V Benečiji »Naš domači izik« Petra Grassi prva, Mateja Černic finalistka V Gorici so se spomnili Silvana Kerševana Primorski dnevnik št. 44 (21.281) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 24. FEBRUARJA 2015 Športna priloga OD 9. DO 20. STRANI POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 ,, ju, Milijoni na računu brezposelne kuharice Dušan Udovič Zadnji dve številki tednika L'Espresso sta bili v kioskih dobesedno razgrabljeni, tako kot že dolgo ne. Razumljivo, kajti radovednost, kdo so tisoči in tisoči, ki so pod plaščem švicarske bančne diskretnosti prikrili državi mili-jardne zaslužke, je velika. Indu-strijci, finančniki, modni krea-torji, pevci, vrhunski športniki. Ob tem seveda milijarde opranega denarja iz prihodkov organiziranega kriminala ali neznanega izvora. Neizmerno bogastvo, ki je po diskretnih kanalih odhajalo iz države, pri tem pa bistveno šibilo njene bilance, zmogljivosti in storitve za državljane. Triki, ki so jih za prikrivanje svojih imen kot realnih nosilcev tega bogastva uporabili nekateri mogočneži, so v svojem ravnodušnem cinizmu skoraj neverjetni. Tako je debelo pogledala revna brezposelna kuharica, ki sploh ni vedela, da je na švicarskem bančnem računu z njenimi osebnimi podatki skoraj štirideset milijonov evrov. Z včeraj podpisanim sporazumom med Italijo in Švico naj bi bilo tega konec. Švica je že pred časom razumela, da v svetu pod pritiskom kriznih razmer in uha-jajočih informacij o bančni tajnosti nima velike perspektive kot davčna oaza, zato se je na to pripravila in se prilagaja. Tako naj bi se v kratkem od 220 neobdavčenih milijard vsaj kakih 5 vrnilo v italijanske državne blagajne. Problem je, da Švica ni bila edina davčna oaza v svetu, žal jih ostaja še veliko. Z vsemi se bo težko dogovoriti. milan - Podpisala sta ga minister Padoan in vodja švicarskih financ Widmer- Schlumpf Sporazum Italija-Švica odpravil bančno tajnost V italijanske davčne blagajne naj bi se vrnilo preko 6 milijard grčija Danes Bruslju seznam ukrepov ATENE - Grčija bo seznam reformnih ukrepov, ki je pogoj za uradno štirimesečno podaljšanje programa finančne pomoči državi, dogovorjeno v petek, v Bruselj poslala danes. To so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedali vladni viri v Atenah. EU je sicer reformni program pričakovala včeraj do polnoči. Na 2. strani trst - Politika Štefan Čok je odstopil z vrha DS TRST Pokrajinski tajnik DS Štefan Čok je odstopil s svojega položaja. Kot razlog je navedel osebne razloge, saj bi se rad posvetil poklicni poti zgodovinskega raziskovalca. Odstop pa ne predstavlja umika iz politike. Čok še naprej verjame v delo in vrednote DS, s katero bo tesno sodeloval. Na 4. strani gm - Prireditev v tržaškem Verdiju Prerez slovenske ustvarjalnosti TRST - »Uglaševaje« je bil naslov lepo zaokrožene predstave, ki je v nedeljo popoldne z glasbeno, likovno in literarno umetnostjo prikazala prerez slovenske ustvarjalnosti v elegantnem okviru dvorane Victor De Sabata gledališča Verdi. Priredila jo je Glasbena matica ob podpori Sklada Libero in Zora Polojaz ter Slovenske prosvetne matice. Na 6. strani gorica - Predsednica dežele o razvoju goriškega gospodarstva »Določite svoje prioritete« Na sedežu Trgovinske zbornice predstavili seznam strateških projektov in razvojnih področij GORICA - Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani se je včeraj na sedežu Trgovinske zbornice udeležila srečanja, na katerem so predstavili smernice in projekte za preporod goriškega gospodarstva. Za isto mizo so se zbrali krajevni upravitelji, parlamentarci, deželni svetniki, predstavniki oblasti, sindikalisti in predstavniki stanovskih organizacij, deželno vlado pa je ob Serracc-hianijevi zastopala še odbornica Loredana Panariti. Trgovinska zbornica je v zadnjem letu na podlagi predlogov vseh nosilcev interesov sestavila seznam projektov, v katere bi morale goriške ustanove največ vlagati. »Evidentiranje vseh teh predlogov je bila dobra poteza, zdaj pa je treba še določiti prioritetne načrte,« je dejala predsednica. 0UTLET PELLET maloprodaja od 3,60 €/15 kg URNIK ponedeljek - petek: 7.00-19.00 sobota: 8.00-13.00 Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31 6240 Kozina www.carpinus.si MILAN - Italiajanski minister za gospodarstvo in finance Pier Carlo Padoan in vodja finančnega sektorja švicarske konfederacije Eveline Widmer-Schlumpf sta včeraj v Milanu podpisala dogovor, ki si ga je še do pred kratkim bilo težko predstavljati. Med državama je dejansko odpravljena bančna tajnost, kar pomeni, da Švica zapušča črni seznam držav-davčnih oaz. Sporazum bo omogočil italijanskim davčnim zavezancem, da po ugodnih pogojih odpravijo svoj dolg z državo. Samo delni seznam italijanskih neprijavljenih kapitalov v tujini ocenjujejo na preko dvesto milijard evrov, od katerih se kakih 80 odstotkov nahaja prav v Švici. Po prvih ocenah bi se lahko v državo tako vrnilo preko šest milijard evrov. Na 2. strani Antonio Maiorano na čelu tržaške policije Na 4. strani V enem tednu trikrat o Devinskih stenah Na 5. strani Pertotova in Lokar častna Barkovljana Na 7. strani V Gorici spet zasegli mladiče Na 22. strani V Tržiču predali ladjarju Britannio Na 23. strani (Sant'Anna ImpriSA Traiporii Tunf&rt if Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. deiristria 129 Prosek 154 - Trst Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 630696 Usluge na domu 9971234567007 2 Torek, 24. februarja 2015 ITALIJA, SVET / milan - Minister Padoan in vodja švicarskih financ Widmer-Schlumpf podpisala sporazum Med Italijo in Švico ni več bančne tajnosti MILAN - Italiajanski minister za gospodarstvo in finance Pier Carlo Padoan in vodja finančnega sektorja švicarske konfederacije Eveline Widmer-Schlumpf sta včeraj v Milanu podpisala dogovor, ki si ga je še do pred kratkim bilo težko predstavljati. Med državama je dejansko odpravljena bančna tajnost, kar pomeni, da Švica zapušča črni seznam držav-davčnih oaz. Sporazum bo omogočil italijanskim davčnim zavezancem, da po ugodnih pogojih odpravijo svoj dolg z državo. Samo delni seznam italijanskih neprijavljenih kapitalov v tujini ocenjujejo na preko dvesto milijard evrov, od katerih se kakih 80 odstotkov nahaja prav v Švici. Po prvih ocenah bi se lahko v državo tako vrnilo preko šest milijard evrov. Predsednik vlade Matteo Renzi je ob podpisu sporazuma po socialnih omrežjih izrazil veliko zadovoljstvo, kajti nov dotok finančnih sredstev v državno blagajno bo pomagal Italiji pri uresničevanju protikriznih ukrepov. »S tem podpisom smo naredili zelo pomemben korak naprej v odnosih med sosednjima državama«, je po podpisu dejal minister Padoan. »Sporazum je zahteval veliko časa in zahtevnega dela in vsebuje dva dokumenta: prvi je juridičnega značaja in govori o izmenjavi informacij in bo zdaj podvržen parlamentarni oceni. Drugi je političnega značaja in določa časovni rok za opredelitev nadaljnjih vprašanj kot so čezmejna fiskalna obravnava in igralnica v kraju Campione d'Italia,« je še povedal Padoan. V bistvu bodo lahko italijanske pristojne oblasti takoj našle potencialne davčne utajevalce, ki imajo premoženje na švicarskem ozemlju. To bo po oceni ministrstva za finance spodbuda za po-vratek kapitalov v državo. Prva izmenjava medsebojnih informacij med državama se bo začela septembra 2018. prej do novice Po Padoanovi oceni je sporazum pomemben korak naprej v odnosih med državama ansa l Mirovni pogovori o Libiji v težavah TRIPOLI - Mednarodno priznani libijski parlament, ki se je moral iz prestolnice Tripoli preseliti v Tobruk, je včeraj sporočil, da se za četrtek predvidenih mirovnih pogovorov pod okriljem Združenih narodov njegovi predstavniki ne bodo udeležili. Pogovorom, ki so se komajda dobro začeli, tako že grozi propad. Rivalske strani, ki se v Libiji spopadajo za oblast, so se v januarju sestale na dveh krogih mirovnih pogovorov. Te so v Ženevi sprožili ZN, a so jih vodilni igralci - predvsem s strani islamistov, ki so v Tripoliju vzpostavili svojo vlado in parlament - bojkotirali. Pred slabima dvema tednoma je nato odposlancu ZN Bernardi-nu Leonu vendarle uspelo v isto mesto, če že ne za isto mizo, spraviti tudi glavne akterje rivalskih vlad in parlamentov iz Tripolija in To-bruka. V libijski oazi Gadames se je Leon ločeno pogovarjal z enimi in drugimi ter pogovore označil kot »pozitivne in konstruktivne«, spominja francoska tiskovna agencija AFP. Ta preboj naj bi nadaljevali ta teden v Maroku, a je to sedaj pod vprašajem. www.primorski.eu1 atene - Grčija bo Bruslju poslala seznam reform, ki so pogoj za podaljšanje finančne pomoči Danes predstavitev ukrepov ATENE - Grčija bo seznam reformnih ukrepov, ki je pogoj za uradno štiri-mesečno podaljšanje programa finančne pomoči državi, dogovorjeno v petek, v Bruselj poslala danes. To so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedali vladni viri v Atenah. EU je sicer reformni program pričakovala včeraj do polno-či.Seznam naj bi najprej preučile institucije, ki bdijo nad izvajanjem programa. Če bo ocena pozitivna, naj bi ga nato potrdila evroskupina na telekonferenci. Seznam naj bi vključeval ukrepe za uresničitev fiskalnih ciljev ter za izvedbo strukturnih reform, na primer za boj proti korupciji in izogibanju davkom in izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja, ki so izpostavljene že v petkovi izjavi evroskupine. Če bo ocena institucij pozitivna in če ne bo nobena članica območja evra izrazila pomislekov, se pričakuje danes telekonferenca evroskupine, na kateri naj bi potrdili štirimesečno podaljšanje programa finančne pomoči za Grčijo, dogovorjeno v petek. V primeru pozitivnega scenarija naj bi tako evroskupina prižgala zeleno luč za izvedbo vseh še potrebnih postopkov v članicah in na ravni EU za uradno štirimesečno podaljšanje programa, ki se izteče v soboto. Nekatere članice, na primer Nemčija, morajo podaljšanje odobriti v parlamentu. V Sloveniji je ta odločitev v pristojnosti ministrstva za finance, saj so za zdaj odobrena sredstva za Grčijo večja od tistih, ki so že počrpana. V primeru zapletov pa je v prihodnjih dneh pričakovati nov izredni sestanek evroskupine v Bruslju. Ni le vprašanje, ali bo Bruselj sprejel grške predloge, problem je tudi, kako jih bodo sprejeli grški volivci ansa zagreb - Spopad med novo predsednico države in predsednikom vlade Kolinda Grabar Kitarovic: »Najkonkretnejši ukrep za izhod iz krize bi bil odstop premierja Milanovica« ZAGREB - Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovič je včeraj dejala, da bi bil najkonkretnejši ukrep za izhod države iz krize odstop hrvaškega premierja Zorana Milanoviča. Hrvaška predsednica je odgovorila na Milanovičevo včerajšnje pismo, v katerem je predlagal sklic sveta za nacionalno varnost in predsednico države tudi povabil na sejo vlade. Premier Milanovič je hrvaški predsednici predlagal, da bi skupaj sklicala sejo sveta za nacionalno varnost, na kateri bi sprejeli smernice delovanja var-nostno-obveščevalne službe letos. Mila-novič je Grabar-Kitarovičevo tudi znova povabil na sejo vlade. Ob tem je pozdravil pobudo predsednice države, da bi imeli sejo o gospodarskem stanju v državi. Kot so pojasnili v Banskih dvorih, je za to sejo pomembno, da bi predsednica pripravila konkretne predloge, načine za njihovo izvajanje in oceno finančnih učinkov. Grabar-Kitarovičeva se je nekaj ur kasneje oglasila s sporočilom za javnost, v katerem je izpostavila, da je po temeljitih analizah in posvetovanjih z gospodarskimi strokovnjaki sklenila, da je najkonkret-nejši predlog za izhod iz krize odstop predsednika hrvaške vlade. Hrvaška predsednica je odgovor zapisala v šestih točkah. Med drugim je spomnila, da je prvi dan po prevzemu predsedniških dolžnostih minuli četrtek poklicala Milanoviča in predlagala skupno sejo vlade zaradi težkega gospodarskega in socialnega stanja v državi. »Če predsednik vlade ne bo upošteval tistega konkretnega predloga, predsednica od njega pričakuje konkretne predloge, načine za njihovo izvajanje in oceno finančnih učinkov kot tudi rešitve za izhod države iz krize, kar je ustavna obveznost vlade in ne predsednice«, je odgovorila Grabar-Kitarovičeva. Na koncu pisma je sprejela Milanovičev predlog za sejo sveta za nacionalno varnost. Poznavalci ob tem opozarjajo, da je bilo pričakovano, da bo sodelovanje med levosredinsko vlado in novo predsednico države, ki je po izvolitvi morala izsto- Kolinda Grabar Kitarovic ansa piti iz HDZ, daleč od zaželenega sobiva-nja in da bo obremenjeno z medsebojnimi spopadi. Iz HDZ so v zadnjem času večkrat sporočili, da bo najboljša novica za Hrvaško odstop premierja Milanoviča in njegove vlade, za katero trdijo, da je najslabša v hrvaški zgodovini. Grabar-Kitarovičeva pa je med predvolilno kampanjo dejala, da bo njena prva poteza sklic skupne vladne seje na temo gospodarstva. Ob tem se je sklicevala na ustavna pooblastila, da predsednik lahko zahteva vladno sejo.Milano-vič je odgovoril, da vlada predloga predsednice ni dolžna sprejeti in je prejšnji teden znova povabil predsednico, naj pride na katero koli vladno sejo. Njegova vlada je na prvi seji po volilni zmagi Grabar-Ki-tarovičve 11. januarja novi predsednici omogočila, da bo izpolnila eno svojih glavnih predvolilnih obljub in preselila predsedniški urad s Pantovčaka v cenejše prostore v Visoki ulici, ki so bili v lasti vlade. Grabar-Kitarovičeva je medtem svoj mandat začela na Pantovčaku, ker so ugotovili, da poslopje v Visoki ulici ni varnostno niti finančno najboljša rešitev, saj bi moral stroške preselitve plačati urad predsednice. Milanovič naj bi se tega zavedal in je po mnenju poznavalcev pohitel z vladno odločitvijo, da bi od začetka mandata nove predsednice spodkopaval verodostojnost njenih obljub iz predvolilne kampanje. (STA) budimpešta Orban izgubil dvotretjinsko večino BUDIMPEŠTA - Vladajoča stranka Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana je na nedeljskih nadomestnih volitvah izgubila dvotretjinsko večino v parlamentu. Na volitvah v mestu Veszprem je neodvisni kandidat Zoltan Kesz, ki so ga podprle opozicijske leve stranke, premagal Lajosa Nemedija iz Fidesza. Po podatkih volilne komisije je Kesz prejel slabih 45 odstotkov glasov, Nemedi pa dobrih 33. Novega poslanca so volili, ker je njegov predhodnik iz Fidesza Tibor Navrac-sics lani jeseni postal evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport. Or-banova stranka je imela od leta 2010 v 199-članskem parlamentu dvotretjinsko večino. S t. i. supervečino 133 poslancev, ki se ji je zdaj izmuznila za en sam sedež, je lahko spreminjala ustavo, kar je leta 2011 tudi izkoristila. Mnogi menijo, da so bile te spremembe nedemokratične, saj so posegle v številne zakone, ki zadevajo medije, sodstvo in volilni sistem. Orban je nedeljski poraz včeraj komentiral s svarilom kolegom, da ne smejo »počivati na lovorikah« minulih zmag. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 24. februarja 2015 3 špeter - V občinski dvorani nagradili zmagovalce narečnega natečaja »Naš domači izik« Za nagrade se je tokrat potegovalo osem posameznikov in skupin ŠPETER - Pesmi, spomini, zgodbe in zgodovina. Natečaj »Naš domači izik« je še enkrat potrdil, da je mogoče v narečjih povedati karkoli. Čeprav je bilo letos udeležencev (posameznikov ali skupin) samo osem, je bila v soboto dvorana Občine Špeter, ki je po nekaj letih premora spet organizirala ta natečaj, nabito polna. To pa tudi dokazuje, da so Benečani še vedno zelo navezani na svoje slovensko narečje. V imenu občinske uprave je uvodoma pozdravil župan Mariano Zufferli, ki je poudaril, kako je za organizacijo te pobude poskrbel ves občinski svet. Zufferli je pohvalil predvsem odbornico Michelo Sklarz in svetnika Daniela Trinca, ki sta najbolj prispevala k uspehu natečaja, in se zahvalil Emmi Golles, ki je povezovala ta kulturni večer. Prisotni so bili tudi »kolegi« špetrskega župana Luca Postregna iz Srednjega, Germano Cendou iz Sovodnje in Antonio Comugnaro iz Podutane ter deželna svetnika Roberto Novelli in Giuseppe Sibau. Kar zadeva samo »tekmovanje«, je strokovna komisija, ki so jo sestavljali Margherita Trusgnach, Giuseppe Chiabudini, Giuseppe Firmino Marinig, Bruna Dorbolo, Valentina in Angela Pe-tricig, na koncu odločila tako, da je vsak prejel vsaj eno nagrado. V kategoriji odraslih je zmagala Adriana Scrignaro, ki je povedala spomine svoje mame o tem, kakšen je bil kmetijski vsakdan v Nadiških dolinah v času, od katerega ni minilo prav veliko let, pa vendar so bile takrat navade povsem drugačne kot danes. V oddaji S-prehodi o reformi uprav V oddaji S-prehodi o deželni reformi krajevnih uprav KOPER - V Deželi Furlaniji julijski krajini, predvsem pa med slovensko manjšino v Italiji, je že nekaj mesecev na dnevnem redu razprava o deželni reformi krajevnih uprav. Ta predvideva tudi združevanje občin v t. i. medobčinske unije, ki naj bi postopno prevzele del pristojnosti, ki so jih doslej imele Pokrajine. Tudi te namreč izginjajo z upravnega zemljevida Italije. Novi ukrepi že predstavljajo velik izziv za slovensko manjšino, mogoče celo veliko težavo, saj je zakon za mnoge ohlapen in v marsičem nedorečen. V oddaji Sprehodi bosta podpredsednik Tržaške pokrajine Igor Dolenc in županja Občine Zgonik Monica Hrova-tin pojasnila trenutno stanje in pasti, ki jih reforma prinaša predvsem na področju zaščite Slovencev v Italiji. Oddaja bo na sporedu danes, ob 18. uri na TV Koper. Voznik z drogo KOPER- Včeraj ponoči so italijanski varnostni organi obvestili slovenske policiste, da na mejnem prehodu Rabojez ni ustavil voznik belega osebnega avtomobila, ki je nadaljeval vožnjo proti Kopru. Policisti so ga ustavili na Bivju. 38-letni Koprčan je v postopku izročil alu zavitek, v katerem je bila rjava prašnata snov (sum na prepovedano drogo heroin), pri sovoznikovem sedežu je imel tudi gumijevko. Oboje so mu zasegli, zoper njega je sledil hitri postopek .Odrejen mu je bil strokovni pregled, ki ga je zavrnil. Sledil mu je še obdolžilni predlog. V kategoriji otrok je prvo nagrado dobil 2.B razred špetrske dvojezične osnovne šole, ki je z učiteljico Claudio Sa-lamant v nadiškem narečju povedal in zapel (s kitaro je otroke spremljal učitelj Damjan Visentin) zgodbo o meloni, ki je hotela biti najmočnejša na svetu. Stefano Tomasetig, ki je bil edini v kategoriji do 18 let, je seveda zmagal. Njegov prispevek pa je bil med najbolj zanimivimi: povedal je namreč spomine svojega dedka na dogodke v prvi svetovni vojni. Za to temo se je odločil prav letos, ko bo stoletnica, odkar se je začel ta žalosten del beneške zgodovine. Največje pričakovanje, da bi izvedeli, kako bo komisija porazdelila nagrade, pa je vladalo v kategoriji otrok: na drugo mesto so se uvrstili otroci iz tipajske šole, ki so bili tudi edini, ki niso bili iz Nadiških dolin. Zapeli so pesem »Karnahta rock«. Učiteljica Arianna Trusgnach, ki je napisala glasbo in spremljala učence s kitaro, je povedala, da so besedilo napisali otroci 5. razreda sami in se tudi potrudili, da so za kako besedo v karnajskem narečju povprašali stare sovaščane. Tretji »ex aequo« so bili učenci 2.A Skupinska fotografija udeležencev sobotnega nagrajevanja nm razreda dvojezične šole, ki so z učiteljico Isabello Coren povedali recept za kuhane štruke (in jih tudi pripravili), in tisti iz 5. razreda, ki so z učiteljem Damjanom zbrali, napisali in prebrali smešne spomine starih staršev. Komisija je nagradila tudi Andreino Trusgnach, ki je bila druga v kategoriji odraslih, in Andreo Trusgnacha, ki se je uvrstil na tretje mesto. Organizatorji so pomislili tudi na glasbo, saj so prireditev obogatili harmonikarji skupine Accordion Group 4-8-816, ki jo vodi Aleksander Ipavec. (a.b./NM) videm - Partizanski voditelj v 95 letu starosti Umrl Luciano Rapotez Po krivici obtožen umora in potem povsem oproščen krivde, ni nikoli doživel opravičila države VIDEM - Pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI iz Vidma je včeraj spro-čilo vest, da je v jutranjih urah v vi-demski bolnišnici v starosti 95 let umrl Luciano Rapotec, partizanski borec, ki je bil vrsto let zgleden aktivist v vodstvenih organih pokrajinske in deželne partizanske organizacije. Rapotec je bil rojen v Miljah 19. aprila 1920. V srednji tehnični šoli se je izučil za mehanika in se obenem že zelo zgodaj vključil v protifašistično gibanje, leta 1936 pa je bil sprejet v Komunistično partijo Italije. Razpad Italije je dočakal kot mornar v La Spe-zii, nakar se je vrnil domov in se povezal z antifašisti na Krasu. Ko je nastala garibaldinska brigada »Triesti-na«, se je vključil vanjo. Po vojni je nadaljeval svojo aktivnost v partizanski organizaciji. V času hladne vojne in klimi ostrega an-tikomunizma so Rapotza vpletli v zgodbo, ki je bridko zaznamovala njegovo življenje. Januarja leta 1955 ga je italijanska policija aretirala in bil je obtožen ropa in umora zlatarja Giu-lia Trevisana, njegove zaročenke Lidie Ravasini in neke točajke, do katerega je prišlo leta 1946. V zaporu so ga cele dneve mučili, da bi priznal krivdo in po hudem, pretepanju, mučenju z elektriko in stradanju je nazadnje priznal to, česar ni naredil. To je tudi dokazal proces, na katerem je bil popolnoma oproščen vsakršne krivde, potem ko je bil preventivno zaprt kar 34 mesecev, krepko več od maksimuma 52 dni, kolikor jih je določal zakon. Zaradi vsega tega je izgubil zdravje, delo in družino. Nje- Lucano Rapotez na eni izmed partizanskih komemoracij vzpi govo polno oprostitev vsakršne krivde je dokončno izreklo Kasacijsko sodišče leta 1962. Ko je prišel iz zapora, mu ni preostalo drugega kot emigracija v Nemčijo, kjer je ostal do leta 1986, ko se je po upokojitvi vrnil v Italijo. Kar se je zgodilo, je bila zanj velika življenjska travma, po kateri je začel svoj neizprosen boj proti mučenju. Celo življenje se je potem vztrajno zavzemal tudi za to, da mu država prizna moralno in materialno odškodnino za uničeno življenje, a tega ni dočakal, niti opravičila države za krivico, ki mu je bila storjena. Vsak poskus, da bi kaj dosegel, je naletel na birokrat- ske ovire in klavzule o zastaranju. O njegovem primeru so bile napisane knjige in posneti dokumentarci. V pripovedaovanju svoje zgodbe je sodeloval z ljudmi kot so Moni Ovadia, Gherardo Colombo in Gian Antonio Stella, ki je o njem pisal v svojih komentarjih na dnevniku Il Corriere della sera. Videmska partizanska organizacija v svojem sporočilu poudarja, da je izgubila zglednega tovariša in voditelja. Tako poudarjata v tiskovnem sporočilu tudi komunistična partija Italije in deželni sekretar Stranke komunistične prenove Roberto Antonaz. narodni dom Dežela čaka na odločitev manjšine fotodamj@n TRST - Glede vračanja 'narodnih' domov slovenske narodne skupnosti je Dežela pripravljena spoštovati zakonsko določene in politično sprejete obveznosti, vendar se morajo Slovenci najprej sami dokončno izraziti glede njihove namembnosti. O tem se je pred dnevi s pristojnim deželnim odbornikom Francescom Peronijem ponovno pogovarjal deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki se je s tem vprašanjem ukvarjal že za časa Tondo-ve uprave, ko je tik pred iztekom mandata takratna odbornica Sandra Savino zagotovila finančno postavko v višini poldrugega milijona evrov za začetek obnovitvenih del Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Trgovski dom v Gorici je na sorazmerno zeleni veji. Odbornik Peroni je že pred časom potrdil, da bo deželna uprava dodelila lastna sredstva (torej izven državnega bud-žeta zaščitnega zakona) za ureditev doslej neuporabnega vogala in kletnih prostorov, kar naj bi omogočilo selitev dejavnosti goriškega sedeža Narodne in študijske knjižnice. »Bistveno bolj komplicirano pa je s sve-toivanskim domom v Trstu, saj se postopek njegovega vračanja vleče vse od časa Illyjeve uprave, ko je pokojni kolega dr. Mirko Špacapan dosegel prepis imovine v premoženje Dežele FJK. Kmalu zatem sta krovni organizaciji Deželi predstavili prvi predlog o namembnosti, ki je predvideval ureditev večnamenskega središča,« je odbornika Pero-nija spomnil Gabrovec. Avgusta lani je Dežela prejela nov predlog, ki predvideva, da bi bilo poslopje namenjeno potrebam NŠK in njenega Odseka za zgodovino (ki je medtem ostal brez sedeža) ter Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu, kar bi ustvarilo zanimiv dokumen-tacijsko-raziskovalni pol. V nekdanjem Narodnem domu v Filzijevi ulici pa NŠK ohranja dosedanje prostore, ki so daleč nezadostni (boljših pogojev tudi ni na obzorju) za selitev celotnega knjižnega fonda. Na odprtju akademske leta je o tem spregovoril tudi rektor tržaškega univerze Fermeglia, ki je slovenski knjižnici ponudil možnost koriščenja prostorov v starem mestu. Jasno pa je, da si NŠK najbrž operativno težko privošči sočasno prisotnost na treh ločenih lokacijah. »Zato bodo že v kratkem potrebne jasne in nedvoumne izbire. Deželni odbornik Peroni zagotavlja, da bo Dežela znatno pospešila postopek za preureditev Narodnega doma pri Sv. Ivanu takoj, ko bo imela dokončen odgovor s strani slovenske narodne skupnosti. To naj bi se zgodilo že prihodnji teden, ko bo Paritetni odbor na svoji redni seji obravnaval tudi to vprašanje in predvidoma dokončno prižgal zeleno luč,« je Gabrovec sporočil podpredsedniku NŠK odv. Marku Jarcu, ki je v sklopu upravnega odbora tudi zadolžen, da pobliže sledi vračanju svetoivanskega doma. 4 Torek, 24. februarja 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Na tiskovni konferenci presenetili z novico Čok odstopil Pokrajinski tajnik v odhodu zagotovil, da bo ostal dejaven v politiki Štefan Čok je nepričakovano odstopil z mesta pokrajinskega tajnika Demokratske stranke. To je mladi politik sporočil na včerajšnjem srečanju z novinarji, na katerem so bili z novico vsi presenečeni. Kot razlog za odstop je Čok navedel osebne razloge. Po precej dolgem času na odgovornem političnem mestu bi se namreč rad osredotočil na stvari, ki jih je vedno želel početi, v tej fazi življenja bi se zelo rad posvetil poklicni poti zgodovinarja. 32-letni politik je zagotovil, da odstop ne pomeni njegovega odhoda iz Demokratske stranke, ki ji bo še naprej ostal zvest in predan. Spomnil je, da ima stranka trdne temelje in da deluje združevalno in povezovalno ter v skladu s svojimi vrednotami. Za odstop se je odločil po daljšem premisleku, odločitev pa, kot je sam zagotovil, ni bila enostavna. Na vprašanje, če se mu zdita poklicna kariera in politična funkcija nezdružljivi, je odgovoril, da ne verjame v nezdružljivost teh dveh funkcij. Prepričan je, da bi iz-kušenejši (starejši) politik obe funkciji lahko opravljal nemoteno, v njegovem primeru pa je nekoliko drugače. »Ljudje so me začeli ocenjevati le po političnem in ne po poklicnem delu. Čok je odstop napovedal v družbi deželne tajnice DS Antonelle Grim fotodamj@n Zgodilo se mi je celo, da so mi na enem od nedavnih predavanj, na katerem sem nastopil kot zgodovinar in ne politik, očitali neprimerno vedenje,« je prizadeto razložil Čok, ki pa je poudaril, da je bil na podlagi strokovnih kompetenc v stranki vedno deležen polne podpore svojih kolegov. Z odstopom je kolege seznanil na sobotnem pokrajinskem sestanku vod- stva stranke. Odločitev je sicer z obžalovanjem, a hkrati spoštovanjem, sprejela deželna tajnica DS Antonella Grim, ki je na včerajšnji novinarski konferenci povedala, da je Čokov odstop stranko presenetil, a po drugi strani so v stranki uvidevni do takšnih odločitev, saj vedo, koliko brezplačnega napora je potrebno vložiti v tovrstne politične funkcije. Tajniku v od- hodu se je zahvalila za pogum, daljnovidnost in lojalnost, ki naj bi jo kazal ves čas svojega vodenja pokrajinske veje DS. Preko socialnih omrežij pa se je oglasil tudi senator Francesco Russo, ki je pohvalil pogum Čoka, ki priča o tem - tako Russo - da se greš politika lahko tudi brez vseh privilegijev in skušnjav »kaste«. Po njegovem Čok dokazuje, da je lahko politik z nogami na tleh. Čok bo sicer funkcijo pokrajinskega tajnika opravljal do imenovanja novega tajnika, za to mesto pa naj bi se potegovalo kar nekaj imen. Grimo-va je dejala, da so vsi kandidati zelo sposobni in odgovorni in ob tem opozorila, da bodo novega tajnika imenovali v čim krajšem času. Kot je zagotovila, so se pogajanja že začela. Po njenem prepričanju je treba resno premisliti tudi o tem, kakšen politični razred si v bližnji prihodnosti želi imeti njihova stranka. »Opredeliti bi se morali do sistema dela, v katerem bi moralo biti čim več mladih ljudi, ki bi svojo politično in poklicno kariero lahko usklajevali,« je opozorila Grimova. Kategorično je tudi zatrdila, da si v stranki ne želijo, da bi se s politiko ukvarjali le upokojenci ali premožni ljudje. (sč) pristanišče Predsednica odšla brez pozdrava V Lloydovem stolpu v novem pristanišču je včeraj dopoldne potekala uradna predaja poslov med odhajajočo predsednico Pristaniške oblasti Marino Monassi in novim komisarjem Zenom DAgostinom. Tako se je tudi formalno zaključila večmesečna zgodba o zamenjavi v vrhu tržaškega pristanišča, za katero so se zavzemali krajevni politiki z županom Robertom Cosolinijem in deželno predsednico Deboro Serracc-hiani na čelu. Odhajajoča predsednica je sicer za včeraj napovedovala tudi srečanje z novinarji, ki pa so ga zadnji trenutek odpovedali. Napovedanega poslovilnega srečanja tako ni bilo, uradno zaradi nepričakovanih obveznosti ... DAgostina je za komisarja tržaškega pristanišča imenoval minister Maurizio Lupi, ki je v svojem odloku izrecno zapisal, da bo komisar z vsemi pooblastili, kar pomeni, da bo »de facto« predsednik pristaniške oblasti. 47-letnik iz Verone je bil doslej vodja marketinga pri družbi Interporto Quadrante v Veroni, pred tem pa generalni tajnik neapeljskega pristanišča. Kot je pred nekaj dnevi napovedal v intervjuju za naš dnevnik, se želi najprej seznaniti z delovanjem ustanove in njeno organizacijsko strukturo. Prepričan pa je, da ima tržaško pristanišče zelo dobre razvojne možnosti, tudi v luči sodelovanja z ostalimi pristanišči severnega Jadrana. kvestura - Prvi delovni dan kvestorja Antonia Maiorana »Zaljubljen v policijo« Verjame v ekipno delo na ulici - Vodil je kvesturo v Lecceju, v Rimu pa sodeloval v boju proti mafiji in mamilom »Kljub belim lasem ostajam zaljubljen v policijo in prepričan, da mora biti naš končni cilj služenje skupnosti. Zato sem tudi sprejel to novo zadolžitev.« Včerajšnji dan je bil za Antonia Maiorana prvi na čelu tržaške policije. V dopoldanskih urah se je poklonil padlim policistom in se srečal z uslužbenci, v popoldanskih urah pa je o prvih vtisih spregovoril z novinarji. Novi kvestor je v Trst prišel iz Apulije, kjer je bil šef policije v pokrajini Lecce. Maiorano je po rodu Ka-labrijec, ki ga je Rim posvojil, saj je tu služil tako v sklopu državne protimafijske preiskovalne direkcije kot centralne direkcije, ki koordinira boj proti mamilom. Pri tem so mu koristile večletne izkušnje v boju proti kalabrijski 'ndrangheti. Fur-lanija Julijska krajina mu kljub temu ni tuja; v preteklosti je namreč vodil tudi por-denonsko kvesturo. »To deželo vsaj delno poznam in se je v moj spomin zapisala kot dežela delavnih in poštenih ljudi. Prepričanje, da gre za tako imenovani srečni otok, pa je varljivo. Ostati moramo budni in se vsi potruditi, da ohranimo ta delček relativnega družbenega blagostanja.« Po kvestorjevem mnenju nekega ozemlja ne smeš soditi na podlagi njegove geografske lege: zato ga bolj kot dejstvo, da je Trst obmejno mesto, zanima njegov družbeno-ekonomski kontekst. »Tega pa ni mogoče spoznati v prvih desetih urah.« Maiorano verjame, da morajo policisti delati na cesti. »Naša naloga ni samo preganjati in aretirati kriminalce, temveč ljudem stati ob strani, jim posredovati občutek varnosti. To je mogoče samo z vsakodnevno ekipno igro. Policija je učinkovita, če je kot uigrana ekipa: v njej Novi tržaški kvestor Antonio Maiorano je star 61 let fotodamj@n so lahko tudi šampioni, ki pa morajo svoj talent dati na razpolago skupnosti. Problemi so povsod, v vsaki družini: če so tudi v sklopu tržaške kvesture, jih bomo rešili.« Na njegovih vizitkah baje piše: Služabniki zakona, sužnji svoje humanosti ... Novi kvestor ve, da je v času krčenja državnega proračuna in sredstev, namenjenih policiji, prisotnost na terenu odvisna od razpoložljivih človeških in materialnih virov. »Tako kot se mora družinska mama glede na razpoložljiv denar odločati med mlekom in rižem, tako moramo tudi mi sestaviti prednostno lestvico. Naše glavno opravilo pa mora ostati vsakodnevno delo na terenu.« V kvestorjevem značaju baje ni mesta za nedejavnost in imobilizem, a niti za revolucionarne težnje. Ima se za olikanega in uglajenega gospoda, ki verjame v to, kar dela. »Vedno moraš verjeti, tudi na stara leta, če se prepustiš skepsi, ne boš nič dosegel.« (pd) občina trst - Na sinočnji občinski seji Azil ni problem Tako trdijo organi javne varnosti - Sprejem azilantov je evropska obveza Vprašanje azilantov je bilo v ospredju sinočnje seje tržaškega občinskega sveta. Z različnih zornih kotov so ga osvetlili deželni odbornik Gianni Tor-renti, predstavnica tržaške kvesture Denise Mutton, predstavnik pokrajinskih karabinjerjev Fabio Pasquariello, vodja mestnih redarjev Sergio Abbate, predsednik italijanskega solidarnostnega konzorcija Gianfranco Schiavone, direktor Karitasa Alessandro Amodeo in predsednik konzulte za priseljence Hector Sommerkamp. Razpravo je sprožila zahteva svetnikov desnosredinske opozicije, ki so izkoristili januarsko izjavo župana Roberta Cosolinija o težkem položaju, v katerem cgil - Podpisi za ureditev zakupov del Dela v zakupu so prekarna in naporna Delitev pooblastil izvajalcem javnih in zasebnih del je postala sporna in problematična. Različni zakupniki naj bi bili krivi za slabšanje položaja in razmer delavcev in delavk, ki so kljub delu »revni«. O tem je prepričan sindikat CGIL, ki v teh dneh promovira civilno iniciativo za zbiranje podpisov, s katerimi lahko podpisniki izrazijo podporo delavcem, ki delajo za zakupnike. Adriano Sincovich iz CGIL je predstavil podrobnosti kampanje v prid delavcem raznih zakupnikov. Po oceni sindikata naj bi za zakupni sistem služb v Italiji de- lalo približno 300 tisoč delavcev, na pokrajinski ravni pa 5000 delavcev. Samo za Občino Trst dela denimo 1500 delavcev. Sincovich je opozoril, da je ta način dela pogosto podvržen korupciji in ne-spoštovanju delovnih pogodb, delavci pa niso ustrezno zaščiteni. Sindikat se zato čuti poklicanega, da pomaga delavcem in sestavi seznam oseb, ki delajo za zakupnike raznih del. 19. marca bo CGIL pripravil državno kampanjo o tej temi, v naši regiji pa bi do 30. aprila radi zbrali 5000 podpisov. (sč) se je znašla tržaška občina po prihodu nekaj več kot 500 priseljencev, prosilcev za zatočišče, za krepitev svoje politične računice. Everest Bertoli je uvodoma poudaril, da prejemajo prosilci azila 35 evrov dnevno, to je 1.085 mesečno, kar ne prejemajo niti tržaški upokojenci, niti mladi. Od 9 milijonov 300 tisoč evrov, ki jih je občina Trst prejela lani od države, pa jih je bilo skoraj polovico (4,2 milijona) namenjenih sprejemu priseljencev. Zanj je kaj takega nedopustno. Deželni odbornik Torrenti ga je podučil, da prejmejo prosilci azila le 2,50 evra, ostalo (32,50 evra) pa strukture, ki jih sprejmejo (na primer hoteli, domovi). Pomeni, da služijo tista sredstva tudi domačim strukturam. 72 odstotkov italijanskih sredstev za priseljence pa prihaja iz evropskih skladov. Torrenti je podčrtal, da mora Italija po evropski direktivi obvezno nuditi pomoč prosilcem za azil. To niso zločinci, je ugotovil, kar je Pasquariello tudi potrdil z močjo številk. Leta 2012 so tržaški karabinjerji obravnavali kakih 45 tisoč primerov nudenja pomoči zaradi raznih prekrškov in kaznivih dejanj. Od teh je samo en primer zadeval azilanta. Podobno je bilo tudi leto pozneje, lani pa so zabeležili 4 take primere, od katerih je bil le eden obravnavan kot kaznivo dejanje. Letos so karabinjerji na Tržaškem obravnavali 5.800 primerov, v nobenem ni bil vpleten kak azilant. Tudi za kvesturo prosilci za azil »ne predstavljajo nobene kritičnosti«, mestni redarji pa niso zabeležili nobenega porasta prekrškov zaradi prisotnosti priseljencev, ki prosijo za zatočišče. M.K. / TRST Torek, 24. februarja 2015 5 devin-nabrežina - Komisija, nato izredna seja, naposled še redna seja občinskega sveta Prevozi: ezuli brez popusta V dobrem tednu trikrat o pravilniku Devinskih sten Na devinsko-nabrežinski občini bo ta in prihodnji teden trikrat govor o osnutku pravilnika za upravljanje deželnega naravnega rezervata Devinskih sten. V četrtek bo o njem razpravljala občinska komisija za okolje, v sredo, 4. marca, pa bo zadeva najprej v ospredju izredne občinske seje, takoj potem pa redne seje občinske skupščine. Ve kaže namreč, da je postal pravilnik o upravljanju Devinskih sten pravi šlager zimske sezone v devinsko-na-brežinski občini. Po burni javni skupščini v Grudnovi hiši izpred nekaj tednov je desnosredinska opozicija s podpisi vseh šestih predstavnikov v občinskem svetu zahtevala sklic izredne seje občinske skupščine, na kateri naj bi razpravljali o žgočem vprašanju. Opozicija očitno skuša izkoristiti v lastni politični namen protest, ki ga je med občani izzval osnutek pravilnika s svojimi številnimi omejevalnimi normami. Devinski jusar-ji so takoj začeli z zbiranjem podpisov proti dokumentu; pobudo so podprli predstavniki krajevnega kajakaškega dru- štva. Velike pomisleke so iznesli tudi domači ribiči, ki jim ne gre v račun prepoved ribarjenja pod Devinskimi stenami, to je prav tam, kjer od marca do junija lahko računajo na izdaten ulov zelo kvalitetnih sip. Ribiči poudarjajo, da so De-vinske stene - za razliko od zaščitenega Miramarskega morskega parka - naravni rezervat na kopnem. Zato jim ne grejo v račun omejitve na morju. Vsa ta mnenja bodo po vsej verjetnosti iznesena v razpravo na seji občinske komisije, ki bo morala nato izreči svojo oceno predloženega osnutka pravilnika. Uprava župana Kukanje je bila prisiljena sklicati izredno sejo občinskega sveta, ker pač tako predvideva pravilnik občinske skupščine. Da ne bi pa po nepotrebnem tratili javnega denarja, bo izredni seji še isti dan, v sredo, 4. marca, sledila redna seja, na kateri bo potekala razprava o pravilniku upravljanja Devinskih sten, v okviru katere bodo občinski svetniki vzeli v pretres ocene občinske komisije in sprejeli svojo odločitev. M.K. Devinske stene fotodamj@n zahodni kras - Razkrita »skrivnost« nikogaršnje ceste na Vejni Cestni odsek je last Pokrajine Tako potrjujejo dokumenti, ki jih je posredovala tržaška občina - Cestni odsek pa nima statusa pokrajinske ceste odcep krožišče ZA VEJNO NA VEJNI ^-j NASELJE ■ S. NAZARIO . * h * POKRAJINSKA CESTA PROSEK - OPČINE ■ . \ ■ - A Levo mapa o cestnem odseku, ki jo je posredovala tržaška občina; desno pogled na cestni odsek s krožišča pri Vejni fotodamj@n Odsek ceste, ki pelje od pokrajinske ceste št. 1 (Prosek-Opčine) do krožišča na Vejni nima uradnega statusa pokrajinske ceste, je pa last Pokrajine Trst. To je mogoče neizpodbitno trditi na podlagi dokumentov, ki jih je včeraj posredovala tržaška občina. V zemljiški knjigi je cesta označena s katastrskimi številkami 2520/3 in 2544/3 katastrske občine Kontovel, obe nepremičnini pa sta last Pokrajine Trst. Podatke in priloženo mapo je po posredovanju tržaškega občinskega odbornika za premoženje Andrea Da-pretta posredoval funkcionar občinske službe za upravljanje in nadzor nad premoženjem ter nepremičninami Daniele Premrov. S tem je bila razkrita »skrivnost nikogaršnje ceste«, ki se je zagonetno zastavila, potem ko je lanskega oktobra zahodnokraški rajonski svet pozval tržaško občinsko upravo, naj poskrbi za počiščenje grmičevja ob kakih 600 metrov dolgem cestnem odseku od križišča na Vejni do pokrajinske ceste Prosek-Opčine. Občinski uradi so v začetku letošnjega januarja rajonskemu svetu sporočili, da tisti odsek ne sodi med premoženje Občine Trst in ga zato podjetje AcegasApsAmga ne more počistiti, ker je pač podpisalo konvencijo le za čišče- nje občinskih cest, ne pa drugih lastnikov. Rajonski predsednik Roberto Cat-taruzza se je zato obrnil na tržaško pokrajino, naj ona poskrbi za čiščenje tistega cestnega odseka. Pokrajinski odbornik za promet in prevoze Vittorio Zollia mu je v začetku februarja odgovoril, da omenjeni odsek »ni v pristojnosti te uprave.« Konec preteklega tedna je odbornik Zollia potrdil, da tisti cestni odsek »ni pokrajinski.« Njegov občinski kolega Dapretto si je vzel zadevo k srcu, da bi jo razčistil. Tako je bilo mogoče v uradu občinske službe za upravljanje in nadzor nad premoženjem ter nepremičninami izbrskati podatke o lastništvu cestnega odseka, na podlagi katerih je lastnik tistega odseka Pokrajina Trst, čeprav cesta nima uradnega statusa pokrajinske ceste. Novica je presenetila pokrajinskega odbornika Zollio. »Mi lahko imamo le pokrajinske ceste,« je odgovoril, in zastavil vprašanje s takojšnjim odgovorom: »Kdo je tisti cestni odsek asfaltiral? Mislim, da to nismo bili mi.« Pokrajinski odbornik je vsekakor zagotovil, da bo celotno zadevo podrobno pregledal in bo potem sporočil, čigav je - tudi po ugotovitvah pokrajine - tisti cestni odsek. M.K. občina trst Cosolini danes v Bazovici in pri Banih FOTODAMMN Kot je bil že napovedal preteklega 9. februarja, se bo danes popoldne tržaški župan Roberto Co-solini v Bazovici in pri Banih srečal s prebivalci, da bi se soočili in poglobili različna vprašanja. Prvo srečanje bo ob 17. uri v dvorani Gospodarske zadruge v Grudnovi ulici 39 v Bazovici, drugo pa ob 18.15 na sedežu SKD Grad pri Banih. Trije dnevi, štiri prevare V treh dneh je prišlo do kar štirih prevar na škodo starejših oseb. Prvi sta se zgodili v soboto zjutraj v dveh predmestjih, kjer je okoli 55-60 let star moški, ki se je izdajal za uslužbenca podjetja Acegas, vstopil v stanovanji, češ da želi kontrolirati pitno vodo. V prvem primeru je starejša stanovalka posumila, da nekaj ni v redu, in pregnala neznanca. Manj sreče sta imela starejša zakonca, katerima je moški dejal, da je v vodi našel živo srebro in jima svetoval, naj data vso zlatnino v zmrzovalnik, češ da jo bo to obvarovalo škode. Možakarju je potem uspelo preusmeriti njuno pozornost, vzeti zlatnino in zbežati. Na enak način sta bili včeraj zjutraj okra-deni tudi starejši ženski, ki jima je neznanec izmaknil denar in nakit. Pri tem policija poziva občane, naj ne dovolijo vstopa neznancem in naj v vsakem primeru takoj pokličejo na številko 113. Več informacij je na spletni strani policije, kjer so objavljeni tudi datumi informativnih srečanj v okviru pobude Ocio alla truffa. Prihodnje srečanje bo 3. marca ob 15. uri na sedežu rajonskega sveta v Ul. Locchi. Kakih dvajset istrskih beguncev se je včeraj zjutraj zglasilo pri pokrajinskem uradu za izdajanje vozovnic s popustom v Ul. S. Anastasio, potem ko se je razvedelo o določilu deželnega zakona iz leta 2007, ki omogoča olajšave pri koriščenju javnih prevoznih sredstev za ezule. Podatek je v javnost dal načelnik opozicijske svetniške skupine Ljudstva svobode v pokrajinskem svetu Claudio Grizon, vendar so prosilci ostali praznih rok. Kot je sporočil pokrajinski odbornik, pristojen za javni prevoz, Vittorio Zollia, je omenjeno določilo deželnega zakona neizvedljivo, saj se po zakonu olajšave lahko nudijo samo, če dežela dodeli pokrajinskim upravam dodatna denarna sredstva, kar pa se ni zgodilo. Edina pot za zagotovitev teh olajšav bi torej bila ta, po kateri bi zmanjšali letno število predvidenih kilometrov, je zapisal Zollia (za vsakih tisoč izdanih vozovnic bi morali npr. odpisati 85.000 km). Dokler se Dežela ne izreče drugače, prošenj ezulov ni mogoče sprejeti, saj bi to v tem trenutku pomenilo nekoristen strošek za občane, zaključuje Zollia. Javna skupščina USB Avtonomni bazni sindikat USB prireja danes v dvorani v Ul. Fabio Severo 14/B ob 11. uri javno skupščino v okviru volilne kampanje za obnovo enotnih sindikalnih predstavništev v javnem sektorju. Volilni program bo predstavil član vsedržavnega izvršnega sveta področnega sindikata USB za javni sektor Ermanno Santoro. Protest proti Jobs Actu Tržaški odbor NoJobsAct poziva vse delavce in občane k vedno širši mobilizaciji in nadaljevanju nasprotovanja proti odlokom v zvezi z reformo dela, ki jih je treba že odobriti. Odbor je namreč zelo kritičen do t.i. Jobs Acta, saj ugotavlja, da se je povečalo število brezposelnih, skupaj s pravnimi jamstvi pa so se znižale tudi plače. Odbor podpira vse pobude proti reformi dela vse do predloga o referendumu za njeno odpravo, piše v sporočilu za javnost. Zaprtje mestne knjižnice Občina Trst sporoča, da bo danes, jutri in v četrtek mestna knjižnica At-tilio Hortis v Ul. Madonna del Mare 13 zaprta za javnost zaradi preurejanja gradiva. Izposojene knjige bo mogoče vrniti po četrtku brez nevarnosti kazni, ki so predvidene za zamudnike. Ostale mestne knjižnice bodo redno delovale. Ciklus nemških filmov V prostorih Goethe Instituta bodo danes ob 16.30 in 21. uri predvajali film Sebastiana Petersona Helden wie wir/Junaki kot mi. Šlo bo za prvega iz istoimenskega cikla nemških filmov, ki bodo prikazali velika in mala dejanja ljudi, ki so se znali boriti za svoje ideale tako v totalitarnih režimih, kot sta bila nacistični in komunistični, kot tudi v današnji družbi, ko ni mogoče ne imeti za junaka tistega, ki ostaja zvest svojemu prepričanju in se bori proti splošno razširjenemu konformizmu, piše v sporočilu. Jazz koncert Hear in now Jazzovski krožek Thelonious prireja drevi ob 21. uri v baziliki sv. Silvestra koncert tria Hear in now, ki ga sestavljajo Silvia Bolognesi-kontrabas, To-meka Reid-čelo in Mazz Swift-violina. Leteči Holandec v kinu V kinu The Space Cinema Trieste v Ul. D'Alviano bodo drevi ob 20.15 v neposrednem prenosu iz londonskega opernega gledališča Royal Opera House predvajali opero Richarda Wagner-ja Leteči Holandec. Vstopnina znaša od 10 do 15 evrov. 6 Torek, 24. februarja 2015 TRST / glasbena matica - V nedeljo v mali dvorani Verdijevega gledališča v Trstu prerez slovenske ustvarjalnosti Slovenska umetnost Trstu v poklon S Prešernovimi proslavami smo odraščali, vsako leto bolj ali manj zavestno drdrali verze našega poeta, se postopoma zavedali njegove veličine in dejstva, da je naša kultura dragocen vir samozavesti in samopotrjevanja; da še vedno potrebujemo take obrede, ugotavljamo v zbeganosti, ki jo povzročata globalizacija in prisilna homogenizacija, vsiljevanje tujih modelov in sramežljivo opuščanje lastne dediščine, potrebujemo pa jih tudi zato, da našim sosedom predstavimo svoje kulturno bogastvo in skušamo tako uresničiti željo, ki jo je v svojem govoru izrazila predsednica upravnega sveta Glasbene matice Milena Padovan: ».. .da bi Trst postal uglašen prostor dialoga, druženja in ustvarjanja«. »Uglaševaje« je bil naslov lepo zaokrožene predstave, ki je z glasbeno, likovno in literarno umetnostjo prikazala prerez slovenske ustvarjalnosti v elegantnem okviru dvorane Victor De Sa-bata gledališča Verdi: pohvala gre vsem, ki so poskrbeli za okusno in dovršeno iz- vedbo - Francu Vecchietu za izbiro slik iz bogate pinakoteke delniške družbe KB 1909 (od Spacala preko Groma, Černi-goja, Hlavatyja, Bambiča , Musiča itd...), Danijelu Malalanu za nevsiljivo in tekočo režijo, Nikli Petruška Panizon za doživete recitacije, Marku Civardiju in Albertu Tulu za editing (sic) in Andreju Pi-saniju za oblikovanje. Ravnatelj GM Bogdan Kralj je poleg polnoštevilnega občinstva pozdravil ugledne goste, ki so se udeležili prireditve: občinski odbornik za razvoj in ekonomske dejavnosti Edi Kraus, generalna kon-zulka RS Ingrid Sergaš, konzulka Eliška Kersnič Žmavc, predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič, občinski svetnik Igor Švab ter pokrajinski predsednik goriške SSO Walter Bandelj, največja zahvala pa gre Slovenski prosvetni matici in Skladu Libero in Zora Polojaz, ki sta omogočila izvedbo projekta. Glasbena matica je predstavila vrsto učencev tržaškega sedeža in gori- Glasbena matica je predstavila vrsto učencev tržaškega sedeža in goriške podružnice, prireditev pa je sklenil nastop zbora Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina fotodamj@n ške podružnice, med katerimi je veliko nadpovprečno nadarjenih glasbenikov, ki so že poželi laskava priznanja na mednarodnih tekmovanjih, med glasbenimi točkami pa je Nikla Petruška Panizon brala Prešerna, Borisa Pahorja, Alojza Rebulo in Miroslava Košuto. Program sta odprli učenki Tamare Ražem Linda Cappellini in Julija Kralj z živahno Fan-tazijo-Galop Jurija Mihevca, nato je Vida Gallo, učenka Beatrice Zonta, zaigrala Sanjarijo Antona Lajovica. Sledila je Dana Tenze, učenka Claudie Sedmach, z Romanco op. 47 št. 1 Gojmirja Kreka, prvo četverico pa je sklenila sopranist-ka Valentina Sancin iz razreda Ilarie Za-netti, ki je ob spremljavi Beatrice Zonta zapela Žanjico Josipa Pavčiča. Drugi sklop je odprl pianist Max Zu-liani, učenec Tamare Ražem Locatelli, z dvema Preludijema Lucijana Marije Šker-janca, nato je violinistka Sara Schisa iz razreda Armina Seška zaigrala Preludij Matije Bravničarja (pri klavirju Beatrice Zonta), pianist Simon Kravos (razred Ra-žem Locatelli) pa Ekspresijo-Tiho prihaja Mrak Vilka Ukmarja. Drugi sklop je zaokrožila harfistka Paola Gregoric iz razreda Tatiane Donis s Preludijem št.1 Alojza Srebotnjaka. Tretji sklop je odprla violinistka Ali-da Shahrazad Igbaria s Prekmurskim plesom Alojza Srebotnjaka, nato je flavtistka Maja Devetak, učenka Iris Risegari, zaigrala Uganko Blaženke Arnič-Lemež ob klavirski spremljavi Samueleja Vitto-ria Ferlettija, učenca Beatrice Zonta. Tol-kalec Lorenzo Dari, učenec Tomislava Hmeljaka, je ob klavirski spremljavi Claudie Sedmach zaigral Ples komarjev Tomaža Habeta, zadnji instrumentalni sklop pa so oblikovali pianista Rok Dolenc in Katarina Visintin (razred Ražem-Locatelli), ki sta zaigrala Maj iz Glasbe letnih časov Bojana Glavine, nato je kitarist Erik Bucik, učenec Janoša Jurinčiča, zaigral Metaforo iz Saline Aleša Straj-narja. Pianist Rok Marinič Podbršček, učenec Hanne Nazarenko, je zaigral skladbo mladega ustvarjalca Tineta Beca z naslovom Battaglia di tritono e chro-matica, nato smo poslušali trio za klavir, violino in violončelo Andrejke Možina z naslovom Dan mladosti v izvedbi pianistke Helene Lupinc, violinista Vanje Zulianija in čelistke Tine Jarc, ki so se združili pod mentorstvom Jane Drassich. Sklepna beseda je bila poverjena zboru Jacobus Gallus, ki je pod vodstvom Marka Sancina zapel Kogojev Večerni zvon, Ti pomladni večeri Patricka Quaggiata , Merkujevo Jnjen čeua jti gna', nazadnje pa še obvezno Vrabčevo Zdravljico. Prisotni so bili tudi trije skladatelji - Bojan Glavina, Patrick Quag-giato in Andrejka Možina, ki so lahko bili kar zadovoljni z izvedbo svojih del; želimo si več takih dogodkov, ki bi našo kulturo krepili in širili v mestu, ki se še ne dovolj zaveda prednosti medsebojne kulturne izmenjave. Katja Kralj nabrežina - SKD Igo Gruden gostilo ustvarjalce iz Terske doline Prisrčen terski praznik Terski kraji, njihovi ljudje in melodije so bili protagonisti letošnjega slovenskega kulturnega praznika, ki ga je v nabrežinskem Kulturnem domu Iga Grudna priredilo istoimensko društvo. V goste so tokrat povabili ustvarjalce iz Beneške Slovenije, natančneje iz Terske doline, ki so s slikami, besedami in glasbo predstavili delček tamkajšnjega življenja. Ljudi, ki ostajajo, kot je uvodoma spomnila Mariza Skerk, zgled vztrajnosti in borbenosti za ohranitev lastne identitete. Prijetno in prisrčno nedeljsko popoldne so izoblikovali pevci Barskega okteta, ki so pod vodstvom Davida Klodiča predstavili izbor pesmi iz vzhodnega dela Vi-demske pokrajine. Med posameznimi pevskimi sklopi je Igor Černo predvajal diapozitive in dokumentarec o terskih planinah in porečju reke Ter (slednjega si je mogoče ogledati tudi v novem muzeju SMO v Špetru). Dvorano je nato nagovoril Viljem Černo in se spomnil težkih časov, ko slovenščina v Benečiji ni bila dobrodošla. Sam se je zato šo- V Nabrežini so slovenski kulturni praznik tokrat izoblikovali Barski oktet in Viljem Černo fotodamj@n lal v Gorici, kjer pa je prve mesece molčal, saj ni poznal standardnega jezika, temveč le domače narečje. Danes je k sreči drugače, po zaslugi dvojezične šole je več izobražencev, žal pa je zmanjkala gospodarska in kmečka podlaga, ki bi omogočila razvoj dolin. Mladi se zato velikokrat izselijo iz vasi, ali pa se v službo vozijo daleč stran. Da bi prisotni spoznali tudi bolj ustvarjalno plat tega družbenopolitičnega delavca, je Igor Tuta prebral Černovo pesem v domačem dialektu, Luisa Cher pa mašna besedila, ki jih je Černo prevedel v narečje. Ob koncu je bil čas še za obljubo, da bodo stike med Nabrežino in Tersko dolino krepili z nadaljnjim sodelovanjem in društvenim izletom v kraje pod Mužci. Umetnost in kozmos v Domu glasbe V avditoriju Doma glasbe v Ul. Capitelli 3 bo danes ob 18. uri astrofizik visoke šole SISSA Paolo Salucci predaval na temo Umetnost in kozmos. Srečanje prireja tržaška sekcija združenja Mozart Italia. V SISSA o matematiki v književnosti V avli 128-129 visoke šole SISSA na Trsteniku nad Trstom bo danes ob 18. uri Gian Italo Bischi, docent na Univerzi v Urbinu, predaval na temo Matematika v književnosti, od Božanske komedije do kriminalk. Srečanje prireja Interdisciplinarni laboratorij SISSA, vstop pa je prost. finžgarjev dom - V četrtek Psihiatrinja Cvijeta Pahljina o iskanju • I v • ■ • • smisla življenja V četrtek, 26. t. m., bo na srečanje s poslušalci prišla zelo zanimiva gostja: tokratna predavateljica dr. Cvi-jeta Pahljina prihaja iz slovenske Štajerske. Znana je med vsemi Slovenci in tudi na Hrvaškem zaradi svojega izredno človeškega in obenem strokovnega pristopa pri obravnavanju pedagoških in psiholoških tem. Ko je dr. Pahljina izbrala poklic psihjatrinje, se je morala soočiti z velikim trpljenjem ljudi, ki so se nanjo obrnili, npr. zaradi raznih odvisnosti, osamljenosti, ali samomorilnih teženj. Tudi zaradi velikega števila samomorov Slovencev se je hotela dr. Pahljina dodatno izobraziti in je postala tudi logoterapevtka (študij je v Nemčiji opravila pri Elisabeth Lukas, znani učenki ustanovitelja logopedije Frankla). Dr. Pahljina trdi, da je pri terapevtski pomoči potrebno gledati na človeka celostno, videti je treba tudi njegovo duhovno razsežnost; osebni stik je pri zdravljenju pomembnejši od zdravil; vsak mora najti svoj smisel življenja (logotera-pija pomeni iskanje smisla); bila je soustanoviteljica »telefona v stiski«, ki danes deluje v vsej Sloveniji; ustanovila je štiriletno šolo za logoterapevte v Sloveniji in na Hrvaškem. Na srečanju in pogovoru z njo bo zelo zanimivo slišati, kaj meni o iskanju smisla življenja. Ali je najti smisel svojega življenja pomembno predvsem pri mlajših in lahko služi kot prevencija, ali pa šele za srednja, zrela leta, oziroma za vsa življenjska obdobja? Ali sodobni svet pri tem pomaga mladim ali pa smisel življenja postavlja pod vprašaj in izpobija vrednote? Kako razširiti vidno polje - in uzreti celotno paleto smisla in vrednot ter se jih začeti zavedati? Ali lahko odkrivanje vrednot mlade obvaruje pred raznimi odvisnostmi, pred občutkom praznine? Ne zamudite zanimivega predavanja in odlične predavateljice! V četrtek, 26. t. m., ob 20. uri v Fin-žgarjevem domu na Opčinah! A.P. / TRST Torek, 24. februarja 2015 7 skd barkovlje - Na nedeljski svečanosti podelili častni članstvi V izbrani družbi Pertotova in Lokar Barkovljana Marinka Pertot in Vanja Lokar, ki sta pred dnevi v Sloveniji prejela visoki priznanji, sta po novem tudi častna člana krajevnega društva SKD Barkovlje. Da so Barkovljani zelo ponosni na sokrajana, se je vedelo, z nedeljsko prisrčno družabnostjo v društvenih prostorih pa so to tudi uradno potrdili. Po nedeljski maši se je v društvenih prostorih zbrala lepa množica ljudi, miza je bila bogato in skorajda praž-nje obložena, »novopečena« nagrajenca pa sta mislila, da bo druščina le nazdravila v njuno čast. Presenečenje je bilo zato še toliko lepše, ko so izza društvenih zaves prišle pevke barkovljan-ske Vokalne ženske skupine, ki so gostoma v čast zapele venček čudovitih pesmi. Uvodni Zdravljici v Vrabčevi priredbi, je sledila skladba Peščalka, ki jo je za barkovljansko Vokalno skupino priredil Igor Zubin. Ob svečanih priložnostih ponavadi ne sme manjkati klasična pesem Oj, Triglav moj dom. Za smeh in dobro voljo pa sta poskrbeli še dve skladbi s hudomušnim besedilom, ki ga je za to priložnost sestavila predsednica barkovljanskega društva Sandra Poljšak. V dveh pesmih so pevke pele o nagradi, potovanju nagrajencev v Ljubljano, v zaključnem refrenu pa so zapele nekako takole: »Oba nagrado sta dobila, radi imamo ju oba, Barkovlja-na sta, to se zna«. Nasmejani poslušalci in vidno ganjena častna gosta so nato prisluhnili pozdravu predsednice Poljšakove, ki je razložila, zakaj so na nedavnem občnem zboru sklenili, da nagrajencema podelijo častno članstvo. V utemeljitvi Marinka Pertot in Vanja Lokar sta postala častna člana SKD Barkovlje fotodamj@n so zapisali, da sta si Pertotova in Lokar to zaslužila s svojimi širokogrudnimi dejanji in angažiranostjo. Besedo sta nato prevzela častna Barkovljana, ki sta se svojim sokraja-nom zahvalila za izkazano čast. Vanja Lokar, podjetnik in novodobni mecen, je društveno priznanje delil s svojo družino, ki je, kot je poudaril, v enaki meri kot on zaslužna za ohranjanje slovenske kulture in identitete v zamej- stvu. Marinka Pertot, neutrudna kulturna delavka in predsednica SPDT ter prejemnica letošnjih Bloudkovih priznanj za 2014, pa se je srčno zahvalila Barkovljanom, s katerimi prav rada deli svoj prosti čas. Nova častna člana bosta poslej v zelo izbrani družbi, saj je SKD Barko-vlje doslej podelilo častno članstvo le pisatelju Borisu Pahorju in operni pevki Nori Jankovič. (sč) občina trst - Podžupanja Martinijeva in odbornik Dapretto Javne zelene površine naj občani vzdržujejo v povezavi z občinsko upravo Javne mestne zelene površine so skupna dobrina vseh občanov, ki seveda lahko prostovoljno prispevajo k njihovemu vzdrževanju, najboljši način za to pa je delati v povezavi z občinsko upravo in njenimi uradi, ne pa ukrepati na lastno pest z vprašljivimi pobudami, ki lahko celo škodijo okolju in rastlinam. Tako menita tržaška podžupanja Fa-biana Martini in občinski odbornik za javna dela in zelenice Andrea Dapretto, ki sta včeraj na tiskovni konferenci na županstvu govorila na to temo. Povod za srečanje z novinarji so bile bržkone nedavne pobude nekaterih občanov, ki so na lastno pest želeli urejati nekatere zelenice in poskrbeli npr. za rezanje vrtnic pod vodometom pri Montuci, zaradi česar je svoj-čas nastala ostra polemika. Zaradi tega sta Martinijeva in Dapretto poudarila, kako se je ravno njuna občinska uprava že od vsega začetka trudila ustvariti in krepiti pogoje za »kulturno spremembo« in uresničitev pojma o »soudeleženem upravljanju« skupaj z občani. To se odraža tudi v novem pravilniku o zelenih površinah, ki izrecno omenja soudeležbo občanov, ki jim občinska uprava lahko da v obdelovanje posamezna zemljišča. S tem je občina želela odgovoriti na dve zahtevi: prvič, na Postopek za dodelitev kake javne zelenice ali vrta v obdelovanje ali vzdrževanje je precej preprost, je bilo rečeno na srečanju z novinarji fotodamj@n zahtevo številnih občanov, ki želijo vrtnariti, in, drugič, na zahtevo same občine, ki mora skrbeti za vzdrževanje javnih zelenic, pri čemer pa ima na voljo vedno manj sredstev. Gre npr. za vzdrževanje že opremljenih zemljišč, cestnih gredic, šolskih vrtov, cvetličarn in mestnih vrtov, ki jih lahko obdelujejo tako posamezniki kot društva, krožki, fundacije, organizacije prostovoljcev, spontani rajonski odbori, šole, župnije in trgovci. Prošnje in obrazci za dodelitev zemljišč so res preproste, saj jih je treba v bistvu napisati na navaden papir in potem enostavno podpisati konvencijo z občinsko upravo, je bilo rečeno na srečanju. zkb - Srečanje Davčne olajšave za energetsko prenovo stavb Zadružna kraška banka od vedno namenja posebno pozornost vprašanjem varčevanja z energijo, varstva okolja in ovrednotenja gradbene dediščine, saj je prepričana, da gre energetska učinkovitost v korak s kakovostjo življenja. Zakon za uravnoteženje javnih financ 2015 je potrdil davčne olajšave za prenovo in energetsko obnovo stavb ter bonus za nakup pohištva in bele tehnike. Lastniki stanovanjskih stavb, ki so potrebne prenove, ali lastniki hiš oziroma poslovnih prostorov, ki so potratni z vidika porabe energije za ogrevanje in hlajenje, lahko danes prihranijo na računih za njihovo obnovo. Da se izognejo številnim pastem in težavam, pa morajo biti pozorni na cel kup vidikov. Za boljše razumevanje množice kompleksnih predpisov je Zadružna kraška banka organizirala dve predavanji za člane in stranke z naslovom »Davčne olajšave v gradbeništvu - energetska prenova in obnova gradbenih objektov ter bonus za pohištvo«. Prvo predavanje je bilo 22. januarja letos na Opčinah. Kot predavateljica je nastopila Virna Panizzo, obisk pa je presegel pričakovanja, kar je dokaz o velikem zanimanju, ki vlada za to tematiko. Drugi večer, ki je nastal v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, bo v četrtek, 26. t. m., ob 19. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, in bo bolj tehničnega značaja. Skupina Trieste CasaCli-ma bo predstavila konkreten primer energetske obnove, pri čemer bo posebej poglobila vidike, povezane z napravami in inštalacijami. Član skupine je tudi arhitekt Igor Spetic, ki je v tem obdobju zaseden z deli za slovenski paviljon Expoja 2015 in deli za novo knjigarno na Ober-dankovem trgu. Srečanji sta tudi priložnost za banko, da članom in strankam predstavi posebej ugodno ponudbo kreditov, namenjenih obnovi gradbenih objektov. Včeraj danes M Izleti Danes praznuje teta Rožica ljubljeni rojstni dan in želja moja naj bo dragocen talisman: s skodelico dobrih misli naj zjutraj začne dan, s čašico uresničenih sanj naj bo večer posladkan. Tamara Zdravja, ljubezni in vse kar si želiš, pa še 60 poljubčkov na lička ti dobiš. Draga Rožica čas beži, vse prav mine, lepota tvoja pa nikdar ne izgine. Mauro, Leila, Jelka, Manrico, Mairim in Noemi H Čestitke Naši dirigentki PETRI GRASSI iskreno čestitamo za izreden uspeh na Narodnem tekmovanju za zborovske dirigente »Le mani in suono« v Arezzu! Vse pri dekliškem zboru Kraški slavček - Krasje in odbor SKD Igo Gruden. ZSKD čestita dirigentki PETRI GRASSI za prvo nagrado na Narodnem tekmovanju za zborovske dirigente »Le mani in suono« v Arezzu in za posebno nagrado za najbolj mladega dirigenta v finalu. [1] Lekarne Danes, TOREK, 24. februarja 2015 MATIJA Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.44 - Dolžina dneva 10.52 - Luna vzide ob 9.58 in zatone ob 0.37. Jutri, SREDA, 25. februarja 2015 SERGIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,9 stopinje C, zračni tlak 1004,0 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, veter 5 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje C. SPDT vabi člane na srečanje s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane, ki bo v nedeljo, 1. marca. Zbirališče ob 8.30 v Bazovici pri Kalu. Z osebnimi avtomobili (na razpolago bo tudi društveni kombi) se bomo peljali do Gračišča in se od tod sprehodili do Hrastovelj. Prijave do četrtka, 26. februarja, na tel. št. 040413025 (Marinka). OMPZ F. BARAGA vabi na ogled škofjeloškega pasijona v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri. Za vse informacije in prijave pokličite čimprej na tel. št. 320-2694860 (sestra Angelina) ali 340-1395070 (g. Erika). V primeru dežja, bo izlet v nedeljo, 29. marca. prej do novice Od ponedeljka, 23. do sobote, 28. februarja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H1 Osmice www.primorski.eu ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. 8 Torek, 24. februarja 2015 TRST / U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Cinquanta sfumature di grigio«. ARISTON - 16.00 »Turner«; 18.45 »II segreto del suo volto«; 21.00 »Un pic-cione seduto sul ramo...«. CINEMA DEI FABBRI - 18.45 »Advanced style«; 16.30, 21.00 »Eroi come noi«. FELLINI - 16.00, 20.10 »The Imitation Game«; 18.00, 22.10 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Birdman«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.10, 20.00 »Selma - La strada per la li-berta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mortdecai«; 18.10, 22.15 »Whiplash«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 16.20 »Annie«; 13.50, 15.40 »Asterix: Domovanje bogov«; 14.50, 16.40 »Bacek Jon«; 18.00, 20.10 »EX Machina«; 20.30 »Jupiter v vzponu«; 18.40, 21.10 »Kingsman: Tajna služba«; 15.30, 18.10, 20.50 »Ostrostrelec«; 16.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00 »Petdeset odtenkov sive«; 14.10 »Pobeg s planeta Zemlja«; 18.25 »Poročna priča d.o.o.«; 13.3 0 »Sedmi palček«; 14.20, 16.10 »Sedmi palček 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Neuklonljiv«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Non sposate le mie fi-glie«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Noi e la Giulia«; 22.15 »The Pyramid«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il settimo figlio«; 16.40, 18.00 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; Dvorana 4: 16.40 »Shaun - Vita da pecora«; 20.00 »American Sni-per«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.20, 19.05, 20.50, 21.40 »Cinquanta sfu-mature di grigio«; 16.30, 18.20 »Shaun - Vita da pecora«; 20.10, 22.15 »Non sposate le mie figlie«; 16.15 »Notte al museo 3 - Il segreto del Faraone«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il settimo figlio«; 16.30, 19.00, 21.30 »Noi e la Giulia«; 16.30 »Mortdecai«; 16.40, 18.20 »Pokemon - Diancie e il bozzolo della distruzione«; 20.15 »L'Olande-se volante«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.15 »Cinquanta sfumature di grigio«; Dvorana 2: 18.10, 20.15, 22.10 »Il settimo figlio«; Dvorana 3: 17.40, 20.00 »Selma - La strada per la li-berta«; 22.15 »Taken 3 - L'ora della ve-rita«; Dvorana 4: 17.00 »Shaun - Vita da pecora«; 18.30, 20.20, 22.10 »Il segreto del suo volto«; Dvorana 5: 17.15, 19.30, 21.40 »Noi e la Giulia«. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure; tel. 040-573141, urad@dijaski.it. Ü3 Obvestila SKD DRAGO BOJAN prireja danes, 24. februarja, s pričetkom ob 18. uri v prostorih društvene gostilne v Ga-brovcu predavanje na temo »Bioe-nergetska prehrana po tradicionalni kitajski medicini«. Predavala bo ga. Lina Lo Faro. Toplo vabljeni. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 24. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA - ob 70. obletnici smrti Eugenia Curiela bo danes, 24. februarja, ob 10.30 položila venec pred njegovo obeležje v spominskem parku pri sv. Justu. MEDNARODNA DELAVNICA MOSPA sporoča: Mladina evropskih narodnostnih skupnosti MENS - YEN vabi na velikonočni seminar, od 28. mar- ca do 3. aprila, v mesto Tulcea v Romuniji. Pod geslom »Prebujajmo identiteto« nam bodo na voljo zanimive delavnice in obstranski dogodki. Mladi manjšinci, pohitite s prijavo na ylc-trst@gmail.com ali FB stran TudiMi-SmoYEN. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje izredni pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v sredo, 25. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20 (2. nadstropje). VZPI-ANPI sekcija Boljunec vabi v četrtek, 26. februarja, ob 19.30 na Praznik včlanjevanja v prostorih SKD F. Prešeren, v prvem nadstropju občinskega gledališča v Boljuncu. Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev dveh knjig, ki jih bo predstavil Franco Ce-cotti. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala za š.l. 2015/16 vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini št. 200 - slovenska in italijanska sekcija in v otroške jasli Colibri, Ul. Curiel 2 (samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v Občini Dolina) do petka, 27. februarja. Info in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno uvodno predstavitev delavnice »Skrb za zdravje ženske in njeno vitalnost« v petek, 27. februarja, ob 17.00 v Kulturnem domu v Nabrežini. Prvo od petih srečanj pa bo v soboto, 28. februarja, od 17.00 do 18.30. Za ostale info na tel. 349-6483822 (Mileva). SKD BARKOVLJE sklicuje redni občni zbor v torek, 3. marca, v drugem sklicanju ob 20. uri. Letos bo volilnega značaja. OBČINA ZGONIK zbira moške obleke in čevlje ter odeje za begunce / azi-lante, ob ponedeljkih in sredah med 17. in 19. uro v Občinski knjižnici v Saležu (do vključno 9. marca). 0 Prireditve SKLAD MITJA ČUK organizira v sklopu meseca Slovenske kulture likovno razstavo umetnikovih del zasebne zbirke GROM v sredo, 25. februarja, ob 18. uri v Bambičevi galeriji na Op-činah. Uvodna misel mag. Jasna Mer-ku'. Večer bo obogatila prof. Majda Artač - Okna poezije v zimi. Glasbeni utrinek Maks Skerk - kitara. Urnik razstave do 13. marca: 10.00-12.00 (od ponedeljka do četrtka), 17.30-19.00 (sreda in petek), ob sobotah in nedeljah po dogovoru (tel. 040-212289). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na predavanje »Najti smisel svojega življenja«. Zakaj je za vsakega človeka vseh starosti pomembno najti smisel svojega življenja? Zakaj postaja v današnjem svetu to vse težje? Kako razširiti vidno polje ter se začeti zavedati celotne palete smisla in vrednot? Ali nas to obvaruje pred raznimi odvisnostmi? Odgovarjala bo psihiatrinja in psihoterapevtka, voditeljica šole za lo-goterapijo, to je za zdravljenje s smislom, dr. Cvijeta Pahljina. Vabljeni v Finžgarjev dom v četrtek, 26. februarja, ob 20. uri. POSTNI KONCERT - ZCPZ Trst prireja postni koncert, ki bo v četrtek, 26. februarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Vin-cencija v Trstu (Ul. Petronio, nad SSG). Nastopili bodo organisti David Lenisa, Andrej Pegan, Tomaž Simčič, Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snemi aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store rpfey Niko Trento in Matej Lazar, solistka Irma Piščanc ter Združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta. Poslušalcem bo na voljo parkirišče za cerkvijo. Vabljeni! DSMO KILJAN FERLUGA vabi v petek, 27. februarja, ob 18. uri na otvoritev razstave slikarja Vladimirja Klanjščka »Težnje«, ki bo v muzeju Cara v Miljah, Ul. Roma 9. Razstava, v priredbi Občine Milje, Števerjan, društev Juliet in K. Ferluga, bo odprta do 22. marca. Info na www.benvenutiamug-gia.eu. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje razstave maturantov liceja Prešeren »Spajanje pogledov in misli«, ki bo v petek, 27. februarja, ob 18. uri v Ul. sv. Frančiška 20. Fotografije Martine Furlan, Nicole Novello in Mateja Jazbeca, ki so nastale pod mentorstvom Borisa Grgi-ča, bo predstavil Aleš Doktorič, za glasbeni utrinek bo poskrbel Felipe Jose Kopušar Prenz. PREŠERNO SKUPAJ - KD Kraški dom, v sodelovanju z OŠ. A. Gradnika in Fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici, vabi na literarni pogovor z doc. dr. Ano Toroš v petek, 27. februarja, ob 18.30 v Kulturni dom na Colu. SKD GRAD od Banov priredi v petek, 27. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih Večer slovenske kulture, v sklopu pobud Prešerno skupaj. Predstavljena bo veseloigra »Dobra letina« režiserke Anje Škabar. Toplo vabljeni. SKD PRIMOREC vabi na Večer ob slovenskem kulturnem prazniku v petek, 27. februarja, ob 19. uri v Ljudski dom v Trebče. Nastopajo OPZ Krasje (dir. Petra Grassi), Alida Shahrazad Igba-ria - violina (Glasbena matica, razred prof. Jagode Kjuder), prof. Claudia Sedmach - klavirska spremljava, in Julija Berdon - recitatorka. Večer spada med pobude vzhodnokraških društev Prešerno skupaj. SKD VALENTIN VODNIK vabi, ob prazniku slovenske kulture, v petek 27. februarja, ob 20.30 v Dolino na Srečanje s Prešernom. Program bomo oblikovali sproti prisotni na večeru z branjem priljubljenih pesmi in s sproščenim razmišljanjem o Prešernu in njegovi poeziji. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sv. Jernej vabita na Večer slovenske pesmi in besede (Prešernovo proslavo) z naslovom »Al ljubiš me al me sovražiš?« v Finžgarjevem domu v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. Oblikovali ga bodo Ml DPS Vesela pomlad, MKS Stane Malič, MCPZ Sv. Jernej, solisti in igralska skupina T. Petaros. Govor: Alenka Štoka. POGLED V KRALJESTVO TEME je naslov razstave fotografij, ki sta jih v globinah jam posnela Claudio Bratos in Peter Gedej. Razstavo je priredila Skupina 35-55 SKD France Prešeren in je na ogled v društvenem baru n' G'rici v Boljuncu. PRIMORSKA POJE 2015 - ZCPZ v sodelovanju z ostalimi soorganizatorji revije Primorska poje 2015 vabi na dva koncerta: v soboto, 28. februarja, ob 20.30 bodo v Marijinem domu v Ul. Risorta nastopili MePZ Georgios, ZePZ Pristan, Pevci ljudskih pesmi Val, MoPZ Janez Svetokriški, MoPZ Kazimir Nanut, MePZ Maestral in Portoroški zbor; v soboto, 7. marca, ob 20.30 pa bodo v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah na vrsti Združeni zbor ZCPZ, MoPZ Napev, MePZ A.M. Slomšek iz Zagreba, MeCPZ Sv. Jernej, Komorni zbor Grgar in MoPZ Provox. L' ARMONIA IN ZADRUGA KD Prosek Kontovel predstavljata gledališko komedijo v tržaškem narečju »Il sena-tore Volpe« (skupina Ex allievi del To-ti) v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 1. marca, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na ogled veseloigre »Avija cirkus« v izvedbi dramske skupine KD Slovenec iz Boršta. VZPI-ANPI in SKD Slavec Ricmanje-Log vabita na predstavitev knjige »Trenutki odločitev« Franca Severja - Frante, udeleženca NOB in eden zadnjih živečih poveljnikov Slovenskih partizanskih enot, v nedeljo, 1. marca, ob 17.00 v Babni hiši v Ri-cmanjih. Z avtorjem se bo pogovarjal prof. zgodovine dr. Borut Klabjan. Kulturni program bodo oblikovali umetnik in glasbenik Darko Niko-lovski in MePZ Slavec-Slovenec. SKP vabi v ponedeljek, 2. marca, ob 20. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na ogled gledališke predstave »Savina - zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«. Igra Tatiana Malalan, har-monikašica Neva Kranjec, tekst in režija Giorgio Amodeo. PREŠERNO SKUPAJ - SKD Lipa iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture in ob dnevu žena na literarni večer »Prisrčnosti« Študijskega krožka Zgodbarnica iz knjižnice Kozina. Glasbeni utrinek Sestre Mahne s spremljavo. Sobota, 7. marca, ob 18. uri v Bazovskem domu. S Poslovni oglasi [Pogteêfw podjetje H (P1HHVÍ H M HKÍ ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 DS miljske občine K. Ferluga, KD Hrvatini in KD Istrski Grmič Škofije vabijo na 5. skupno prireditev 'ISTRA SMO LJUDJE1 ob dnevu slovenske kulture, v Kulturni dom Hrvatini v soboto, 28. februarja ob 19. uri. Gost večera bo Kulturno društvo Istra iz Pulja. Prispevki SKUPINA PIKAPOLONICA igra v baru pri Bojani v Križu v petek, 27. februarja ob 20. uri. VABLJENI! H Mali oglasi AVTODOM motorhome laika 57S prodajam za 8.500,00 evrov. Tel. št.: 3334872311. NA PUSTNI TOREK je nekdo na plesu v šotoru v Briščikih pomotoma zamenjal moško bundo znamke canadian, rjave barve s kapuco. Prosimo, da se čim prej oglasi na št.: 3346119454. PODARIM tri mlade mucke ljubiteljem živali. Tel. št.: 328-5376626. PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM stanovanje v Boljuncu (2. nadstropje) sestavljeno iz kuhinje, dnevne sobe, 2 spalnih sob in kopalnice. Samostojno ogrevanje. Ima klet in prostor za parkiranje. Tel. št. 3356036609. RESEN GOSPOD išče zaposlitev kot čistilec hlevov in/ali kot pomočnik na kmetijah. Tel. št.: 327-7409432. V spomin na Daria Škabarja daruje Nadja Lazar 20,00 evrov za AIRC -Center za raziskavo rakastih obolenj. V spomin na prijateljico Irmgard Stiefel daruje Anita Metelko 50,00 evrov za AIRC - Center za raziskavo rakastih obolenj. V spomin drage Albine Bresciani vd. Milič darujeta Anica in Bruno Milič 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na »nonota« Rudija (il Rosso) darujejo Cinzia, Gemma in Wilma 30,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB v Škednju, pri Sv. Ani in na Kolonkovcu. V spomin na drago Bredo Komel - Lo-zar darujeta mož Ladko in hčerka Ingrid 200,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen darujeta Maria in Mario 30,00 evrov. V spomin na Darija Škabarja daruje Ivanka Milič (Repen 88) 15,00 evrov za Repentabrsko svetišče. V spomin na Darija Škabarja daruje družina Tavčar (Repen) 30,00 evrov za kapelico na pokopališču. Namesto cvetja na prerana grobova drage Lide Turk in Nadje Dolhar daruje Mirella Merku 100,00 evrov za Narodno in študijsko knjižnico. V spomin na mamo Marijo Skrjanec vd. Kalc darujejo sinovi 30,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma, 30,00 evrov za SKD Primorec in 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. Ob smrti očeta Karla Guština darujeta hčerki z družinama 100,00 evrov za Repentabrsko svetišče. V spomin na drago mamo Božico So-sič vd. Čuk daruje Tanja 100,00 evrov za SKD Tabor in 100,00 evrov za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na moža in očeta Branka darujeta Ana in Cvetka 50,00 evrov za bivše deportirance ANED. ZAHVALA moškemu komornemu zboru Stane Malič z Opčin za čustveni nastop na žalni seji v Domu Jakoba Ukmarja za našim nepozabnim Dušanom Jakominom združenim pevcem pod vodstvom Edi-ja Raceta za ganljivo petje med mašo in pogrebom. (J)ARŠK Vsi na srednjih šolah Kosovel in Levstik, sočustvujemo z Ido, ob izgubi drage mame. Za Bor ključni mesec, Breg še ni »pravi« SK Devin tretjič prvi na tekmi FISI Na 15. strani Meta Sterni (Bor) druga na dvoranskem prvenstvu FJK v atletiki Na 17. strani 33 VPRAŠANJ /20 10 Torek, 24. februarja 2015 ŠPORT / še 83 tok prednosti pred Fenninegerjevo do konca GG8D -v r Mayerjev dvojček KITZBÜHEL - Za olimpijskim prvakom v smuku Avstrijcem Matthiasom Mayerjem je najboljši vikend v svetovnem pokalu. Potem ko je v soboto v Saalbachu dobil smuk, je dan pozneje slavil zmago tudi v su-perveleslalomu. Na tehnično zahtevni progi z veliko hitrimi velesla-lomskimi zavoji in slabo vidljivostjo je Francoza Adriena Theauxa premagal za 23, Norvežana Kjetila Jansruda pa za 27 stotink sekunde. Jan-srud je nekoliko zmanjšal zaostanek v skupnem seštevku, v katerem je za 17. mesto točke dobil tudi vodilni Avstrijec Marcel Hirscher. »Bronasta« Italijana FALUN - Pi šestih letih je Italija na svetovnem prvenstvu spet osvojila kolajno v smučarskih tekih. Podvig je v ekipnem sprin-tu uspel policistoma Federicu Pellegrinu (na arhivski sliki) in Diet-marju Noecklerju. Zmagala sta Norvežana Finn Haagen Krogh in Petter Northug. Za 5,64 sekunde sta za seboj pustila Rusa, ki sta tako prišla do srebra, in bronasta Italijana, ki sta zaostala 5,73 sekunde. Za Northunga je to 11. naslov svetovnega prvaka. Leta 2007 sta Cristian Zorzi in Renato Pasini osvojila zlato v Saporu. alpsko smučanje - Tina Maze ima le Težko bo Tna Maze ansa Zlata lisica privabila 24.000 gledalcev MARIBOR - Generalni sekretar organizacijskega odbora 51. Zlate lisice Srečko Vilar je dejal, da sta letošnja slalom in veleslalom za svetovni pokal alpskih smučark okrog ciljnega dela Snežnega stadiona pod Pohorjem v Mariboru privabila 24.000 gledalcev, še 10.000 pa jih pa bilo na obeh žrebanjih na trgu Leona Štuklja. V soboto, ko je bilo vreme sončno in toplo, je bilo po navedbah organizatorjev 18.000 navijačev. «Moram reči, da je prvi dan kar stekel. Organizacijsko in tudi drugače. Na sami progi nismo nič delali praktično že 14 dni pred tekmovanjem, razen vbrizgavanja vode v sneg, da je bil sneg bolj kompakten. V nedeljo je bilo drugače, več dežja je padlo v drugem delu, kot smo pričakovali. Proga je zdržala in dež nas ni oviral. Poznalo pa se je pri obisku, prva vožnja je privabila 8000 gledalcev, druga pa realno med 5000 in 6000,» je navedel Vilar. «Uspelo nam je znova pripraviti prireditev na visoki ravni, kar ni le moje mnenje, ampak so to povedali tudi profesionalci Mednarodne smučarske zveze. Tekma je bila izvedena po najvišjih standardih svetovnega pokala,« je še dodal. Proračun Zlate lisice presega milijon evrov. «Že vrsto let imamo 1,1 milijona evrov proračuna, želimo pa zbrati še nekaj več za delovanje smučarskega kluba Branik. Ne moremo še potegniti črte pod letošnjim proračunom, prepričan pa sem, da bo pozitivna tudi 51. Zlata lisica. Pomagalo nam je tudi to, da se nismo selili. Maribor potrebuje tako tekmo. Zaradi številnih odpovedi Zlate lisice in prestavitev v Kranjsko Goro v zadnjem obdobju se je vse bolj postavljalo vprašanje, ali je tekmo za svetovni pokal sploh smiselno pripraviti v Mariboru. «Z letošnjim lepim primerom smo dokazali, da so ugibanja, ali je Maribor pravo prizorišče svetovnega pokala, je v njem možno pripraviti tekmo in ali je to odvečno metanje energije, povem neprimerna. Maribor lahko in bo uspešen prireditelj Zlate lisice tudi naprej.» Ne le zaradi vremena na nizki nadmorski višini, tudi zaradi težav z upravljalcem žičnic na Pohorju, stečajem in iskanja novega je dolgo visela v zraku usoda letošnje lisice. «No-vembra in decembra smo zaradi objektivnih težav zamudili čas za zasneževanje. Potem smo iskali vsak mrzel dan ali uro, da smo pripravili 45 ali 50 cm višine snega na tekmovalni progi, da je zdržala 14 dni relativno toplega vremena. Če bi začeli že decembra, potem bi imeli dovolj snega za tekmo že veliko prej. Trenutno imamo z upravljalcem smučarskega središča Pohorje urejene in podpisane medsebojne odnose. Zato je bilo tudi možno pripraviti tekmo. Kaj in kako bo naprej s sedanjim upravljalcem, ne vem, za odgovor na to vprašanje nisem prava oseba. Kot organizatorji pa želimo veliko prej doseči dogovore, da se ne bo postavljalo vprašanje, ali tekma bo ali ne bo.» motociklizem Rossi meni, da je bližji Marquezu KUALA LUMPUR - Valentino Rossi je po prvih treningih s svojo yahamo na dirkališču Se-pang v Maleziji vse boj prepričan, da se razlika med njim in svetovnim prvakom Marcom Marquezom zmanjšuje. Največ zaslug za to ima nov menjalnik brez uporabe sklopke. Takšno napravo Honda že ima, Yamaha pa jo je za italijanskega dirkača in njegovega moštvenega tovariša Jorgeja Lorenza uvedla šele letos. »Med zaviranjem je motor dosti bolj stabilen, vendar je pot do 100-odstotne storilnosti še zelo dolga,« je po treningu povedal Rossi, ki Marquezu še vedno priznava, da je s svojim stilom vožnje v ovinkih še naprej boljši. Italijan je tudi zaskrbljen zaradi slabe učinkovitosti ya-mahe na mokrem cestišču. Zelo zadovoljni so tudi pri Ducatiju. Novega sta poleg testnega voznika Micheleja Pirra preizkusila tudi uradna dirkača Andrea Dovizioso e Andrea Ian-none, ki sta načrt inženirja Gi-gija Dall'Igna ocenila kot zelo uspešnega. »Med vstopanjem v ovinek smo veliko boljši, to je točno to, kar smo si najbolj želeli,« je povedal Dovizioso. Več dela imajo pri Aprilii, ki svoj bolid šele razvijajo. MARIBOR - Tina Maze je na prvi tekmi v svetovnem pokalu po svetovnem prvenstvu v Beaver Creeku, kjer je osvojila dve zlati in srebrni medalji, odstopila v finalu slaloma na 51. Zlati lisici v domačem Mariboru in po odstopu na sobotnem veleslalomu drugič v dveh dnevih ostala brez uvrstitve. »Ne vem, kdaj sem nazadnje imela toliko smole. Nisem bila pri stvari, ta teden mi ni šlo nič, kot bi moralo iti. Žal pridejo taki dnevi, trudila sem se, žal mi je tudi zaradi navijačev, pa najbolj tudi zame, ker se zavedam, da so bile to pomembne točke. Zdaj se bo treba pobrati, en tak vikend ni tragedija, je pa sigurno dobro opozorilo in upam, da se zberem za naslednje tekme,« je po drugi ničli dejala Mazejeva. V zadnjih dneh pred tekmo se je pripravljala na Trbižu, proga na Mariborskem Pohorju je bila zaradi visokih temperatur zaprta. «Tu je bilo veliko dejavnikov, ki so mi oteževali vse skupaj. Nisem se najboljše znašla, zato sem naredila dvakrat ničlo. Težko je dirkati v takšnih okoliščinah, ko si želiš, pa ne moreš ali pa si želiš preveč, kot si v tem trenutku sposoben, pa potem delaš napake. To se mi je zgodilo zdaj dvakrat, ni mi 'fajn', ampak je treba iti naprej in se znova zbrati,» je povedala slovenska športnica leta. Korošica ni mogla mimo lepega vzdušja, ki so ji ga tudi tokrat pripravili domači navijači ob progi, pa tudi v samem centru mesta, kjer se jih je obakrat na žrebanju številk zbralo po 3000, v ciljni ravnini pa v dveh dneh blizu 30.000. «Gledalci so bili super, po njihovem mnenju ne bi bilo treba, da bi prenehala s smučanjem, a zaenkrat sem še tu. Želim odpeljati svojo pot do konca, optimalno kar se da, in osvojiti ta globus,» je še dejala Mazejeva, ki ostaja vodilna v skupnem seštevku pokala. Branilka velikega globusa in sobotna zmagovalka Avstrijka Anna Fenninger na drugem mestu sedaj zaostaja za 84 točk. S predstavo svoje varovanke po pričakovanjih ni bil zadovoljen niti vodja ekipe Team to aMaze Andrea Massi. «Izkupiček je nula, to je moja ocena, nula. Šlo je za pomanjkanje koncentracije, preveč velikih motečih faktorjev, podobnih, kot jih je imela v Sold-nu. Ona že ve, kateri so in naj sama zdaj o tem razmišlja. Preveč stvari jo moti in izgubi koncentracijo,» je v prvi oceni po dveh ničlah dejal Massi. A ekipa ne meče puške v koruzo. Cilj, ki je osvojitev drugega velikega kristalnega globusa za zmago v skupnem seštevku pokala, je zdaj težje dosegljiv, po mnenju Massija pa ima Mazejeva že odgovore za svoje tokratne napake. «Tina vse ve, mi je vse povedala, kako bo to premagala. Zdaj je sicer težje za naprej. Če si nekdo oteži položaj pred bitko jo težko tudi dobi, ona si ga je zelo otežila. Ampak, vse je v Tininih nogah, kot že nekaj let v Sloveniji,» je zaključil Massi. Svetovni pokal, skupno (22): 1. Tina Maze (Slo) 985, 2. Anna Fenninger (Avt) 901, 3. Mikaela Shiffrin (ZDA) 750, 4. Lindsey Vonn (ZDA) 646, 5. Viktoria Rebensburg (Nem) 533, 6. Kathrin Zettel (Avt) 526, 7. Frida Hansdotter (Šve) 506, 8. Lara Gut (Švi) 462, 9. Elisabeth Gorgl (Avt) 454, 10. Nicole Hosp (Avt) 405. Anna Fenninger ansa Spored do konca tekma Bansko (Bol): 27.2. superG; 28.2 superG; 1.3. kombinacija. Garmisch Partenkirchen (Nem): 7.3. smuk, 8.3. superG Are (Šve): 13.3. veleslalom, 14.3. slalom Meribel (Fra): 18.3 smuk, 19.3 su-pergG, 21.3. slalom; 22.3. veleslalom Brkastično: V • • • • 1 zivio noji! Toliko razburljivih dogodkov, da ne veš kje začeti. Ta čas prevladujejo zimski športi, nizki udarci, muhasto vreme, Sacchijeve teorije, s katerimi se strinjajo skoraj vsi, a se bojijo to na glas povedati, prevladujejo vzponi in padci pa rumeni kartoni (še sam sem dobil enega, a o tem drugje), razočaranja in vzhičenja. Življenje pač, ki je skupek vsega, sklenjen krog, v katerem je vse povezano, včasih le s tanko nitjo, včasih nihajoče in razcefrano, a vendarle povezano v nerazdružljivo celoto.Tako je telo, sestavljeno iz različnih udov in organov in še česa in taka je bila na primer mešana ekipa slovenskih skakalcev, moški in ženske (mnogokrat to ne gre skupaj, ali odpove eden ali drugi, če pa oba je ojajaj...), ki si je v Falunu veliko obetala, a kaj, vsi po vrsti so odpovedali razen Petra Prevca in delno Špele Rogelj, prevelika želja po kolajni jih je uničila. Še bolj je taka želja zarezala v konec tedna Tine Maze. Korošica je šla na Štajersko polna upanja in samozavesti, ki so ji jo vlivale tri kolajne s svetovnega prvenstva v ZDA, a velika želja po uspehu je večkrat račun brez krčmar-ja. Smučarski praznik na kriznem pohorskem snegu je bil nekaj veličastnega, lisice so se bohotile v svoji velesla-lomski in slalomski mladosti, tisoči so vzklikali Tini, slovenski nacionalni junakinji. A ve se. Tudi junaki, tudi junakinje padejo. Dobesedno. In tako je padla tudi Mazejeva v razmočeni sneg, kar dvakrat je padla, izgorela v preveliki želji, ki jo je vodila preko njenih sedanjih sposobnosti. Narod je bil razočaran. Pokazal pa je tudi zrelost, saj so gledalci kljub neuspehu vzklikali junakinji, ji izkazali hvaležnost za vse, kar je naredila za promocijo države. Vemo, da je slava dokaj krhka in hipna stvar. V športu še posebej. A reakcija navijačev v Mariboru je pokazala, da je Ma-zejeva resnično šivala zgodovino smučanja. Zato bo v zgodovini ostala, ker jo je zaznamovala. V dobrem! NORDIJSKO SP Peter Prevc se je ... vrnil FALUN - Slovenska mešana skakalna ekipa Maja Vtič, Nejc Dežman, Špela Rogelj in Peter Prevc je na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Falunu osvojila peto mesto. Zmagali so Nemci (Severin Freud, Carina Vogt, Richard Freitag in Katharina Althauspred) Norvežani ((Line Jahr, Anders Bardal, Maren Lundby, Rune Velta) in branilci naslova Japonci. Slovenci so s petim mestom izpolnili cilj, zadan pred odhodom na SP. Posebej razveseljiv pa je bil dosežek Petra Prevca, ki je med vsemi nastopajočimi v seštevku dveh skokov zasedel tretje mesto za Nemcem Severinom Freundom in Norvežanom Runejem Velto ter se odkupil za slabši sobotni nastop na srednji skakalnici Na SP v Falunu je bil včeraj prost dan. Tudi brki marsikaj zaznamujejo. Celo skrojijo nove besedne skovanke. Štajerski šampion Flisar je v svetovnem pokalu potrdil, da je v smučarskem krosu med planetarnimi velikani. V nedeljo je na tekmi osvojil drugo mesto. Bil je velik dosežek, tako da so komentatorji po Flisarjevi vrtoglavi vožnji, ko mu je zmanjkalo le nekaj centimetrov za zmago, namesto - fantastično - vzkliknili: brkastično! Eh, ja, brki imajo pač svojo težo in vlivajo spoštovanje, saj kdor jih ima, nekaj velja, hehehe... Brki dol ali gor, v Parmi ni nikomur do smeha. Tudi zauživanje ton odličnega parmezana ne uspe pomirjati zrahljanih živcev navijačev nogometnega kluba, ki je v stečaju, potem ko ga je odkupil podjetnik s sedežem podjetja v Sloveniji, a je brez ficka v žepu. Primer kaže na majave temelje italijanskega nogometa. Na dan je namreč prišlo, da ima Parma v "službi" kar 250 nogometašev, ki so vezani na klub s podpisanimi pogodbami. Čemu tolikšno število, ki je sprožilo splošno zgražanje? S kolikimi profesionalnimi no- POGLED Z VEJE- gometaši razpolagajo ostali klubi? Prav zaradi tega je javno in strokovno mnenje po prvih polemičnih odzivih z obtožbami o rasizmu postopno pritrdilo Arrigu Sacchiju, ko je opozoril na katastrofalno stanje v tej panogi in na preveliko število nogometašev, predvsem tujcev in črnopoltih, ker da to načenja italijansko identiteto. Skoraj istega dne so pri ZSŠDI opozorili na vdor "tujcev" v slovenske zamejske ekipe. A kaže, da je treba o tem pri nas molčati. Ni čudno, da so noji najbolj priljubljene zamejske živali. Brkastično! ŠPORT 435 Torek, 24. februarja 2015 KOŠARKA / Po dveh letih RIO DE JANEIRO - Italijanka sara Errani je po dveh letih suše spet osvojila turnir teniške karavane WTA. v finalu turnirja v Rio de Janeiru je s 7:6 (2), 6:1 premagala sedme let mlajšo in na lestvici za 59 mest slabšo Slovakinjo Anna Schmiedlovo. Za Erranijevo je bil to 17. finale in 8. naslov WTA. Sedemindvajsetletna športnica iz Romagne se je po tej zmagi povzpela na 12. mesto svetovne ja-kostne lestvice. Sassari drugič zapored DESIO - Košarkarji moštva Banco Sardegna iz Sassarija so drugo leto zapored osvojili državni pokal. V finalu so s 101:94 premagali milanski Armani. Uspeh je bil zelo gladek, večkrat so vodili z več kot 10 točkami prednosti, tekmo pa začeli z delnim izidom 10:0. Neustavljiv je bil Američan Dyson (27 točk, od teh 12 v prvih osmih minutah tekme). Armani, ki je pokal zadnjič osvojil leta 1996, je bil boljši pod košem, a Sassari ni izgubljal žog in s prodori dosegel dvakrat več prostih metov. In jih tudi zadel! Trener Juventusa Allegri na tiskovni konferenci pred današnjo tekmo ansa TURIN - Juventus je v Italiji že nekaj let brez konkurence, na evropski ravni pa si svojega mesta pod soncem še ni izboril. Danes začenja v Nemčiji svojo pot v osmini finala lige prvakov, njegov nasprotnik pa je Borussia iz Dortmunda. Moštvo, ki je bilo še pred dvema sezonama v samem evropskem vrhu, letos ne preživlja dobrih časov. V domači bunde-sligi se je šele po zadnjih treh zaporednih zmagah oddaljila od dna lestvice. Zanjo, bolj malo, igra tudi Ciro Immobile, ki pa je štiri od svojih dosedanjih sedmih golov, dosegel prav v tem tekmovanju. Cilj Juventusa je dokaj jasen: danes ne prejeti gola (kar ne bo lahko) in vse svoje karte staviti na drugo tekmo 18. marca v Turinu. Vendar je tudi res, da je Borussia letos zelo ranljiva v obrambi, zato jo bodo skušali presenetiti že danes. Trener Allegri računa pri tme predvsme na Teveza in Vidala, ki je pravočasno okreval. Danes tudi: Manchester City -Barcelona. Obe tekmi ob 20.45. košarka Bečirovic ne bo imel lahke naloge LJUBLJANA - Poraz v pol-finalu državnega pokala Spar je sodu izbil dno in v vodstvu ljubljanskega košarkarskega kluba so se odločili za zamenjavo trenerja Aleša Pipana z Memijem Bečiro-vicem. Bečirovic bo tretjič trener Uniona Olimpije. Ob prehodu v novo tisočletje je skrbel za mladinski pogon, nato se je kot članski trener vrnil 2007, zdaj pa je vskočil namesto Aleša Pipana, ki ga je poraz z Zlatorogom po dveh letih vodenja kluba dokončno spodnesel. Odločitev vodstva kluba je bila nekako logična, pa ne toliko zaradi krize rezultatov, ki so bili v tej sezoni na ravni zastavljenih ciljev, kot odnosov med igralci in trenerjem. To je seveda opazil tudi 54-letni Memi Bečirovic, ki se zaveda, da ne bo lahko vzpostaviti profesionalnih razmerij. «Vidi se, da odnosi niso bili pravi. V ekipi je mnogo mladih igralcev, za katere je Union Olimpija le odskočna deska v večje klube. Zato mnogokrat pozabijo na dobrobit moštva in se posvetijo lastni statistiki. To bom moral presekati, kajti prihajajo odločilne tekme sezone,» pravi Bečirovic. Do konca rednega dela lige Aba so še štirje krogi. Union Olimpija lovi peto ali šesto mesto, ki v naslednji sezoni pomeni uvrstitev v evropski pokal. Razpored ni zahteven, je pa dejstvo, da bodo Ljubljančani tri od teh štirih tekem igrali v gosteh. Najprej bodo odpotovali v Skopje, nato jih čakata poti na Madžarsko in v Bolgarijo, za konec pa še slovenski derbi s Krko v Stožicah. Di Canio ima naslednika TURIN - Se še spominate stegnjene desnice Paola Di Cania na tekmah Lazia v A-ligi? «Sem fašist, a nisem rasist,« je na kritike po rimskem pozdravu na tekmi proti Livornu 11. decembra leta 2005 reagiral nekdanji kapetan rimskega moštva. Medtem ko je njega doletela le blaga kazen, se je moral grški vezist moštva Aek Atene Giorgios Katidis zaradi nacističnih vzklikov po tekmi domače superlige pred dvema letoma posloviti od državne reprezentance, iz katere ga je zveza izključila doživljenjsko. Zdaj ima Di Canio v Italiji svojega naslednika. To je italijansko-argentinski nogometaš As-colija Picchio Leonardo Perez, ki vsak gol na stadionu pred skrajno desničarsko usmerjenimi ultrasi moštva nekaznovano proslavlja s fašističnim pozdravom. Dogodke je obsodilo krajevno združenje nekdanjih partizanov ANPI in njegov predsednik William Scalabroni od predsednika kluba Francesca Bellinija, podjetnika, ki živi v Kanadi, zahteva ukrepanje. »To je ponovna oskrumba mesta, ki se zaradi svoje partizanske dejavnosti ponaša z zlato medaljo, hkrati pa je danes polno fašističnih napisov, kljukastih in keltskih križev, ki jih po mestu pušča peščica navijaških skrajnežev,« je zapisano v sporočilu ANPI. Predsednika Bellinija opozarjajo, da je stadion poimenovan po Cinu Del Duci, ki je moral v času fašizma pobegniti v Francijo, tam bil član odporništva, v Ascoliju pa prvi povojni predsednik domačega nogometnega kluba. A Perez preko uradne strani Ascolija odgovarja, da je njegovo proslavljanje brez političnega ozadja. Protest nima veliko možnosti, da bi bil uslišan, če vemo, da so pokrajinskega odbornika Andreo Mario Antonijija lani fotografirali s šalom s keltskim križem, ki pa je po njegovem mnenju le navaden okrasek, ki že 40 let »krasi« navijače Ascolija. »Takšne stvari se v Kanadi, kjer živite, ne bi mogle dogajati,« grenko zaključuje Scalabroni v pismu predsedniku kluba. A-LIGA - Sinoči: Napoli - Sassuolo 2:0, Cagliari - Inter 1:2. košarka - A2-liga Gold Zanimiv le še boj za vrh Tržaški drugoligaš je dosegel pomembno zmago v boju za uvrstitev v končnico. Potem ko se je tudi Veroli odpovedal nadaljnjemu nastopanju in ne bo nobena ekipa izpadla, bo zanimiv le še boj za prvih osem mest, ki vodijo v končnico. Tržačani so odpor Neapelj-čanov, ki so prebrodili hudo finančno stisko, a nastopajo brez tujcev, strli šele v tretji četrtini, ko so Brkicu in tovarišem pošle moči. Tokrat je celoten kolektiv zaigral na dobri ravni, predvsem pa je ekipa uspešno premagovala nasprotnikovo consko postavitev z meti izza črte. V obrambi pa je trener Dal-masson iz cilindra povlekel agresivno obrambo s stalnim podvajanjem. To je sicer nasprotnikom včasih omogočalo lažje podaje višjim igralcem pod košem, večkrat pa so domačini že prej pridobi- li žogo (skupno jih je bilo kar 15). V prvi ženski ligi je pokasl osvojil favorizirani Schio, v prvenstvu pa je tržaški SGT Calligaris še vedno na repu lestvice s samo dvema točkama. Izid: Pallacanestro Trieste - Givo-va Neapelj 87:68 (22:13, 38:37, 69:49) Pallacanestro Trieste 2004: Coronica 4 (0:1, 1:2), Fossati 8 (2:4, 3:3, -), Norbe-do 0 (-, 0:2, -), Tonut 21 (0:1, 3:9, 5:10), Venturini, Mastrangelo 2 (-, 1:2, 0:2), Grayson 8 (-, 1:3, 2:4), Candussi 11 (-, 4:6, 1:2), Carra 9 (1:1, 1:3, 2:5), Marini 6 (-, 3:5, -), Holloway 13 (1:2, 6:10, -), Prandin 5 (-, 1:6, 1:1). Nekaj statističnih podatkov: meti za tri točke Givova Neapelj 3:15 (20%), Trst 12:26 (46%), skoki Givova Neapelj 39, Trst 34. Marko Oblak formula ena Za nesrečo Alonsa naj bi bil kriv veter BARCELONA - V nedeljo je dvakratni prvak formule 1 Fernando Alonso trening v Barceloni zaključil predčasno, potem ko je z McLarnovim dirkalnikom MP4-30 s hitrostjo 240 kilometrov na uro zadel varnostno ograjo. Španca so po nesreči s helikopterjem prepeljali v bolnišnico, a le zaradi večje zasebnosti in mirnega okrevanja po nesreči. Njegova ekipa je v izjavi za javnost zapisala, da je za nesrečo kriv močan veter, ki je prvaka spodnesel s steze. Dodali so še, da med preiskavo niso našli dokazov, ki bi kazali na mehansko okvaro avtomobila. Mezgec prvič letos CANNES - Slovenski kolesar Luka Mezgec je v drugi etapi dvodnevne francoske dirke du Haut Var-matin osvojil prvo mesto. Član ekipe Giant-Alpecin je vpisal prvo zmago v sezoni 2015, po 194,7 kilometrih s startom in ciljem v Draguignanu je dobil sprint manjše skupine. Skupne zmage se je veselil Nizozemec Ben Gastauer (AG2R La Mondiale), zmagovalec prve etape. Mezgec je dokazal svojo odliko: je eden boljših hribolazcev med sprinterji. V razgibani preizkušnji je preživel vse vzpone, v sprintu pa je opravil z vso konkurenco, ciljno črto je prečkal pred nekdanjim svetovnim prvakom Belgijcem Philippom Gilbertom. 26-letni Kamničan, nekdanji gorski kolesar, je sicer med profesionalci slavil trinastič. O -o u v > (O -o a M a 0Û pise Andrej Marušič IZ UL. MONTECCHI E? 05 n Dovolj cenimo, kar imamo? Privilegij je beseda, ki bolj spada v besedni zaklad (nekdanje) desnice. Mimogrede: Slovenci v Italiji smo privilegirani. Še posebno na medijskem področju. Še posebno športniki. Novinarji tiskanih in spletnih medijev se ponavadi bolje mimetiziramo med gledalci kot »televizijci«. Težko je, da bi »egocentri-čni« športnik z igrišča spregledal televizijsko kamero. Še ko sem »brcal« žogo, smo se vsi, hote ali nehote, bolj potrudili, če smo jo opazili na tribuni. Čar televizije pač. Športniki naših klubov pa so se bržkone že tako privadili na kamero in novinarje, da jim je čisto vseeno, če jih kdo spremlja ali ne. Morda zgrešim. Včasih, še posebno ob porazih, smo jim novinarji skorajda v napoto. Iz svojih izkušenj vem, da po porazu ni prijetno spregovoriti s predstavniki sedme sile. Še posebno, če vate meri kamera in pred usti imaš mikrofon. Ampak: pisati in poročati je treba vedno, tudi ko stvari ne gredo najbolje. Po možnosti objektivno, kritično, z določeno mero poguma. Nikoli škodoželjno. Vsi pa neradi sprejemajo kritike. Večkrat smo tudi sami novinarji krivi, da z neustreznimi vprašanji spravimo v bes igralce, trenerje, predsednike in odbornike. Tudi novinarji se moramo potruditi in se ustrezno pripraviti za intervju oziroma članek ter izjave. Zakaj so naši športniki privilegirani v primerjaviz italijanskimi? Po zaostali tekmi v Žavljah (prejšnji teden) sta se dva mlada nogometaša žaveljskega kluba (elitna liga) spraševala, kdaj si bosta lahko ogledala posnetke s tekme. Spraševala sta se, ali jih je obiskala kamera deželne Rai? Spraševala sta se, zakaj jih kamera vsakič obišče le, ko igrajo proti ekipam slovenske manjšine (uporabili so natančno ta izraz, ne žaljivih)? Dragi slovenski športniki v Italiji: vaši kolegi italijanske narodnosti niso deležni vsega tega medijskega »pompa«. O San Luigiju, kije bil veliko let druga tržaška ekipa za Trie-stino, lokalni italijanski mediji so bolj malo poročali. Na televiziji so se videli le, ko so igrali proti slovenskim ekipam. Kolikokrat so kamere in tudi poklicali novinarji tiskanega medija obiskali tekmo XY tržaške ekipe v 2 ali 3. amaterski nogometni ligi, prvi odbojkarski diviziji ali košarkarski promocijski ligi? Malokrat ali celo nikdar! Naš šport je z medijskega vidika zelo dobro pokrit: časopis s tedensko športno prilogo, televizija, radio, spletna stran, facebook, twitter. Vse skupaj bi lahko bilo še bolj kakovostno. To pa je odvisno od nas. Pa navsezadnje tudi od vas. #odgovor »Ponavljam, da vam bo lažje: 30,34, 43,69. Ne sprašujte me več, ker vam ne bom odgovoril.«Kdo drug, kot JoseMourinho lahko poskrbi za tak odgovor novinarju, ki ga je povabil pred mikrofon po remiju med Chel-seajem in Burnleyem Portugalec je že znan po barvitih izjavah, po izenačenem izidu pa je tokrat naštel le nekaj številk, sicer minute, v katerih naj bi se svojemu moštvu zgodile sodniške krivice. Mourinho pa je le za las zgrešil pravi in edini odgovor: 42. Ta naj bi bil po trilogiji Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji edini odgovor na vprašanje o vesolju, življenju in sploh vsem, tudi o nogometu. #oger Bradatemu rugbyškemu igralcu Martinu Castrogiovanniju pa je zdravnik odgovoril s številko 14. Toliko šivov je staknil italijanski reprezentant med nedolžnim igranjem z lovskim psom. Kuža je nedvomno zamenjal nos mišičastega igralca za gobec kake večje gozde živali, pravzaprav bi se Ca-strogiovanniju marsikdo izognil v gozdu, saj si s francoskim kolegom Chabalom deli vzdevek pošastnega ogra. Kljub vsemu se je Italijanski rugbyst udeležil sklica reprezentance, ki se bo v soboto pomerila proti Škotski v Pokalu šestih narodov. #jama Ogri naj bi naseljevali marsikatero jamo, saj so te temačne, neudobne in vlažne. Ta zadnja lastnost lahko koristi astmatikom, saj lahko dihalni problem rešujejo s pomočjo speleoterapie. Pomoč tovrstne terapije je le kratkoročna, pred dnevi pa je zaslovela pofotografiji agencije Reuters, ki prikazuje verjetno najgloblje košarkarsko srečanje v zgodovini. Odigrali so jo štirje mladeniči v Soligorsku, v bližini Minska, 420metrovpod zemljo. Po tej novici bi lahko Jadranovo moštvo zavohalo zanimiv posel v Briškovski jami. 12 Torek, 24. februarja 2015 KOŠARKA / Navijačice Na tekmi Bora Radenska so v soboto nastopile tudi navijači-ce Cheerdance Milllenium. Pred gledalci so zahtevno točko pokazale Nikol, Kristina, Katarina in Jasna, ki se pripravljajo na nastop na prvi etapi državnega prvenstva v Salsomaggiore Terme. Ekipa je nastala oktobra, v bistvu pa so to dekleta, ki so v različnih skupinah že nastopala, glavnina pa je sestavljala peterko, ki je leta 2009 osvojila med drugim tudi evropski naslov. Več o tem v eni naslednjih številk Primorskega dnevnika Za zamudnike Gostje včerajšnje oddaje Športel na TV Koper Capodistria so bili košarkarji Kontovela in Sokola. O D-ligi so se z voditeljem Igorjem Malalanom pogovarjali trener Kontovela Marko Švab in kapetan Kontovela Ilja Bufon ter igralca Sokola Erik Piccini in Aleksander Sardoč. Pogovarjali so se o ciljih, derbijih in tudi o trenerstvu pri nas. Celotno oddajo si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.primorski.eu. b-liga - Trener Walter Vatovec in igralec Daniel Batich po porazu v Centu Dobro poznajo cilj Prvouvrščeni Cento je bil za Jadran Franco prehud zalogaj. »Povozili so nas, s prikazano igro ne moremo biti zadovoljni, odigrali smo preveč podrejeno vlogo. Takega prvega polčasa si ne smemo več privoščiti,« je bil kratek komentar trenerja Walterja Vatovca, ki je manjšo reakcijo videl šele v drugem delu. A tudi to ni bilo dovolj. »Igrali so z intenzivnostjo in ritmom, značilnim za ekipo z vrha lestvice. Mi take intenzivnosti nimamo, po taki igri pa moramo stremeti,« ambiciozno razmišlja Daniel Batich, ki je bil v Centu najboljši strelec z 20 točkami: »Iskreno povedano, me to niti ne veseli. Nenazadnje smo izgubili. Tak izkupiček točk pa me tudi ne čudi, vem, da sem tega zmožen.« Zakaj pa jih doslej še ni nikoli zbral toliko? »Zdaj sem dobil svoje mesto, v taki postavi je tudi lažje igrati, saj nimamo več tolikšnega pritiska. Nasprotnik pokriva tudi druge nevarne soigralce,« pojasnjuje Batich. Kljub porazom igralci Jadrana še niso vrgli puške v koruzo. Elan jim še vedno daje zmaga proti Pordenonu: »To je bil začetek,« pravi Batich, ki zaznava, da v ekipi pridobivajo tudi na samozavesti, predvsem po prihodu Moruzzija. Kot trener Vatovec tudi Batich poudarja, da je glavna skrb ekipe zdaj košarka. »Naš cilj je, da igramo košarko čim boljše. Delati moramo na naš samih, na naših napakah, obrambi, intenzivnosti. Odmisliti moramo komentarje na tribunah,« poudarja Batich. Daniel Batich je bil v sobtoo na tekmi proti Centu z 20 točkami najboljši strelec Jadrana. »Zdaj sem dobil svoje mesto, v taki postavi je tudi lažje igrati, saj nimamo več tolikšnega pritiska. Nasprotnik pokriva tudi druge nevarne soigralce,«pravi fotodamj@n Katere nasprotnike pa bi lahko Jadran do konca prvenstva še presenetil? »Nad nami so vsi tekmeci boljši, tako da med njimi ne delam razlik. To, da so višje na lestvici, pa še ne pomeni, da so vsi nepremagljivi,« je prepričan. Jadran se bo na parket vrnil šele 14. marca: ta teden bo prost, naslednji teden pa bodo prvenstvo prekinili zaradi tekem za pokal Italije. Nato bo na vrsti že »der-bi« z Desiom, ki ima tri zmage več. »Pav-ze se veselimo. Glave bomo lahko ohladili in imeli čas, da nredimo še korak naprej,« napoveduje Batich. V daljši pavzi bodo igralci Jadrana trenirali redno petkrat tedensko. Ni še znano, ali bodo tekmoval- ni ritem ohranjali na prijateljskih tekmah. Trener Vatovec sicer meni, da je kvaliteta na treningih dovolj dobra, zadostno število igralcev pa tudi omogoča, da igralne občutke pilijo že na treningih. »Meddru-gim lahko na treningih trenira istočasno deset igralcev, če igramo prijateljsko pa samo pet,« še zaključuje Vatovec. (vs) Dean Oberdan fotodamj@n c-liga - Trener Bora Dean Oberdan »Za nas najvažnejši mesec v sezoni« Bor Radenska je v soboto osvojil zlata vredni točki in se tako rahlo oddaljil od cone play-outa, mesto pa bo moral potrditi v naslednjem mesecu: »To bo za nas odločilni mesec. Že v naslednjem krogu bomo igrali proti UBC-ju, ki ga moramo premagati, nato pa bomo doma gostili Tol-mezzo in Ronchi, proti katerima bomo prav tako lovili zlata vredne točke. Dobro bi bilo, ko bi uščipnili kal