posamezna
Slev. 147.
Vel] a po poSUt
30 TOHflfr.
Y LMaiil v Doneli* dne L folijo m
Leto XL\L
za oelo leto naprej aa en mesec
E SO-4.50
za Nemčijo oeloletno. „ 55-— za ostalo Inozemstvo. „ 60 -
V	Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. K 48-— sa en meseo „ .. K 4 —
V	upravi prejaman mesotSno „ 3-50
a Sobotna izdaja rs
Za oelo leto.....K 10-—
za Nemčijo oelolelno. „ l'>-— sa ostalo inoaemstro. „ 15 —
ttT Uredništvo Jo v Kopitarjevi nliol iter. O/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s=m sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. =
Enostolpna petiivrstu (58 um šlrol:a m 3 mm visoka ali nit
prostor) sa enkrat . . . . po 50 t sa dva- ln veikrat . „ 45 „ pri vafitth naročilih primaren popust po donovorn. Ob sobotah dvojni tarlt.
- ■ ■ - Poslano: j
Enostolpna potil vrsta K 1-Tahaja vsak dau isvzemši nedelje Inprasnika, ob 3. uri pop. Bedna letna priloga vozni red
i narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi nliol št. 0. — Račun poštno hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 23.bil, bosn.-bero. št. 7563. — Upnvciškega ielefona št. 50.
Državni zbor sklican pod Seidlerjem IV.
Dunaj, 27. junija 1918.
Že zadnjič sem poročal, da Seidler vstraja in da bo še on poskusil, preden se poslovi od ministrskega stolca. Dočim so včeraj parlamentarci zatrjevali, da se kriza že danes reši, se je situacija v toliko izpremenila, da Nemci hočejo na vsak način Se nekaj časa obdržati Seidlerja zato, da' se počasi vendarle sprijaznijo z mislijo njegovega odstopa. Delajo z njim, kakor zdravnik s starim bolnikom, ki mu vse moči odpovedo, in ga mora umetno hra-niai, da ga ohrani pri življenju. Tako Nemci umetno hranijo Seidlerja. Možno je torej, da bo še en ali 2 tedna vstrajal Seidler na svojem mestu.
V tem času pa bo še enkrat poskušal z lepimi besedami in obljubami pri Poljakih. Tozadevni načrt je njegova kovačnica ie izdelala. Že včerajšnja »Neue Freie Presse« je namigavala, da bi se dalo s Poljaki govoriti o odcepitvi Galicije, civilnem deželnem namestniku v Galiciji, vojnih odškodninah itd. To pot se bodo pa Nemci, kakor vsi znaki kažejo, nad Poljaki urezali, česar si sami ne prikrivajo. Vedo z vso sigurnostjo, da so ti poskusi le ka-men v vodo in da Poljaki pod Seidlerjem pod nobenim pogojem ne glasujejo za dr-lavne potrebščine, ker so se naveličali prftznjh obljub in ker so pod sedanjim predsedstvom drr~Terti!a vajeni hodili druga, radikalnejša pota, ki so gotovo bolj primerna rešitvi poljskega vprašanja in koristnejša poljskemu narodu, kakor prejšnje pajdaštvo z nemškimi strankami,
Poljaki so trdi.
Avstrijskim Nemcem se hoče olajšati padec viteza Seidlerja, zato se jih pripravlja nanj z različnimi mahinacijami, kakor svoj čas na padec Černina, ko so bili Nemci najbolj prepričani o trdni poziciji grofa Černina, je on odhajal. Tako se bo zgodilo tudi to pot z Seidlerjem.
v	'
... c * * -___. _. streljal pa na političnem strelišču ne bo več.
Temu slednjemu namenu in samo te>. jiu služi tudi zadnja izjava ministrov Seidlerjevega kabineta. V izjavi ga" zagotavljajo svojih osebnih simpatij in soglasja, o poglavitnem, punctum saliens, da se z njim niso strinjali, o vladi potom § 14. pa izjava molči. Časopisje je pa pred vsem to dejstvo ilustriralo in naši politični javnosti Je precej vse eno, kakšen je Seidler kot oseba, pač pa ga presoja po njegovih de. 'anjih, zato je kot politik dogospodaril in !0 njegovi dnevi šteti.
Misija grofa Silva Tarouce se je pone-
srečila. Zdi se, kakor da vlada tega noče priznati, dasi o tem vrabci čivkajo. Ni treba posebne politične šole in bistroumnosti, da postane človeku to jasno, zato pa nas tudi nemške trenutne mahinacije ne bodo prepričale o nasprotnem, temveč le potrdile v prepričanju, da je nemški prestiž v notranji politiki podlegel poljskemu in da se bo okoli Poljakov sedaj sukalo vprašanje delazmožnosti državnega zbora, ki se utegne sklicati sredi julija.
Državni zbor se skliče še pod Seidlerjem. Zbornici se bo pa najbrž že predstavil nov mož kot kabinetni šef, vendar bodo v novem ministrstvu ostali večinoma, če ne vsi dosedanji ministri, manjkal bo samo — Seidler.
Dunaj, 28. junija 1918.
Seidler torej ostane. Cesar ni sprejel njegove demisije. In državna zbornica bo sklicana k zasedanju dne 16. julija, da reši proračunski provizorij in da dokumentira svetu, da je Avstrija kljub .vsem govoricam vendarle ustavna država. Drugega namena pač nima sklicanje parlamenta pod dr. Seidlerjem, ki ima večino zbornice proti sebi. Naj mu izrečejo nemške stranke še toliko zaupnic, nemški radikalci ne bodo pripravili Seidlerju parlamentarne večine. Pod Seidlcrjevo vlado bi torej ne bilo veliko upania, da bi parlament zboroval.
Seidler se bo zopet pogajal s strankami. Skušal bo seveda dobiti vsaj del Po-ljakov, da bi se vzdržal glasovanja proti proračunu. Obljubljal jim bo veliko. Saj obljube pač nič ne stanejo. Toda Poljaki bi dali sami sebi udarec v obraz, ako bi po soglasnih sklepih Poljskega kola, da Seidler mora pasti, ne glasovali proti vladi. Da bodo ostali Poljaki v najodločnejši opoziciji proti Seidlerju, je danes goteva stvar. — V ponedeljek se bodo posvetovale nemške Stranke, kako bi se dalo rešiti poostren nemški kurz, katerega zopet ogroža parlament.
V	ponedeljek imamo dejansko ex-lex stanje. Proračunski provizorij poteče v nedeljo in vlada ne bo posegla po § 14., ker se boji posledic. Parlamentu bo predložen kratek proračunski provizorij in zbornica bi prešla že 16, julija v prvo branje provizorjja.
V	slovanskih parlamentarnih krogih se presoja položaj optimistično. Včeraj sem zapisal stavek, da se Seidler ne bo predstavil parlamentu kot kabinetni šef. Ta stavek podpišem tudi danes. Parlament bo pač zboroval, ker bi drugače državna kriza prešla v prekritičen stadij. Seidler bo pa šel. To je danes gotova stvar. — Vprašanje je, ali bo prišlo spoznanje, da niso slovanske dežele v Avstriji samo ko-
Večeri oh Lemanu.
Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele.
(Dalje.)
Ko je človek prvič padel in ga je izgnal iz Edena, je Bog človeku po očetovsko obljubil, da bo prišel in mu podal roko. Ko se je začel izgubljati spomin na to najdražjo obljubo, je navdihnil s svojim iuhom izbrane ljudi. Vera, ki ima svoj vir v Bogu, se vleče kot svetel pas z nebes skozi temno zgodovino človeštva; bejede resnice, po katerih hrepeni človeštvo, vedno pogosteje padajo z neba; obljuba adrešenja, ki bo prišlo od Boga, se vedno o olj razločno ponavlja. Duhovi, utrjeni od blodenj, že obračajo pozornost na ta jasni Irak; srca, hrepeneča po Bogu, začenjajo nitreje biti. Čas izpolnitve velike obljube je prišel. Človeški duhovi so že dosti blodili, srca so že dosti trpela in so zadostno •irepričana, da more priti odrešenje le od 'oraj,
Obljuba se izpolni po božje — mili-rat bolj kakor ie rlnvečt^o pričako-
Globoki poet, ki ga je ravnokar navajal g. Leroy, ki je čutil v srcu vso les-nost in vse blodnje človeštva, je obupno zaklinjal Boga, naj se pokaže na zemlji:
Razbij ta svod, ki te zakriva v nebu ... in pokaži se nam.
Govoril je to izzivajoče, brez nade, Bog pa je to vendar že zdavnaj storil. Postal je človek in stopil na ta mali planet kot učitelj in odrešenik, prinašajoč luč in življenje,
In kaj sc je zgodilo? Ali se je izpolnilo, kar je v navdušenju obetal poet Bogu — kar vsi čutimo, da bi se bilo moralo zgoditi:
Tedaj bo vse človeško pleme prevzeto padlo na kolena pred Teboj, o Gospod —?
Čudno: po 20 stoletjih tvori število onih, ki so na kolenih pred učlovečenim Bogom, komaj majhen del človeštva; večji def zemeljske oble izgleda podobno kot pred učlovečenjcin. Lahko bi se zdelo, da se Bogu delo ni posrečilo.
Tako bi se lahko zdelo nam, ker smo enodnevnice in se nc moremo vmisliti v misli Onega, pri katerem je »tisoč let kakor en dan.« Religija, ki jo je prinesel učlovečeni Bog, obvladuje, pronica človeštvo, toda deluje počasi kakor so delovali počasi tudi kozmične sile, ki so materialno oblikovale svet; — deluje počasi, ker Bogu ne gre za materialno zmago,
lonijalno ozemlje in da je treba narodom dati njihove pravice.
Angleška se pripravlja, da se pre-osnuje v zvezno državo — seveda to stori Angleška po lastni inicijativi — naši vodilni krogi pač nimajo za to še smisla, ker ne umevajo sedanje velike dobe,
Seidler ostan". — Državni zbor sklican.
Dunaj, 29. junija. »Wiener Zeitung« objavlja s'cdeče cesarjevo lastnoročno pismo:
Ljubi dr. vitez pl, Seidler!
Dasi v mojem lastnoročnem pismu z dne 23. junija t. 1. pridržani poskus, da se premoste težave, ki so povzročile moje avstrijsko ministrstvo, da je demi-sijoniralo, dozdaj še niso privedle do za-željcnega uspeha, se le nisem odločil sprejeti demisije in mora zato ministrstvo še dalje ostati v uradu. Ker sem se pa tudi trdno odlečil, naj ne nastane odmor v parlamentarnem vladnem načinu, sem sklenil sklicati državni zbor dne 16. julija t. L, da zopet prične svoje delovanje.
Eckartsau, 28. junija 1918.
Seidler 1. r.	Karel 1. r.
liliaveio?
Praga, 28. junija 1918.
Avstrijski naredi so že od starih časov navajeni na vladne krize. Kako novo ministrstvo — to jim že ni nič posebnega. Koliko ministrskih predsednikov smo že imeli od leta 1848., ko sc je začelo v Avstriji ustavno življenje. Naštejmo jih n. pr. samo ocl leta 1895.: Badeni, Gautsch, Thun, C!ary, Wittek, Korber, Gautsch, Hohenlohe, Beck, Bienerth, Gautsch, Stiirgkh, Korber, Clam-Marljnitz, Seidler. In če pomislimo, da je skoraj vsak ministrski predsednik svoje ministrstvo še par-krat rekonstruiral — Bienerth je imel na primer ministrstvo I„ II., III., Seidler je, kakor znano tudi parkrat rekonstruiral svoje ministrstvo, dokler ga konečno njegovi ministri sami niso »rekonstruirali« ter ga pustili na cedilu — dobimo v zadnjih 23 letih precejšnje število ministrstev.
Kaj pomeni to? Je to dobro ali slabo znamenje?
Tretja francoska republika je porabila v 40 letih 50 ministrov. Francoski pojav priča o razvitem političnem življenju in se da razložiti, če pomislimo, cla vlada v Franciji parlamentarizem: vlada v par-lamentarični državi je le tako dolgo mogoča, dokler ima večino v zbornici. Kakor hitro zgubi večino — mora odstopiti. Strogi parlamentarizem je uveden tudi v An-
gliji, Italiji. Avstrija in Nemčija sta kon-i stitucijonalni državi — naš ministsrkl predsednik je tako dolgo na odru, dokler sta ž njim cesar in parlament zadovoljna. Žalibog se naši ministrski predsedniki niso preveč zanimali za parlament in so se mnogokrat skrivali pred zbornico za cesarjevo osebo.
Po našem mnenju je sprememba v vla« di v parlamentarični državi dobro znamenje — kaže, da se ljudstvo zanima za javno življenje; pri nas v Avstriji je pri vseh narodih — razen pri Nemcih, ki se bolj zanimajo za kanone — politično življenje razvito. Ali vse to nič ne poir- i — kdo pri nas upošteva pritožbe nar !?
Ministrska kriza, ki je dan Iržavna kriza, se vleče kakor rdeča nit v politični zgodovini Avstrije. Kam plovemo — se moramo nehote vprašati? Kako pridemo '-i te{?a transa? Kdo ie zakrivi' to mizeriio?
Kar noCemo ml Jugoslovani — isto hočejo Čehi-Slovaki, Poljaki, Rusini, Lahi, Rumuni, Je naravnost smešno, če človek čita dunajske liste, ki mislijo, da bo kriza s tem končana, če pride novonečen ministrski predsednik na oder. So res ti listi tako naivni, Je bil Seidler res tako otročji, mislec"-, da je s tem kriza končana, če si sestavi nemško-poljsko večino v parlamentu. Prepričani srno, da dobi bodoči ministrski predsednik za svoj provizorij večino na ta ali oni način ali državna kriza ostane!! In čc zapusti tudi polovica poslancev zbornico, da bi s tem dokumentirala svojo nezadovoljnost z državo — to je vendar avstrijskemu ministrskemu predsedniku vseeno — glavna stvar, cla jih ie sploh nekaj zborovalo in četudi edini Wo!f!
V Avstriji vlada na političnem polju anarhija v pravem pomenu besede — seveda na polju aprovizacije še večja. Dvajset milijonov prebivalstva zahteva svobode. Toda odgovor Dunaja sc glasi: »V i ste v e 1 e i z d a j a 1 c i.«
Nemci so politično slepi in sploh ne vidijo na svetu druge stvari nego bajonet, puško, kanone in podobno. Mislijo kot
ampak za pridobitev prepričanja, za osvojitev src, za to, da se človeštvo iz lastne volje dvigne do Njega: ker religija je vez, je poljub med Bogom, ki se iz radovoljne ljubezni sklanja k stvari in stvarjo, ki se z istotako svobodno ljubeznijo dviga k njemu. Za to pa je treba časa. — Učlovečeni Bog stoji sredi človeštva in s svetlobo svojih božje-človeških lepot privlači k sebi. In vedno več duš se obrača k Njemu z vero, ljubeznijo, posnemanjem. In vse uganke življenja postanejo njihovi preprosti veri jasne; vse trpljenje se jim izpremeni v krepost in posvečenje, veliko bolj kakor se to zgodi po naravnem redu. Kristjani čutijo v svojih trpljenjih skrivnostno edin-stvo s Kristusom, nazivajo trpljenja križe in tako priznavajo njihovo rešilno moč, ia velikokrat se v teh križih povzpno do nadčloveške ljubezni. Na zemlji se množe predivne junaške kreposti. Duh, ki je z epopejo mučeništva vstopil v svet, ni izginil, samo razlil sc je na veliko tisočev požrtvovalnih dejanj, ki so posamezno manj sijajna, a skupno tvorijo večjo svoto moralne popolnosti.
Veliko duš šc ni opazilo učlovečenega Boga, še ni obrnilo oči v stran, kjer je on. še vedno iščejo resnice po stranpotih zmote, ali sreče v grehu. Toda tudi one so ovce, ki jih bo pastir ob svojem času pri vedel v hlev. In ravno tc zmote jih priganjajo, kakor sem rekel, k poviatku k
resnici. Če ne prej, bo vsaj takrat, ko se izpo'ni mera zmot, človeštvo prišlo po tem velikanskem ovinku do božje resnice, od katere sc je v začetku oddaljilo. In koliko silneje in prisrčnejc jo bo potem varovalo, ker bo iz skušnje poznalo, nje vrednost. Vse religije bodo razpadle v prah pred eno pravo religijo; to obljubo imamo iz Kristusovih ust. In vse znanosti pridejo pokleknit pred to religijo in bode pričale zanjo. In človeške iznajdbe, ki do sedaj velikokrat množe človeško trpljenje, namesto cla bi ga lajšale, in namesto, da bi raznašale po zemeljski obli svetlobo in mir, često raznašajo neresnico in sovraštvo — bodo našle svoj cilj, ko nazadnje bridke izkušnje upokore prevzetnost, ki jc povzročila to kazen, ter bodo služile zemeljskemu življenju in k nebeškemu pomagale. Saj ni zastonj Stvarnik narave in vseh sil, ki se v njej skrivajo, blagoslavljajoč pozval človeka, naj ji gcspcduic, rekoč: »Podvrzite si jo!« Ravno tako bo tudi socialne in politične naprave, ki so do danes šc polne divjih in poganskih elementov, proniknil nazadnje evangeljski duh, ki počasi svet prekvaša. Evangelij si je do sedaj pridobil število posameznikov, zavladal luintam v rodbinah; toda v javno življenje, v politiko, v razmerje med državami šc ni prav nič prodrl. In vendar nrna samo moči, da posvečuje posamezn ke, umnak tudi snci.Jno silo. ki stremi no nre-
učene; Kanta, da ho moč odločila o usodi sveta. Ni to skrajna naivnost?! Štiri cela leta že traja vojska — a še niso prišli do prepričanja, da se bo treba vendar sporazumeti 2 narodi. Ali imajo še premalo sovražnikov?
taiiris eioviiev nrBke
m
Gorica, 29. jun, 1918.
Mnogo bcgunccv se je vrnilo v opu-etešeno goriJko deželo, kjer pridno delajo n« poljih in \ inogradih. Njih stanie pa je tnžno in je skrajna potreba, da se vladni sistem premeni. Če človek pogleda, kje da stanujejo, kaj uživajo in kako delajo ti ubogi ljudje, se mora nad njimi zjokati. Kljub temu so jim po dveh mesecih odtegnili begunsko podporo. Zastoni je bilo vse nsše opominjanje in pisarjenje, naj se begunska podpora plačuje dalje. Tistim, ki so Ee vrnili domov, pobirajo že plačilne pole. To ie kruto postopanje avstrijske vlade. Sem naj bi prišli dunajski gospodje in naj bi pregledali opustošeno zemljo, potem bi lahko spoznali, da se na taki zemlji za sedaj ne da še živeti. Trte so vse porezane, sadno drevje posekano, zemlja vsa v globokih jarkih in jamah. Poleg tega so hiše pazdejane. Za barake so -morali sami begunci skrbeti. Postavljanje barak jim je Vzelo skoraj en mesec dela. In v dveh mesecih po vrnitvi naj bi se begunci po mnenju dunajske nemške gospode že sami preživljali I Ali je to mogoče? O, ko bi naše ljudstvo bilo nemško, bi gotovo drugače delali ž njim! Dajali bi tistim, ki bi se vrnili, še posebne podpore in nagrade. Toda o tem bodo poslanci govorili na pristojnem mestu. Druga krivica, ki se je storila našemu ubogemu ljudstvu, jc nemško tiradništvo, ki je nastavljeno za obnovitev goriške dežele. Na slovenske vloge dobivamo nemške odgovore. Pri poljedelskem bdseku ne razume ravnatelj Ripper niti lene slovenske besedice. Prav tako je tudi pri odseku za slovenska semena. Pač pa Knajo ti Nemci zabavljati našim slovenskim poslancem, češ, da se brigajo za druge reči (Jugoslavijo) mesto za begunce in obnovitev dežele in da bi lahko imeli že zakon pa odškodnino itd. Toda naše ljudstvo že dobro ve, kdo je kriv, da nimamo parlamenta in kdo da zavlačuje vse delo. Ljudstvo prihaja vedno bolj do prepričanja, da je edina rešitev le lastna moč v združeni Jugoslaviji pod habsburškim žezlom. Nemci so nam krivični in škodoželjni^ Od njih nimamo Jugoslovani ničesar pričakovati. To je dragoceno spoznanje, ki smo je dobili v tem prežalostnem času.
S
B.
nik. Naročnina stane 16 kron. List informira zanesljivo in zvesto o slovaškem življenju in zasluži, da bi se bral tudi po dru- j gih slovanskih krajih in to tem bolj, ker stoji na podlagi češko-slovaške enote. Posvetovanje v Turčanskem Sv. Martinu je važno tudi vsled tega, ker se je poleg ak-cijc za slovaški dnevnik sklenilo tudi izdajati poljudne politične knjižice za široke mase slovaškega naroda. Stranka je sklenila poskusiti s politično agitacijo med slovaškim ljudstvom predvsem s tiskano besedo. V tem vidimo velik napredek v kulturnem in političnem slovaškem razvoju. Le obžalovati jc treba, da so merodajni slovaški činitelji prišli šele zdaj do teh nazorov. Po našem mnenju je bilo povsem napačno, da je slovaška narodna stranka v poslednjih dveh desetletjih tako razsipa-vala denar ob volitvah. Posnemali so vsaj deloma taktiko polit, mažarskih strank, katere so si pridobivale privržence in somišljenike le s pijačo in penezi. Slovaška stranka je pa ob volitvah delovala z žganjem, vinom, prapori, peresi, trakovi, z godbo .i t. d. Na tak način se je izmotalo v eni sami volilni dobi (v 8—10 okrajih) 50—100.000 kron, A uspehi, ki so jih z vsem tem dragim denarjem dosegli, so bili presneto piškavi in minljivi. Jasno je, da bi se bila za isti denar izvršila vse drugačna tiskovna agitacijska borba. Razdelilo bi se bilo lahko med narod sto in sto-tisoče letakov.
Obenem se je zbudilo v Slovakih tudi živo zanimanje za slovaško šolstvo. Pos.e-bno srednjih šol si Slovaki želijo. Prvo gimnazijo je želela imeti v svojem središču Brezova (v nitranski stolici). Brezovski meščani so nabrali v ta namen čez 16.000 kron. A »viteški« Mažari so denar kar zaplenili, češ, da se smejo za časa vojske na Ogrskem nabirati, prispevki samo s pod-županovim dovoljenjem. — Ali prej nego brezovska gimnazija, bo otvorjena slovaška gimnazija v Stari Pazovi (v sremski stolici v Slavoniji), To mestece je po veliki večini slovaško, izmed 8000 prebivalcev je skoraj 7000 Slovakov. Tamošnji meščani so nabrali za. gimnazijo med seboj v nekoliko dneh 18.500 K, Prispevke nabirajo naprej. Če bo k zbirki prispevalo — kar je vsekakor pričakovati — tudi mesto in evangelska cerkev v Stari Pazovi ter slovaška evangelska cerkev v Slavoniji (Slovakov, večjidel evangelikov, je v Slavoniji do 30.000), pa bo obstoj slovaške gimnazije zagotovljen tudi materialno.
Tvornica za obutev tvrdke Lacko, Palka in dr. v Liptovskem Sv. Miklavžu v Slovakih, povsem slovaško podjetje, ki se je tekom vojske jako povspela, se po-
veča.
V zadnjem času se je jelo svitati tudi v Slovakih. Merodajni činitclii so začeli pojmovati pomen tiska in se trudijo, da bi slovaški tisk okreval na ranah, ki mu jih •c prizadela sedanja svetovna vojska. Bu-dimpeštansko založniško društvo je vložijo na inerodajno politično oblast prošnjo, da bi mu bilo dovoljeno izdajati ;.Slo-yensky Dennik« (slovaški dnevnik). Za slovaški dnevnik se je zdaj zavzela slovaška narodna stranka, ki je na svojem poslednjem zborovanju v Turčanskem Sv, Martinu sklenila prositi, da bi smeli tudi Slovaki izdajati svoj dnevnik.
Budimpeštansko zalozniško društvo deluje zdaj, ko še ni dovoljen dnevnik, na reorganizaciji ^Slovenskega Tyždennika«, ki se je izpopolnil, razširil ter je postal Is gospodarskega lista političen list, ki hoje nadomeščati vsaj deloma bivši dnev-
obrazbi družbe v božjem duhu. Ta moč, ki jo je dalo nebo, sc mora uresničiti. Nekateri mislijo, dci se jc žc v srednjem veku uresničila v krščanski državi, toda to je bil samo majhen poskus v razmerju do vsega človeštva in na jako sirovem in barbarskem materialu. V srednjem veku sta bili verska in svetna rila združeni, semlntje se sploh nista ločili; v novejšem času sta ti dve moči prišli do samozavesti in si stojita nasproti; šele ko bo ta proces končan, si bosta podali z vso zavestjo in voljo roke in se bosta združili v eno božje kraljestvo tia zemlji.
Svelo pismo starega in novega zakona nc obeta Kristusovemu kraljestvu polovične vlade, omejene samo na nekatere narode, ampak splošno, po ccli zemlji. Eden izmed prerokov pravi: »Dam ti narode, tvojo dedščino, in meje zemlje, tvojo po-p.es>?.< Drugi pravi: Vsi narodi in pokole-n:a in jeziki mu bodo služili ... in kraljestva njegovega ne bo konca. Tretji vidi to kraljestvo v obliki »gore vzvišene nad hribe •— i" k njej pojdejo, pravi, vsi narodi — nauče so potov Gospodovih, hodili bodo po njegovih stezah in prekovali svja meče v lemcže, svoje sulice v srpe; V : več nc bo dvignil narod ir.-ča proti t; !u m nič več se ne bodo vadili za
imi(0 als.
1. Starost, domovje in študije prosilca; 2. ime in priimek staršev, njih stan, opravilo in bivanje; 3. ako so bratje in sestre preskrbljeni; 4. ako prosilec že uživa kako ustanovo; 5. premoženjske razmere staršev in prosilca; 6. dohodke staršev, koliko plačujejo pridobnine in osebno-do-hodninskega davka; 7. število sob, ki jih rabijo starši v stanovanje in višina najemnine za stanovanje.
Šolnine je plačati naprej vsak semester 100 K, za knjižnico pa 25 K in za vsprejemno skušnjo 10 K,
Za hrano in stanovanje, kar prejme dijak vse v zavodu, jc nakazati vsak semester po 600 K. Dalje mora imeti vsak gojenec določeno množino perila itd.
Zavod more biti večjega pomena za one dijake, ki hočejo iti na poljedelsko akademijo. Prihranijo namreč eno leto, če bi sicer obiskovali gimnazijo ali realko. Sicer pa postanejo absolventi te šole uradniki privatnih in državnih posestev, dalje učitelji kmetijskih šol itd.
Tudi Slovenci bomo rabili mnogo več kmetijsko naobraženih močil
L
Tvornica za jermena in obutev v Ni-tri Brezovi še ni zgrajena. Naleteli so na ovire. Ustanovitelji niso umeli nabaviti si potrebne tvornične oprave, predvsem pa strojev, ter niso za niih uvoz iz Nemčije mogli dobiti dovoljenja, nc potrebnih si-rovin. Tudi patent soustanovnika in nade-polnega upravitelja .Andreja Šulgar.a se ni obnesel. Poslovanje tvornice se je. odložilo torej za poznejšo dobo kljub temu, da j bi bilo podjetje financielno že danes popolnoma zasigurano.
Pri rokah imam letno poročilo srednje kmetijske šole v Modlingu pri Dunaju, kjer sta študirala leta 1916. le dva Slovenca. Is lega povzemam naslednje. Kdor bi želei natančnih pojasnil, se lahko obrne direktno na ravnateljstvo zavoda, da mu pošlje letno poročilo.
Zavod sprejme vsako leto le 30 učencev v prvi letnik. Prošnje je odposlati do 30, junija ravnateljstvu, kdor hoče že sredi julija delati vsprejemni izpit, sicer se sprejemajo učenci, še kasneje, če sc jih oglasi poprej manj nego 30. Kasneje priglašeni izvrše vsprejemni izpit sredi septembra.
Skušnja obstoji iz pripovedovanja berila, katero se je enkrat prebralo. Osnovni pojmi iz nemške slovnice. Dovršenost v računanju s celimi, decimalnimi števili in ulomki, osnovni pojmi v algebri, enačbe 1. stopinje, geometrični osnovni pojmi, navadni ploskovni računi in o telesnim.
K prošnji za sprejem v zavod, ki jo je poslati na naslov • Dircktion der hoheren j and wir t s ch af tli c h e n Landes - Lehranstalt »Francisco-Josephinum« Modling«, je priložiti naslednje priloge:
Reverz staršev, kjer je podana izjava staršev, da hočejo skrbeti za šolanje prosilca; krstni in domovinski list (starost prosilca mora biti 15 let); zadnje šolsko spričevalo (zahtevo, se dobro izvršena spodnja gimnazija ali realka. V prošnji je navesti, ako se je prosilec, kaj pečal praktično s kmetijstvom in v koliki meri, prav je, ako se tudi za to priloži spričevalo. Drugače se mora gojenec posvetili temu poduku med počitnicami na kakem večjem posestvu.
V::ai'.o leto se podeli nekaj ustanov po 500 pii 600 K letno, Prošnje -/.u ustanove je nasloviti na ravnateljstvo ».a voda. V niih naj sc navede«
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 28. junija. Uradno: V Judikarijah, v kotlini Arco in v dolini Adiže je sovražnik streljal daleč za naše črte brez uspeha.
Na prostpru Presena se je več sovražnih poizvedovalnih poskusov izjalovilo vsled pazljivosti naših posadk.
Na benečanski gorski fronti je sovražnik močno in neprestano obstreljeval Col de Rosso ,ki smo ga 26. t. m. junaško obdržali, Monte di Val bella kakor tudi prostor zahodno od Asiaga, Sovražni sunek, J ki je sledil temu obstreljevanju, so oddelki pešpolka št. 75 krvavo odbili.
Na fronti ob Piavi smo preprečili nov poskus Italijanov, da bi prišli čez reko. Plava je še vedno zelo narasla. Dunaj, 29. junija. Uradno: Sovražni poizvedovalni, oddelki so poskušali pri Bensonu in pri Noventi di Piave prekoračiti reko. Drugod so se povsod bojevali topovski boji z rnenjajočo se silo.
Dunaj, 30. junija. Uradno: Sovražnik je obstreljeval včeraj od treh zjutraj naše postojanke na visoki planoti »Sedmih občin« z najtežjim topovskim ognjem, kateremu so sledili nekaj ur pozneje močni napadi na Col del Rosso in Monte di Val bella. Med tem ko navali na Col del Rosso niso izpočstka uspeli, se je posrečilo Italijanu, da je na Monte di Val bella vpadel z ljutimi boji moža z možem v našo prvo črto, a so ga bataljoni ogrskega pešpolka št. 131 in varaždinskega pešpolka št, 16 s profisunkom vrgli iz niih. Nadaljni napadalni poskusi kakor tudi delni sunki proti Sisemolu in pri A.siagu so omagali v ognju naših topov. Drugod se je bil, in sicer povsod topovski boj z rnenjajočo se silo.
Načelnik generalnega štaba.
Izgube v zadnji bitki z Italijani. Dunaj, 27. (K, u.) :>Agenzia Štefani« trdi, da obsega v avstrijskem ogrskem vojnem poročilu dne 22. junija objavljeno skupno število 40.000 ugrabljenih ujetnikov skupno izgubo italijanske armade ranjencev, mrtvecev in tistih, ki jih pogrešajo. Temu nasproti zadostuje pač opozorilo, da je poskočilo število ujetnikov, ki so se ugrabili od 15, junija naprej, po natančnem štetju nad 50.000, ne da uraču-navamo sovražnih krvavih izgub. Uradno se je razglasilo, da ceni avstrijsko-ogrsko vojno vodstvo vse italijanske izgube na 150.000 mož,
Budimpešta, 2?. (K, u.) Predno je pričel v današnji seji ogrski državnj zbor razpravljati o dnevnem redu, je poprijel za besedo ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle, da. z ozirom na čez mero pretirane govorice o naši ofenzivi v Italiji pribije odkritosrčno dejanski položaj temeljem obvestil vojnega vodstva. Brez vsakega olepšavanja je pribil, da znaša skupno število naših ujetnikov, ki so ostali Italijanom, 12.000 mož, med tem ko smo mi ugrabili Italijanom 50.000 mož, kar pri tako veliki ofenzivi in pri takem umiku ni nenavadno veliko. Žalostnejša je pa izguba, ki smo jo imeli na mrtvecih, ranjencih in bolnikih. Večina izgube odpade na bolnike in ranjence, katerih število znaša 100,000 mož. (Veliko presenečenj,e.) Tu so všteti mrtveci, težko in lahko ranjeni vojaki in tisti, ki so se vrnili bobi nazaj. Nasproti trditvi, da so krvaveli le ogrski, polki, je naglašal ministrski predsednik, da se je udeleževalo ofenzive 33 ogrskih in 37 avstrijskih polkov: toraj 47 odstotkov Ogrov in 53 odstotkov Avstrijcev, Italijani so izgubili v tej ofenzivi 150,000 mož. Ker se trdi, da je povzročilo izgubo pomanjkanje streliva, je naglašal minisirski predsednik, da. armada, ni bila se nikdar tako bogato preskrbljena s strelivom, kakor je bila sredi junija. Ker ie pa voda od treh mostov, ki so jih zgradili čez Piavo, vzela enega seboj in je ia podrl že os taki dva, so nastale ležkoče glede na transport streliva in druge preskrbe, toda pa-
radi lakote ni umrl niti eden. Ujeti so le tisti, ki so jih pustili, da so krili umik. Z ofenzivo smo, o čemer naj se ne dvomi, zabranili, da Italijani niso poslali znatnega dela svojih čet na zahodno fronto. To smo dosegli in če so dogodki tudi žalostni, ne moremo smatrati s strategičnega vidika stvari za poraz, ker smo zadali sovražniku večje izgube. Ni povoda, da ne zaupajmo nadaljnemu razvoju. Naše postojanke so močne in pričakujemo lahko s popolnim zaupanjem, kako se bodo razvijali dogodki.
Dunaj, 28. Z ozirom na Izjave, ki jih je podal ogrski ministrski predsednik v ogrski poslanski zbornici o izgubah povodom zadnje ofenzive proti Italiji, se je podal c. kr. korespondenčnemu uradu z me-rodajne strani sledeči komentar: 1. Število 100.000 temelji na pomotnem umevanju najhitrejše oddane telefonske depeše. Ar-madno višje poveljstvo je naznanilo ogrski vladi, da so izgube nižje, kakor v 10. in 11. soški bitki, ki so znašale 80.000 do 100,000 mož. Natančnih podatkov o izgubah moštva sploh ni. 2. Številka izgub, ki se primerja z 10. in 11. soško bitko, ne tiče fronte ob Piavi in še manj 70. pehotnih polkov, ki jih je navajal ogrski ministrski predsednik, marveč cele fronte od Stilfer-joeha do Adrije in obsega dobo od 15. do 20. junija, toraj šest bojnih dni. 3. Skupne številke izgub obsegajo vedno tudi odpadle bolnike, ki znašajo na jugozahodni fronti z ozirom na spremenljivo vrera® vsaki dan 2000 do 4000 mož in znašajo toraj v šestih deževnih in mrzlih dneh 20 do 25.000 mož. Izgube torej v nobenem oziru ne presegajo normalne mere in nudijo javnosti jamstvo, da je storilo vodstvo bojev vse, da je omejilo število žrtev.
Bili m Fruttskm.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin. 28. junija. Veliki glavni stan:
Živahno delovanje Angležev in Francozov na. obeh straneh Somme. Tudi v drugih odsekih med Ysero in Marno se i« zvečer topniški ogenj okrepil.
Danes zjutraj se je povišal ogenj sovražnika na obeh straneh Lyse, med Bail-leulom in Bethune kakor tudi južno od Aisne do večje sile. Naše topništvo je boj krepko sprejelo. V posamesnih odsekih sc sc razvili pehotni boji.
V zraku je prišlo do silnih bojev, Naši letalci so včeraj sestrelili 25 sovražnih letal in en pritrjen zrakoplov, naši obrambni topovi 5 sovražnih letal. Stotnik Ber-thold je priboril svojo 37., poročnik Loe-wcnhardt svojo 29., poročnik Rumey pa svojo 26. in 27. zračno zmago.
Berlin, 29. junija. Veliki glavni stan,'
Bojni skupini kraljeviča R u -
p e r t a in nemškega cesarjeviča.
Boji angleške pehote so sledili severno od Lyse"silnemu ognju. Trikratni naval proti Merrisu jc omagal s težkimi izgubami. V središču bojišča je udri sovražnik v Vieux Berquin, protisunek pripravljenih čet. ga je tam ustavi! in ga vrtfel čez zahodni rob navedenega kraja nazaj. Severno od Merville so omagali sovražni napadi v našem ognju. Na ostali bojni črti je v jutranjih urah ponehavalo delovanje artiljerije, ki je bilo ponoči živahno. Jugozahodno od Bucquoya so odbili močne sunke več sovražnih poizvedovalnih oddelkov..
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Južno c\l Aisne je napadel Francoz po močnem obstreljevanju, pri Amblenyju šo ga odbili v trdem boju in ga^ je naš protisunek vrgel na višine na obeh straneh navedenega kraja, izjalovili so se poizkusi sovražnika, ki je nameraval z nastopom oklopnih vos napredovati z napadom svoje pehote. V gozdu Villers Cotterets smo zasledovali sovražnika do v njegove izpadne postojanke in smo ugrabili ujetnikov.
V	zraku smo sovražnika težko porazili: sestrelili smo 19 sovražnih letal. Poročnik Udet je priboril svojo 35, poročnik Loev/enhardt svojo 30. zračno zmago.
Pri malem nastopu jugozahodno od Reimsa smo ujeli 20 Italijanov,
Berlin, 30. junija. Veliki glavni stan:
V	odsekih severno od Lupe in južno od Aisne so podnevi močnejše streljali s topovi, zvečer jc oživel topovski boj na ostali fronti med Vsero in Marno. Manjši boji peiiote. Povodom močnejših sovražnih sunkov južno Qurqua in pri uspešnih lastnih podjetjih na Hartmannsweiierkopfu smo ujeli ujetnikov.
Poročnik Udet je. priboril svojo 36, po> roČnik Loewemhardt svojo 31. zračno zmatfo. Poročnik Jakobs je sestrelil v zadnjih'bojih svojega 20., 21. in 22. sovn* nika.
Prvi glavni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POSOCfl
Berlin, 28. junija, zvečer. Scvei. i.vse in južno od Aisne odbijamo silne sovražne delne napade.
Nemško poročilo. Berlin, 30. junija zvečer. Uradno, Z bojnih front nič novega.
IZ lillS lB.
Preobrat v Rusiji.
Nikolaj Nikolajevič car Rusije?
Stockholm, 27. junija. Helsingforški dopisnik »Aftobladet« poroča: V Petrogradu se govori, da so strmoglavili vlado boljševikov in da sta Kornilov in Kalje-din (?) skupno z nemškimi zasedla mesto in da je Nikolaj Nikolajevič proglašen za cesarja. Ljenin in Trockij sta pobegnila v Murman, Isti dopisnik poroča, da v sredo nemško vojaško odposlanstvo še ni dobilo potrdila tega poročila. Tudi na Dunaju se te govorice še niso potrdile.
Boji s Čeho-Slovaki.
Kijev, 27. junija, »Kijevska Mysl« poroča, da je izkrcal japonski admiral Kato v Vladivostoku japonske čete, da podpirajo Čeho-Siovake. Vstajo Čeho-Slovakov vodi štab entente v Harbinu. Ententa namerava poslati v Rusijo japonske, kitajske in ameriške čete. Češko-slovaške čete naj zasedejo v odseku Samara-Svzran vsa mesta in mostove čez Olgo in naj branijo zahodne sibirske železnice, da ustvarijo četam entente operacijsko bazo. »Naše Slovo« poroča, da se pričakuje nastop en-tentnih čet v Sibiriji ob Murmanskem obrežju in pri Arhangelsku.
Berlin, 28. junija. "Iz Petrograda se poroča čez Malmo: Pri Čeljabinsku se je posrečilo boljševikom, da so dosegli znaten uspeh proti Čeho-Slovakom, V trdovratnih bojih se je posrečilo vojakom rdeče garde, da so odrezali 15.CC0 Čcho-SIo-vakov ocl nj-:h glavne sile in jih popolnoma obkolili,
Ki*ev, 25. junija. »Kijevska Mysl« poroča, da je obvestila začasna sibirska vlada sovjet ljudskih komisarjev, da se namerava Sibirija popolnoma odcepiti od Ru sije in jo izročiti lakoti, in ponuja vladi sovjetov pogajanja, da se preskrbi evropska Rusija z živili, a priznati mora novo sibirsko vlado in ne sme pošiljati čet za obnovitev oblasti sovjetov v Sibirijo.
Angleži voadli na M furmansko obal.
Moskva, 29. junija. (K. u.) Komisar za zunanje reči je izročil angleškemu dinlo-matskemu zastonniku noto, ki izvaja: Rusko delovno ljudstvo in vlada delavcev in kmetov preveva, edina skrb, da žive v miru in v prijateljstvu z vsemi drugimi narodi. Vlada delavcev in kmetov v Rusiji zato izjavlja, da ugovarja voadu oborože-nega angleškega oddelka, ki se je pripekal pravkar na Murmarsko obal. ne da bi Rusija izzivala in protestira nroti nastopu Angležev na Murmanski obali.
mm v
Rotterdam, 28. junija, (K. u.) Ameri. ške oblasti so povabile nevtralne poroče, valce, naj se osebno prepričajo o obsežs nih vodnih pripravah Američanov na vojsko v Franciji. Poročevalec lista >Nieuwe Rotterdamsche Courant« javlja svojemu listu iz Francije, da je z ozirom na to, kar je videl, prepričan, da se zdaj pričenja doba vojske z Američani. V Franciji je vse polno Američanov in živi dežela pod njih vplivom, med tem ko so zasedli Angleži le severnozabodna kota. Prvič sta Amerika in stara Evropa v tako tesnem stiku. Za dejansko entento Američanov s Fran. cozi govori več znakov, kakor za ožji stik Angležev s Francozi. Neki Frmcoz je rekel poročevalcu, da Američani Francoze bolj umevajo. kakor Angleže. Francozi so navdušeni od Američanov in od njih vojaških lastnosti. Poročevalec je opisoval nato obsežne vojaške naprave za fronto.
WasMngton. 28. iunija. (K. u.) Reuter poroča: General Prshing odpošlje precej en polk ameriške pehote, ki se bo združil z italijanskimi, francoskimi in angleškimi četami na italijanski fronti. Gre za to, da moralno pritisnejo na Avstriio-Ogrsko. Ameriški voini tajnik Baker je izjavil, da bodo Američani poslali pozneje na italijansko fronto večjih sil, »
Washingion, 28. junija. (K. u.) Reuter: Mesca julija bodo povišali mobilizacijo; mobilizirali bodo julija skupno 367.961 mož, torej več, kakor ver, čas, kar velja vojaška službena dolžnost.
se konča K podpiso-® vanje na 8. vojno
posojilo.
Shod v Naklem nad Kranjem. Poli- | tič . od v Naklu, napovedan na 30. junij	bil od politične oblasti prepovedal la pa se je ustanovitev krajevnega . S. L. S. Govoril je g. poslanec Ev/. r c , ki je ob viharnem pritrjevan; e množice udeležnikov protestira. ■ postopanje vlade, ki s svojimi prepo\ „ onemogočuje poslancem izvrševanje poslanskih mandatov, Naštel :e gospodarske krivice, ki se god/ kmetom in ki iih vsled prepovedi shoda ne more
pojasniti svojim volivcerp, opozarjal vlado, naj se ne igra s slovensldm kmetom, ki je storil v vojni več kot svojo dolžnost. Obširno je utemeljeval, da je pomlajeno S. L. S. treba prenoviti, in opisal njen razvoj zadnja leta, V debati sta prišla do besede urednik S m o d e j iz Celovca, ki jc osvetlil narodno brezbrižnost prejšnjega vodstva S. L. S, na Kranjskem v vseli njenih posledicah za obmejne Slovence, in gdč, Cilka Krekova, ki je proslavljala delo našega ženstva med vojno. Ko je izgovorila besedo deklaracija, ji je vladni zastopnik vzel besedo, zborovalci so ji pa viharno ploskali, češ, da itak vedo, kaj je hotela povedati. Govoril je še g. kaplan K o m 1 j a -n e c o načelih S. L. S. in povdarjal njeno narodno dolžnost. Nato so bili izvoljeni na predlog g. T o m a z i n a zastopniki tamoš-njega okrožja S, L. S. Po shodu se je vršilo v prostorih g. Korenčana narodna veselica, pri kateri so dekleta, povečini v narodnih nošah, neumorno prepevala in nabirala .prostovoljne prispevke za narodne namene. Samo šopkov so prodale 1200. Na štirih krasno ovenčanih vozovih so dekleta v narodnih nošah spremljale govornike na kolodvor v Kranju, kjer jim je občinstvo pri odhodu prirejalo prisrčne ovacije.
+ Shod je imel poslanec Gostinčar 29. m, m. v Možici na Koroškem,
+ Kako ministri odhajajo. Koroški dnevnik poroča v št. 138. po »Neues Pester Journal«: Zanimivo je, da je bil odstop grofa Toggenburga za njega samega presenetljivo hiter. Dalje časa se je vedelo, da so njegovi dnevi šteti, da je pa njegov odstop tako blizu, se ni vedelo in niti on sam tega ni verjel. Še dan prej je s svojim prezidialistom, sekc. načelnikom dr. Ale-xis, določal o sprejemih, ki bi se imeli vršiti Tu je zvedel proti 6. uri zvečer, da je nosilec krone ukrenil njegov odstop. Kakor se zdi, je min, predsednik Seidler že od minulega tedna sem iskal, kako bi nadomestil grofa Toggenburga: tudi deželni predsedniki so bili na Dunaju in kakor se nam poroča z Dunaja, so enemu ponujali ministrstvo notranjih zadev, pa je odklonil, Radi česar so se potem odločili za g. Gayer-ja, se razlaga tako: novi minister notranjih zadev tako kakor novi minister za prehrano Paul štejeta se že dolgo časa med intimni prijateljski krog Seidlerjeve hiše in ju zelo spoštujeta min. predsednik Seidler ter njegova soproga. — Tako so odhajali in prihajali ministri v sloviti Seid-lerjevi dobi.
+ Zr.kaj je ostal Seidler? »Arbciter Zeitung<- obravnava vprašanje, zakaj je ostal Seidler. Piše: Pravijo, da želi, naj dr, Seidi er ostane, 200 poslancev. Seveda se mora to dejstvo upoštevati, toda ravno to tudi dokazuje, da zahteva 316 poslancev, naj odstopi, kar je tudi dejstvo, ki se ne sme prezira'i posebno z ozirom na glasovanja o državnih potrebščinah.
-! Pismo cesarja Karla nemškemu cesarju. Dunaj, 29. junija. (Kor. ur.) Ker je sedanji položaj prehrane privedel do naravnost nerešljivih težkoč, jc pisal cesar cesarju Viljemu pismo, ki ga je izročil dne 24. iunija generalni major Maks Egon knez Fiirstenbefg. Ko je sprejel nemški cesar pismo, so se po naročilu nemškega cesarja razgovarjali o zadevi v velikem glavnem stanu in pri merodajnih oblastih v Berlinu Razgovorov sta sc udeležila ogrski prehranjevalni minister princ Ljudcvit Win-dischgraetz in zastopnik c, in kr, višjega poveljstva. Na inicijativo obeh vladarjev uvedena pogajanja so dosegla popolni sporazum v skupni načrtni izrabi vseh zalog žita do nove žetve,
-f- Cesar je sprejel 29, m. m, v avdijenci generalnega majorja pl. Landwehra, naučnega ministra Cwiklinskega in ministrskega predsednika dr. \Vekerla. Cesarica Žita jc izročila deželnemu glavarju Faiduttiju 10.000 K za popravo cerkve sv, Ignacija v Gorici, Vrhovni dvorni urad je na cesarjevo povelje nakazal goriškim beguncem po deželnem glavarju Faiduttiju iz cesarskih gradov več oprave,
-j- Papeževa polnočnica za mir. Rim, 29. junija. (Kor. ur.) »Agenzia Štefaniporoča: V smislu motu propria, s katerim so se povabili katoliški duhovniki, naj darujejo na praznik sv. Petra in Pavla sv. mašo za obnovitev miru, je šel papež sinoči v cerkev sv. Petra. Slovesnost se je izvedla brez zunanjega sijaja; v baziliko je smelo le 800 oseb nadangeljske bratovščine nočnega češčenja. Po molitvah in pridigi mon-signora Serafinija je daroval sv. oče pol-nočnico in obhajal navzoče katoličane. Papež je bil navzoč še pri zahvalni sveti maši, nato je podelil blagoslov in odšel v svoje prostore,
|- Kar jc preveč, jc preveč. Kako tudi treznejši Ncmci obsojajo početje vse-ncmcev, posebno pa zadnjo gonjo proti pl.
Kiihhnannu, priča uvodnik v dunajskem listu »Zeit-.-, iz katerega posnemamo: Kar združeni in privilegirani vojni hujskači na Nemškem, bojeviti prihruljenci in pobožni junkerji, vsenemci in doniovinovci sedaj počno proti državnemu tajniku dr. pl, Kiihlmannu, pa vendarle presega vso šalo. Huronski krik, ki se je dvignil vsled tega, ker je nemški zunanji minister, oprt na sijajne vojaške uspehe Nemčije, oznanil zrna-galčevo pripravljenost za mir in pogajanja, je za normalne možgane tu pri nas doccla neumljiv. Časopisje tiste stranke, ki hoče, da se premoč nemškega duha in nemške kulture na vsak način dokaže, pribori in zavaruje ed;no-le s krvjo in orožjem in nikakor nc z umom in človečnostjo, predstavlja dr. Kiihlmanna naravnost kot de-faitista in izdajalca. Tn zakaj? Ker smatra nemške zmage kot predpogoj pogajanj za sporazum in nemškemu meču ne pripisuje edine naloge, da nasprotnika razmesari in razkosa, marveč da ga prisili do želje, živeti z narodom, ki zna sukati svoj meč, v miru in prijateljstvu: Radi enega stavka v njegovem govoru- ki bi bil mogel zaželje-nemu nemškemu miru toliko koristiti, kakor zmaga na bojišču, ako besni podaljševala vojne ne bi bili sedaj na tem, da napravijo iz nje pora;-;, predbacivajo gospodu p). Kiihlrnannu, da hoče nemškemu narodu uropati zaupanje v njegove ženialne vojskovodje. Ti samorazbijalci posejejo s svojim. časopisjem en dan več sovraštva in vzbude pri nasprotnikih več odporne sile in bojevitosti, nego jo morejo tudi najže-nialncjši vojskovodje in neprimerljive armade Nemčije v enem letu zmagati. Ne, tu ne more z njimi! Ali v Avstriji vsaj ne. Med tem, kar bi rud trop, ki jc sedaj v gonji proti dr. pi. Kuhlmnunu, r.r/.jcvskal kot javno mnenje \ Nemčiji, in med tem, kar smatramo mi za pravo mnenje nemškega naroda in kar je najglobje prepričanje našega avstrijskega na rod n, «e mora končno potegniti debela črta.
-f Angleški državniki o govoru or, pl, Kiihlmanna. London, 29, junija. (Kor. ur.) Reuter je poizvedel, da sodijo merodajni krogi o dr. Ktihlmannovem govoru takole: Ne dvomi se, da je hotel nemški državni tajnik Anglijo obvestiti, da se more z Anglijo o glavnih vprašanjih sporazumeti, če Nemčija obdrži svobodno roko na vzhodu. Njegov govor se' tolmači za jasno mirovno ponudbo, ki je namenjena posebno Angliji. Kar se tiče Francije, se ni Kiihlmann nič potrudil in so, o tem se ne dvomi, namenjena njegova izvajanja Angliji. V Ktihlmannovem govoru zanimajo posebno razmotrivanja o notranjih nemških razmerah in se lahko iz njih bere, da so modri ljudje v Nemčiji zelo vznemirjeni. Avstrijski poraz je pomnožil vznemirjenost, ker Nemčija uvideva, da nima od Avstrije ničesar pričakovati in da ji lahko postane dvakratna monarhija kmalu novo breme. Kiihlmannov poskus je nerooen, ker nc more nihče skleniti miru, ki bi dopuščal Nemčiji, da anektira severno Rusijo in ozemlja na jugu. Iz govora sledi, da smatra Kiihlmannov govor Kursko in Li-vonijo za del nemške države.
-4- Hrvatski sabor. Dne 27. t. m. je vlada predložila saboru zakonsko osnovo za podaljšanje legislaturne dobe do sest mesecev po končani vojni. Poslanec Pavelič (Starčevičanec) je stavil predlog, naj se postavi na dnevni red debato o jugoslovanskem vprašanju, ki ne sme biti rešeno preko sabora. Debata je bila zelo živahna. Večina jc odklonila predlfg. — Poslanec Peršič (Starčevičanec) stavi nujen predlog, naj se sabor toliko časa odgodi, dokler ne zapuste mažarski vojaki Zagreba. Nujnost predloga večina odkloni. Banu se naroča, naj uredi zadevo.
+ Iz hrvatske koalicije sta izstopila dr. I. Lorkovič in dr. Gjuro Šurmin. Položila sta vse mandate, ki jima jih je poverila koalicija v saborskih odsekih. Dr. I. Lorkovič je odstopil tudi kot član hrvatske regnikolarne deputacije. Uradni list »Narodne Novine« priobčuje imena novega upravnega sveta »Nakladnog dioničarskog društva hrvatske ujedinjene samostalne stranke v Zagrebu«, v katerem so samo Poljak-Wilderjevi pristaši.
H- Iz državnega sveta Poljske. Varšava. 26. junija. (K. u.) Ministrski predsednik Steczkowski je poročal v današnji seji državnega sveta Poljske o vodilnih smereh notranje politike in o zbornici predloženih zakonskih načrtih. Pogajanj o pre-vzetju uprave z okupacijskimi velesilami še niso popolnoma končali, a napredovali so žc v toliko, da tvorijo lahko temelj nadaljnjemu delu državnega sveta. Politična in finančna uprava se izročita šc letos. Po , njegovi sodbi so pa v zvezi vprašanja ar- j made s prevzetjem politične in finančne j uprave in jih nc bo mogoče urediti, do- !
kler se ne doseže politična rešitev in ureditev razmer poljske dr/a\e nasproti osrednjim velesilam. Da se ustvarilo trajni javnopravni temelji državi Poljske, je poslala vlada mesca aprila velesilama noto, v kateri jc opisala, kar je v teritorijalnem, političnem in gospodarskem or.iru glede na zvezo z osrednjimi velesilam1 potrebno za bodočnost poljske države in je predlagala, na) prei ko mogoče uvedejo in zaključijo pogajanja, katerih naj sc udeležuje tudi oljsko. Nemški državni kancler je pravkar odgovoril, di so se o željah Poljske temeljilo in dobrohotno posvetovali z av-atrijsko ogrsko vlado. Kancler je zagoto-vil, da se končna rešitev ne izvede brez sporazuma z organi poljskega naroda isto stališče zavzema tudi vodstvo zunanjih zadev avstrijske ogrske monarhije
Pnd:'jš™je legistlative nemškega državnega zbora. Nemški zvezni svet jc sklenil, naj se predlaga predlog, s katerim se podaljšaj legjejativa nemškega državne-ga zbora. [r
-f O zvezi narodov in o mednarodnem vprašanju je govoril lord Curzon v zbornici angleških lordov, izvajal je: »Ne vem, zakaj ne razpravljajmo še med vojsko o zvezi narodov, ki se lahko precej po končam vojski uresniči. Zveza angleške države in. zveza 20 do 25 zveznih velesil, ki hočejo zlomiti nemški militarizem obstoja in obsega dve petini človeštva Ca hočemo imeti svetovni sodni dvor, je teoretično umljivo -samo po sebi, da mora ob-segati zveza vso države, a težko je misliti, naj sc Nemčija sprejme v (ako zvezo.
Solnograški posveti. Iz Solnograda se poroča: V prvi polovici julija bodo na-da jevah v Solnogradu pogajanja o izoo-polnitvi zveze med Avstrijo - Otfrsko * iri Nemčijo, Predvsem bodo razpravljali o vojaški konvenciji in o raznih gospodarskih zadevah. Posveta se udeleži veliko nemsksli avstrijskih in ogrskih državnikov m politikov; med njimi državni tajnik pl, Kuhlmann, podkancler Payer, zunanji mi-mster baron Burian in trgovinska mir*tri baron nI, \Virnmer in Sztercnvi.
ni posredovala za mir. minister Doeto je dtmen-tiral govoricc, da namerava vlada odtfo-Parlament, ker se namerava pečati z gotovimi mednarodnimi vprašanji.
Bolgarskega poslanika v Bernu st Odslovili, kakor poro,;- bolgarska brzoiav-na agentura.
Rumunski mšr v rumunski zbornici.
Bukarešt, 29. junija. (Kor. ur.) O odobritvi mirovne pogodbe v rumunski zbornici sc izdali naknadno sledeče uradno poročilo' Poslanec brnncu (zastopnik delovne str.) je izjavil, da se debaie ne udeležuje, a da glasuje za sprejem. Poslanci Vagaunescu, Cairecnu*in Cuza so protestirali proti mirovnim pogojem. General Averescu je iz-javil, dr '
Španska
Spam.ki zunanji
je na fronti on prvi spregovoril besedo^ mir, a da ne spreime sklenjenega miru. Zbornica je sprejela pogodbo.
Clemenceau jc obiskal indijanske čete v odseku pri Reiinsn, V spremstvu italijanskega poveljnika dotičnega odseka m francoskih generalov je šel Clemenceau do črte, kjer xn utrjevali Italijani svoje postojanke.
-]- Grški kralj Aleksander je odgovoril ra Poincarejevo brzojavko ob priliki obletnice, kar je Grška v vojski, da se zahvaljuje in izraža zaupanje v končni uspeh zveznih armad,
Churchillov nagovor. Angleški mu-nicijski minister Churchill jc govoril ob prvi obletnici, kar se Grška vojskuje, v Mansionhouse. Opozarjal je na osrčcvalni razloček vojaškega položaja zdaj in pred enim letom. Ameriških vojakov prihaja na stoti.soče v Francio, Italija je pribor,la zmago. Računati se mora s še večjimi izgubami podmornikov, kar ne zabranjuje, da prihaja novi svet staremu na pomoč. Kuhlmann iti grof Hertling nista mogla svo. jim rojakom in nevtralcem prikrivati svo-jih skrbi. Nemci'so kljub svojim zmagam pohiti, mi smo pa, kakor vedno, dobre volje.
-f Kerenskij namerava, kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, obirati tudi Pariz in Ameriko.
—	Promoviral jc dne 28. t, m. ua gra-škem vseučilišču starešina Zarje ' in »Danice« g. Jos. Puntar za doktorja filozofije Čestitamo!
—	So vražni letalci nad Celjem, Ponoči na soboto so priletela nad Celje -.iiri italijanska letala. Eno so sestrelili. Od obeh pilotov eden ni ranjen, drugi si je zlomil obe nogi, •
—	Kaj pravijo na slovenski trgovski šoli. Ravnatelj slovenske trgovske vile je
ielj!
Ali
nisi morda pozsibil aa 8. vojno posojilo? Ne zamvdi ugodnosti, Do jutri opoldne imaš šc čas. Hiti!
Ot^mm* ti n m, mw, ,
S. Karel Bermastja. Ta |e pripovedoval v šoli učencem, da ne bosta preje na Kranjskem razvita trgovina in industrija, dokler se ne zvežemo s sosednimi Nemci. — Torej šc premalo smo za g. ravnatelja pod nemškim pritiskom. — Toda nc samo to. Med poukom zapazi g. ravnatelj v šoli učenca, da nosi deklaracijski znak. Recimo, da g. ravnatelj opomni učenca, naj ta znak med šolskim poukom odstrani. Toda za vpil je nad učcncem: »Šolarji in šola nc spadajo med cestno d r u h a 1«. Torej oni, ki nosijo deklaracijski znak in sc čutijo zavedne Slovence — naj bi bili poulična druhal. Res, vzpodbuden izrek na slovenski trgovski šoli. O tem izreku g. ravnatelja lahko povedo vsi učenci I. letnika slovenske trgovske šole. Lepe razmere.
—	Odlikovanja. Cesar je podelil stotniku 17. pp. Ladislavu Wallandu in nadpo-ročniku Štefanu Lavriču pl. Zaplas topn. polku št. 28 vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo. Signum laudis z mečema so dobili rez. nadporočnik Ker-bert Fischer, rez. nadperočnik Alfred Schvvarz, rez. por. Evgen Kozdon in rez. poročniki Valter Gschella, dr. Cclestin Je-lenec in Ferdinand Šusteršič; dalje je cesar pohvalil črnovojniškega stotnika Vinko Ja-nežiča in črn. nadooročnika Inženirja Ja-roslava Foersterja in podelil zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje črn, sodnemu akcesistu dr, Albinu Smola, srebrni zaslužni križec s krono na tra^u hrabrostne svetinje pa nasl. naredniku 5. dra-gonskega polka Lovrencu Krieszmannu.
—	Iz ljubljanske okolice nam pišejo: Kam pa jutri, prijatelj? Jutri v Ljubljano k deželni vladi prosit moke. Kam pa drugi dan? K c. kr. okrajnemu glavarstvu po moko. Kam tretji dan? K zavodu z& pro< met z žitom po moko. Povsod se glasi, moke ni. Kaj pa zdaj. Drugi teden se bom obrnil do poslancev, da naj preskrbijo moko. Ne vem, ali bo kaj ali ne! Če tukaj ne bo nič, se bom cbrnil Ho raznih urednikov časopisov. Veš, prijatelj, ti znajo do* bro in lepo pisati; če bodo pa znali lepo in dobro moko preskrbeti, dvomim. Gremo proti dvanajsti uri. Reveži kličejo moke in otroci jokajo: mama, kruha dajte! Mate* ram se srce krči, ko gledajo revčke otroke. Gospodje, višji in nižji, tukaj je treba pomagati. Katoliški demokratičen in napreden človek.
—	Družba sv. Cirila i Metoda u Opatiji poslala jc gdji. bar. Ofegovič slijedeče pismo: Družba sv. Cirila i Metoda za Istru U svojoj teškoj borbi za opstanak i odrza-nje hrvatskoga naroda u Istri nailazila je do svak uvijek potporu u agilnosti Vase rodcljubuvcsti. Svake gbdine kot priredbe Narodnog Blagdana Vi ste ulagali sve sile, da usojeh bude što ljepši. Zahvaljujuji Vam za sve, što ste do sada u toj stvari za naše društvo učinili, molimo Vas, da i u bu-ciuče nama ovoju pažnju sklonite, naročilo da nas prigodom godišnje priredbe Narodnog Blagdana zastupale. S hrvatskim pozdravom i uz izraz najodličnijeg velcslo-vanja: Družba sv. Cirila i Metoda za Istru. Za ravnateljstvo: Viktor bar. Emin.
—	Traiika v Sv. Luciji, davčni okraj Radovljica, razpisana. Kranjsko deželno društvo c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in mladinsko skrbstvo v Ljubljani opozarja da sc bo sedaj v Sv. Luciji št. 4 postavljena tobačna trafika oddala koncesijskim potom in da imajo poleg invalidov iz sedanje vojne pod gotovimi pogoji prednost pred vsemi drugimi prosilci vdove in sirote po v tei vojni padlih ali umrlih vojakih. Natančnejše podatke daje c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani aH pa kontrolno okrajno vodstvo finančne straže v Kranju. V posebnega ozira vrednih slučajih je navedeno deželno društvo pripravljeno, na podlagi dobro utemeljene prošnje založiti potrebno kavcijo iz svojih lastnih sredstev. Opozarja se še, da je prošnje z a podelitev koncesije (na uradnem obrazcu!) vlagati ori c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani najkasneje do 13. julija 1918.
—	Pošiljanje blagovnih vzorcev je dovoljeno odslej pod obstoječimi pogoji na voinopoštni urad št. 254, ustavljeno pa je na' vojnopoštna urada štev. 454 in 530.
—	Za nemški »schulverein«. Ob preselitvi nadomestnega bataljona 7. (koroškega) pešpolka iz Hartberga v Celovec so nemški častniki in tržani nabrali za »schul-rcrein* 500 K. Samo da se zabeleži!
_ Iz Tuhinjske doiine nam pišejo: Pošta jc naravnost vzorna. Te dni je neka oseba prejela pismo, ki je romalo z Dolenjskega v Tuhinjsko dolino celih 48 dni. — Padel je na italijanskem bojišču nad-r.čiteU v šmartnem v Tuhinju Viljem Rožič. Tako sporočilo je prejel neki njegov prijatelj na dopisnici, ki mu jo je pisal na bojišče, z označbo »g^fallen«, — Pri rad. nji avstrijski ofenzivi ie padel na italijanskem bojišču ugledni posestnik in mlinar v Zgornjem Tuhinju Janez Žavbi, star. 45 \et.
— Pogreša se Jevnik Jakob iz Mav» čič, ki je služil pri 17. pcšpolku, S. stot-nija. Zadnjič je pisal iz Bukovine 20. apr. il915. Kdor bi kaj vedel o njem, nai blagovoli sporočiti njegovi ženi Marjani Jev*
nik, Mavčiče St. 44, p, Stražišče pri Kranju.
— Mesto venca na grob umrle gospe Marije Tnrk je darovala obitelj Črne iz Ljubljane za oslepele slovenske vojake 20 K; Marijina družba v Mekinjah pri Kamniku 60 K; potom nabiralnikov se jc nabralo za oslepele slovenske vojake in sicer kavarna »Evropa« 85 K 93 v.; kavarna »Union« 65 K 86 v.; gostilna pri V. Mraku, 58 K 40 v,; kavarna alaznik 50 K 60 v.j kavarna >Prešeren« 35 K 64 v.; kavarna »Slon« 35 K 24 v.; gostilna pri Lovšinu 25 K- gostilna »Pri Panju« 20 K 05 v.j gostilna »Pri Figovcu« 18 K; gostilna »Pri Roži« 17 K; gostilna pri Beliču 15 K 33 v.; gostilna »Pri Novem svetu« 14 K; gostilna pri Štruklju 13 K 10 v.; gostilna pri Kreu-tzerju 11 K 18 v.; gostilna A. Češnovar 10 K 74 v.j Narodna kavarna 10 K 33 v.; gostilna »Pri Zlatorogu« 8 K; gostilna »Pri Zvezdi« 7 K 74 v,; gostilna »Pri Loydu« 5 K 32 v.; gostilna »Pri Maliču« 4 K; gostilna »Pri fajmoštru« 2 K 40 v.; gostilna pri Tratniku 1 K 55 v.j zbirka gdč. Marice Pustove v Ribnici pa znaša 739 K 20 v. Invalidni odbor se najtopleje zahvaljuje tudi vsem cenjenim nabiralkam, ki so s svojim trudom pripomogla k tej zbirki.
š Nova Štifta. Toča je padala v torek 25, junija v Novi Štifti pri Gornjem gradu. Posebne škode ni napravila. To je že letos tretji obisk toče. — Sneg je pobelil v noči od 23. na 24, vrhove Savinjskih in deloma tudi Gornjegrajskih planin. V zgornji Savinjski dolini je zjutraj zelo hladno, V ponedeljek 24. smo imeli pri Novi Štifti le 5 stopinj R., v torek 25. pa 7 stopinj R. Vreme imamo tako, kakor bi že imeli Vse svete.
š Slov. Bistrica. Dramatično društvo iz Maribora priredi dne 14, julija t. 1. v Slov. Bistrici popoldne ob 4. uri velik koncert z igro. Po sporedu bo prosta zabava s petjem, šaljivo pošto, srečolovom in dr. Za to našo prvo prireditev tekom vojnega časa vlada že sedaj v ccli okolici velikansko zanimanje, Nastopilo bo okoli 50 izurjenih pevcev. Natančnejši spored bomo še pravočasno objavili.
š Brežice. Dne 7. julija t. 1. ob 8. uri zvečer sc vrši v Narodnem domu v Brcži-cah koncert. Sodelujejo g. Leopold Kovač, koncertni pevec (tenor); g. Pavel Debevc, konc. pevec (bariton); gdč. Marija Jurman, klavir in moški oktet pod vodstvom gosp. Zorka Prelovca iz Ljubljane.
lj Izdajanje vožftih listkov na državnem in na dolenjskem kolodvoru. Svet državnih železnic je sprejel v seji 28. junija nujni predlog g. Kneza, ki je zahteval, naj se zopet otvorita osebnemu prometu v Ljubljani državni in kolodvor dolenjskih železnic. — Ta reč je res nujna. Naval na blagajne glavnega kolodvora je tak, da presega vse meje. Osredotočenje vsega prometa bi šlo, če bi imeli v Ljubljani res poslopje vredno glavnega kolodvora, ker ga pa nimamo, je osredotočenje zelo ponesrečeno in tembolj, ker se od blagajniškega osobja, od železničarjev in od policije popolnoma nepotrebno zahteva tak napor, ki ga ljudje komaj, komaj zmagujejo, kar povzroča popolnoma nepotrebnih neprilik občinstva.
lj Pisateljskega podpornega društva občni zbor se vrši 10. julija ob 7, oziroma ob 8. uri zvečer v zadnji sobi pri Zlatorogu (Gosposka ulica). Dnevni red: Volitev novega odbora in dveh prcgledoval-cev računov. Slučajni predlogi se morajo naznaniti odboru 3 dni poprej.
lj Maturo na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani pod predsedstvom gosp, vladnega svetnika dr, Fr, Detele jc v dnevih 25, in 26, junija t, 1, naredilo naslednjih 13 kandidatov (ozir, kandidatinj); Bas-sin Egon iz Vipave, Geiger Baldomir iz Ljubljane, Globoenik Vladimir iz Gradca, Koželj Alojzij iz Ljubljane, Milavc Albin iz Žuženberka, Strah Alojzij s Krke, Šubic Miroslav iz Ljubljane (z odliko), Vcdral Bogomil iz Ljubljane, Vrtovec Vida iz Ljubljane (z odliko), eksternistke: Černe Pavla iz Ljubljane, Kokalj Božena iz Ljubljane (z odliko), Tominšek Zdenka iz Ljubljane; eksternist Ivan Zaje iz Zadobrove pod Ljubljano, — Predčasno vojno maturo v začetku sušca so napravili pod predsedstvom g. vladnega svetnika dr. Janka Be-zjaka: Bele Marcel iz Ljubljane, Božič Fr, iz Ljubljane, Dokler Zvonko iz Kranja, Franko Igor iz Solkana (z odliko), Gregorčič Milan iz Ljubljane, Grobelnik Aleksander iz Ljubljane (z odliko), pl. Hofbauer Bogomir iz Logatca (z odliko), Karlin Miroslav iz Ljubljane, Korbar Fr, iz Hruši-ce pri Ljubljani, Kramaršič Vladimir iz Rateč pri Zidanem mostu, Rozman Fr. iz Predoselj, Vrečar Ivan iz Dobrunj (z odliko). — Pri slovesu dne 26. junija so nabrali lepo vsoto 2,00 kron za slovensko šolo v Mariboru.
lj Izvestje c, kr. II. državne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1916/17 in 1917-18 obsega kratek životopis dne 14. aprila 1917 umrlega ravnatelja Antona Štritofa. Spominja se tudi dne 3. marca 1916 po daljšem bolehanju umrlega dvornega, svetnika Franca Hubada in dne 31. oktobra 5916 umrlega učitelja telovadbe Evgena Sajovica. Zavod je obiskovalo ob koncu šolskega leta 1916/17 239, ob koncu šolskega leta 1917/18 pa 291 učencev. Sedmo in osmo šolo je obiskovalo koncem šolskega leta 1917/18 v vsakem razredu 8 učencev. V začetku šolskega leta 1917-18 je bilo v aktivni vojaški službi 6 profesorjev, šolski sluga in 132 dijakov, med letom jih je odšlo 22, skupaj je tedaj dal zavod 161 vojakov. Odlično sposobnih je bilo 31, sposobnih 171, v obče sposobnih 26, ponavljalni izpit ima 13, nesposobrrfh je 44 in nejzprašan je 1 dijak,
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Mach, klhčavničarjeva vdova, 68 let, — Marija Pozni:, bivša kuharica, 85 let. — Primož Zore, rejenec, 25 dni. — Tvana. Dolničar, zasebnica, 80 let. — Jakob Jazbar, pekovski pomočnik, 55 let. — Alojzija Masič, hči upokojenega strojevodje, 18 let. — Sestra Oktavija Terezija Karlin, usmiljenka, 73 let. — Ivan Sirk, posestnikov sin, 37 let, — Gašper Pečnik, delavec. 53 let.
k Birma se bo delila dne 7. julija pri fari na Prevaljah. Začetek ob 9. uri dopoldne.
k God bi. Heme, ki sc obhaja v celovški in sekovski škofiji dne 27. junija, obhajajo posebno slovesno vsako leto v nekdanji stolni cerkvi krških škofov na praznik sv. Petra in Pavla. Svoj čas so prihajale tja ta dan tudi procesije s Kranjskega. Letos bo ta dan pridigoval in pon-tificiral g. opat dr. Lavrencij Zeller, O. S. B. iz Sekove.
k Od učiteljslva. V pokoj je stopila učiteljica Frančiška Kromer v Anahiblu. — Službi sc je odpovedala ter se omožila učiteljica Adela Privasnik v Kapli ob Dravi.
k Organizirana hujskarija. Kako je na Koroškem organizirana hujskarija zoper Jugoslavijo od deželnega odbora gor dol clo najzadnjega nemčurskega društve-ca, kaže tudi sledeče: V Celovcu jc dne 17. t. m. zborovala v neki zakotni gostilni »obvezna zveza obrtnih zadrug«, ki šteje komaj 15 zadrug, ter je imela v minulem letu celih 1205 K 35 v. prejemkov, celih 793 K 63 v. izdatkov, in ima premoženja celo 603 K 52 v. Na tem obveznozadruž-nem shodu torej je celovški mizar, proč-odrimovec Egger predlagal »ojstro« resolucijo zoper Jugoslavijo in zborovalci so s »poudarkom« zahtevali odstranitev »des Hetzgesitlichen Smcdej« iz Celovca. — Nam shode prepovedujejo, — na obrtnih shodih pa strumno uganjajo vsenemško politiko, kakor jim kaže! Kako dolgo še?!
k Tudi v Celovcu, kakor po drugih krajih, so morali od 22, junija naprej dosedanjo ljudem odkazano množino kruha in moke znižati na polovico. Deželna vlada opravičuje to z vsemi mogočimi dokazi, apeluje na razsodnost in požrtvovalnost koroškega prebivalstva, ter pričakuje, »da bo po sedanjih razmerah povzročeno poslabšanje, ki se zdaj ne more odpraviti, nosilo resno ter dostojno in brez maloduš-nosti«. — Gotovo bi se bili mogli izogniti sedanjemu položaju, če bi se ne bil toliko udomačil stari »šlendrijan«.
k Posl. Dobernik, ki jc po. smrti dr. J. Lemischa postal tudi dež. odbornik koroški, je odstopil od predsedništva »Siidmar-ke«, na katere čelu je bil od leta 1914. Pišejo, da je bi! njen najboljši predsednik in da se je izzivalno društvo pod njim povzdignilo.
* k »Zvestobo za zvestobo« kriče zadnji čas celovške »Fr. St.« in pod tem geslom nabirajo darove za družino pokojnega »Štajerčevega« urednika Linharta, bivšega socialdemokrata itd. Doslej so nabrale 372 K.
k Spomin bitke pri Kustoci, v kateri se je bil koroški pešpolk št. 7 posebno odlikoval, je obhajal nadomestni bataljon tega polka dne 24. junija v Celovcu. V mestni župnijski cerkvi sv. Ilja je bila slovesna vojaška služba božja. Spomeniki na padle vojake, ki se nahajajo tam, so bili oven-čani.
k Osebna vest. Za doktorico zdravilstva je bila na dunajskem vseučilišču pro-movirana gospa Rezi Vallant, roj. Daimer, hči celovškcga c. kr. stavbenega svetnika Jos, Daimerja,
k Na Vrbsko jezero vkljub vsem prepovedim prihajajo tujci kar trumoma. Domače oblasti so se sicer izrekle zoper to, a kaj pomaga, ko višji krogi, oziroma denar ščiti te elemente, res »tuje« po krvi in veri, Jedil prinesejo iz blažene Ogrske siccr s seboj, a vkljub temu imajo domačini v pičli prehrani dosti škode. Tudi tu sc kaže. cla jc denar res sveta vladar.
k Smrtna kosa. Po dolgi, težki bolezni je dne 23. t. m. v Celovcu umrl deželni računski svetovalec Miha Kagcr, star 48 let. Kot pregledovalec občinskih ra-
čunerv je bil znan tudi po slovenskem delu dežele. — Dne 17. t. m, je v celovški bolnišnici umrl Tomaž Kahlhofer, učitelj na Beli pri Beljaku, star 51 let. —■ V Ve-trinju jc dne 21. junija umrl dolgoletni blagajnik tamošnjih Morovih tovarn za volnene izdelke g. Franc Rupprecht, star 48 let, — V Vrbskem jezeru se je dne 23, t. m. zvečer pri Loreti utopila mlada, boljše oblečena ženska. Trupla niso mogli najti, — Pri Podgorjanih je dne 16. junija utonil v Dravi 9 letni Rudolf Incko.
k Toča je klestila ponoči 18, junija od 10. do 12. ure zelo močno po srednji La-budski dolini. Na poljih in sadonosnikik je napravila občutno škodo. Sočivje je na mnogih krajih uničeno. Tisto noč kakor pozneje so bile po Koroškem na več krajih uime in nalivi, vsled česar so vode zelo narastle. — Dne 23. t. m, je po vsem Koroškem zelo močno deževalo. Na gorah jc novi sneg, povsod občutno hladno, vse to — o kresu!
k Država je kupila velike tovarne zi celulozo pri Beljaku in Haleir.u na Solno-graškem za 12 milijonov kron. Bo-li poteir. kaj več in cenejšega papirja tudi za naše časnike?
k Samonmor v saporu. Poročali smo pred kratkim, na kak hujše kot zverinski način je na Dobrovi pri Borovljah posestnica \Vieser ob belem dnevu s sekiro ubila svojega moža. Sama se je po groznem dejanju hotela zastrupiti ter so jo našli nezavestno v domačem uljnjaku. Prepeljali v zapore boroveljskega sodišča. Dna
50
22. t, m, je obsodila samo sebe. Ob 5. uri zjutraj jo je obiskal šc zdravnik, malo pozneje so jo našli mrtvo. Obesila se je. bila z rjuho na oknino mrežo. Strašen konec še nc dolgo poročene dvojice.
k Za »Linhartov sond« zbira doneska ptujski Ornig. V zadnji seji se je taka prošnja predložila celovškemu občinskem« odboru, čemu bo sulžila ta zbirka, ne povedo, toliko pa vemo, da nemškutarije n« bo pravila na konja.
— Stavka v Možici. Iz Možice in Črn« na Koroškem se poroča: Delavcem jc po., polnoma zmanjkalo živil in niso mogli več delati: nenadoma je izbruhnila 26. m, m, stavka. Delavski zastopniki so šli k vojaškemu upravitelju ritmojstru J. Popperju, katerega je zastopal narednik Steindor-fer. Zahtevali so živeža in boljšo plačo. Steindorfer jc precej brzojavi! višjim oblav stem. Delegatom so naznanili, da živil ni mogoče dobiti, delavstvo pa gre lahko delati h kmetom, da ec v času pomanjkanja preživi. Večina delavstva res dela na kmetih. Dne 31. m. m. je pa razglasilo poveljstvo delavskega oddelka, naj sc prične 1. t, m. precej delati in se grozi s strogo kaznijo tistim, ki bi še stavkali.
k Razno. V celovško bolnišnico so prepeljali 1 letnega bajtarjevega sina Jan. Kovačiča od Sv. Lucije pri Tolminu. Na polju je našel nabasano patrono in se ž njo igral. Ko jo je hotel razbiti s l.ame-nom, jc razletela in mu raztrgala desno roko. — »Baucrnbund« je dne i6. t. mes. zboroval v Greifenburgu. Med drugim je govoril Schumy o gospodarstvu med vojsko. To on pač najbolje zna! Pomagal mu je urednik Lackner, ki je strašil s »pan-slavizmom«, Revolucijonirali so v prvi vrsti zoper Jugoslavijo. — Pri Malem Št Vidu, občina Važenberg, je smrtno ponesreči! posestnik Jož. Dreier, Ko je hodil po noči od nemške pevske vaje domov, je padel čez cestni obronek in obležal mrtev ob cesti, kjer so ga našli drugega dne.
p Kringa v Istri. 23. jimija popoldne je toča tudi v Istri neusmiljeno rekvirirala. Vse je pobila na polju od Pazina do Krin-ge. Ljudstvo zre nemo to neizmerno škodo. Kringi je za sedaj milostno prizanesla. Sicer letos lepo kaže na polju. Trte, katere niste uničili filoksera in lanska huda suša, so polne grozdja; sena tudi obilno; no, velika večina župljanov bo pojedla strnino do nove turšice. Ako ne bo turšice, bo zopet post do druge želve. Do zdaj se je toliko trave pojedlo, kakor nikdar poprej in še brez zabele. Tako slabega leta ne pozabijo ljudje do sodnega dne, —- Iz Kringe j'e otrok na prehrani v banovini do 50. Gre jim dobro. Večna hvala dobrim in plemenitim ljudem!
p Sklep šolskega leta na c. kr, slovenski gimnaziji goriški — (zaposlovalni tečaji v Trstu). V petek se jc zaključilo na tem zavodu šol. leto z zahvalno službo božjo. Uspeh je povoljen. Vseh dijakov skupaj je bilo vpisanih 218 in sicer v I. a in I, b razredu 116, v II. 44, v III. 23, v IV. 13, v V. 7, v VI. 9 in v VII. 6. Maturo je napravil 1*eksternist. Profesorski zbor je bil tako-le


1 Mil
i Je zf dnji tseputek pomagati dižavi? Bvn ! <|ni se takoj in hiti podpisat 8. vojno posojilo, Država Te kliče, stori svojo dolžnost Zadnje minute potekajo.
sestavljen: Vodji prof, Andrej Ipavec, profesorji Martin Mastnak, Fran Povšič, dr, Karel Pirjeveci dr, Leopold Čcrmelj, dr, Fran Mischitz, Robert ICenda, Vid Mo-sche, pater Olcn Kocjan, dr, Andrej Bu-
daj in dr, Joža p Odličnja rije v Trstu.
Lovrenčič,
ii slovenske goriške glmna-E odliko so dovršili razred sledeči učencij v I, a razredu Furlan Ivan iz Kopra, Junca Leopold iz Rihenberka, Mačus Maks iz Trsta, Smrdel Ivan iz Trsta, Škrinjar Nikolaj iz Povirja, Schmidt Danilo od Sv, i Ivana, Žigon Ivan iz Ajdovščine, Grmek ;Angela iz Trsta; v I. b razredu Čuperla j^elhijor iz Koludrovice, Gr-želj Karel iz Trsta, Kresevič Ivan iz Trsta, Vidav Bogomir iz Opčin; v II. razredu San-cin Placid iz Skednja; v IV. razredu Ples-ničar Angel iz Gorice.
p Na c. kr. pripravnici za srednje šole V Trstu se bo vršilo vpisovanje v prvi letnik za 1918/19 v nedeljo, 14. julija t. 1., od 9. do 12. ure dopoldne. Sprejemajo sc učenci, ki so dovršili z uspehom drugi rdi tretji razred ljudskih šol. K vpisovanju morajo priti v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov in prinesti s seboj: 1, krstni list, 2. spričevalo o cepljenih kožicah, 3, izkaz, da so zdravih oči in 4. zadnje šolsko spričevalo, Z ozirom na to, da nekateri učenci ljudskih So! pred zaključkom šolskega ieta odhajajo iz Trsta, se bodo za te vršile prijave v torek in sredo, 2, in 3. julija, od 9. do IL ure dopoldne, p Na zaposlovalnem tečaju c. kr. goriških učiteljišč v Trstu se je šolsko leto zaključilo 28. t. m. s slovesno šolsko mašo. Izdala so se državnoveljavna izpričevala. Zavod je obiskovalo 54 gojencev in 73 go-jenk. Od teh je bilo odlično usposobljenih za vstop v višji razred v pripravljalnem tečaju 5, v prvem letniku 7, v drugem 3, v tretjem 0; usposobljenih 18, 21, 20, 11, neusposobljenih 9, 1,0, 0. Ponavljalni izpit je dovoljen 5, 6, 2, 0 gojencem oziroma go-jenkam. Vsled bolezni ni bilo izprašanih 2, 2, 0, 0 gojetk. Vsi četrtoletniki so pripu-ščeni k zrelostnemu izpitu, ki se je pričel 28. t. m. popoldne.
p Za uboge slovenske gimnazijske dijake v Trst« so darovali vlč, gg. župniki B, Nemec v Zgoniku 40 K, Fr. Švara v Šempolaju f) K, A. Furlan v Sv. Križu 20 K in A. Martelanc na Proseku 20 K. Bog povrni!
p Mrtvega novorojenčka so dobili v petek, dne 28. t. m., na pokopališču v Sv, Križu na Vipavskem.
U sirole.
Danes nam je jasno, da so padli vsi kakorkoli imenovani vzroki grozne vojske in ostal pa je prvi — izvirni, korenina vsega socijalnega zla, Ta pa je: »Materija je vse — človek — nič.« Vsa velika skrb sc je v predvojskiui dobi obrnila v snov — v materijo: Denar in blago. Tako je delal posameznik, iako države — in sedaj se ta princip izvajp s krvavo doslednostjo: Človek plava v krvigine vam — in kralj-denar je priSel ob kredit, da se ga slednji brani in je bolj vesel litra pšena kot pesti bankovcev. Pred vojsko je svetovni red postal protinatoren, protibožji, zato ta izbruh, zato ta grozili vesoljni potop v krvi, usmiljenja nič, pravice nič, svobode nič, ljubezen je žmrznila. Strahote polna šola za vse človeštvo, Bodimo dobri učenci te ' -vave šole in se zavedimo, da je naša '^nost, ker smo ljudje, še bolj, ker smo tjani in najbolj, ker smo udje Icatoli-e cerkve, da takoj, že v' tem hipu in v bodočnosti posvetimo več ljubezni in skrbi človeku sploh, najbolj pa tistemu ubogemu človeku, ki nima nikogar, da bi zanj skrbel, sam pa zase še ne more skrbeti: Za tega človeka, nabogljenega in zapuščenega, lačnega, bosega in nagega, brez Iju-ezni, brez vzgoje, za tega vso našo skrb, da mu otmemo dušo in telo, da ga rešimo domovini, da ga naredimo koristnega uda Človeške družbe — vse za naše sirote!
»Reveže boste vedno imeli med seboj,« nas je opozoril Zveličar. Med reveži najrevnejši so otročiči-sirote. Vedno jih je bilo nekaj, da, zadosti — toda ta vojska, ki mori dan za dnem tisoče očetov na bojiščih, doma pa kosi stotine mater, ki so izžete od bede in stradanja in omagajo vsakemu navalu bolezni — ta vbjska nam rodi sirot na tisoče. AIi naj človek-kri-stjan, ali naj cerkev-nevesta Tistega, ki je otročiče tako ljubil, gleda, kako te uboge sirote rastejo brez vzgoje, brez ljubezni, zbegane, zaničevane — rastejo po vojski v novo vojsko nesrečnih ljudi, ki bodo sami vsi nesrečni — onesrečevali, kjerkoli bodo. Ne moremo, ne smemo. Naša sveta dolžnost je, tla se strnemo vsi v eno veliko armado, ki bo vodila novo vojsko — ne
vojsko meča in smrti, ampak vojsko ljubezni in življenja, Vsakega, ki ima malo in ki ima mnogo, bodi geslo: za sirote!
Res je, da sedaj sirote dobivajo še državno podporo in oskrbo. Takisto je res, da je ta že pičla in hladna — ali še bolj grozna resnica je to, da bo ta po vojski če ne popolnoma, pa vsaj deloma prenehala in tedaj se nam bo odkrilo vse morje gorja, ki ga sedaj vsi v nekaki plašni omotici živeči komaj slutimo, Za tisto uro moramo biti pripravljeni, za sirote mora biti streha zgrajena sedaj. Da se to omogoči, se je ustanovilo v to svrho v torek dne 25. t. m. v Ljubljani društvo z naslovom: »Škofijsko društvo za varstvo sirot.«
Doslej sta delovala za sirote »Patro-nat Vincencijeve družbe« in »Dobrodelnost«. Patronat je oddajal sirote v razne otroške zavode, ali pa jih je izročal zanesljivim osebam, da so jih vzgajale. Med vojsko je kupil v Št. Vidu pri Ljubljani hišo z vrtom in jo je začel predelavati in prirejati za sirotišnico. Letos bo dovršena in. v začetku septembra, tako upamo, bo že mogoče vanjo sprejeti nekaj sirot. Vodile jo bodo šolske sestre, ki oskrbujejo tudi Marijanišče. »Dobrodelnost« je med vojsko otvorila svojo sirotišnico, v kateri vzgajajo okoli 20 sirot. »Škofijsko društvo za varstvo sirot« bo prevzelo sirotišnici in sirote obeh imenovanih društev in bo skušalo, svoje delovanje še bolj razširiti.
Vse delo za sirote in zanemarjene otroke pa je odvisno od tega, kako ga bodo podpirali država, dežela in verniki ljubljanske škofije. Društvo pričakuje od vseh teh treh činiteljev izdatne podpore. Zlasti se obrača do prečastite duhovščine in jo prosi, da bi ne nehala trkati na dobra srca v cerkvi in zunaj cerkve in jim priporočati, naj se z obilimi doneski spominja tistih, o katerih je rekel Kristus: »Kdor sprejme katerega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« Kako lepo delo krščanske ljubezni bi bilo, ko bi posamezni premožnejši Slovenci sprejeli nase vse stroške za to ali ono siroto v sirotišnici! Tako naložen denar bi nosil visoke obresti in se ne bo nikdar zgubil.
Vabimo vsa dobra srca, da pristopijo društvu kot člani. Ustanovni člani plačajo enkrat vsaj 200 K. Redni član more biti vsak katoliški kristjan (moški in ženske], ki je prekoračil štirinajsto leto in plačuje letno 10 K, Podporni član ja vsak, ki podpira društvo z radovoljnimi doneski.
Gospode duhovne pastirje prosimo, da blagovolijo zbirati člane in članarino in pošiljati imena članov, članarino in druge darove »Škofijskemu društvu za varstvo sirot« v Ljubljani«. Ob tej priliki se bodo čč. župnim uradom poslale tudi društvene položnice.
Ponavljamo in prosimo še enkrat: Naj ne bo naš klic glas vpijočega v puščavi. Naš narod je mnogo daroval v tej vojski. Ali še ložje darujete, ako natančno veste, kam gre vaš dar. Sirotišnica v Št. Vidu potrebuje še notranje oprave. Dokaj tisočakov^ bo za to potreba. Odprite srce in roke! Rešujmo in otimajmo svoj rod,, ohranimo vsaj seme izkrvavelih bratov, bodimo Kristusovi v dejanju in resnici.
Za odbor: Igu, Nadrah, kanonik, predsednik.
Tomaž Tavčar, mestni kaplan, tajnik.
pr Jan. Pogačnik: Lavretanskc litani-je, op, 14. — Te ravnokar izišle litanijc treba prištevati boljšim te vrste. Zložene so za solista-baritonista, ki ga spremljajo orgije, in za mešani zbor. Cel njih ustroj je tak, da bodo brezdvomno vsakomur ugajale. Opozarjam zlasti na obilico zelo lepih invokacij cd »Sveta Marija« dalje. Glede orgeljskega stavka pripominjam, da naj organist na mestih, kjer stoji opazka »Org. sostavno«, igra zgornji del sistema oktavo nižje. Tudi bo ponekod umestno podloženo besedilo ritmično nekoliko drugače preurediti, zlasti pri »Mati Kristuso-va« in »Mati Stvarnikova«. — Skladba se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani in pri g. skladatelju v Idriji. Posamezni iz-tisi so po 50 vinarjev. — Stan. Premrl.
pr Historično slovnico slovenskega yi-zeka, ki jo je spisal prof. dr. Štrekelj, je predložilo zgodovinsko društvo v Mariboru visoki jugoslovanski akademiji v Zagrebu s prošnjo za podporo. Kakor se sedaj poroča, je akademija slovnico pregledala in določila večjo subvencijo, ki pa še vedno ne zadostuje, ker so ostali domači zavodi in slovenski rodoljubi večinoma gluhi. Čeprav so se oglašali v začetku naročniki res precej hitro, je njih skupno število še vendar prav nizko. Želeti bi bilo,
da se še drugi oglase vsaj sedaj, ko jim tudi podpora akademije jamči, da bo knjiga res obogatila našo znanost.
pr »Luč almanah hrv.-slov. kat. nar. dijaštva. — 1918. — Uredila Jože Stabej in Josip Stipančič. — Končno je dotiskapa knjiga, ki je pričakujete naša in hrvatska javnost z radostjo in veseljem. Ne dvomimo, da je delo nam vsem v čast in ponos, Nič manj kot 46 sotrudnikov je položilo v knjigo svoje misli, iskra našega časa, da užgejo v nas goreči plamen dela in ljubezni, Ako ima knjiga naslov dijaškega almanaha, je to lc po imenu, nikakor pa ne po vsebini, Zraven pa se še odlikuje po všečni zunanjosti in opremi. Celotno delo je odsev dr. Krekovega vele-uma, ki so mu posvetili njegovi fantje knjigo v znak hvaležnosti in ljubezni. Zato pa naj nc bo zavednega Slovenca, ki bi si ne naročil znamenite knjige. Ker pa se sprejemajo naročila le v omejenem številu, svetujemo, da se z naročilom vsakdo požuri, ker drugače se njegovi želji nebo moglo več ugoditi. Cena je 6 K, za dijake 3 K, ki se naj pošljejo z naroČilom vred na naslov: dr. Stjepan Markulin, odvjetnik, Zagreb, Kurelčeva ulica 3. — Da pa se lahko sleherni prepriča o resničnosti naših besed, navedemo celotno vsebino: Članki: Jože Plot: Poslanica pred svidenjem. — Vi čenti.je Mikša: Majci. — Ivan Dolcnec: Dr. Krek in naše svetno izobraženstvo. — Ljubomir Marakovič: Pismo na bojište. — Narte Velikonja: Bela vrtnica. — Dr. Duka Kuntarič: S drom J. E. Krekom u Beču. — Jože Stabžj: Zabrisani listi, — Vid Blažin-čič: Petar Neznani, — Dr. Maničin: Kulturno tekmovanje. — Slavoljub Kiirschner: Povratak. — Fr. S. Šegula: Profesor Ant. Bezenšek in jugoslovanska stenografija. — Antun Matasovič: Najslada. — Jože Stabej: Za aii proti? — Nedjelko Subotič: San gorske noči. — Ivan Stanovnik: Dijaška organizacija. — Dr. Stjepan Pelz: Uspo-mena na dr. Kreka. — Jože Plot: Gospa in gospod, — Narcis Jenko: U ono vri.je-me .., — Dr. Duka Kuntarič: Organizacije socijalnog rada i opčine. — V. Grmovič: Modre planine. Neispjevana pjesma. — E. B.: O imperializmu. — Čedomil Čekada: Odabraniina izmedu tisuča. — Pavao Ma-tijevič: Isus i apstinencija. — Narte Velikonja: »Deveta dežela«, — Josip Andrič: Hrvatska katolička književnost. — Kašte-lanski vitez: Kod šumskog izvora. — Marko Vunič: Za uČiteljsku organizaciju, — M, Tugoinir Tepešič: U tudini. — Jože Plot: Malen! *ost. — Josip Andrič: Glazba roda moga. •— Mab: Jedan pjesnik »Luči«.
—	O, Leonardo Kalac: Dr. Janez Krek kao profesor filozofije. — Ljubidrag Gar-čina: S podaljega. — Pesmi: Isidor Poljak: Prometej. Na svetim vodama. Lanci, Planite b'jeli ognjevj duše! Djevici snijeznoj. Posjeta. Divovi. — Zvonimir Vijolic - Lju-bičič: Sloboda — zadnja boginja. Dva intimna akorda, Sablastima. — Ljudevit Mat-kovič: U čežnji, — Jože Plot: Sonet samote. Ob oknu. Žrtve, — Vičentije Mikša: Bilo je bolno. — Nonca: Pod pendžere. IJ siarej sobi. — V. Bitenc-Radoš: Kvrie elei-son. — Pavao pl. Gvozdanovič: Večer. — Stjepan Gruber: Slap. — Viktor Mlinaric: Slutnja, — Ljuba Pavič: U jesen ranu. — M. Blaškovič: Hriste, dodi! U polju. — Žitomir: Nereide. — Vrlinov: Ljetno jutro. Mečava. — Posatsky: Ti. — Dušan K, Petrovič: Vjeri. — Nando: Čuj, kad kroz noč... — 3olsky: Iz »Južine«. — N. Ko-celjsky: Poslednji akord. — Književnost:, Vladimir Nazor: Pabirci (Dyo Jota). — Fr. Albrecht: Mysteria dolorosa (Jože Stabej).
—	Antonio Fogazzaro: Doniele Cortis (Dr. Kuntarič). — Ivan Cankar: Podobe iz sanj (Jože Stabej), — U, Donadini: Sablasti i Vijavice (Dyo Jota). — Jeronimsko društvo hrvatskom narodu (Dr, Kuntarič). — Renž Bazin: Gruda umira (A. K.) — Yves le Querdec: Pisma seoskog župnika (Dr, Kuntarič), — Fran Milčinski: Ptički brez gnezda (Jože Stabej). — Fran Milčinski: Tolovaj Mataj (Jože Stabžj). — Milko Ce-pelič: Spasavajmo narodno naše tkivo i vezivo (Dr. Kuntarič). — »Omladina« (S. G.) — Jože Debevec: Vzori in boji (Jože Stabčj). — ;>Jeka od Osijeka« (Dr. Kuntarič). — Antonija Štupca: Učna snov (Jože Stabej). — Bilješka. — Priloga: Slika dra Jan. Ev. Kreka.
novice.
r Izvoz v Ukrajino. Kakor poročajo češki listi, je pridrlo nekaj vojnih dobičkarjev in oderuhov, večjidel židov, iz Ukrajine v Bukovino in v Galicijo, kjer so izvršili v orjaškem obsegu nakup vsakovrstnega blaga, čigar ccne so s tem neizmerno poskočile. Za vse, kar jim je padlo v roke, 6o plačali bajne vsote. Poseb-
no so planili po obutvi, perilu, obleki, posodi in sploh po vsem, česar v Ukrajini primanjkuje. Za obutev so plačevali takei cene, da so poskočili čevlji in čižmi za 200 do 300 odstotkov. Perilo in bombaževo blago so preplačevali za 500 odstotkov. Ti špekulantje so odpošiljali več tednov brez ovire nakupljeno blago preko meje v Ukrajino. Šele zadnji čas so obla* sti zaprle mejo. V Črnovicah so našle svil-natega blaga, katero so zgoraj omenjeni oderuhi in sleparji nagrmadili in pripravili za prevoz v Ukrajino, za dva milijona kron. Tega blaga niso mogli več odpraviti v njih obljubljeno deželo. Ti židovski sleparji so nakupovali svilnato blago tudi na Dunaju, tako da je sedaj tudi na Dunaju svila silno in hitro poskočila.
Prvo polletje 1918 se je približalo koncu, in že iz površno sklenjenega raču* na za to dobo smo se prepričali, da z dosedanjo naročnino žal pri najboljši volji nismo mogli doseči onega razmerja med dohodki in izdatki, ki je nujno potrebno za nadaljni obstoj naših časopisov. Potreb-« ščine za tisk in upravo se'z vsakim mescem tako izredno podražujejo, da redni proračun za več mescev sploh ni več mogoč. Iz tega razloga seve tudi ni mogoča,' določiti cene časopisju za celoletno dobo,1 Pričetkoin julija smo torej prisi« ljeni dvigniti ceno »Slovencu« za nadalje nih 10 kron na leto za cenj. poštne naročnike, in znaša od dne 1. julija 1918 dalje naročnina
po pošti: /a en mesec .... K 4.50 » četrt leta . . , . » 13.—
» pol leta...... 25,—
» celo leto . . . . » 50.—
V Ljubljani na dom prejemanji
za en mesec .... K 4__.
» četrt leta . . . . » 12.—
» pol leta...... 24—
■> celo leto . . . , » 48._
Sobotna, izdaja za celo leto 10 K.
Posamezne številke veljajo odslej pc 3 0 vi nanje v,	,
Cenjeni naročniki, ki so žc obnovili naročnino od 1, julija dalje, naj nam izvolijo doposlatj doplačilo posebej ali pa pri prihodnjem plačilu naročnine.
všzaclja.
a Petrolej za čevljarje, krojače, šivilje in hlepe se bode nakazoval v mestni posvetovalnici v torek, dne 2. julija od 9. do 12. ure dopoldne. Ti obrtniki morajo prinesti s seboj rdečo legitimacijo, s katero prejemajo izkaznice za živila. Vsi drugi prosilci za petrolej pridejo pozneje na vrsto. Čas izdaje prejemnic za druge uorat vičence se objavi v listih.
,-j & b St 1

Zgub!|ena je bila v soboto popoldne v*
Prešernovi oziroma Wo!fovi ulici srebrna clamska ura z zapestnico. Pošteni najditelj nai io odda proti nagradi pri policijskem ravnateljstvu.
„. N»šla se ie majhna zla (a zapestna veri* žica. Lastnik naj se zglasi v deželnem dvorcu v sobi stev. 68 ali pa pri vratarju JeranU istotam.
Zgubila se ie v soboto na Vodnikovem trgu črna usnjata žanska ročna torbica. Posten naiditci naj jo odda proti nagradi Sv. Petra cesta štev. 3.
— Prošnja, Kdo izmed tistih, ki so se' vrmh iz ruskega ujetništva, mora dati kaj podatkov o Francetu Štunn, Iževski za-j vod — Kontora — Avpers Sklad No. 1 —* Viacki gubernija Moskau — Kazanij —' EisenbaJin. Zadnjič je pisal pred šestimi!1 meseci. Kdor bi slučajno kaj vedel o njem, naj blagovoli proti odškodnini sporočiti njegovi ženi Frančiški Šturm, Gor. vas nad Skofjo Lol.o.
^ — Begunska družina, katera biva se-oaj Jia Nižjem Avstrijskem, bi rada prišla na Kranjsko, in sicer kot delavna moč na kako kmetijo ali pa vzela kako posestvo v najem. Pojasnila daje Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38., I.
— Obvestilo. Tvrdka Vaso Pelričič nasl, I. Samec naznanja svojim c. odjemalcem na debelo in drobno, da ostane trgovina zaradi počitnic trg. osobja in nakupovanja novega blaga celi mesec julij zaprta.	2228
Proda u
nova ofoteka
/a večjega gospoda. Kjjunljana, nova nlica 7, pritličje dasno.
Hra-
V najem vzamem ali na račun <3 O S T I t i ! C
v Ljubljani ali na deželi pri glavni costi. Ponudbo pod Šifro »gostilna« na upravništvo Slovenca.
Jks
v poljubnem Številu, krtače za ribanje, krtače za likanje, za snažeuje. čevljev n obleke, najboljšo vrste, po tovarniški ceni na debelo.
Zvonimir Tudja, Zagreb,
PoainjsUa ulica 29.
S^Hin^lišlMill
Knpl ae
Vila aH
Ponudbo na upravo
2242
majhno mi
lista pod »Mire
Kdo proda domačinu
- n «>i
na Goriškem za približno ceno Oflu j< Ponudbe pod »S. K, t na upravo lista
Trgovina
H. Kenda v Ljubljani
ostpne zaprta oil 1. julija do 15. nv
PRODA SE
gusta t. 1.
2243
Proda se pet let star kOllj
»1 kobila, itara oseas let MARIJA ZDEŠAR, Brdo 18 Dri Vf*-
v zelo prometnem krslu na Gorenjskem. Isto obsteii is hiše, gostilne in go.ipoddrjlnh poslopij. Električna taz-svetljavr. Prcdo se skupaj «1; posamezno. Pripravno za vcc obrto/. Na-ji^PI^l^LS^nca pod It. 3153.
uma
JYtiši, podgane stenice, ščurki.
Izdelovanje in razpošiljatev prei.".kui, radikalno nčinkujoOeca uničevalnemu uroditva, za katero dohajajo vsnk dan zahvalna pisma. Za podgano iu ml&i K 5—j za Ščurke K 4.80; tilikcura z:t ■tanlos K J.—; uničevulee moljev K J.—; prašek proti mrinom K. 1.50 in JC 8 —; sem vpa-dajofi raiprašcvaleo K 1 20; tinktura proti a&em pri ljiideb K 1.60; mazilo za uši pri Sivini K 2. — ; prašek za uit v obleki iu perila K 2.—; tinktura za bolhe ptipseh K 1,60; prašek proti u&em pri perutnini K 2.—; tinktura proti mrčeiiu na andju in zelenjavi (unioev. rastlin) K 3 —. — Pošilja, po povzetju Zavod za pokon-čevanje mrčesa M. Jilnhei", Zagrrob, 39, Fe-trlnjska ulica 3, XXX.	2248
NA PRODAJ je jutri, v torek pop.?
par lepih konj
v hlevu „Pri Figovcu" v Ljubljani.
za žagarsko obrt, nad 16 let star, pošten in močan, se sprejme proti primerni plači, prosti brani in stanovanju pri MIHAELU TERBOVC, Redeče pri Zidanem mostu.
Ob prebritki izgulii našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata
A«.-. P.tiiar, posestnika vdova, naznanja'V nvoicm i a svojih otrok Loo	nanje por. Jaklič in Josiplne imenu, da je njen dobri in
skrbni s\ak oziroma stric, gospod
Priporočamo tvrdko
j Jos. Peteline v Ljubliani
! Tovarniška zaloga iivnlnih strojev, njih lj posameznih delov, igel in olja ter > potrebrčin za šivilje in drugega galanterijskega blaga. :' Šivalni stroji raznih sistemov in oprem * na razpolago, še garantirano staro blago.
t Sv. Petra nasip i*. 7, blizu frančiskan-' skega mostu levo ob vodi, tretja hiša.
poddese.ni n 2. gorsk. str. polka	£
se tem potom najsltreneje zahva-	|
ljujemo vsem sorodnikom in pri-	I
jateljem posebno pa preč. duhov-	1
ščini na Viču za tolažila lil zadnje	K
spremstvo nepozabljenega gina.	»
Žalujosi csSaCL	§
......HI III" 'i................i
posestnik !n izdelovalec mlinskih kamnov
danes 30. junija ob pol 12. url dopoldne po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 91. lotu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega nam rajnika bo v torek, ti no julija oli 5. uri popoldne.
V Kranju, 30. junija 1918.
PRODA SE 2% lita stara
H Potrtega srca javl.aa.o vsem
R	sorodnikom, prijateljem in znan-
B	cem tužno vest, da je naš : ':rono
H	ljubljeni
I Tone
K danes 2«. junija 1918 ob 6. uri d popoldne v Iti. letu starosti umrl. K Pogreb bo 30. junija ob 4. uri
■	popoldne.
■	Sv. maže zadušnice se bodejo E brale v Semiču lil pri sv. Duhu.
I Semič, dne 28. junija 1918. H	Žalujoča rodbina Bukovoc.
Lawai bhiimih—iiiihii nimni hi » nu
Išče se pridna, močna zelo moralična
do naravne velikosti, kakor tudi :: oljnate portrete na platno ::
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
- Vprašanja na H Ljubljana.
ena po dogovoru. • Linhartova ulica it,
Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da se jc vsled sklepa Božje Previdnosti naš dobri mož, oziroma oče in brat
prvi fotografski in povečevalni zavod
-:;: V LJUBLJANI ::;-
KOLODVORSKA ULICA št. 34 a.
DIJAK ŠESTOŠOLEC SPREJME « / ti____• ®
posestnik, trgovec in župan občine Vel. Lnšče
po daljši bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče komaj 46 let star, danes popoldne preselil v večnost. Pogreb drpce,','a pokojnika bo v torek, 2. julija ob pol enajstih dopoludne.
Vel. T, n š č e, SO. junija 1918.
na deželi ali v mesto tekom počitnic proti stanovanju in hrani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pol »Dijak« 2234.
srbečico, hraste, lišajc, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in nc maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža.	1212
Kocke za Juho
1000 konudov . K 26"-5 kilogramov . K 70'—
Kavo! nadomestek
5 kilogramov . K 55"— posla]en 5 kilogramov . K 65'—
razpošilja po povzetju, iranko poštnin«
Ivanka Virant, roj. RigTer, žena.
Iti se razume na rejo svinj in kuretine. Frepisi spričeval (ne originali), in nravstveno spričevalo župnika naj se pošlje ba oskrbništvo Banski dvor, Vinica pri Ormožu, Hedviga Schweiger.
GiinSeb, roj. V rnnt, sestra.
Joško Virant,
sin.
Sprejme se
zn domača kmetijska dela proti dobri plači. Hribar Marija, Rudnik 47 pri Ljubliani.	2215
Iščem -m -31____
£ 5 Tkf, a 3 S e s (n. pr. ferbasi vseli vrst),
r.:--J /v 1.)
Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo
nov, prodam takoj. Ponudbe prosim na poštni predal št. 143, Ljubljana.
TRST Cesta Tiziano 12/4.
za zelenjavo in sadje, in razne druge
Meblovana soba
s posebnim vhodom se s 1. julijem odda samo gospodu. Kje, po*. e iz prijaznosti uprava Slovcnca pod št. 2181.
iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam ssrco I. vrste
v sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rajava in rumena. — Da se napravi temno modra, se da polovico črne, polovico modre.
Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 zavojev. 1000 zavojev po 40 K za 105 zevojev.
Poštnine prosto pošilja	2207
j	JC*" IŠČE SE za slovensko rodbino,
J	češkem, SlUŽMltjj S.
g	Plača po dogovoru. Hrane dovolj. Lju-
£	bežen do 2 dckhc se zahteva, Vpraša
»	se pri upravi vSlovenca« pod it. 21S7
jL	ali pa Hrenova ulica št. 14, Bogataj.
flDELA BRECELJNIK i BOGOMIR ČOKELJ danes zaročena
Ljubljana
Ponudbe na upravo »Slovenca« pod J. K. 2192.
?obcinaa dtefelezileiefle
v starosti med 30—40 leti, SE IŠČE za neki plemiški grad kot navadna KLJUČARICA. Oglase naj se le take
za to službo, ki so zdrave in še nišo služil". Doprinesti morajo spričevalo svojega župnika o moralni neoporečnosti. Pisma naj se naslavljajo na Hed-viko Schvveiger, Vinica pri Ormožu.
1 zavoj 20 kosov K 7'— ter «■«
beli in črni sukanec
(cvirn) razpošilja po poštnem povzetju A. KREPEK, Maribor, Bismarnstr. 18
TeSF rii t-j m) n urij;
ji deloma z denarjem, deloma z BELO MOICO. ■— Naslov pove uprava »Slo-*	venca« pod it. 2231.
Opravilna številka Nc VIII 157/18
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Pri c kr. okrajnem sodišču v Ljubljani odd. I, je — po proSnji lastnika gda. Jerneja Pirnat, trgovca v Ljubljani, Martinova cesta štev. 8, na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina, za katero se je ustanovila prista-vljena izklicna cena in sicer posestvo vlož. štev. 200 kat. obč. Mosto, obstoječe iz hiše štev. 20 z dvoriščem in gospodarskim poslopjem (parcela štev. 540,8). vrta parcel Stev. 540,7 in njiv parcel štev. 510/4, 540/5 in 137/10, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 50.000 K. Dražba se bo vršila 8. julija :(J18 cb 3. uri popoludne na licu mesta v Zeleni jami, Ljubljanska ulica št. £6. Ponudbe pod izklicno ceno so ne sprejaio. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno iz-kupilo je položiti v roki sodnega komisarja. Dražbeno pogoje je mogoče vpo-sledati pri c. kr. notarju dr. Karlu Sclimidinger v Ljubljani, Sodna ulica št. 11.
C. kr. okrajno sodišče odd. I.
Ljubljana, dne 25. junija 1918.
: vsllatti s s e" t; ® T«j$
b m{S3'33E88 fe si priporoča
mm $4 li
iS) L	J.U
K 80'—, za
©tar© zmmmkM m ®toM<sM®@
nezdrobljene K 40'— za kg, za
Naznanilo*
S tem si usojam slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sc od 1. julija dalje dobi
P Kaviiiui s b dSB^iant
izborna bela kava, čokolada z mlekom, kakao, maltnovec, limonada, pivo itd.
v najboljši kakovosti in ob najpazlji-vejši postrežbi.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
2221 z velespoštovanjem
plačilni natakar RUDI.
£fy.blianska kreditna banka v £jubliam
in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju
kot olicijclr.o subskripcijsko mesto sprejema prijave na po originalnih pogojih:
dolge, nezdrobljene (nikako umetne blago), za komad K 1"—, in jih prevzamem po povzetju brez predidočega vpraševanja. Za VREČE plačujem do K 12'— za komad. Na ponudbo se odgovori takoj, eventuelno brzojavno.
za drobljenje in fino mletev vseh vrst 21ta. Enostavna,pa zolotr-peZna izvrSiicv.sItoro ncporitSni, z izrtionja-jiUmi ploSCnmi iz trtic knvinc. Cene brez podstavka z i:avo!n!-no: i. zamahttlm kolesom v tezi okoiu 12 ko 120 K, 7. roCico v t C? i oktilu 7 kg 100 K. OcluoSIlja se z Dttiiajn proll pred-pl tCilu ali no povzetju. Dotic se takoj pri EAVolfsohn, Dunaj II., Obermulhter-strslic St. 17.
Svoji.ni cenj. odjemalcem prijazno	^ j
naznanjam. c!i rndi pomanjkanja blaga	V i
pstar.e moja trgovine v mcsccu juliju	;j
ZAPRTA. — S spoštovanjem 2219	p,
' modna trgovina PERO ŠTERK,' i LJUBLJANA.	K
(Trisvetle
P	in
p železni miini za zrnje
y se dobijo po najnižjih cenah pri
I Kmetijski ssslražfl
Račje, Štajersko.
mir- IMrn, Stenic?..	1
gepeljn. ; Ji!nilsi, saini mlini, sailnein	| vinske h. , kics, najnovsisi ročni ir.1^11
in 1 RoliBOGlski siri	j
se lahko niledajo in kupijo pri
FRANC HITTi,	g
labjja po!(cdeiskili . ojev,	s;
t ""-5LJANA, Martinova ceala ii. 2. t\
I. davka prosto 5 '/s % amort. drž. posojilo a 91'54°ž. II. davka prosle 5 '/s % odpovedljive drž. zakladnice a 95,50 %
Tiskovine za prijavo in pojasnila so strankam brezplačno na razpolago pri naših blagajnah.
les za jame ocl 12 cm naprej mehak cSsrogel [na nt, smirehovo lubje 1 lansko in čreslo	j letoSnje.
kostanjev les) od 10 cm brnslov les J naprej,
Prosim ponudbe s skrajnimi ccnauii, množino in navedbo roka za oddajo.
VINKO VABIČ,
Žalec 9, Južno štajersko.
Kulantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatom.
Ljudska posojilnjca reg. zadruga z nsom. zavezo v Ljubljani
sprEiicKia prSjanfi na
osmo 51 j 2° j o avstrijsko vojno posojilo
pa ra&jja^lfisiifci sjagajih, taHo da sfans	K100'—:
i. davka proste 5*U ®U amortizacijsiio državno posojilo K »rs*. SI. ti-Ma proste 5!lsc|o Uns 1. septemlira 1925 ptfnove!iijiva državne uMm
K
Lasirlki osmega vojnega posojilrs bodo imeli prednos? pred vsemi drugimi pri nakupu predmetov, ki jih bo vojna uprava konccni vojne prodala. Plačalo se bode s tem vojnim posojilom po podpisni ccni,
V jitomi papirii avstr-f^k&ja v?; :3si posu;i!3 ss sgr-g-iss.s v brezplačno slirsc!^ in anravn.
zatre čudovito naglo '.voniCSi "Sgjg vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Vsa naročila t;:'.j se naslavljajo naravnost na
: Lekarna »pri upanja« : r<v.»cs 16,
Apolhekc Jur Hoifr.unrj«

Izdaia konzorcij »Slovenca«,
Katoliška tinflua v Ljubljani,
OdiJovnrni urednik: JosId Gostinčar. državni in deželni poslanec v