameznem slučaju prišli člani plebiscitne komisije k naši upravni oblasti in zahtevali, da se mora vsak tak slučaj amnestirati in vsak tak zločinec izpustiti. Za najmanjše reči so intervenirali, nadlegovali našo upravo in jo mučili, da so nekateri uradniki rekli, da ne morejo več delati, ako se v vsako najmanjšo stvar vmešava ententna komisija. ^Pri tem je treba konštatirati še to, da so člani komisije oficirji, ki nimajo pojma o upravi, in vendar hočejo o naši upravi govoriti.
Zanimivo je, kako pospešuje plebiscitna komisija agitacijo Nemcev, našo agitacijo pa zabrarjuje. V svrho naše agitacije se je izdal letak o valuti: Tam stoji, da je jugoslovanski denar vreden dvakrat toliko kakor denar Nemške Avstrije. Takoj je prišel član plebiscitne komisije na okrajno glavarstvo v Velikovcu in zahteval, cla se letak umakne; in naše orožništvo je moralo iti in puliti ljudem ta letak iz rok. (Vzklici ogorčenja med poslanci.) Ko so pa Nemci izdali svoj letak in huj-skali zoper našega kralja, našo vojsko, našo državo ter govorili o ničvrednem jugoslovanskem denarju, takrat pa plebiscitna komisija ni videla ničesar.
Ko so Nemci hoteli naše ljudi terorizirati ter so jim zažigali hiše, ni ententna komisija hotela ničesar videti, mesto da bi šla na lice mesta in krivce izsledila. Tako je komisija pustila, da so Nemci naše ljudi terorizirali. Toda mi smo rekli ljudem: ne dajte se terorizirati! — in ljudje so rekli: mi se ne damo! ter so vsak teroristični akt Nemcev zavrnili s protiterorizacijo. Tedaj pa je takoj prišla plebiscitna komisija in se pritožila, da mi Nemce teroriziramo.
Ko so Nemci napovedali v naših krajih zborovanja, je prišlo na tisoče in tisoče naših ljudi na zborovališče in so rekli: tu bomo mi zborovali in ne Nemci! Takoj je intervenirala komisija in ni dovolila, da bi mi zborovali. Jaz sem se tričetrt ure boril z angleškim zastopnikom, ker ni pustil, da bi mi zborovali. Nazadnje srno zmagali vendar mi in Nemci niso zborovali. Tu se vidi, kako neobjektivno po-
stopa plebiscitna komisija, oziroma posamezni distriktni sveti. Popolnoma resnično je, kar je rekel včeraj poslanec Dža-monja, da zlasti italijanski člani komisije očitno agitirajo pri ljudstvu za Nemško Avstrijo, češ da je bolje, če glasujejo ljudje za Nemško Avstrijo, kakor pa, če glasujejo za Jugoslavijo.
Vidi se tako, da hoče plebiscitna komisija izjaloviti ono dobro, ki ga imamo mi v coni A, da imamo namreč našo upravo, na ta način, da hoče našo upravo s takimi pritožbami paralizirati. Še več je hotela plebiscitna komisija! Ona je razlagala člen 50 mirovnega ugovora tako, da bi na tisoče Nemcev iz cone B imelo glasovalno pravico v coni A. Komisija namreč dobro ve, da je cona A sigurno naša, če se bo vršilo glasovanje v skladu z določili mirovne pogodbe. Da bi nas Nemci mogli preglasovati ,zato naj imajo še Nemci iz cone B glasovalno pravico v coni A.
Mirovna pogodba določa, da ima zastopnik naše države glasovalno pravico v plebiscitni komisiji. Toda kakor hitro je prišel profesor Cvijič v komisijo, ni dobil pravice glasovanja. Odvzeli so mu jo. (Klici: »Čujte! Čujte!«)
Mirovna pogodba določa tudi, da sme zastopnik Nemške Avstrije orisostvovati samo pri onih sejah, ki se tičejo cone B, sicer pa ne. Toda nemškoavstrijski delegat je navzoč tudi pri onih sejah, ki se tičejo cone A, in ima pravico govoriti kakor naš delegat. Kaka pravica je to?! Ako se ta komisija ne drži mirovne pogodbe — in mi vidimo, da se je ne drži, in tudi vemo, zakaj se je ne drži: ker to zahtevaio nemški interesi — mislim, da bi morala naša država proti takemu postopanju najostreje protestirati in eventuelno izvajati konsekvence.
Plebiscitna komisija ni hotela vseh svojih misii pokazati naenkrat, ampak kapljo za kapljo. Komisija je zahtevala najprej, da sc odstrani en del našega vojaštva, in določila, da ostane drugi del vojaštva definitivno v coni A. Toda čez par dni je zahtevala, da se odstrani tudi drugi del vojaštva. (Medklic ministrskega predsednika dr. Vesniča: »Gospodine poslani-če, ja vas upozoravam, da imadete pravo samo na kratek upit!« (Velik nemir med poslanci. Klici: »Toda to je velevažna stvar! V takem slučaju se mora dovolili izjema!«)
Saj bom takoj končal Po določilih mirovna pogodbe ima plebiscitna komisija res pravico zahtevati, da se naše vojaštvo odstrani. Toda mi pa vidimo, da stoje tam na meji pripravljeni italijanski vojaki. Kaj
pa naj to pomeni?! Oni nimajo tam niČesa* opraviti, ampak samo ogrožavajo in moralno pritiskajo naš narod. (Klici: »Tako je«!)
Pokrajinska vlada je zaradi zadnjiH zaključkov plebiscitne komisije podala de-misijo, ker ne more nositi več odgovornosti za to. Zato si usojam staviti na gospoda ministrskega predsednika ti-le vprašanji;
1.	Ali mu je to pristransko postopanje medzavezniške plebiscitne komisije v prilog nemškim zahtevam znano in hoče-li proti temu na pristojnih mestih vložiti svoj protest?
2.	Hoče-li skrbeti za to, da se bo ali plebiscit vršil v smislu mir. pogodbe po vsej njeni tendenci in po materiialnem besedilu, ne pa po zahtevah Avstrije, ali pa v nasprotnem slučaju izvajati konsekvence?«
Po znanem odgovoru ministrskega' predsednika dr. Vesniča je poslanec Smodej izjavil:
»Jaz moram reči samo to, da bi bil pričakoval od vlade v tem vprašanju več junaštva! (Velikansko odobravanje in klici: »Res je tako!«) Z odgovorom gospoda predsednika ministrskega sveta se pri naj-bolji volji nikakor ne morem zadovoljiti.«!
'	11	11	i——an
Janko Jovan:
iMteii^i
Po dolgem času se je pričelo zopet v javnost spravljati vprašanje svobodne trgovine. Svoj čas že menda neseca aprila sem napisal v »Slovencu« članek, v katerem sem opozarjal na zle posledice svobodne trgovine, dokler ne dobimo normalnih razmer tako, v kolikor to zadeva promet kakor tudi finance. Ako se odpre trgovini svobodna pot, morejo biti za njo mero-dajni edinole splošni ekonomski principi g ponudbi in povpraševanju in relaciji do tujih valut. Ako pa hočemo, da gremo preko teh principov, potem moramo imeti jako zakonodajo, ki uravnava ves promet z živ-ljenskimi potrebščinami, a mora biti dana garancija, da se ti zakoni tudi izpolnijo. Vse polumere ne pomagaja nič, temveč so v stanu kaos v gospodarstvu samo povečati. Kako moč pa ima dznes vlada, nam žalostno pričajo zadnji dogodki na Hrvatskem.
V »Slov. Narodu« je bil v torkovi številki objavljen govor Oospoda dr. Trillerja, ki ga je imel na manifestacijskem zboio-vanju JDS v Mestnem domu. Gospod dr. Triller je nastopil odločno i roti svobodni
LISTEK

(K današnji predstavi »Ljudskega odra«.)
»Scapinove zvijače« je komedija, ki jo je spisal Moliere, ki je živel od 1, 1623 do 1673. Tedaj je bila klasična doba umetnosti in Moliera štejejo med najslavnejše pisatelje komedij in največje francoske dramatike sploh. Zelo originalen je in poln zdravega humorja. Njegove komedije igrajo še dandanes z lepim uspehom, so lahko umljive in deluiejo na občinstvo.
Moliere se je imenoval s pravim imenom Jean Poquelin. Bil je pravnik, toda je pustil svojo službo in je stopil zelo zgodaj k gledališču. Spočetka je igral s svojo družbo v Parizu, kjer mu pa sreča ni bila mila. V letih 1645 do 1652 je potoval po državi okrog, dokler se ni ustavil v Lyonu, kjer se mu je godilo dobro.
Moliere je bil sam dober igralec. V tragičnih vlogah je bil sicer smešen, toda zelo na mestu kot komik in improvizator. Zakaj tedaj niti od daleč niso spisali toliko posebno v južni Franciji zeloeniatxrdgovc iger, kolikor so jih potrebovali. Zato jc bilo posebno v Južni Franciji zelo priljubljeno igranje iger, od katerih so vedeli igralci naprej samo glavno vsebino; igralec je bil tedaj vse obenem, pisatelj, režiser in igralec, Tedai nekako ekslemporiranje v
velikem zlogu. Improviziranje je bilo za časa renesance posebno v navadi v Italiji, kjer je naravnost cvelo. Nekateri igralci so bili tako spretni, cla so takoj na prvi poizkus igrali ali peli, karkoli je želelo občinstvo, tudi čisto tuje in nenavadne stvari. Moličr se je mnogo pečal z improviziranjem v dobrem in slabem smislu, dokler ni stopil že skoraj v svojem 40. letu z lastnimi komedijami na dan.
Koj nato se je preselil v Pariz, kjer je igral na dvoru. Leto nato je napravil literarno in družabno revolucijo s tem, da je vprizoril neko satirično komedijo v enem dejanju — v prozi. Starodavno pozo in umetničenje je zadel naravnost v srce. Občinstvo je bilo iznenadeno in navdušeno, slutilo je pri ti satiri, da je to pravo polje za komedijo in neki gledalec mu je navdušeno zaklical iz parterja: »Moliere, le tako naprej! To je prava komedija!«
Pisatelj sam je bil silno vesel svojega vspeha. Le škoda, da ga je dohitela prezgodnja smrt. Pri četrti predstavi svojega »Namišljenega bolnika« {ki so ga igrali že v Ljubljani), ga je popadel v glavni vlogi srčni krč, da je še isti dan umrl.
Moliere je spisal 40 iger, katerih nekatere so zelo razširjene in jih še dandanes mnogo igrajo. Poleg omenjenega »Namišljenega bolnika« je spisal komedijo »Tartuf-fe«, ki je poleg »Goske z dežele«, »Meščan plemič« in »Skopuh« z »Namišljenim bolnikom« vred na letošnjem repertoirju dramskega gledališča,
Moliere je moister in veliki predstav-
nik nove karakterne veseloigre. Človeške slabosti in pogreške izpostavi v tipično povečanih predstavnikih javnemu zasmehu in je poleg tega poln resnosti, tako cla je mnogo njegovih iger približuje bolj igro-kazu kot komediji.
Na tem mestu moram opozoriti, da je ■ bil Moličr kakor v grških časih in za časa \ Hansa Sachsa pisatelj, režiser in igralec vse v eni osebi. To dejstvo je imelo eno samo vrlino, da so prišle pisateljeve ideje bolj jasno in bolje obdelane pred občinstvo. Med delom samim na sebi ni zijala ona vrzel, ki jo navadno ustvari režiser, ki se ' nikoli nc more popolnoma kriti s pisateljem. Vendar ima to tudi svojo slabo stran. Dramatik tiči radi svoje zaposlenosti na odru preveč v praktičnih rečeh, omeji se na malenkosti in posameznosti, pri tem pa mu vteče celota izpred oči. Radi prenatanč-nega poznavanja gledališke prakse in gledaliških efektov pogosto ne more razviti svobodno svojega umetniškega ustvarjanja.
Scapinove zvijače sc skoraj približu-jeio burki, vendar se šc vestno drže onih meja, da jih k slednjim ne moremo prišteti. Igra se godi v Neapolju in ima silno živo dejanje, ki sloni v glavnem na Scapinovih ramah; Moličr jc pisal gotovo Scapina zase, ki ga jc tudi sam igral.
Vsebina jc nekako sledeča: Dva sko-puška očeta, trgovca, Argante in Geronte, sta na potovanju; nad tem časom pa sc njuna sinova Oktavijan in I.ennder zaljubita vsak v svojo deklico; Oktavijan se celo poroči z Hijacintoj a Leandrova ljubica je
ciganka. Očeta se vrneta in izvesta vse; tu začne zapletljaj igre. Kaj pomaga, uboga ljubimca morata v svojih škripcih prositi starega in pretkanega slugo Scapina za pomoč, ki je že kpt majhen dečko delal vsem preglavice. Zmede, ki jih napravi ta, so nepopisne; na silno pretkan način izvabi iz Geronta in iz Arganta velike vsote denarja, ki jih ravno rabita mlada sinova. Silno smešna je situacija, ko se stara skopuha zvijata na vse načine, da bi se ubranila večjih denarnih žrtev, niti sreča njunih sinov (Scapin ju je bil spretno nalagal), jima ni na srcu. Tu notri je položil Moliere jedro svoje satire, v kolikor je ni v splošni situaciji, ko nam riše lahkomišljena sinova, očetovo določevanje neveste in dejstvo, da je bila Oktavijanova Hijacinta pravzaprav hči Gerontova, ki je bil prijatelj njegovega očeta; očeta sama sta mu bila določila Hijacin-to za ženo. Leandrova Cerbineta pa je bila Argantova hči, ki jo jc oče sploh šele zadi nji hip spoznal kajti ugrabljena mu je bila, ko je imela štiri leta. Jasno je, da se ta hip nihče več nc protivi ljubezni sinov do teh dveh deklic in igra se srečno razvozlja. Le gorje Scapinu, ki jih je na tak način vodil za nos, toda on si zna pomagati. Prineseta ga dva nosača, češ da mu je padla opeka na glavo. V svojem sočutju mu očeta c>dpu stita; Scapin in mlada srečna parčka pa sc liho smejeta.
Ta prevod jc preskrbel pokojni mladi Branko Jeglič. Igra bo igrana to pot prvič v slovenskem jeziku.
trgovini, a {o v zvezi s kril lcc SLS na tak način, da če jo ponatisnjen govor aut?nti-čen z govorom na shodu, mora čitatelj priti do prepričanja, da je SLS zt svobodno trgovino, JDS pa proti svobodni trgovini. Ni pametno in gotovo v škodo stvari, ako se ta vlači v politično borbo; vendar se smatram dolžnega, potruditi se, da v kratkem po(Jam objektivno sliko, kako je bilo z uvedbo svob. trgovine. Na vsak način se mi vidi dokazovanje g. dr. Trillerja, da je vir vsega gorja svobodna trgovina in da vsled toga no moro biti soglasja med JDS in SLS, ponesrečen. Gospod dr. Triller je trdil: »Toda moia naloga je, da dokažem tudi z gospod n ' kflga stališča, da tudi v tem oziru re more b'ti soglasja med nami in SLS. Ta stranka, kot izrazita stranka kmeta, stoji neizprosno zp gospodarske interese producenta, pozablja pa pri tem, da je naš kmet v veliki meri obenem konsu-ment. Naša naloga pa je, da zastopamo tudi stališče konsumenta. In to je v prvi vrsti naša naloga. Zato konstatiram. da je vir vsega gorja svobodna trgovina.« Smisel g. dr. Trillerjeve trditve — vsaj jaz sem ta stavek tako razumel — je, da je JDS proti svobodni trgovini in je tudi to en razlog, da ne more biti med njo in SLS soglasja, ker je poslednja za svobodno trgovino. Dejansko pa stoji stvar malo drugače. Ko je postal g. dr. Korošec minister za prehrano, našel je svobodno trgovino. Gosp. dr. Korošec je bil, ki je pričel svoje delovanje kot minister za prehrano s tem, da je vpeljal državno kontrolo. Svojega stališča se ni bal priznati tudi v narodnem predstavništvu v času, ko se je bilo vsled dolgega deževja bati slabe letine ter je izrečno pov-daril, da se vlada v slučaju potrebe ne bo vstrašila v svrho prehrane najstrožjih mer. Tedaj pa so nastopili proti gospodarski politiki g. dr. Korošca ravno poslanci JDS kakor tudi časopisje JDS, na prvem mestu »Domovina«, ki je z vso odločnostjo zahtevalo odpravo vseh prisilnih odredb ter takojšnjo upostavitev svobodne trgovine. Iste zahteve je poslala tudi JDS potom deželne vlade na ministsrtvo za prehrano, in sicer kot resolucije njenega shoda v Ribnici, kjer je bila med resolucijami tudi zahteva po svobodni trgovini. Ker se je zahteva po svobodni trgovini vedno bolj pojavljala in je dobila ta zahteva zlasti v ministru za trgovino g. Veljkoviču, ki tudi pripada JDS, strastnega zagovornika, je sklical g. dr. Korošec sestanek parlamentarnih strank, na katerem so zastopniki jugoslovanskega kluba nastopili odločno proti svobodni trgovini. Kmalu na to je g. dr. Korošec odstopil in je prevzel ministrstvo za prehrano gosp. Bukšeg. Tudi g. Bukšeg je bil pro-tiven svobodni trgovini, a imel je v tem oziru hude nasprotnike v vladi. Zgodilo se je, da je ravno v času, ko je bil g. Bukšeg bolan in g. Kristan menda na Dunaju, vlada sklenila svobodno trgovino, in sicer brez vednosti g. Bukšega. Tak je bil taktičen razvoj od vezane do svobodne trgovine in nič drugaečn; zato pa je krivično, ako se hoče naprtiti uvedenje svobodne trgovine na pleča SLS, ki je ne le v časopisju vedno bila proti neomejeni svobodi v trgovini, temveč tudi po svojih zastopnikih v vladi izvajala enako gospodarsko politiko. Tudi je SLS s svojim zadružništvom jasno dokazala, da ne drži trditev g. dr. Trillerja, da SLS pozablja, da je naš kmet v veliki meri obenem tudi konsument. Kdor trdi nasprotno, je v zadružništvu — tujec.
Po mojem že večkrat izraženem mnenju se z umešavanjem gospodarskih vprašanj v politiko ne doseže dobrih uspehov, zlasti pa še tedaj ne, če nimajo resnice za podlago. Ne razumem, zakaj bi ne bilo mogoče med dvema soglasja v obče, če sta v gospodarskih vprašanjih raznega mnenja. Gosp. dr. Triller sam dobro ve, da je »Slov. Narod« zlasti po g. dr. Tavčarju nastopal proti svobodni trgovini, a »Domovina« je Bvobodno trgovino branila Prav tako so poedini poslanci JDS bili nasprotni svobodni trgovini, a drugi njeni odločni zagovorniki in vendar jih to ločeno naziranje oe ovira, ostati v isti stranki.
Končno si dovoljujem opozoriti gosp. 'dr. Trillerja, da so njegove informacije o letošnji žetvi pogrešne: Letošnja žetev namreč ni boljša od lanske, mi se ne utapljamo v žitu, ampak žetev je nasprotno slaba, niti srednja ni in se bojim, da bo s prehrano slabo preskrbljeno, če se bo izvozni kontingent 15.000 vagonov v rcsnici izvozil. Tudi bi nam v cenah ne bilo dosti pomagano, ako bi nam bila odprta svetovna konkurenca, kajti vsled kurza ameriške valute bi ludi ameriško žito k nam ne prispelo ceneje, kakor banaško.
J sadra

Izvršcvalni odbor »Jadranskega zbora« je izročil ministrskemu predsedniku dr. Vesniču to-le spomenico:
Gospod predsednik!
Po poročilu listov ste Vi, gospod preusednik, dovoreč o zahvali, ki io dol-
gujemo svojim zaveznikom, na opazko ča-stitega dona Jurija Biankinija: »Ali ludi Italijanom?« naglašali: »Da, tudi Italijanom!«
Gospod predsednik! Ne moremo si kaj, da ne bi tem potom dali izraza svojemu začudenju in osuplosti naroda nad tem, da predsednik naše narodne vlade in prvi svetovalec krone picd narodnim predstavništvom tako očitno naglaša dolžnost naše hvaležnosti tudi do Italijanov, in to komaj nekaj dni potem, ko je on sam moral izjaviti, da se je ugotovilo, da so nedavno arnavtske vpade na naše ozemlje vodili agenti in častniki neke tuje države, o kateri smo vsi vedeli, da je to Italija, in ki je to izjavil baš ob obletnici zasedbe Reke po D' Annunziu, ki je kljub vsem odredbam zaveznikov, še vedno pasivnih, s celo vrsto izzivanj povzročil tisočim naših ljudi neizmerno gorje, uničujoč jim življenje, obstoj in ognjišče.
Pričakovali smo, da bo spričo te sramotne obletnice, o kateri je težko reči, ali je večja muka za nas, ali večja sramota za zaveznike, v enodušni manifestaciji narodnega predstavništva in vlade vzplam-telo ogorčenje naroda in da se bo poslal zadnji opomin zaveznikom in Italiji. Toda namesto tega smo morali poslušati pouk, da bi bili najnehvaležncjši narod, ako ne bi izkazovali največje zahvale vsem zaveznikom enako, tudi Italiji.
Vprašujemo se, in vprašujemo Vas, gospod predsednik: Ali moramo biti hvaležni tudi oni Italiji, ki nt šla v vojno, ko jo je zbudil vpad v S»bijo in zasužnjenje Belgiie, ki pa je šla v vojno šele tedaj, ko je pod kepreno tajnosti od zaveznikov na našo škodo dosegla več, kar so ji v sramotnih pogajanjih bile ponudile osrednje vlade, eni Italiji, ki je diskreditirala vojne cilje zaveznikov z načelom »svetega egoizma« in s tem oslabila ne samo njihovo moralno, ampak tudi njihovo efektivno moč, ker je zahtevala več pomoči, nego jo je nudila?
Morda oni Italiji, ki je z londonskim paktom izdala in s celo vrsto nadalinih spletk <n brezobzirno propagando pobijala ir, preprečevala najvišje in najsvetejše vojne cilje Srbije — osvobojenje in ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašene v začetku vojne in v najtežjem času avstrijskega prodiranja, v času, ko je Italija šele začela razmišljati, kako in od koga naj se da nagraditi za svojo nevtralnost?
Mar naj bomo hvaležni zato, ker je Italija po albanski Kalvariji pred očmi umirajoče srbske vojske zadržavala in zavračala ladje, ki so jih Francozi in Angleži poslali z živili in zdravili, ker je umrlo na tisoče izstradanih beguncev in ker je od 30.000 novincev ugasnilo toliko mladih življenj, da je na Krf prišlo jedva par tisoč mož?
Ali naj jim bomo hvaležni zato, ker je »sveti egoizem« Italije omogočil že razpadli Avstriji, da zopet izpopolni svojo vojsko, in je naš narod v Avstriji spravil v tragični položaj, da je, braneč se ob Soči moral pomagati podaljšati svoje robstvo, svojemu najhujšemu sovragu pa življenje?
Ali morda zato, ker je ta zavezniška Italija tisočim naših vojakov, ki so se predali pred in po prevarnem rimskem paktu, branila boriti se v zavezniških in zlasti srbskih vrstah, — ali zato, ker je naše le-gionarje, ki so se v poslednji fazi borili skupaj z njeno vojsko, po polomu ravno tako zajela, kakor one, ki so ji že prej omogočili cenene zmage?
Ali mogoče, ker je zadržavala akcije naših revolucionarnih organizacij, ker jc otela avstrijsko mornarico, aH ne iz avstrijskih, ampak iz naših rok, ker je prišla v naša mesta in pokrajine kot prijateljica in mandatar zaveznikov, kjer se pa obnaša kot kruta osvojevalka v neprijatclj-ski deželi?
Ali naj se Italiji zahvalimo zato, ker je izkušala in še vedno izkuša, povsod okoli nas ustvarili obroč sovražnih sosedov in ker podpira in podpihuje vsakega našega soseda proti nam?
Še se kadi izpod ruševin Narodnega doma v Trstu in naših narodnih institucij v drugih mestih. Še se ni posušila kri ubitih, solze prognanih in upropaščenih. Ali naj bomo hvaležni tudi za to?
V obrambi naše meje je po Albaniji padlo toliko naših mož, da bi njih število morda zadostovalo, da očistimo naše obale Italijanov hitreje, nego smo mogli očistiti svoje meje Arnavtov. Tudi zato naj bomo hvaležni Italiji?
Ne, spričo vsega tega in ob oni žalostni obletnici ne bi smela priti iz ust diplomata ona beseda o hvaležnosti, zlasti ne tedaj, ko taka beseda žali in ponižuje narod, ki neposredno trpi na duhu, imetju in življenju od strani Italije, ki se ji zahvaljuje načelnik one oblasti, od katere ta narod pričakuje zaščite in osvobojenja.
Ne, mi, ki nam niso poklonili naše svobode niti ostali zavezniki, ki so nam pomagali, nočemo prosjačili, da nam io pokloni Italija. Kolikor moremo in moramo
jo v resnici dolgujemo, nas sili, da delamo gotovo razliko.
Nehvaležni bi bili do naših zaveznikov: Franciji, ki nam je varovala solunsko fronto, Angliji, ki nam je nud 'a vsako pomoč, in Ameriki, ki nas bran' n ščiti pred ItaHjo, — ako proglašamo, d. je naša hvaležnost do njih kot do Italije, ki je bila zaveznica naših zaveznikov, nikoli pa ne naša zaveznica.
Gospod predsednik! Vemo, da izredne prilike nalagajo diplomatom poseben takt. Toda v vprašanjih življenja in časti naroda, v vprašanjih, kakršno je jadransko, ki globoko, zelo globoko posega v obstoj naroda, je tudi diplomat dolžan, ozirati se ne samo na mednarodni takt, ampak tudi na čustvovanje in občutljivost lastnega naroda. Tu dolguje lastnemu narodu takt in obzir. Ta takt zahteva zase od predsednika narodne vlade tudi milijon zasužnjenega naroda, ki v predsedniku vlade kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vidi predstavnika svobodne matere domovine, od katere pričakuje besede utehe, energije, samozavesti in iskrenosti v obrambi svojega življenja, svojega prava in svojih idealov. Z bolestnim razočaranjem pa odklanja besede o enaki hvaležnosti do vseh zaveznikov, zlasti pa besede o hvaležnosti do Italijanov.
Izvolite, gospod predsednik, vzeti na znanje ta čustva krvavečih src in uvažujte jih, ker jih navdaja ljubezen, bol in težka izkušnja.
Beležimo s spoštovanjem Izvrševalni odbor Jadranskega zbora.
V Zagrebu, dne 16. septembra 1920.
biti hvaležni vsakomur, ki nam jc poma-1 (žal. dolžnost hvaležnosti do onih, katerim
Gospodje narodni poslanci! Priznana prislovica pravi: Zgodovina sveta je obenem sodba nad svetom. Ta rečenica predpostavlja, da biva in vlada nad človeštvom moralni zakon in njegova sankcija: kazen, ki nastopa, kadar gre za cele narode in države, že ns lem svetu, V gotovih velikih dobah bukne ta sodba in kazen z vso silo na dan.
Taka prevažna doba je bila tudi svetovna vojna. Njen rezultat je grandiozna obsodba pangermanskega imperializma in vzporedno ž njim tekočih šovinističnih stremljenj z nemškim narodom zvezanih narodnosti. Veličje te svetovne sodbe in kazni se zrcali ne samo v deposediranju dveh vladarskih hiš, ki ste bili glavni no-siteljici germanske imperialistične ideje, hohenzollernske in habsburške dinastije, marveč še bolj v popolnem zlomu nekdaj tako oblastno nastopajoče avstro-ogrske monarhije. In prav ta zlom dokumentira krivdo nemškega in mažarskega naroda.
Nemški narod v avstrijski republiki in mažarski narod se sedaj kaj rada prikazujeta v vlogi dveh jagnjet, ki sta docela nedolžni na svetovni vojni in njenih grozotah. To pozo so velesile, združene v ententi, zavrnile kot hlimbo. V odgovoru na pripombe avstrijskega kancelarja dr. Ren-nerja k saintgermainskemu mirovnemu ugovoru je odgovorila ententa dne 2. septembra 1919:
Avstrijski narod deli v velikem obsegu, s svojim sosedom ogrskim narodom odgovornost za zla, ki jih jc pretrpela Evropa zadnjih pet let... Če bi se bil avstrijski narod tista leta, ki so potekla pred vojno, potrudil, da bi bil zadušil duha militarizma in gospodstvaželjnosti, s katerim je bila prešinjena vlada monarhije, če bi bil dvignil istinili protest proti vojni, bi se bil branil podpirati in ohraniti sooje oblastnike, da so mogli nadaljevati vo no, bi se morala tej njegovi obrambi obrniti pažnja. Toda vojno so ob njeni napovedi na Dunaju burno pozdravili, avstrijski narod je bil od početka vojne do konca njen vnet pristaš ter ni do končnega poraza na bojišču ničesar storil, da bi se ločil od politike vlade in svojih zaveznikov. Vzpričo tolikih očitnih dokazov se avstrijski narod primerno svetim načelom pravičnosti mora prisilili, da sprejme nase svoj popoln delež odgovornosti za zločin, ki je povzročil na svetu toliko nesreče,
K temu šc pride: zvezne in udruženc vlasti se čutijo dolžne ugotoviti, da je bila politika nekdanjih Habsbu.ržanov po svojem bistvu politika, ki naj bi vzdržala hegemonijo nemškega in madžarskega naroda nad večino prebivalcev avstro-ogrske monarhije. Ta sistem nadvlade in pritiska, ki je en narod spravljal v nasprotje z drugim in ki ga je avstrijski narod stalno podpiral, je bil eden najglobljih vzrokov svetovne vojne ... Avstrijska delegacija — tako nadaljuie ententa v odgovoru — jc tudi protestirala zoper tiste določbe v pogodbi, ki urejajo odnose Avstrije do novoustanovljenih držav na ozemlju stare monarhije. Zvezne in udruženc vlasti se čutijo dolžne povdariti, da slabost, na kateri bo trpela Avstrija, ni nasledek določb mirovne pogodbe, marveč izvira iz politike nadvlade, katere sc jc avstrijski narod držal v r>rcteklosti.. .Politika nadvlade ic
kot neizogibno posledico povzroč.la ? cit in iz tega zloma je zrastel sedanji težki položaj Avstrije,«
Kak .• vidimo iz navedenih besed, ie sodba entente o avstrijskem narodu stroga in ostra, Ne da se pa reči, da bi te ostri in docela pravični sodbi tudi odgovarjala vsa določila saintgermainske pogodbe.
To velja predvsem o odškodnini, ki bi jo morala dobili naša država; saj konce-dira § 179 Avstriji, da njena sredstva ne zadoščajo, da bi se zajamčila popolna po. prava vseh izgub in poškodovanj, vsled česar škoda, storjena v novoošvobojenib krajih, sploh ne pride v poštev. Ta zadeva je iz mirovne konference prenesena v komisijo o reparaciji (»za naknadu štete«), ki bo tudi morala rešiti druga vprašanja, zla-sti vprašanja finančnega značaja (vprašanja o predvojnih dolgovih bivše Avstrije,
0	odkupu javnih domen itd.). Preveliko obzirnost proti Avstriji kaže
tudi rešitev vprašanja državnih mej med Avstrijo in našo državo. Ententa sicer zatrjuje:
»Zvezne in u;družene sile so se v obče po močeh trudile, da so se meje med državami nekdanje avstro-ogrske monarhije potegnile na pravičen način in tako, da bo v Srednji Evropi naseljen stalen mir,., Glede Jugoslavije so zvezne in udružene vlasti po možnosti sledile priznanim jezikovnim mejam,«
Proti temu pa je treba ugotoviti, da je bila, kar se tiče nas Slovencev, dana možnost, bolje in pravičneje slediti jezikovnim mejam. To poudarja tudi odbor za ispitiva-nje zakonskega predloga o saintgermaiB-skem mirovne.n ugovoru v soojem poročilu:
»Učinila se je našemu narodu nepre-boljiva nepravda, da cela severo-zapadna opšline kao n. pr. naše istorijsko gOspo-svetsko polje, nego čita v u prostrana teritoriju. U Koruškoj je starom našem nepri-vatelju izručen čitav slovenski doo Ziljske medjašnja linija seče naše narodno telo i odcepa od njega ne samo pojedine krajev« doline i skoro sva slovenska okolina Be-ljaka kao da mu se htela podeliti nagrada za njegovo hiljadugodišnje ugnjetavanje našega naroda. I u Štajerskoj oduzima ugovor o miru od naše neprekidne narodne teritorije čitav niz krajeva i opština i spre-čava gospodarski spoj izmedju Maribora, Ljutomera i Prekomurja time da jedan deo železnice medju Spiljom in Radgonom, kao
1	Radgonu samu s potpuno slovenskim se-lima, severo od grada, propušta Avstriji.«
Storila se nam je torej krivica na celi zapadni in severni meji. Kaj je ententa napravila iz slovenske Koroške, to se je danes že večkrat povdarjalo. Če je deželna vlada v Ljubljani morala radi postopanja plebiscitne komisije na Koroškem podati ostavko, ker ne more nositi odgovornosti, je to signatura zunanje-političnega položaja in dokaz velike »naklonjenosti« in »pravičnosti« naših zaveznikov proti naSi državi.
Kar se tiče Štajerske, je naša nujna zahteva, da postopa delimitacijska razmejitvena komisija sine ira et studio, to je brez protežiranja Avstrije in brez zapostavljanja naše države in njenih pravic. Nikakor ne moremo dopustiti, da bi duh, ki obvladuje to komisijo in njeno delo, bil prešinjen z vonjem italijanskih simpatij za Avstrijo. Mi izjavljamo, da cd tega, kar nam že daje tekst mirovne pogodbe, absolutno ne odstopimo. K temu, morajo priti tudi oni kraji, ki sicer ležijo onstran na splošno določene črte, ki pa iz narodopisnih, gospodarskih, politično- in cerkvenoobčinskih in šolskih razlogov spadajo k nam. Izjavljamo, da bomo znali svoje pravo konse-kventno braniti tudi proti takim, ki so oficielno priznani kot naši prijatelji.
Naša država se je v pogodbi,, sklenjeni z Zedinjenimi državami Amerike, z Anglijo, Francijo, Italijo in Japonsko, obvezala, da prizna vsem državljanom brez ozira na raso, jezik in vero enakost pred zakonom in iste meščanske m politične pravice (§ 7); da imajo državljani, ki pripadajo et-niškim, verskim ali jezikovnim manjšinam isto pravo, da si ustvarjajo dobrodelne, verske in socialne ustanove, kakor šole in druge izobraževalne ustanove, ter da jih sami upravljajo (§ 8), da se v mestih in krajih, v katerih stanujejo v znatni meri državljani drugega jezika, v osnovnih šolah poduk in vzgoja vrši v njihovem lastnem jeziku (§9).
Naša država te svoje obljube in obveze ludi vestno izpolnjuje. Avstrija je prevzela iste obveze in obljube z ozirom na državljane druge narodnosti (§ 62-69 saintgermainske mirovne pogodbe). Ali jih tudi izpolnjuje? Čehi na Dunaju, ki so se toliko časa prej pod monarhiio in tudi sedaj pod avstrijsko republiko morali boriti za češke šole, znajo o tem dosti povedati. Šc več pa znajo o tem povedati naši ubogi slovenski rojaki v onih delih Koroške, ki spada pod Nemško Avstrijo, ki ne dobi o svojih internacionalno jim zajamčenih pravic ne v cerkvenem in nc v šolskem oziru. Mislim, da velja tu princip reciprc. itete. Česar ne dobijo Slovenci v Nemški Avstriji, do tega tudi Nemci pri nas nimajo pravicc. To načelo je internacionalne važnosti in po nj»;m se bomo mi tudi ravnali, fživahno odobravante in ploskanje).
Nemci so si ustanovili svoje prosvetno* društvo pod imenom »Sclvvvabischer Kulturbund«, ki ga sedaj razširjajo po celi
državi. Firma je sicer prosvetna, ne ive pa se, ali bo tudi ves obrat zgolj prosveten. Če bodo v obrat posegali ljudje, ki ■o bili nekdaj najstrupenejši nasprotniki pravic slovenskega naroda in jugoslovanskega ujedinjenja, kakor n. pr. dr. Mravlag y Mariboru, ki je na društvenem zborova-jo r Novem Sadu govoril o krivicah, ki jih baje Slovenci delajo Nemcem v naši drža-iri, je opravičen sum, da jc prosveta samo plašč, pod katerim se bodo skrivala čisto družeča stremljenja. Ne smemo pustiti iz ividUta, da je med nemškim svetom še vedno močna in delavna velikonemška stru-ja, ki se hoče teh prosvetnih organizacij posluževati kot postojank na svojem prodiranju proti jugu in vzhodu, proti Jadranu, ia Balkanu. Naša država, držeč se mednarodne pogodbe, dovoljuje Nemcem dobrodelne, socialne in izobraževalne organizacije Kaj pa Avstrija proti našim slovenskim rojakom, ki so morali ostati pod njeno oblastjo? Ali bo Avstrija pripustila slovensko prosvetno društvo, ali ne bo ovirala njegovega delovanja? Tudi tukaj ie treba, da pride do veljave načelo recipro-citete.
Gospodje narodni poslanci! Dovolite tai, da ob priliki ratifikacije mirov, pogodbe z Avstrijo tudi na kratko omenim veliko zaslugo slovenskega naroda za obrambo jugoslovanske zemlje proti germaniza-cijskim nakanam nekdanje avstro-ogrske monarhije. Z uma svitlim mečem je naš narod stal na braniku jugoslovanske zemlje. Postavljen na najbolj eksponirano točko je moral vzdržati najhujše napade, odbijati najsilnejše navale z vsemi materialnimi in duševnimi sredstvi opremljenega german-stva. Njegovo glavno orožje ni bila ne številnost njegovih pripadnikov, ne materi-falna sila, ampak moč našega naroda je bila njegova izobraženost, njegova umska in moralna izobrazba. Naše izobraževalne organizacije, ki smo ž njimi prepletli celo našo slovensko domovino, so bile glavne barikade, ob katerih se je lomil in zlomil germanski naval. Sedaj, ko imamo lastno nacionalno državo, bodo naše izobraževalne organizacije izgubile značaj boju, in odporu namenjenih barikad ter bodo vse svoje delo posvečale lepemu cilju, da se ohrani naš narod na prejšnji višini prave ljudske izobrazbe ter da se dviga vedno više. Toda na zapadu in ju,gu naše slovenske remije, kjer naš naroa še vedno ječi pod tujim jarmom, bo izobraževalno delo med ljudstvom moralo skrbeti za to, da se zgradijo in ohranijo one jake barikade, ob katerih se bo razbil naval raznarodovalne-ga italijanizma. Prava narodna prosveta in moralna jakost je tisto orožje, ki bo osvobodilo tudi naše brate na zanadu in jugu ter jih pripeljalo v osvobojeno in njedinjeno domovino. (Živahno odobravanje in ploskanje. Klici; »Živeli Slovenci!« — Govorniku čestitajo.)
Slišim, da je za časa moje odsotnosti »SI. Narod« prinesel neko mojo pridigo pod naslovom »Kdo je kriv?« In baje »Do-novina« tudi. Ta me menda tudi poziva in vprašuje, zakaj da nič ne odgovorim. In ker se nisem nič odzval, me proglaša za lažnivca in obrekovalca.
Da so začeli »napredni« listi prinašati pridige, to je gotovo hvalevreden napredek. Vsako soboto bi bila ena potrebna.
Naznanjam pa, da sem bil med tem na Koroškem. Zakaj, ne bom razlagal. Šel sem na željo merodajnih oseb. Zaradi tega sem molčal in zaradi Koroške bom še nekaj časa molčal — kakor zelo me mika odgovoriti na vprašanje »Kdo je kriv?« Čc človek gleda bolečine naše domovine na meji, se mu zazde naši domači prepiri po listih še bolj pregrešni. Pa tudi izrecno so mi rekli: Vi se prepirate med seboj po listih, pa nič ne pomislite, kako to nam škoduje! Naša kranjska omejenost nam ne da videti in čutiti potreb naših bratov, ki so v težki borbi z ljutim nasprotnikom.
Kakor hitro pa bo mogoče, bom odgovoril v »Slovencu« na vprašanja »Kdo je kriv?« Toliko zaenkrat, da potolažim radovedne vprašalce, ki zahtevajo od mene odgovora,	Jan. Kalan.
turnih razmer, centralizem naravnost poguba. Ves liberalizem in socializem z dr. Tavčarjem na čelu je obsojal nas, ki smo pobijali nasilno in pogubonosno centralistično politiko naših demokratov, za separatiste, izdajavce in protidržavne elemente. Kakor jo bila tedaj vsa dr. Tavčarjeva avtoritativna politika in politika vse njegove stranke za državo in še posebej za Slovenijo naravnost katastrofalna, pravtako niso njegove tirade v včerajšnjem »Narodovem« članku nič manj naivne. Zanj je jasno, da so vsi, ki imajo pri naši vladi kaj besede, otroci in niso še videli knjige od znotraj, še manj so pa pogledali v naše državne razmere. Tako govori dr. Tavča?, in ker on to pravi, mora biti seveda tudi resnično. Nerazumljiva je nam samo njegova jeza na one, ki se ustavljajo terorističnim centra-listom in branijo proti njim našo avtonomijo, ki je tudi po dr. Tavčarjevem poznem spoznanju za nas edino rešilna. Vse te bi dr. Tavčar najrajši že videl na vislicah, ječah in natezalnicah. Nima besede proti raznim Pribičevičem, ki so s svojo zločinsko politiko pravi grobokopi države, nima besede obsodbe proti belgrajskim mogotcem, ki brevzestno teptajo naše pravice, ugotovljene v slovesno proglašenih listinah, pač pa proklinja one, ki so imeli poguma in vesti dovolj, da so se uprli nasilnežem, ki sede na ministrskih sedežih. Prepričani smo pa, da se bo dr. Tavčar v kratki dobi preril tudi do tega spoznanja, da bo te može vsaj na tihem v srcu blagoslavljal. Napredek v njegovem mišljenju že opažamo: Teoretično je že spoznal pogubnost centralizma, želimo mu še, da tudi v vprašanju avtonomije ne ostane pri praznih besedah.
Njegov mlajši politični sodelavec, vse-znal dr. Žerjav, sklicuje za danes enketo glede naše ustave. Iz dr. Kramerjevega govora in iz omenjenega oklica je jasno, da hočejo tudi absolutni centralisti, ki jih predstavljajo pri nas naši mladi liberalci, precej vode priliti svoji centralistični gorečnosti. Pri njih seveda ni rodila tega sklepa pamet, ampak bojazen pred volitvami. Naše ljudstvo v celoti odklanja centralizem in si bo matematično gotovo izvoje-valo obsežno avtonomijo. Liberalci hočejo sedaj ljudstvu nametati peska v oči, cla bi si vsaj vnekoliko zboljšali svoje volivne šance. Po volitvah bodo seveda s staro ljubeznijo podpirali vsako centralistično stremljenje. Kajti liberalec mora biti cen-tralist. Na centralizem je navezano življenje liberalnih strank.
Tudi »Naprej« se je danes postavil na avtonomistično stališče. Bahato se trka na prsi, češ, da je edini on in njegova stranka iz nesebičnih nagibov avtonomistična. Zopet en Savel več. Iz tega razloga -nu odpuščamo tudi prikrite in odkrite izpade na nas, s kojimi pokriva svoje umikanje in odmikaije od Belgrada. Vidi se: volitve so pred durmi. Stranke iščejo volivnih gesel. Naše ljudstvo pa že dovolj pozna te centralistične avtonomiste, ki so mu naklonili vso gospodarsko, socialno ln kulturno mi-zerijo, v katero je padla Slovenija. Vsa njihova platonična ljubezen za avtonomijo, ki prihaja poleg tega še vse prepozno, jim ne bo več pomagala. Ljudstvo vidi njihova dejanja, ta jih boelo sodila ih. obsodila. Eno veselo dejstvo je treba vpričo splošnega govorjenja o avtonomiji le konstatirali: Avtonomistična misel je na pohodu. Nobena sila je ne bo več ustavila, najmanj pa tako razbita stranka, kakor je naša liberalna.
V včerajšnjem ^Slovenskem Narodne je napisal dr. Tavčar uvodni članek, v katerem razklada svoje nazore o naši bodoči ustavi. Dr. Tavčar je bil celo življenje navajen komandirati, ni čudno, če tudi v tem članku sodi in obsoja z gesto moža, ki ima dar nezmotljivosti. Nezmotljiv je bil, ko je z zagrizenostjo fanatika zagovarjal najstrožji centralizem v državi in smešil z gorjupostjo svojega sarkazma one, ki so javnost iz polnega prepričanja in najboljših namenov svarili pred centralističnim režimom v naši državi. Vsakemu otroku je bilo od začetka jasno, cla je za našo državo, tako diferencirano po raznolikosti politič., gosDodarskih. socialnih in predvsem kul-
liram
m
^tetllL
LDU Pariz, 18. sept, (DunKU) Kakor poroda »Echo de Pariš«, je italijanska vlada včeraj diplomatično nastopila pri bel-grajski vladi, da bi obrnila pozornost jugoslovanske vlade na stalno napredovanje jugoslovanskih čet v Albaniji in da bi jo opozorila na določbe mirovne pogodbe. Upajo, da se bosta tudi angleška in francoska vlada pridružili Italiji in njenim zahtevam.
lirali^ nilili ipf»
tilM.
DLU Kovno, IS. sept. (DunKU) Tukaj se vrši mednarodna konferenca, ki bo delovala na to, da se prepeljejo vojni ujetniki v domovino. Pogajanja uspešno napredujejo in upati je, cla bodo zadnji nemški in avstrijski vojni ujetniki v najkrajšem času mogli zapustiti Rusijo ter se odpeljati v domovino.
i	na-
1 ep
ista
«Ser?
LDU London, 18, sept. (Reuter) Kakor javljajo iz Rima, namerava bivši črnogorski general Martinovič napasti Ska-der s 3000 mož.
sedle napredujoče ukrajinske čete Czert-kow in Buczacz ob Strypi ter Sewloko in Wyšnewiczi. Ukrajinski konjeniški oddelki so izrinili sovražnika iz mesta Podhajce. Pri zasledovanju bežečega sovražnika so naše čete zasedle Sczany ob Zloti Lipi ter mesto Narajow. Na severu zasledujemo bežečega sovražnika na vsej črti od Dnjestra do plinških močvirij. Prebivalstvo osvobojenega ozemlja, topot celo judovsko, navdušeno pozdravlja poljske čete. Boljševiki so te pokrajine opustošili ter odpeljali vse žito. Pri Kobrinu smo odbili sovražen napad. Pri črti Dnjeper-kanal Buga-reka Mucha-wiec smo odvrnili vse sovražne napade. Severno od Bialowskega pragozda ob Swe-loczu ter pri Grodnu boji predstraž po večini malenkostnega pomena.
ihb
LDU Varšava, 18. sept. (Poljska brzojavna agentura.) Frontno poročilo z dne ^ 17. t. m.: Na desnem bregu Sereta so za-
LDU Berlin, 18. sept. (DunKU) »Ber-liner Tageblatt« javlja iz Bazla: Iz Milana javljajo, da je trajalo zborovanje delodajalcev v četrtek do polnoči. Po deloma viharnih razpravah so se zedinili v tem, da se dovoli delavcem, da nadzorujejo obratovanje s pogojem, da ne dovolijo strokovnim organizacijam nobenih monopolnih ali vodilnih mest, ampak da delujejo ti sveti za dobrobit splešnosti skupno z vodstvom obratov in da ne nosiio nikake odgovornosti. Prestopki v tem oziru se kaznujejo. Za čas zasedbe ne bodo izplačevali plač. Končnoveljavni sporazum z delavci naj se sklene šele po izpraznitvi tvornic, Industrijalci se hočejo tudi udeležiti mešanih odborov, ki jih je zaukazal Giolitti, šele tedai, ko bodo ti pogoji izpolnjeni. Delodajalci so zaprosili zastopnika vlade, naj se vprašanje obratnih svetov reši še pred vprašanjem delavskih plač, in sicer sporazumno z delavci. V to svrho sta obe stranki imenovali svoje komisije.
ŠVICARSKA VOJSKA ODPRAVLJENA.
I.DU Bern, 17. sept. (Švicarska brzojavna agentura.) Zvezni svet je sklenil, da se odpravi aktivna švicarska vojska. S tem so razveljavljeni vsi z vojno v zvezi stoječi sklepi in naredbe, nanašajoče se m armado.
SPOR V ENTENTI.
LDU Dunaj, 18. sept. (DunKU) »Neue Freie Presse« poroča po newyorškem poročilu iz Washingtona: Amerikanska vlada stoji na istem stališču kakor angleška, da se je treba upreti francosko-belgijskemu sklepu, po katerem naj bi bila Nemčija izključena od diskusije o odškodnini.
;ne stoiice*
+ Jugoslovanski legionarji so se te dni vrnili iz Rusije, tako da je danes velika večina Jugoslovanov, ki so v Sibiriji služili v jugoslovanski dobrovoljski armadi, srečno prispela domov. Med njimi se nahajajo tako dobrovoljci, ki so od leta 1916 sem služili v Jugoslovanskem korpusu v Odesi ter se vdsležili bojev zoper Avstro-Germane v Odesi, kakor oni, ki so pozneje iz vojnega ujetništva prestopili v našo jugoslovansko dobrevoljsko organizacijo, oclpo-čelka pod okriljem čehoslovaške armade v Sibiriji, pozneje samostojno kot I. Jugoslovanski poilk v Tomsku ped vrhovnim poveljstvom generala Janina, ki co ga zavezniki naznačili za generalissimusa inostran-skih vojsk v Sibiriji. Naši prostovoljci so tako kot vjetniki kakor kot vojniki Ode-škega korpusa in dobrovoljske armade v Sibiriji preizkusili mnogo gorja, vedno visoko držali zastavo jugoslovanstva neglede na razna nasprotstva in neverjetne težkoče ter varovali čast in ugled našega naroda v daljnji Rusiji, Naša država, ki je bila zaposlena z drugimi važnimi de!:, se zanje ni mogla zavzeti, kakor bi bilo želeti in treba, dokler se ni poslala v Vladivostok Vojna Misija SHS, ki je prispela tjakaj začetkom leta 1920 in pod vodstvom podpolkovnika Žarka Mišica, takoj začela z evakuacijo jugoslovanskih vojnih odredov iz Sibirije, ki so bili vsled prodiranja boljševiške armade skrajno ogroženi. Moramo konštatirati, da je g. podpolkovnik Mišic svojo težavno nalogo izvršil z vso energijo, spretnostjo in vestnostjo ter pokazal enako ljubezen in skrb tako do Srbov, kakor do Hrvatov in Slovencev. Zasluge šefa Vojne Misije, podpolkovnika Mišica so tako velike, da mu ne morajo biti hvaležni samo očetje, matere, žene, otroci in sorodniki vseh naših dobrovoljcev in vjetnikov, temveč naša domovina vobče! Dobrodošli, fantje, na naših domačih tleh, kjer bodo vaše izkušnje, vaše zmage in trpljenje veliko pripomogle k utrditvi in uglobljenju našega narodnega in državnega edinstva! Spričo tega je pač žalostno, da so naše oblasti pokazale kaj m?lo zanimanja za naše dobrovoljce, posebno pa vojaške. O tem bi sc dalo pač veliko povedati, ali spričo velikih in važnih nalog, ki našo državo čakajo v bližnji pri-hodnjosti, je boljše, da pozabimo na marsikaj in samo poživljamo naše sinove, ki so se vendar enkrat vrnili iz Rusiie. nai z
združenimi močmi pripomorejo k temu, da se okrepi edinstvo naše države, naj bodo tega ali onega mišljenja! V tem imenu bodite prisrčno pozdravljeni!
_ + Ženialna rešitev ustavnega vprašanja v Jugoslaviji se je porodila gospodu mestnemu županu dr. Tavčarju, ki ga kot moža in človeka sicer čislamo. Toda kot politik — in ni on osebno tega kriv — je s politiko svoje JDS stranke -daleč za kazalcem ure modernega socialnega razvoja. Po njegovem mnenju se da ves ustavni problem v Jugoslaviji rešiti na en mah. »Glavna točka bodoče ustave bodi obsežena v priprostem (mastno tiskanem) stavku, da jo Jugoslavija ^notna, monarhisti-čna država pod Karagjorgjevičevo dinastijo. S tem je najvažnejše povedano.« Ta recept je seveda zelo enostaven za gospoda mestnega župana in pa za njegove strankarske prijatelje. Toda za ljudstvo je še nebroj mnogo važnejših vprašanj, ki so važnejša, da bi se dala izraziti v tako »priprostem« stavku.
-f Avtonomističen kompof s centralistično pečenko. Tako bi se moral nazivati snočnji članek »Slov. Naroda«, v katerem ljubljanski župan na dopustu razlaga, »kako ustavo potrebujemo.« Prvi del članka (ki ima dva konca, kakor vsaka pametna reč) se konča z geslom, da rabimo »veliko, veliko avtonomije«. Človek bi kar zavris-nil od veselja, da se je gospod župan spremenil v takega avtonomista. Toda drugi konec (in ta konec je jedro članka) je dokaj bolj tragičen. Bereš, bereš in spoznavaš, da je pri gospodih demokratih avtonomističen, le prvi del, zadnji strogo centralističen. Gospod župan si misli: Zaigraj-mo violino, da bodo na koncu ljudje poslušali še gramofon. Prvi del slepi oči,"da ne vidijo centralizma, pri katerem je konec vse demokratske modrosti. In da gospod župan v tem oziru ni nič boljši ko njegov prijatelj dr. Kramer, sledi iz stavka; »Zahtevamo ustavo, da bo pri takih pripetljajih — ko bi se bunila ljubljanska vlada — imel ministrski predsednik samo eno pot — brzojaviti generalu Dokiču, da vrže puntarja v ljubljanski deželni palači v ječo in železje.« — Ta stavek je človeka dr. Tavčarja sicer nevreden, a politiki dr, Tavčarja in vsej demokratski stranki dela neizmerno ■ ast. Avtonomističen srn« vsakdo biti le oliko časa, dokler niso v nevarnosti interesi liberalnih kapitalistov. Kdor pa stopi kapitalistom na prste, naj ga general vrže v železje. In taka naj bo avtonomija, demokracija in svoboda, ki nam jo obljublja demokratska stranka! Bogme, Balkan se začenja že na ljubljanskem magistratu!
Celovec, 15. septembra.
Nemci so začeli sedaj po gotovem načrtu z agitacijo od osebe do osebe. Nimam sicer vpogleda v njihove načrte, ampak sodeč po znanih mi okolnostih in dejstvih — bo njihov načrt nekako tak-le: Predvsem je treba ljudi, ki so trdno slovenskega prepričanja, če le mogoče p o b i t i, al: jim sicer škodovati na zdravju. Brez šale: Dejanski napadati, pretepati in pobijati naše ljudi, to je sedaj glavna agitacijska metoda Nemcev. Vsak hip pride kaka taka pritožba. Včeraj je neki plačan nemški tolovaj — za pretepe in dejanske napade so seveda ti nemški ban-diti posebe plačani — pri belem dnevu na glavnem celovškem trgu dejanski napadel urarja L. iz Borovelj — in to vpričo varnostnih organev, ki so se celo posmeho-vali in izjavljali, da ne morejo ničesar storiti proti temu.
Poudarjam: to se godi pred nosom prav tiste visoke ententne komisije, ki vtika svoj visoki nos v vsako, še tako brezpomembno stvar, če se tiče zaščite Nemcev, nikoli pa tja, kjer vlada nemški teror in nemško nasilje. Potem se pa drzne še kdo zahtevati, da naj se odstranijo naši varnostni organi iz cone A. — Zahteva, da naj sc orožništvo utrakvizira, (da bi bilo pol Nemcev pol Slovencev), je pa že potencirana blaznost. Seveda je ta zahteva le plod fantazije nemčurjev, ampak značilna je. Kdo pa naj jamči, da bi tak-le nemški orožnik sam nc pobijal in streljal Slovencev? Žalostnih skušenj ima naše ljudstvo od lani dovolj.
Ne, ne; uprava v pasu A je v naših rokah, ostati mora v naših rokah, in naša uprava mora skrbeli za red in mir, ki sta zajamčena zopet lc tedaj, če ostane uprava v naših rokah z vsemi, za vzdrževanje reda potrebnimi sredstvi in organi
Da omenjam še enkrat dan na dan množeče se napade! Gotovo jc, da so napadalci plačani zato ali pa šele bodo. — Ravno tako gotovo je tudi, da so vsi napadi in ogrožanje življenja ter imetja Slovencev sad onega brezmejnega javnega hujskanja Nemcev in celo uradnih organov ter oficiclnih zastopnikov nemške Avstrije, ki se venomer ponavlja na vseh njihovih shodih in prireditvah. — Da nosi velik — če ne pretežen del krivde krščanska- socialna stranka z nacional-
ratom — duhovnikom Paulitschcm na čelu, to leži na dlani. —
Zakni leži Nemcem tako na srcu nadzorstvo nad veleposestvi? Pač, da bo zopet lahko nemoteno plesal bič nemškega valpta po plečih slovenske raje, ki bo potem hočeš — nočeš — prisiljena glasovati za Avstrijo. — Ententa je bila glede nadzorstva nad veleposestvi celo uradoma napačno iniormirana od strani avstrijske delegacije. Kako se je stvar končala, to naj se pojasni javnosti od meradajne uradne strani in informira naj se vsa javnost, — ne samo enostransko le gotovi del javno* sti, kar se mi tudi ne zdi odveč omeniti. Nov dokaz nemškega terorja je ta-le: V noči od 13. na 14. t. m. so bili nalepljeni na hišah in trgovinah Slovencev v Celovcu listki (beli in zelenoobrobljeni) z napisi: »Hinaus mit den Krainern«, (to se pravi »ven s Slovenci«). — Ali ni to naravnost migljaj na pogrome in poboje? — Ali je ententna komisija res slepa? Zahtevati se mora od nje kategorično, da že vendar napravi red, če je sploh še v stanu ali če ima voljo to storiti. Nam samim, ki smo lastniki Koroške več nego 1000 let, četudi učeni g, Wutte morda misli drugače, — pa nai pu^te, da uredimo svoje zadeve y lastni hiši sami. —
Že enkrat sem poročal, da imajo Nemci pripravljenih za agitacijo več stvari: sol, petrolej, sladkor, usnje, i. dr. — Imajo posebne agitacijske lokale, kjer dele svoje nakaznice, tako n. pr. v Borovljah v gostilni Gratze. Te dni je prišlo v Celovec od tam 15 voz po to blago. Ce-lovčan strada sladkorja, saj ga ni dobil že nad dva meseca, pitajo ga na račun agitacije s saharinom, v cono A ga pa pošiljajo, dasi ga tam itak ne manjka. —
Nemški agitatorji so dobili pretekli leden v Borovljah izplačanih za dan po 400 jugosl. kron. — Če je bilo tu vmes kaj lir ,ne vemo,	F. K.
F. Ks. Ž.r
NajkralSa 2&fezniika zueza m Slraenifg oziroma fi. zahodns Jsifp-
siaelSis do mmm»
(Konec.)
Enaki načrti so se proučevali tudi za plovbeni kanal iz Budapešte oziroma iz Zagreba proti Reki. Ker je pa kraško gorovje oziroma kvarnerski Kras med globoko kulpsko udrtino in Korano (Oguli-nom) ter Reko previsok, in dosega višine t. j. najnižji prelazi segajo do in čez 900 m morske višine, se je delovalo na to, da se naredi od najnižje točke na Kulpi, katera je tukaj najgloblje vrezana v gorovje, proti morju za industrijo in za težki tovorni promet tako zaželjeni plovbeni kanal. V tem pogledu je bilo torej potreba predvsem geološke formacije, katere so na kranjsko-primorskem Krasu za tak kanal tako ugodno situirane tudi na kvarner-skem Krasu in v delniških-fužinskih višinah dodobra proučiti. Že pri projektovanju glavne železniške proge iz Novega mesta na Črnomelj in pri projektovanju podaljšanja navedene belokranjske železnice iz Črnomlja na Vinico do Kulpe in na Generalski stol oziroma iz Kočevja na Vinico, se je dognalo, da se da reka Kulpa do Bro-da ob Kulpi v idealno plovbeno reko iz-premeniti. Pri tozadevnih preiskovanjih se je dognalo dalje, da spada obrežno gorovje reke Kulpe in Čabranke obestransko gorskimi robovi k tej rodovitni formaciji Istotako spadajo globoke udrtine Čabran-ske in Gerovske kotline k glinasto-škri-ljasti zemeljski tvorbi. Ves raztrgani in raztezni gorski hrbet od Broda na Kulpi do Delnic in obestransko bregovje delniškega potoka tvori tudi ta geološka formacija. Velike raztezne rodovitne doline pri Delnicah, Lokvah, Fužinah, pri Liču, Mrzli vodici, pri Zelinu in Črnem lugu itd. spadajo z dolgimi dolinami in raztrganimi gorskimi robovi k tej rodovitni formaeji ter se v teh dolinah nahajajo 10, 15 in 20 kilometrov dolgi neusahljivi potoki in vodovja z bujnimi travniki in krasnimi gozdovi. Vse to vodovje se pa izgubi ob prehodu te praformacijc v kraško tvorbo v globino in pride potem najbolj zahodno v gorovje ujedeno kot reka Kulpa, dalje vzhodno kot Vel. Belica, Mala Belica, Kupica itd. na mestih na dan, kjer je moglo to vodovje najložje prejesti in preglodati na kraški formaciji ležeče škriljaste in glinaste plasti. Reka Kulpa ima od izvira do vtoka Male Belice torej v dolgosti 25 kilometrov celih 110 m padca, ter se nahajajo osobito nižje od Osilnice pri Turkih, Ribjeku, Ložecu, Bosljivi Loki in pod Sv. Ano velike brzine in tesni, ki bi bile za izpeljavo plovbenega kanala velike ovire. Dalje jc pa šlo za to, da se ta predorni plovbeni kanal kolikor mogoče globoko izpelje, to pa že radi tega, da se dobi v reki Kulpi, ki bi se lehko nad Kuželjem osobito nad Osilnico visoko zajezila, in v Čnbranki dovolj vodne rezerve za obrat nlovbeneča kanala. Vsled tciJa se ie načrt
"	o	'
lako zamislil, da bi se ta kanalski predor
izpeljal od kote 216 pod ICužcljcm v teku Male Bclicc do doline Kncža oziroma Klo-bučina (kola 203) severovzhodno od ba-kerske postaje, odkoder bi šla potem železnica vlačilnica do morskega zaliva. Plovbena oziroma obratovalna kanalska voda bi se pa porabila za proizvajanje veliko 1000 HP močne električne energije, ki je za industrializacijo močno obljudenih krajev ob slovanskem kvarnerskem j zalivu tako nujno potrebna. Vrhtega se je nameravalo porabliati odvečno predorno kraško vodo, ki prihaja sedaj na par mestih globoko na morskih tleh na dan, za namakanje obrežnih zemljišč; in kaka dobrota bi bila to v gospodarskem oziru za celo, zdrave vode tako potrebno primorsko obal do Cirkvenice, Senja itd.! Naprava obeh predorov bi bila iz geoloških ozirov najbrž lahko izvedljiva in bi bila predvsem izpeljava predora pod višinami Rišnjaka (1528 m), Medvedove glavice ter Velikega Plišs z ozirom na tozadevne geološke razmere v teku teh višin gotovo ugodno izvedljiva. Uporaba rezervirane Kulpe in Čabranke za proizvajanje veliko 1000 HP električne sile je pa radi železniškega prometa v predorni železnici in istotako radi hitrega prometa v predornem plovbenem kanalu neobhodno potrebna in to tembolj, ker se da s temi električnimi silami ves železniški promet na najcenejši način elektrizirati oziroma obratovati.
Za primerjanje daljave najkrajše železniške zveze iz južne Koroške oziroma iz zahodne Jugoslavije vzamemo kot izhodno točko železniško postajo Sinčovas —Velikovec, ki leži na južnoželezniški črti Maribor—Celovec in ki se da tudi čez Pliberk in Dravo na Št. Pavel v labudski dolini zvezati s tamošnjo železnico Dravograd—Zeltweg—Šmihel na Gor. Štajerskem,
a)	Od te izhodne točke Sinčavas— Velikovec meri železnica do:
Železne Kaple 18 km.
b)	Distanca Železna Kapla—Solčava — Ksaverij — Gornjigrad—Kamnik znaša 54 km.
c)	Kamnik—Ljubljana 21 km.
d)	Ljubljana — Breg pri Borovnici 18 km.
e)	Breg pri Borovnici—Cerknica—Lož —Prezid 53 in pol km.
f)	Prezid—Tršče—Podšišje (Gerovo)—. izvir Kulpe 22 km.
g)	Predor izvir Kulpe—Ponikve nad Bakrom 20 km,
h)	Ponikve—luka Baker (zobčasta železnica) 4 in pol km.
Skupaj 211 km.
K zadnji točki bi bilo pripomniti, da bi znašala dovozna rampa od predora pri Ponikvah do Bakarske luke v slučaju, da se izpelje adhezijska proga pri strmecu 20/1000 na km, 15 km, ter bi se torej zgoraj navedena proga podaljšala na 221 in pol kilometra, ter odpade vsled tega zobčasta železnica.
Temu nasproti pa znaša daljava železniške proge iz Sinčevasi—Velikovec čez Celovec — Beljak — Trbiž—Rabelj — Predil — Kobarid — Sv. Lucija—Gorica— Trst najmanj 245 km. Vsled tega znaša naša direktna zveza do morja celih 35 km manj, kot ravnokar opisana italijansko-nemška konkurenčna proga.
Pa tudi ako za sedaj le zvezno progo Prezid—Delnice do tamošnje reške želez-i niče naredimo, kar je za sedanje čase pač v najkrajšem času izvedljivo, in ako potem reško železnico od Delnic do baker-ske postaje uporabljamo, in kratko pri-vlačnico do morske gladine naredimo, je naša direktna proga do morja še vedno krajša, kot zgoraj navedena črta čez Predil na Trst.
Vsled tega smo torej pri izpeljavi te železniške proge v stanu, da ves daljni tranzitni promet iz Nemške Avstrije in Čehoslovaške po Selztalski—dravograd-ski progi nase potegnemo in ves morski promet iz velikega bakerskega zaliva istotako čez slovensko ozemlje proti tem deželam obrnemo.
Ker nam slednjič naprava velikih električnih sil na Čabranki, Kulpi in Kupici omogoča ves promet elektrizirati, moremo torej vsled cenenega prometa na tej progi z vsako drugo železnico konku-! rirati.
Mislim torej, da sem dovolj dokazal velikansko narodnogospodarsko in splošno prometno prednost in veljavo predsto-ječe železniške proge in torej veliko nujnost, da se ista takoj izvrši.
Dnevne norica.
—	Velik ljudski tabor vseh kršč. organizacij se vrši v nedeljo, dne 26. t. m„ v Leskovcu pri Krškem. Dopoldne ob pol 10. uri cerkveno opravilo pri sv. Ani, nato pred cerkvijo slavnostno zborovanje, popoldne po lltanijah javna orlovska telovadba. Sodeluje salezija ka godba iz Ljubljano. Vabljene so vse prosvetne in gospod" vpkp orpn n i za ci i p.
—	Vrhnika, V nedelio 19. t. m. ob pol 8. uri zvpfpr se vrši v društvenem domu na Vrhniki komerz na čast Orlom-tekmo-
valccm, ki so si priborili v Mariboru pri tekmi vrst višjega oddelka III. častno darilc, in pri tekmi vrst nižjega oddelka I. častno darilo. Vabimo vse prijatelje in znance na ta večer, da damo priznanja vztrajnemu in tihemu delu naših fantov. Ob tej priliki se jim razdele priznalna pisma in diplome. Večer se vrši pri pogrnjenih mizah brez vsake vstopnine. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
—	Višnja gora. V nedeljo 26. t. m. se vrši orlovski tabor v Višnji gori. Dopoldne ob 10. po dohodu vlaka bo maša s cerkvenim govorom na glavnem trgu v Višnji gori. Po maši tabor na istem prostoru. Popoldne ob pol 2. litanije, po Iitanijah javna telovadba na društvenem telovadišču. Po telovadbi se vrši prosta zabava s srečo-lovom, šaljivo pošto i. dr. v društvenem domu. Odseki novomeške doline se bodo mogli vračati še s popoldanskim vlakom mogli vračati že s popoldanskim vlakom sno naznanijo, ako žele, da se jim preskrbi kosilo.
—	Prvi dijaški transport v Prago in Brno preko Dunaja odide iz Ljubljane v sredo 22. septembra t. 1. Priključi se osebnemu vlaku. Prijavljenci iz Ljubljane naj bodo najkasneje do desetih dopoldne na kolodvoru. Izvoznice si mora preskrbeti vsak sam. — Prijave za drugi transport se sprejemajo še do 24. septembra t. 1. na naslov: Mavricij Neuberger, Dvorni trg 3,
—Slov. dij, zadruga Praga—Brno.
—	Telefonske pristojbine. Kr. ministrstvo za pošto in brzojav je izdalo z odlokom od 21. avgusta 1920, štev. 5729, sledečo naredbo; Zdravniki v zasebni praksi, plačujejo naročnino za svojo telefonsko postajo, nameščeno v svojem zasebnem stanovanju, po določbi čl. 12, točka 1 a in Bb; zdravniki pa, ki so v državni službi (županijski, okrajni), plačujejo za telefone v svojih stanovanjih naročnino določeno po čl. 12, točka c. Uradništva in uprav-ništva časopisov plačujejo naročnino v smislu določbe točke b člena 12. Dijaške kuhinje in uprave menz plačujejo naročnino kakor dobrodelna društva v smislu določbe točke d člena 12. Delavske okrajne blagajne, delavska zavarovalna društva in razne bolniške blagajne, plačujejo naročnino, ker se smatrajo za izrazitejša pridobitna podjetja, v smislu določbe točke b člena 12.
—	Družinska Pratika za leto 1921. je te dni izšla in se dobiva v vseh knjigarnah in trgovinah. Ta letnik naše pratike s podobo sv. Družine se odlikuje po obilici lepih slik, ki predočujejo prizore z bivanja regenta Aleksandra v Ljubljani, s I. slov. orlovskega tabora v Mariboru in velikega elektrarnega podjetja na Fali. Vsebina pratike je zelo bogata in zanimiva. Cena posameznim izvodom 5 K, po pošti 5 K 50 vin. Razprodajalci dobe popust.
—	Poljski generalni konzulat v Zagrebu naznanja, da bo živinozdravniška akademija v Lvovu otvorjena v zimskem semestru šolskega leta 1920/21. Jugosloven-ski akademiki, ki nameravajo v tem semestru obiskovati to šolo, naj se izvolijo obrniti na omenjeni konzulat (Boškovičeva ul. št. 2), kjer bodo dobili eventuelno nadaljnje informacije, kakor tudi brezplačni vizum za popotovanje v Poljsko (Lvov).
—	Napačni inženir. V Kranjski Gori imajo zaprtega Rikarda Dauscha iz Zatež na Češkem, ki se je na Jesenicah predstavljal za inženirja in bogataša in je rekel, da ima do pol milijona premoženja. Na Dobravi je v gostilni Por zaigral 6400 kron, ki jih ni plačal. Poizvedbe so dognale, da je Dausch nevaren goljuf, za katerega se zanima tudi državno pravdništvo v Hebu; v Belgradu je tudi izvedel goljufijo.
—	Junaštva roparjev Skubic, ki sta bila po poroti obsojena na 20 let ječe, sta, kakor se je zdaj poizvedelo, izvedla še druge zločine. Jože in Ivan Skubic sta ukradla leta 1918 vojaško kolo, stražila sta takrat pri narodni brambi na Brezovici blago.
—	Nabavke za ministarstvo pošta i telegrafa. Ministarstvo pošta i telegrafa potrebne su velike količine telegrafskog, te-lefonskog, poštanskog i kancelarijskog materijala i alata za radove u svoj i idušoj go-clini. Spiskovi svega potrenog materijala, kao i uslovi mogu se razgledati svakog rad-nog dana kod poštan. direkcija u Ljubljani. Ponudjači treba da p odnosi«, ponude za li-ferovanjsnajdalje do konca ovog meseca s naznačenjem cena, roka i mesta isporuke i da, pogučnosti, dadu muslre, ili načrte, ili kataloge s potrebnim objašnjenjima. Lica, koja su več podnela, treba da izveste ministarstvo da ostaju pri cenama istim i uslovima ili da dadu nove oferte.
—	Vpisovanje v dunajskem vseučilišču. »Staatskorrespoi.cicrz« iavlja: Podtajnik in vodja naučnega urada je odredil, da se bo tudi v zimskem semestru pri vpisovanju dijakov glede možem«- ev postopalo kakor lani, V včerajšnjih listih objavljena odredba akademičnega tenala dunajskega vseučilišča glede sprejema 10% inozemcev na vseučilišče se torej ne bo uporabljala,
—	Velik pretep v Brestu. Tomišeljska požarna brarnba je priredila 12. t. m. v
Brestu veselico, na katero so se pripeljali tudi fantje iz Črne vasi. Tomišljani so pričeli fante iz Črne vasi izzivati, rekoč: jMo-rostarji morajo bili tepeni.« Da prepreči prepir in pretep, je načelnik požarne hrambe iz Bresta prepovedal vsako nadalj-no točenje pijače in igranje godbe in je ukrenil, da se je veselica zaključila. Kljub temu se je pričel ob pol 12. pretep. Fantje iz Črne vasi so stali pred veznimi vrati, fantje iz Tomišlja pa v veži. Prvi je udaril Ivan Jankovič iz Tomišlja s steklenico enega nasprotnika po glavi tako, da je brizgnila kri, na to so pa pričeli še ostali To-mišljanci metati steklenice: 24 so jih zmetali; fantje iz Črne vasi tudi niso mirovali in so metali polena, deske in kar so dosegli v vežo v Tomišljane, katere so premagali, da so so zato umaknili nazaj v hišo in se poskrili. Fantje iz Črne vasi so nato nameravali vdreti v hišo, toda načelnik požarne hrambe Jakob Modic in Anton Mihelič iz Bresta sta se postavila na hišni prag in sta 2 uri zadrževala fante, kateri so nato pričeli metati polena skozi okno v hišo. Prestrašeni gostje so se poskrili ln deloma po vseh štirih plezali v klet, v kateri so se skrili za sodi. V sobi je bilo vso polno glaževine od šip, steklenic in od kozarcev. Fantje iz Črne vasi so razbili 5 velikih in 4 manjše šipe, 2 veliki šipi pri veznih vratih. Škode jfe 2250 kron. Pri boju so bili poškodovani Franc Pečan, Anton Vidmar, Ivan Vidmar, Franc Zadnikar in Franc Jankovič. Lahko poškodovana sta bila tudi Modic Jakob in Anton Mihelič.
—	Požar na Jcžici. Sinoči je pogorela šupa in hlev pri Korčulji. Hiša ni pogorela. Škoda je precejšnja.
—	Razpisan poštni urad. Razpisano je odpravniško mesto Sv. Jakob v Slovenskih goricah (ITI/2).
—	Razpis službe. Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se razpisuje služba ravnatelja s prejemki VII. činovnega razreda. V poštev pridejo le prosilci: a) ki morejo dokazati usposobljenost za poučevanje trgovskih predmetov na trgovskih akademijah in so že službovali na imenovanih zavodih, b) ki morejo dokazati usposobljenost za noučevanje jezikov (izvzemli latinščino in grščino) na srednjih šolah, in c) ki morejo dokazati usposobljenost za poučevanje realnih predmetov na srednjih šolah. Vsak prosilec mora predložiti izpričevalo o svoji pedagogični in didaktični sposobnosti. Prosilci naj vložijo svoje pro5-nje, ki morajo biti pravilno kolkovane in opremljene s prilogami, pri poverjeništvu za uk in bogočastje najkasneje do 25. septembra 1920, in sicer, ako so že v državni službi, po službeni poti. Prošnjam je prilo-
! žiti v izvirniku alj v poverjenem prepisu: j 1. krstni list, 2. potrdilo o državljanstvu in I domovinstvu, 3. kratek življenjski popis, j 4. vsa usposobljenostna izpričevala, 5. dokazila o dosedanjem službovanju. Kdor še ni v državni službi, naj pridene: 6. nrav-nostno izpričevalo, potrjeno po pristojnem političnem oblastvu, 7. uradno zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za službo, — Poverjenik: Dr. Karel Verstovšek.
Prekmiirie.
p Shodi naše stranke se vrše v Prekmurju pridno vsako nedeljo in praznik. Na Mali Šmaren je bil dobro obiskan ljudski shod v Četibi, v nedeljo 12. t. m. pa v Dol-goveških goricah, 2 km od demarkacijske linije. Na obeh je govoril dolnjelendavski župan Božidar Sever o najvažnejših političnih vprašanjih.
p Županski tečaji se bodo vršili v Prekmurju na treh mestih za vse župane v prvi polovici meseca oktobra. Ta korak civilnega komisarijata je bil zelo umesten, ker prekmurski župani niso imeli nikdar prilike spoznali uradovanja v občinah, kajti pod prejšnjo oblastjo so vse občinske posle vodili takozvani notarijuši.
p Otvoritev poštnega urada Bodonci v Prekmurju, Z dnem 1. oktobra t. 1. se otvori kr. poštni urad Bodonci, Prekmurje. Zvezo bo imel potom peške pošte vs''k ponedeljek, sredo in soboto k poštnemu uradu Cankova, V okoliš poštnega urada Bodonci spadajo sledeči kraji: Beznovci Stari, Pužovci, Slrukovci, Vadarci in Zen-kovci.
p AvtomoMIna zveza med Mariborom in Prekmurjem je bila zopet le plusk v vodo. Poročati so vedeli o tem vsi ljubljanski listi, če pa kdo pride v Prekmurje, še zmiraj lahko peš gre, ali pa čaka, kdaj bo prišel napovedani avtomobil. Samo tega nikomur ne priporočamo, ker lahko pri lem čakanju zmrzne.
p Učitelji iz Prekmurja, ki so se udeleževali enomesečnega tečaja za prireitev književne slovenščine v Ljubljani, so se vrnili ter vsi z veseljem pripovedujejo, kako lepo so jih povsod v Ljubljani sprejeli. Upamo, da se bo sedaj začelo 'udi na naših šolah širiti več narodnega duha.
p Lesna kupčija med maža< imt grofi in neko židovsko firmo, pri kateri bi la f'r-ma zaslužila do 60 milijonov kron v škodo prekmurskega prebivalstva, je z odlokom | vlade na podlagi protestov prekmurskega I prebivalstva in po odločnem po rr lokanju I naših poslancev šla po vodi. V židovskem
Izraelu je radi tega velikansko ogorčenje. Gospodje Mojzesi in Morici so od prejšnjih ogrskih oblasti bili vajeni, da so jim je vse klanjalo, tudi ministri. Pa vsaka stvar do svojega časa — in tako je sedaj tudi tem židovskim protežirancem odklenkalo. Vladi priporočamo, da še večkrat vzame metlo v roke!
p Odsek za prebrano jo izdal na podlagi intervencije nekega odvetnika milijonarju Hertelendiju dovoljenje, da sme izvoziti iz Prekmurja več vagonov pšenice, ki je bila od civilnega komisarjata zasežena za prehrano ubožnih slojev. Zasega odvisnega pridelka zrnja se je izvršila pri vseh veleposestnikih. Ta sklep komisarijata je žel splošno priznanje in odobravanje vsega prebivalstva. Sedaj pa odsek za prehrano podpira prekmurske milijonarje v škodo revnega in nepreskrbljenega prebivalstva. Kmetska zveza in vse prekmurske korporacije so poslale proti temu ukrenil oster protest na vse merodajne oblasti in odločno zahtevale, da odsek za prehrano povrne to izvoženo pšenico prekmurskim revežem po isti ceni, kakor je bila prodana iz Prekmurja.
p Živine je v Prekmurju zelo veliko. Deputaciji, ki se je nedavno oglasila v Ljubljani pri vladi, se je obljubilo, da bo tudi za Prekmurje dovoljena prosta kupčija z živino. Kakor pa vidimo, vlada tega podrejenim oblastem ni sporočila, kajti pred kratkim je bil neki ubogi medjimurski kmet od namestništva civilnega komisarijata v Lendavi kaznovan z zaplembo dveh svinj, katere je kupil za pleme v Prekmurju. Proti temu je šel na vlado protest prekmurskega prebivalstva. Nihče ne more razumeti, zakaj vlada samo vnovčevalnici, mesarski zadrugi in demokratskemu izvozni-čarju — milijonarju Predoviču — dovoljuje nakup živine po Prekmurju. Poslanci — intervenirajte!
notice.
k Celovec, 18. septembra. Danes so izšle avstrijske poštne plebiscitne znamke. Cena je precej slana: Serija stane 175 kron. Kakor se čuje, bo tudi naša uprava izdala enake znamke.
k Celovec, 18. septembra. V tukajšnjih krogih se čuje, da bodo pristrigli dvema tukajšnjima pticama široke peruti, da ne bodeta mogli letati v cono A. Ti pohlevni ptici sta dva tukajšnja dnevnika.
k Umrl je v Pokrčah Matej Weiss, oče pokrškega župnika. Pokojnik je bil mož kremenitega značaja. Rodil se je leta 1846., vedno je bil navdušen Slovenec in je nekdaj marljivo sodeloval pri slovenskih pasijonskih igrah, ki so se posebno igrale v okolici Vrbe in Kostanj. Rajnik je kar hrepenel oddati svoj glas za Jugoslavijo.
k Nesreče v Kotljah. Kotlje pri Gu-Žtanju je lani zadela nesreča, cla so tam skoraj cel mesec gospodarili folksverovci in rdeče čete, ki so napravili ogromno škodo, katero je vlada le deloma poravnala. Toča je letos pobila kmetom vse poljske pridelke, Posebno žalostna je jesen pod goro sv. Uršule. Drugod se šibi drevje pod težo sadja, tu je pa vse oskubljeno. Žitnega pridelka ni nobenega. Najhujše je pa, ker ljudje niso dobili semen, dasi so se obrnili na Kmetijsko družbo in na Žitni zavod, kateri je pa ponudil za jesensko setev —- semensko koruzo.
Šf©I@rste sidvfce.
š Shodi Kmetske zveze bodo danes pri Sv. Marjeti, pri Sv. Miklavžu, v Rušah, v Slivnici. Dne 22. septembra bo velik shod v Št. Janžu na Vinski gori. V nedeljo, dne 26. septembra v Sevnici ob Savi, v Braslovčah, v Šmartinu ob Paki.
š Velik ljudski tabor bo zboroval v nedeljo 26. septembra v Skalah pri Velenju.
š Čebelarski tečaj, katerega bo vodil znani strokovnjak Ivan Juvančič, se bo vr-žil 19. in 20. septembra v Rušah. Teoretično in praktično predavanje bo vsak dan od 8. do 12. in od 14. do IS.
š Iz ljutomerskih goric. O cenah za letošnji mošt se še nič ne ve, za lansko vino se plačuje po 14 do 16 kron. Upanje na prav dobro kapljico raste. Portugalec, ki se je bral pretekli teden, je kazal 18—22, burgundec 20, šmarnice 16—18, podberi-vec pa 14—16 stopinj sladkorja.

lj Kateheije ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol se vabijo na konferenco, ki bo v ponedeljek 20. t. m. ob 17. v semenišču.
lj Vstopnice za »Scapinove zvijače«
se dobe še danes dopoldne v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in popoldne v pisarni Ljudskega odra.
lj Krekova prosveta. Danes popoldne ob 6. uri predavanje. Predava profesor Mazovec,	(k)
lj Klub »Soča« opozarja rojake iz zasedenega ozemlja, kakor tudi vse rodo-
ljubno ljubljansko občinstvo, da priredi
svojo prvo veselico dno 3. oktobra t. 1. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Natančni spored se bo v kratkem objavil. Člani kluba dobe svoje članske izkaznice pri tajniku g. Kuretu v Splošnem kreditnem društvu na Aleksandrovi cesti št. 5 od 9. do 12. ure dopoldne. Istotam sc sprejemajo tudi novi člani in se dajejo vse potrebne informacijo.	(k)
lj Ljubljanski trg. Pretekli teden je bilo tržno življenje manj živahno. Trg se nahaja pod pritiskom naraščajoče draginjo najvažnejših živil. Sijajno ponudbe iz inozemstva so povzročilo izvoz prašičev. Tako ponujajo dunajski trgovci za prašiče, postavljene v Maribor, po 39 jugoslovanskih kron za 1 kg žive tože ter prevzamejo sami vso druge stroške. Oferti iz Češkoslovaške tudi daleko presegajo naše dosedanjo cene. Ker je tudi število prašičev v Hrvatski in Srbiji letos močno zmanjšano, se čuti izvoz še bolj. Za Slovenijo bo oskrba z rnaščcb-nimi izdelki važno vprašanje, ker je tudi pri nas zmanjšano število prašičev in vsled zelo drage krme tudi ne bodo kvalitativno uspeli. Na ljubljanski trg danes sploh ne prihajajo v omembe vrednem številu domači prašiči, kar zelo otežkoča trgovanje s prašičjimi izdelki. Grozi težko podraženja masti, in tudi prašičje meso se bo komaj obdržalo na sedanji ceni 28 in 24 K za 1 kg. Kranjske klobase so sc podražile za 4 K pri kilogramu. Konzum klobas postaja živahnejši. — Istotako se čuti pomanjkanje tolet. Ker se ie Ljubljana zalagala v veliki meri s prekmurskimi teleti in nastaja jeseni v Prekmurju redno pomanjkanje telet, je uvoz odtod več kot na polovico reduciran. Domačih kranjskih telet ni mogoče v omembe vrednem številu spraviti na trg, ker kmetje ne daio telet in je tudi cena previsoka. Kar se ra tiče okusa, pa naša domača teleta visoko nadkriljujejo prekmurska, tako da telečje meso ljubljanskega trga ni prvovrstno. Sedanja cena telečjemu mesu po 20 in 18 K za kilogram, se bo mogla obdržati samo v slučaju, da nakup v Prekmurju ne bo proglašen svobodnim. V nasprotnem slučaju bo cena telečjemu mesu takoj močno skočila. — Goveje meso ter drobnica ostaja stabilno na prejšnjih cenah in ni pričakovati podraženja. Konzum govejega mesa je velik vsled dragih močnih izdelkov. — Sadni trg je dobro obiskan, posebno kmetski trg, kjer se prodaja sadje za kuho po 2 do 3 K za 1 kg. Grozdja v večji množini še ni na trg. •— Trg gob nekoliko pojenjuje, povpraševanje po gobah je veliko. — Zelje v glavah je zelo ceno, dobi se že po 50 vin. kilogram.
—	Cena kislemu zelju bo padla. — Konzum zelenjave je vedno staMlen, le solata zaostaja v veliki meri vsled pomanjkanja olja. — Jajca prihajajo redko na trg, plačuje se jih po 2 K. Naval na jajca je ogromen, ker vlada veliko pomanjkanje. — Perutnina prihaja nekoliko močneje na trg in se plačuje za par lepih piščancev 60 K.
—	Krompirja na ljubljanskem trgu primanjkuje, ker zahtevajo nekateri kmetje pretirano ceno 2 K 20 vin. za kilogram. Vsled ugodne letine in nemogočega izvoza vsled previsoke cene našega krompirja, bo cena krompirju padla. — Konzum masla ni posebno živahen vsled visoke cene fine moke in sladkorja.
lj Kazni radi previsokih cen. Policijsko ravnateljstvo naznanja: Turk Jakob, branjevec, Rožna ulica 19, je prodajal 13. S. 1920 jabolka po 6 K kg, dasi je bila cena oni dan 4 K; — 100 K globe in 3 dni zapora.
—	Vrečar Neža, branjevka, Moste 35, je prodajala 4. 9. češplje kg po 5 K, cena 3.50 do 4.50 K; kazen 100 K in 3 dni. — Ju-van M., branjevka in gostilničarka, Sv. Martina c. 26, nima še označenih cen, dasi je izšla naredba že 11. 11. 1919, na 100 K in 3 dni. — Špiro Jokič iz Trsta je pripeljal
17.	6. 1920 veliko količino nogavic, katere je prodajal po čezmerni ceni na debelo. On je jestvinčar in ker je verižil na debelo z nogavicami, se je kaznoval na 1000 K globe in 8 dni zapora ter zapad nogavic. Druga instanca je to razsodbo potrdila, a mu milostno odpustila zaporno kazen. — Viktor Fritsch, rojen 1878 na Dunaju, strojnik, je stanoval v Ljubljani in verižil z valutami in manufakturo. Sedaj stanujoč v Trstu, kjer živi slično. Dne 3. septembra je bil kaznovan na 3000 K globe in 2 dni zapora. Jc bil tudi izgnan iz naše kraljevine. Imel je seboj veliko količino denarja, kateri se mu je zaplenil, a ker je bil last njegove ljubice Suppancich iz Trsta, katera dolguje naši finančni upravi na davkih 97.000 K, se je predal denar davčnemu uradu. — Anton Prusnik, mesar, Udmat 37, je prodajal 24. marca 1920 meso po 24 K mesto po 20 K in je bil kaznovan 29. aprila na teden dni zapora. — Matiju Oreh-ku, trgovcu, Kolodvorska ulica 26, je bilo
18.	junija 1920 zaplenjeno 3 obleke in 2 para čevljev, ker je navijal cene s tem, cla je izstavljal isto blago z višjo ceno. Zaplemba čevljev je dvignjena, zato ostane tridnevna zaporna kazen, 3000 K globe in zapad obleke. — Franc Oblak je nakupil pri Balkanu, kjer je nameščen, sukno, katero je prodajal naprej s čezmernim dobičkom. Blago se je zaplenilo in 6000 K globe.
—	Balarič Marija, trgovka. Komenskega
ulica 6, je prodajala na stojnici kruh mesto po 13 K po 18 K kg. — 200 K in 24 ur -- razsodba 21, julija — razsodba potrjena.
lj Bivša poštna uradnica aretirana radi vlihotapljanja slabega denarja. — Alpi Irena, bivša poštna uradnica na glavni pošti, odpuščena iz službe, je sedaj v službi na celovški pošti. Dognalo se je, da tam pridno deluje proti naši državi. Prišla je na dopust v Ljubljano skupno z Marijo Kaiser, hčerko nekega puškarja iz Celovca. Obe sta brez rednih potnih listin. Prinesli sta 1000 komadov dvekronskih bankovcev, katere sta žigosali doma skupno s sestrami Kaiserjeve. Posrečilo se ie organom urada zoper verižnike zalotiti ju. Zaplenili so jima 929 deloma že žigosanih, deloma še nežigosanih dvekronskih bankovcev. Žigi so raznih razstav, zagrebške gumarske, tržaške solita in dunajske. Imenovani sta v zaporu radi zločina goliuf/io.
lj Okradeni čevljar. Ivan Emeršič z Ižanske ceste je ukradel čevljarju Andreju Krvina 5 parov čevljev. Emeršič se preživlja večinoma z goljufijo na ta način, da izvablja od strank denar ali usnje rekoč, da ima doma veliko trgovino.
Ij Obrana jabolka. Jabolka in bru«ke so obrali otroci g. Francu Klinarju na Dolenjski cesti.
lj Tatvina na glavnem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru je ukradel Josip Teran s Karlovske ceste Ivani Grudnovi denarnico z vsebino približno 180 kron.
lj Vlom v skladišče. Dozdaj še neznani storilci so vlomili v skladišča žganjarne Meden na Celovški cesti 73 in ukradli rri-bližno 40 steklenic konjaka znamke Deo Duval v vrednosti 2000 kron in s koč\je usnjato streho, vredno približno 10.000 K. Poskušali so tudi vlomiti v glavno skladišče, kar se jim na ni posrečilo. Najkrajša železniška zveza iz Slovenije,
LDU Zagreb, 18, sept. »Jutarnji list« poroča iz Belgrada: Snoči je državni odbor definitivno končal delo glede določitve števila poslancev. Definitivno je določeno nastopno število poslancev: Srbija s Sta ro Srbijo, Macedonijo in Sandžakom 158 poslancev, Hrvatska in Slavonija 93, Črna gora 10, Dalmacija 11, Slovenija 40 oz. 38, kakor bo izpadel plebiscit, Bosna in Hercegovina 63, Vojvodina 44, vsega skupaj 419 poslancev.
LDU Split, 18. septembra. Akoravno še ni gotovo, da se bodo vršile volitve tudi v Dalmaciji, sc je že začela volilna agitacija. Ljudska stranka je imela zborovanje v Sinju in v okoliških vaseh. Neopredeljena dobrovoljska nestrankarska organizacija zbira v svojih vrstah seljake, uradnike in pomorščake. Na njeni listi se na prvem mestu nahaja dr. Trumbič.
Miiii Sss£e opeI|«sfl
LDU Zagreb, 18. sept. »Jutarnji list« poroča iz Belgrada: Včerai dopoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o vprašanju plebiscita na Koroškem in glede ukaz-zakonov. Prišli so do zaključka, da mora minister za konstitu-anto svoj predlog nekoliko izpremeniti in precizirati, ker se po tem predlogu zdi, da bi vlada z njim dobila pravo diktaturo,
LDU Belgrad, 18. sept. Parlamentarni klubi so zahtevali od vlade pojasnilo, da našteje zakone, ki bi se imeli urediti z ukazom. Vlada pa teh zakonov ne more našteti, ker se ne ve, kaj bodo zahtevale državne potrebe. Vsekakor pa se mislijo uvesti ti-le zakoni: Zakon za pobijanje draginje, zakon reda in dela, zakon o uradniškem vprašanju, zakon o likvidaciji moratorija in odškodnini ter o posestni pravici sovražnih podanikov. Vprašanje o vsem tem sc bo težko moglo rešiti ta teden.
iz
LDU Bakar, 18. sept. D' Annunzio je sestavil zopet novo listino oseb, ki se morajo izgnati z Reke po novem štatutu. Listina vsebuje 700 imen, seveda Jugoslovanov. Tako hoče D' Annunzio polagoma »izčistiti« Reko vseh neljubih elementov, da bi na Reki ostali samo njegovi pristaši.
ganizacija, ki ima namen, da z orožjem izvede komunistični režim in priznanje sovjetske republike. List opozarja narod, naj o pravem času stori vse, kar bi ta organizacija vsled sedanjega pokreta kovinarskih delavcev utegnila postati fatalna za državo samo.
Prasketa.
pr K predstavi »Lovski tak, ki se jo vršila preteklo nedeljo na Ljudskem odru, še sledeče. Igra ni navadna ljudska igra, pri kateri je mogoče vzbuditi s pomočjo »vaškega tepčka« in s par pevskimi točkami naših narodnih pesmi zadovoljstvo in priznanje občinstva, ampak je prava ljudska drama, katere dejanje sloni na treh osebah, gozdarju Hrastu, Pavletu Tratniku in Cilki. Igra je priporočljiva, ker je to prvi korak iz »vaških tepčkov« in narodne pesmi v čisto ljudsko igro, njen uspeh pa zavisi od — občinstva. Ker je igra prosta teatralike in preračunjenih efektov, zato mora iti bolj v srce kot v mozeg; naše občinstvo je bolj vajeno drugega. Zato režija igre ni bila slaba, ker drugačna nj mogla biti, če izvzamemo par podrobnosti, ki so odvisne bolj od hipa. Ustvariti Pavla Tratnika, bi bila še za poklicnega igralca zelo težka naloga. In če smo videli v Tratniku pretečene nedelje označene vse notranje dogodljaje, da smo mu lahko sledili, je bil to zanj uspeh.	J. S.
pr Cvetje z vrtov Sv. Fran£?ška, Kdor želi kupiti vse letnike »Cvetja«, naj se prijavi tajništvu SKSZ, ali naravnost kat. slov. izobr. društvu Št. Vid pri Stični.
Slarodteo gl@c!3£Se«
Opera.
Nedelja, 19. septembra Prodana nevesta — izven.
Ponedeljek, 20. septembra. Zaprto, Drama.
NedeKa, 19, septembra. Anfisa — izven, Ponedeljek, 20. septembra. Za narode/, blagor — C.
Cerkvam ^sstralS««
c Jezuitska kapela. Danes zvečer ob 8. uri propoved in litanije. Predmet propovedi: Kdaj bodo gotovo padle cene?
c Shodi Marijinih kongrcgacij za gospe, gospodične in gdč. učiteljice v jezuitski kongregacijski kapeli se prično v tednu po 3. oktobru.
TuHstškg bsu šport.
Ilirija : Concordia 2 : 0. V včerajšnji tekmi med Ilirijo in zagrebško Concordic je zmagala Ilirija po krasni, izredno zanimivi napeti igri. Concordia je igrala brez Dubravčiča in Cindriča, Ilirija kompletna, v novi sestavi. Tempo igre je bil oster, vendar pa fair. Danes se tekma ponovi. Concordia bo nastopila kompletna. Začetek tekme ob 17. uri. — Ob pol 16. uri se visi predtekma Ilirija rez. : Primorje, ki bo brez dvoma tudi zelo zanimiva. Včerajšnji tekmi je prisostvovala mnogobrojna publika, danes bo obisk sigurno še mnogo večji.
LDU Roka, 18. sept. Rimska »Tribunac objavlja dokjmcnt, iz katerega izhaja, da obstaja v Italiji obširna tajna delavska or-
g Sekvestri se opozarjajo, da je oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani slej kot prej kompetentna oblast za vse sekvestracijske zadeve Slovenije in v tem oziru podrejen ministrstvu pravde.
g Obveznice vojnih in predvojnih posojil. Uradno objavljajo: Veliko število naših državljanov ima obveznice vojnih in - predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogr-| ske iz v ep mej kraljevine v Avstriji in Ogr-| slci, odkoder se jih za sedaj še ne more uvesti na naš teritorij, ker se nahajajo tam pod sekvestrom. Gospod finančni minister je v zaščito naših državljanov odredil: Da se pozo veje naši državljani, ki imajo gori omenjene obveznice ter jih niso mogli uvesti na naš teritorij, ker se na-! hajajo v prej omenjenih državah pod sekvestrom, da jih prijavijo; v Srbiji in Črni gori: Generalni direkciji državnih olgov
v Belgrad, v ostalih področjih naše kraljevine pa; delegacijam ministrstva financ v Zagrebu,^ v Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu. — Prijave morajo vsebovati sledeče podatke: 1. krstno in rodbinsko ime lastnika, poklic, kraj stanovanja (natančen naslov). 2. Vrsto in številko vsakega posojila, njih skupno nominalno vrednost (po možnosti serije in številke). 3. Podlago, na kateri so se deponovale (n. pr. depot, lombard, ženilbena kavcija itd.) ter vsota dolga, za katero jamčijo. 4. Kraj in zavod, pri katerem so obveznice depo-novane. Prijave sc morajo vložiti v roku od 15. do vštevši 30. septembra t. 1., in sicer posebe za obveznice predvojnih in posebe za obveznice vojnih posojil. Ta rok sc ne bo podaljšal. Prijave, ki ue bi točno odgovarjale prej označenim predpisom. se ne bodo vooštevale. Strankam.
ki so svojedobno tc vrste obveznic prijavile v rcpatriacijo tukajšnji podružnici »Jadranski banki« ali pa v najzadnjem času »Rcpatriji«, ni treba vložiti predpisanih objav, pač pa naj v lastnem interesu predlože tozadevna pismena potrdila, ki so jih prejele od »Jadranske banke«, oziroma »Repatrije«. Priporoča se, da stranke, ki imajo obveznice posojil s posredovanjem domačih denarnih in drugih zavodov (bank, hranilnic, posojilnic, zavarovalnic itd.) v depotih, v lombardu itd. v Avstriji in Ogrski, prijavijo obveznice potom teh zavodov delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Vse druge stranke naj vlože prijave v predpisanem roku direktno tej delegaciji.
gV Trstu padajo cene kavi. V zadnjem tednu so v Trstu znatno padle cene kavi. Santos-kava, ki je stala v maju t. 1. 110—120 šilingov za cent s stroški vred v Trstu, stane sedaj 87 šilingov. Cena Rio-kavi se je v istem razmerju znižala na 67 šilingov. Pri teh cenah je nastalo večje povpraševanja po kavi. Glavni vzroki padanju cen so, kakor izjavlja neki brazili-janski izvozničar, ki je došel v Trst, v tem, da se manj uvaža v Evropo, in da pričakujejo zelo dobro žetev kave. Računajo, da bo prinesla žetev 12 milijonov bal kave in sicer 9 milijonov bal odpade baje na Santos-in 3 milijone bal na Rio-kavo.
g Izvoz surovega sadja. Vsem interesentom, ki se pečajo z izvozom sadja, se javlja, da so se dosegle z ozirom na valuto in carino važne olajšave in ugodnosti, tako da se izvoz lahko vrši brez posebnih ovir. Izvoz sadja je prost. Carina za 100 kg surovega sadja znaša 8 K. Za sadje je odpravljena zahteva kupnino v zdravi valuti. Ker se torej sadje lahko proda za vsako valuto, odpade pri carin-
jevanju »uverenje«, ki je dcl?.lo največ težav. Izkazati sc je treba samo z dotično fakturo ali prepisom fakturo. Vsi carinski uradi so dobili strog nalog, da morajo zacarinjcnje surovega sadja hitro izvršiti, da gre blago lahko brez ovire svojo pot. Tudi obratno ravnateljstvo fiužne železnice je obljubilo, ^a bo po možnosti dostavljalo potrebne vf.gone v prvi vrsti za surovo sadje. Posredovalo bo v tej zadevi tudi pri avstrijskih in. nemških železnicah, da bodo tudi te dpiale na razpolago prazne vozove za sadje. Interesenti se še posebno opozarjajo, da pravočasno naročajo potrebne vozove na nakladalnih postajah, z natančno navedbo kam je sadje namenjeno. Glavnemu ravnateljstvu južne železnice je treba tudi sporočiti, kdaj se nakladanje v večji meri začne. Sadje se prevaža kot brzovozno blago in velja za to blago, nasuto brez embalaže v vagone, poseben znižan tarif, [ki je veliko nižji nego tarif, ki velja za navadno brzovozno blago.
g Nova velika tovarna cementa v Dalmaciji. Culo se je že, da hočejo ustanoviti Dalmatinci, ki se vračajo iz južne Amerike, v domovini cementno tovarno. Sedaj prihajajo natančnejše vesti. Podjetni Dalma-tinec g. Niko Palovšič, večkratni milijonar, ki se je nedavno povrnil iz Južne Amerike, namerava skupno z drugimi svojimi rojaki iz južne Amerike investirati kapital v raznih industrijah Jugoslavije. Eno prvih takih podjetij je cementna tovarna v Rogoz-nici pri Omišu s kapitalom 40 milijonov. Palovšič je z inženirjem Škrivaničem uredil vse nujne predpriprave in pojde zopet v Južno Ameriko, da definitivno reši vse potrebno glede tovarne. Vrne se v kratkem z nujnimi stroji za tovarno, da bi se čimprej začelo z delom. G. Palovšič se je za-
interesiral še za druga velika podjetja, ki bi se dala napraviti v Dalmaciji. O tem bo referiral svojim rojakom v Južni Ameriki, ki se pripravljajo v velikem številu na to akcijo.
DSjaški vestmik.
d Kratif - Tržiška podružnica. Na ustanovil-. m občnem zboru Kranj - Tržiške podružnice S. D. Z. dne 13. sept. v Kranju se je izvolil za poslovno leto 1920/21 sledeči j odbor: predsednik Bitenc Mirko, phil,; i podpredsednik: Jenko Janez, theol.; taj-j nik: Strupi Alojzij, theol.; blagajnik: Logar Francd, med.; knjižničar: Oblak Janez, agr. — Vsi dopisi se pošiljajo na naslov: Strupi Alojzij, theol., Strahinj, p. Naklo pri Kranju.
d »Zotm, 9.—10. številka, se je razposlala danes našim p. n. naročnikom. Ker je bila večina tovarišev na počitnicah, ostali pa zaposleni čez glavo, smo se z razpošiljanjem zadnje številke zakasnili. P. n. naročniki naj nam to zamudo blagohotno oproste. Vse je urejeno, da bo naše novo glasilo »Zora-Luč« dostavljeno vedno pravočasno. Ze vnaprej prosimo vse dosedanje naročnike, da nam ostanejo zvesti i v naprej. — Uprava.
Poslano*
tvrdki Bolaffio & Sinova, veletrgovina z vinom in žganjem
v Spodnji Šiški.
V zadnjih mesecih razširjajo Vaši zastopniki pri mojih odjemalcih na Kranj-
l) Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno.
slcem in Štajerskem neresnično vesti, da prodajam jaz Vaše vino in da dajo oni mojim strankam isto vino lahko liter za 2 K ceneje kakor juz, ker jo vino, katerega kupijo stranke od mene, itak lo Vaše vino z razliko, da ga morajo meni dražje plačati. Odveč bi bilo poudarjati, dn so te^vesti iz trte zvite, ker je vsakomur znano, da imam jaz lastno veliko zalogo vina in mi torej ni potrebno, da bi isto kupoval od Vas.
Dasi sem se obrnil ustr.o in pismeno na Vas, da preprečite tako postopanje Vaših zastopnikov, oziroma njiliovih potnikov in uslužbencev in ste mi Vi to tudi obljubili, ni prenehalo razširjanje takih govoric s strani Vaših ljudi, za kar imam nepobit-ne dokaze. Radi tega sem primoran javno ožigosati tako postopanje Vaših ljudi, za katerega ste Vi odgovorni in katerega namen je, škodovati moji trgovini. Med trgovci ni običajno, da bi se posluževali lakih sredstev v svrho dosege sklepanja kupčij in prepuščam javnosti sodbo o tem, ali je to običajna in dopustna, ali umazana konkurenca.
V Ljubljani, 18. septembra 1920.
MILKO JESIH, veletrgovina z viuom, Florijanska nlica 36.
Izgubljeno. Vs box-kože se je izgubilo včeraj popoldne v Zvezdi. Ker je najditelj dobro znan, se naproša, naj kožo odda takoj na državni policiji.	3875
s prakso, ki je vajena pisarniškega dela se Ponudbe na poštni predal
sprejme. Stev. 50.
I nl(fl' PriPraven za trgovino z meSa-Lilulll nim blagom Ponudbe je poslati na upravništvo Slovenca pod šifro: Lokat 3364.
Jritnacii
$Dr. fPogačnik
orditiira zopet redtto.
Advokat v Beogradu
Dr. milan lan. Orali
Kancelarija: Knegiaje Ljubice br. 2, Stan: Mišarska 4.	Telefon 1181.
Zastupa i interveniše kod sviju sudova, administrativnih vlasti i ministarstava. Posreduje na manjim i večim zajmo-vima povoljno i brzo. Korespodencija: Srpski, Francuski, Nemački i Madjarski.
Rljicnvir ali Pfanlno v dobrem stanu UIUjUiU se kupi ozir. vzame v najem. Ponudbe sprejema uprava pod St. 3881.
Najboljši tednik je glasilo „Kmečke Zveze" „Domoljub".
Kol Urica
za črez dan, ali pa za krpanje perila išče službo. Več se izve ▼ zavoda sv. Marte.
Razpisuje se služba
i organista in cerkovnika S
£ v Grahovem pri Cirknicl. Nastop g a 1. novembra. Plača v denarju, ® v beri in prosto stanovanje. ®
Izvleček iz voznega reda.
SgTčSS1 trgovski potnik
za del severne Slovenije s Prekmurjem iu za Medjumurje in dalje
keniiilBsfflg ■ KorespoadentKfl
spretna strojepiska, vešča slovenskega, srbo-hrvatskega in nemškega jezika. Pismene podrobne ponudbe z navedbo zahtevkov naj se pošljejo »Kolinskl tovarni« v Ljubljani
IsCem vmiCorja ™ ŠL-Se ££
ia oskrbovanje 2 konj. Plača: stanovanje v naravi, kurjava, 1 krava-mle-karica, 100 1 pijače, tobaka po potrebi, 1 i/a orala zemlje za koruzo, K 120-— na mesec v gotovini in 60 kg moke. Za j letos 200 kg krompirja. Ob potrebi se pohištvo posodi, lastno more razprodati. Nastop čimpreje. Gjuro Semeraj, Gjurgjevac.
Ma nrnttai j® v velikih Laščah deset llfl lilUuDJ minut od železniške postaje oddaljeno pojcs!vo obstoječe iz eno-nadstropne hiše z 4 stanovanji, zidanega in obokanega, z opeko kritega hleva, kozolca, njiv v izmeri 1 ha 44 ar 95 m2, travnikov 1 ha 31 ar 17 m*, sadnega vrta 48 ar 36 m^, kjer je nad 6C0 sadnega drevja, pašnikov 43 ar 77 m', ter gozdov v izmeri 5 ha 75 ar 57 ma. Gozdovi so bukovi in smrekovi ter dobro zaraščeni. Natančnejše kupne pogoje se poizve pri Ferdo Doganoc trgovec v Velikih Laščah.	3855
TamOltiari eventuelno tudi prodam tltlUiualjUu!« radi družinskih razmer, mojo obširno posestvo, obstoječe iz: dveh hiš, travnikov, njiv, gozdovi, t. d, vse v najlepši legi. V poslopju se nahaja stara, dobroidoča trgovina z meš. blag. gostilna, trafika in telovadnica, pripravno tudi za zalogo pivo, ker se, je v hiši ista že nahajala, (obratovala) Pogoj samo hiša z dobroidočo trgovino istotako na deželi. Naslov pove upravništvo tega lista pod št 3020.
Odhod Iz Ljubljane:
proti Jesenicam ........
, Kamniku •••■••••
„ Novemumeatu — Kočevju , Zidanemu mostu ....
: vtt9:::::::::
Prihod v Ljubljano:
.Jesonio , , , ......
Kamnika •••••.•••
Novegamesta— Kočevja •
Zidanega mosta.....
Logatca .........
Vrhniko.........
*) 5*17	•■38	11-S0	18*81			
8 —	14 —	')11*03	lSilO			
7-53	14*32	19-—				
415	4'56	10*41	ii-ae	14-15	17*55	ao-ai
0*63	11*30	14-30	17-47	17*50		
7*26	1318	1«-»)				
710	10-28	21—	*) 23-22			
6-30	7-45	13-12	17 31	*) 22-03		
8-51	16*21	20-44				
6 37	7-28	10*15	14-51	17-97	21 52	0-43
10'48	7-30	15*34	4 44	10-33		
0"40	10*36	17 43				
Debelo tiskane številke pomenijo brzovlak; *) vozi samo oh ned. in prazn.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega srčnoljubljenega, nepozabnega očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda
VPPfP Pr*merue za prevažanje krom-IICLC pirja, žita, oglja i. t. d. se prodajo. Vprašanja na poštni predal št 101.
Tnvnl.mncl kol°maz, cilinder in lUTUl lilUdl, stromo olje, surovo olje, za Diesel — motorje, dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Mineralna rafinerija Dravograd; zastopstvoza Kranjsko; »Komet«, Ljubljana,	3771
Mala železna
pove uprava lista pod štev. 3377.
iMsolviron iilezslski Sloneti
francoske
universitete bi dajal ob prostih urah lekcije v francoščini. Uspeh gotov. Natančneje se poizve pri špediterju Ran« zlngerju. Cesta na južno železnico.
d Masb^an!, d lastnem darasi rciSktošičeoa
obrestuje hranilne vioge po čistih
oanao
D D D D 0 D U 0 o u o n
^caanciccjaDocjonacicaauaaa
ca
cesta štev. 6
0
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. I« ucaCTaacaaa^caciit^nacarniaDcr.caa
3°/o
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja sl0T-«nska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijono kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu.
priporočamo svojo veliko zalogo elektr. tehn. potrebščin na drobno in debelo.
eiiča
Wilsoiiavii cesm štev. 22.
Tovarna Glince štev. 6.
ivana
posestnika, gostilničarja, obč. svetov, ljubljanskega itd.
za darovano krasno cvetje, kakor tudi za tako mnogoštevilno in čaščeče spremstvo na njega zadnji poti, izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
Žalujoče rodbine:
Belič, Prochdzlca, Warto in JeSe.
o


ZRHVRLH.
hčerke
Ob priliki nenadne smrti naSe preljube mamice, sestre in
JVTaruške Deželak
se vsem, ki so rajno pokojaico spremili k zadnjemu počitku, najiskrenejše zahvaljujemo.
Prav posebna zuhvala vsem onim prijateljem in znancem, ki so pokojno mamico v njeni dolgi mučni bolezni tolažili, kakor tudi sestram usmiljenkam za požrtvovalno postrežbo.
Vsem skupaj: Bog plačaj!
Ljubljana,, 18 sept. 1920.
Sinček Viki in ostala rodbina.
žagan, tesan, okrogel, dmrekov, jelkov, borov, hrastov, jamski les od m 2.50 dolgosti naprej kakor skorje, krajnike in drva kupuje po najvišji dnevni ceni
lesna trgovina 0000 FR. FHJMflM, CELJE.


. BelnISJza družba za bsEuii&ie izdelke.
Centrala Zagreb, telefou 2—42.	Brzojavi: nD ANIC A"-Zagreb.
Nudi po najnižjih dnevnih cenah: Petrolej za razsvetljavo, motorni bencin, plinovo olje, (motorin) strojno olje, c'l:ndersko olje, olje za kompresorje, tovot mast (mast za stroje), modro gallco, žvcpleno kislino, kristalni boraks v originalnih zabojih.
Nalaganje se izvrši takoj brez posredovanja oblasti iz tvornic v Bosanskem Brodu oziroma v Koprivnici ali iz skladišča v
Zagrebu, Pefrlnfska nI. lt.

za nizko ceno naprodaj. Lep gozd, polje in travniki v krasni in romantični legi na Gorenjskem, oddaljeno par minut od železniške postaje v bližini Jesenic, s hiSo, dvema gospodarskima poslopjemn, sadnim vrtom, več glavami goveje živine, več prašiči iu ovcami, z vso perutnino, z v.iem gospodarskim in poljedelskim orodjem ter vsemi letošnjimi pridelki. Intene-senti naj se obrnejo n-i Janko Gruden, Ljubljana Gledališka stolba 3. II, nad.
l spisi« in ioni
»»
Brzojavni naslov
arihor - Trst - Wlen

Špedicije vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Meduarodni provozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne ftcteznico. — t. ljubljansko javno sklat!i££a.
Nafvečle clom^ce špedicijs&o podjelje.
iSaBHBBaSBagBBBBBiaaB8aiži'.8ža
- IJ
__ __ji,
sgjiagaa^^e.' ^j^s^iiB^iasssasa^ia^ujMass^
ifi rivnkia no ou avo v cd mi se računa tU Mron.)
ELEKTROTEHNIKA • Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI ATEL1JE: Grabietz Fra njo, Miklošičeva c. 6
JAVNA SKLADISCA
•Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KLEPARJI
Kom T., Poljanska cesta 8 Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
Prispevnjie za sKiad S. L. S.
prva KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica T. D., Kopit. ul. 6
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Oiup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7
se sSedefe domene tvrdke
MODNI SALONI Gofzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. Hribar Rozi, Rimska cesta št. 6.
MODNE TRGOVINE
Ktsnovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta
P AR FU MERI JE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA čeme Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPED1CIJSKA PODJETJA ^Balkan«, Dunaj. c. 33. ('lel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., VColfova ulica 3.
(Za dvaHratnu obiavo v lotfnu sit računa S kron.)
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Erjavec & Turk pri »zlati lopati«
Valvazorjev trg št. 7. Zaita & Žilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
TRGOV. Z USNJEM IN ČEVLJARSKIMI POTREBŠČINAMI. Sever Andrej, Prešernova ul. 9.
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.

Inženirska pisarna in stavbeno podjetje.
Projektiranje in Izvršitev visokih, betonskih in železobetonskih stavb, industrijskih in poljedeljskih ter vodnih zgradb, naprav za vodne sile itd. — Presoja in nasvetovanja.
Dobava vsega gradbenega, industrijskega in tehničnega blaga, železnine, orodja, nosilcev, betonsKega železa, tračnic in materijala za ozkotirne železnice, elektrotehn. matenjal, cement, glps, lepenka itd.
Naslov za brzojave: »Jip«, Maribor.
Domača taroka •
Solidne cene. • ir
Damjana,
nalaooeiSI kroji.
ulica SIJ.
Točna postrežba.
Velika izbira izgoto-vljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga
za moške obleke, površnike ln suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre.
»e y0l8 lO m fiuhpdTevpn?hnctS
Družba »Sad« trgovina z deželnimi in gozdnimi nridelKi, Ljubljana, Beethovnova u>ica. Prosi so za ponudbe.

luiouiemo (zaboj z dvema vrčema) po K 50. franko postaja odpoMliatetia, Hro-vat & Komp. Ljubljana. Poleg realue
kupuje tvrdl'1 z deželnimi in gozdnimi pridelki
i£me8 & Komp., Lju&gjana, Gosposvetska eesža štev. 8.
			
			
imuuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiinitititiM;!iMtiiiiiiiiiiMiti;i9MiMiiini!tiiiiiHiiiii!iiiiiii3p.ii:i'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiniM
OMiia pisarna Ir. Kari Iliru I
3
v Mariboru
5
se je preselila na Aleksandrovo | cesto št. 12 (ob vogalu Sodne ulice). |
d. d. za promet železnih kovin žn tehničnih proizvodov, ZAGREB, liica 112 in 134,
prevzema livanje
Edina najkrajša črta. — Vozne listke za vse linije, vozne listke za spalne vozove Simplon-Ot'ent Expres (Ljubljana Pariz) in tozadevna pojasnila daje edino koncesijonlrana
potovalna pisarna
Ivan Kraker v Ljubljani,
Gosposvetska (Mar. Terezije) cesta štev. 13 (Kolizej).
dospeli za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah, blago predvojno. Istotam se dobe igle, olje ter posamezni deli, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje
JOSIP PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
iz bronca r vsaki velikosti in izdelavi, prelivanje potrtih ka'tor tudi popravila počenih zvonov brez prelivsnia. Jamstvo doset let za glas in irajnost. Zahtevajte prospekte. Zahtevajte prospekte.
ŠTAMPII .(JEJ
'grav^L1 £ ANT, ČERNE
LJUBLJANA
Cčsrad&snn [psdteSje
ing. Bukič m drag
Ljubljana, Resljeva c. 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
dsbamao s
poliiibnl njfsrašSsjI, del. dr.
9 «-.,«
JpreJ Vidfc-Hnezf.
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba.
I
18
vsakovrstno blago.
Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Keoilcn	v 0 t	ist	i obleke.
Svetjoljte		ovratnike, zapestnice in srajce. —	
PODRUŽNICE
Novo mesto
Giavn. trg
Kočevje
Stev. 39.
fUfoiS proti srbečici, garjam, i Litj iiiiiiuiiii Sllilll! Mšalu> kožn. izpuščajem
l.il Ud	li MUfcJJ, zahtevajte v Vasi najb:ižjt
lekarni priznano in zdravniško priporočeno
Br. FLESCM-evo izvirno SKAB0F0RM - MAZILO.
Ne maže, ne barva, brez doha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico :
Ribaril Sušnik »pri zlatem jelenu« IV., IEarlJfn trg.
Mili

V LJUBLJANI
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pri uporabi Sona-zvonca na močni tok so nepotrebne baterije ali transformatorji.
Enkrat Inštaliran Sona-zvonec na močni tok ne potrebuje nikake skrbi več in nepovzroča nikakih nadaljnih stroškov.
Sosaa-zvonci se izdelujejo za vsako napetost (istomerni ali izmenični tok). Razlike v napetosti do 80 voltov nimajo na zvonec nikakega vpliva Sona-zvonci so cenejši kot zvonci za baterije ali s transformatorji iu delujejo trajno dobro. Poraba toka (0'25 flmp.) je minimalna hona-zvonci kot zvonci pri vratih se stikajo s kontaktom pri vratih. Sona-zvonci so za daljše napeljave najboljši zvonci ker ne inra pri njih padec napetosti nikake vloge. Sona-zvonci so pri tovarniških napeljavah 60-150 zvoncev edino zanesljivi	'
..., Sona-zvonci se izdeljujejo v najrazličnejših oblikah in velikostih za stanovanja, hiše, šole, hotele, rudokope, železnice in tovarne Oklepa |ih poseben solenotd, kjer špirala železno jedro v se potegne in s posebnim prožnim kroglastim kontaktom tok sklepa in prekiniuie Zvonec se da prikleniti na vsako poljubno električno napeljavo.	hi
3S
'"y T®^ TJffTI ... .... . ....
■m (T
Uu&iiana, ¥mmi irg štev.
istoi m
nn steklo, zid, i. t. d. izvrSuje
Fran Bricelj,
Ljubljana, Šelenburgova ul. 5
Tigiiii ono! \i
od 2 do 150 kg vsebine, za vlivanje zlata, bakra m dru-gih kovin, prvovrstno znamke opatent J. FANTA«. Glavno skladišče za kraljestvo SHS pri tvrdki:
F81EB
UUi
veletrgovina kovin in kovinastih
izdelkov
ZAGRF.B, Vlaška ulica št. 22.
Stalno skladišče gralita za livarne, vseb vrst kovin in Uleja, bakrenih cevi. okov za zgradbe in pohištvo, orodja ter žeiezn. in kovinar, blaga.
uu—J Cz:
za leto 1921 sc že tiska in
izide v začetku novembra,
Razpredelfoa vseh državnih- pokrajinskih- mestnih uradov in zavodov in točno sestavljen naslovnik vseh industrijskih in trgovskih podjetij. Adresar vsebuje preko 100.000 naslovov raznih uradov- zdravnikov- notarjev- odvetnikov- inženirjev -trgovcev in obrtnikov- raznih družb, društev in zasebnih- prosvetnih- dobrodelnih in športnih zavodov.
Z ozirom na sedanje cene papirja in stavka stane: Adresar k 240-—. Prednaročila prejema uredništvo proti naplačilu K 120"— in sicer do dne 15. oktobra. Pri poznejšem naročilu in prosti prodaji preostalih izvodov, se cena zviša. Ocjlase za Udresar sprejemamo še do 15. oktobra.
Uredništvo Adresarja
za
Slovenijo - Ljubljana
Konfekcijska tovarna
družba z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta, Stožice.
„t Telefon 532. Osrednja pisarna: Aleksandrova cesta št 3.
Največja jugoslovanska izdelovalnica moške, deske in otroške obleke. - Samo na debelo.
li^jsssssBBa^pKSSssTSSSsaCEs:

nrs
f™7.	. Ji
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod.
v Ljubil jani, Dunajska cesta 17,
je ustanovila oddelek za
mu
Spreiema: V življcnskom oddelku zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
V požarnem oddelku zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streh in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Podružnica: G£LJ£, Krerj 33,
B
Mlatilnlce za ročni in vratilni pogon, vratila, čistilnike, slamoreznice za pogon z roko in silo, sadne in vinske stiskalnice, sadne mline, brzoparilnike, bakrene (kufrene) kotle za žganjekuho in druge stroje ima vedno v veliki izberi lastnica po umrlem soprogu
Ffuh Ili, mm, li Martina cesta 2.
E^ina zaBe^a poljedel. strojev :: tvornice Umrath & Komp. ::
S

Izredni občni zbor Gospodarske banke v Ljubljani, ki se je vršil dne 9. julija 1920 je sklenil v smislu § 7 pravil na predlog upravnega sveta zvišbo delniške glavnice
z izdaic nadaljnih
od štirih milijonov na osem milijonov kron 10.000 (desetfisoč) delnic po kron 400*—
m
si
1
>3
9
nominalne vrednosti. Obenem je občni zbor pooblastil upravni svet, da določi pogoje oddaje ter kurz novih delnic, katere se imajo vsekako polno v gotovini vplačati.
Na podlagi tega pooblastila je sklenil upravni svet razpisati subskripcijo te druge emisije pod sledečimi pogoji:
1.	Druga emisija obsega 10.000 (desettisoč) delnic s kron 400'— nominalne vrednosti.
2.	Dosedajni delničarji imajo pravo prevzeti (optirati) na dve delnici prve emisije eno delnico druge emisije.
3.	Kurz za optirane delnice znaša kron 450'—, za ne-optirane kron 520—. Poleg tega se mora plačati za vsako delnico znesek kron 30"— kot prispevek k emisijskim stroškom.
4.	Subskripcija se vrši pri blagajni Gospodarske banke v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, I. nadstropje.
5.	Subskripcija se začne 27. septembra 1920 in traja do vstevši 16. oktobra 1920.
6.	Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice in emisijske stroške takoj pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v obzir.
7.	Dosedajni delničarji, ki hočejo pri subskripciji uveljaviti opcijsko pravico za delnice druge emisije, morajo pri prijavi predložiti potrdilo o dodelitvi delnic prve emesije.
8.	Dodelitev delnic po končani subskripciji si pridržuje popolnoma upravni svet Gospodarske banke.
V Ljubljani, dne 14. septembra 1920.
9.	Nove delnice so deležne dividende od 1. januarja 1921 ter so opremljene s kuponom za leto 1921.
10.	Vsakemu subskribentu bo izdala Gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
11.	Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdiia o številu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso mogle dodeliti delnice ali pa ne v znesku svote vplačane ob subskripciji, se vrne 1. novembra 1920 tozadevni znesek oziroma prebitek.
12.	Znesek, vplačan za dodeljene delnice, bo Gospodarska banka obrestovala od 1. novembra do 31. decembra 1920 po 3%.
13.	Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah.
14.	Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripada v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu.
|
1 |
m 1

V smislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih pet delnic en glas.
M
u/><x