Uredništvo in upravnrštvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti ▼•ak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon fit. 113. Kamnina Usta: Celo leto............ Pol leta............ Četrt leta ..... Mesečno............. Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. 12 6 3 1 K K K K m Inserati ali oznanila se računi jo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Št. 23. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Maribor, dne 22. februarja 1909. Letnik I. s jr St. Ilj v nevarnosti. Da bijemo tukajšnji Slovenci hud in obupen hoj, to je že znano širom naše domovine. Zaklel se je nemški sovrag, da mora naš slovenski St. Ilj postati njegova last. Premalo je bilo Prusolilom, da so si z nakupovanjem večjih posestev zasiguralii za bodoče občinske volitve, ki se bodo vršile letos meseca avgusta, večino v prvem in drugem volilnem razredu, ampak naskočili so na zvit način tudi tretji volilni razred. Da dobijo večino tudi v tem volilnem razredu, lotili so se sredstva, ki naravnost bije nazorom poštenega političnega boja v oči in ki kaže, da je ljudem te sorte vsako sredstvo dobro, da le dosežejo svoj zažel-jeni namen. Nek kos njive tam blizu Kobače so razkosali in parcelirali — seveda samo v zemljiški knjigi, na račun Südmarke — in tako ima šentiljska občina sedaj krog 20 novih davkoplačevalcev, oziroma volilcev, v tretjem razredu: Med temi so: Wastian, dr. Kuhi, dr. Fleischchacker in, baje celo član predpustnega ministrstva Hochenbnrger. To zapričeto „kulturno delo“ bodo nadaljevali... Sedaj vidite, rojaki, kako se grt za naš St. Ilj. Rodoljube kličemo na protipomoč! Ideja o Slovenskem društvenem domu v St. liju je še vedno samo ideja, kajti do danes imamo še komaj okrog 1700 K za naš dom. Torej, rojaki mili, še enkrat vas prosimo, hitite nam na pomoč, da bo Še pred padcem St. lija omogočen naš toliko zažel-jeni slovenski dom. Kajti če bomo v tem domu imeli svoje zbirališče, svoje zavetišče, kjer se bo navduševal in izobraževal naš teptani slovenski rod, posebno mladina, potem še imamo up, da ne bomo zamrli, ampak nanovo oživeli. Nemški poraz. Sv. Lenart v Slov. gor., mes, lebr. J ay n a n e m š k a šola. Laži, različne obljube in hinavščina šentlenarskih posili-Nemcev, vse zaman, javna nemška šola je pokopana, davkoplačevalci rešeni ogromnih stroškov. 11. lebr. je bil dan veselja, dan sijajne zmage. Sicer hočejo koncem jul. t. 1. imeti šulferajnsko štirirazredno šolo pod streho, ali kdo bo plačeval vzdrževanje šole, ki bo stala vsako leto okoli 7000 K. Seveda, zanašajo se na srečo, im lov takih gimpeljnov, ki jim )bodo pomagali nositi neznosno breme. Ali posežeta mecena Sedminek in Zirngast v svoje globoke žepe? Pomilovanja vredna možakarja! Dne 11. lebr. sta bila bleda kot smrt, videč, da se njuno podjetje podira in suši. Rada bi bila temu ali onemu kaj na uho zašepetala, ali gospod komisar jima zakliče „mir.“ Komu ne bi vskipela kri, če vidi, ko ga zapuščajo ne samo najboljši prijatelji, ampak celo najnižji njihovi uslužbenci? Kako smešno ulogo so igrali naši ubogi od teh südmarkino podporo vživajočih privandrancev zapeljani farani. Eden je bil Nemec, drugi oboje, tretji deutsch geboren itd., v istini pa šo pristni Slovenci, ki so sedaj tako zaslepljeni, d« ne vidijo, da pljuvajo v svojo lastnO skledo. Od‘neke Hrvatice porojen otrok bi bil kot Nemec vpisan, ako še ne bi njegov varuh postavi; po robil. Nekateri so bili tako zmešani,'da niso vedeli, kaj govore. Neki uradnik, ki ima v šoli samo dva otroka, Franca in Marijo, je na vprašanje, ali ima Jožefa, Urš», Ano in Terezijo sedaj v Šoli, odgovoril: Ja, stirimt. Zopet drugi, bivši tržan, ki ima samo enega otroka' v Šoli, je pritrdil, da jih ima 4. To so naši orgermani iz Šmarskega in lenarškega okraja doma! Vše občine šentlenarske fare so bile, izvzemši trško, M na dolgovih hira, proti javni nemški Šoli. Bog" živi zavedne občinske zastope. Gelo po večini ueftfški krajni šolski svet se je izrekel s sedmimi proti enem 'glasu proti javni nemški šoli. Grozenski porhž za naše posilinemce. ;- ' Od 36 strank, katere so zahtevale nemško šoto, je samo 12 davkoplačevalcev, drugi so nemaniči. Ali sedaj, pa gorje opeiag,. ki sp avojemp na- , rodu, četudi deloma, zvesti ostali!. ; Temu ,se odpove ■lužba, onemu stanovanje, tretjemu se grozi-s tožbo, ako ne plača dolga. Tudi otroci morajo trpeti za svoje stariše. (Otrokom, ki so dosedaj od posilinemcev dobivali opoldne hrano, se je hrana odpovedala. Ta udarec pa ni tako hud, kajti dotičnike je sprejela k svoji mizi tukajšnja jubilejno šolarska kuhinja. Podpirajmo jo! Sedaj pa vidiš kmet in viničar, kakšni so ti gospodje. Imajo te navidezno radi, dokler jim služiš kot klešče; kakor hitro pa te ne rabijo več ali pa je slepo ne ubogaš, si izgubljen. Tržanom domačinom pa svetujemo, naj se zdramijo, naj ne poslušajo privandrancev, naj ne kupujejo česar ne potrebujejo in nov polom je neizogiben. Toliko dobrih nasvetov par ininiit pred 12, uro. Varujmo se zastrupljenja! Iz Sav. Alp, dne 17. sveč. Bistroglavi Napoleon je izrekel znamenite besede: „ Que quatre gazzetes hostiles faisaient plus de mal, que cent mille homes en plate Campagne“ (Štirje sovražni časopisi škodujejo več, kakor stotisoč mož na bojišču). In po pravici. Zakaj riihfee ne zastruplja zdravega mišljenja bolj kakor kruhoborci pri uredniških mizah. Kolko zvijač in sleparij se šopiri po našem liberalnem časopisju — je nedavno naša „Straža“ prav povedala glede na starostno zavarovanje in zdajšno politično konstelacijo. Pa ne samo kar se tiče politike, tudi v drugih vprašanjih mešajo liberalci pojme po svojih časopisov predalih kakor — neuka kuharica š kuhalnico po kozicah! V mislih imam „Narodni Dnevnik“ štev. 34 z dne 12. t. m., v katerem je zapisal nekdo med drugim te-le neznanje razodevajoče stavke: „Darvin. Danes 12. svečana (sic) je 'sto let, kar se je rodil näjyeÜji prirödoslovec Darvin. Njegov nauk evolucionizma je postal podlaga ne le prirodo-slovju, temveč tudi mnogim drugim strokam človeškega znanja. Klerikalci razumejo pod darvinizmom nauk. da se je človek razvil iz opice.“ V teh vrsticah je skoro toliko laži, kakor je besedi!: Da vidimo! Charles Darwin je res prirodoslo-tec, sicer tako „največji“, da njegov nauk dandanes med znanstveniki samo — životari. Leta 1882 je antropolog J. Ranke večinoma zavrgel njegov nauk. Glasoviti učenjak Virchow je leta 1887 v .Wiesbadehu na kongresu prirodoslovcev se izrekel, da Darvinovi teoriji manjka znanstvena podlaga. Takisto na Dunaju leta 1889 pri shodu antropologov. In glavni dokaz zoper Darvin o v nauk pri učenjakih je, da Se ne da dokazati iz paieontologičnih odkritij, ker vsa skoro odkritja in eksperimenti nasprotno 'dokazujejo. Drisch imenuje darvinizem eno izmed velikih zmot XI X. stoletja, katera je za nos vodila skorb čelo stoletje. : in glasoviti učenjak dr. K- Snel pravi: „Mi no verujemo v darvinizem, ker verujemo v znanost.“ „Darvinizem spada dandanes le zgodovini“, govori omenjeni Drisch. In zbrani zoologi, botaniki, -geologi in paleontologi na Dunaju leta 1902 so se izrazili, da glavni nauki Darvinovi se niso na nobenem polju znanosti uresničili; da celo se je eden .govornikov izreke); „o teoriji Darvinovi noben učenjak prvak več ne razpravlja“, ker po prirodoslovcu Aleks. Agassizu je ,'jmlakuža nedokazanih trditev.“1 Tako torej izgleda po sodbi učenjakov „največji prirodoslovec“ „Narod. Dnevnika“ — Darvin! Kar „N. D.“ pisari o evolucionizmu, selekcijo-nizmu. — selekcija se reče — lamarckizmu — toiiko velja, kar njegova trditev, da je Darvin*.'.—- največji prirodoslovce! In da je njegov evolucionizem dal podlago drugim strokam človeškega znanja — ne pritegnemo, ker „teorija evolucije, ostala bi tam, kjer je, bila, če bi tudi nestalo Dariinove hipoteze“, rekel je glasoviti Osk. Hertwig na toonigresh v, Ahenu leta 1900. , In naposled čeblja „N. D.“: ;,Klerikalci razumejo,pod darvinizmom! nauk, da se je človek razvil iz opice.“ , Kedaj, kje, kateri klerikalec? Quod gratis as-seritur, gratis negatur“ - pravi stari filčsofskj rek. Ob to rpčem, ne podtikajte kleri’"' * beralci trdite, in mi vaše trditye pravimo, da ne mi klerikalci, ai in „pod darvinizmom razumete nauk,/ da se je človek razvil iz opice.“ Zakaj mi dobro razumemo darvinizem in imamo jasne pojme o izrazu ali besedi darvinizem, in vemo, da v prvem, prvotnem pomenu besede darvinizem pomeni naravno selekcijo, v drugem, evolucionizem, in v tretjem descendecijo, katere pri-vrženikov najdete tudi med katoliškimi teologi. Toda nikjer pa ne najdete oprto svojo trditev, da klerikalci ' razumejo pod darvinizmom nauk, da se je človeic razvil iz opice. Ravno nasprotno. Naprednjaki, ki so stari liberalci z novo obleko naprednjaštva odeti, to tjrdijo. Hočete dokazov ? Evo vam jih; pri sosedu domačem, ne pri ptujcu, ker teh je več. Znani hrvaški spiritist dr. H. Hinkovič in pa Gorjanovič, prirodoslovec. Prvi je trdil v svojem nek-dajšnim lističu „Sunce“, da izmed opice in človeka ni niti v duševnem pogledu bitne razlike. In Gorjanovič v svojih spisih in tudi v govoru v Krapini trdi (leta 1905), da ne smemo iskati svojega rodovnika tako, da smo potomci iz rok božjih, ampak pravnuki opice. In nekako tako dr. Truhelka v Sarajevu. Ali so to klerikalci ? Zatorej na stražo! Ne pustimo, da bi se nam zastrupljalo ljudstvo z tujim zeliščem, ki je zrastlo na tujih, nam sovražnih njivah. Ne pobirajmo nemških pljunkov, katere je že davno vrgel naš narodni in verski nasprotnik v svoj pljuvalnik. Oklenimo se trdnega znanstva, ker v znanju je moč ter razkrivajmo bacile, ki se nam vcepljajo od novih in neizkušenih zdravnikov Narodne stranke. In vzrok temu? Ako ga želite, vam se lahko vstreže — še! Politični pregled. Avstrija. ' Deželnozborske volitve. „Wiener Zeitung“ z dne 21. februarja izjavlja vest, da je cesar potrdil spremenjeni deželni red in deželni volilni red za Štajersko. Toda Običajnega naročila, da se naj pripravijo ih razpišejo volitve,' notranje ministrstvo ni pristavilo; Znamenje, da se še v vladnih krogih niso odločili, kdaj bodemo volili. Slovanska jednota. Nemce grozno jezi, da se je poslancu dr. Šušteršiču posrečijo pridobiti 125 poslancev za Slovansko jednoto. Tolažijo se, da Slovanska jednota ne bo dolgo ostala, ker je v njej zastopanih preveč nasprotnih si struji Ali ta tolažba je prazna. Slovanski obroč je bolj trden, kakor so trdne združene nemške stranke, ki imajo med seboj hude obstrukcioniste, losvonromovce itd. Nemci ne bodo ubili Slovanske jednote, četudi so se sedaj spravili nad češke radikalce, katere preganjajo sodnijsko zaradi politiških prestopkov, ki so jih storili ali pa tudi ne. Čimbolj bodo Nemci divjali in se zaganjali v Slovansko jednoto, tem trdnejša bo. O tem so lahko prepričani. Sklicanje parlamenta In delegacij. Zatrjuje se, da bo državni zbor sklican v najkrajšem času in sicer na zahtevo ministra za zunanje zadeve barona Aehrenthala. Kot ena prvih točk bo volitev delegatov. Baron Aehrenthal potrebuje forum kjer bo lahko opravičil svojo politiko ne samo pred’ avstro-ogrsko javnostjo, temveč pred vso Evropo. Vojaški nabori odgođeni. Ker ni mogoče, da bi državni zbor o pravem Času rešil rekrutne predloge, bodo vojaški nabori odgođeni. Tirolski in predarlski list je že to naznanil. Balkan. Kraljevina Bolgarska pripoznana. Bolgarski zunanji minister je dobil iz burga oficieliio porbčllo, da je čar Nikolaj sklen« bolgafškb kraljevino pripoznati Ih kralja Ferdinanda kar sami li-1 ponavljadiO in liberalci üöite mPa. da bodo velevlasti še-le tedaj priznale kralje* vino’Bolgarsko, kp se bode ta sporazumela s Ti% čijo. : V " Avstrijsko-turška pogodba. Avstrijsko-rturško pogodbo je turški ministrski svet sprejel, kakor jo je spremenila avstrijska vlada. V par dneh se definitivno podpiše. Pogodba vsebuje nekako sledeče: Uvedbo trgovinskega prometa glede na tiste uvoznine, ki jih namerava Turčija monopolizirati, to so: žveplenke, svaljčni papir, špirit in pa karte. Kapitulacije in poštne urade Avstrija odpravi, ako to store tudi druge velevlasti. Glede na protektorat katoličanov v Albaniji se ni ničesar . določilo. Glavno je seveda, da Turčija pripozna aneksijo, Avstrija pa plača odškodnino. Govori se pa tudi, da se \e Avstrija zavezala, v slučaju, da Srbi uderejo v Sandžak, podpirati Turčijo. Avstrija ni poslala ultimata. Dunaj, 20. svečana. Zadnji čas so pi j nesli razni listi vest, da je Avstrija poslala Srbiji ultimatum, v katerem pravi, da bo, ako Srbija do 1. marca ne demobilizira, izvajala skrajne posledice. Te vesti se pa ne potrjujejo. V merodajnih krogih se govori, da avstrijska vlada ne misli na to. Srbski vladi je dobro znano, kakega mnenja so velevlasti. Diplomatič-nim potom se dela na to, da bodo v Belgradu spoznali, da bi bila Srbija v slučaju vojske z Avstrijo popolnoma osamljena. Posledice bi morali belgrajski politiki sami nositi. Rusija je tudi izjavila, da ni nič interesirana ha teritorijalni kompenzaciji Srbiji.. Ge bi Srbija vkljub popolni osamljenosti prijela za zadnja sredstva in ne spoznala svojega položaja, potem bodo velevlasti mirno pustile, da Avstrija sama obračuna s Srbijo. Vojska? Dunaj, 21. svečana. Gotovo je, da bo Avstrija v najkrajšem času pozvala Srbijo, naj nemudoma ustavi oboroženje. Vendar so pa avstrijska vlada sedaj ne bo zadovoljila s samo izjavo, marveč bo zahtevala, da se Srbija takoj razoroži, in vrhutega bo morala Srbija dati garancije, da tudi v bodoče nebo motila miru. Ako Srbija temu ne ugodi, Avstrija seveda ne bo prevzela odgovornosti za 'posledice, ki bi utegnile nastati. Položaj je zelo resen, kajti, dasirav-no je vojno razpoloženje v Srbiji nekoliko prenehalo, je vendar veliko politiško razsodnih mož napolnjeno s slepim sovraštvom do Avstrije. Položaj je tudi vsled tega zapleten, ker utegnejo izbruhniti v Srbiji notranji nemiri, ki so nevarni za kralja samega. Italija. v v Rimu se trdi, da je Avstrija dala, Srbiji sedem dni odloga, da premišljuje in se odloči, hoče li nehati z oboroževanjem ali ne. Italija bo ostala nevtralna, ker ne gre, da bi: se zaradi Srbije vnela svetovna vojska. Tako mislijo vsi kabineti, tudi tisti, ki so Srbiji prijazni! Da pa Laha cela stvar jezi, dokazuje „Messagero“, ki je v zvezi z vlado in hujska vojnega ministra, naj še oborožuje. Avstrija je še nedavno sklenila, da od svojih 72 trdnjavsko-topniških polkov postavi ,42 na laško mejo in vrhutega osnuje še 58 novih. To sicer ne pomeni še vojske, vendar pa nalaga laški vladi dolžnost, da' se pripravlja. Laška armada je pokazala ob priliki messinske nezgode, da je slabo organizirana. S tako armado ne more Italija proti Avstriji. Zato naj se vojni minister zbudi iz svojega zimskega spanja. Raznoterosti. Liberalci skušajo tla za volitve pripravljati z zadrugami. Zadnji teden se ustanovili glavno mlekarno v Celju, ne da bi imeli pojma o razmerah pri trgovini z mlekom in poznali žalosten konec takih podjetij v Berolmu in drugih nemških mestih ter v InOmostn in Brnu, Stotisočaki šo sli v zgubo in na zadnje celo podjetje povsod propadlo, Gg. kmetje Božič itd;! Po čem mislite plačevati mleko ? Ce tako plačujete kakor sedaj ljudje mleko prodajajo v Celju, je izguba neizogibna, če pa bodete nastavili nižjo ceno, bi pa bil vsak neumen, ki bi dal mleko v mlekarne. Sicer so pa gospodje liberalci zelo praktični zadruga rji, ker vidijo zadružno delo že izvršeno, če nsttwiövijo kako zadrugo in —, tehtajo za podporo, ne pa- ; da bi ustvarili potrebne predpogoje za uspešen razvoj zadrug. ' . ' : -j V načelstvu in nadzorstvu te zadruge šo najbolj zagrizeni liberalni agitatorji, med njimi tudi — g. potovalni učitelj Pr. Goričan. Somišljeniki 1 Uvažajte, da so vsa taka podjetja v mestih, kjer so take zadruge vodili sposobni ljudje, he pa: mlekarji Božič* Stiblpr itd., propadla. ; V Ejpbljani n. pr. imajo tudi dovolj" .žalostnih skiK šen}; ko so pred leti začeli s pripravami za tako zadrugo! ? rt ■ ; A 'A Av A A ’Skrajna konluznost. Istinito.r^veseljivo jeza držanje liberalnih političnih diletantov glede' starostnega 'zavarovanja. Ker- bržkone še ne, poznajo tozadevne- zakonske predloge,: katero je Rpcaertlt pi^dlo- . žil/ btocajo šemiatje ter čakajo, kdaj bo Kmečki zve^ za-öiieielho sklepala o stojišču stranke, flo'zäkarqva* n ja. Potem bo' namreč Tiberalno ,«tališče samopos.ebi dato»; 'todtefeo nasprotno i stališču . khmčki $to;|nke.A Sj^pj Pa- -njm.ateNHfef;kal»e* „Narodni Dnevnik“ govori ,v štev. 23 | Aie^A; jan. o zavarovanju samostojnih oseb na temčiju vladnega načrta ter velemodro sklepa, «da sta bila kri- terija, katera je načrt o socialnem zavarovanju določil, več ali manj prava.“ „Narodni List“ z dne 11. lebr. pa toži, da liberalna stranka prav nič ne gori za ljudsko zavarovanje. „dobrovedoč, da dosedanji vladni načrt ne bi mogel vsled odpora kmetov in tudi drugih (!) stanov obveljati.“ Izvrševalni odbor Narodne stranke pa se je v seji dne 14. t. m. precizno izrekel proti zavarovanju kmetov. Ta sklep so objavili dunajski židovski in praški listi, strankini listi pa so sklep zamolčali. O tej neodkritosti še bomo govorili. < „Narodni Dnevnik“ z dne 18. lebr. pa se zopet izreka za zavarovanje kmetov in zraven pogreva ve-doma staro laž, da so se pred leti duhovnikom zvišale plače za 9 mil. Liberalna stranka je torej jako bogata na različnih mnejih o enem in istem predmetu. Za nas pa je vedno bolj razumljivo, zakaj resni pristaši liberalne stranke majejo žalostno z glavo, kadar se govori o njihovem vodstvu in njih listih. Roblek in hmelj. Slavnega neodvisnega poslanca Robleka, ki je takoj, ko je bil izvoljen, skočil v tabor Narodne stranke, kateri služi sedaj kot molčeč okrasek, so naredile opazke „Slovenskega Gospodarja“ o njegovih zaslugah zelo nervoznega. Dejstvo je, da je bil Roblek izvoljen kot rešitelj hmeljarjev, kateri bo hmeljarstvo spravil zopet v vsakem oziru na višek. Pametni ljudje so se smejali tako kričeči reklami, nekateri pa so šli neodvisnim liberalcem na lim in so si volili rešitelja. Vprašamo pa sedaj vse hmeljarje brez razlike strankarskega nazira-nja, ali je Roblek res spravil hmeljarstvo le za korak naprej? Ali je storil sploh kako rešilno akcijo za hmeljarstvo? Ali je skrbel za modernejšo organizacijo hmeljarjev? Kaj pomaga hmeljarjem, če gospod Roblek v liberalnih lrstili „strokovnjaško“ opisuje razloge slabili hmeljarskih časov? Gospod Roblekov na-rodno-gosjpodarsfci horicont splob ne presega ozkih domačih mej, kajti sicer bi moral vendar vedeti, da se drugod poslanci resnejše bavijo s hmeljarskim vprašanjem kakor on. Podlo obrekovanje. Lani so poročali skoraj vsi liberalni in socialdemokratični listi, da je jezuit P. Siepravski v Kar vinu v avstrijski Šleziji posilil neko deklico, h kateri je bil poklican, da. bi ji podelil sv. zakramente fza ! umirajoče. To vest je priobčil tudi „Nar. Ust“, ki se sploh trudi, kje bi) mogel iztakniti pri 'duhovnikih kak Škandal. Sedaj pa se je, kakor poročajo časniki, pred sodiščem izkazalo, da. je orne- " njeni duhovnik popolnoma nedolžen. Radovedni smo, ali bo sedaj tudi „Narodni List“ preklical laž, katero je lani priobčil. Toda dvomimo o tem, ker velja pri liberalcu načelo: Calunjniari audacter, nam semper illiquid haöret, ‘to je : krepko obrekovati, ker Vedno nekaj ostane. A/ J' Tudi odklonjen. Jnistiöni minister dr. Hpcheii-burg bi še rad parlamentariziral in najlepša priložnost se mu je. ponudila, ko je bil Deršata imenovan Lojdovim prezidentom, .vsled česar je moral odložiti svoj graški državnozborski mandat. Toda društvo rokodelcev v Deršatovem volilnem okraju se je izreklo na posebnem shodu ža Wastiana. Dr. Hochenbur-ger . torej. tudi. med Gradčani ne uživa mnogo simpatij. . : 'V A. a., V liberalnem taboru se godi kakor pri ciganih. „Narodni Dnevnik“ očita „Učit. Tov.“, da mu krade članke. . Narodni radikalci šo že vsi v sladkem objemu s Hribarjevo liberalno stranko, proti kateri so svoj-čas najliujše divjali. In zakaj? Ker je dr. Žerjav postal ravnatelj Zveze slovenskih zadrug z lepo plačo mesečnih 4QQ K brez dela, Ribnikar tržni inšpektor na magistratu in Ivan Prekoršek iz Prekorja pri Celju potovalni učitelj družbe sv. Cirila. -- Takemu radikalizmu vsa Čast! A ’ Duhovniške vesti. C. g. dr. Franc K rulje, do-sedaj stolni kaplan v Mariboru, nastopi svoje nad-župn. mesto v Laškem trgu dne 1. marca, Na njegovo mesto pride č., gospod Martin Petelinšek od Sv. Magdalene, kampr gre č. gospod Ivan Bogovič iz Sv. Jurija ob juž. žel. — Gospod kan!an Alojzij Gričnik, ki je imenovan za župnika v Reki, nastopi župnijo dne 1. marca. Na njegovo mesto k Sv. Marku niže Ptuja pride č. gospod Ivan Atelšek, kaplan v Starem trgu. — C. gospod župnik Skuhersky, ki se je meseca decembra nevarno poškodoval, je zopet popolnoma okreval. A- C, gospod Ivan Jurko, kaplan im Sladki gori, jo dobil župnijo Pameče. . ■ Južna železnica ima preveč denarja, tako sem si, gospod urednik-,' mislit steoČi, ko sem v St. liju vstopil ‘v vlak. Nad poUure sem čakal v čakalnici, pa vsled posobne prijaznosti gospoda Langer ja nisem dobil voznega listka. In tako sem brez istega vstopil v vož, polo hvaležnosti' do južne železnice in gospoda Langerja, da se bom vsaj enkrat zastonj peljal, Pa Lahger Obrača; sprevodnik' je ;pa obrnil. Rekel ‘je namreč;- da gospod Langer še nimajo te oblasti,, da bi se kdo -pod njihovim ^okpoviteljstvom npastonj , vöiiii •; ; Zato’ sem moral plačati, voznino in pa ge kazen po-- omislite te znake, ki jih še ima v zalogi S. K. Sjt Z. v Mariboru. Za Š. K. S. Z. so darovali na godovanju• č/ gospoda Župnika Ozmeca zbrani duhovniki 22 kron. Posnemanja vredno! Za Društveni dom v St. liju so darovali : Jož. Cižek, dekan, 20. K, Evald Vračko 10 K, Matilda Horvat nabrala na gostiji Tušak-Pernat pri Sv. Lovrencu nad Mariborom 28.40 K, neimenovan 1 K, M. Hleb, veleposestnik na Smolniku, 5 K. Živeli posnemovalci! Prinesite mi le vžigalice „v korist obmejnim Slovencem“, te so najboljše, tako pravijo že zvečine vse naše gospodinje. In to je res. Zato pa zahtevajmo povsod te vžigalice. SOMIŠLJENIKI, agitirajte za „Stražo“. Skrbite, da dobite s l. marcem kar najveö naročnikov. „Straža“ stane do konca leta 10 K. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike. Vsi na delo za razširjanje „Straže“. Če eden ne zmore cele naročnine, naj stopita dva ali trije skupaj. štajersko. Mariborska fakin&ža ne mir nje. Včeraj sta napadla dva nemška fakina v eni najbolj obljudenih ulic nekega Slovenca radi slovenskega znaka. Malo je manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Tako torej umevajo Nemci „svobodo“, ki jo vedno in povsod oznanjujejo. Slovenec se še na ulici ne bi smel več pokazati. Sedaj vemo, zakaj še naša liberalna inteligenca obojega spola ni opustila te zloglasne navadi po ulicah nemško čeblat. To je lepo. Lep zgled daje naša liberalna inteligenca prostemu ljudstvu. NOVO orgije v mariborski stolnici je izvršil znani mariborski mojster Brandl. Različni tudi graški listi, hvalijo delo, a se tudi izredno Lskavo izražam glede cerkvenega koncerta, kojega je priredil na glasbenem polju neumorno delavni stolni vikar g. Trop. Slivnica pri Maribora. Včeraj, dne 21. svečana so nam naši fantje zopet naredili par veselih uric Ponovili so igri: „Kazen ne izostane“ in Krčmar pri zvitem rogu“ in to izborno, Ti fantje, ki so se iger sami učili, so lahko mnogim fantom po drugod v lep zgled. V kratkem se mislijo pa izkazati naša dekleta. Ali res? St. IIj v f^lov. gor. V nedeljo dne 28. lebr. ima bralno društvo, pri St. liju v Slov. gor. svoj redni občni, zbor, na katerem se hudo važne zadeve obravnavale. Govoril bode gospod nadrevizor Via: Pušenjak. Zborovanje se vrši po večernicah v gostilni g. Jan. Baumana. Udje, sosedje ih vsi prijatelji naši, prijazno vabljeni! Odlikovanje. C. kr. namestništvo v Gradcu Je podelilo cerkovniku ,v Kamnici Tomažu Dobaj častno kolajno ža 401etria: zvesto službovanje. Laporje. Veselica dne 14. t. m. se je nepričakovano' dobro obnesla. Igralci so tako izvrstno rešili svoje, naloge, 'da. .so vsi čudili, istotako je burno polivala .žel naš' mešani) zbor, Vsh čast vsem sodelavcem, . pa tudi srčna hvala, mnogobrojnim gostom iz domače in .drugih, zlasti črešUjevske župnije. Ker še mnogim zaradi shoda v Slov. Bistrici ni bilo mogoče udeležiti naše prireditve, se na splošno željo ponovi veselica v nedeljo, dne 21. t. m. ob 8, uri popoldne z istim vsporedom in enaki vstopnini! Za mnogobrojno udeležbo prosi odbor, Zlato prostost uživajo Slovenci v Ptuju. Ako se izve o kakem uradniku, da je Slovenec »o samo po imenu, ampak tudi v dejanju, ali da. je Slovencem vsaj prijazen, da si upa javno slovenski govoriti,, je že vsenemški Volksrat na delu in ga denuncira pri višji oblasti, češ, da je Nemcem sovražen, da jo nemškemu značaju ptujskega mesta nevaren itd. Imamo imena uradnikov na razpolago, ki sc jim je na ta način občutno škodovalo. Ali če se zapazji pri sloven- ' skem obrtniku le majhen pogrešek, kaznuje ga mostni urad uajstrožje za malenkostne reči. Vpraša se naj sama gospoda krčmarja Zupančiča iri posestnika; Muršeca! Oba vesta prav; ninogo poyedati p tem, kiU ko taktno in nepristranski postopa mestna oblast, ria-: sproti Slovencem. Saj še ni dolgo od .tega, ko je naš uljudni ih nepristranski gospod Amtsvorstand in |>a vpokojeni c; kr. namestniški svetnik R. vitez Jefmar nahrulil ■gospoda: Zupančiča — a naposled, kp mu jp ta povedal,- kar mu gre, ponižno tekel za njim in ga klical prijazno.- nazaj! - O,.; to. je zlata prostoštJ C^-; spodom bo treba pokazati, da" ima tudi SJövpnec.prl-vice, ne samo dolžnosti, toda sme po postavi mu za? jamčene pravice tir jati povsod, tudi pri nemških *uak iv trobojni barvi 9: Črkama -S: Mh 'pošebne^ kot purasn„iče mu pokažeš rtfdeßq rute. ;Nöf’đa jbdel:-blede lica suhih Germanov vedno rudeča, z»tosis ne moremo razumeti, kake je.mogoče, da se, nekateri,' ki šo Slovenci po krvi to pokoljenip,‘ še. klanjäjd. , porfižho v' svoji zaslepljenosti mpža. k? sovraži . dp dnh.svoje slovenske duš«.:prav vsenemški.yše» je slovensko. - Tollka^zh-ač-ainoet» pač smelp.ti.Fjm!np pd. vsakega;, da ni izdaiica: svojesa aaV^jp lenkostnega dobička. "Kdor zaničuje sp ,sy^; ppdl»efa: je tujčevi petin , ?- A , n A; A A. ’&m* ^' ■ > - •’ c - •A / *. -Janez Kolarič. kl-Še JO pri 'žhdnjem požaru prt .si pridobi vnovič s pridnim delom, kar mu je uničila .nesreča. ' ■ ••• V minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju •se bo obhajal od dne 28. febr. do dne 7. marca velik ljudski misijon; vodili ga bodo štiri očetje kapucini. Sv. Jurij ob juž. žel. Pretečeni četrtek in petek smo imeli za našo okolico občinske volitve, pri katerih je Kmečka zveza sijajno zmagala. Narodna stranka je v vseh treh razredih sramotno propadla vkljub vsem mogočim zvijačam. O teh volitvah bomo v eni prihodnjih številk natančneje izpregovorili. (točova. Pustni čas — čas burk in neumnostij — tako sta menda mislila tudi gospod rihtar in pa njegov pomočnik- — ne sedlarski, ampak občinski — v občini Osek. Zakaj neki, bodete vprašali radovedno gospod, urednik — vsaj vem, d'a so gospodje te vrste jako radovedni! No, pa glejte: gospod rihtar in pa njihov pomočnik sta poslala iz slovenskega Oseka slovenskemu občinskemu uradu v Gočovi ina dvojezični Mskovini samo — nemški dopis radi neke domovinske pravice. Občina Godova je vrnila ta dopis z dostavkom, da y Gočdvi ureduje jo gospod rihtar-samo slovenski, da govorijo gotovo tudi v Oseku boljše slovenski, kakor nemški itd. Sedaj pa Še bolj strmite, gospod-urednik: gospod- rihtar (Mulletz pa so ga pogruntaii ter vposlali svoj dopis in pa odgovor našega rihtarja e. kr. glavarstvu v Mariboru, češ, pridite nam v pomoč, pokorite to občino, razsekajte ta gordonski Vozelj. No, ti gospodje pa šo pisali našemu . gospodu rihtarju lepo slovenski, kaj da pravzaprav hočejo gospod rihtar Mulletz iz Oseka. Ali glejte, sedaj pa so •pogruntaii naš gospod rihtar, da namreč gospod rihtar v .Oseku in pa njihov pomočnik ne poznata dobro tiste postave o domovinstvu! To so pisali torej naš gospod rihtar slavnemu glavarstvu in pa gospodu rihtarji v Osek! Bog ve, če so znali brati gospod rihtar Mulletz te slovenske vrstice,, katere si naj za spomin vtaknejo za ogledalo. Godova. Na Laškem je bil potres — grozen potres. Ta se je čutil tudi v naših krajih: tako se je m. pr. spremenila vslecl potresa „slatina“ gospoda Schiitza. od Sv. Trojice v „Krach—eri.Čudna iz-prememba, in marsikateri učenjak si bode belil zopet glavo. Mi kmetje pa vam lahko raztolmačimo celo reč tako-le: gospod Schütz so napravili „kräh“ in vsled 'tega je vse njihovo bogastvo ,,krali—eri.“ Škodo trpi pri tem ptujski „Štajerc“ — gospod Schütz so bili namreč v Slovenskih goricah edini „veleposestnik te živali“, in, pa sudmarka in šulferajn, katerima v korist so ta gospod prirejali slavnosti pri svoji „kisli vodi.“ : Podgorje pri Slovenjemgradca. Ustanovni shod Izobraževalnega društva se vrši v nedeljo 28. februarja ob desetih predpoldne. Govori tot odposlanec S. K S. Ž bogoslovni profesor dr. Hohnjec. Stariši pazite na otroke. Dne 19. t. m. je pustila težakinja Roza Jarc svojo 3 letno hčerko Barbiko samo v stanovanju na Tezni pri'Maribora. Otrok je šel k Štedilniku v katerem je še bilo nekaj ognja. V hipu se je obleka vnela in otrok je dobil strašne opekline po celem životu tako, da je kmalu po tem vsled bolečin umrl. GomUskO. Z ozirom na podlost članka „N. L.“ štev. ,28; radi nesramnega zavijanja o cerkvenem govoru preč. g. žup. Zdolšeka — na novega leta dan ob inštalaciji našega preč. g. župnika — izražamo Gomilški farani svoje ogorčenje, dobrovedoči da ta zlobnost ni izšla iz naše fare marveč iz neke bližnje, pod našo, dosihdob še neokuženo krinko! Dobrna. Dne 2. t. m. na praznik Svečnice je bila pri nas volitev načelnika krajnega šolskega sveta. Sicer se je ta volitev dolgo zavlekla, a prišla je vendar. Izvoljen je bil naš č, g kapelan Franc Schreiner. Še ni dolgo, ko se je govorilo da bo načelnik krojnega šolskega sveta g. Auer, pa ni šlo. No, ena želja se je naprednjakom vendar-le spolnila, da je namreč zdaj na čelu mož vseskozi napreden, vnet za ljudsko omiko in prosveto! — Dobrna. Dne 20. januarja smo pokopali dva moža stare slovenske korenine; 90 let starega Matevža Rožer p. M. Stari Zlodej. Umrla sta tudi ie dni dva častitljiva starčka nekdanja cerkvena klučarja sv. Miklavža Pinter in Kjramar. p. d. Dobnik. N: v. m. p.! ' - Colje. Govori se, da g. Ivan PrekorSek prav pridno sodelujepri Narodnem Dnevnika in ima baje radi tega sedež v Celju, da agitira in deluje za Narodno Stranko in liberoiini Dnevnik;, kateri niina denarja, da bi plačal ■■svoje «^ititbije. „Narodne“ Braslovče. Pred kratkim je prinesel liberali dnevnik vest, da se vrši socijalni tečaj S. K. .S. Z. v — „narodnih“ Braslovčah. Kako „narodne“ so Braslovče oz. njih „liberalni“ prebivalci, dokazuje dejstvo, da inugo „liberalne" trgovske tvrdke v Braslovčah samo nemško tvrdke na kuvertih, so v iveri z nemško tvrdko , Mayer v Ljubljani in vkljub temu!, da ima ona slovenske ndtäbeüee. dopisujejo ; njo samo nemški. »', /Vffjf B?.' Ima tik Slatine priredi „katol politično drušfvbrogaški okraj* svoj redni: letni občni »bor prib. četrtek, dne 25 febr. ob'pol 9 zjutraj v čitalnici. Po obi-č^jnem vOporeda bodeta govorila gg. državna poslanca dr. Ani.:rK6ro9eC o soeijalnčm zavarovanju in Frahe PtSei^ ®. aedanjeOt; poliričnčm-^pdtoiajv: Afudi bo’ razgovor o bodočih deielno;sborHkih volitvah. K« je ta shod toli važen,, pri-; mnogo soiidäjekov lil rogaškega in Jmarskega ŠbiarČam ee UbkO MUtraj in opoldne poahdüjo na lepakih! -— Istega dne popoldne o 4 ima v benediktinski kleti v Celovcu svoj letni občni zbor Slov. Kršč. soc. „Zveza“ za Koroško in izobraževalno društvo v Dobrljivasi. — Včerej dne 21. sveč. je zborovalo bralno društvo v Sko-cijanu iu izobraževalno društvo v Št. Lipšu. — V Žvebeku se ustanavlja izobraž. društvo. — V nedeljo dne 14. sveč. je v ot. Jakobu v Rožu zborovalo izobraž. društ. „Kol“. Govoril je č. g. Rožman proti ločitvi zakona in svobodni šoli ip proti protiverskim strankam. —* Dne 7 t. m. je pri Najbirtu na Kostanjah zborovalo izobraž. društvo. Domači g. župnik je govoril o uzrokih propadanja kmetijskega stanu. — V Dobrlji vesi je zborovala podružnica c. kr. Kmetijske dražbe dne 7. sveč. Govoril je poleg slovenščine nezmožnega (!) načelnika učitelja Kobererja še potov, učitelj Šumni dvakrat, prvokrat strogo gospodarsko, drugokrat pa strogo — politično, kajpada prav v nemško nacijonalnem duhu. Spet en dokaz kakšen je namen naših c. kr. kmet. podružnic, potem se pa čndijo gospodje, če se naši kmetje c. kr. kmet. družbe izogibajo. — Nemškonacijonalci so dne 11. t. m. zborovali v Treibahu pri St. dvoru Izrekli so se za Pirkerjevo kandidaturo v oeitvidski za Hönlingerjevo v brežki okolici, kjer Funder odstopi. V 4. skupini, t. okraja odstopa tudi drž. posl. Kirchmayer, ki je na tem zborovanju tudi nastopil kot govornik. Celovec. Z veseljem konštatiramo, da si je Straža v kratkem času svojega izhajanja stekla za naš narod, osobito za naše Korošce mnogo zaslug. Odkar Vaš list izhaja in prinaša vedno toliko poročil iz Koroškega, začeli so se nas nboge obmejne nerešene raje spominjati tudi drugi večji slovenski listi redno, med tem ko se je prej edino sem in tje brigal za nas „Slovenec“. Sedaj je ubralo za njim in za Vami tudi liberalno časopisje, osobito Vaš ožji nasprotnik „Nar. Dnevnik“. Sedaj še le vidimo, da nas slovenski bratje vendar niso pozabili tako, kakor so nas zanemarjali zadnje čaše, to nas navdaja z novim pogumom v obupnem boju za obstanek. — Pa tudi Vaša redna poročila iz narodnega bojišča pod zaglavjem „Narodno-obrambeno delo“ postala so vzgled drugim. Sedaj vidimo tudi v „Sl. Narodu“ in v „Nar. Devniku“ vedno oddelek nazvan „obrambni vestnik“. Slutimo pač, daje to obče zanimanje za narodno obrambo pač Stražina zssluga. Üe se ne motimo se je celo graška tetka „Tagesposta“ naučila nekaj pri Vas, ker smo še le v naj zadnjih zapazili v njej oddelek: Von den „Sbhutzvereinen“. Dobro ste jo s svojim že dosti potrebnim listom ugodili; le tako čvrsto naprej : uspeh ne bo izostal!“ Beljak. Dvornim svetnikom je bil imenovan g. Ant. vit. Panc, dosedaj vladni svetnik pri poljed. ministrstva, nekdaj lokalni komisar za agrarne operacije v Beljaku. Ko je še bival tukaj je bil zaradi svoje uljudnosti in postrež-ljivosti pri naših kmetih zelo priljubljen, posebno tudi ker je prav rad govoril ž njimi slovensko. „Kdo dela zdražbo?“ Pod tem zaglavjem koven-tira zadnji „Mir“ prošnjo nemških koroških odvetnikov na prav. ministra Hochenburgerja, naj prepove koroškim sodnijam slovensko uradovanje v smislu našega članka v št. 15. „Straže“ „Preganjano nemštvo“, namreč, da se zdi nemškim nacijonalcem oz. nemškemu folksratu sed» nji čas ngoden, da se koroškim Slovencem sne vse pravice pri sodnijah. Če naši poslanci ne bodejo spali, znali bodejo to v nebo kričečo nakano uničiti. Ziljska Bistrica. Do dne 24. febr. je čas vložiti prošnje za naše nadučiteljsko mesto; slovenščina se zahteva. Poleg tega je izpisano na naši ntrakvistični“ trorazrednici tudi učiteljsko mesto. Učitelj dobi na stanovanje zastonj in 3 m3 drv. Karakteristično za žalostne naše šolske razmere je, da se za to učiteljsko . mesto na „ntrakv.“ šoli ne zahteva znanje slovenščine. Tbolica. Umrl je vrli narodnjak Jožef Bajs p. d. Budih na Pavom v 50 letu. Pogreb, dne 10. sveč. bil je jako sijajen. Kranjsko. Samo slovenski ulični napiši so se pričeli nabijati v Ljubljani. Prva jih je dobila Poljanska cesta; naj bo ponosna na to! Srebrno poroko je obhajai v soboto dne 20. t. m. v,’ Ljubljani gospod 'deželnosodni svetnik Franjo Ved «ki jak s svojo soprogo. Ljubljanska mlekarska- zadruga je dobila 500 kron državne podpore od poljedelskega ministrstva. Ta znesek bo služil v pokritje stroškov za založbo knjige, katero je izdal gospod mlekarski nadzornik Legvart. , < “ / ^' 1 Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija bo imelo dne 7. marca t. I-svoj občni zbor v telovadnici c. kr. rudniške Šole. Umrla je v Ljubljani zavedna Slovenka gdč. Zorana Okornova. Stara je bila šele 20 let. Rožna dolina. Kakor nam poročajo, si je omislila občina Rožna dolina pri Ljubljani ulične, napise. Občina se je pa tako odlikovala, da, je dala tablice delati ne domačemu Slovencu ampak - tujcu! Živeta zavedna občina! ■; qs-vv -V Umjri je v Ljubi jairi nadebudni 201etn\ mladenič’ Rafael Kaiičič, trgovski akademik, sin trgovca Edmunda‘Kaučiča. ^ a-: V okolici Ljubljane primanjkuje zelo vode. Preiskovali so vse Atodnjake po celi okolici. Na Posavju so vsi yqdnjaki suhi, jedino pri tovarni za lep so našli ža 4fr cta visoko vode. ' - ■■. ;,■ Radi odprtega , pis«ni na vojnega ministra ‘ Scliönaicha o ljubljanskih dogddkih je uvedlo sedaj i j« ia rieer^opftldM v Or ni, ä-t Lgjtnpi^jpri. : Ob» sta. pr iLdeželna- la sc i jč. p ”' sodiŠBe... - v-. M; doslej so izkopali 4 ponesrečene f«vii«to V Bamostto ppgareL KSkOr-i* je. avguštinskt samostan; kal®r‘ 1 " ' >■»?***'varnim. * ,,v 'i:''• ^'5' .. . .L/ .:T: X Peter Markovič * akadem. slikar v Rožeku na Koroškem se priporočačast. gg. duhovnikom in sl. slov. jr občinstva za slikanje raznih cerkvenih slikarij, w posebno altarnih in bandernih slik, križevih po- -vgr ^ tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja-♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ^ ^ času doma v BVfe|em atelijejn in izdelujem mapj- 4^ §ä dela, popravljam tudi umetniško stare umetne ^ slike; za poletni Čas se pa priporočam že zdaj W za večja dela: za slikanje cerkva v različnih w slogih. Cene po dogovoru, in brez konkurence, „otr Narodni dom ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnčm delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mo zle c, vinarec, bizeljčan, konjičan itd. Pivo iz budjeviške češke pivovarne. Po letu udobno keglijšče. Vrtnijpaviljoni. Sobe za tujce. Za obilni; obisk se priporoča 37 Lojaeika Leon. lice Be za večje posestvo na Do- Proda se lepa, lično opremlen», Ionskem vešč gozdar (opratnik), enonadstropna hiša v Mariboru 's ki pa tudi razume drugo'gospo- posestvom in vinograde m za 16.SIO darstvo. Oženjeni z malo družino kron. Natančnejša pojasnila daje imajo prednost. Nastop službe a J. Moser, anonsni urad Brikseit, prvim aprilom. Ponudbe sprejme Weissenturangasse št. 6, Tirolsko, gospa Antoinette pl. Fichtenau v Badolfovem, Krajnsko. Uradnik, izobražen, z najpriporoč-1 ji vina i spričevali, zanesljiv, želi se preseliti takoj na deželo v večjo občino kot občinski tajnik Ponudbe pod šifro „Na deželo“ na upravni ätvo. 66 Služba organista in cerkovnika je razpisana do lO. scšca. Ceciljanci od duhovnikov priporočeni imajo prednost. Cerkveno predstojništvo: i Ribnica nad Mariborom.,. 02 Edina narodna steklarska trgovina Fran Itrupi, Celje priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih, šip,, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. 2 Učenca kakor tudi učenko z dobro šolsko izobrazbo iz boljše hiše sprejme v trgovino mešanega blaga Adolf Eicbbeiger, trgovec Slivnica pri Sv. Juriju ob juž. žel. 52 • Kupci se vabijo na dražbo 17. fe-! bruarja 1.1. pri okrajni sodniji v Celju, posestva Viranta v Žalcu, ifotei z kavarno, li denica, skladišča hmelja, vsake vrste veliki shlevi, mnogo bmeljovib in drugih . njiv in vrtov. 61 Vila ali lepa Mša z vinogradom* sadonosnikom se išče blizu Maribora tudi v mestu. Cena do 24.C00 E. Dopisi na uprai ništvo. Gospodinja ra kmetijo, poštena in pobožna, katera bi tudi otroke krščansko vzgoji la, kakor tndi mo-čen in zanesljiv hlapec ‘se sprejmeta takoj pri Antona Reicher, trgovec in gostilničar Sv. Barbara v Halozah. 60 Posestvo z lepim sadonosnikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „G. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik. 31 Ufa drobno, Maribor, Tegethofova cesta 33 pred kolodvorom, 1C priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni. Popravila se točno in hitro izvršujejo Učenec, sin poštenih starišer, se sprejme, po doveršenju ljudske šole takoj v trgovino z mešanim Velika zaloga pohištva od naj priprostoj šega do najfinejšega V vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri 34 ,Obrtni zadrugi mizarskih moj strov‘ Ibaka, V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu. Ceniki na zahtevo vsakemu zastonj, blagom pri Ivanu Traun-u, Ptujska 57 gora pri Ptnjn. 50 Posestvo se takoj proda, arondi- Učenec, ki ima veselje do trgovine rano, 108 oralov gozda, 48 oralov se takoj sprejme. Več pove trgovina njiv in travnikov, 5 gospodarskih v Mariboru Tržaška cesta št. 7. poslopij, 2 hiši. Cena nizka. Ponudbe na npravništvo „Straže“ pod lino: Lepo posestvo. 58 ■M" Prostor (lokal) “Mi tik meBta Celje, kjer je do zdaj dobro obiskana trgovina mešane stroke, se da takoj zopet v najem aH pa proda s hišo. Natančneje pogoje pove uprav. „Straže“. 5 Cerkveni in sobni slikar in pleskar Franjo Horvat fllA RIB O R, Kasinogasse štev. 2. Se priporoča veleč, duhovščini in Slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, • deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko strokb spadajoča : f dela. : : 53 Pestrega točna! Cene nizke! Šolske ulice it 4. Izdelovanje pletenin na stroja in sieer: aogsvide, blaze, jopiče itd. Tsa v svojo Uroke spadajoča dela po 36 niskili cenah. Občni zbor Dnevni red:. 1. Poročilo načelstva. 2. črtanje revizijskega poročila Zveze, ter ukrepi vsled istega. 3. Potrjenje letnega računa. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Izvolitev načelstva. 6. Izvolitev račnpskjh preglednikov. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob 2. uri ne bil sklepčen, vrši se isti dan; in v istih prostorih ob 3. uri drugi občni zbor, ki skleple .takrat pri vsakem številu zadružnikov. 66 Načelstvo. VKMMMl A Župnijska ulica it. 3. A ^ se priporoča prečastiti duhovščini za naročila J|| O različnih moštrane, kelihov, ciborijev, les-tencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno aß orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago. Svoji k svojim! Svoji k svojimi ir «ARIBORU, župnijska ulica it. 7 prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter še priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah, se enovnretenin dvovprežen VOZ, eden že nov in eden že rabljen. Sprejme se tudi zamena. Popravila se izvršujejo točno in jako poceni pri Franc Fenk a; s&dlar in barvat Maribora, Angasze štev. 2. tvrdko Ivrajsht ks štev« 2 katera prodaja po najsižji c^ni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno snkno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obmsače, mizna prti, odaje, preproga,, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd. 7 Prečastjii duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam sVojo - « moderno urejeno brivnico. p Postrežba Čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in kupujem lasu. IVAN BERGLEZ, brivec iz kavčuka se dobijo v tis kanji s*. Cirila v Maribora. Majhne orgle s «rami registri v mannafo In-enim registrom v -ipe-dolu, pripravne n majhno cerkev S KIT’bZI.l šS: pn «mfno1 urana©!, lzaeionttijn orgelj m, ■ >V" Pri belem volu v Celju ■ H sredi mesta, blizu vseh uradov; za V tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri r nizkih eenah, tudi mesečna stano- vanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi 1 v hiši vsak čas na razpolago: : : •