List slovenskih delavcev v Ameriki. TKLSFOM: 4687 OORTLAXDT. Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 282. — ftTEV. 282 NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 1, 1917. — SOBOTA, 1. DECEMBRA, 1917. TELEFON: 2876 CORTLANDT. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Z laške fronte. ooo- VROČI BOJI MED REKAMA PIAVO IN BRENTO. — POSKUS GENERALA BELOW A SE JE IZJALOVIL. — KRI JE TEKLA V POTOKIH. — ZAENKRAT JE DOLINA REKE BRENTE GLAVNO POZORI66E NAPADA. — AVSTRIJCI IN NEMCI SE V PRVI VRSTI POSLUŽUJEJO ARTILERIJE — NEMCI NE MORE JO NAPADATI V VELIKEM ŠTEVILU. — DIVIZIJA GENERA LA ROB ILANTA. Nemško mišljenje o vojni. -ooo- Nemčija hlepi po švici. j padec Leninove vlade. -ooo Tru trun*Utloa filed with Ih«* poMtiuuwier at New Y«»rk. N. T. 1. 1917, a* rtsjulre«! hy tbe A*-t of iHtotier tt, 1917. on Dec. Pri italijanski armadi, 28. nov. pa, katera gora je veliko ni£ja od drugih, predstavlja yapado kouet"no točko, dočim pred-niavlju Mimie Tomba iztočno. Med obema pa leži Monte Pallone. To je titarrska barikada skal in prepadov, plazov in obronkov, ki *e stavljajo po robu jK>hodu Be Iowa v ravnino, ki leži »podaj. Na drugi strani pa potekajo re ene doline nalili cestam, a ke pred-Do se jih more poeiniiti sovražnik, mora premagati barikado, ki se mu sta vi ju v bran. Prvi pouku« Belotra po njegovih naporih, da prekorači reko, je bil odbit in vprizorilo se ga je po Monte Monfenera iu Tomba, kjer je tekla pruaka in poiueranska kri kot voda v naporu, da se premaga italijanski odpor ter zopet prične • hitrim in neustavnim gibanjem naprej, ki je videti bistveno za v«ak nemiki uspeh. Below je uporabil svoje najboljše čete kot kladivo, a katerim bi udaril na italijansko črto ter je pri tem dejanski oslabil večji del avoje ostale črte v namenu, da podeli temu u-darcn nepremagljivo silo. Trebalo je videti, kako se je to kladivo dvigalo in kako je padalo ter udarjalo zopet in zopet! Ze sem povedal, da so bile izgube sovražnika presenetljive in one Italijanov težke. Obrambe na Monte Tomba *pa so se vzdržale in veliki udarec se je izjalovil. Nato se je ojačilo drugi del nemškega vojaškega stroja ter ga poslalo v akcijo. Zopet pa se je koncentriralo in pripravilo silo velike štirinajste armade Belowa na eni sami točki. t ..-rta ob Piave je vzdržala in ra-d i tega je postala dolina Brente glavno pozoriače napada. — Med Monte Grappa in njenimi sosedi je dolina komaj nekaj več kot prepad, na kojega dnu teče ledeno mrzla reka. Hrr.nilo pa Re jo je večinoma a pomočjo pozicij na višinah na obeh straneh. San Marina, ki predstavlja majhno vasico nekako dvanajstih hiš ler ene cerkvice, leži na vratu o-bronka in proti tej vasici s«' je o-bračal v prvib urah napad so v razni ka. V iMem času pa je mešana nemška iu avstrijska sila naskočila Monie (i rap pa samo v upanju, da prežene italijansko planince ter gor>ko artileriji. ki se je nahajala na obronkih nad Brenta dolino in naenkrat je postala ta velika gor Kka višina, ki je bila videti vzvišena nad bitko, ki je divjala na Monte Tomba, pozorišče vroče bitke katero pozorišče kril novo padli sneg. Dolina, ki teče doli od Feltre, za 1'iave in Breuta, je dajala sovražniku ugodnost ravnine in lahkih komunikacij in vsled tega je pri-čel, kot vedno, s strašno kanona-do na celem odseku. Greben Brente je postal predmet artilerijakega ognja, ki je bil usmerjen na italijanske pozicije strojnih puik in na fronto na gori firappa, kjer meji nanjo na severu Monte Pertiea, na severoiztoku pa Col del Orno in Monte gola rolo. Vse te front« a« jt pokrilo z o-gijem lahke artilerije, na kateri jt sovražnik prav posebno bogat. Italjajnski topovi na te mestu ao bili povečini gorski topovi, maj->vi, ki streljajo veliko hi-videi streljati da lahko ' MORGENPOST" OPISUJE NEMŠKO MNENJE O VOJNI. — VOJAŠKA STRANKA IMA POPOLNO OBLAST. — PORAZ MORA VODITI K NEMIROM. — K NEMŠKI VOJNI STRANKI PRIPADAJO SKORAJ VSI INTELI GENTNI RAZREDI. — ZA MIR SK ZAVZEMA VEČINA RIMOK ATOLIŠKE DUHOVŠČINE JE POD PAPEŽEVIM UPLIVOM -ooo- True translation filed with the post j master at New York, X. Y. on Dec. 1, 1017, as required by the Act of Ootober tf, 1017. Pariz, Francija, 30. novembra. jq' Med/avezui^Ua konferenca. ki sc f je danes pričela, bo na svoji prvi ^eji razpravljala o nevarnosti nemških intrig v Kviei. kater.: razdvoji lev je vat varila situacijo, vsakega pomena. Bilo je šele, ko so se pojavili veliki naskoki, da »o Italjani pokazali, daj da znajo. To ozemlje je bilo kaj malo primerno za nemško metodo pregaže-nja obramb t masami in velikimi skupinami vojakov. Vsled tega so pruske črte, ki so sledile artilerijskemu ognju po obronku Brente lahko prišle naprej, dokler niso dospele do toeke, kjer se dolina naenkrat razširi. Tam jih je sprejel ogenj strojaiih pušk in ustavili -.o kot da stoje pred ne prod ir-nim zidom. Trikrat *o se umaknili v varna zavetja, d o." i m so iskali njih topovi nanovo itaijanske postojanke in trikrat so potisnili naprej, a vedno t. isrtim uspehom. Veliko število njih. katere je vodil neki poročnik, je prišlo preko mrtve črte o-gnja iz strojnih pušk in sicer na bivf reke. Tam se jih je opazilo ter prisililo pregaziti reko, nakar so prišli v jetništvo. (lori, na gorski fronti, se je vršila ista stvar. Bile so strojne puške, ki so izvršile to delo. Monte Pertiea se je naskok za naskokom dobesedno poželo, ko se je približal. Bili so bataljoni osvrazni ka, katere se je razbilo na kose, ločim jc vprizorila na Col del Or-so divizija generala Robilant, že zdavnaj slavna vsled svojih bojev v Dolomitih, eelo vrsto sijajnih protinaskokov z bajonetom ter prisilila sovražnika, da se je umakni. V roke Italijanov je padlo par stotin sovražnik. To je bil občuten udarec za sovražnika iu njegov novi naskok se je izvršil na neki drugi točki fronte ob Monte Grappa, kjer se Col iel BerreUa dviga • nad dolinu Brente in siceT malo južno od va-j si San Marino. Na lice mesta se je privedlo izbrani evet avstrijskih gorskih čet, slovite planince (Edel-| weiss), ki nosijo na kapah to zna-! no cvetlico. Obstreljevanje se je! vršilo z. resnično strašnim ognjem! ter jc bilo obrnjeno preko črte' branilca v namenu, da se odreže iohod vsakega ojaeenja. Tedaj pa so prišli na plan atrijski planinci, cela divizija. To je bil trenutek, ko je bil položaj za Italjane zelo resen. Italjanskij planinci in infanterija, ki je držala črte, j*, bila veliko manjša po številu in od prvega trenutka naprej so bile zveze teh čet z ozadjem prekinjene, teiefon.se žice prebite vsled strelov ter signal isti postreljeni, ko so skušali govoriti s pomočjo zastavic. Tetlaj pa je tudi pričelo prihajati veliko število izstrelkov s pli-n.i med navadnim obstreljevanjem in ti izstrelki so širili gost, oster dim. ki se je pričel valiti proti bra-nileem ter jemal slednjim pogled na dogodke, ki so se vršili za dimom. Iz te teme pa so se pojavili avstrijski planinci ter zavzeli svoje postojanke za končni naskok v skupinah enega oddelka za enkrat. Obenem so postavili svoje strojne puške v pozicije med skale ter koč no pričeli naskakovati z običajnimi skupinami, oboroženimi i. bombami. Vodilna italijanska infanterija in planinci so se borili obupno v svojih za kopih m izven njih. Nikdar pa ni bilo trenutka, ko bi ne bile te čete naravnost zasnežene pod premočjo. Borile pa so se naprej ter bile sempatam celo uspe-■ue. da so izčistile fronto pred seboj za kratki čas ter poskušale krajevne protmaakoke. To pa je bila precej brezupna stvar, in v glavah poveljnikov se je že danilo spoenanje, da se je treba pečati z vprašanjem umak True translation filed with the jxjsimaster at New Y«»rk. N. V. on Ikv. 1. 1017, as required by the Aet of October <;. 14+17. Bern, Svit a. 30. novembra. —! vanj a. To ljudstvo, ki je v manj- je pobi a najrevnejših možnosti. V nekaterih o/.irih je nemogoči šini. si predstavlja nt*n*ko vojno Zadnja poroeila razkrivajo polno t/, nemških listov posneti prav.» stranko y lu<4 pritnemnna majhne' ra/sežuost nemškega .poskusa, d.. V Nem- klike, ki 17 yel»-/.iili in -OOO V PETBOGEADU JE BILA SESTAVLJENA KOALI- CIJSKA VLADA__LENIN SE JE UMAKNIL, KO OA KMETSKA STRANKA NI HOTELA PODPIRATI. — DRAMATIČNA PRESENEČENJA. — KO AVSTRIJA IN NEMČLJA PRIVOLITA V MIROVNA POGAJANJA, PADE LENINOVA VLADA. — MIROVNI DELEGATI SE BODO SEŠLI V NEDELJO. -oco- ki -<-rime zaveznike od zadej. bi nrej dobila dovoljenja od via- brez vojne odškodnine ter je ah-j .Švica je bila od začetka vojix nasprotna prizadevanju'glavne stan nemških intrig, od __________________koder se je vodila zahrbtna pro- njej v prid. Za nekaj časa je. Taka in podobna mišljenja, to'papanda, katere prsti so razteg-"Vwwiirts" Izražal svoje dejan- se ae snie pozabiti, izražajo Muu«>ili f>o celi Evropi ter ]»o Zdrti-sko mišljenje, t«nla tudi ta soci(ja oseh«-, ki v re^iici tako mi- ženili državah in eelo na Dalnji list i,-ni li»t je »>il dokgo časa pod >r,j0 j^j ueuuiki ,»ronagan(li.stiVzhotL Za ta položa^ pa nista od-o-hlastjo nemškega generalnega j^j ^ vedno na deiu. vedno na govorna riti švicarski narod, niti de. liesnični članki, ki kritizirajo solutno vlado, so včasih dovoljeni, to da v zvezi z Berlinom ter so razpo- prekorac.la s^carska meja, m od ^ nadaljuje vojna."' šepetajo ti šHjaU navodila iz Wilhelmstrasse takega človeka ae more pogosto uej^ki agenti v ušesa vsakogar Bolom, Dmalom, I^ninom, Troe-kaj nau -itu Dr. Hermann Ruse- ^ ^ |jri volji jUl pokušati. kini. Cavallinom in Abbas Hil lueier, prejanji pohWm urednik Pri^nem pa zopet * prvimi dej-^mn. ki so bili plačani od Nem-Lista Berliner Morgonpost , je' . • . . „ , T1 . r* i--. , A , M . ^ r. st\i te zadeve. Pristali neiOBke4"J«. edt« tedi aiemskih zurnalislov, ki • .riji ...... „ , .. . . ^ je pribežal v Švico in prosil «em »e štejejo t^oc-. ne Zadnji nemiri v Cunhu po<, (poročevalec) ga. da mi poda ^ t s^-ev, niti sto t^ev ten^-j knuko nurovmh demonstracij su svoje najboljše znanje, pravo in ^ ^ l>red .^at- bda prva vplivna odkritja o u^pe- nepristransko sodbo o mišljenju ^^T^f * ^ ^^i T?" ^ °,d nOVWU" v NecttčijL Njegov odgovor, ki ^ /eitl,n^ v B^ ^ra dalje je bila cela vrsta pre- kakoa- so bo videlo, popolnoma Keiozu\m Jtjkieiu ^^ | mtiljenii. revolucijonamih iz gre ... - jUDKerji m .'astniki so življenje dov katere so snremliali nasilni ^e s^d^r ^ J j1" stranke. Tem se pridni- J čini. opremljali nasilni n°'XLogi.Ti:želijo dobro in res-'3'f večinoma ttuli kin^tskij K sreči je večina švicarskega ° - , , „ ljudje, vsaj taki, ki imajo kako nično ter iskreno ljmbijo demo J J '. naroda ueomadeževiaiia toda kratičen mir, se zelo pogosto naj- ^Ztt ^J^Pl?' T°da mauj so našli v «eeado- dejo v Nemčiji, Avstriji in nev- ® ^^ ^^"J*™ \ ^^ in v tisočih delavcev x ši kmetje, kočarji, ki imajo samo_____ tralnih ter celo zaV^niških deže- ff 6110 .a.U ^ve kravi in malo koz,1 čurUm in ženevi Todovit'- lah; najdejo se ljudje, ki se ojde- J ^ ^ V10 kdmor 50 ^^ pajo mišljenja, ki jih vodi v naj- ^ZZ ^ T i^adovoljnosti zaradi pomanj- bolj nevarne in nesrečne izaklj^- Potrebo 111 ^ ^Jna le izko- kanja vsied previsokili cen. Velike, k«r so to idealistična domne- . ko število anarhistov in pacifi- K vojni stranki pripadajo tudi'stov, ki so pribežaii iz Italije v ;i intAlitrent™ *»• /i___-i _____• ___-1 - ______« ■ re£ao je bilo gr- bo ja. Ob dotični razorani fronti so se pojavila nova ojačenja, ki so prihajala na mesto ter že pričela protinaskoke. To je bilo res. Tozadevne čete so prišle skozi zastomi ogenj ter zato seveda drago plačale. Bilo jih je pol ducata bata Ijonov, in noben mož ni imel niti najmanjšega prijaznega razpoloženja do avstrijskih planincev. Čete so šle v boj z gibčnostjo, katera je laškim četam vsak trenutek na razpolago, in Avstrijci so zopet izgubili pozicijo. Novi prišleci so jih enostavno potisnili po griču navzdol ter jih porazili tam, moreč vojake z dolgimi bajoneti, katere infanteriski ponavadi snamejo s pušk ter jih uporabljajo kot bodala. Nobenega dvoma ne more biti glede velikosti sovražnikovih izgub. Obronki nad gozdom in ostanki pogorelih gozdov so bili polni mrtvecev in vendar ni pridobil so vražnik niti pedi na ozemlju. Danes je lahko kupiti zelo po-ceaii v laških Črtah avstrijske pla-ninke, katere nosijo avstrijske planinske čete za kapami. Črta ob dojenji Piavi je za trenutek primeroma mirna. Laška mornairca je še vedno na delu e svojimi mornariškimi in drugimi topovi na tem najbolj južnem sektorju, in mornariški topovi, ki streljajo na razdaljo 10,000 jardov, so igrali preeej važno ulogo pri poskusih generala Boroevica, da vstanovi močno pročelje na mestu, kjer je bil prekoračil reko Piavo pri Zensonu. Na vzhodnem bresru Piave se je nahajalo večje število hiš, v katerih so bili nastanjeni Avstrijci. Nek laiki mornariški poročnik se je približal s svojo ladjo na malo rardaljo tem hišam ter iz najbližje daljave pričel streljati na hiše. Avstrijci, ki so ootali živi, so prihiteli na plan »pod razvalin vsi prestrašeni, a cela zadeva «c je iz-hitro, da j vsi inteligentni razredi v Nemčiji Curih, so vprizorili s pomočjo m ne samo vseučiliščni profesor- J nemškega denarja nemire, ji, temveč tudi izučeni rokodelci! Kar se ti-e fiuanciranja> kon_ m izobrazene osebe v splošnosti trolirajo Nemoi največje in naj-doh do vaškega solskega učitelja. važuejše naprave in skušajo iz-Dalje velika armada civilnih ipodkopati švicarsko nevtralnost, uslužbencev z mogočo izjemo naj- Za Svicavj?ka podjetja se je poši-onzjih vrst, ki dejansko trpe za- denar in faancna. podpora je racLi vojne; veliko steviio trgov- bila ^ljubljena povsod, kjer je siuh srednjih razredov, katerih ;bilo mogoče povečati švicarsko naklonjenost monarhiji in sovra- industnjelno obveznost napram Ktvo do secijalistov je tako veli- Nemčiji, ko, da jih niti sedanja stiska ni * r» , „ .. . , mogla spreobrniti; brarftevflne - osebe, ki žive od majhnih pri vat- ja®o v»d ni h sredstev, ki so investirale svo zmerne prihranke v vojnem posojilu in eelo nentajhni del delavskega razreda, ki podpira vojno stranko včasih iz službenih, včasih pa verskih in patriot ionih nagibov. Premislite sedaj vsenemško vojno stranko, kaj ima na razpolago: celo mogočno mašinerijo v delovanju zadnjih dveh mese eev Walterja Pathenaua, ki je bil v začetku vojne načelnik najvarnejših nemških korporacij. ki kontrolirajo sirovine. V septembru je prišel v Švico in pripeljal s seboj 600 delavcev. Organiziral je že dve kcrporaciji; ena obstoji v združenju nekaterih munieij-skih naprav, druga pa v zvezi vseh švicarskih družb električn« pruske civilne vlade, dijaki in si^ kar stanu ,irekteiti vse vseuevbtfeni voditelji, miljone n: operacije železnic, katere laštuje mil j one Kapitala, ki je last želez- država, ne in jeklene industrije, potom' „ . " « . , katere se kupi eden liberalen list L ? tem času je vlada ra^o pri- za drugim ter služi smotrom jim- a ^ elektr?n° 9ll° ^ kerskih agitatorjev; načelniki ar- /c4ezraoah- je v Pre: niade in mornarice velikansko ^^ ^Y^ ^ silo, ki jim je na r^pola«o; vo- zaradl » blIe želez jaške tradicije, ki segajo nazaj v desetletja in celo stoletja; nepre-kosljivi veliki vojaški uspehi sedanje vojne in konečno ime, katero samo zadostuje, da zasdgura miljone vsenemških glasov: ime Hiodenburg. Sledeči razredi nemškega naro- strani osamelih članov aristo-in agrareev, ki ao v na nice -vsled odpovedi te zaloge popolnoma odvisne, kar se tiče gonilne sile, od Rathenaaa ; zaradi tega bi se mobilizacija švicarske armade zavlekla, ker bi Nemci onemogočili električne naprave in bi s tem bile železnice vstavljene. Rarthenauovi uslužbenci sami mladi možje vojaške starosti, vsi izvedeni elektriki iu mašimsti, ki so vsi, kakor njihov Šef, pod nemško vojaško oblastjo, kar pomeni, da je Nemčija V popolni kontroli nad enim (najvažnejših delov švicarskega vojaštva. Švicarska vlada, ki je ravnokar obnovila oster protest proti nemiki blokadi, je tudi razburjena ker so m True translation filed with the postmaster at New York. X. Y. on 1. 1917. as required by the Act of October a. 1917. London, 30. novembra. — Rusija je dežela dramatičnih presenečenj. Sočasno z nemškim in avstrijskim privoljenjem v Leninovo ponudbo za premirje je Leninova vlada padla. Nadomeščena je bila, kakor se more najbolje znaeiti, s koalicijsko vlado socjalistov radikalne stranke in zmernih boljševil-ov. Iz poročil, ki so danes prišla, je razvidno, da se je sestavila nova vlada, ko je Lenin dobil sovražen sprejem pri kmetskem kongresu. Kmetje so zasmehovali imenovanje Krylenka za vrhovnega poveljnika ter so zavrgli resolucijo, da bi se mu čestitalo, ker je Nemčija sprejela ponudbo za premirje. Nato se je pripetilo, da boljševiki niso dobili večine pri volitvah za narodno skupščino. Celo v Petrogradu je bila stranka ustavnih demokratov do zdaj nekoliko pred njimi. Pri drugi seji kmetske konference v torek je Čcrnov imel mogočen govor, v katerem je rekel, da leži vsa bolest v narodu in ne v upornikih. Koncem seje se je naznanilo, da so se zedinili, da se sestavi koalicijska vlada. Ta vlada obstoji iz boljševikov, levice, socjalnih revolucionarjev in mednarodnih boljševikov, ki so v manjšini. Nek poznavalec ruskih razmer je rekel, da ta izpremein ha r,e pomeni poraz za Lenina, ker se njegov vpliv čuti še v sedanji vladi; toda to je znamenje, da njegova moč —• gine. Skozi dogodke je šel ravno osebno kot z oboroženo silo in se ni oziral na želje naroda; zdaj pa je skleni! izviti se rajši s kompromisom, kakor pa riskirati, da bi 'ja vr^li veil; to je moral storiti, ako hoče še ostati na povr- Rusija se je obrnila za korak proti zmernosti; toda dežela je še tako daleč v radikalizmu, da za sedaj ni še drugega upanja, kot da se bo sedanja politika nadaljevala, da se pride do takojšnjega mira. Pred nekaj dnevi je bilo videti, da boljševiki pridobivajo na moči, toda pozneje se je izkazalo ravno nasprotno, ko se je dežela obrnila proti Leninu. Danes pa je gibanje v drugi smeri. Pravi ruski vrhov ni poveljnik general Dulioniii je danes brzojavil in naznanil, da v vseh delili armade narašča mišljenje proti Leninu. razun v popolnoma pokvarjeni peti armadi. Obenem iudi izjavlja, da večina armade ne bo nikdar privolila v Xiremirje. Duhonin je naznanil, da bo takoj aretiral Krylenka, kakorhitro pride tako blizu, da ga je mogoče prijeti. Ker je tudi Krvlenko izdal povelje, da se naj Duhonin aretira; bi bilo zelo zanimivo, kaj bi se zgodiio, ko bi se oba srečala. London, 30. novembra. — Po Reuterjevem poročilu iz Petrograda so ruski zastopniki, ki so bili poslani, da se pogajajo z Nemci, brzojavili voditeljem boljševikov. da se bodo sešli rusko-netnški pooblaščenci v nedeljo opoldne na križišču Dvinsk-Vilna železnice, zapadno od vasi Ku-haricki, med nasprotnimi bojnimi vrstami. Nato se bodo s posebnim vlakom odpeljali v nemški glavni stan v Brest-Litovsk. Amsterdam, 30. novembra. — Po včerajšnjih poročilih z Dunaja je avstro-ogrska vlada poslala oficjelni odgovor na rusko brezžično ponudbo, da se prično podajanja za premirje in splošni mir. Odgovor se glasi: — Vodilni principi, katere je naznanila ruska vlada zaradi pogajanj za premirje in mirovno pogodbo in h katerim pričakuje ruska vlada protipredloge, so po mnenju avstrijsko-ogrske vlade primerna podlaga, da se prične s temi pogajanji. Zaradi tega avstrijsko-ogrska vlada izjavlja, da je pripravljena privoliti v pogajanja, katera je predlagala ruska vlada z ozirom na takojšnje premirje in splošni mir. Černin, sunanji minister._ Cabrera bo tudi obiskal Francosko in Špansko v posebni misiji za predsednika Carranzo. Cabrerova misija, Merico City, 30. novembra. —> Louis Cabrera, Alberto Pani in Carlog Basave bo se v petek odpeljali v New York, kjer se bodo vdeležili seje mehiških n&roJnih železnic. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA*. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZOR DRŽ. SLOVENSKO-AMEKIKANSKI KOLEDAR. itopnikov. Dozdaj je naročenih U več kot 6000 iiti&ov. Te bomo naj. pro j razposlali. Ker smo tiskali Ko-11. Rojakom n« tnan jamo, da smo a&l! mpoiOjatt Koledar. Rojaki ▼ Otenlaiidn tft lAho dobe pri po-Frank 8ak- ijono število, oposar- 1 .......... ij QfcAS KABODA. L DEC 1917. "GLAS NARODA" XBlorenian Daily.) Ow*ed and publish*! by t h« SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK HAJCSElt, PrartfWDt. LOUIS BENE PIK, PtiM or BoiLdcm at th* corporation and sddmwes of above officer«? tti CortiAiwJt Htreet, Bore«** of Manhattan. N«w York City, N T. <*lo leto vHJa U«t In Cavdo......... 7j» {km ......... Ka Otrt leta ....... Ameriko } Za <**!© leto xa mesto New York $C.OO .........$3 SO 7* pol l«** mewto Ne«r York., S.OQ ......... 2.00 Za fetrt tet« za me*to New York 1-50 ......... 1.00 Za inowattva «« celo leto ...... IflO "GLA8 NAKUDA" Izhaja Tsak dan irvaemM nedelj In praanikor. opisi •fl L A 8 NARODA" ("Voice of the People" j err-ry da j except ftandajs and Holiday« SutwwriptJoti jr**arljr SSjmL MffrtlHBMt M ajrreemeat. Doptal brea podpisa in osetmoatl ae ne prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli poiiljatl po — Money Order, pri spremembi kraja naročnikov prosimo da se cam tudi prejluje naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom In posnjatmm naredite ta naslov: "GLAS NARODA" m Oortlandt St.. , New Yoit City. TVVfno: »78 Owtleixlt. Prusija in nje pogodbe. ui hi I'iU-d with the paBtxuaster al New York. N. Y. l'.UT, re«ja |ki izjavlja leta 181.5, da razveljavlja pogodbe, ker rusko armade bližje pruskim deželam kot pa — fran- <"ija zapustila svoje zaveznike. Siopila je na stran francoske konvencije v trenutku, ko je -niehljala slednji sreča in praski kralj je bil prvi izmed * iiverenov, ki niso hoteli priznati Francije kot republike. Ko so kol naj potekla štiri leta. 1TW, je bila Francija iielt-žua vseh slučajnosti vojne. Izgubilo se je bitke v Švi-n in Italiji. Vojvoda iz Vorka se je izkrcal na Iloland-h ct postala prijateljica Francije. Leta 1805 se je pričela oboroževati Avstrija. Poved la je svoje armade ob Donavo ter vdrla v Ba-v.trsko, dočiiu so ruske armade prekoračile Njemcn ter pričele prodirati proti Visli, Zveza treh velikih sil in njih velikanske priprave niso kazale ničesar drugega kot nevarnosti za Francijo. — Prusija se ni obotavljala niti za trenutek. Pričela je oboroževati ter sklenila pogodbo v Berlinu in senco Friderika II., Velikega, se j«* jioklicalo, da priča o večnem sovraštvu, ki ga goji Prusija do Francije. Ko je dospel njen poslanik, ]>oslaii k cesarju, da sklene |x>godbo, na Moravsko, so Rusi ravnokar izgubili bitko pri Austerlitzu. L1 velikodušnosti. Francozov so se morali zahvaliti, da so se lahko nemoteno vrnili v svojo lastno deželo. — Prusija je kakorhitro niogočie razveljavila pogodbo, sklenjeno v Berlinu pred šestimi tetini ter podala svečano prisego v Potsdamu, izdala Rusijo kot je že preje izdala Francijo ter stopila z nami v nove spletke. Iz tega večnega menjavanja politike se je rodila v javnem mnenju Prusije pravcata anarhija. Agitacija se je v toliki meri polastila duhov ljudi, da pruska vlada ni mogla slednjih kontrolirati Prusija govori o svoji želji, da dospe do gotovega miru na trdni podlagi, a kako je mogoče računati s solidnim in trajnim mirom s silo ali državo, ki se smatra za upravičeno lomiti svoje sklenjene pogodbe soglasno s prilikami trenutka? Danes, gospod baron, kaj še preostaja za Prtlsijo? Ničesar ni storila za svojega starega zaveznika in ni-česat ne bo storila za mir. Država, koje pogodbe so le pogojne, ne more biti us- Eveleth, Miru. Dne 16. oktobra letošnjega leta sta obhajnl a v tukajšnji slovenski naselbini zakonska Jurij in triala Kotze bolj tiho in skromno v krogu svojih sorodnikov in prijatelje" svojo srebrno poroko kar je zn našo tukajšnjo naselbino n<*kaj posebnega, nekaj kvan-rednega, ker je to prva poroka te vrste med tukajšnjimi rojaki. Poro čenea sta pc celem Range obče znana in priljubljena; tudi na Gvelethu uživata sf>l©asio spoštovanje, ne samo med rojaki, ampak tudi med vsemi drugoroJei. ti. Kotze je dobro znan kot moder mož in, ker je dobro izvežfoa? v angleikem jeziku, je /e marši kateremu rojaku pomagal iz te ali one zadrege. CJa. Ui^uia Kotze roj. ^>pitznašel je a znana kot prijazna, postrežljiva in darežljiva gospa, ki ima svoje radodarne roke za vsakega siromaka odprte. j se je od nekod priklati! delamo. Vsakemu je znano, kaj [dopisu jamči /a to. N'imaai name- eampe največ dopisov v našem listu. Ko sprejmetu list. najprvo čitam dopise iz veil*ališe in ker mene zanima, mislim, da tudi rojak* doma. To je vzrok, da sem tudi jaz poslal več dopisov, toda nikdar mi ni padlo v glavo, da bi c lagal in na{>ači!o poro-al. Vse, poineni la praznik. Po naše bi se ua prepirati st v jaMica.ti, toda imenoval Zahvalni dan. po smeri- rojaki doma naj ne .nlslijo. da i>o-kansko pa Thanksgiving day, ki ročanio laži ali olep^imo svoj po- drugi Slovenec stavkokaz. Vest mi ne pripušča, da bi ga ne obelodanil po časopisih; prvič, ker še kuunko pa tnanjtsgivmg oav, ki rwauio ia/.i an otep-umu svoj poni bil nikdar kaj vreden, druga ga bom tudi dobro zapomnil.'loža j in razmere, v katerih daj stvar je pa to. ker ;.e že st:«r ka- ker jesti je res bilo do>ti in vsako- živimo. Dvema gospodarjem o je kor zemlja in še do sedaj nima \rsinih tleči. Na drobno ne boni nemogoče služiti, prave pameti. Za delo tudi še ni popisal, ker bi vzelo preveč pvo Kar je inlantetge. se vešbamo bfi nikdar nič vreden m ie dan«, st0ra, tako da je res bilo nekaj po 6 ur na dan anilerija no H m. Njegovo ime je tudi zelo dobro izvrstnega. Jedilna soba je bibi'ur in ka valerija še toliko e.* Nese vežba . B ----—-----, „----mostove in nm znan tudi na vzhodu. kega vojaka je položen na krož-1 ce.te. Campa je velika, zato ne Naj zadostuje za danos; se bom niku jedilni list za omenjeno ko-'moremo poročati vm enake novi-pa zopet kaj oglasil, mogoče tU sii0. Na sredi -obe je stala velika' ce. Na enem kouicu ^ vežbamo »X. .^vbv.u .».v jv r>»iiiega. , petin na so»>a je UiUi ur vn kavalerija še toiik znano po vsem zapadu in tudi vsa opremljena z zastavami, ki so'kaj kompani j pionirje v vem. da je -John Hočevar nekate- merile nekako iiSX"20. in za vsa-'ko« mi ostali- graiiio n hotlnje življenje po svojem sw»>|berem; ali so tako pametna, ali je zapustiJ domači kraj in se je podal kot 19letni mladenič v A-meriko, kjer si je prva le.la kpt fant s težkim radarskim delom v Caluinetu, kh., in pozneje nekaj časa na Towerju, Minn., služil vsakdanji kruli. Ko je dospela njegova* izvoljenca Uršula Spitznagel iz starega kraja izta njim, ju je kjnalu zvezal naš častitljivi starček Rt. Rev. Msgr. Buli v sveti zakon. Na Ely, Minn., v cerkvi sv. Antona sta si prisegla vrtova zvestobo in ljube-izen, katere ni mogla nobena zemeljska ovira zap reč it i in razdreti, dne lb. oktobra 1892. Pričelo se je sedaj za njiju novo življenje, ki pa ni bilo z rožicami postlano, kajti vsakdanje skrbi za bodočnost in težko delo moževo, poleg tega ipa še slabi časi, ki so se priceK za delavce po Minnesota, je zdatno težilo tmii naša zakonska, Pa kakor posije za dežjem vendar le zopet prijetno soln-čiee, tako se je pričelo tudi živ- il ič ne objavijo kakih veselic, ker mi razmere ne pripuščajo, da bi'master at New York, N. Y. še vedno stavkar. pozneje. S tem je bil naš praz-'celi teden uiso dovolili v./.bati --^ ni k končan. j Avstrijcev. Nekaterim so vzeli Nadalje naznanim, tla list (»las puške in povišanim pa znake. V Naroda jako z veseljem prebiram mojim regimentu je okoli 7o Slovencev. Dali nam True translation filed with the post vojakov, ki se prav pridno og!a-( razna druga tlela. Kot rečeno, je on* Dec. šajo. Tam berem, kako >e godi trpelo to samo tetlon dni in zd»j Vojno poročilo. šei kaj zraven, ker je tako daloč. I»om pa kmalu dal še enega kandidata. l, lftlT, as required by the October 0, 1917. Act of o« i in po drugih krojih in skoro nas zopet vežhajo vse br^z razli- vsakdo omenja, da si> bolj posa-. .London, Anglija, 30. novembra, mezno razdeljeni. Tudi jaz mo-I'ri nas smo tudi dobili take odd^K ki se je hotel sino- ram reči, da sem sam Slovene - karte, da moramo pii vsem bolj Približati postojankam v tukaj, ker do sedaj še nisem imel stiskati. Posebno kuliariee morajo bhžmi (hvrelle- je bl1 z našlm Prilike, da bi se seznanil s kiikim paziti i»a vse. Ali Slovenci ne var- Pr^an. ^ predno je do- Slovencem, ki je mogoče v tem čujeano mnogo. Osem pujskov spel do naših zakopov. foitu. Tukaj nas je vojakov vaeb ke na narodnosti. Ni mi pa znano, ali se je to zgodilo jk> celem vež-balLščo. ali samo pri nas. .Mi so vadimo z Knfield puškami, toda večina črncev >e vadi s j^reklja-mi. Tudi ne marširamo veliko, vadimo se druge stvari, ki bolj »- tMllV^V* IJ*. UJ »V V# v ^ _ w • , 4 -t. • I imamo. Ivam jih bom djal kot. jih ^ovražna artilenja je bila smo- skupaj okoli 1500, Ri padamo k'važne; naprimer patrolirauje. n«^ ■pojesti!. Jesti moramo kot smo poprej. Vsak dan trikrat moramo biti siti, ako hočemo delati. Vreče morajo biti natlačene, poiem stoje. Kar se pa tiče diugih ceremonij, za to se pa ne brigamo. Ignacij Sulgaj. Caxnas & Oak Park, Wash. Zopet me je napotilo, da popišem novice iz našega stavkarske-ga okraja. Stavka se še vedno nadaljuje; družba je nalovila nekoliko sitavkokazov, tako da sedaj so začeli obratovati samo na en tanje ročnih bonih in vaje v strelnih jarkih. \ slučaju, da dežuje, kar se malokdaj zgodi, ostanemo v barakah; tedaj pišemo pisma in si čitaiijem kratimo čas. V št. 57 Young Men's Christian Association -so pričeli poučevati či delavna vzhodno od Ypresa in o. polku konjenice. Jaz sem .pri na več krajih jugozapadno in za- deljen k brzostrelnim puškam, od padno od Oambrai. katerih imamo do sedaj še samo Nočno poročilo-. dve, ki se ž njima vadimo vsak Ob osmih zjutraj je sovražnik dan nekaj. Pozneje dobimo še po hudem bombardiranju z veliki- dve, to je. kadar bomo šli nad mi silami na dolgi fronti napadel Nu-jr.ee, pa mogoče tudi nad Av- naše postojanke južno od Cambrai, strijee. To se še ne ve, ako bodo francoski jezik. Vpi«alo*he je lepo med Vendhille in Crevecoevour združene države napovedale voj- število vojakov. ' meti katerimi Buri esc ou rt. Kmalu nato so vpri- no llldi Avstriji. jseni jaz edini Slovenec. Veselilo zorih tudi hude napade na naše RaJ. ^ ^ jc f)rt bi me, ako bi se š.- k;:1eri drugi postojanke zapadno otl Cambrai tuka; tudi prep0vedaiio vojaku, rojak vpisal. Ako nas ne pošljejo v bližini gozda Bourlon m Moe- kako"r po 4rugih kmjiJl) zato je Kranet,sko. nam u di tuk ,, , tudi vo.'a jako dobra, potem tu- Masnieres do Moeuvres so di -e jc y čevl jlll po nekaj ur trajajočih hudih bojih _ . . To je i udi ze v navadi, da vo vres. Od ljenje naših zakonskili na bolje stroj. Ako se bomo mi stavkarji bili vsi napadi odbiti; naša artile- obračat L Mož se je poprijel s po- ^ nadalje tako držali, kakor smo rija ;n strojne puške so povzročile 3akn ,%;estrežbo < ^ minulo, predno bo Crown Južno od vasi Masnieres, od Bo- ^Pi j) ost rež bo boardeijev, pri kateri oskrbi si je Willamette T'ulp & Paper Compa vedno prislužila, tako, da se'ny mogla obratovati s polno pa-jc začelo gmotno stanje vedno Kakor se čuje, do sedaj še ni bolj množiti, posebno še, ko je kakor kakih 140 do 150 sta.v-moi dobil delo foremana v Chan-( kokazov. t.'e pa družba hoče obra-dler Aline na Ely, katero delo je tovati s polno paro, mora imeti opravljal precej časa. Pred 13 550—600 delavcev. Torej še ni leti pa sta se zakonska preselila strahu, da bi se mi stav kari i kar na E velet h in stj pričela gostil- iiaenkrat udali, čeravno družba ničarsko obrt, katero še do danes piše po časopLsih, kako dobro da izvršujeta in katera jima je po-|se obratuje. Ali slavkaiji pa vse magala do lepega premoženja in poizveano, kaj resnice na tem, kaj ugleda tukaj na Evelethu, Njun Pa ne- zakon je Bog blagoslovil z deve-j Crown Willamette družba se timi otročički, iz. m cd katerih jih poslužuje vseh sredstev, da bi le še živi 5, štirje pa so se že v nežni mogla na kak načioi škodovati mladosti preselili tja v večnost, nam stavkarjem. Celo starih že-Med živimi so trije fantje: Janez, ni e, ki komaj capljajo, so se za-Peter in Jožef, ki imajo vsi svoje čeli posluževati in pošiljati na- ... • Mogo»>e sem že sedaj preveč pi-J avtokracije in komviu emage de- sal in ker posebnega nimam nič makraeije. Poedrav vsem slovenskim vojakom in na s*, idenj«' na Francoskem ! Powlravljiitm vse :noje brate po C. S., kakor 4 idi vse vojake Slovenec v ameriški armadi. Jerry Malovieh. M. O. Troop 2nd Cavalry, Fort Ethan Alien, Vt. Camo Lee, Va. Da je ^ilas Narotla najbolj priljubljen tudi med vojaki, ka/e, da ga z zanimanjem čitamo in kakor sem opazil, je tudi iz naše Predzgodovinaki človek. vsako (nedeljo sv. maše in prispe- ^tar kakor 18 let, je začel pripo va redno mesečno veejo svoto za vedovati, da je prišel iz držjvve vzdrževanje cerkve. Dokaz njego- New York in da je bil prevaran ve globoke vere je tudi, da je i>o agentu. Dotični agent je fam-proslavil svojo srebrno poroko s tu rekel, če hoče prevzeti delo v sprejemom sv. zakramentov in z paipirnici v Camasu, Wash., da je navzočnostjo pri . maši, po ka- uuijska plača $2.90 in 8urno delo, teri je imel tukajšnji g. župnik stanovanje in hrana pa prosto. Anton Leskovie slovesnosti pri- Moj prijatelj je potem dotičnega meren nagovor, v katerem je želel famta vprašal, kdo da rau je pla-srebrnoporočencema, da bi tako val vostni listek. Nato je fant od-adrava, čila in zadovoljna doča- govoril, da ne ve, kdo ga je pla-kala še zlato poroko, kaa* jima go- čal, ve samo, da ga sam ni. Potem = Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci.. -ooo- Poskrbujemo dpjiama izplačila ▼ Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti p&ralni naslov. Švedska posredovalka. True translation filed with the post maater at New York, N. Y. cn l>c. 1. 1M7. as required by the Act of October 6, 1917. London, Anglija, 29. novembra, predzgodovinskega človeka, ki je Kodanjsko poročilo na Exchange bil zakopan tri metre pod vulka- Telegraph pravi-, nično lavo. Domnevajo, da so o- Švedsko poslaništvo v Petrogra-*tanki stari najmanj deset tisoe du je privolilo na prošnjo Leona klet. Najstarejša mehiška poročila Trockija, da deluje kot posredovane povedo o nikakem izbruhu vul- lec med Rusijo in Nemčijo ter je kana Ajuseo. odposlalo zunanjemu uradu v ■ Berlin noto, s katero predlaga pre- mirje in mirovna pogajanja. Kudolph Koks. Co. L. :tl!»th Infantry, ("jimp F.ee, Va. IŠČE SE 60ZDABJE, ki so vajeni v gozdu delati. Plača za dtLseturno delo. Hoard 60^ na dan in $1 /m zdravnika na mesee. Dober prostor. llabeock l.umber Boom <'o. Frank I rbas. Box 127, Davi«i. \V. \*a. Iščei n J OŽK F A ŠK IF(A. j >*n\o-mače Blekr»v iz t rnela, fara Zatična. sedetimi leti se je nahajal v Clevelamhi, O. ( e kdt> izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ua mi naznani. ali naj -»e f>a sam javi. -— Anton frlavan. ."»22. South Fork, Pa. n-4—12) Iščem prijatelja VALENTINA FH1FFR. Leta 11H)T sva bila skupaj v Št. Ijociisu, AIo., na South Broadway. Prosim eenj. rojake, ee kdo ve zn njegov naslov, tla ga mi naznani ali naj se mi sam javi. — V'ineem llof- bauer, R. F. D. No. 4. Box 43. t/irard, Kansas. (1-4—12)' Chicago ima 0806 salonov. Charles J. Forberg, mestni dav-kar, naznanja, da je izdal 5908 sl-lonskih dovoljenj. Število salonov se je skrčilo za 600. Po državni postavi, ki dovoljuje na 500 prebivalcev en salon ne bodo v Chica-gu izdajali salonskih dovoljenj, dokelr ne doseže 3,000,000 prebivalcev. Hov proces j» gvottn. • . ———. Chicago. 20. — Louis Bond Cherry trdi, da je ixnmil aov elek-trokemi6en proces xa pridobivanje gaaolina, Jp gi ceni na deset centov PAIN -EXPELLER je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi ncprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in cadlogali. Scdajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imat- jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto tnočjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pam-ExpeUer dobete le v «rritku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na bocJo Loxol in na na^e ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od na s. Steklenica ta 65c. je koristne ja kot pa 2a 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. frtq^Wfifr^^*" -3«. sptf y QLAS NAHODA, ftEC. 101T -OOO Petega junija letošnjega leta so se registrirali vsi moiki v Združenih državah v starosti od 21. do dovršenega 30. leta. Nekateri so bili potrjeni ter se nahajajo sedaj že v vojaških vežbališ&h. Druge so oprostili ali jim dali odpust ii rasličnih virokov. Sedaj pa so uveljavili popolnoma nove določbe, s katerimi se razveljavlja vsa taka oproščenja in vse take odpuste, kar pomeni, da bodo morali vsi oni, v navedeni starosti, ki niso pri vojakih, izpolniti vse zahteve, katere določajo sedanji novi predpisi. Glavna stvar pri tem le sedaj takozvana "vprašalna pola", katero bo dobil od svojega krajevnega odbora vsak, Id se je registriral in ni sedaj vojak. Rojake opozarjamo, da se živo zanimajo za to in da vestno izpolnejo predpise, kajti drugače bi lahko prišli v velike neprilike ali morda celo v ječo. Vsak rojak bo pri svojem pristojnem krajevnem u radu izvedel vse potrebno glede odgovarjanja na vprašanja ter izpolnjenja vprašalne pole. Gotovo mu bodo dali na razpolago tudi tolmača, če slučajno ni toliko zmožen angleščine, da bi razumel besedilo vprašalne pole. Vse nadaljne posameznosti bodo izvedeli rojaki v svojem krajevnem nabornem uradu. Nove določbe stopijo v veljavo z dnem 15. decembra letošnjega leta. Nadalje svetujemo rojakom, da danes v listu še enkrat prečitajo novo razpredelbo v razrede, kajti na podlagi te razpredelbe sami lahko določijo v kateri razred spadajo. To pa je važno prevsem radi tega, ker bo imel marsikateri, ki bo prizadet vsled novih določb, ukreniti mnogo potrebnega za slučaj, da bo res poklican v vojake. Tisti, ki spadajo v prvi razred, bodo najprej vpoklicani. Ko bodo vzeli vse iz prvega razreda, bo prišel na vrsto drugi razred in tako naprej do petega razreda. . _ , „ . ... . . _. . . , . ..r J , r P . ... . True translation filed with the port Tisti, ki spadajo v peti razred, ne bodo vpoklicani v mMater at New N. Y. on Dec. vojaško službo. { Kdor se je pa v vprašalni poli zlagal, bo prestavljen v prvi razred in bo takoj vpoklican v vojaščino. Rojaki vpoštevajte vse to ter se ravnajte po tem. Predvsem pa se varujte napačnih izpovedi ali pa zamolčanj na to ali ono vprašanje. ooo- Pet razredov, v katere bodo razpredelililvse, ki so se registrirali. ooo- Vpraaalne pole, naslovljene na j stroki dela, katero je telesno zmore jfistr i rane, ki niso ie bili vpoklir|žna opravljati in pri katerem de Dijaki, ki so se dne 18. maja 1917 pripravljali za duhovniAtvo v priznanih šolah. Osebe v vojaški ali mornariški službi Združenih držav. Tujci sovražniki. Tu bivajoči inozemci (nesovraž-niki), ki zahtevajo za#e oprošee-nje. Osebe, ki so popolno in trajno telesno ali duševno nesposobne za vojaško službo. Osebe, ki so moralno nesposobne bili vojak Združenih držav. Piloti z licensami, ki so dejansko zaposljeni v svojem poklieu. Člani priznane verske sekte ali organizacije, ki je obstajala in bila organizirana pred 13. majem 1917 in ko je vera ali principi pre-povedujejo svojim članom vdeleže-vati se vojne v tej ali oni obliki in ko jih versko prepričanje je proti vojni ali udeležbi v vojni. " • * Izdane so bile naslednje glavne določbe glede odgovora in izpolnjenja vprasalnih pol: Vsak, ki se je registriral, naj po sprejemu obvestila postopa na nasledil ji način: Najprej naj pazno prečita odredbe in navodila, ki so natiskana na prvi in drugi strani vprašal i h pol, ter tudi posebne določbe in posebna navodila, ki so natipkana v vprasalnih poiah pri vsaki seriji vprašanj. Nadalje naj natančno premisli vsako serijo vprašanj, pričenši s prvo serijo, naj odgovori na vsa vprašanja, na katera je potreben odgovor ter obenem podpiše svojt, ime, kjer se na navodilih zahteva tak podpis. Hindenburgova afera. ■ ooo nemški maršal hindenburg je imel v nem škem državnem zboru neprijeten doživ ljaj. — rekli so mu, naj pusti politiko pri miru. — poslanec heine ga je prav posebno ostro napadal. — vsenemško glasilo. armadi primanjkuje usnja. Vojna poročila. rani, ao z vito mogočo naglico razposlali na krajevne odbore, ki naj bi jih nadalje porazdelili. Regiatriranci morajo izpolniti vprašala« pola soglasno a navodili, ki ao vsebovana t njih ter jib nato vrniti krajevnim odborom v teku sedmih dni po sprejema obvestila ter doetavljenju teh vprašalnih pol. Kdo se ne odzove temu, zakrivi prestopek, ki je kaznjiv z enim letom zapora, razvratega lahko še izgubi dragocene pravice ter je oe-P<>*redno poklican v vojaško službo. I. RAZEED. Samski molki brez sorodnikov, od viaih od njega. Poročeni moiki, z otroci ali brez otrok, ali ote brez matere, ki vsled navade ni podpiral svoje družine. Poročeni moiki, ki je odvisen od lene glede prehranka. Poročeni moiki z otroci ali brez njih ali o»T* otrok brez matere; moiki, ki ni plodonoroo zaposljen, dočim ae preživlja družina z dohodkom, ki je neodvisen od njego-veffa dela. Neizurjcn farmski delavee. Ntizurjeji industrijski delavec. Registrirani, glede katerega ni nobene imenovane razpredelbe. Registrirani, ki ni predložil vprašalne pole. m glede katerega ae ne navaja nobene imenovanih razpredeJb. Vsi registrirani, ki nko vsebovani v drugih razredih te razpredelbe. U. BJLZ&KO. Poročeni moški z otroci brez matere, kjer niso taka žena ali otroci ali otroci bre- mater odvisni v glavnem od njegovega dela za prehrano, in če »o drogi primerni ki stalni viri podpore na raspola ro (pri čemur se izključuje za sln&ke ali možne zaslužke žene) in če bi odstrtnjenj« ali vpoklica-nje registriranega ne oropalo takih odvisnih prehrane. Poročeni moiki brez otrok, ko je v ^ lu je zaposljena ali pri katerem so ji neposredno odprta pota pod pogoji, vsled katerih bo zamogla preskrbeti se samo sebe, ne da bi pri tetn trpela kako težkočo. Potrebni izurjeni farmski delavec v potrebnih poljedelskih po- 1, 1017, as required by the Act of October 6, 1917. London, Anglija, 29. novembra Po hudem boju je bil sovražni napad na belgijske postojanke pri Aschoop odbit. V patrolnih gpopa dih smo sinoči vjeli nekaj so vraž nikov južno od reke Scarpe. Z drugih front ni važnih poro čil. — Pariz, Francija, 29. novembra Severno od Aisne in v okraju Sa-pigneul so bili artilerijski boji. V Champagne je sinoči sovražnik vprizoril z veliko silo napad pri Caraillet. Nase čete so napad od bile z velikimi izgubami. V Argo-nih, zapadno od Aire, smo vdrli v nemške zakope in smo pripeljali seboj ujetnike. Sovražna napada, enega na le vem bregu Mozele v bližini Be thincourt, drugega pa na- desnem bregu severozapadno od Vanr-les-Damloup smo popolnoma odbili ....... . .. , I Artilerijski boji so bili tudi v go Potrebni izurjeni mdustnjski . delavec v potrebnih industrijskih podjetjih. m. RAZRED. Moiki z odvisnimi otroci (ne njegovimi lastnimi) napram katerim pa stoji v razmerju starištva. Možki z odvisnimi postarnimi ali bolnimi stariii. Moiki z odvisnimi brati ali sestrami, ki si ne morejo pomagati. Okrajni ali občinski uradnik. Popolnoma izurjen ognjegafcec ali policist, ki je najmanj tri leta v «lužbi dotične občine. Potrebni earinski uradnik. Potretoni uslužbenec Združenih držav pri razpošiljanju pošte. Potrebni uslužbenec v službi Združenih držav. Potrebni pomočnik, družabnik ali najeti vodja potrebnih poljedelskih obratov. Potrebni visoko izvežbani tehnični ali mehanični izvedenec potrebnih industrijskih podjetij. Potrebni pomočnik ali družab-nik-vodja potrebnih industrijskih podjetij. , IV. RAZRED. Mož, kojega žena in otroci so v glavnem odvisni od njegovega zaslužka. Mornar, ki je dejanski uslužben v službi državljana ali trgovca Združenih držav. Potrebni edini, vodilni, nadzoru, joči m vodeči načelnik potrebnih poljedelskih podjetij. Potrebni edini vodilni, nadzorujoči in vodeči načelnik potrebnega lndustrialnega podjetja. V. RAZRED. Uradniki-zakonodaj ni, izvrševal- Medsebojni poboj polkov. True translation filed with tbe post master at New York, N. T. on Dec, 1. 1917, aa required by the Act of October 6, 1917. Glavni stan laike armade v severni Italiji, 29. novembra. — Pri šla so oficjelna poročila o boju za Asiago, kjer sta se dva avstrijska polka uničila eden drugega. Do boja je prišlo v enem glavnih napadov na Italjane. Sovražnik je prodiral od strani in proti noči se je zapletel v boj nek češki polk s poljskim iz Ga licije; oba nosita različne uniforme in govorita različne dijalekte Infanterijskemu ognju je sledil bajonetni napad in vnel se je boj mož proti možu z granatami. Boj je trajal $e4o noč. Ko »t* odnehala, sta imela velike izgube in še-le sedaj se je izkazalo, da pripadata o-ba eni stranki. A LMANAH ZASTONJ! -ooo- Avstrija je razočarana. True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Dec. 1, 1917, as required by tbe Act of October 6, 1917. Pariz, Francija, 29. novembra. Poročila, ki so prišla v Pariz, pravijo, da je Avstrija nezadovoljna z laškim položajem in je vedno večjih skrbeh zaradi svojih zvez z Nemčijo po vojni. Avstrijske ambicije so krajevne in odmerjene, nemške pa so svfc t ovne. S tem, da je podala armado na mejo in prevzela vodstvo vpada v Italijo ter ■ tem, da je aa-ma vzela v roke ruski položaj, se je Nemčija postavila na stališče, od koder se bo po vojni le malo o-zirala os Avstrijo. Zaradi tega je Avstrija osamljena, pa naj zmaga kdorkoli. Cesar Združenih držav Karol je zaradi tega zelo nejevo- True translation tiled with the post master at New York. N. Y. on Dec. 1, 1917. as required by the Act of October G. 1917. Pri francoskih armadah v severni Franciji, 29. novembra. — Nemškega maršala Hindenburga so napadli vsled njegove kritike mirovne politike nemškega državnega zbroa in sicer v prostorih državnega zbora, glasom informacij, ki so dospele v francoski glavni stan. Napad je vprizoril poslanec Heine in sicer tekom o-strega spora ter prerekanja glede cenzorstva, ki glasom izjav soeijalnik demokratov vedno bolj in bolj omejuje prostosti naroda, dočim se je to cenzorstvo vstanovilo edi-nole v namenu, da se varuje vojaške tajnosti. On je tako kritiziral Hindenburga: — Danes je mogoče videti v Berlinu na mestih, kjer so običajno razstavljena oficjelna poročila, novo sliko Hindenburga obenem z izjavo, katero je baje podal na svoj rojstni dan. Ta izjava se glasi: — Dvignite se na boj proti mali skupini slabiče v in mlačnežev! — S tem misli nas, večino državnega zbora. Da je velik mož oni, ki se je izrazil na ta način, me prav nič ne briga. Mi moramo vršiti svojo dolžnost in tako naj je vrši tuli on. On jo je vršil ter je ovenčan vsled tegJt 7. nesmrtno slavo. Niti en list naj ne pade s te njegove krone radi njegovih govorov. Njegova naloga je, biti bitke, ni pa — vmešavati se v politiko! ____________ Cenzura je postala od leta do leta vedno bolj ostra in manj odgovorna. Raztegnila se je celo na znanstvena dela. Nek berlinski zdravnik je ugotovil, da se je jetika močno razširila med otroci. Neki znanstveni reviji pa so prepovedali objaviti to dejstvo. Nek drugi zdravnik, ki je študiral zmanjšanje slučajev kolere in črnih koz v nemški armadi, je pripisoval! to dejstvo drugim vzrokom kot pa ceplenju. Tudi to je bilo prepovedano. — Zakaj ? To je prav uganka. — Sloves nemške zdravniške znanosti je razširjen po celem svetu ter je bil urejen tekom sedanje vojne. Zakaj torej take bedast oče? Ni nam dovoljeno pisati glede pomanjkanja živil in tudi ne o razredčenju živilskih produktov. Naslov nekega Članka, glaseč se "Premalo mesa", so izpremenili v 44Mesa je za silo". V " Frankfurterzeitung" so zatrli nek članek z naslovom "Fronta in večina v državnem zboru". V tem Članku je bilo izjavljeno, da fronta v polni meti podpira večino v državnem zboru. Vsenemški časopisi lahko zmerjajo večino državnega zbora z izdajalci in mevžami, če pa hoče kak pomeran-ski list socijalistične barve pričeti s kontroverzo glede tega predmeta, ga vstavijo za gotov čas. To se je zgodilo par dni pred sklicanjem državnega zbora. — V Ruheleben jetniškem taborišču so prepovedali ''Berliner Tageblatt" ter postavili na njegovo mesto "'Taegliehe Rundschau", ki je vsenemško glasilo. Nemčija je pred resnim pomanjkanjem usnja. V nekem zajetem povelju, katerega je podpisal Lu-dendorff sam ter je bilo datirano z dnem 8. oktobra, je govorjeno o tem pomanjkanju usnja. Med drugim je rečeno, Ja se zaloga ne bo* povečala, razen, če se pričenja klati — manjše živali, ki bodo pa vsled tega skoraj izginile. Izčrpane so tudi vse rezerve. Vsled tega bo treba še zalogo, ki je na razpolago, na enak način razdeliti med armado in civilno prebivalstvo in sicer soglasno z obstoječimi potrebami. Armada je porabila v šestih mesecih med prvim a-prilom in tridesetim septembrom v letu 1917 naslednje zaloge usnja iz skupne narodne zaloge: podplatov 75 odstotkov. gornjega usnja 22 odstotkov in usnja za jenne-nje 52 odstotkov. Tej krizi se je odpomoglo s tem, da so na eni strani kolikor mogoče omejili uporabo, dočim so na drugi strani izpremenili proces izdelovanja in izrabe narodne zaloge usnja. Kljub temu pa ni ničesar ostalo za civilist^ Jasno pa je, da tudi armada ne bo mogla lcmalo dobiti potrebne zaloge usnja. Izdane so stroge odredbe za varčevanja ter shranjenje celo najmanjših odpadkov, katerih bi se v normalnih časih nikdo ne poslužil. V drugem povelju, ki ga je izdalo vojno ministrstvo 11. septembra, je govorjeno glede pritožb, da so dajali armadi Čevlje brez — cvekov. Ugotovljeno je, da so žeblji absolutno potrebni, da se s tem varčuje z usnjem ter daje izraz potrebi večjega šte-denja s čevlji. Potopljen rušilec. Trne translation filed with the poet at New York, N. Y. on Dec. 1. 1917» aa required by the Act of October ft, 1917. London, Anglija, 29. novembra. Nek nemški torpedni rusilec. ki je Italjaai ▼ Albadiji. Trne translation filed with the port master at Mew lock, N. Y. oo Dee. 1, 1917. mm required by the Act of October ft. 1917. Kim, Italija, 29. novembra. — Zadnjih 32 i»t je bila na5a navada, da imo izdajali Almanah za mnoee svoje prijatelje po celi deželi in zdaj je popraše-vanje po njem poslalo Še večje Severov Almanah za Slovence za leto 1Q18 je bil odposlan lekarnarjem povsod, da s« razdeli brezplačno. Zagotovo zahtevaj en izvod. Dejstva o tem almanahu : Vsebuje mnogo zanimivih člankov, dobre Sale in resnične povesti. Imenuje se "Kažipot k zdravju", ker ima mnogo ze!o ds- brih nasvetov za zdravje Vsebuje vse vožne informacije o koledarju, kakorftne je težka noju po drugih publikacijah. To je knjiga velike vrednosti. Daje se popolnoma brezplačno. Nikar ne odlašaj. Vprašaj zgodaj za en izvod. Ako v vaši bližini ni lekarne, ah pa ako vaš lekarnar ne more ali pa noče dati, piSite naravnost nam in poslali vam ga bomo. Ako hočete, nam morete poalati imena in naslove >vojih prijateljev in poslali jim bomo po en izvod brezplačno. Vattisi nrinnmha' Kakor veste, je bilo potrebno, da se je ▼ azna pnpomoa. . menila Uekaterih Severovih 0 zdravil. Almanah pa je bil tiskan, predno se ja vedelo, da l»odo izprememhe potrebne, zaraditega nekatere cene. ki so tam navedene, niso seda) v veljavi. Radi tega vas na to opozarjamo in pričakujemo, ila bo*te ptaah po naS zadnji cenik. W. F. Severa Co., Ceda[„£.pid8' Kje je Nizozemec? Md. Frani pripadal brndow ^ Sovražni napad ob izlivu Sabee v Weatcapelle na jVojušo Wi Cenjene rojake v ruskem ujet ni štvu. prosiuu, če kdo ve za ino jega brata FRANCETA Zl* PANČLČ. Kakor sem posnel i/ "Glasa Naroda", je bil ujet na runmnski fronti in da je bi! nadporoonik pri nekom strelskem jarku. Doma je Le Prtm-i skega pri Litiji na Dolenjskem, j Če kdo ve za njegov naslov, ga vijudno prosim, naj mi ga na j znani, za njegov trud mu bom Kitzmiller. ; Vodoplvec. Baltic, Mkeh.: M. D. Llkovlch. 1 Calumet. Mich. In okolica: M. W. i Kobe. Martin Bade in Pavel Shalta Chisholm, Minn.: Frank Govie. Jak. Petrich ln K. Zgonc. i Ely, Minn, in okolica: Ivan Goole, j Jos. J. Peshel, Anton Poljanec In Louls M. Perufiek. | Eveleth, Mina.: Loula Gov?a ln JurU Kotze. Gilbert, Minn, tat okolica: L. Vasal. Hibbing, Minn.: Ivan Poufie. Virginia, Minn.: Frank Hrovaticb. Kansas City, Hans.: Peter Schnol-ler. St. Louis. Mx: Mike Grabrlan. Klein, Moot.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Uath. Urlc-fc. Roundup, Mont.: Tomafi Paulln. Govranda, N. V.: Karl SternlSa. > Little Falls, N. ¥.• frank GregoTka Barbertoa. 0. la ekatiea: Matt, Kramar Bridgeport, O.: Michael Kočevar. Collin wood, U.: Mata. Siapnia 'V Jobn Malo vrb. Cleveland, O.: Frank Sakssr. Jako* Debevc. Chaa Kar linger, Frank Meh In Jakob Resnik. Lorain, O. in okolica: Louis Balant In J. KumSe. Niles, O.: Frank Kogovfek Youngstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City.Oreg.: ML Juatln in ). Ulaley. Alicgneay, Pa.: M. ITlaricb; Ambridge. Pa.: Frank JakJa. Beaemer, Pa.: Lools Hribar. BroogLson, Pa In ekeiica: poslal 2 dolarja; ako pa sam, čjta, naj mi pi£e na spodaj na-I Bujp®»* IpavecL Pa. . Demdar. v edemi naslov, mogoče bi mu Caamtgtm ^ John ^^ kag pomagal. — J ose?) ZupaJJ-l Conemaugfa, Pa.: Ivan Pajk, čič, e/o Joseph Pike, Labor RovanAek Carap Stop 14, Sheet V. Tube.) Claridge, Pa.: Anton Jerica la Anten Youngstown, O., V. S. America. (30-11—3-12) _ Joto VU Ji ASI ZASTOPNIKI, caterl ao pooblaščeni pooiratl naro*-olno aa dnevnik "Glas Naroda". Narofr nina a "Glas Naroda" Je: ca celo leto 13.50, sa pol leta $2.00 ln za četrt leta. pa $3-00. Vsak zastopnik izda potrdilo a ivoto, katero je prejel ln jlli rojakom priporočamo. Saa Franciaco. CaL: Jakob LovHn Daw, Cel«.: Loula Andolfiek ln Vrank Bkrabea Leadville, Colo.: John Hočevar. FMte, Četo.: Peter Cuilg, Jcba Gena, Frank Janeab In ▲ Kocbevar. fialMk. cmu. In okolica: Loa* Oostello. t Matu. Kernely. Lambert Bolakar. bid.: Alois Budman. Aurora, DL: Jernej B. Verblč. fMwft. Ik: Joa. Bootlfi, Jon. BUah in Frank Jorjovec. Wirt. HL: Frank Bambirti. Frank Laurlch in John ZaleteL Ln Salle, DL: Matija Komp. DL: Mlh. Clear. DL: Fr. Augustln. DL In Mica: Kotel ta Math. Ocrin. 0a Clhn DL: Frank Česna. DL: Matija Barbari* in aketten: *rta ta Frank Mkorltk as Frank : Joa iMfrte. Frank leskom ■ «k«JoM M Kozoglov. Export, Pa.: Loola Supančli ta ¥% Trebeta. Forest Ctty, Pa.: Mat. Kamin, FraaS Leben. Faren, Pa.: Anton Valentina«. Greensborg, Pa. ta okolica: Fra^i Novak. Hoetettcr, Pa, to ekeileai Frmal Jordan. ImperiaL Pa.: Val. Peternel. Box 172. Johnstown, Pa.: Trank Gabrenja to John Polanc. Luzerne, Pa. In abBcal Anten Osolnlk. Manor, Pa. to akoUca: Fr. Dentoi M ooo Bon, Pa.: Frank Maček ta Fr. PodmilSek. Pittsburgh, Pa. to okolica: V. U Jakoblch, Z. Jakahe, Klarlch Mat. L Magister. bwmhih, Pa. to akalka: Fr. Bpeter* Sooth Bethlebecs, Penna.: JaraJ KoprlvSek. Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. to okolica: Frmal Schlfrer. Tyre, Pa. to okoHea: Alois Tola«, West Newton, Pa.: Josip Jovaa. Wlllock, Pa.: J. PeterneL Murray. Utah in okolica: J. Kartell* Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Dliami, Wash.: . Poreata. Davis, W. Ta to ililiil JoQ> roatcb tn John Tavlelj. Tbonwa, W. Ta to Mtol JK» Korenchan Milwaukee, Wis.: Andrew Foa to Joalp Tratnik. Sheboygan, Wlax Anton Be, Jote Stampfel In Herlnta Svetlin. West AIMa, Wis.: Anton Dea*ar 3 Frank Bkok, A. J) GLAŽ NARODA, i: DEC. 1917. Krka v skandinavskih državah. kralja švedske in danske sta dospela na norve&ko, da se posvetujeta z norveškim kraljem olbde preteče nevarnosti ža skandinavske dežele. — nemški udarec v italiji je ojačil tozadevni strah. — kaj-ŽER je ojačil svoj pritisk na skandinavske države. -ooo- Povest. — Spisal Janko Kersnik. 000- (Nadaljevanje). na mizo: vina pa natoči v tisto laško majoiiko!" | Tako je ukazoval TopoLščak sestri. ki je pripravljala v eni gorenjih sob obširne domače hi.se mizo k slovesnemu obedu. m Ker se je bil Miklavžev oklic t. -OOO- V skledi sp bile kuhane mlade nati. a mrzle, z jesihom okisane klobase bom zavil vaeij, če jo do in na debelo s poprom posute. Jed je šla Klandru v slan; zadnji je odložil žlico in se tudi proti are mu /akona kinetske etikete, jezno Omahne. "To ni za nič!" je rekel meše-tar hladnokrvno, stisnil papir v ~ „ , ... keqx> in jflt ,-taknii v žep. " Kos Rrootovo M*ko tnko hitro zvrni, n če jo do a 111 nJem utegnili bim pri Topotal-" "" '' ' niso vrLti enkrat na kakur "Ne, daj sem' kaj vanj - zavij em FopoBčaku , , . . jat tudi lahko vf!ra to i>otye1,m m ^iovanj je vzkliknil O K*aj; a sredl tedna po oklicu se je namenil Brnot z ženo True translation flWl with the postmaster at New York, X. Y. 1, 14*1 T, as required by tbe Act of October 6, 1M7. on Dec. Kristjani ja, 29. novembra. — Švedski kralj Gustav iu danski kralj Kristijan sta dospela semkaj s svojimi ministrskimi predsedniki in ministri za zunanje zadeve. Vladarja bosta ostala tukaj do sobote. Mesto je bogato okrašeno na rast došlih monarhov. Dne IG. novembra je bilo objavljeno, da bosta danski in švedski kralj obiskala kralja Haakoua. V brzojavki iz Kodanja v torek se je glasilo, da je poročevalec Ass. Press izvedel iz odgovornega vira, da-se je odredilo posvetovanje radi namigavanja iz Nemčije, da Nemčija sledi z jezo vedno naraščajočemu protinemškemu razpoloženju na Norveškem ter se daje izraza bojazni, da Norveška, prisiljena v si od javnega mnenja ali pritiska zaveznikov, stopi v svetovno vojno na strani zaveznikov, ali na, da dovoli mornariško postojanko Angliji ali Združenim državam. A' tem slučaju bi bila Nemčija prisiljena polastiti se primerne mornariške baze na Danskem. Washington, D. C., 29. novembra. — V oficjelnili brzojavkah, katere so dospele danes sem, j^ ugotovljeno, da so dospeli danes v Rristijanijo švedski kralj Gustav ter minister za zunanje zadeve in min. predsednik. Vsi se bodo vrnili v Stockholm dne 30. novembra. To jutro so pričakovali v Kristijani j i tudi prihoda danskega kralja ter njegovega ministrskega predsednika in ziuianjega ministra, ki naj bi se vdeležili Skandinavske konference glode zunanje politike in ohranjenja nevtralnosti. Posvetovanje bo trajalo dva dni. Izvedelo se je od avtoritativne diplomatične strani, da je izvedla Nemčija veliki pritisk ne le na Norveško, temveč tudi na druge .skandinavske dežele, potom katerega naj bi delovala proti naraščajočemu prozavezniške-mu razpoloženju ter si obenem zagotovila nove ugodnosti za centralne zaveznike. Nek skandinavski diplomat je izjavil danes: — Razpoloženje na Norveškem je zelo proti Nemčiji in sicer radi najnovejšega barbarskega postopanja z norveškimi mornarji, katere so postrelili Nemci v njihovih rešilnih čolnih, kamor so se zatekli po uničenju svojih ladij. Norveški narod ni pozabil brezobzirnega načina, s katerim je skušala Nemčija uničiti njegovo trgovsko mornarico, a šele v zadnjem času se je pojavila možnost za »•esen razmislek o priklopnjenju na stran zaveznikov. Ne more se zanikati, da je moč Nemčije zelo narasla ? Evropi in da se je njen položaj zelo izboljšal vsled popolnega poloma Rusije ter poraza laških armad, in vsled temu sledeče invazije v Italijo. Te okolnosti so zelo otežkočile položaj severnih nevtralnih dežel. Nemčija se je okoristila s temi razmerami ter je stavila nove zahteve. Za nevtralne je sedaj še veliko težje ugoditi željam zaveznikov, kajti v slučaju, da bi započeli katerokoli akcijo proti centralnim silam ali celo če bi zanikali Nemčiji vse, kar se zahteva po določbah natančne in nepristransko nevtralnosti, bi bile te severne nevtralne dežele gotovo potisnjene v vojni vrtinec. Mi vstrajamo še vedno na stališču, da bi ne bilo za nas ugodno, ee stopimo na tej ali oni strani v vojno. * To pa je resnično v tem smislu ter se bolj bliža po-l>olui resnici, če pravimo, da bi zaveznikom prav nič ne koristilo, če bi se jim pridružili. Zavezniki vedo za to, ali bi morali vedeti, kot vemo mi sami. — Položaj je veliko bolj teža'; in delikaten kot se splošno domneva. Nemčija ne blufa, kadar prične pretiti. Nemčija res misli to, kar pravi, ko obvešča sosedne države, da bo gotovi potek dejanj z njih strani prisilil ber iinsko vlado k sprejemu potrebnih odredb, da se stopi v okom položaju, vstvarjenemu vsled takega nastopa sosednjih držav. Nemčija se nima ničesar — in prav gotovo za več mesecev ničesar bati .od strani Rusije, ter je v najboljšem stanju, da izvede vsako pretnjo proti Danski. pustiti namreč vedno nekoliko na dnu sklede, ni pregrešil. A hudomušnost ga navzlic Tomaževi gostoljubnosti ni pustila. "Pri tebi je menda vsak svetek petek, prijatelj! V delavnikih, se ti pri Miklavža dobro godi, v nedeljo pa doma lenušiš, črn. kraJi ješ in vodo piješ." "No, vedi, ti eapa neumna, večkrat imam vina v kozarcu ali pa kaj žganega nego ti!" •Ce pa ne dam?" \in w9enko v Ljubljano kupovat, "Daj scin, pravim!-' .kolikor niso doma imeli potrebne- "Ne dam'" s,vatovanj— Napo- Kresal je "v tem gobo in jo tb3 /vedali pa so se ženinu, da se pri ■ vrnitvi oglasijo pri njem, in temu čil v pipo. Tomaž pa je v svoji jezi zacrra-zavihtel nad pohodu so veljale ^ori omenjene priprave v Topol še a ko vi hiši. Rojake v ruskem ali itsijaiiskem Rojak«- v ruskem ali italjanskem ujetništvu prosim, če kdo ve za naslov mojih bratov LUDVIKA in FRANCETA CER DENT, doma ii Dob-njenga! Kartelevega, fara Mirna peč na Doleuj»keiu. Ludvik je v ruskem ujetništvu od septembra ttv*j« leto, France je bil pred enim letom na italgunski frotiti. Pronm, kdo kaj ve o mojih bra tik, naj mi (blagovoli naznaniti, ta kar bonn zeio hvaležen, ali naj se pa asma oglasita na ta naslov; Ignace Gerdene, Box 47, Del motit. Pa., U. S. America. (1-4—-12) jezi vina v grede euuje in papirje pobiraš ob eesti, he, he! Klam pa si dejal tisto pisanje, ki te je Že na stare idni učilo brati?" "Ne vem, kam sem ga vrgel '; je odgovoril oni navidezno malomarno, a natihein si je mislil: "Kaj, ko bi mu vendar pokazal zavitek? Se ved«;, tistega ne pokažem, kar je notri, predno sam ne vem, kaj je! Pa samo zavitek — morda vendar ni to, kar misLim." Klander je videl, da Tomaž nekaj ugiblje ifi kakor prekanjen diplomat ga ni hotel oplaziti z novim vprašanjem. Izvlekel je majhno pipo iz žepa in le dejal: "Škoda!" "Zakaj?" "I, včasih tiči kaj v takih pisanjih, kar je mnogo vredno — nmogo; pa je vržemo strani." "Če ga nisem pomasil kam med smeti?" zamrmra Tomaž polglasno in lieemersko namišljen. Klander zajame vodo iz škafa mi pivii vtakne vso glavo v velik koree. Oni pa v tem stopi iz sobe in zapre duri za seboj. "Aha!" sikne Klander za njim in se splazi k vratom poslušat, kje išče Tomaž papir. Slišal je, da oni vrata v hram zapira ^a seboj, nakar le ta naglo svoja napol odpre. j>ahko je čul, kako je zaškripal pokrov Tomaževe skrinje, ki ga je bil ta glasno in z ropotom privzdignil. "Da le vem, kam devaš svojo skrivnost", je šepnil Klander, in z zadovoljnim lieeru zaprl zopet vrata ter sedel na staro mesto. Omahne pa ni bil tako neumen, kakor si je domišljal mesetar. PrišedJi v liram je res z glasnim hruščerm odprl skrinjo, zaeoio pa se nasmehnil zvito in pest pomolil nazaj proti vratom. "Saj vem, da poslušaš; le vleči na uho!" je mrmral in iz globokega žepa, vš&tega v telonik prav pod pazduho, potegnil v zamazan robec zavita pisma. Svojo skrivnoriit- je nosil vedno s seboj. Odvzel je samo širok papir, oei-vidno prejšnji zavitek, drugo pa sprafvil zopet v žep; potem je pa glasno aaprl pokrov in se vrni! h Klapdru. Spotoma je list še dvakrat trdo stisnit v pesti in tako zgubano.ter napoi raztrgano kepo podal tovarišu. "To-le je menda!"' "He, he — veliko-ni videti1', j a menil oni ter pazno razgrinjal in gladil list ter ga obračal na vse strani. "Aha, tu je nekag pksane*ra!" Rekši je tiho čital besedo "testament", ki je bHa z velikimi, raztegnjenimi ter ne posebno razločnimi črkami pisana na sredi zavitka. Tudi njemu se je zablis-nilo v glavi, pa izdati se ni hotel, zlasti ker ga je Tomaž gledal tako pazno iii neprenehoma. "In notri ni bilo ničesar?" "Nie, Vav nič!" "Ej, to je kak čevljar ali krojač, popotni seveda, Trge? to Mra vse to ^ Omahneta, toda sedel je na klopi cuden obraz- kakor bi ,nu "Xo bodi, ne bodi, Tomaž! Ne'pri peči, iu nobenega orodja, niti Ul° to. ' ti se! Saj kadar imaš kaj več orožja ni bilo blizu. ^zmenil zanj 1 kozarcu, tedaj pa domov Z zlobnim nasmehom je seeel Proti poldne so .se pripeljali na- v žep, izvlekel kopo in jo vrgel povedani gostje. Stari Brnot je v kot za mizo. vodil samvodil saan težkega, niz- "Si-li zblaznel ali kaj.' Menda kefa konja, kakor ;ih od nekdaj si ukral tisti papir in kar je bilo prirejajo in rabijo v teh krajih, v njem, ali si pa koga oropal ? Xo za niim n;l vzvišenem, rdeče pre-— <"-akaj — mreina!" kritem sedežu pa sta sedeli žena Kepši je zaloputnil duri, odšel iu rejenka. in grozil še s ceste- s pestjo. Tako Prihod in sprejem je bil hladen, je plačal Tomažu gostoljubnost r>,'not pomagal koaija izpreči, Jugoslovanska Katoi. dednota išl itn zajutrek. V. "Pražnjega prta ne zabi, Urša, in srebrne žlice, one težke, položi Miklavž je oblastno kričal za hlapcem, ženski pa sta stali mol-; ee ob strani, šele Trša, ki je, o-pravljena z novim predpa-mikom. obrobljenim z belimi, malimi čipkami prihitela iz hiše, je povzro- i« 'A ' Mm -tri sf _ " J r f . nm - & v *, i \ o ir<; v .in, r " - V * <>->. 1 V - - \ Ja kako drafitro ssmeojeno kupiti bandoro, asatsvo. r««ac gpdbsss initrmnente, kape ltd., ali pa kadar potrebujeta are, verlMoa, prlT«a» prstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi na* as mm vprsiste. Uprated i« rtaiM le 2e. ps al bodete prihranili dolarje Oanltai vel vrat poMljamo breplaSno PHtta pasi IVAH PA/X * CO., * 4S6 CkMtnat 14 GOVKICAnGH. PA Ustanovljesa leta 1898 — Inkorporirua leta 19001 Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251. Conemauaa Pa. Podpredsednik: LOUIS BALAXT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PI8HLEK, Ely, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtniu: LOUIS <^OSTELTX) Sallda Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Pittabunrfa. Ps. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, HI. IVAN VAROGA, 5126 Natrona AUey, Pittsburgh, Ps. POROTKTKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond We*h. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn. Box 480 JOHN RTJPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7tn St., Calumet, Micix. fOllN MOVERN.624 — 2nd Ave, W. Duluth, Minn MATT. POGORELO, 7 W. Madison St, Room 605, Chicago, P\ ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave, N. E. Cleveland Ohio *RANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD Box 17. Denver Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, \fi™ dopisi, tikajoči se uradnih cadev. kakor tudi denarne n/Siljatve, naj se pošljejr na glavnega tajnika Jednote, v* prt ^šbe ps na p red redni ka porotnega odbora Va ooebna sli neuradna piams od atrsni članov se ne fcodt odnls Društveno glasilo: "GLAS NARODA". žila gorkoj^i razgovor. "Dolgo ste se mudili, i^-O!'' je pritrdil Miklavžu. . . dolgo" i In ta-le svinjak tudi presta-jc Ivljcak.. ze v vezi, "jsem sko- vim! Sedaj imajo zidane in ro mislila, da tudi danes ostanete pravijo, da so bol^i. Zidanega «e v mestu. Xo, to je lepo, mati bom del tja na konec hleva." Brnotova, da prihajate enkrat k, -0j llikai.t uiUlll, Mik4avi- sp nam; pa ti Metka, s^j te komaj og! i.i Brnotovka. -Jeseni so bolj-poznam, tako dolgo te nisem vi- r,: ]e stnre-a se d,vi! V zidanih dria. Kje imate pa Gotarda. za- ti UmIo uročni. in - , Iit. h0.š imel kaj ni prišel? Pris»»l bi va.a lahko brinjevega jmrezar^a ood njimi, nap.oti. ;no ponnore ti n; i ako je tekel curek besedi iz'voda." Uršinili as-t. ko je pozdravljali goste. liniotovka se je prijazno ui ogljena (Dalje prihodnjič). smehljala in odgovarjala v nagli- Rojake v <*i. Metka je le molče stisnila roko teti l'rši; lahka rdečica ji je pa vendar silila v liee. — *'To bom pa še ietos strani vrgel", je n. da, jKtem bo lepi tu-i ruskem a;i italjanskem ujetništvu prosim, eo kilo ve za mojega brata TIT USA GOLOB in prijatelja ANTONA PO 11AKC. Dotua sta Iz Pečke, fara Vakole pri Slovenski Bistrici na Štajerskem, ( e kateri ve za nju naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, če py satva čitata, naj se mi pa sama oglasita na ta u&slov: Catharine Golob, sedaj omožena Dolieršek, Klorida St.. Milwaukee. "Wis, 1". S. America. 1-4-—12' »s Slovensko Amerikanski 1Q1S Bazen koledarskega dela ima še sledečo vsebino: Pesem. Nemški napadi s plinom. Važen zgodovinski dokument. - Živali in aeroplaci. Popolen pregled svetovne vojne. Ruska revolucija. in srbskem ujetništvu prosim, če kdo ve /a moje tri brate JO-|n'L Prijatelj, kar je tu pisano, po-ŽEPA. JANEZA in ALOJZUA menja "attestato", "testimonian-Al^ER. I) ma so iz Dolenjega to je laški in se pravi po na- Vrha pri Novem mestu. Janez je bil v začetku vojne na srbskem bojišču pri 17. regimentu in taan je bil ranjen; Jožef je bil na soSki fronti, kjer je bil ranjen; za Alojzija pa ne vem, ns katerem bojišču se je nahajal. Za nje želi izvedeti njihova sestra Frančiška Aubtr, sedaj omožena Katar. Zdaj pa še prhsim cenjene rojake, v ruskem ujetništvu, če kateri ve za naalov JANEZA K0TAR, doma u Ždine vasi pri Novem mestu, da mi blagovoli nameniti na te uaslo»v: lin Prances Kota^ Box 442, Ciaridge, W ' u. a A—« * + 4e "iaprieevalo". Če te kdo nabije ali vsaj udari, da se ti pokaže črna lisa ob koši ali pa malo krvi. potem gret k padarju po "testUT'; glej, takim "testati" ali če ne takšni, pa drugi — morda kakšen potni list — kaj enakega je bilo tu notri. Ali ni bilo?", "Ne, pravim, nft, pmv nič ni bilo", de oni, pa tako nemirno.| negotovo, da bi bil tudi drag nego' lOande? sposnsl, dn Tomaž teže Nemiren, iianMilis pa je bil, ker so se mu prč BMkdrovih bese«-dak, kaUrim potna vendar ni nI mul prav veneti, jeb1 U jih > Praznik v Petelinji vasi. Prag. Problem Alzacije-Lotarinške. Ukradeno pismo. Bed. Veliki dobitek. Bazno o otrocih. Doživljaj francoskega žumalitf*v Venizelos. O postanku koledarja. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Program ruske socijalistične stranke. Nevidna poslanica. Af orizmi. H Normalni potek ruske revolucije. Busija. Nemški cilji in Busija. Padec rodbine Bomanovcev. Prednost brsojava. Buchara. Čudne pogrebne določbe. Album. Krščanska svatba pri Kafrib Večni koledar. Petelinji boji. Nekaj za gospodinje. dala. Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 OOBTLANDT STBEET, NSW YOBK OITY, N. T. .....-•^'.^•-A«--... . - ..rr?- m GLAS NARODA; 1. DEC. 1917. Mah na rve t Jan Marija Plojhar. Češki »pisal Julij Zeyer. pozabla na vse, karjin nelogičnosti svoj.' mi>li, zatajiti boko iz pr>i; in ko je mladi mož je nameraval svojo bolezen, pa zaslišal svoje ime, kakor bi bilo J-* tatfo in rodno obnašal. i/premen jeno v godbo, se je sko- "Ali vara jc umrl prijateljev raj presenečeno ozrl nanjo. Tako •mirjalo od včerajšnjega se, kar jo je razburjalo -zri ja trenotka današnjega rajaj se ni vrtelo vprašanje I kdo ?" je vprašala Katarina, ki slavnostno je zvenelo tako resno! i j !i ljubi ali ne! ^''»laj ni ni mogla domisliti drugače zveze Njegove oči >o se vprašujoče uprle ih'emer ne j* o le o ne iz-1 med smrtjo in onim listom. [vanja. ti in prozi, katero ji j<* "Nimam tam prijateljev. Nih^ej ' Zakaj ne vjerujete v življe-^"iica i.JoMi najmi ni umrl. Toda smrt je tam do- nje t*' je rekla. — 1;Življenje je n)< •jcovem čelu, ona 'senca smrti', jo je kot fiksna ideja mučila aipa, ko ji y stopil pred ma. ker tarn ni življenja", je go- pravcato resnica. Smrt je puhlo v or i! k-ikor v deliriju. Ta mrzlotn, slepilo. Kdor obupuje, zakrivi sa- pritip \mrti v trenotku. ko je hotel momor s zaprtimi očmi. Kdor Širo- ,1'vno oko Načiketa«* v imUki govoriti o svoji ljubezni, tc ! Kaj vam je"' Z;'vila je tesnofv brezno svojega izgubljenega ži- tako globoko gledala v oči in je k njemu. ivljenja. govorila tako nežno. Dvignila je Nje-o vi ustnici sta trepetali, še-1 Katarina je molčala in se ite ter c-er pa bel kakor sneg, ki se taji po krajini, je zbiral svoje misli ter jezdila po precej globoki sotesk:. ia o-a oblivajo žarki, si rekel j kjer so ob straneh stale skupine "Kolikokrat**, je začela čez liip. Sedaj je prišel tre no tek, sedaj j božjega drevea, semintarnn olive "Kolikokrat ste mi ponavljali, da ali nikdar!" Več r>; iskal prve be-j ter stari hrasti. Potok je šumel in prebiva pri vas doma smrt. lleldi sede, bil jo že našel. "Katari- se penil krog hlodov, ki so se bili ste mi, da vas je tam najbolj bole-na! " — je hotel klikniti. Doklej je i od nekod prevalili vanj. in voda lo, ko -te kot priča gledali na muni bil šr nikdar ogovoril ž njenim j'' tresla z visokim bičevjem, ki čno agonijo umirajoče domovine, ln ijlienoni. Ali bi se ne bil povsem jc raslo na mnogih mestih ob bre. koliko trpkih, vročih očitkov, ki priznal s tem nazivom? No v tv t?u. oblakih je prodrla i>o ina- so se nanašali na vaše rojake, sem stem trenotku, ko je odprl usta, da,lem odprtina, skraja šele v podo- slišala od vasi Včasi bi lahko mi-lii izgovoril to sladko ime, je za-j bi velike, žolte lise, iz katere se je slila da sovražite svoj narod, ko bi činil v prsih tako silno fizično bo- sipal prenežni dež slabih, na videz mi ne bili s takšnim navdušenjem lest, ds» je s težavo zadržal vzklik, vlažnih žarkov ter se širil po vsej pravili o njem toliko krasnega in Zavrtelo s,- mu je v glavi in zdaj-1 pokrajini. Okraji odprtine so se >ve zanimivega, o njegovem vstajenju < i se mu j*1 zazdelo, kakor bi mu t»li v opalovi barvi liki notranj- od mrtvih, o njegovih žrtvah tei postali roki, drže«-i vajeti, nekaj školjke. o herojskem prenašanju krivic. — tuj« ga, kakor bi njegove oči zrlej ^a Katarino je vse to zrlo z o- Glejta, napravila sem si o tem *o/i čudovito pobarvano steklo na "ha nepojmljivim vidom stvari, ki ljudstvu svojo sodbo. Navdušili a v usta je zof»et dobil oslad- .i*- človeškemu in živalskemu tako ste me, a dasi ga v eeloti tako mani, odjwrmi okus kr\ i, kakor ta- malo soroden, pa mu je vendar po- lo poznam, čeprav si ga nejasno krat ponoči pri onem groznem na- doben v svojih učinkih, ker je ixrln predstavljam, vendar menim, da vain pred cerkvijo Trinita. t duše. Tako čudno se ji j'* zdelo; -e ne motim o najpoglavitnejžih Smrtni strah, da se-zvali pred čeprav se je pod večnostjo, ki je stvareh. Jasneje vidim nego vi, ker Ka;arino s konja, da bo ona priča »z minljivosti gledala nanjo, neve- vas slepe solze vaše tako pravične ostudnega prizora, mu je zbudil ta de čutila vzvišena nad razmere, če- in krasne bolesti." trenotek neznansko obupnost, a P™v se je vsa oddala v sočutju za '"Rad bi slišal to sodbo!" — je navdal ga je obenem z nadčlove- -'ana Marijo, se vendar ni obrani- vzkliknil Jan Marija. ' Toda bodi-ško silo. !la nekega čustva razočaranja, ki te milostiva-!" Premagal j* to grozečo medlo- je tiho in otožno ozvalo v njej... Posmejala se je ter resno re- bo, ni padel s konja in ob njenem Ko j-' popr» j tako razburjen gle- kla : pogledu, polnem ljubezni in soču- dal nanjo, ni mislil torej o njpj, ni ' Nekoč sie imenovali svoje ljud tja, so mu zopet zalesketale oči in J-'a Penila ta ljubezen, o kateri je sivo Lazarja meti narodi, .laz pa prevzela ga je obupna ljubezen do sanjala ona? Katarina torej tisti rajša spominjam Lazarja, brata življenja. (hip ni zavzemala, kakor je domne- Marije in Marte, ki je simbol va- Kontesa", — je rekel liho, ajv*la» vse njegove misli? Ne! Ta še domovine. Ko je priklial Kristus strastno, "jaz sovražim smrt." I misel je blodila daleč na severu, tega Lazarja na dan, nazaj k nove- Pomena svojih besel >e je zave- -Spominja! se jc rodnega kraja in mu in gotovo tudi k višjemu — dal s.-le tedaj, ko jih je zaslišal z pripominjal si je njegovo nesrečo, ker pot skozi mister i j groba in lastnim svojim glasom izgovorje- o njej, o Katarini ni mislil.... >vit čudeža krog glave posveti člo-ne iu ko je videl, kakšno žalost in Kako se je zmotila! Vse kopr-, veka — takrat je gotovo vlekel o- bi>l»-sf so povzročile njej. Svetove nenje v njegovih očeh je veljalo mahujoči Lazar pokrov svojega bi bil dal zato, da ni tega rekel. oni idealni soljubovci! Usmev tihe; groba za seboj. Ali je ta pokrov "Ste li bolan?" je hitro vpraša- resignacije, ne brez sence trpkosti, pomenil smrt? Ne, samo minulost, la. "O, kaj vam je. za Boga!" ln'«e ji je pojavil na ustnicah in sra- A žarek v njegovem očesu je po- njeue oči so postale vlažne. Imežljivost ji je užgala rdečico, pač menil bodočnost. In tako se godi i. "Nisem!" je odvrnil s lako pre- ,,olJ v notranjosti nego na obrazu.i vašim narodom. Se vleče svoj po- pričevalnim naglasom, da je sam Precej pa-si je očitala svojo s*- krov za seboj, toda življenje mu verjel temu. Ibičnost. Kako je mogla le za tre- je zagotovljeno. Tako kakor je "Kaj vas je torej tako naglo u-notok !>ozabiti na poglavitno stvar:; moja Italija iz ponižanja vstala k žalost ilo t" ie vprašala in ni zazna- d* tr,H Jan Mariia! Njene oci so i novi slavi in neumrječnosti!" {brez ovinkov ogovoril s samim 'imenom. Sedaj je prišel trenotek. j Neizmerno radost je čutil v sebi,; (neskončno srečo. Baš sta jahala iz 'soteske; Katarina je pognala svo-i jega konja za nekaj korakov na-j 1 prej. Zopet sta videla krog sebe široko kampanjo, obrobljeno z vi-šnjevkastimi gorami, solnce je prodrlo skozi beli oblak in širna, zlata proga je padala na valovito poljano. Prav pred njima se je v daljavi dvigala skala in na njej so se kopičila pod seneo plavajočega oblaka nekakšna poslopja, ki so se v svojih razlezlih obrisih zdela o-gromna. | Katarina je ustavila konja, in ko ji je prišel Jan Marija tesno ob bok in sta zarepeatli njegovi ustnici, je uganila one sladke besede. ki so se tam pripravljale; a instinktivno se jim odmikajoč, dasi je koprnela po njih, je zmedena Idvignila roko ter zašpetala: "Tam oni kraj e lsola Farnese." j Tudi Jan Marija se je preplašil (svojih besed, ker to. kar je hotel j reči, se mu je zazdelo zdajci tako banalno, tako mnogokrat že no-navljano, da je stida malodane zardel. Ta neodločnost pa je trajala samo trenotek. Nagloma jo je prijel za roko. — Vzkrik njegove duše: "Ljubim vas", mu jc že vihral po grlu na ustnici, no v tem je Katarina dvignila bič ter presenečena pokazala v stran, od katere je bil Jan Marija stran obrnjen, in prav v tistem trenotku je letelo nekaj prikaznim podobnega jadrno liki vihar krog njih. To je bila neka ka-valkada, mešanica gospodov v najelegantnejŠih angleških oblekah iu dam v najbolj mamečih ja-halskih opravah s plapolajočimi viečkami in pajčolani; spremljalo jih je krdelo slug, tolpa psov naj-plemenitejse pasme je bežala pred čarokrasnimi konji in poljana, maloprej tako pusta in tiha, je odmevala človeških glasov, pasjega la-ježa ter konjskega rezgetanja iu topota. (Dalje prihodnjič). la, kako zaupno govori ž njim in s kakšno ljubeznijo gleda nanj. mirneje gledale na tisto žolto, svr-; '-o, vse verjamem'" je vzklik-tlo, veliko, vedno rastočo, nepre- nil in iz„iniIa je vsa" njegova ža- Oh, včeraj sem dobil dopis z ^ano s° -iasnečo liso na nebu, in se ]ost, vsa njegova bole?*, več ni mi doma umolknil. je rekel tjavendan » i ji je zdelo, da ji ti solneni žarki sm 0 življenju, ne o smrti, ne o do-{razgrevajo srce v prsih. Nekaj te movini: samo nanjo je mislil in na Kaj pač govori ? Sam ni razumel \£iiri° bil° v n*mh >n nalSVojo neskončno ljubezen. "Kata- Ali je bil oui list v kakšni zvezi x | u»tnieah, ko je izpregovorila. da rina!" je vzliknil s trepetajočim njego sedanjo mračnostjo? Sicer je stalo tam, tla je ob beraški palici, in to ji je moral kedaj razode-ti, silila ga je k temu dolžnost, ako ga je ljubila, toda sedaj, sedaj to «e ni umestno. Rohnel je nase zaradi te okornosti svojega jezika, zaradi toposti Dr. Koler aLOVENSKI ZDRAVNIK OS Pmn Ave^ PHttWrh. P« Dr. Koler J« naj at&rejfti BlovenBk sdravnlk. ftpecflja un t PltUburglra ki trna. 2f-lctn< prmJuo t »drmvlj« nju neb moiki) bcUnL Zastr jpU«n> krvi mdravl ■ rim •ovitim MC. ki cm J« liumil dr. proT Erlich. C« Imata mosolj* all mehurčka po taiaau. v »rlu. izpadanja las. bolatin« v kastah, pridi t« In lattstU vam bom krt. Na Čakajte, kar ta bolezen aa calese. Vaa moAka bole ml gdravlra po okraj-*anl matodl. Kakor hitro opaaita, da ram pre ne huje adravje, n« fakajta. tamrad pridi ta la Jas vam gm brm ■opat povrnil H ydrocaia ail rodno kilo osdrarlaa r M urah la aloar bras operacija. Bolecnl mehurja. Id porsroajo bo-laeiaa ▼ krito la hrbta la rfisaib tudi Mi nudčaaja rods, oadrartm rostja R*vm«ttxwn, trganja, tsktlns, irfcrttoi, (krofu drops kotna »lasni. U hn Matičič. — Društvena seja ! vsako tretjo nedeljo v mesecu, i Društvo sv. Petra št. 20 v Eveletb. Minn. — Predsednik: Peter Maurin: tajnik : Frank Lenk-h. 212 Grand Ave.; blagajnik: John Schutte. — Društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Štefana ŠL 21, Chisho!m, Minn. — Predsednik: Anton Hren: tajnik: Joseph Lani. Box 8u1: blagajnik: Peter Staudohar. — Društvena seja vsako trttjo nedeljo v mesecu. I»ruštvo sv. Jeronima št. 21 v In n-wotxl, Mlch. — Predsednik: Georce Krizmanlč; tajnik: Simon Jelačič, 2»»7 Bonie St.: blagajnik: Ivan Remuta. — Društvena seja vsako prvo nedeljo v mesecu. Društvo* podporna zveza slovenskih fantov št 23 v Calumet, Mich. — Predsednik: Math. Swetlch; tajnik: John Kambi.-h. 417 Osceola St.. I^uriurn, Mich.: blagajnik: Paul Schaltx, ml. - -j Društvena seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo sv. Petra in Pa vin št. 24 v Virginia. Minn. — Predsednik: Mat ti. Vnkellch; tajnik: Mihael Stlmac, Box |19S; blagajnik: Joseph Sprajcer. — Društvena seja vsako Četrto nedeljo v mesecu. Društvo sv. I ms 1 Marija št. 25, Gilbert. Minn. — Pr*-dsednik: Pavel RI-jondič: tajnik: Martin Pecharich, Box «21; blagajnik: Joseph Brula. — Društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vestna zdravilo dela čudeže, TFUNE RS BITJER-WINE ' HORKE VIHO ^JOSEPH rn»«* Trinerjeva zdravila u/ivajo že 30 let nenavadno zaupanje. ~ In ro čisto po pravici, kajti vesfciost izdelovatelja dobiva zaupanje in posploženje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščaoju een vseh potrebam in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca. TRINER-JEV aneriiki Eliiir grenkega viia ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti. splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah. AHTXFUBIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-ljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — Son Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916, JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1343 SO. ASRUNO AVE.. GHICACfl, ILL. m wmmn j GliAB NAKOPA. DEC 131 T. pcdp. društvo sviti Barbari Jsl KA SBDIHJXNE DEfcA VE BKVEENE 1WBKIT1 fed«*: FOREST CITY, PA. himirtiMi te TI. GLAVNI URADNIKI: r ft. TACCHAR, 674 AJuty Ave, Hock PodpmtaednU: JAKOB DOLENC, box 181, Broutfitca, Pa Tajutk: KB AN K rAVLOVClC, t-ox 047 Fore« City, Pft. Pomotol tajnik: uei {»riratnlb iVko?, na naelor: Frank Pavlovfle, Farmers S Mlarra National Bank, Foreet City. Pa. V elučaju, dt oiaaljo drufitreol tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka poma&jkljtvoetl, naj to nenadoma naznanijo urada glav. tajnika, da •peamore napako popra riti Gospodična Kara Roman iz pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T. Nadaljevanje prišel že ob devetih zjutraj, ivedaia, da jroapodična Kara še spi in jo je sla lipe« Nekega dne Ln i/a mu j. licat. Lahkoživka i 1 celo noč v gozdu, in sdaj sem našel, česar sem tekal.... Kara, jaz te ljubim! Hotel jo ,ie objeti iu priviti k sebi, toda Kara se ga je ubranila ill si pokrila z rokami obraz. Nato j«' (Miglegdala žalostno se smejoč, s svojimi velikimi črnimi očmi ter rekla: Kako rada bi bila za vas Ilortenza in samo Ilortenza! — Toda to ni mogoče, ni mogoče. ... š.- eelo vam sem samo Kara, kaj ne, Leon ? — Prisegam ti.... Ona mu ni pustila nadaljevati. — Prijatelj moj, jaz vaiu prav ničesar ne očitam. — Koliko dru-jnb bi bilo že pr»*j prišlo k meni ter me vprašalo; — Kara, vi se mi dopadate. — Postanite moja ljubiea. — Koliko zahtevate no mesee? Vi ste pa preveč galantni, da bi tako govorili. — Vi rajše hlinite neki« vrste prijateljstva ter mi pravite, tla me ljubrte____ Po par trenutkih molka je nadaljevala: — Hvala vam, Leon. — Prosim vas, če vam smem nekaj povedati? — — Zakaj ne ? — Zdi se mi, da varate sami m-be. — Ljubezen se ne poraja tako hitro. — Morda se vam dap.idem, toda da bi me ljubili? — Ne, to nikakor ni mogoče! Zopet ga je dolgo, dolgo časa gledala, kot da bi hotela prodreti s tvojim pogledom in rekla: — Vsled tega vam pa ni treba misliti, da zavračam to vašo ljubezen. — Ravno nasprotno, jaz st-in ginjeua in ponosna, kajti tudi do vas čutim neko posebno simpatijo in spoštovanje. Zaenkrat pa nimam za vas uobeut-ga drugega čustva. — Če vas bom ljubila, zaenkrat ie ne morem povedati. — Mogoče vas bora, kajti moje srce je prosto in nikdo, kar nem jih s|»oznala pred vami, ni vzbudil take simpatije v mojem *reu. — Toda čas še ni prišel, da bi .položila svo jo roko v vašo in upam. da že vsaj ne bofrte zahtevali od mene, da bi govorila besede, kateie bi mi ne prišle iz srea. — Če bi bila na mojem mestu kaka lahkoživka, bi vam morda prepovedala goVoriti na-prej o ljubezni. — Ali naj tudi jaz storim to? — Ne, ne, prijatelj, moj, vi me predobro poznate, da nisem zahrbtna. — Ravno nasprotno: Govorite večkrat o svoji ljubezni do mene, govorite vedno o te tem--- in: poskušajte me res ljubiti!--- — Kara, jutri zvečer bo Carban zopet prišel. — Ne boj se, jaz nisem pozabila. — Ali imaš kaj denarja f — Niti beliča. — Toda on bo zahteval denar! — Ga bo pa dobil. — S eim ga boš plačala? ^ — S čim V — Z zlatom ali z bankovci. tega zaenkrat še ^amn ne vem. — Kdo ti jih bo dal ? — Čudno vprašanje. — Gospod Leon Haupois-Dagnillon. — Torej gospod Leon že vnaprej plačuje? — Da, kajti Leon ni tak kop -o drugi možki, — Jaz prav lahko j že zdaj računam na njegovo sentimentalnost. —- Kaj pa Carban? -r Carban bo prišel jutri ob devetih, ko bo Leon pri meni. — Že , vnaprej ga vidim, kako bo zmerjal in kako se bo jezil. — Na vsak | način bo zahteval od mene denar. — Jaz era seveda ne bom imela. Leonu se bom zasmilila, pa bo plačal. — Le pomiri se, še vse bo ! dobro. — Kako misliš? — Dozdaj sva večkrat stradali, zdaj se nama je pa odprl novi vir bogastva. — Denarja bo kot- toče. — Da, saj je že čas. — Seveda. — Samo nekoliko predpriprav je treba. — idi jittri j zjutraj k Franco i se in naroči pri njem bogato večerjo. — Leon rad }e dobre stvari. — Da. le brez skrbi bodi. * Naslednji dan j«' prišel Carban točno ob devetih zvečer. Luiza ga je nekoliko zadrževala, toda on jo je pahni! na stran j t'T stopil v salon, kjer sta bila Kara in Leon. Začel je kričati, da mu je Kara dolžna 27,000 frankov ter da jih hoče takoj imeti. — Rekel je. da se bo podal takoj na sodišče, če mu ne plača. Tedaj se je pa vmešal Leon v pogovor. Kara se ni motila v svojih domnevanjih. — (iospod — je rekel — v čast si štejem, da sem prijatelj te — Kdo ste vi? — S kom imam čast? -— Jaz sem Haupois-Daguillon. Carban se je globoko priklonil rekoč: — Na ra/.polagro sem vam. Kara j<* zatem prijela Leona za roko ter ga peljala k oknu. — Prosim te — ga jo prosila — nikar se ne vmešavaj v to zade v o. — Sa i sem že takoalitako dovolj žalostna, nikar me še ti ne ža lost i. — Ne, ne. Kara, motiš se. — Ali misliš, da nisem kavalir? — Če me ljubiš oziroma če si moja prijateljica, mi dovoli, da se pogovorim s tem surovežem. — Toda____ — Prosim te! Po dolgotrajnem prigovarjanju je odšla v sosednjo sobo. Leon je stopil k Carbanu, ki se je bil medtem mahoma izpreme-ril v zelo uljudnega Človeka. — Gospod — je rekel — v časta si štejem, da sem prijatelj te dame. — Vsled tega ne smem in ne morem dovoliti, da bi izpolnili grožnje, kat«*re ste ji ravnokar vrgli v obraz. — Če ste res opravi* eeni do 27,000 frankov, vam jih bom jutri plačal. — Ali vam zado-htuje moja častna beseda? (Dalje prihodnjič). IŠČEM DELAVCE i I za rezati lokse in delati drva. °lača od 1000 čevljev $1.70 in o J kvorta $1.90. Gozd v ravnini na farmah. Dober delavee zasluži od pei do šest dolarjev na don. TtKii se lahko peč lat i dva moža skupaj. Vprašajte /a pojasnila pri: Kari Kosmerl. Box 112. -lava V ill* s«-. N. V ' M12)_ j lAAe.it prijatelja .HM DEJANO-VIČA, Hrvata iz lk*»u\ in JOK C A KO VI NA ČKMLJAKA. do, ma iz Postojne na Kranjskem. • Leta 1?114 smo deLali skupaj v( \oruieh. Pa. Prosim cenjene prijatelje, da mi naznanijo njiju uaslov, ali naj se pa sama' • glasita. Delata v gozdu v West . s ir«-lniji. Jaz sem sedaj pri vo ' Lili. Moj naslov .i«-: Thomas De jauovie, Co. L. 1 T>1. fnfantrv,' Camp Shelby. Miss. t (1-4—lii) Rojake v srbskem ali ruskem u-jetlliŠtvu prosim, da mi kaj poročajo o mojein bratu LUDVIKI" &MEKEKAR. Kdor mi bo; kaj poročal, mu bom pošiljal '•Glas Naroda" za -1 mesece. — J. Bmerekar, Box 273, Clarklge, Pa., I". S. Ameriea. (:<0-ll—:M2) Dr.LORENZ. Jaz sem edini slovensko govoreči šperialist moških bolezni v 1'lttsbiirgliu. Pa. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim sreem naznanjam so j rodnikom. prijateljem in znan-j »•em, da je om zelo hvaležen. — Andrew Kržišnik, 128 Burlington Avenue, IJa Grange, IU., U. S. America. Tradne ure: dnevno otl 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V j»et-klh od 9. dopoldne do 2. popol. V nedeljo od 10 dop. do 2. ik>|>o1. DR. LORENZ, šperialist moških bolezni, 644 Penil Ave. n. nadst. na ulico. Pittsburgh, Pa. HARMONIKE iMMlisi kakršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu iu sedaj v svojem lastnem »lomu. V popravo vza-11H4I1 kranjske kakor vse druge harmonike ter računam i>o delu kakoršne kdo zahteva, brez nadaljntti vprašanj. . JOHN WEN ZEL, 1017 East 62nd St„ Cleveland. Ohio. POZOR ROJAKI di, če kdo ve za moje bratran ce. ki se pišejo KRŽIŠNIK in Gallup, N. Mex. (19-H—6-121 Posebno naznanilo. Najuap*in«]« kor tudi aa moCk* brk« la brado. Od taca madla sraatejo v ftlta todaOt kraani *o*tl la dolal laaj« kakor tudi mattte kzmaal brki ln brada la n« boCo odpadali la ooItoU. Revmatiaom, knotlbol ali ti M aj« ▼ rokah, nogik ln ▼ krti«, v oanlfc dneh popolnoma osdravim, ran«, opeklla«, bul«, tur«, krasu la grlnt«, pota« nof«, kurja ef««a. oMblin« v par dn«vfh papol-noma odstranim. Kdor M maj« idrtvOt brM uspeha rabU ma j>mnm aa H.N. Pi*t« takoj po c«nlk. ki aa tekal f ittjim KOLKDAR n Ma Wr JAKOB WA9ČI0, 6702 Bum Avt^ OUvdia^ Oblo. r« Sedmo poglavje. V VEDNO TESNEJŠI ZANJKL Luiza, Kunt.a hišnica, je bila majhna grda ženska, fn morda jo je ravno zategadelj gospodinja tako rada imela. Pred svetom jc veljala za Kar io služabnico, v reaniei sta bili p« obe zaupnici, če že Cenjene rojake v ruskem in italjanskem ujetništvu prosim, ie kateri izsmed vas ve o mqjih dveh bratih LEOPOLDU in JOSIPI" PECN1K. Doma sta iz Žuzouberka r.a Dolenjskem. Če kdo ve kaj poročati mi o njih. «e vam že vnaprej zahvaljujem, ali pa če sama bereta ta oglas. javita svoji sestri, ker bi jako rada izvedela o njih kaj, kje se nahajata, če sta ie meti živimi. — Mrs. Johanna Ko^i-• ček, 14712 Hale Ave., Cleveland, Ohio. U. S- Ameriea. 3-12)_ SLOVENCI v Pittsburgh^ pa., in okolici! Vsi oni, ki dobe od vojnih oblasti posebne knjižice, da točno odgovore na stavljena vprašanja in no v«*lo, kako Izpolniti, se z&mo-rejo obrniti na mene in jaz jira horn to napravil. Vsak mora priti osebno. I 'cz dan sem v svojem uradu od 8. ure zjutraj do 5. ure 7.vtver, 117 BlakeweJl Building, vogal Diamand in Grant tit.; zvečer od 7. do 9. ure zvečer pa lahko pridete v moja stanovanje: 702 Cedar A\., North Hide, Pittsburgh (Allegheny). Jamčim za točno delo. Kosto Unkovich, javni notar, 117 Blakewell Bldp., Cor. Diamond & Giant Sts, (22-11—10-12) Pittsburgh. Pa. fVoaim cenjene rojake v ruskem ujetništvu, če kdo ve za naslov FRANCA KRAŠELJ, doma iz Malega Komna pri Rajbenbur-gu na štajerskem. C"e mi kdo kaj poroča, bom >elo hvaležen. Nadalje bi rad izvedel fra naslov mojega svaka MATEVŽA KOLLNCA, ki se nahaja nekje v Pemisvkvaniji. On je že dalje časa tu v Združenih državah. Trosila, da mi kdo kaj poroča, ali naj se pa sama javna. — Louis Turnšek, P, O. Box 235, P.yefcville, Ohio, C. S. Ameriea. (26-11—1-12) l*rosim cenjene rojake v ruskem ujetoiištvu, če kdo ve. kje s-> nahajata ŽAN in M AKTI N MOČNIK, oba sta .služila pri 17. pešpolku. doma sta i/. Križa pri Tržiču, in ŽAN ŠVEIvC, doma iz llnj st. 8 pri Kranju, po-domače Švelc. Prosian eenj. rojake, da mi blagovolijo sporočiti, ali če sami berejo ta oglas, naj se oglasijo. — Martin Močnik II«»x 62, Elbert, Va., 1. S, America. (28-11—1-12) Kdo ve za naslov ANTONA DE-HEVC •? Rojen je l>il na Pokopa j»ču in ožeujen v Borovnici na Kranjskem. Pre«l 10. meseci se je nahajal v Delagua, Colo, Box 102, torej Slovencem v l>elagua in okoliei bi moral biti . 3£uau_ nagrade dobi oni. ki tnL sporoči njegov naslov tili pa javi, ce je kjerkoli smrtno ponesrečil. — Anton Gerbec, !5«»x 35, Biovdeli. Pa. (28-11—1-12) ličili svojega brata IVANA JiKCFJE. Služil je pri ljubljanskem p^>ljskem topništvu. Kot sem pred enim le-tom slišal, j«-bil povišam za desetnika (kor-porala) in se je nahajal na ita-ljanski fit m ti. Zato prosim, t*2 kateri Slmeneev ujetnikov v Italiji ve za njega, da mi blagovoli naznaniti, ali se pa naj sam pismeno zgladi svojemu bratu: Niek Skube, 12 Enon Alley, South Side, Pittshnrgh, Pa.. U. S. America. (28-11—1-12) TaiiSraiiiliMiUiifiUBI^^ Rojaki naročajte se na "Glaa Naroda** največji slovenski dnevnik v Združenih državah. isiaiaiaiBiBiai^^ SPODAJ OMENJENI &OJAXI IN EO J AKIN JE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarna poiiljatv«. a številka mi, kakor »o označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prai komoffoče tvoj natančen naalov radi važne zadev«. Pisma katera me jim podali, ao ae nam povrnila. Tvrdks Frank Bachnik Frank No. 329639 Bartol J. No. 330733 Bear Dan No. 260638 Beljan Ana No. 319997 Besena May No. 330062 Bobič Vajo No. 260583 Božičkovid D juro No. 260581 Braun Marj No. 260648 Dolar Valentin No. 330086 Fonda Joe No. 326808 Grgurič Blal No. 260578 Gubert Giuseppe No. 323085 Jankovio Mihaar 330395 Kastelie John No. 44706 Kobi John No. 260628 Kovač Frank No. 260641 Kožel Louis No. 323307 Lenariič Josip No. 44555 Meden John No. 331014 Merkun Anton No. 831355 Mikolich John No. 323252. Oswald Lnioe No. 260632 Oswald Joe No. 260621 Pintar No. 330843 Aanch Math. No. 260622 Besman Frank No. 44296 Bamide Frank No. 330721 Sinčič Join No. 330762 Spaniček Bost No. 828894 Sparmblek Jo« No. 830661 Starčevič Johaa' No. 831070 Tehler Anna . No. 328896 Turk Charles No. 880851 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernej Ho. 829741 MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda