St. 62 Mttumiiir-^JiiMrat!mlaintfl —- "•vJfeo^Hca št. Frančiška iajo uredništvu. Nefr--' - OJ^OTOf , ^ j^r-o Ptof. F. Pwi«. — Lastnik tlakam« t-. £jfi*karme ■ • ^ ' ena?a ra neitc L 7.—, 3 neitc« L 19.50, 32.— in clo Za iooEMMatvo metečao 5 lir v«Ć. — Telelotr uredailtra in uprave v Trstu« v petek 13« marca 1925. Posamezna Številka 20 cent« Letnik L fzhaia, iirrem« pood«lj«k, v»ak da *si5ke*m »t. 20, I. nadstropje. Dop ^ m pisna s« »prejamaio, rokof niča sir/ DINOST Posamezna številke v Trsta in okolici po 20 cent. ;— Oglasa se raCunajo r lirokosti ena kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov ram po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulic« sv. Frančiška Astikega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Kulturni odnoinjl fiisd Italijo in Jusosiaoijo Pod takim naslovom je priobčil «11 Resto del Carlino* v Bologni daljša izvajanja, iz katerih posnemljemo pomembnejše momente. O poteku italijansko-jugoslovenske konference v Firencah se varuje stroga tajnost, da se ne nudi pretveza za kritike in razburjanja. ki bi le otežavala sklenitev sporazuma. Doznajemo le kratke vesti, ki pa jim z mesta oporeka ta ali ona stran. Tako je bilo na pr. z vestjo, da so se dogovorili za Halijansko-jugoslovenski konsorcij na Raki. Tak konsorcij so predlagali italijanski pogajalci že pred aneksijo. Bi! je odklenjen in tudi sedaj ni misliti na to, da bi bil sprejet, ker so naše sosede poučila izkustva, da priznana jim luka Baroš zadostuje za njihove najnujnejše potrebe. Konsorcij bi sicer res pospešil naše stike z zaledjem na korist obeh strani in madžarska trgovina bi se mogla usmerjati na Reko. Ne verujemo pa, da bi vlada!ci v Beogradu stremeli po tem; vsaj dotlej ne, dokler ne pokaže Italija, da zna brez njihovega sodelovanja oživiti zopet trgovino in industrijo mesta. To ne preseneča niko- se občuti v obmejnih mestih, kakrfno je Trst. Člankar ne more razumeti, kaj namerujo dr. Rybar, ko opozarja na pravice Italijanov na Krku in v Dalmaciji, in pravi: Za te smo zahtevali že pred tremi leti pravico do pouka v našem jeziku, v naših šolah, ki jih vzdržujemo mi. In pa tudi konzularno zaščito! Vse te pravice so utemeljene v mirovnih pogodbah, ki nalagajo malim državam določne obveze napram narodnim manjšinam. Toli zaželjeno prijateljstvo na podlagi rimskega pakta pa je le konfuzna in dvoumna fraza v glavah naših sosedov. Da bi se znova in zopet razpravljalo o tem in napravi j al o iz tega predmet pogajanj proti kompenzacijam, se nam ne zdi upravičeno. Ne pravimo tega morda zato, ker ne bi bita naša vlada poskrbela drugorod-cem za pouk v njihovem jezika in ne bi postopala z njimi v skladu z duhom in liberalnimi tradicijami Italije, marveč zato, ker — čim je kaka pravica pripo-znana in kaka dolžnost naložena — ne moreta ta pravica in dolžnost postati v nobenem slučaju predmet pogajanj pod pretvezo vzajemnosti! Posebno, če eni strani ni naložena nikaka dolžnost za koncesije in ko nima možnosti za pridobitev proti-uslug v odškodnino! ! Članek zaključuje: Moramo torej živo gar, ki je pazno zasledoval dolga pogajanja želeti, da se z živimi kulturnimi stiki z __J^ D rv rv ni J I c Lri nr\rfr\n Ki mi rfnel a^/t i/> in t na if^cnoičim nriia- radi Reke, posebno pa po rapallski pogodbi, pogodbi. Toda za danes nočemo govoriti o tem. Niti ne o verjetnosti, da bodo pogajanja trajala še nekoliko tednov. Pač pa naj Jugoslavijo, in z našim najtesnejšim prija teljstvom s sosednim kraljestvom, za naše neodresene soplemenjake ustvari položaj, da bodo mogli izgnanstvo iz domovine prenašati z manjšo žrtvijo in »pregovorimo o neki izjavi dra. Rybara, manjšim trpljenjem. Izključujemo pa, da predsednika jugoslovenske delegacije, o bi se to zgodilo s koncesijami, ki bi kakor-poglobitvi kulturnih stikov med obema koli vezale našo svobodo napram Slova-deiak-na in o postopanju z italijanskimi \nom v Italiji, ki pač hočemo bratski po- stopati z njimi, toda obenem vzgajati jih k ljubezni do Italije v našem in njihovem interesu. Danes podajamo brez komentarja ta — da ne rečemo drugega — čudna izvajanja in še čudnejše zaključke. Odgovor nam olajšuje pisec sam s svojim neverjetno neskladnim in nelogičnim argumentiranjem. ZircrnUd oMa notranjo in jugoslovenskimi manjšinami. Poglobitev kulturnih stikov je že predvidena v rapallski pogodbi in zdelo se je — nekako tako je rekel dr. Rybaf —, da je to vprašanje že rešeno zadovoljivo. Nastale pa fo težave glede medsebojnega priznavanja diplom, pridobi j enih v obeh državah. Zato je potrebno ponovno pazljivo proučenje tega rprašanja. Ko se je govorilo o kulturnih odnošajih, smo mislili mi na ita'ijanski strani, da gre ca to, da bomo dajali našim sosedom na razpolago našo tisočletno kulturo, naše številne in slavne Ateneje, da bi se jih njih j Finzi, A cer bo in Arnaldo Mussolini obto- ženi korupci'e RIM, 12. Predsednik on. Casertano je otvoril sejo ob navadni uri. Pri razpravi o zapisniku včerajšnje seje je prišlo do ostrega prerekanja med Farinacci-jem in komunistom Da/mencm. Farinacci je očital bojevnikom, da pustijo, da govori v i*jih»:> vem imenu on. Damen, ki je pozival vojake k nepckorščini. On. Viola je protestiral, češ da on. Damen nima pravice govoriti v imemi bojevnikov. Med razpravo o notranji politiki vlade je govoril on. Caprice za vlado. Za njim se je oglasil komunist Maffi. Očital je fašizmu, da podpira kapitalizem. Nato je prešel k osebnostim. Glede Finzija je rekel, da je proces proti listu «UnitA» pokazal, da je bil Finzi, predno je prišel na vlado, revež. On. Bianchi je objavil, da je Finzi paktiral z gotovimi osebami za telefonsko koncesijo, toda pod pogojem, da te osebe kaj plačajo za fašistovski aConriere Italiano*. On. Acerbu je tisk očital, da je narod, ki ima bolj skromna sredstva ini tudi bolj skromne kulturne tradicije, posluževal za svoje potrebe napredka, ter da bi se potom naših šol učil boljše spoznavati nas in nas ljubiti! Mesto tega pa hočejo na drugi strani ustvariti neko pravico vzajemnosti, ki jo mi ne moremo sprejeti. A ne zato, ker mi ne bi cenili vrednosti jugoslovenskih kulturnih naprav, ampak zato, ker bi vprašanje, tako postavljeno, vsebovalo zelo kočljiv političen značaj in bi skrivalo past, v kaiero Italija ne sme pasti! Za italijanske izvrševalce svobodnih poklicev v Dalmaciji — tudi tiste, ki so opti-raH za Italijo — smo mi uveljavljali pravico do izvrševanja njih poklica. Bodi zato, ker so ga izvrševali že pod prejšnjo vladavino, bedi, ker so imeli ista učna spričevala, pridobljena, se more reči, v istih šolah z njih slovanskimi kolegi, ki so postali ju-gosl o venski državljani! Če dosežemo v bodočnosti, da bodo tudi drugi Italijani on- je glasil: « Zbornica počiva viado, naj zopet izroči vodstvo Udruženja bojevnikov saJconitim zastopnikom, ki so jih szvoUlf člani.» Seja je končala ob 20.43. Boj za delavsko maso Stavka kovinarjev ▼ Lombardiji se Siri F. I. O. M- zahteva konkordat s industrijalci MILAN, 12. StaMka kovinarjev, ki je pred dobrim tednom izbruhnila v Bresciji, se je na pritisk fašistovskih sindikalnih organizacij pričela širiti tudi v Milanu. Stavko v Bresciji vocB poslanec Augusta Turati, njegov pomagač je on. Rossoni. Že pretekli teden so se vršila v Rimu pogajanja med zastopniki Zveze italijanskih industrijalcev in Zveze fašista vskih sindikalnih organizacij. Da bi bil uspeh zastopnikov Zveze tfašistovskih fcindika Inih organizacij bolj gotov, je prisostvoval pogajanj ean tudi otL Farinacci, generalni tajnik fašistovske stranke. Pogajanja so se razbila, ker niso hoteli industrijalci pristati na zvišanje plač, češ da ima4o premalo denarja. On. Augusio Turati, ki je tudi zastopal delavce, se je torej vrnil iz Rima iv: Brescijo s slabimi novicami. V torek se je vršilo v Bresciji zborovanje stavku jočih. Na tem zborovanju je imel on. Ro&soni posebno ognjevit govt>r, v katerem je napadal industrijalce. Zagrozil je, da bodo fašisti razširili stavko na vso Lombardijo, ako industrijalci ne popustijo. V imenu industrijalcev sta se zglasila včeraj pri ministrskem predsedniku on. Raimi in Olivetti ter sta mu razložila položaj iombardijske industrije. Kakšno stališče je zavzel ministrski predsednik ni zaiano. Gotovo je, da se vladau ki je fašist ovska, zanima za stavko, ki jo -vodijo fašisti. Medtem se je napovedano razširjenje stavke na Lotmbardi^o izvršilo. V Milanu so pričeli včeraj stavkati delavci pri podjetju Bianchi, davi so se pridružili stavki delavci iz tovaren Alfa Riomeo, Breda, Stregler, Brunt, Rirva, Stucchi, Compagnia generale di ElettriciU in Nathan & Uboldi. Davi se "je vršilo na tegu San Sapolcra zborovanje stavkujočih delavcev. Govoril je g. Cuzzeri, ki je zaprosil, da se bo jutri star. k a še bolj razširila, ako današnji dan ne prinese, sporazuma z industrijalci. Drugi govornik je bil bolj odkrit: «Industrij alci se motijo, je rekel, ako mislijo, da bodo fašistovski krožki odpovedali pomoč delavcem, ker so industrijalci podpirali faši stovske krožke v letih 1919., 1920. in 1921.» Za popoldne je napovedano drugo zborovanje tudi na trgu Sam Sepolcro. Tovarne so zastražene po fašistih, ki ne pustijo na delo nikogar, tako da je vse delavstvo primorano sta*vkati. Do sedaj stavka že okoli 20.000 delavcev. Voditelji stavke bodo gnali stavko do skrajnosti, ker je od izida stavke odvisen razvoj fašistovskih sindikalnih organizacij, ki bi v slučaju poloma stavke izgubile simpatijo pri delajvskih masah. Na drugi strani je F. L O. M. (Federa-zk>n»e rtaliana operai metatturgici), v kateri so organizirani vsi kovinarji nefaiisli, pctslala Konsorciju lombardskih industrijalcev pismo, v katerem prosi industrijalce, naj proučijo položaj kovinarjev v vsej kom. Preiskovalni sodnik je zaslišal tudi več dopisnikov beograjskih novin. Izprcasembe t jugodL diplomatski sfažbL BEOGRAD, 12. Načelnik sekcije v oddelku za pogodbe, Bogoljub Jeftić, je imenovan za poslaniškega svetnika v Parizu; na njegovo dosedanje mesto pride Dimitrije Topuzovič, namestnik stalnega delegata v podonavski komisiji. Stanoje Pelivaaovič, poskniškL tajnik v Bernu in Ante Anić, poslaniški tajnik v Rimu, sta poklicana v ministrstvo. Poslan ški tajnik Milan Konstantinović je premeščen iz Bukarešte na Dunaj. Za generalnega tajnika v jugosl. delegaciji pri reparacijški komisiji je imenovan Danilo Danic, za šefa sekcije pri re-paraoijski komisiji v Parizu pa Miioš Kičevac. Bo'snrUa prosi za povečanje vojske SOFIJA, 12. Ministrski predsednik Can-iov je predložil medzavezniški kontrolni komisiji spomenico, v kateri jo prosi, da se dovoli bolgarski vladi povečanje vojske za 40 tisoč mož. Cankov utemeljuje svojo prošnjo z zatrjejvanjam, da je pomnožena armada potrebna za očuvanje reda in miru v deželi pred komunističnim r o varjenjem. Kontroma komisija je odposlala prošnjo Bolgarije na poslaniško konferenca Bombni atentat v Varni SOFIJA, 12. V Varni se vrši že več dni proces proti komunistom. Včeraj so neznanci vrgli v neko stanovanje, kjer bivajo komunistični pristaši, dve bombi, izmed katerih ie ena eksplodirala ter povzročila velika Škodo na pohištvu. Gorinavedeni obtoženi komunisti, ki so doznali za ta atentat, so sporočili sotdišču, da ne nameravajo določiti svojih braniteljev, ker jih nočejo postaviti v nevarnost, da bi se nad njimi maščevali gotovi elementi. Nov zakon o zaščiti države t Bolgariji SOFIJA, 12. Zbornica je odobrila zakonski mtort, ki spopotnjuje zakon o zaščiti države. V kratkem objavi uradni li^t nov zaščitni zakon. Rdeče tet2 Izpraznile Mongol Jo MObiv.VA, 12. Ćete rdeče armade so izpraznile Mongolija. Te čete so nedavno vkorakale v MongcJijo na prošnjo mongolske vlade, da razpršijo Mongoliji in Zvezi siMvjetskih socialističnih republik sovražne tolpe in branijo državne meje. Pri odhodu je mongedsko ljudstvo naivdušeno pozdravljalo rdeče čete. kraj meje svobodno izvrševali svoj poklic kol državni podtajnik gojil prijateljstvo, v » ?? I Lomb^diji. Delavstv? * nezadJ vorjno, ker ne more fveč živeti. Rach tega bi bilo treba, da pride med tnduairijalai in delavci do novega konkordata, ki bi zagotovil delavstvu obstoj. Danes pade odloČite« slede mandatov HBSS Mandati iz Srbije m Crne gore verificirani BEOGRAD, 12. (Izv.) Verifikacijski odbor ima izredno veliko dela, ker je biLa vloženih proti izvolitvi poalascev ogromno pritožb. Da bi šlo dek/ bcdy od rok, je Italijanov Krka in Dalmacije tako malo število in so tako razpršeni, da ne morejo tvoriti nikake nevarnosti in skrbi za državo • Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne politične, ne konkurenčne, in pa ker so se vsi odrekli svojih političnih pravic s tem, da so postali italijanski državljani, stoji stvar drugače. Mi imamo nekoliko stotin tisočev Slovanov, ki živijo kompaktno na meji in katerim ne moremo dovoliti, da bi hodili promovirat v inozemstvo, in dobivat tam spričevala, ter da bi potem izvrševali svoj poklic med svojimi sopleme-njaki v Italiji! Vzrok za to je jasen. Kakor nismo mogli dovoliti Slovanom Italije opcijo, ker bi zapeljevanje od strani intere-siranih propagandistov moglo donašati strupene sadove — a to ne po naši krivdi, niti ne radi našega postopanja z njimi — marveč radi sugestije, ki jo imajo sploh na duhove zveneče besede o bratstvu: isto-tako ne moremo dovoliti, da bi učeča se slovanska mladina hodila preko meje napajati se z nacijonalizmom in da bi, povrni vši se, podžigala iredentizem v naši hiši na veliko škodo tiste akcije pobratenja in duševne spojitve, ki ji morajo biti posvečeni vsi naši napori na korist obeh dežel. Zahteve na drugi strani, na katere kažejo jasne besede načelnika jugoslovenske de-legaijoi, ne morejo dovesti do nikakega konkretnega rezultata! Ciankar ugotavlja tu« da vsi ti pomisleki prihajajo iz Trsta in izvaja dalje: Italijani, ki so bolj oddaljeni od drugorodcev, ne morejo pojmiti izvestnih problemov in se jim litike Francije. Člane komisije je naprosil, da so obvežejo a častno« besedo, da držijo tajno njegove izjave. Komunist Berthon se je izrekel proti Herricitovi želji. Po dol^i razpravi se je vršilo glasovanje glede Her-riotovega predloga, ki so ga člani komisije enoglasno odobrili. Proti je glasoval komunist Berthon; socijalist Fontanier se ja vzdržal glasovanja. Nato je sklenila komisija, da se ziopet sestane zvečer k seji, toda brez koenunistov. Poslanec Berthon je radi tega podal ostavko kot član komisije za zunanje zadeve. Predsedniku komisije za zunanje zadeve Franklinu Bouiilon je ctdposlal komunistični poslanec Andree Berthcfn piamo, v katerem podaja ostavko kot član komisije ter protestira proti posb^pan.-u ministrskega predsednika, ki je zahteval od članov komisije, da držijo ta-jno njegove izjar/e o varstvu in zunanji politiki 1 rancije. Bel za predsedniško maslo u Ksmtlli Ugodne šanse de9ničar?Wh strank BERLIN, 12. Vprašanje volitev novega predsednika republike ni še popolnima razčiščeno. Damokralski poslanci so izjavili novinarjem, da smatrajo precilot* demokratske frakcije, ki proglaša dr. Cir monsa za skupnega kandidata vseh meščanskih strank, le za izhod iz sedanje zmešnjave. Zdi se, da demokratski krogi niso računali na uspeh tega predloga. Vesti iiz oentrumaš.k"*h krogov pravijo, da Stagerwaid ne bo kandidiral za predsedniško mesta Zato pa bo izvršilni odbor centruma, kakor računajo politični kro^i, proglasil dr. Marxa za kandidata. Vse kaže, da ne bo noben kandidat, če upoštevamo, da postavijo tudi komunisti lastna listo, dobil pri prvih volitvah potrebno večino radi razpršenja glasov. Treba je omeniti, da imajo desničarske stranke kljub temu ugodnejše šanse kot leivi-čarji, da prodrejo že pri prvih volitvah s svojim kandidatom. bi šlo ctew 0009 oa roK, je verifikaciijski odbor sklenil, da se bodo od' ugovore glede nekaterih postavk ogrskega vanjal. V smislu pravilnika zahteva, da se jutri dalje vršile odborove eeje dopoldne državnega proračuna. sestane komisija, ki naj preišče v serije-gova življenje. On. Acerbo pripomni, da je bil tudi neki fašistovski konsul obdol-žen posilstva, pozneje pa se je izkazalo, da je bil po/ ki i vem obdolžen. On. Maffi dostavi, da je pripravljen zagovarjati to, kar je rekel. Komunist Molineili je predložil resolucijo, v kateri protestira proti razpustu osrednjega odbora Udruženja bojevnikov. On. Paoh lcci je razi/ijal resolucijo, pcsdpd-sano od vseh bcijevnikov-fašistov: «Zbor-nica pciudarja potrebo, da se Udružerr^ bojevnikoiv stavi zopet v sklad s svoj mi moralnimi in materijaldsmi cilji, ker je zašlo na strankarsko polje.* Za njim je povzel besedo notranji minister Federzoni, ki je izjavil, da v Lada sprejme resolucijo p-c slanca Sanna. (Zbornica odobrava notranjoi politiko vlade in preide k razpravi o posameznih členih.) Poudarja predvsem, da ne bo govoril na dolgo o notranji politiki, ker je rvkuda dobila že 17. januarja zaupnico. Minister zagovarja nadalje ukrepe proti tisku, protestira proti trditvi, da je Italija prišla v lakoto in sužnost po krivdi fašistovske vlade. Vlada je morala nastopili proti Udruženju bojevnikov, ker je osrednji odbor zanesel v Udruženje politiko. Ob koncu izjave ministra, da se je notranji položaj zboLjšal (klici «živijo Mussolini®). Nato je bil sprejet spredlog Sanna, ki odobrava notranjo politiko »vlade; sprejet je bil tudi Paoluccijev predlog. Zbornica j en je opravičeno. Pomembnost vsega tega pa je zavrnila predlog pasi. Bavaro, ki se in po;poddne. Odobreni so bili mandati iz »vseh srbskih, črnogorskih ki južnosrbskih okrožij. Jutri pride na vrsto verifikacip* mandatov iz Vojvlcictine in tudi Radačevih mandatov. Radi tega vlada za jutrišnjo sejo izredno veliko zanimanje, ker bo moral verifika-cijski odbor zavzeti stališče glede veljavnosti mandatov HRSS. Popoldne so se sestali Davidovič, Polič in B a zala na posvetovanje, kaj naj ukrene opozicija v slučaju, da se maodati HRSS razveljavijo. Minister ver Trifuncvić in minister šum dr. Žerjav sta se sestala danes, da proučita vprašanje konkordata z Vatikanom. Bolgcraka BEOGRAD, je prejelo obvestilo« da je bolgarska viada poslala v Jugoslavijo in Cehoslova&ko svoje poverjenike, ki naj bi umorili bivšega poslanika na beograjskem dvoru Koalo T odo rova in bivšega ministra Obova ter več drugih uglednih z e ml jor adniko v. Snu t slovenj«!'ga šolnika L.UBLJANA, 12. (j*v J V Zatičn oa Dolen<-skem je umrl Aa^on Leban. ki je bil znan kot dober šornik. Preiskava proti Radića bo 3 zemljoradnike 12. (Izv-) Notranje ministrstvo ZAGREB, 12. {I*v.) Pretfcava proti Radiju se nadaljuje normalno. Danes j« bito zaslišanih več novih prič, med njimi več bivših vojakov; ki jih je Radić posival, ju z glavnim komisarjem Društva narodov v kratkem izvršila obnovitvena dela ter tako zagotovila življenje miru ogrski državi. Zastopnik Ogrski se ie zahvalil ter izjavil, da bo ostala država, ki jo zastopa, pokoma ukazom Društva narodov. Na popoldanski seji je zastopnik Ceho-slovaške Beneš predložil poročilo za sklicanje mednarodne konference za nadzorovanje zasebnega trgorvanja z orožjem in municijo. Svet je po nekaterih pripombah Chamberlaina in Scialoje odobril Beneše-vo poročilo. Na zasebni seji je potem svet dal Še zadnje odredbe za današnjfa sejo, na kateri bo Chamiberlain podal toK pričakovano izijavo o ženevskem protokolu. Z oziram na to izjavo se poroča iz uradnega vira, da bo Chamberlain podal obširen ekspozć, v katerem bo razJožil angleško stališče in vzroke, radi katerih ne more angleška vlada spreijeti sedanjega predloga za zaščito. Ob tej priliki bo Chamberlain podal v glavnih obrisih smernice za nov načrt. Žalostna smrt narodnega izdajalca GRADEC, 12. (Izv.) Tu je umrl bivši župan v Piu,u Josip Murnik, ki je igral pod Avstiijo veliko vlogo v ^oaličnem zivjj«»riju n* Štajerskem. Bil je vodilcij neur'.kuiuisKićj g;b<oraženi, radi česar so pobili več svojih poveljnikov. DNEVNE VESTI O Kogunju polttRaean Kapitala «■ Goriška Straža« od 11. marca 1925. napada v članku «Kaj je s slovenskimi napisi na grobovih* goriški pokrajinski odbor, češ da ci prisvaja zasluge za preklice odloka o prepovedi slovenskih napisov. Kot se pa lahko prepriča vsak razumen človek, ki zna čitati, ye •Edinost* v svojem tozadevnem poročilu v ovcdncm članku od 1. marca 1925. samo poročala, da je tapištvo goriškega pokrajinskega odbora našega enotnega političara društva « Edinost*, ki je interveniral na gori-šk magistrata, prejel obvestilo, da je dotični referent izjavil, da odredba goriškega občinskega odbora o nagrobnih napisih ii^j velja Teč in da slovenske stranke lahko postavljajo svopra poko;:aim tudi v bodoče nemoteno nagrobne spomenike s slovenskimi napisi. Tajništvo goriškega odbora se je takrat, ker so mu došle vesti o strank informiralo na magistratu in dobilo od dotičnega referenta ona pojasnila z znanimi pridržki o predhodnem dovoljenju na napise in je o tem vestno obvestilo javnost. Obenem pa napravilo korake, da bi se tudi ti pridržki odstranili. Da ni hotel goriški odbor kovati iz cele za-de ve političnega kapitala, ampak da ga je v resnici kovat nekdo drugi ,je razvidno iz poteka cele zadeve same. Goriški odbor enotnega društva «Edinost» Je zvedel dne 3. februarja o sklepu goriškega občinskega odbora glede prepovedi slovenskih napisov na grobovih ter o tem obvestil dnevnik «Ed'nost», ki je poročal o prepovedi v številki z dne 5. februarja, ter poslanca dr. Wi!lfana, Cci je nato pripravljal tozadevno interpelacijo na notranjega ministra. Komaj je strankarska skupina okoli »Goriške Straže» po-tom časop:sa «Edinost» zvedela o prepovedi, je brž, brž potom poslanca Besednjaka, da bi jih ja kdo ne prehitel ter jim odvzel zasluge za posredovanje, odposlala iettegram na notranjega ministra ter o tem poročala v «Straži» od 7. februarja. Da bi se zopet ne ponavljalo isto kot cb času prepovedi dramatskih predstav v tržaški pokraj'ni, ko je bila na tako neumesten način vležena od poslanca Besednjaka še ena interepe?acija, čeprav je že . poslanec Wilfan od svoje strani interpeliral notranje ministrstvo, je enotno društvo •Edinost« odstopilo od svoje interpelacije glede napisov, da bi se ne smešili pred italijansko javnostjo z dvojnim postopanjem in da se je da^a tako poslancu Besednjaku možnost, da si pogasi žejo po čim pogostejših interpelacijah, čeprav je že kdo drugi primerno poskrbel. Pozneje je pa goriški odbor «Edinosti» samo informiral javnost o umiku odloka, kot se mu je sporočilo na magistratu, ne da b: si s tem prisvajal kak'h zaslug za rešitev; s «'!nim zadoščenjem jemljemo na znanje, da ve!$a isto »tan;e kot pred prepovedjo. — Ljubosumnost •Goriške Stra/e» za njeno interpelacijo je pc*-polnoma neumestna, ker se je n» nihče prisvajal in to tem bolj, ker je že takoj ob začelktt cele zadeve naše enotno društva »Edinost* pokazalo, da mu ne gre za nabiranje lahkih zaslug pred očmi Hjudstva ali pa za otročje ieVrtnovanj«, kdo bo prvi. Preveva nas le silno zadovoljstvo, da je žalitev naših dragih ranjkih .nadla. trene uprave. Naš «Picco!o», ki nam je ne davno dopovedoval, kako da so možje, kakršna sta senator Mosconi in poslanec Lunelli, pravi tolmači mišljenja javnosti in odgovornih Činiteljev, je čul sedaj iz ust državnega podtajnika Grandija in celo tudi ministra eksce Jtence Federzonija, da je fPiccolo®) prpovedo val bajke, kajti oba rečena odgovorna predstavnika notranje politike sta s povdarkom hvalile, kar je posl. Lunelli grajali Svetujemo • Piccolu® naj ne slepomiši in naj ne prikriva resnice, četudi mu te — iz megovih lastnih* polemičnih razlogov — včasih nekoliko na poti. — Univ. proL dr. France Veber ya bil službeno brzojavnim potom poklican v Ljubljano, radičesar je moraJ1 opustiti napovedani obisk svojega tov. univerz, prof. dr. Vitt. Benussi-ja v Padovi. Potemtakem odpadejo tudi v včerajšnji številki naznanjena predavanja. Gosp. dr. Veber se povrne v Gorico 3. ali 4. aprila, t. j. za velikonočne počitnice, in v tej dobi bo priredil za naše ljudstvo v tržaški pokrajini obljubljena predavanja. — Trst in brisanje državnega dolga Benetkam. Uradni list «Gazzet-ta Ufiiciale» je objavil te dni kr. o-dOok-zakon, ki določa, da se Benetkam briše dolg v znesku 70 mil^onov 782 tisoč io 923.77 lir. Tržaške laške kroge je ta odJok-zakon precej vznemiril, ker je vzbudil zopet ono dedno umi*u. na prošnjo posameznih ! Aevoščljivost med obema .jadranskima sestrama«. L ozirom na nerazpoioženje, ki ga je povzročila odpustitev dolgov Benetkam tu v Trstu, poziva včerajšnji *Popolo di Trieste» vlado, naj najde tudi za Trst kak način, na kateri bi se «uredil'o» vprašanje dolga, ki ga ima tržaška občina napram državi, posebno pa tistega, ki je nastal v prvih povojnih letih, ko so bili vsi viri občinskih dohodkov popolnoma usahnili. Vznemirjenje se je polotilo seveda tudi mestnih očetov, kateri morajo pač videti v onem odloku v prid Benetkam nezasluženo zapostavljenje Trsta. Tržaški župan sen. Pi-tacco je že prejel tozadevno interpelacijo, ki jo je vložil občinski svetovalec Cupolo, «da bi zvedel, koliko miTjonov predujmov, ki jih je dovolila vlada tržaški občini, je bilo brisanih z ozirom na dejstvo, da se je Trst nahajal v takih razmerah, v kakoršnih se ni nahajala nobena druga občina kraljevine*. , — Stavka kovina; J iT. Predvčerajšnjim je proglasil tukajšnji kovinarski sindikat stavko kovinarjev. Po stavki so bile prizadete tržaške in tržiške Ladjedelnice. V spor je poseglo takoj vodstvo fašistovske stranke, katero je, kakor poroča «Popolo di Trieste», doseglo, da se bodo pogajanja za zvišanje plač nadaljevala. Tržaški fašistovsk: sindikat je nato sklenil takojšnje prenehanje stavke. Istočasno je izbruhnila stavka, kakor rečeno, tudi v tržiški ladjedelnici, v kateri se včeraj ni delalo. Na trgu XX. Settembre v Tržiču se je vrš 1 včeraj shrd stavkujočih delavcev, na katerem so govorili zastopniki fašistovskih sindikatov in F. I. O. M., pozivajoč delavce k složnemu nastopu brez ozira na strankarsko pripadnost. Društvene vesti «Petečkove podeduje sanje*. To v nedeljo lepo uspelo otroško igro ponovi dramai.-čni odsek M. D. P. Trst v nedeljo 15. t. m. ob 17. v dvorani DKD pri Sv Jakobu. In sicer ponovi M. D. P. Trst igro ob zgodnji uri, da se je lahko udeiležijo tudi oni, ki vsied j oddaljenosti niso mogii prisostvovati nedeljski premijeri. — Dram. ods^k M. D. P. Trst Danes ob 20. vaja celokupnega ansembla v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu za «Peterčkove poslednje sanje » — M. D. «Zarja» Rojan. Danes ob 20. dramatične vaje. Prosim za točnost in polnoštevil-nost. Načellnik. — Jutri točno ob 20.30 sestanek nogometašev. Po sestanku sestanek tehničkega vodstvo. T. V. nico meatn« bolnišnice, kjer eo zdravniki dognali, da gre za 8 mesecev star efoveiki zane-••k. Na trupelcii m bilo opaziti nobenega znaka nasilja, vendar pa ni irirfoigeno, da je dete prišlo živo na avet. Orožniki iščejo brezsrčno mater. — Smrtnonevaren padec kovaškega vaje: _ Včeraj popoldne »e je t ladjedelnici S. Marco pripetila velika nesreča, radi katere je skoro prišel ob življenje lSletni kovaški vajenec Avgust Paulič, doma iz Doline. Dečko je bil zaposlen na velikem parniku, ki ga grade v omenjeni ladjedelnici; pri delu na par metrov visokem ogrodju je nenadoma izgubil ravnotežje ter strmoglavil na veliko železno ploščo; obležal je ves krvav in nezavesten. Tovariši so ga prenesli v obvezovalnico ter mu podali prvo pomoč. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je dognal, da ima revež poleg velike rane na glavi tudi na dveh mestih prebito črepinjo. Nesrečni vajence je bil prepeljan v mestno bolnišnico, k-'er so £a sr>reieK v zelo nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Cene na trgu Cavour (Oddaja pa debelo) 12. t. m. Česen 500—1000; pomaranče 120—140; kislo zelje 130—165j karfijol 120—150; kapus 120; čebula 120—140; fige (suhe) 180—400; solata 80—100; limone (100 komadov) 5—7; jabolka 80—450; krompir 60—85; krompir (nov) 150 do 180; hruške 120—180; grah 200—300; radič 80—140; špinača 100—120. SPOHT Tekme za kupo g. Povha. V. nedeljo dne 15. L m. se srečajo na športnem igrišču «Adrije» slledeče čete: M. D. Zarja proti Adriji II in M. D. P. Op. proti prvi četi Adrije. Da vlada veliko zan.manje za te tekme, ni treba po^&bej omeniti. Rojanski zar-jaši nastopijo s trdno vc4jo, da odnesejo z igrišča dve dragoceni točki, vendar morajo računati z dejstvom, da stvar ni lahka. Pri prvem srečanju je izpadla tekma neodločno (5:5) in v re varno i tekmi so zmagali mladi Adrijaši (2:0). Sedaj se nudi Zarjašem zopetna prilika, da izbr.šejo rezuJiat zadnje tekme. Kot se da soditi po poslednjih tekmah, je četa močno pridobila v izkušenosti in precej napredovala. Po tej tekmi se srečata četi M. D. P. Opčine in Adrije I. Mislimo, da zadostujeta imeni cbeh društev, da privabita vse športno občinstvo na igrišče. Tudi to je tretje srečanje teh čet. Pri prvem srečanju je zmagala četa M. D. P.* Opčine s 3 proti 0, a četa Adrije je pri tej tekmi stopila prvič javno na igrišče Pri drugem srečanju obeh čet je po nad vse zanimivi tekmi odnesla zmago Adria, tako da bo nedeljska tekma nekako odločilna za premoč ene aH druge čete. Kot slišimo, postavi društvo S. D. Adria najboljšo formacijo moštva, ki se je zadnje čase izogibala javnih tekem in se marljivo vežbala za tekme za kupo. Tudi Opčine niso mn-ogo zaostajale za to četo in nedeljska tekma z Valom nam priča, da bo trda kost vsem tekmujočim četam skupine B. Neben pravi športnik, ki želi videti dve lepi tekmi in se naučiti tehnične igre, ne sme torej manjkati v nedeljo na športnem igrišču Adrija. __Športni-*- Iz tržaškega živiienia — Kako je baronica prišla ob dragocene okane in kako jih je zopet dobila. Baronica Renata Rechback, stanujoča v svoji vili v Ko-lonji št. 103, je imela poleg drugih draguljev tudi krasne uhane z briljanti, vredne kakih 15.000 lir. Dragoceni nakit je vzbujal občudovanje pri baroničinih poslih, posebno pri 20-letni vzgojitelj ci Mariji A.; zapeljivi blesk žlahtnih kamnov jo je tako prevzel, da je sklenila izmakniti gospodinji uhane. Mogoče bi se bila še premislila, da se ji ni predvčerajšnjim ponudila ugodna prilika, da uteši njeno hrepenenje. Baronica je š'a z doma ter pustila omaro, kjea- je hranila svoje dragocenosti, odprto. «Zdaj aJi nikoli®, si je mislih vzgojiteljica, smuknila skrivaj v baroničino sobo ter pobasala lepe uhane; za vsak slučaj, je vzela tudi znesek 150 Sir, ki ga je našla v istem predalu. Kmalu potem je baronica odkrila tatvino; ker ni mogla dognati, kam so izginiK uhani, je njen sum padel na vzgojiteljico, ki je medtem natjiem izginila. V tem smislu je prijavila zadevo kvesturi. Policijski agenti so pri natenčni preiskavi v. »ob: vzgojiteljice našli skrr*e uhane in ves ukradeni denar. Ta-tioe niso še izsledili. — Omot s truplom novorojenčka. Predvče-rai<šnj:m popoldne so otroci, ki so se igrali v bližini borovega gozdiča pri Sv. Alojziju, našli velik omot. V svoji otročji radovednosti so omot odvili in tedaj je prišlo na dan trupelce novorojenčka. Zadeva je prišla na uho orožnikom. ki so dali Dre*>eliada trupelce v mrtvai- Mesta z toriškega — PremeščenDosedanji predstojnik goriške okra,ne sodnije dr. Anton Vidoz zapusti te dni Gorico, ker je premeščen k prizivnemu sodišču v Trstu. — Mestna klavnica in kanalizacija Gorice. Minstrstvo za narodno gospodarstvo je odobrilo načrt tehničnega urada za zgradt>o nove mestne klavnice in za kanalizacijo Gorice. Tržaška prefektura je bila pooblaščena od ministrstva, da nakaže v to svrho predujem v znesku 300.000 lir. Kanalizacijska dela se bodo pričela najprej v Via Aquileia. — Cesta Solkan—Trnovo. Kakor smo svoje-časno poročali, je ministrstvo za javna dela nakazalo pred časom večjo podporo za popravo težko poškodovane in skrajno zanemarjene ces'le Solkan—Trnovo. Dotična podpora pa je zadostovala le za popravo polovice ceste, nakar so popravitvena dela vsled pomanjkanja sredstev obtičala. Po posredovanju goriške trgovsko-obrtne zbornice je bila sedaj nakazana dodatna podpora v znesku 221.000 lir, ki naj om-ogoči dokončanje popravitvenih del. GoriSki vzpostavitveni urad je že dobil nalog, da na.j čim prej prične z dotičnimi deli. — Povratek zime Po večtedenskem južnem, deževnem vremenu je v pondelljek zapadel po goriških gorah sneg. V totek se je nebo končno zjasnilo in imeli smo pravcati lep zimski dan. Tudi v sredo se je držalo vreme razmeroma dobro. Včeraj popoldne pa se je nebo potemnilo in nad Gorico sc je pričel uslpati sneg, kateri jo je za trenutek pokril z belo, zimsko odejo, ki je seveda takoj izgnia. P"č pa se drži sneg še vedno na okoliških gorah. — Čucfai čr^'. Ko pišemo te vrstice, pada po goriških ulicah sneg. Gdčna Zdenka Mer-c:na pa je pcs&lala v goriško uredništvo ru-dečo, zrelo jagodo, katero je našla dne 7. t. m. v okolici Goč pri Vipavi. Menda se je letos tudi mati priroda postavila na gTavo! — Krompirjev semkaj. Včerajšnji četrtek je bil v Gorici pravcati krompirjev semenj. Izvozni trg je bil naravnost nabit od vozov, na katerih s»o pripeljaK gorski kmetje na prodaj semenski krompir. Pa tudi zunaj* trga po K^rzu od ljudskega vrta pa do semenišča se je vlek^. vrsta vozov s krompirjem, ki niso našli prostora na izvoznem trgu. Radi velike ponudbe krompir?a in majhnega povpraševanja po njem je bila kupčija jako slaba. Vefina prodajalcev je morata shraniti neprodani krompir v sklad:-ščih, da ga soravi v pcnede-Ijek zopet n®- tr£. Cena semenskemu krompirju j« bila zjutraj približno 1 10—1.20 lir za kg, oko!5 poldneva pa si ga d->bil ?e po liri in tudi mani. Pred tedni so b-i'i goriški kmetovalci vsi preplašeni, da se ne bo dobilo semenskega krompirja, in v resnici ga je b lo dosedaj prav maV^na tr^u, včeraj pa so se naenkrat pojavile velike količine, kupce-r pa j* bilo prav malo, ker so si ga najbrže že drugod preskrbeli. Tudi na živinskem trgu, ki je b;l včeraj po dolgem č??u znova otvorjen, je bi\> zelo živahno. Toda tudi z živino je bilo ravno tako kot s krompirjem: velika ponudba in ma^mo naravnost neznatno povpraševanje, vsled česar je b:la tam ktm*i:a iaW ve*a. — Vrhpolfe — Ajdovščina. Vrhpo?j«ko ?a-sifno društvo bo ^-s^ova^o v nedelio dne 14. t. m v Ajdovščini (dvorana gosp. Bratina) z igro "PoslednH mož». Namen naših gasilcev — kulturnih delavcev je, sooznati se z raznimi drug'mi procve^irmi društvi v «vrho vzpostavitve vza:crne*a de1^ van:* in snovanja med društvi. Zato nai pride vse. >i se zarrma za napredek in prosveto. v nedeljo v Ajdovščino. _ S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, u je naš nadvse ljubljeni sin, brat, stric, svlLa in nečak loško Penko v cvetoči mladosti 15 let, po dolgi in mučni bolezni, danes ob 19. uri, mirno v Gospodu zaspa i. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto, cb 9, ^ri. PALĆJE, 11. marca 1925. Ivan in Frančiška roj. Abram, stariši. Ivan Penko, trgovec, dr. Fran Penko not. nam. Anton Penko, Antonija, por. PavJovič, Pavel, Frančiška, Marija, Agata, Ivauka in Zciija, bratje in sestre. Vsi ostali sorodniki. 228 Mali oglasi TRGOVINA je »t vin, sadja in zelenjave se pnv da radi selHve. Via S. Ennacora it. 12, Ro* jan. Skrbeč. ^gg BABICA, autorizirana, sprejema noseč«. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govo'i slovenske. Tajnost zajamčena. Sla« vec. Via Giulia 29. 64 PRIDNA, STAREJSA služkinja, vešča vseh hišnih del in nekoliko kuhanja, se sprejmo k mirni družini šestih oseb. Plača, hrana in ravnanje dobri. Naslov: Poštnoležeče 3, Trnovo pri II. Bistrici. 329 17LETEN mladenič, želi vstopiti kot učinec v trgovino. Naslov pri upravništvu. 306 STARODAVNA gostilna, Edvard Žvanut, Lozice je zopet odprta, ter se priporoča cenjenemu občinstvu. 348 BABICA, diplomirana, sprejema noseče dnevno. Ljubezniva os.t': Pariz 126 do 126 V> Ix>ndon od 117 - do 117.15 ; NewYork od 24 f-0 do J4.60; Španija ol 344.— do 34«. ; Švica o i 470. — do 474,— ; Atene od 35 - do 37 —; Berlin do 5>0.— do ri9>.— ; Bukarešt od 11."S do 12.25; Pruga od 7 .61 do 73.10: Ogrska od (V'345 do 0. 34 Dunaj od t.03!0 do 0.0350; Zagreb od 3* 3"» do 39.50. Benečjske obvaaoicc 80.60. Primer! naše bogate izbere: Crep§ Armur, 110 cm v vseh barvah po . . . . CaisarAin? volnen, 110 cm, v vseh barvah po . . volnen, 110 cm, v modernih barvah po • . GMifig 125 cm, v veliki izberi GnliBrttas 130 cm, moderne barve po..... novost, 130 cm, moderne barve od . . Ottomans voinen, 130 cm v najrazličnejših barvah od Covercont 130 cm, v najmodernejših barvah po Couerconf 140 cm, v najmodernejših barvah po v Škotsko blago, 140 cm, kockano zadnja novost od BlUSO kockano, 150 cm, zadnja moda po . , BiCSfiO angleške vrste, za taiileurs, 140 cm, od • • L 15-11-Z8- 32-42- 2S. naprei 45.-48.- 1 B. rm\ 58- 32. nairej 9) tf tf 99 95 99 99 99 99 99 99 Corso ¥itf. E m. 138. štev. 16 PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: (5) Moi preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. — Da, zelo zanimivo. Tudi jaz neizrečeno ljubim taka raziskovanja in nemirne kraje, toda vem tudi, — in ne pozabite tega, Larisa Arkadjevna, — da sla zna* nost in izkustvo dokazala, da so taka izsle-d ovan j a v območju onega sveta in zatorej nevarna za izsledovalce. V krajih, ki so na slabem glasu, v krajih zločinov in nesreč, skratka, v krajih, ki so obteženi s pro-jkletstvom, preži nekaj zločestega in nc- I varnega- In radovedneži, ki si prizadet j o pronikniti in razgrniti zločesto preteklost, so podobni onim neprevidnežem, ki odpi-, rajo grobove okuženih, ne vedoč, kakšni i strupeni zarodki se morejo tam še potaje-vati. O tem vprašanju je nastal živahen spor, ker baron ni hotel priznati nevarnosti tak^h raziskovanj, tudi je rekel, da če bivajo v takšnih krajih tako nesrečni duhovi, tedaj bi marali biti radi, če se kdo zanje zanima in hvaležni, če jim kdo želi pomagati. Po čaju se je polkovnik vrnil in začel igrati šah z Diomidom Petrovičem. Tedaj sta se Bakulinka in Žorž podala v knjižnico, da poiščeta Pavlu Borisoviču obljubljene knjige. Baron je ostal sam z Valerijo v sobi za goste. Svetilka z rdečim abažurjem je medlo svetila in puščala v temi oddaljene dele velike sobe. Mlada človeka sta mo'čala. Oba sta bila zatopljena v svoje misli in se skrivaj spogledovala. Valerija je sedela v velikem naslanjaču; njeno obličje je bilo v senci naslona in pogled se ji je ustavil na baronu, ki je stal pri kaminu. Neko nejasno čuvstvo, podobno sovraštvu, ji je povzročilo silno bitje srca. Prvič je videla tega človeka, vendar pa se ji je zdel čudovito znan. Toda kje bi bila videla ta pravilni, značilni profil in te na oglih spuščene ustne, ki so izražale hladno nadutost? In končno te mračne oči, globoke kakor brezdno, na dnu katerega se je skrivalo nekaj zlobnega in zavratne-ga? Da, dobro ga je poznala: zdelo sc U je. da je sposoben katerekoli podlosti in izdajstva napram ženski. Vse njegovo bistvo jo je vznemirjalo, celo njegov glas, ki je zvenel prezirno in porogljivo. Ali je oženien? Ta misel ji je preletela skozi mozeg kakor strela in ji povzročil^ tako ostro- bolečino, kakor da ji je 110Ž presunil prsi. Besno ljubosumje ji je stisnilo src^ ob misli, da ima morda kakšna druga žen^a pravico nanf. Težko je sopl* in njen zbegani pogled je iskal mladeni-čevo roko. Toda na običajnem prstu se je svetil sam diamantni prstan, poročnega prstana ni bilo na njem... Tako je bila prevzeta od svojih misli in čuvstev, ki si jih ni znala razložiti, da ni zapazila, kako baron neprestano motri njene v mraku napol skrite poteze, ki jih je od časa do časa razsvetlil ugašajoči ogenj v kaminu. «Kako je lepa! Lepša je od vseh žensk, kar sem jih kdaj videl, istočasno pa vzbuiai v meni neko čuvstvo odpora*, — je pomislil on.