PRIMOR&iCI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. Destale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 99 (9404) TRST, torek, 27. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu/kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NAJVERJETNEJŠI DATUM ZA NOVE VOLITVE JE 20, JUNIJ Poskusi v KD za zamenjavo Mora PSI napoveduje nezaupnico vladi Vodstvo KRI ostro obsoja izzivalno taktiko demokristjanov ■ Parlamentarna razprava ° političnem položaju in razpustu zbornic bi se morala zaključiti še pred koncem tedna spora- silami. (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 26. — Ta teden, pravijo v prestolnici, bo odločen za usodo konodajne dobe. Socialistično in komunistično vodstvo sta ves popol-. an zasedali in potrdili, v zaključnih sporočilih, ostro oceno izbir KD J1 neizbežnost novih volitev. Sklep KD o parlamentarni razpravi Predstavlja, po mnenju vodstva KPI, *zadnji odklon vsakršnega j ma. med demokratičnimi a. se spoprijeli in rešili najnuj-else in bistvene probleme Italije.» Kar je sklenila KD pomeni samo 2Vr.re.ZUpn' poskus KD, ki bi rada racati na druge stranke odgovor-osb če sporazuma ni bilo». Sedaj ® preostaja drugega kot nadalje-|. 1 P° parlamentarni poti, kot že- 1 VodsK#*. 1/ r\ e i._ i.z • r _ii_i! .fRo predstavljamo. s *'(ozni red» naj bi bil sledeč: v uo Morovo poročilo o političnem v> nas^ovt «Zmaga socialistične H',entu»> nn ^keva večina v parla-konodaii . azporeditev sil v novi za-sPrernen L skllP8èini se je nekoliko Ponovnri ' temu so socialisti Povezo» ..Poudarili, da se ne bodo ne na a 1. z nobeno politično silo. bove vi//1 De na desni, ' za sestavo stave n0 E' ^ak° Je perspektiva se-sti /e vlade precej nejasna, zla-moravaio61.,socialisti Pravijo, da napisov o V8daL sami brez kompro-PtPPričan Vla/nem Programu, ker so nujno ,, oa J’*1 bodo komunisti Ribi bTDr-' da preprečijo vlado, je danot t u's.merjena na desno. Zato Ruta» n-- ud^ socialistično glasilo «A Prispeva ioIZI?-al0’ da volilni izidi ^ raZiaer radi teaa , razjasnitvi položaja. Za-toanie »a -da sedaj še večje zani-Predsedniške volitve. ^ra šc vedno v težavah Rim, 26. _ Ob odprtju današnje- ttleniai» u unprtju ( zgubila ga trga Je lira ponovno začetku m vrednosti in je dolar ob Lr, y tp, ,'eU'lav veljav skoraj 900 u dneva se je vrednost li- re ustalila na 893,05 lire za dolar. Banca d’Italia je pred določitvijo uradne vrednosti posegla s precejšnjo'ponudbo tujih deviz, da je Zavrla večje razvrednotenje lire. Gospodarska skupnost pa je danes dala na razpolago Italiji 1,5 milijarde dolarjev, ki jih lahko črpa v več obrokih, kot posojilo za o-brambo vrednosti svoje valute. Iz Luksemburga so tudi sporočili, da so na sestanku guvernerjev državnih bank gospodarske skupnosti sklenili, da italijanski bankovci po 50.000 in 100.000 lir ne bodo več konvertibilni v valute ostalih članic spektiva mori Zaccagninija. Fanfa-ni se je na primer sestal s predsednikom senatorjev KD in se razgo-varjal z njim prav o teh stvareh. Tega sicer ni povedal, a je dal jasno razumeti, kam pes taco moli. Drugi spet pravijo, da bi lahko Morovo vlado vrgli v parlamentu z zahtevo, da se glasuje zaupnica. Ker bi zaupnice Moro ne dobil naj bi poskusili s sestavo tristranske vlade KD - ESDI - PLI, ki naj bi obšla nevarnost novih volitev. Ali vsaj do jeseni. V nasprotnem primeru pa bi taka vlada bila odlična «volilna formacija» za KD. ;S sklepom, da se gre na parlamentarno razpravo in če bo potrebno tedaj glasovati,» ugotavija vodstvo PSI, «sprejema KD odgovornost za še ostrejši spopad.» PSI, se nadaljuje sporočilo, «se bo izogibala enostranskih dejanj in sklepov. Toda če b,o postavljena pred zahtevo o glasovanju v zbornicah, ne more drugače, kot da potrdi svoje politične zaključke;» PSI bo skratka glasovala proti vladi. Odgovor na zadnjo zagonetko, pred katero postavlja KD javno mnenje, bo dal razvoj prihodnjih dni. CANDIDA CURZI glavnino podkupnine družbe Lockheed za italijanske politike, oziroma ministre in predsednika vlade, ki se skriva pod geslom «Ante-lope Cobbler». John Wasser House je v razgovoru s časnikarji poudaril, da ne ve ničesar o zadevi Lockheed in da je prepričan, da so ime njegove družbe izkoristili brez njegove vednosti. Kar zadeva njegov podpis pod potrdila o vplačilu vsot pa trdi, da so ga ponaredili. Negle-de na te izjave je zanimivo, da ga preiskovalna komisija še ni zaslišala. Verjetno ga bo prihodnji teden. Žalitve za Leoncja na platnici «Tempo» RIM, 26. — Državni pravdnik je zaprosil pravosodno ministrstvo za dovoljenje, ker želi sodno postopati proti ilustriranemu tedniku «Tempo», ki na platnici zadnje številke objavlja obraz predsednika republike Leoneja na telesu antilope in besedilo: «Škandal Lockheed, zadnje dejanje: Giovanni Antilopa se zahvaljuje in odhaja.» Brancaccio v ZDA za zadevo Lockheed RIM, 26. — «Ni moja naloga, da pripravim potovanje preiskovalne komisije v ZDA,» je časnikarjem izjavil pred odhodom v Washington šef kabineta pravosodnega ministrstva dr. Brancaccio. Njegovo potovanje služi namreč samo izgladitvi spora, ki je nastal zaradi širjenja rezerviranih vesti o «škandalu Lockheed», kar baje vzbuja ogorčeno reakcijo ameriških vladnih krogov. Medtem pa se v Rimu mudi bivši ravnatelj družbe «Tezorefo», se pravi podjetje, ki naj bi vnovčilo OSREDNJA PROSLAVA V TRŽAŠKI RIŽARNI OB 25. APRILU PROTIFAŠISTIČNA ENOTNOST JE TUDI DANES JAMSTVO ZA DEJANSKI DRUŽBENI NAPREDEK Samo z enotnostjo vseh sil, ki so se borile v odporniškem gibanju, je možen izhod iz sedanje politične in moralne krize - Albin Bubnič obžaloval prepočasno reševanje problemov slovenske narodnostne skupnosti - Govora Artura Calabrie in tržaškega župana M. Spaccinija tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliuiiiliiiiiiiitiiiiiiiiiiiliiiiiimiiiiiiiiiiiii Pertini na zborovanju v tržiški ladjedelnici Predsednik zbornice Pertini je bil tudi gost izredne seje občinskega sveta v Tržiču. TRŽIČ, 26. — Sandro Pertini, predsednik poslanske zbornice, je govoril včeraj zjutraj pet tisoč delavcem tržiške ladjedelnice in tovarne AS GEN, ki so se zbrali v prostrani dvorani tovarniške menze, da bi skupno z riajvišjim parlamentarnim predstavnikom italijanske republike in istočasno bivšim partizanskim komandantom proslavili 25. april, praznik vstaje italijanskega naroda. Predstavila sta ga predsednik protifašističnega odbora Lorenzon in tržiški župan Maiani. Pertini se je v svojem govoru spomnil težkih in junaških dni protifašističnega odpora in borbe ter dejal, da morajo danes vsi pošteni niti svobodo in demokracijo, za katero so padli najboljši sinovi Italije in drugih evropskih narodov. V svojem govoru je Pertini tudi obsodil pouk zgodovine v italijanskih šolah, ki se ustavi pri prvi svetovni vojni in ki ne prikazuje v resnični luči antidemokratičnosti fašizma. Dejal je tudi, da je treba bolj upoštevati delo in vlogo ženske, ki je vedno dala, tudi v odporniškem gibanju, velik delež za procvit države. Delavci so Pertinijev govor večkrat navdušeno nagradili s ploskanjem. Po govoru si je Pertini ogledal veliko ladjedelnico. Predsednik poslanske zbornice je dospel iz Rima z nočnim vlakom in obiskal županstvo, kjer je bil na izredni seji zbran tržiški občinski svet. Tu je na pozdravne besede župana Maianija dejal, da mora današnja demokratična Italija z združenimi močmi premostiti krizo, kot jo je združeno premostila v letih, ko se je bilo treba boriti proti fašistom. Pertini je bil v spremstvu članov tovarniškega odbora tržiške ladjedelnice in pokrajinskega odbora VZ Pl na kosilu v Devetakovi gostilni na Vrhu. Na kosilo niso povabili niti župana slovenske občine Sovod-nje, v kateri leži vas Vrh. Proti večeru pa se je sestal s člani tržiške sekcije socialistične stranke. V Rim se je'vrnil z nočnini vlakom. m. w. Kissingcr v Zambiji LUSAKA, 26. — Po obisku v Keniji in Tanzaniji je zunanji minister ZDA Kissinger prispel danes v Lu-sako. V Zambiji se bo zadržal do jutri in bo nato nadaljeval pot v nekatere druge afriške države. Ob prihodu v Zambijo je izjavil časnikarjem, da je prišel čas, da se svet iskreno spoprime z vprašanji neodvisnosti, večinskega vladanja in Italijani, delavci v. prvi vrsti, ohra-t rasno pravico v Južni Afriki. Tito obišče Grčijo BEOGRAD, 26. — Tanjug je popoldne objavil uradno sporočilo o skorajšnjem obisku predsednika Tita v Grčiji... Sporočilo pravi, .da bo predsednik republike Josip Broz Tito na povabilo predsednika republike Grčije Konstantina Cacosa in premiera Ka-ramaniisa v kratkem uradno in prijateljsko obiskal republiko Grčijo. | Jllllllllllllllllllllllllllllllllll lili ||(||||||||||||||I|||f|||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||ll,1111,1111,1,1,,|(,11111,1,1!!!,,,,II,!!,,lili II |||(,III,III!,,||||||I|,I,IIIII,|||,||l||||||| IllllllflllllllllllllllllllllllllU,Ul,||l||||,|,|ll„,Hill,(Ul,(,,„,,1 SVEČANA PROSLAVA 35. OBLETNICE OSVOBODILNE FRONTE V LJUBLJANI IZROČIIO OFJEŠE VEDNO NEIZČRPEN VIR MOČIINIDEJZA GRADITEVPRA VIČNEDRUŽBE Slavnostni govornik Mitja Gorjup je poudaril vso podporo matičnega naroda in njegove države boju Slovencev v zamejstvu za uveljavitev vseh njihovih narodnih pravic - Podelitev priznanj 0F 20 zaslužnim posameznikom in kolektivom venska zemlja dihala partizansko, ko so v naših gozdovih odmevali partizanski napevi in je slovenski človek, krvaveč in ponižan, še bridko občutil moč fašističnega orožja». «Slovensko ljudstvo je takrat izbralo. Jasno in dokončno. Drugače tudi ni moglo. Komunistična partija mu je skupaj z drugimi naprednimi silami naroda kazala pot. Bila je to pot boja in trpljenja. Pot neskončnih pohodov po požgani in pretepeni slovenski zemlji, pot skozi zasede, hajke, streljanja in mučenja. Bila je pot v koncentracijska taborišča, krematorije, skozi mučilnice nemškega novega reda in reda Kristusa kralja. Toda bila je njegova pot. Vodila je kvišku, v narodno in socialno osvoboditev, v ljudsko demokracijo, v enakopravno jugoslovansko bratstvo. Na tej poti slovenski narod ni mogel biti poražen. Vsa logika zgodovine, vse izkušnje preteklosti, vsa izročila napredka so govorila za to. OF je vsa ta ljudska stremljenja povezala v enoten osvobodilni in revolucionarni napor.» «27. april je postal slovenski narodni praznik — je poudaril Mitja Gorjup. Nihče ga ne more več izbrisati. Postal je tako vsakdanje naš, kot malokateri praznik. OF je danes prava ljudska legenda v najžlahtnejšem pomenu besede». «Toda vsakoletno praznovanje 27. aprila — je nadaljeval — ni in ne more biti le spominska svečanost. Narava tega dne sicer spodbuja spomine in kliče v zavest vso lepoto in tegobe preživelega. Toda je in mora biti predvsem trenutek za razmišljanje o sodobnosti in o tem, kaj ima današnji dan v sebi že jutrišnjega, nujno prihajajočega. Nič ne bi bilo namreč bolj tuje pravemu, resničnemu duhu OF, kot njeno balzamiranje. Danes praznujejo v polni zrelosti 27. april tudi in celo že predvsem ljudje nove generacije, ki ga neposredno ni doživela. Praznuje ga generacija, ki ni imela, recimo ji — vsemu trpljenju navkljub — te sreče, da bi s svojimi rokami ustvarila slovensko narodno prebujenje. Je pa imela veliko večjo srečo, da je zrastla v miru in danes lahko rečemo tudi v relativnem blagosta-nju. To je generacija, ki ni opravljala izpitov, recimo znova kljub vsej br.dkosti, na tisti izjemni univerzi, ki so jo predstavljale temnice zaporov, ilegalni krožki in svobodomiselne združbe mladih revolucionarje^. Toda imela je v naši narodni zgodovini še nikoli poznano srečo, v kar največjem številu, tako rekoč stci dstotno, obiskovati šole, diplomirati na slovenski univerzi in slovenskih akademijah, pa tudi kovati svoj značaj in zavest v življenjski šoli samoupravne demokracije. Danes slavi 27. april generacija, ki je takorekoč vsa zaposlend in rojeva otroke brez strahu, da bi živeli v bedi, pomanjkanju, bolezni Letošnji odlikovanci s priznanji Osvobodilne fronte. LJUBLJANA, 26. — «27. april je praznik vsega slovenskega naroda. OF je namreč vzvalovila v zmagovit vihar tako Kosovelove bore kot Prežihove samorastnike; vse svobodoljubne Slovence onstran Karavank in onkraj Soče. Tako združen kot v tistih letih slovenski narod ni bil nikoli prej in na žalost nikoli več. Usodni in dobro znani zgodovinski mejniki so popolnemu združenju postavili pregrade. Toda pregrad niso postavili svobodomiselnemu slovenstvu nasploh. V svojem trdem boju za uveljavitev vseh narodnih pravic uživajo Slovenci v zamejstvu zato danes vso podporo matičnega naroda in njegove države, socialistične Slovenije v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Skrb za njihov obstanek in razvoj, ki je bila od vsega začetka tudi volja OF, o-staja namreč kljub vsiljenim povojnim mejam in razmeram ena izmed nosilnih in navdihujočih idej naših sedanjih in prihodnjih prizadevanj.» S temi besedami je sklenil svoj govor član predsedstva RK SZDL Slovenije M'tja Gurjup na včerajšnji slavnostni seji SZDL v dvorani slovenske skupščine v počastitev 35. obletnice ustanove Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Sejo je vodil predsednik Republiške komisije Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič, udeležili pa so se je poleg letošnjih nagrajencev z odličji OF še vsi živeči člani u-stanovnega zbora OF ter številni predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in družbenega življenja, kakor tudi predstavniki Slovencev iz Italije in Avstrije„ ki sta jih vo-' dila predsednik SKGZ Boris Race in predsednik ZSO dr. Franci Zwit-ter. Po obrazložitvi pomena in namena odličij - prizpanj, ki se letos že sedmič podeljujejo zaslužnim osebam v medvojnem aktivizmu in boju ter povojni graditvi samoupravne socialistične družbe v republiki Sloveniji- in med Slovenci v zamejstvu, katero je podal član predsedstva SZDL Janez Vipotnik, je predsednik Mitja Ribičič podelil odličja - priznanja naslednjim posameznikom in kolektivom: Živi Beltram, Mileni Boksa - Bac, dr. Bogdanu Breclju, Francu Čehovinu - Radu, Tončki Čok (iz Trsta), Smilji Gostišu Veri Kolarič, Petru Kucharju - Peru (iz Železne Kaple — Koroška), Leopoldu Mačku. Ivanu Meliku - Gojmiru, Stanku Petelinu, Rudolfu Janku, I- (Foto Busic) vanu Skerlovniku, Francu Skoku, Francu Simoniču, dr. Vladu Vavpetiču, Janezu Zemljariču, Akademskemu pevskemu zboru «Tone Tomšič», Krajevni organizaciji SZDL Radeče in Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Topel aplavz je pozdravil vse o-dlikovance, posebej toplo pa nagraditev obeh zamejskih rojakov, koroškega rojaka Petra Kueharja in našo tržaško rojakinjo Tončko Čokovo, za katero je v njeni odsotnosti zaradj bolezni prevzel nagrado predstavnik SKGZ. Mitja Gurjup se je v svojem govoru najprej povrnil v čas, ko je «slo- Samo z enotnostjo vseh antifaši-st’énih in demokratičnih sil, ki se je ustvarila v odporniškem gibanju in je premagala mračne sile fašizma in nacizma, bo mogoče tudi danes najti izhod iz hude moralne in politične krize, ki pretresa državo. To je bila osnovna misel, ki je prišla še posebno do izraza med nedeljsko proslavo v Rižarni, kjer je demokratični Trst ob prazniku 25. aprila ponovno izpričal svojo predanost idealom odporništva. V Rižarni, nacionalnem spomeniku odporništva in edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji, ki je danes simbol krvavega boja proti zatiralcu, pa tudi borbene enotnosti Italijanov in Slovencev na našem ozemlju, so se v nedeljo zbrali bivši partizani, bivši politični preganjanci in deportiranci, svojci žrtev krematorijske peči, navadni državljani, med njimi tudi veliko mladine, navzoči pa so bili tudi predstavniki oblasti — predsednik deželnega sveta Pittoni, podpredsednik deželnega odbora Stopper, prefekt Molinari, predsednik pokrajine Zanetti — zastopniki okoliških občin z županoma Nabrežine posl. šker-kom in Doline Švabom, predstavniki političnih strank ustavnega loka, sindikatov, partizanskih združenj. Po kratkih verskih obredih, ki so jih opravili judovski, pravoslavni in katoliški duhovnik (slednji, msgr. Škerl, v italijanščini in slovenščini) je v imenu združenja bivših deportirancev ANED spregovoril v slovenščini Albin Bubnič, ki je uvodoma spomnil, da se tragedija Trsta s 25. aprilom še ni končala, saj so še štiri dni pozneje na Opčinah obesili 15 talcev. «Do zmage, ki je ni nihče podaril — je nadaljeval — je peljala dolga pot antifašističnega boja, krvava pot oboroženega upora. Ta boj je v naših krajih na bojiščih in v taboriščih, združeval Slovence, I-talijane in Hrvate in v tem boju se je utrjevalo medsebojno spoznavanje in bratstvo. To je dragocena pridobitev, je in ostane temelj, cement za nadaljnje sodelovanje, za utrjevanje miru, kakor tudi za dosego pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Tudi zaradi tega se na današnji praznik z občutki trajne hvaležnosti klanjamo spominu padlih za te ideale.» Potem ko je poudaril, da je v današnjem kritičnem političnem in gospodarskem trenutku toliko bolj nujna antifašistična enotnost, je Bubnič ugotovil, da je zelo pravilno, da je proslava praznika osvoboditve prav v Rižarni, ne samo zaradi vsega, kar Rižarna predstavlja, ampak tudi zaradi procesa, ki se prav v teh dneh zaključuje. «Upravičeno pričakujemo, je dejal v zvezi procesom, da bo porotno sodišče izreklo pravično razsodbo, ki mora zajeti brez razlikovanj vse zločine, ki so bili izvršeni v Rižarni v okviru nacističnega genocidnega programa. Nočemo maščevanja, ampak pravico, tako da bo iz procesa sledil opomin, kakor tudi nauk, ki naj odpira nove perspektive sožitja med Slovenci in Italijani in prikaže mladim rodovom pravo luč fašizma, da bo- (Nadaljevanje na 2. strani). Priznanje OF Tončki Čokovi Priznanje OF za leto 1976 Tončki Čokovi je bilo podeljeno z naslednjo utemeljitvijo: . «Že od mladih let je bila aktivna na kulturno - prosvetnem področju. Učiteljevala je na slovenskih šolali na Tržaškem. Njeno delovanje na kulturno - prosvetnem področju je bilo takratnim šolskim oblastem trn v peti in je bila zato kot prva slovenska učiteljica v -fašistični Italiji izključena iz vseh šol v državi. Pribežala je v Jugoslavijo in se zaposlila v. Loškem .potoku in kasneje v Kočevju. Prišla je v podobno okolje, kjer je bilo narodnoobrambno delo enako potrebno kot na Tržaškem. Ob začetku vojne se je vključila v mestni odbor OF v Kočevju, kasneje so jo zaprli in jo odvedli v taborišča v Italiji. Po osvoboditvi je nadaljevala s poučevanjem na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem. kasneje pa je svoje moči posvetila vsestranskemu utrjevanju slovenske vzgoje in slovenskega jezika na Tržaškem.» Tončki Čokovi iskrene čestitke k visokemu in zasluženemu odličju. , (Nadaljevanje na zadnji strani) Umrl je maršal Andrej Grečko MOSKVA, 26. — V starosti 72 let je prejšnjo noč umrl obrambni minister ZSSR, maršal Andrej Antonovič Grečko. Zadnje mesece je bolehal in zdi se, da ga je zadela srčna kap. Grečko je bil po rodu iz Ukrajine in se je razmeroma naglo povzpel v vrh rdeče armade. V rusko - finski vojni je poveljeval pehotnemu regimentu, med drugo svetovno vojno pa je od divizijskega komandanta napredoval do poveljnika frontne armade na Kavkazu, Ukrajini in srednji Evropi. Po vojni je poveljeval kievskemu vojaškemu okrožju in četam v Vzhodni Nemčiji, leta 1967 pa je bi) imenovan za obrambnega ministra. Od leta 1961 je bil član CK KP SZ. pred tremi leti pa je vstopil v politbiro partije. TRŽAŠKI DNEVNI ■t.; 27. aprila 1978 OGROMNO ŠTEVILO LJUDI SE JE UDELEŽILO MANIFESTACIJ 82 25. MPRILU Proslave ob obletnici osvoboditve v znamenju zvestobe idealom narodnoosvobodilnega boja Osrednja proslava v Rižarni ■ Na manifestaciji v Miljah govoril indi Rušan Kosala ■ Ustoličen v Nabrežini enotni antifašistični odbor ■ Polaganje vencev pred spomenike padlim vse tržaške okolice (Nadaljevanje s 1. strani) do znali ceniti, kako krvavo in visoko ceno je zahtevala svoboda.» Proti koncu svojega govora se je Bubnič ustavil tudi ob vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti ter predvsem obžaloval počasnost reševanja teh vprašanj. Omenil je tudi nekatere nedavne epizode narodnostne nestrpnosti, do katerih je prišlo celo v tržaški stolnici med verskim obredom, ali pa na podeželju, kjer še vedno mažejo slovenske napise. «Sicer pa — je končal — smo tudi v najhujših časih verjeli v zmago pravice in resnice. In tudi danes, kot tedaj, vzklikamo: naj živi bratstvo med narodi, čast in slava padlim za svobodo, za demokracijo, za mir.» Predsednik ANPI Arturo Calabria je govoril o osvobodilnem gibanju v državi in v naših krajih in obžaloval, da je to zgodovinsko obdobje premalo poznano, predvsem s strani mladine. Potem ko je poudaril vlago oboroženih sil v odporniškem gibanju, je Calabria orisal pomen antifašistične enotnosti, ki se je v tem boju ustvarila in ki «je še danes potrebna, če hočemo najti izhod iz sedanjih težav, če hočemo ustvariti moderno d-užbo, odpraviti obstoječa neravnovesja in spet najti moralno moč iz dni odporništva za odpravo političnega nasilja, kriminala in pa-razitizma.» Proslavo je zaključil tržaški župan Spaccini, ki je prav tako poudaril pomen enotnosti med antifašističnimi silami tudi v današnjih dneh. «Lahko nas ločujejo analize, metode in sredstva za premagovanje raz- i nih kriz — je dejal — ne moremo j pa biti deljeni v boju proti ostankom j fašizma». Prav tako so vsi enotni v zahtevi, je zaključil župan, da bi se stvari, kakršne so se dogajale v Rižarni, nikoli več ne ponovile. Tudi po zaključku proslave se je veliko ljudi zadržalo v Rižarni, da bi si ogledalo zloglasne celice, pa tudi razstavo o nacističnih taboriščih, ki so jo priredili ob tej priložnosti. Med nedeljskimi obiskovalci R'žarne je bilo, poleg Tržačanov, tudi mnogo ljudi iz drugih italijanskih mest (med drugimi smo opazili avtobuse iz Verone, Mantove in drugod), ki so izko-istili obisk v Trstu za ogled R žarne in udeležbo na svečanosti. Zelo veliko število ljudi se je v nedeljo udeležilo tudi proslave v Miljah, kjer so na Trgu Marconi spregovorili zgodovinar Teodoro Sala. odv. Mario Bercè, Diego Apostoli in Dušan Košuta. Slednji, ki je govoril v slovenščini, je med drugim ugotovil, da se osvobodilni boj v naših krajih ni zaključil 25. aprila, pri tem pa tudi poudaril velik delež jugoslovanske armade v tem boju. Dejal je tudi. da je proces o zločinih v Rižarni razgalil. pravi obraz krajevnega fašizma, ki je takoj po 8. septembru stopil v službo nacističnih krvnikov. Sicer pa je Rižarna pomenila nadaljevanje Mussolinijeve politike — je še dejal Košuta — še posebno kar se tiče poskusov raznarodovanja in zatiranja Slovencev. Govornik je tudi opozoril na sramotno dejstvo, da se s pripadniki slovenske narodnostne skupnosti še vedno ravna kot z neenakopravnimi in drugorazrednimi državljani, na koncu pa je tudi poudari! potrebo po enotni fronti vseh demokratičnih in antifašističnih sil, ki morajo strniti svoje moči v boju proti vsakršnim provokacijam, atentatom, ugrabitvam, ki nosijo nedvomen fašistični pečat. V Nabrežini se je ob 25. aprilu zbral na ustanovani seji enotni antifašistični odbor, v katerem so zastopane vse stranke ustavnega loka (tudi republikanci, ki sicer nimajo svojega predstavnika v tamkajšnjem občinskem svetu), predstavniki sindikatov in partizanskih združenj ter delavskih svetov štivanske papirnice in kamnolomov. Po svečani seji, na kateri je o pomembnosti obletnice spregovoril župan posl. Albin Škerk, so položili vence pred spomenike padlim v desetih vaseh devinsko-nabre-žinske občine, medtem ko je občin- ska delegacija z županom na čelu odšla v Rižarno, kjer se je udeležila osrednje proslave. Repentabrska občinska uprava se je skupaj s prosvetnim društvom «Kraški dom» poklonila spominu žrtev v NOB s kratko svečanostjo pred spomenikom v Repnu, kjer je spregovoril župan Pavel Colja, ki se je ustavil predvsem ob vprašanjih, ki se tičejo slovenske narodnostne skupnosti. Tako je omenil nedavne osimske sporazume med Italijo in Jugoslavijo, pri tem pa obžaloval, da se stvari še vedno niso premaknile v korist manjšine, kot dokazuje demokri-stjansko odrekanje pravice slovenskih svetovalcev, da se v izvoljenih svetih izražajo v materinščini. Delegacija dolinske občine pod vodstvom župana Edvina Švaba je položila venec pred občinski spomenik padlim v NOB, nato pa se je udeležila osrednje proslave v Rižarni. Predstavniki prosvetnega društva «Slavko Škamperle» od Sv. Ivana so v nedeljo položili venec pred ploščo padlim v NOB na pročelju bivšega Narodnega doma na Vrdelski cesti, kjer je o pomenu osvobodilnega boja spregovoril predsednik društva Lojze Abram. Vence so ob dnevu osbo-boditve položili tudi pred spominsko ploščo padlim delavcem bivše Tovarne strojev pri Sv. Andreju in pred vse spomenike in plošče, ki pričajo o velikem krvnem davku, ki so ga ljudje iz naših krajev plačali v herojskem boju proti nacifašističnemu zatiralcu. r.; STALNO GLEDALIŠČE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE v sodelovanju STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Gostovanje ljubljanske Drame v gledališču Rossetti BERTOLT BRECHT - KURT WEILL OPERA ZA TRI GROŠE Prevod teksta: MATJAŽ ŠEKORANJA Prevod songov: JANKO MODER Režija: PETER LOTSCHAK Asistent režije in dramaturg: MATJAŽ ŠEKORANJA Scena in kostumi: GIAN MAURIZIO FERCIONI Vodja orkestra: ŽARKO PRINČIČ Glasbeno vodstvo: BRANE DEMŠAR, MARK WILKINSON, JELKA STRGARJEVA Plesni vložki: KSENIJA HRIBARJEVA V ČETRTEK, 29. APRILA, OB 20.30 EDINA PREDSTAVA Abonenti tržaškega Teatra Stabile in Stalnega slovenskega gledališča imajo 50-odstotni popust. Mladina 1.000 lir — Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni - Pasaža Pretti S Primorskim dnevnikom v Romunijo Odhod tretje in povratek druge skupine izletnikov V nedeljo popoldne ob 15. uri je odpotovala z avtobusi na ljubljansko letališče in od tam z letalom Inex -Adria DC-9 v Romunijo tretja in zadnja skupina udeležencev letošnjega tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika. Z istim letalom se je v noči med nedeljo in ponedeljkom vrnila v Ljubljano in nato z avtobusi . v Trst druga skupina izletnikov. Tudi bivanje druge skupine v Romuniji je potekalo po predvidenem programu, čeprav je bilo s strani romunskih turističnih organizatorjev tokrat nekaj nerodnosti, ki pa niso mogle vplivati na razpoloženje izletnikov, katerim je bil zlasti ySčč B«s<» " ilf 'jfa razvijajoči sč turistični centef' V Foiani Brasov pa višini nekaj čez 1.000 m v Karpatih. 1 Danes seja občinskega sveta Danes popoldne se bo sestal tržaški občinski svet. V četrtek pa se bo sestal pokrajinski svet, da bi končno razpravljal o usodi Zanettijevega enobarvnega odbora in o programu, ki ga trenutno pripravljajo ob sodelovanju svetovalskih skupin ustavnega loka. Danes zvečer bo na vrsti nov sestanek Albin Buonič govori na osrednji proslavi v Rižarni za dokončno sestavo programa. liiiiiiiiiiiiiiiiiilmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii M JESENSKI KONFERENCI V MUNCHNN Skupen nastop naše dežele, Slovenije Hrvatske, Veneta in Južne Tirolske Napovedano enotno poročilo o vlogi jadranskih pristanišč pri pospeševanju blagovnega prometa s Srednjo Evropo Jutri občni zbor Sindikata slov. šole Odbor Sindikata slovenske šole sklicuje jutri, 28. aprila ob 8. uri občni zbor v Mali dvorani Kulturnega doma. Na dnevnem redu bodo poročila tajnika, blagajnika in drugih referentov, nadzornega odbora in razsodišča; sledila bo raz-rešnica odboru in volitve. Odbor priporoča članom, naj se gotovo in točno udeležijo občnega zbora. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Na konferenci ministrov za gospo- Vlasanovič, strokovnjaki Miani, Vi-darstvo in promet, ki bo letošnje je- j sciano in Carelli za deželo Veneto, seni v Muenchnu na pobudo ba- j Rosa, Pia in Ziglio za Tridentinsko-varskega ministra za gospodarstvo ' Gornje Poadižje, številni funkciona-Jaumanna, bodo Slovenija, Hrvat-1 rji deželne uprave Furlanije-Julij- ska, Veneto, Tridentinsko-Gornje Po-adižije in Furlanija-Julijska krajina nastopile s skupnim poročilom o vlogi jadranskih pristanišč za pospeševanje blagovnega prometa s Srednjo Evropo. Sklep o skupnem nastopu na bavarski konferenci je bil sprejet na včerajšnjem sestanku v Trstu, ki ga je vodil podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo in trgovino Stopper in ki so se ga udeležili predsednik Ccfbbfa' ž;r prdtrfet' in zveze SR Slovenije Jakomin s svetovalcem Ko-rečičem, svetovalec za pomorski promet in zveze pri IS SR Hrvatske UMiiiiiMiiMmmiiUiiiiniiuiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiKiiiiiiiuuiiiii ZAKLJUČNI KONCERT SEZONE GM V KULTURNEM DOMU Impozantna izvedba Mozartovega Requiema z ljubljanskimi gosti Pod taktirko dirigenta Antona Nanuta so koncert izva-jali simfonični orkester Slovenske filharmonije, mladi pevci iz Maribora, pomnožena Slovenski oktet in oktet Gallus ter solisti ljubljanske Opere Nedeljski zaključni koncert sezone Glasbene matice 1975/76 je privabil v Kulturni dom izredno veliko število poslušalcev, med katerimi je bilo tudi mnogo italijanskih ljubiteljev glasbe. Privabil jih je sloviti Mozartov Requiem, privabili pa so jih tudi izvajalci, ki so glede na svoja renomirana imena zagotavljali vrhunsko izvedbo ene poslednjih umetnin velikega Mozarta. Na sicer prostornem odru Kulturnega doma kmalu ne bi bilo prostora za vse: za orkester Slovenske filharmonije, za Mladinski pevski zbor iz Maribora, za pomnožena Slovenski oktet in oktet Gallus iz Ljubljane, za soliste, člane ljubljanske Opere: sopranistko Zlato Ognjanovič, mezzosopranistko Boženo Glavak, tenorista Jurija Rejo in ba- V šempolaju med polaganjem venca na spomenik padlim V nedeljo v Repnu med proslavljanjem 25, aprila sista Ivana Sancina in nazadnje še za dirigenta Antona Nanuta. Naravnost impozanten je bil pogled na vso množico izvajalcev in še posebej prijeten na mlade mariborske pevce v njihovih modro-belih oblek-cah. Strokovno oceno izvedbe bomo še prinesli, tokrat naj .zapišemo le, da nas umetniški gostje iz matične domovine niso razočarali in da smo bili deležni izvedbe, ki je iz rahle začetne negotovosti spričo znanih a-kustičnih pomanjkljivosti našega o-dra in dvorane, kvalitetno rasila od stavka do stavka in prav gotovo dosegla umetniški vrhunec v zadnjih treh stavkih: veličastnem Sanc-tusu, nežnem Benedictusu, v katerem so solisti dosegli skrajno možno glasovno sozvočje, v zbranem Agnus Dei in v dvojni zaključni fugi Lux aeterna. Pod zanesljivim vodstvom dirigenta Nanuta, ki je dobro usklajeval in suvereno obvladal vse izvajalske skupine, je celotni orkestralno-vo-kalni zbor deloval dovolj prepričljivo in predvsem ustrezno globoki duševni tesnobi in zloveščim slutnjam, ki vejejo iz posameznih stavkov. Kljub celovitosti izvajalskega zbora pa bi vendarle dali pred orkestrom prednost njegovemu vokalnemu delu, tako mladim mariborskim pevcem in pevkam, ki so pokazali odlično pripravljenost in glasbeno čistost, kot seveda mojstrskemu interpretiranju obeh pomnoženih oktetov, katerih glasovi so se krasno usklajali z onimi iz mladih grl in ustvarjali izjemno lepo razpoloženjsko muziciranje. Pohvalo zaslužijo tudi vsi štirje solisti, med njimi predvsem naš I-van Sancin, ki je imel še eno priložnost, da je pred svojim tržaškim občinstvom pokazal izjemne odlike svojega glasu in izvajalsko sposobnost. Občinstvo, ki je izvedbo spremljalo z veliko pozornostjo in zbranim podoživljanjem je na . koncu z dolgim aplavzom izsililo še ponovitev zadnjega stavka. Na koncu ne moremo mimo pripombe na račun tistih zamudnikov med občinstvom, ki prihajajo v dvorano že po začetku koncerta in med izvajanjem iščejo svoje prostore. S tem motijo poslušalce, predvsem pa motijo izvajalce. Rediteljska služba v prihodnje tega ne bo smela več dovoljevati. j. k. ske krajine in glavni ravnatelj tržaškega pristanišča ing. Colautti. Glavni namen napovedane konference je, da bi prispevala svoj delež k prizadevanjem za hitrejši razvoj gospodarstva in prometa v obalp sirih deželah Baden - Wuerttem-bergu, avstrijski Koroški in štajerski, Sloveniji, Hrvatski in deželah severne Italije. Poleg tega naj bi se na konferenci izoblikoval okvirni predlog o porazdelitvi vlog med posameznimi -pylstanRèi ■ iftr Sredo-: žemlja. Ta v vprašanja so toliko pomembnejša v tem trenutku — je na sestanku poudaril podpredsednik Stopper — ko je ponovno začel delovati Sueški prekop in ko je začela naglo naraščati gospodarska moč dežel proizvajalk surovega petroleja. Posamezne luke ob severnem Jadranu ne bodo mogle razviti svojih dejavnosti do take mere, da bi bile lahko ' konkurenčne pristaniškim sistemom, ki nastajajo na severu Evrope. Zato je treba iskati možnosti za njihovo povezavo v e-noten luški kompleks ob severnem Jadranu, oziroma za njihovo koordinirano nastopanje na področju mednarodnih blagovnih tokov. Osimski sporazum nudi dovolj široko osnovo za začetek pogovorov o takšnem sodelovanju in želeti je, da bi se ti pogovori lahko začeli še pred jesensko konferenco v Muenchnu. Napovedan nastop s skupnim poročilom na tej konferenci predstavlja že pomemben korak na poti tesnejšega sodelovanja med vsemi zainteresiranimi deželami in republikami, je zaključil Stopper. MIRO COLJA je dne 25. aprila praznoval 70 let. Ob tej priliki čestitajo: žena, hčeri, sin in vnuki. Urnik trgovin ob prvomajskih praznikih Združenje trgovcev iz tržaške pokrajine obvešča, da bodo trgovine na Tržaškem ob skorajšnjih praznikih poslovale po naslednjem urniku: Sreda, 28. aprila — Trgovine, ki so po navadi ob sredah popoldne zaprte (trgovine z živili, drogerije in cvetličarne) bodo lahko poslovale tudi popoldne. Sobota, 1. maja — Vse trgovine bodo zaprte. Nedelja, 2. maja — Vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn in pekarn, ki bodo poslovale od 7.40 do 13. ure in cvetljičarn, ki bodo lahko odprte od 8. do 13. ure. Ponedeljek, 3. maja — Vse trgovine (z raznim blagom, z izdelanimi im mi min iitiiuii m m n m limili n unii 111111(1111111111111 umil m milili limi SAMOVOLJNA ODLOČITCV PIKOV I NEKATERIH TRŽAŠKIH PEKARNAH SO VČERAJ ZVIŠALI CENO KRUHA Nespremenjena je ostala cena tistih vrst kruha, ki jih nadzira pokrajinski odbor za cene oblačili, tekstilom, živili, drogerije in cvetličarne) bodo lahko poslovale dopoldne in popoldne. L, 2. in 3. MAJA Zaprt generalni konzulat SFRJ Uradi generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu bodo v soboto, L, nedeljo, 2. in ponedeljek, 3. maja, zaprti zaradi državnih praznikov. Primer protislovenske mržnje Ni umesten pozdrav župana v slovenščini! V nedeljo je bil po dolini Glinščice klasični spomladanski pohod, ki ga je organiziralo združenje Escai XXX Ottobre iz Trsta. Udeležilo se ga je nad 1300 ljudi iz vse dežele. Žal smo bili ob tej lepi pobudi priča ponovni protislovenski mržnji. Občinska uprava ,je z veseljem dala na razpolago občinski park v Zabrežcu, župan Švab pa je izrazil željo, da bi udeležence pozdravil v italijanščini in slovenščini. Organizatorji pa so menili, da to ni umestno in županov pozdrav kratko malo odklonili. Zato je občinska uprava izobesila na raznih točkah, koder se je odvijal pohod, tiskan dvojezični pozdrav. Ta se je glasil: «župan in občinski odbor občine Dolina izrekata v lastnem in v imenu občanov prisrčen pozdrav vsem udeležencem današnjega pomladnega pohoda. Obenem vam želimo uspešen potek te hvalevredne pobude in nadvse prijetno počutje v naših krajih. Nameravali smo vam izreči ustni pozdrav, ki ga je organizator pohoda odklonil, ker bi glede na tukajšnje navade in stvarnost, moral biti dvojezičen». Jasno je, da se določeni nazadnjaški krogi in organizacije odločno branijo, da bi kdo trdil ali dokazoval, da v njihovi «Val Rosandri» živijo Slovenci. SLOVENSKI KLUB priredi danes, 27. aprila, ob 20.30 predavanje: Dr. Mitja Bitežnik O REFORMI DRUŽINSKEGA PRAVA ■ Vabljeni! Včeraj-danes Danes, TOREK, 27. aprila BISTRA Sonce vzide ob 4.59 in zatone ob 19.07 — Dolžina dneva 14.08 — Luna vzide ob 3.54 in zatone ob 17.25. Jutri, SREDA, 28. aprila ŽIVAN Vreme včeraj: Naj višja temperatura 10,3 stopinje, najnižja 9,2, ob 19. uri 7,8 stopinje, vlaga 82-odst„ zrač-pritisk 1009,8 rghigl narašča, brez vetra, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 11,9 stopinje, dežja je padlo 5 mm. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. in 26. aprila se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 20 oseb. Umrli so: 86-letna Amalia Sturman vd. Godina, 79-letna Caterina Agresta vd. Pepa, 47-Ietna Emilia Stranscia-nich vd. lacopich, 58-letni Guerrino Forza, 78-letni Agostino Redolfi De-zan, 72-letni Donato Hiibner, 36-Ietni Elviano Dudine, 55-letni Giovanni Scherl, 53-letna Liana Goec, 34-letni Mario Franceschini, 75-letni Giuseppe Clementi, 81-letna Rosa Grudina Fa-bris, 85-letna Giorgina Dapretto por. Contento, 101-letni Andrea Crevato, 61-letna Vinicia Driuli por. Cucarzi, 61-letna Nerina Lucchini por. Maco-rotti, 73-letna Alice Cesca, 55-letni Alfredo Moretto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AU’Esculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Corso, Korzo Italia 14; Prendi-ni. Ul. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM In ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; Zavije: tel 213-137: Milje: teL 271-124. 3ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE r R Ž A S K A KREDITNA BANKA TEČAJI VALUJ V MILANU DNE 26. 4. 1976 V nekaterih tržaških pekarnah so včeraj podražili kruh. Gre za tiste vrste kruha, katerih cen ne nadzira pokrajinski odbor za cene, a jih določajo peki sami. Kar zadeva tri vrste kruha, katerih cene so obvezne za vse peke (po 170, 220 in 260 lir za kilogram), je treba pripomniti, da so peki že pred časom zaprosili za dovoljenje za zvišanje cen, a ga niso še prejeli. O tej prošnji sedaj razpravlja pokrajinski odbor za cene, gre pa za vprašanje vsedržavnega pomena in zato bo verjetno potrebno ministrsko dovoljenje za zvišanje cene. Pokrajinsko tajništvo Lotta continua je včeraj izdalo poročilo, v ka- terem obsoja samovoljno odločitev pekov in naglasa zahtevo po prodajanju kruha po političnih cenah, pri katerih bi morala država kriti izgubo med proizvodnimi stroški in izkupičkom prodaje. POPRAVEK V poročilo o občnem zboru Kmetijske zadruge, ki smo ga objavili v nedeljski številki Primorskega dnevnika, se nam je vrinila neljuba pomota: zabeležili smo namreč, da je bil za novega predsednika organizacije izvoljen inž. Miloš Kodrič. V resnici je bil na to mesto izvoljen inž. Dušan Kodrič. Ameriški dolar: debeli 890,— drobni 875,— Funt šterling 1620,— švicarski frank 353,— Francoski frank 190,— Belgijski frank 22,— Nemška marka 351,50 Avstrijski šiling 48,75 Kanadski dolar 890,— Holandski fiorini 331,— Danska krona 147,— Švedska krona 200,— Norveška krona 160,— Drahma: debeli 24,- drobni 24,50 Dinar: debeli 47.- drobni 47,— MENJALNICA vieh tujih valut PRVOMAJSKI PROGRAM TEŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA V BAZOVICI TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR pripravlja 1. in 2. maja proslavo v BAZOVICI, OB SODELOVANJU : — GODBE NA PIHALA PTT iz Ljubljane — Recitatorjev SLOVENSKEGA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA — TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA — Govornikov: DUŠANA KOŠUTE, pokrajinskega tajnika VZPI - ANPI in poslanca MARIA LIZZERÀ - ANDREA — Ansambla KRAS (ples) — Razstava o TPPZ «Ml SMO TU» v Bazoviškem domu Poskrbljeni bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico vina. Gledališča Kino SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Daria Fo-ja «BURKAŠKI MISTERIJ» v torek, 4. maja, ob 20. uri v AJDOVŠČINI (v okviru področnega srečanja gledaliških skupin Primorske). VERDI Drevi ob 20. uri četrta ponovitev (reda C/C) Puccinijeve opere «La fanciulla del West». ROSSETTI Teatro stabile v sodelovanju Stalnega slovenskega gledališča: v četrtek, 29. aprila, edina predstava v Trstu Brechtove - Weillove «Opere za tri groše» v izvedbi ljubljanske Drame. Abonenti tržaškega Teatra stabile in Stalnega slovenskega gledališča imajo 50-odstotni popust. Mladina 1.000 lir. Rezervacije od danes pri osrednji blagajni. Pasaža Protti. AVDITORIJ Jutri ob 20.30 «Lontani da tutto: l'emigrazione friulana, storia e testimonianze». Po zamisli Furia Bordona z Nicom Pepejem, Anno Menichetti, Mimmom Lo Vecchioni, Elvio Dudine, Orazioni Bobbiom in Giovannijem Bo-gateem. Režija Nico Pepe, kostumi in scene Sergia D'Osma. Vstop izključno z vabili, ki so na razpolago pri tajništvu Teatra stabile in osrednji blagajni, Pasaža Protti. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA SRCE IGRAČK (Mladinska igra v treh delih) Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA Danes, 27. t.m„ ob 15.30 in v četrtek, 29. t.m., ob 15.30. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja Jože Rode - Jože Vozny Ivan Cankar V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL Dramska lepljenka Predstave v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6 V petek, 7. maja, ob 20.30 — premiera. V soboto, 8. maja, ob 20.30 — I. ponovitev. V nedeljo, 9. maja, ob 18. uri — II. ponovitev. V ponedeljek, 10. maja, ob 20. uri v kinodvorani v SEŽANI. La Cappella Underground 19.00—21.30 «Gli amori di una bionda». Režiser Miloš Forman. Ariston 16.30 «La luna nera». Barvni film, režiserja Luisa Malie. Mignon 16.00 «Relazione intima». Charlotte Rampling. Barvni film. Grattacielo 16.00 « Bluff, storia di truffe e di imbroglioni». A. Celen-tano, Anthony Quinn, Capucine. Fenice 16.00 «Apache». Barvni film. Igrata Cliff Potts, Harry Dean. Excelsior 15.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son. Prepovedan mladini pod Izletom. Nazionale 15.30 Walt Disneyev filu1 «Bambi». Eden 16.00 «Il secondo tragico Fan-tozzi». Igra Paolo Villaggio. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «Io non credo a nessuno». Barvni film, v glavni vlogi igra Charles Bronson. Cristallo 16.00 «Gioco estremamente pericoloso». Igra: Burt Reynolds. Bareni film. Capito! 17.00 «Marcia trionfale». ISra Franco Nero. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Impero 16.30 «Una sera c’incontràm-mo». Igra: Johnny Dorelli. Moderno 16.00 «Il soldato di ventura». Bud Spencer. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Gola profonda»-Igra Linda Lovelace. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Donne, pianeta preistorico». Wendel Corey, Keit Larsen. Barvni film. Vittorio Veneto 16.15 «Una calibro 20 per lo specialista». Igra: George Kennedy. Prepovedan mladini P°^ 14. letom. Barvni film. Radio 16.00 «Flavia, la monaca mUS' ^sulnaana». Prepovedan mladini P0^ "IS.'' letom. Astra 16.00 «L’anatra all'arancia»- X glavnih vlogah igrata Monica Vitti in Ugo Tognazzi. Barvni film. Jutri zaprto. V torek isti film. Abbazia 16.00 «Banditi a Parigi». Prepovedan mladini pod 14. letom. Narodna in študijska knjižnica v Trstu prireja ob letošnji stoletnici rojstva največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja predavanje CANKARJEV POGLED NA JEZIK — JEZIK IN NAROD Predaval bo univerzitetni profesor dr. Franc Zadravec z ljubljanske univerze jutri, 28. aprila, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4. Odbor NšK Izleti PD S. Škamperle pri Sv. Ivanu Pn reja v nedeljo, 9. maja, enodnevni izlet na Vrhniko, v Bistro, Polhov gradeč in na Rožnik. Izlet spada v okvir društvene proslave ob 100-letnict Cankarjevega rojstva. Vpisovanje na sedežu društva od 20. do 21. ure- V spomin na Silvestra Godino da ruje Alba Rossmann vd. Danese 1 tisoč lir za dom J. Ukmarja in J tisoč lir za PD I. Grbec v skednju- Ob 10. obletnici smrti mame Vale rije Grgič darujeta Emilija in Karin 10.000 lir za Dijaško matico in 10-lir za dom handikapiranih na OPcl nah. _ Namesto cvetja na grob Berto^ Ščuke daruje družina Vodopivec 3t> lir za Dijaško matico. Namesto cvetja dragemu Bertok Ščuki (in ne Pepiju kot objavlje 25. t.m.) darujeta Zora in Mari-1 Pertot 5000 lir za Dijaško matico- V počastitev spomina Kari06)« Sedmaka - Settima darujeta Via® in Armido 5000 lir za dom handia piranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Alber Ščuke darujeta družini Ferluga Kodrič 10.000 lir za Dijaško mat in 10.000 lir za TPPZ. . ZAHVALA očutja- Ganjeni ob tolikih izrazih soc ki smo ga bili deležni ob izgubi šega dragega Riharda Senice ^ se zahvaljujemo vsem, ki so bili ob strani v r-aši bolesti. Družina Trst, 27. aprila 1976 Potrti naznanjamo žalostno vest, da se je za vedno poslovil od nas naš dragi tata PEPI PAULINA Pogreb dragega pokojnika bo danes, 27. aprila, ob 14. uri iz tržiške bolnišnice v Nabrežino. Žalujoči: žena Olga, sin Pepi, hčere Mary, Dragica in Milica z družinami ter drugo sorodstvo Nabrežina, 27. aprila 1976 GORIŠKI DNEVNIK Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA NA OPČINAH Preudarno in uspešno poslovanje domače Hranilnice in posojilnice Kljub neugodni gospodarski konjunkturi je hranilnica lani občutno povečala promet - Odslej posojila na osebno jamstvo do petdeset milijonov lir V dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah je bil v nedeljo dopoldne redni letni občni zbor domače Hranilnice in posojilnice. Na skupščino Je prišlo večje število članov (teh je danes okrog 560), katerim je podpredsednik upravnega odbora ing. M. Sosič podrobneje orisal delovanje nranilnice v lanskem letu. Govornik je poudaril, da je hranil-mca lani občutno povečala obseg opravljenih naložb: dovoljena poso-Jna so narastla za 33%, to je za J-134 milijonov lir, in sicer s prej-snjih 3.439 na 4.573 milijonov lir. Hipotekarnih posojil je bilo 148, nji-nova skupna vrednost pa je dosegla 1;618 milijonov lir. Posojila na teko-; 1 računih so se zvišala za 36%, ln sicer s 435 na 593 milijonov lir, Portfelj se je povečal za 10,6%, ln sicer s 571 na 631 milijonov lir, Vrednostni papirji pa so se zvišali ?.a 18,6%, in sicer z 973 na 1.154 mi-Eionov lir. Sredstva, ki so bila zaupana domačemu denarnemu zavodu, so se Povečala za 2.627 milijonov lir: od je odpadlo na hranilne vloge tie milijonov lir (ta postavka je bi-a za 53,8 odst. večja kakor ob kon-u leta 1974), na vloge na tekoče «cune pa 181 milijonov lir ( + 13,8 past.). Skupna vrednost hranilnih vlog n vlog na tekočih računih je tako posegla 8,5 milijarde lir. Tudi za-'užno premoženje se je občutno Povečalo, in sicer za 47,8 odst., to s 128 na 190 milijonov lir. Z Pakuponj novih delnic ICCREA se Je delež posojilne pri tem osrednjem .farnem zavodu dvignil in znaša 13.200.000 lir. 41.Lan> so se občutno povečali stro-*' h so poskočili za 45,64 odst. in P epu s 616 na 896 milijonov lir. čutno so narastle pasivne obre-' ~~ t.j. obresti, ki jih banka pri-ava na denarne vloge — in si-s^r s .419 na 628 milijonov lir. Pri Jpavi letnega obračuna je upravni uor upošteval koeficiente, ki jih k PPspmezne postavke določa za-gi,ns"a norma, pri vrednotenju dru-> aktivnih in pasivnih postavk pa rm fnJe®0'? člani ravnali s preudar-"GP. ki jo narekuje sedanji gospodarski položaj. Iz računa «zvidno, sojilnice v lanskem letu 934 milijonov lir (aktivne obresti 835 mil, obresti na vrednostnih papirjih 73 hhl. in razni drugi dohodki in ak-«vne komisije 25 mil. lir), stroški so dosegli 896 milijonov (pasivne -“resti 628 mil., upravni stroški 212 . amortizacije 11 mil., davki 20 md. in vnaprej vnovčene “Obresti a mil. lir). Poslovno leto se je po sem tem zaključilo s čistim dobič-m nekaj nad 37 milijonov lir. '-'bèni zbor je soglasno odobril naa0C**° uPravnega odbora, poročilo cizornega odbora, ki ga je podal .ednik dr. Antonaz, in predložen ')racun. Strinjal se je tudi s pre-b'-lpm upravnega odbora da bi do-r ek poslovnega leta namenili v ,i fbJarju 50% rednemu rezervnemu hi-a. '. 1®^ vzajemnemu skladu j ^.dmc in posojilnic iz Furlanije->jske krajine, preostala sredstva , ®° odločili za izredni rezervni k acJ: vsoto 2 milijona lir pa so na-«ti za dobrodelne namene. jp 0 odobritvi osnovnih dokumentov . občni zbor Sprejel še vrsto skle-° Padaljnjem poslovanju hranilna 6 80 sklenili, naj se viši- iam ^osarnezn'h posojil na osebno stvo poveča s sedanjih 35 na 50 ne 1I°nP* * * * v vi lir. Glede določanja viši-m aktivnih in pasivnih obrestnih Upr ’ ^ skuPŠčina prepustila skrb zgube in dobička je da so znašali dohodki po- Tajnik FUENS Meinhart v Trslu in naši deželi Te dni se je v deželi Furlaniji -Julijski krajini mudil na obisku generalni tajnik FUENS Olaf Meinhart. V Trstu je v soboto predaval v Slovenskem kulturnem klubu, v nedeljo zjutraj pa je v spremstvu vodstva Slovenske skupnosti obiskal go-riško pokrajino, posebej števerjan-sko občino in Beneško Slovenijo, kjer se je zadržal na grobu pesnika in narodnega buditelja Ivana Trin-ka. Bela nedelja v Samatorci Kot je že stara navada praznujejo v Samatorci veliko noč na belo nedeljo torej z enotedensko zamudo. Tudi letos je župnijski mladinski krožek priredil priložnostni popoldanski kulturni program, ki je bil pred praznično okrašeno samatorsko cerkvico. Po bogoslužju je najprej pevski zbor iz števerjana uprizoril v cerkvi koncert velikonočnih pesmi, ki jih je ubrano zapel pod vodstvom Hermana Srebrniča. Zatem je pred cerkvijo isti števerjanski mešani pevski zbor, ki ga sestavljajo številni mladinci in je dobro uglašen, zapel še venček narodnih, za prijetno razpoloženje pa je poskrbel ansambel zabavne glasbe «Veseli števerjanski fantje», ki je zaigral in zapel številne popularne motive. Med prireditvijo je bil tudi srečelov z bogatimi nagradami, prisotni gostje pa so si lahko «privezali dušo» pri priložnostnem kiosku. V Samatorci ni v nedeljo zares nihče trpel žeje, saj sta obratovali kar dve osmici, ki sta bili natrpani v ljubitelji žlahtne kapljice. —bs— Posredovanje Štoke za zadružni hlev O potrebnem finansiranju zadružnega hleva v Praprotu je bil govor na sestanku med deželnim svetovalcem Štoko in deželnim odbornikom za kmetijstvo Del Gobbom. Štoka je v podrobnosti orisal težave v zvezi z gradnjo zadružnega hleva. Del Gobbo je obljubil svoje posredovanje iiiiiiiiiiitiiiiiiimmiitiiiiiiiiiiiitiniiiiuiiiuiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiJiitiiiuiuiiiiiiiitiii V SOBOTO NA PROSEKU Obračun dela na 6. občnem zboru Cvetličarsko ■ vrtnarske zadruge Žc letos odprt Kraški cvetličarski center? SVEČANOSTI OB 25. APRILU Pred spomeniki padlim so demokratični ljudje izpričali voljo po enakopravnosti in demokraciji Slovenski govorniki so poudarili velik delež, ki so ga prispevali slovenski ljudje v narodnoosvobodilni borbi Tudi letos se je veliko ljudi zbralo na glavnem goriškem pokopališču. Us. cfau odboru. Občni zbor je z jin e?n'm glasovanjem potrdil tret-rim ■ ,nov upravnega odbora, kate-.le letos potekel mandat. Na kon-p,. ?° Predsednik J. Podobnik, pod-c][. j?e‘'*4 Otroški harmonikarski ansambel Mladinskega doma je izvajal venček Venturinijevih motivov. Ansambel vodi Ivan Tarabocchia Kot smo zapisali v poročilu, se je slavja udeležilo veliko ljudi. V prvih vrstah vidimo več gostov in predstavnikov oblasti Marija Mijot, ki je obudila spomine na tedanjo živahno dejavnost PD in na koncerte, ki jih je Venturini pripravil z njihovim pevskim zborom doma ter na raznih gostovanjih po Primorski in po Jugoslaviji. Slavje ob poimenovanju boljunske šole je dopolnil kulturni program, ki ga je začel najprej otroški pevski zbor, ki je zapel tri pesmi. Nato je nastopil pevski zbor «Fran Venturini» od Domja, ki je pod vodstvom Rudolfa Franclja zapel Venturinijeve «Bazovico», «Nocoj pa oh nocoj» ter «Mi vstajamo», boljunski pevski zbor «France Prešeren» je pod vodstvom Draga Žerjala zapel tri pesmi, harmonikarski orkester Mladinskega doma pa je pod vodstvom Ivana Tara-bocchie izvajal venček z naslovom «Fantazija na glasbene motive Frana Venturinija». Po končanem sporedu si je množica ogledala razstavo, ki so jo ob tej priložnosti pripravili o Franu Venturiniju od njegove rojstne hiše preko njegove polne dejavnosti na vseh šolskih in kulturno - prosvetnih dejavnosti pa vse do groba. V. L. fašistom, ki so ga internirali nekje v južni Italiji. Po osvoboditvi je Venturini prišel v Trst, kjer se je ukvarjal z glasbenim in prosvetnim delom, leta 1952 pa je zbolel in nanaglo umrl. Fran Venturini se je tako v mladih letih, ko je poučeval še v svojih krajih, kot tudi v času begunstva uveljavljal kot skladatelj in pevovodja in zapustil veliko svojih borbenih pesmi in priredb, s čimer je obogatil slovensko kulturo. Škrinjar je svoj govor zaključil takole: «Njegov vzor naj nas vodi in spodbuja. Naj bo naša šola, ki se imenuje po njem, stična točka vseh nas, naših teženj, naših želja in naša bodočnost». Besedo je nato povzel dolinski župan Edvin Švab, ki je v imenu občinske uprave pozdravil svečanost, še posebej učence in učenke, učiteljice in starše šolarjev, ki jih «pozdravljam z občutkom hvaležnosti, pohvale in priznanja, za vloženo skrb, za požrtvovalnost v času, delu in denarju, za ljubezen za svojo šolo, ki bo odslej nosila ime domačega rojaka Frana Venturinija.» Dolinski župan Edvin Švab je svoj govor nadaljeval takole: «Poimenovanje šole je važen, toda vendarle enkraten dogodek,'enkratno slavje, ki nas lahko osreči, ogreje in navduši le ob trenutkih doživljanja. Zato mi dovolite, da poudarim * izredno vlogo, ki jo ima naša šola stalno, tako včeraj kot danes in vnaprej pri u-smerjanju in usposabljanju našega mladega rodu za vse življenje. Starši marsikatere današnje mamice in očeta so se morali za časa NOB in črnega fašizma z o-rožjem v rokah boriti za pravico, enakopravnost, za Svobodo. Iz te plemenite in težke borbe, v kateri so bili aktivno udeleženi naši občani, ves Boljunec, iz te zmagovite borbe je zrasla naša šola, med to borbo so nastajale čudovite Venturinijeve melodije, ki človeka lahko raznežijo ali spodbudijo, da trdneje stisne pest in se upre krivicam. šola, ki je zrasla iz prelite krvi naših očetov, vaših nonotov, dragi otroci, ne more in ne sme biti in tudi ni drugačna od semena, iz katerega je vzklila. Zavedamo se, da je danes šola eden močnih instrumentov, in ker je danes državni praznik odporništva, bom za lažje razumevanje uporabljal enostavno prispodobo: za nas je danes šola težko orožje, težka artilerija, raketa poznavanja najvišjih idealov demokracije, najobčutljivejših instrumentov za utrjevanje enako-.p^^čti^^vobode. Vse naše šole morejo postati rakete z dolgim dometom, ki traja vso dobo človeškega življenja. Šoli, ki goji in čuva najplemenitejše ideje: demokracijo, bratstvo in enakopravnost, ponos narodne pripadnosti, šoli, ki je tesno povezana s svojim ljudstvom, z njegovo bližnjo in daljnjo zgodovino, z njegovim današnjim delom, taki šoli kot je naša oziroma vaša boljunska Fran Venturini naj gre vse naše priznanje in naša opora.» Šolski skrbnik Pericle Fidenzi je v začetku svojega nagovora izrazil zadovoljstvo, da je šola dobila svoje ime tako pozno, kajti sicer bi jo bili poimenovali «po kakem Danteju ali Manzoni ju ali Cankarju», tako pa je dobila ime po domačinu, ki se je uveljavil kot pedagog in glasbenik, kar je po njegovem veliko več veljavno. K temu je dodal, da naj šola še nadalje goji slovensko besedo in kulturo, naj goji pesmi in skladbe Frana Venturinija, naj goji ljudske pesmi, da ne izumre kulturno bogastvo, ki so ga prejšnje generacije gojile in prenašale iz roda v rod do danes. V imenu boljunskega prosvetnega društva France Prešeren je spregovoril predsednik Vojko Slavec, ki je poudaril, da se je končno uresničila dolgoletna želja vseh vaščanov. Dodal je, da je prav boljun-sko prosvetno društvo sprožilo zamisel, da bi domačo šolo poimenovali po tako zaslužnem domačinu, ki je toliko žrtvoval tako za domače društvo kot za prosvetno dejavnost nasploh. Ker je Fran Venturini svoje kulturno in prosvetno delovanje zaključil pri svetoivanskem PD «Slavko Škamperle», je o tej njegovi dejavnosti spregovorila članica sve-toivanskega PD, narečna pesnica iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimmiii 0 PORTUGALSKEM TURIZMU PO SKORAJ 200 LETIH V AVDITORIJU Sehillerjevi «RAZBOJNIKI» v moderni interpretaciji Nujno je bila potrebna še okrogla miza o modernizaciji klasičnih tekstov, ki je bila že napovedana, nato pa odložena in iz neprepričljivih razlogov odpovedana «Non tutte le ciambelle riescono col buco». — Take in podobne komentarje je bilo slišati v četrtek med odhajajočim (pretežno) mladim, precej številnim občinstvom iz tržaškega Avditorija po predstavi moderniziranih Schillerjevih «Razbojnikov» prejšnji četrtek, predstavi hudo prizadevnih igralcev zadruge, ki nosi radovednost vzbujajoč naziv «La Fabbrica dell’Attore». Schillerjevo mladostno dramo (komaj 20 let mu je bilo takrat pred skoraj dvesto leti) je adaptiral Nello Saito, rčžiral pa Giancarlo Nanni, ki je v rimskem gledališkem listu poleg kratke vsebine «Razbojnikov» in informacije o Schillerju, objavil iz Brechta, H. Maverja in F. Durren-matta številne sodbe in misli, ki so mu služile pri postavitvi posodobljene drame iz časov Sturm und Dranga: o vprašanju odnosa med politiko in moralo: o tem, kako je ob stoletnici dramatikove smrti (leta 1905) marksist F. Mehring napisal njegov življenjepis s podnaslovom «biografski profil za nemške delavce». iiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiimiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiimiimiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimuiiimniiiiiiiiuii LEPA MANIFESTACIJA V VIDEMSKI CERKVI Človekovo trpljenje v devetih izrazih Veliko zanimanje za dela zavzetega umetnika V soboto, na predvečer državnega praznika, 25. aprila, ko italijanski narod slavi obletnico vsenarodne vstaje leta 1945 za dokončni izgon tujca in za zrušenje fašizma, torej za dokončno osvoboditev človeka suženjstva in trpljenja, je v stari videmski cerkvi sv. Frančiška prof. Michele Piva odprl veliko razstavo s skupnim naslovom «človekovo trpljenje». Prof. Michele Piva je po rodu z Reke, že dolgo pa živi in se u-veljavlja kot profesor in umetnik v Vidmu. Z njim smo se kot z angažiranim umetnikom seznanili tudi v Trstu, ko je pred petimi ali šestimi leti v tržaški občinski gal'eriji priredil ’ràzstaifò 'p'od skupnim naslovom «Koncentracijska taborišča». Njegova sedanja razstava v videmski cerkvi je u-brana na isto, vendar pa na mnogo bolj široko temo, na temo, kot smo že rekli, človekovega trpljenja in se deli na devet delov ali razdelkov. Cerkev sv. Frančiška v Vidmu je zelo stara cerkev, izhaja iz 14. stoletja in je bogata umetnin, ostankov starih fresk in je zato primeren okvir za sedanjo razstavo. Toda cerkev je zelo velika in je torej razstavišče obsežno, vendar je umetniku uspelo pripraviti veliko razstavo, ki je enotna ne le po splošnem motivu, pač pa tudi v nekakšnem tehničnem soglasju, saj gre od preprostih risb do svojevrstnih olj, pa vse dalje do tipično njegovih z Varilnim aparatom obdelanih železnih plošč. Kot smo rekli, se razstava deli na devet razdelkov oziroma na devet specifičnih motivov. Začne se s križevim potom, ki obsega čest risb. Križev pot se nato ponovi še v četrtem razdelku, vtem ko pet risb drugega dela razstave prikazuje motive izseljevanja, motive begunstva. V tem delu je zelo živa socialna motivika, ki se ne kaže le v risbah, pač pa tudi v napisih ob vsakem motivu. Tretjemu delu je umetnik dal naslov «Marijin dnevnik» in sedem velikih risb kaže pravzaprav le posamezne značilne dele človeškega telesa, kot na primer roko, usta, nekakšen ženski akt. Za tretji del razstave smo rekli, da gre za velike risbe. Pravzaprav to niso risbe, pač pa so veliki kartoni prevlečeni z oljem in iz tega olja je Piva izpraskal svoje motive. V naslednjem oddelku velike razstave je spet, kot smo že rekli, križev pot, naslednjemu, petemu razdelku pa je prof. Piva LISBONA, 26. — Kot je sporočil portugalski minister za javne naložbe Antonio Scusa Comes socialističnemu glasilu «A Luta», bo portugalska vlada še v letošnjem letu izvedla tako imenovanih produktivnih naložb za 75 milijard e-scudosov, v prihodnjih petih letih pa, torej do leta 1980 bodo na Portugalskem namenili javnim naložbam kar 300 milijard escudosov v sedanji vrednosti, kar bi v lirah pomenilo okoli 9 tisoč milijard. Del teh naložb bo izvedla sama država, del pa preko javnih ustanov in podržavljenih podjetij. Predvideva se, da se bodo naložbe izvedle tako v kmetijstvu, kot tudi v lahki in težki industriji, pa tudi v gostinstvu oziroma turizmu. Portugalska namerava posvetiti veliko pozornost prav turizmu, ki je bil že pred zrušenjem fašizma pomembna gospodarska panoga te dežele. Sedaj doživlja turizem na Portugalskem nemajhno krizo, kar je tudi razumljivo, ko pa je dežela že skoraj dve leti v precejšnjih notranjih težavah. O krizi v turizmu govore naslednje številke: v lanskem letu je bilo na Portugalskem 1 milijon 967.000 turistov s skupno nekaj nad 10 milijonov nočitev. To pa je za celih 25 odstotkov manj kot leto pred državnim udarom. Nekateri turistični «tokovi» so sicer ohranili običajno «raven», od drugod pa jih tako rekoč ni več. Zato so v portugalskih gostinskih krogih nekoliko zaskrbljeni, pa čeprav menijo, da bo letos bolje kot zadnji dve leti, seveda kolikor bodo rešili vprašanje beguncev, kajti teh je okoli 800 tisoč in zasedajo veliko hotelov. Čeprav na en način računajo z izpraznitvijo nekaterih hotelov, se z druge strani nakazuje nevarnost, da bodo novi begunci iz Mozambika zasedli še nove hotele. s ST" I ^§Is%.„ dal naslov «Pozabljeni svet». Morda je umetnik v upodabljanju pepili motivov, ki obsegajo ta del razstave, šel v svojih spominih v otroška leta, kajti ta dela prikazujejo deško in otroško igro, na drugem olju vidimo koščena deška kolena, na tretjem spet več parov koščenih deških nog. V sedmem oddelku razstave so na šestih oljih upodobljene ptice med poletom. Temu delu razstave je prof. Michele Piva dal naslov «Prisila». V naslednjem razdelku pa je govor o odporništvu. Gre za več kovinskih plošč, ki jih je . Piva obdelal z varilnim aparatom. Tovrstna njegova dela smo videli že na njegovi tržaškPičdžštdftpin prav ta njegova dela so doživela še najvišja priznanja vse kvalificirane kritike v domovini in tudi v tujini. Kot nekakšno logično nadaljevanje tega razdelka je naslednji razdelek, ki mu je Piva dal naslov «Lager», torej koncentracijsko taborišče. Tudi ta razdelek sestavljajo kovinske plošče, ki jih razjeda rja in ki jih je načel tudi varilni aparat. Ciklus devetih razdelkov zaključuje skupina prav tako rjastih kovinskih plošč, ki jim je prof. Michele Piva dal naslov «Song My». Kot že sam nas-Igv pove, je prof. Michele Piva hotel svoj ciklus zaključiti s tragedijo vietnamske vasi, ki je podobno kot češke Lidice, kot jugoslovanska Kragujevac ali Kraljevo ali kot italijanski Marzabot-to v času ameriške zasedbe bila uničena do tal in so vse njeno prebivalstvo pobili ameriški marinci. Odprtje razstave je privabilo toliko ljudi, da je bila velika cerkev polna kot ob velikih cerkvenih svečanostih. Med množico smo opazili tudi veliko javnih in kulturnih delavcev iz Vidma in okolice, pa tudi predsednika dežele Antonia Comellija, prefekta dr. Spazianteja, občinskega odbornika Caretta in druge. Razstava, ki bo prav gotovo vzbudila zanimanje občinstva, bo trajala do 6. maja. Slovite kariatide bodo spravili «na varno» ATENE, 26. — Slovite kariatide z Akropole bodo spravili «na varno». Tako so sklenili v Atenah in sicer na ministrstvu za kulturo. Pa ne zato, morda, ker bi se bali, da bi slovita «lepa dekleta» kdo ukradel. Preveč težka so, da Li jih odnesli. Slovitim kipom na A-kropoli škoduje «slab zrak». Skozi 2500 let ni tem umotvorom škodovala ne megla, ne veter, pa tudi žgoče sonce ne. Toda «smog» je nekaj drugega. In podobno kot je z mnogimi kamnitimi umotvori po vsej Italiji, tako je tudi s ka-riatidami in nekaterimi drugimi zgodovinskimi ali umetniškimi objekti v Atenah. Ne zob časa, pač pa zob «smoga» jih naglo razjeda. Zato jih bodo spravili na varno, na njihovo mesto pa bodo postavili nove kariatide, ki bodo povsem enake tem, le da ne bodo izvirne, ne bodo delo starih grških mojstrov, ki jim je kralj E-retej naročil, naj jih izklešejo, da držijo svode ali bolje strop malega templja na Akropoli. Kariatid je danes pet. Bilo jih je nekoč šest, pa je lord Elgin e-no prodal britanskemu muzeju. Kariatide nosijo ime po vasi Ca-ryae blizu Šparte, odkoder je bilo šest lepih deklet, ki so bile za model starim grškim kiparjem, ki so kakih 500 let pred Kristusom klesali kipe — postavke za mali tempelj na Akropoli. in še, da je «preveč lahko zanikati Schillerjevo aktualnost», pa tudi, da je «jalov vsak poskus približati se mu s poistovetenjem», ki da je hkrati tudi «nemogoče, zakaj naša občutja niso več tista iz Schillerjevih časov». Iz delno protislovnih citatov ni mogla nastati drugačna režija s sceno, ki je kolikor toliko podobna moderni kopalnici in s kostimi današnjega tovarniškega delavca ali v frak oblečenega salonskega bogataša, da ne omenjamo glasbe, ki naj bi bila moderna in je njena primernost tudi za tako moderniziranega klasika zelo vprašljiva. Pa saj ne gre za prvi primer skoraj ponesrečene moderne interpretacije klasičnega teksta: odkar so taki eksperimenti v modi, smo jih videli že več in ne le v gledališčih, temveč tudi na filmskih platnih. Že zaradi vloženih naporov in tudi sredstev, bi bilo primerno kaj več razpravljati o umestnosti eksperimentiranja tudi v primerih, ko je že vnaprej neuspeh verjetnejši od uspeha. Morda se je iz podobnih negotovosti rodila potreba po organizaciji posebne okrogle mize prav ob Nannijevih «Razbojnikih» pod naslovom «Schiller danes: klasično besedilo in moderna interpretacija». V isti sapi pa je treba povedati, da je tržaški skoraj redni obiskovalec predstav v vseh treh dramskih gledališčih v Trstu — Rossetti, Avditorij in Kulturni dom — lahko ugotovil, da je vsaj ena moderna interpretacija klasičnega teksta — če lahko tako označimo Leskovčev tekst «Dveh bregov» — lepo uspela in na letošnjem Ste-rijinem pozorju ob primerjavi modernizacije «Razbojnikov» in «Dveh bregov» določene analogne prijeme in med njimi najočitnejši ples z lutkami. Predolg bi bil pač odgovor na vprašanje: zakaj je Babičeva modernizacija Leskovca u-spela, Nannijeva modernizacija mladega Schillerja pa ne. Nikakor pa ni glavni vzrok v resnični kla-sičnosti Schillerja in v njegovi dvestoletni oddaljenosti za razliko s polstoletno časovno oddaljenostjo Leskovca, ki «uradno» doslej za klasika ni niti še proglašen. Toda: dajmo cesarju, kar je cesarjevega in pohvalimo igralce ne le za vloženi veliki trud, ampak tudi za talentirano igro in med njimi v prvi vrsti zares visoko u-metnost Manuele Kustermannove, ki vendarle ni bila dosledno in neusmiljeno «modernizirana» in ki ji vsaj delna nedoslednost režije pomagala izoblikovati najlepšo kreacijo četrtkove premiere. Tudi i-gralki Loredana Binda in Marina Sassi sta z vso dobro voljo odigrali za nju neprikladni moški vlogi razbojnikov Schwarza in Kollerja. Tudi brata Moor sta skušala Piero in Franco Baldini igrati čim bolj prepričljivo, njunega o-četa grofa Moora pa je izvrstno podal — zlasti v maski — Aldo Puglisi, ki je nastopil tudi kot menih. Pohvalo zaslužita tudi Mauro Barbani in Pierluigi Modesti. Glede Nannijeve režije pa bi bilo krivično, če ne bi priznali, da so se mu posrečili nekateri prizori, ki bodo zaradi svoje edinstvene in presenetljive skladnosti in poetičnosti ostali gledalcem še dolgo v spominu: Mislimo v prvi vrsti na oba zaključna skupinska prizora tako ob koncu prvega dela kot ob zaključku drugega. So rezultat že omenjene protislovnosti, ko je postala vzrok nedoslednosti in preprečila «tonalno» modernizacijo? Morda. Gotovo pa so dokaz, da imamo opravka z režiserjem, ki nas bo v prihodnosti s svojo nedvomno nadarjenostjo in nemirno iznajdljivostjo utegnil še prav prijetno presenetiti in nas prepričati, da se z njegovo umetnostjo sprijaznimo. (Se bo lotil «Kovarstva in ljubezni»? «Don Carlosa»? Saj so vendar vsi zreli Schillerjevi teksti za njegove poskuse bolj privlačni kot začetniški «Razbojniki»). Takrat bo a-plavz ob koncu predstave toplejši in močnejši — obilnejši in prepričljivejši od četrtkovega. * * * Ital. Stalno gledališče za FJK in tržaški Goethejev institut sta kot rečeno verjetno domnevala, da u-tegne poskus gostujoče zadruge povzročiti take ali podobne pomisleke in sta zato napovedala za soboto, 24. t.m., ob 18. uri v Mali «Rossettijevi» dvorani okroglo mizo s sodelovanjem Sergia D’Osma, Manuele Kustermann, prof. C. Magrisa in režiserja Nannija. Iz nepojasnjenih vzrokov je bila o-krcgla miza preložena na konec sobotne reprize in tedaj pa enostavno odpovedana, lahko rečemo iz nezadostno upravičenih razlogov, saj je predsednik «Teatro Stabile opravičil samo odsotnost režiserja. L. T. 12.30 12.55 13.30 14.10 16.45 17.00 17.15 17.40 18.15 19.05 19.28 19.30 20.00 20.45 21.55 18.00 18.30 19.00 19.02 19.30 20.45 22.00 9.05 9.35 9.55 11.25 16.35 17.00 17.25 17.45 18.35 19.15 19.30 20.00 21.25 22.10 19.30 20.15 20.30 21.55 17.45 18.15 18.45 20.00 20.50 22.20 TOREK, 27. APRILA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost: Ed enke do neskončnosti Črno-belo DNEVNIK in Danes v parlamentu Tečaj nemškega jezika Program za najmlajše, risani film Neposreden stik z živalmi Program za mladino: Štirje risani filmi Tedenska oddaja za mladino: VRAŽJI TRIKOTNIK Poljudna znanost: Veliki vojskovodje druge svetovne vojne: EISENHOWER Četrt ure z ansamblom «I Fox» Kratke vesti Dnevnika št. 1 Kronike in Vremenska slika DNEVNIK KRALJICA DIAMANTOV Protagonistka te avanture je lepa Nadine, ki tihopati diamante iz Afrike v Evropo. Nadine se otrese svojega prvega prijatelja Alberta, ki je z njo surov in nasilen, toda tudi uglajeni Martin ni to, kar ona misli in upa. Kljub vsemu pa je vendarle prišla do svojih osmih diamantov. To pa postane sled za iskanje tihotapske poti diamantov iz Afrike v svet Velike bitke preteklosti: BITKA NA MARNI (1914) Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal Poskusne oddaje za gluhoneme Rubrike Dnevnika št. 2 Kratke vesti Dnevnika št. 2 Arhivirani primeri: DOLGA ZGODBA NEKE PUŠKE Florence se ukvarja z zavarovalništvom. Ko odkrije, da je neki klient, ki ga je bila obiskala, zelo bogat, se brez premišljanja z njim poroči. Toda komaj se poročita, njen mož izgubi vse svoje premoženje. In tedaj Florence zavaruje dom ter vse, kar je v hiši, za visoko zavarovalno vsoto, nato v soglasju z možem organizira navidezno nočno krajo. Toda brž ko njen mož pokliče policijo, ga ona ustreli. Njen alibi je popoln, kajti zaprta je v njeni sobi z zunanje strani in zato ni mogla biti soudeležena pri umoru. In zato sklene takoj se poročiti z nekim drugim bogatašem. Toda novi zaročenec izgubi življenje v kopalnici... DNEVNIK Včeraj in danes DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana To je zgodba DAN NAJBOLJŠIH — mladinska oddaja Beograjski režiser Zečevič, ki je služil vojsko v Ljubljani, je posnel za ljubljanski studio oddajo o najboljših mladinskih klubih, ki so prejeli priznanja «22. december». Gre za mladinske klube, ki so v preteklem letu najboljše organizirali delo. Današnja oddaja bo predstavila mladinska kluba in vojake iz Murske Sobote in Postojne NE JOČI PETER - mladinski film Naši pevski zbori: Pevski zbor «PARTIZAN» in pihalna godba «POŠTA» iz Maribora Kurirčkov festival PAPIRNATI MESEC - serijski film Obzornik RDEČI MLIN — dokumentarec V Joštovem mlinu v okolici Celja so se pred drugo svetovno vojno zbirali napredni delavci in intelektualci. V njem je našel zatočišče Milan Apih po vrnitvi iz Sremske Mitroviče. V tem mlinu je bila pozimi 1939 konferenca partijskega vodstva Slovenije. Današnja oddaja bo prikazala delček te zgodovine Nikomur ne hlapčuj, kdor znaš svoboden biti Naslov oddaje je verz iz Gallusove skladbe «Libertas anini». «Li-bertas anini» pa je ena izmed pesmi, ki jih je pripravil in zapel oktet Gallus. Scenarist Jože Humar pa je povezal te pesmi z izbranimi recitacijami v spominsko oddajo ob 30-letnici osvoboditve ’ .: , Risanka DNEVNIK , , , ČUDOVITI PRAH ■ celovečerni film -Portret Dubravke Tomšič - Srebotnjakove DNEVNIK Koper — barvna ODPRTA MEJA — Slovenska oddaja o Slovencih v zamejstvu DNEVNIK KONJUH PLANINOM -Prva jeklarna v Libiji ■ celovečerni film • dokumentarna oddaja Zagreb Franz Marek — dokumentarni film SPOZNAVAJMO SVOJE TELO — izobraževalna oddaja Narodna glasba «V ŽARIŠČU» — notranjepolitična oddaja Zagrebški velesejem Glasba, s katero živim TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Glasbila; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.35 Komorni koncert; 18.45 Modern Jazz Quartet; 19.10 50 let gledališkega amaterstva pri nas; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Verdijev «Otello»; 21.50 Glasba za lahno noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Arničeve skladbe; 9.00 Folk glasba; 9.15 Melodije; 10.15 Ansambel La Vera Romagna; 11.45 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mladina pred mikrofonom: 14.35 Valčki polke in mazurke; 15.00 Jezikovni pogovori; 15.30 Zborovsko petje; 16.30 Pesmi revolucije; 17.00 Posebna oddaja: Pogovor z odlikovanci OF; 17.15 Spored borbenih koračnic; 18.00 Samospevi Rada Simonitija ih Karola Pahorja; 18.30 Domači pevci zabavne glasbe; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Nesmrtne melodije; 21.15 Poje skupina Smak; 21.35 Veliki interpreti; Matija Bravničar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 11.30 Orkester in pevec; 12.10 Četrti program; 13.20 Angleške popevke in pevci; 14.05 Drobec satire; 15.30 Program za mladino; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 19.30 Koncert; 20.20 Ponovno na sporedu z O. Colli; 21.15 Ob 50-letnici radia. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.45 Pevci lahke glasbe; 8.40 Orkester; 9.35 Nadaljevanka; skupen radijski spored; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Plošče; 15-4“ Glasbeno-govorni spored; 17-30 Posebna reportaža; 17.50 Z glasbo po svetu; 18.35 Radijske plošče; 19.55 Supersonic; 21.30 Popoff! 22.50 Radio v noč. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19-00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.07 «še veš, ko si prinesla mi jasmin. . .!»; 9.05 Najmlajši v NOB; 9.35 Mladi pojo za praznik; 10-0^ Izbrali smo za današnji dan; D-03 Iz Ljubljane ob prazniku ustanovitve OF; 11.35 Slov. pihalne godbe; 12.10 Od ustanovnega sestanka OF do danes; 13.30 Iz domače filmske glasbe; 14.05 Vila Curk-Naši spomeniki na Rogu in v Ben 1. — O krajini; 14.25 Iz naših opernih drov; 15.05 Pomladno pismo maju; 16.45 Družba in čas samoupravljanju; 17.05 Prazniku na čast; 18.05 Peli so jih g0Z^dvÌA 18.35 Popevke brez besed; Iv-Ansambel Jožeta Privška; n'-Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov-zemlja v pesmi in besedi; 20.» Franček Rudolf ; Ognjeni krst rad. igra; 21.20 Melodije; 2z-Z Glasba za ples; 23.05 Litetar nokturno. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pričakujte manjše razočaranje na finančnem področju. Niste upoštevali pravil. Preveč ste ljubosumni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Važen sporazum vam bo odprl nove perspektive, ki vas bodo pripeljale daleč. Ne zamenjujte svojih želja z resničnostjo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Lepo zadoščenje v zvezi z dvigom lastnega ugleda. Prijatelji vam bodo pomagali v stiski. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne skušajte za vsako ceno vsiliti drugim lastnega stališča. Neka oseba bo zapletla čustveno vprašanje. Horoskop LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ogibajte se sleherni improvizaciji. Ogrožalo bi vaše interese, čustveni razvoj je na najboljši poti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Organizacijske spremembe na delu dobo prinesle precejšnjo zmešnjavo. Posvetite več časa družini. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V nekem nesporazumu bo prišlo do odločilnega preobrata. Razčistili boste čustveno vprašanje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Pazite na razdelitev interesov, kar bi se utegnilo zaplesti. Ogibajte se sporov z ljubljeno sebo. 1 STRELEC (od 23. 11. do 20. boste prej?11 Dan bo ugoden, ker oD„ neko ugodno ponudbo. Bodite . jektivni, če hočete ohraniti mir- , on 1 ) KOZOROG (od 21. 12. do 20. ^ Ne kompromitirajte se s P tveganimi pobudami. VODNAR (od 21. L do 19- ' Izgledi za neke skorajšnje ost*- q bodo spodbudno vplivali n dejavnost. Prijetno srečanj • RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) ^ ležni boste manjših Prirn® .y če, izkoristite jih kar ^ čustvenih odnosih nekaj s P SPORT SPORT SPORT 27. aprila 1976 NOGOMET V DEŽELNEM DERBIJU ZADNJE UVRŠČENIH V D LIGI S svojim pozitivnim nastopom Ponziana spravila v zagato tudi tržiško moštvo Triestina ni znala streti odpora pomlajenega Bas/sana Pro Gorizia na repu lestvice po porazu z Dolom Ponziana — Monfalcone 2:1 (1:1) PONZIANA: Magris. Gattonar, Girello, Gerin, Del Piccolo, Vecchiet, Trentin, Olivier, Peris (63. min. Meraviglia), Lenardon, Dalle Crode. MONFALCONE: Ceretti, Kuk, Rocco, Fabris, Bertini. Sgubin, Tre-visan, Chelleri (65. min. Masat), Bartussu, Dilena, Zulich. STRELCI: v 28. min. Girello, v 32. Dilena, v 48. Trentin. SODNIK: Da Pozzo iz Monze. V nogometnem prvenstvu D lige se nadaljuje zanimiv dvoboj za obstanek v ligi, kar popolnoma osenči izide ekip zgornjega dela lestvice. Kljub temu, da vodeča Triestina ni šla preko neodločenega izida proti Bassanu, ki je teoretično že obsojen na izpad, so Tržačani ohranili osem točk prednosti nad dvojico Mestri-«o - Audace. Mestrina je doma premagala S. Donà, Audace pa p gosteh Sampietrese. Na spodnjem deiu lestvice se je položaj nekoliko spremenil. Pro Gorizia je doma podlegla razigranemu Dolu in tako so Goričani sedaj nazadovalj na sam rep lestvice in obenem verjetno zapečatili svojo usodo. Zlata vredno točko je v Mon-tebelluni odnesel Portogruaro, ki bo prihodnjo nedeljo prišel v goste k Ponziani, ki je po osnih nedeljah vendarle prišla do celotnega izkupička. Zmaga Ponziane je zelo pomembna, saj je dohitela svojega neposrednega tekmeca Monfalcone, katerega je dohitel tudi Legna-go. ki je v gosteh nepričako-va.no premagal Adriese. Skupi-va ekip, ki se borijo proti izpadu se je tako razširila, saj preti sedaj nevarnost izpada tudi Pordenonu ki je podlegel v napeti tekmi v Lignanu. V lej skupini imamo sedaj kar štiri deželne ekipe, ki se borijo za obstanek v ligi: Pordenone, Monfalcone, Ponziana in Pro Gorizia, za katero je res malo upanja. B. R. presenetil Gerettija. Po tem zadetku je imela Ponziana še nekaj zrelih priložnosti, vendar se ni odlični Ceretti pustil več presenetiti. Obenem so tudi gostje sprožili nekaj nevarnih protinapadov, vendar je solidni Del Piccolo dobro čistil svoj kazenski prostor in izid se ni zato spremenil. Bassano — Triestina 0:0 BASSANO: Magrin, Suelotto. Cal-legher. Ambrosi, Gemmo, Gallina, Sandri (75. De Roit), Rigoni, Zeno, Tolto, Magrin. TRIESTINA: Vaisecchi, Berti, Za-nini. Politti, De Luca, Monticolo, Andreis, Fontana, Goffi, Foresti, Dri (78. Marcato). SODNIK: Paradisi iz Fana. Vodeča Triestina m šla proti zad- njeuvrščenemu Bassanu preko remija. Tržačani so stopili na igrišče v popolni postavi (odsoten je bil le branilec Lucchetta) s trdnim namenom, da odnesejo obe točki in s tem povišajo prednost nad zasledovalci. To pa jim ni uspelo, kajti na igrišču v Bassanu so našli zagrizenega nasprotnika, ki se kljub pomlajeni postavi ni nikoli predal. Domačini so že pred samo tekmo imeli malo možnosti za obstanek v ligi in tega se je dobro zavedal tudi trener Bassana Nave, ki je poslal na igrišče nekaj mladih nogometašev. To pomeni, da Nave gradi že ekipo za prihodnjo sezono, ki bo morala po vsej verjetnosti igrati v promocijski ligi. Pomlajeno moštvo Bassana ni nikakor razočaralo, saj večkrat sploh ni bilo opaziti, da igrata prva in KOŠARKA V prvenstvu «Propaganda» Po borbenem smčm ju borove! osvojili derbi V vrstah Bora seje izkazal Lokar, pri Brežanih pa Korošec .- Ponziana je osvojila deželni derbi ln s tem dohitela in istočasno potisnila v skupino ekip, ki se borijo Proti izpadu, tudi svojega nedelj-skega tekmeca Monfalcone. Srečanje je bilo v začetku na ze- lo nizki tehnični ravni z raztrgani-tth akcijami, brez idej in precej dolgočasno. Razživelo se je šele v 21. minuti igre. ko je sodnik, ki je v r^rst' precej v zamudi, dosodil dvomljivo 11-metrovko v ko-r'st gostov. Hitri Dilena je v sprintu Premagal Gerina, v kazenskem prodoru pa mu je žogo odvzel z noge yel Piccolo. Dilena je zletel na tla rh sodnik je pokazal na belo piko. ■^rote^i nogometašev Ponziane niso zalegli. Zgledalo je, da bo domači-om trda predla. Položaj pa je rešil Magris, ki je s posegom odbil strel “^rtinija. Uspešno premagani pre-Piah je dal Ponziani poleta in poguma. Tržačani so se organizirali ln začeli oblegovati nasprotnika. Že edem minut kasneje je Zulich naredil prekršek nad Dalle Crodom zven kazanskega prostora. Streljal Je Girello, ki je s silovitim udarcem Premagaj nemočnega Gerettija. Ve-■ .I® tržaških navijačev na je tra-J.al° le štiri minute, ko je Dilena «koristil lep predložek branilca Kuka z desne strani in potisnil usnje v mrežo. Za Ponziano je to “da mrzla prha, moštvo se ni več znašlo in gostje so zato lahko mir-® nadzorovali neorganizirane domačine. V nadaljevanju, še preden sta se enajsterici taktično razporedili, je onziana nepričakovano povedla. 11 ardo n je z desne strani igrišča Predložil v sredino Trentino, ki je Bor — Breg 42:25 (20:12) BOR: Merku 10, Škerl (k) 6, Gej, Švara 6, Pečar, Kosovel, Gerdol 2, Don 4, Lokar 16, Turk. BREG: Hacin, Korošec 14, Maver 2, Corbatti, Kraljič, Pečar, Čok (k) 9, štrajn. PM: Bor 2:4, Breg 1:2. PON: nihče. SODNIK: Marchesan iz Trsta. Slovenski derbi v prvenstvu «Propaganda» med Borom in Bregom je celo prekosil pričakovanja. Igra je bila zares lepa in učinkovita, če u-poštevamo, da je to prva kategorija po minibasketu. Poznala se je nam-rez izkušenost nekaterih igralcev, ki so nastopali v ravnokar zaključenem prvenstvu dečkov. Tekma se je odvijala zelo korektno (skupno samo 15 osebnih napak), kar je nekaj izrednega, če upoštevamo, da se obe ekipi poslužujeta agresivne igre. Ritem je bil skozi celo tekmo zelo visok. Pri ustvarjanju tako lepe igre sta pripomogla na Borovi strani Škerl ter na Bregovi čok: to sta beka popolnoma različnih značilnosti. Prvi je zelo učinkovit pri sestavljanju igre, drugi pa pri metanju na koš. Kar se tiče srečanja samega je treba povedati, da je Bor zmagal predvsem, ker je imel višinsko prednost in je primerno uporabljal protinapad. Ko so borovci prešli v zadnjih minutah prvega polčasa v cono, so brežani popustili. Med ostalimi je treba omeniti pri Bregu Korošca, dober tudi v obrambi, ter pri Boru Lokarja, ki je v «raketi» popolnoma nadigral nasprotnike, Merkuja in Švaro. fp ROKOMET V PRVENSTVU A LIGE Dnina povečala svojo prednost Duina — Renault Rim 26:17 (14:7) DUINA: Manzin 1, Callegaris, Grio 1, Bandelj 4, Pischianz 13, Pellegrini 5, Andreasic 2, Pisani, Calcina, Gerebizza, Bartole. RENAULT RIM: Babic, Cambretta 2, Farinelli 2, Patacchiola 2, Run-fola 1, Attias, Corsi, Giannini 3, Ballarin 6, Triglia 1, Bianchetti. V sedemnajstem kolu italijanske prve rokometne lige je Duina v nedeljo zabeležila svoj šestnajsti po- zitivni nastop. Poleg tega pa je še povečala svojo prednost na skupni lestvici na štiri točke, saj je drugouvrščeni Volani remiziral proti Mer-curyju iz Bologne. Duina, ki je v nedeljo igrala proti Renaultu, ni imela težkega dela in si je predvsem v drugem polčasu, ko je imela zmago praktično že v žepu, privoščila nekatere finese, ki so navdušile številno občinstvo, ki je napolnilo športno nalačo. IZIDI 17. KOLA Forst Brixen - CUS Rim 19:15 Duina - Renault Rim 26:17 Modena - FF.AA. Rim 15:14 Montesacro - Jagermeister 15:12 Volani - Mercury BO 21:21 Gaeta - Fatme 12:9 LESTVICA Duina 32, Volani 28, CUS Rim 26, Jagermeister 21, Forze Armate 17, Modena 16, Montesacro 14, Renault in . Mercury 12, Forst 11, Gaeta 10, Fatme 3. zadnjeuvrscena ekipa. Nekoliko več od igre je vsekakor imela Triestina, posebno na sredini igrišča, kjer je po dolgem času ponovno dobro zaigral Foresti. Vsekakor niso Tržačani nikoli forsirali ritma. Končno zmago in napredovanje imajo praktično že v rokah in to morda precej vpliva na zadnje medle nastope tržaške enajsterice. Ker ni domačinom nikoli uspelo spraviti v zagato sicer solidne tržaške obrambe pod režijo Monticola in De Luce in ker Triestina ni znala izkoristiti nekaj zrelih priložnosti za zadetek, je razumljivo, da se je srečanje končalo brez gola, kar predstavlja pravično plačilo za obe ekipi. Matematično zagotovilo za prestop v C ligo za Triestino je tako še enkrat odloženo, če bo prihodnjo nedeljo uspelo priti Triestini do zmage proti Sampietreseju, bo imela to zagotovilo v žepu. B. R. Pro Gorizia — Dolo 1:2 (1:1) PRO GORIZIA: Bon, Landò, Furlani, Clemente H, Campi, Bianco (Urizzi), Barozzi, Michelut, Zuttion, Martelossi, Piscopo. DOLO: Simonato, Sdrigotti, Bisso, Molinari, Pomaro, Monaco, Gelain, Zuliani (Berteli), Tumiati, Buson, Pinton. SODNIK: Viterbo iz Ivree. STRELCI: Tumiati v 6. min., Furlani v 37. min., Tumiati v 77. min. Zgleda, da se bo morala Pro Gorizia končno posloviti od polprofe-sionalcev ter se bo prihodnje leto vrnila med amaterje. S porazom na domač h tleh proti Dolu so si Goričani zapravili, po slabi igri, še eno priložnost, ki bi jim dajala vsaj rahlo upanje za obstoj v D ligi. Edina pozitivna stran nedeljskega srečanja med Dolom in Pro Gorizio je bila ta, da je trener domačinov Zoratti vključil v ekipo vrsto mladih igralcev in jim dal tako možnost, da se izkažejo pred domačim občinstvom. Usodo Goričanov je v nedeljo za-[ pečatil stari Tumiati, nekdanji član Pro Gorizie, ki je že po šestih minutah igre prišel do zadetka in nato podvojil v drugem polčasu. Domače moštvo pa je realiziralo le po zaslugi Furlanija, kar pa je bilo odločno premalo, da bi lahko upali vsaj na točko. ODBOJKA 3. MOŠKA DIVIZIJA Drugi poraz «plavili Borovce je premagala ekipa Shadow Shadow — Bor 3:1 (15:12,! 15:4, 10:15, 15:4) SHADOW: Burlot, Camber, Consoli, Crozzoli, Gregori, Marzi, Bertah, Sticco, Gagliardich, Giudici. BOR: Plesničar, Mihac, Krebel, Pertot, Kolarič, Nadlišek, Pečenko. SODNIK: Spatola. Tudi v svojem drugem prvenstvenem nastopu je druga Borova vrsta izgubila. Tokrat je «plave» porazila solidna šesterka Shadow, ki ima v svojih vrstah več izkušenih odbojkarjev. Nasprotniki so bili boljši predvsem v skupni igri in v premikanju po igrišču, na mreži pa sta si bili moštvi povsem enakovredni. Vsekakor bi borovci v tej tekmi lahko dosegli tudi kaj več, saj so, na primer v prvem setu že vodili z 8:2, a so ga nato zaradi neizkušenosti izgubili. V vrstah Bora se je v svojem krstnem nastopu dobro odrezal Kolarič, ki bi se z vztrajnim delom utegnil razviti v odličnega igralca. MIG HOKEJ NA KOTALKAH Lep uspeh mladih goriških hokejistov Z dvojno zmago (7:2 v gosteh ter 8:2 v Gorici) nad Pordenonom si je goriška mladinska hokejska ekipa Goriziane zagotovila vstop v polfinalni del italijanskega prvenstva. Mladi goriški hokejisti so v obeh srečanjih pokazali izredno igro, kar je seveda sad večletnega vestnega treniranja. Veliko zaslugo za ta u-speh pa ima seveda trener ekipe Claudio Fonda. HAMBURG, 26. — Na jezeru Miiggel sta utonila dva vzhodnonemška veslača, člana posadke, ki je na olimpijskih igrah leta 1972 osvojila v osmercu bronasto kolajno. Zaradi napačnega zamaha enega izmed veslačev se je čoln prevrnil in mlada veslača iz Cottbusa sta se v hladni vodi utopila. Sobotnega atletskega troboja dijakov slovenskih nižjih srednjih šol niso mogli v celoti izvesti, saj je močan naliv preprečil reden potek tekmovanja niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiHimiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiuiiiiiiuniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ATLETIKA V SOBOTO NA KOLONJI Zaradi slabega vremena prekinjeno tekmo vanje za dijake srednjih šol Udeleženci so opravili le teke na 60 metrov, del skokov v daljino ter nekaj metov krogle Sobotno tekmovanje za slovenske prvi panogi, v teku na 60 m. nižje srednje šole, ki bi moralo biti Ze deklice so bili rezultati na- v atletskem troboju, je zaradi močnega naliva bolj klavrno izpadlo, potem ko so že vsi tekmovalci in tekmovalke opravili s tekom na 60 m. Bilo je že tudi nekaj metov krogle za fante in nekaj skokov v daljino za dektela, dež pa je nato vse udeležence poslal v slačilnice. Na vsak način ima sobotno tekmovanje pozitivno plat: udeležba je bila kljub slabemu vremenu dobra. To je skratka še en dokaz, da ima atletika dokaj širok krog privržencev, katere je treba le organizirati. Za prihodnjo sezono bo treba resno razmišljati o ustanovitvi šolskih športnih društev, ki bi nedvomno zavrta odtok talentiranih atletinj in atletov v športno brezdelje. Povrnimo se k sobotnemu tekmovanju, ki je bilo izvedeno le v svoji KOLESARSTVO NA NEDELJSKI DIRKI VETERANOV Bedin zasluženo magai Člani Adrie zadovoljili Na 70 km dolgi progi so tekmovalci prikazali dobro pripravo za prvi sezonski nastop Prvo letošnje tekmovanje kolesarjev veteranov se je v nedeljo zaključilo z zmago člana tržiškega Italcan-tierija Bedina, ki je v zaključnem sprintu premagal svojih pet tovarišev na begu. Dirka se je odvijala na 7 km dolgi krožni progi v Zgoniku, ki so jo morali kolesarji prevozit: desetkrat. Nastopilo je približno štirideset veteranov iz Trsta in iz Tržiča, kar predstavlja za meddruštvene nastopa pravi rekord. Vendar pa ni zmagal eden od mlajših kolesarjev, ki so letos pričeli z aktivnim udejstvovanjem, pač pa e-den izmed «starih» in preizkušenih tekmovalcev. Bedin je zmagal upravičeno, saj je bil vseskozi najaktivnejši. Skupno s še enim kolesarjem je ušel že po drugem krogu in si do sedmega kroga nabral skoraj pol minute naskoka, kj pa je nato zaradi ostre reakcije zasledovalcev splahnel. V predzadnjem krogu pa se je na čelu dirke ustvarila skupina šestih kolesarjev, med njimi je bil tudi tržiški predstavnik, ki je v lepem zaključnem sprintu zasluženo zmagal s pol kolesa prednosti. Takoj za šesterico je prispela na cilj glavnina, za častno sedmo mesto sta se borila Marušič in Colus, vendar je prvi startal predaleč in mu je v zaključnem metru zmanjkalo moči. Za barve lonjerske Adrie so nastopili v treh. Poleg Marušiča, ki se je uvrstil na osmo mesto, sta nastopila še Macarol in Bonanno. Vsi trije so dokazali, da so v zadovoljivi kondiciji, vendar pa jim manjka še nekaj izpiljenosti do popolne for- me. Macarol je bil ob zaključku tekmovanja zadovoljen s svojim nastopom, čeprav je občutil v zaključnih krogih še nekoliko utrujenosti. Bonanno je med dirko skušal preiti nekajkrat v napad, kar bi se mu lahko tudi posrečilo, vendar pa ni našel sodelovanja pri nekaterih nastopajočih, ki so se odlepili od glavnine, tako da je bil vsak njihov poskus zaman. Marušiču pa se pozna, da je v odločilnih trenutkih preveč živčen, kar se mu nato maščuje. Na splošno pa lahko rečemo, da so vsi trije lonjerski predstavniki dobro opravili letošnji prvi uradni nastop. Naj omenimo še, da je bila poprečna hitrost skoraj štirideset kilometrov na uro, kar ni na tej progi prav malo. R. Pečar slednji: LETNIK 1964 1. skupina: Nadja Menegatti 9”6. Nives Guštin 10”6, Rita Legiša 11”3. 2. skupina: Carmen Menegatti 9”9, Lorena Celea 10”2, Magda Milič 13”8. 3. skupina: Gabrijela Daneu 9”6, Damjana Sedmak 9”8, Tanja Furlan 10”7 (vse tekmovalke so iz šole «F. Levstik»), LETNIK 1963 1. skupina: Alenka Petaros (Levstik) 9”6, Dolores Husu (Levstik) 10"2, Mihaela Skupek (Levstik) 10"6. 2. skupina: Morena Sedmak (Levstik) 10”0, Sandra Montanari (Ciril -Metod) 10”1. LETNIKA 1961 in 1962 1. skupina: Ketty Malalan (Levstik) 9’’2, Vesna boljak (Levstik) 9”8, Agata Gruden (Levstik) 10”0. 2. skupina: Darma Purič (Levstik) 9”4, Alma Gruden (Levstik) 9”9, Bruna Ciani (Levstik) 10”0. 3. skupina: Nadja Franchi (Levstik) 9”2, Adrijana Dovgan (Ciril -Metod) 9”9, Laura Lavrenčič (Levstik) 10”1, Kati Štoka (Levstik) 10”6. Dečki, ki so bili prisotni v nekoliko večjem številu, so dosegli naslednje čase: LETNIK 1964 1. skupina: Štefan Ukmar (Levstik) 9”2, Pavel Vidoni (Levstik) 9”6, Peter Ugrin (Levstik) 9”7, A-leksander Sedmak (Levstik) 11”2. 2. skupina: Andrej Bizjak (Levstik) 9”8. Boris Doliani (Levstik) in Aleš Gruden (Levstik) oba 10”4. 3. skupina: Mauro Sgubin (Cankar) 9”9, Adrijan Gruden (Levstik) 10”0, Franko Valli (Cankar) 10”1. 4. skupina: Enzo Pečar (Kosovel) 9”3, Dejan Gregori (Kosovel) 9”7, Albiedo Starc (Ciril - Metod) 10”4, Dario Racman (Kosovel) 10”5. LETNIK 1963 1. skupina: Aleksander Sedmak (Levstik) 8”9, Mirko Sardo (Levstik) 9”3, Boris Gruden (Levstik) 9’'8, Vasilij Daneu (Levstik) 10”7. 2. skupina: Robert Bogateč (Levstik) 8”9 Fabio Candotti (Levstik) 9”0, Fulvio Sferza (Levstik) 9”6. Marino Ukmar (Levstik) 10”2. 3. skupina: Gabrijel Albertini (Ci- ril - Metod) 9"0, G. Paolo Zollia (Ciril - Metod) 9”4, Ivo Glavina (Ciril - Metod) 9”6, Diego Batič (Ciril - Metod) 10”3. I LETNIKA 1952 in 1961 1. skupina: Pavel Bukavec (Levstik) 8”8, Vasilij Micheli (Levstik) ! 9 ’0, Pavel Blokar (Ciril - Metod) 9”3, Rino Carli (Levstik) 11”4. 2. skupina: Robert Šuc (Levstik) 8”5, Gabrijel Sedmak (Levstik) 8”9, Valter Kermac (Cankar) 9”2, Darko Pahor (Levstik) 9”4. 3. skupina: Adrijan Sedevčič (Cankar) 8”1 Rajko Pertot (Cankar) 8”9, David Blažina (Cankar) 9”0. 4. skupina: Igor Korošec (Cankar) 8”1, Marjan Slepčevič (Cankar) 8'’6, Ivan Vapner (Cankar) 9”4, Samo Ferluga (Cankar) U”4. V skoku v daljino se deklice letnika 1964 skoraj zaključile s tekmovanjem. Doseženi so bili tile rezultati) Nives Guštin 3,03 m, Rita Legiša 2,49 m, Nadja Menegatti 3,12 m. Carme n Menegatti 3,26 m. Lorena Celea 2,68 m, Magda Milič 2,53 m, Tanja Futlan 3,32 m. Ostale niso opravile tekmovanja. Pri fantih so bili v metu krogle (4 kg) doseženi naslednji rezultati: LETNIK 1964: Peter Ugrin 6,56 m, Štefan Ukmar 6,28 m, Pavel Vidoni 6,07 m, Aleksander Sedmak 4,64 m, Boris Doliani 5,77 m, Aleš Gruden 5,52 m, Andrej Bizjak 5,81 m, Adrijan Gruden 6,08 m, Mauro Sgubin 6,56 m, Darko Valli 8,24 m, Albiedo Starc 4,95 m, Ekizo Pečar 7,13 m, Dejan Gregori 5,51 m, Dario Racman 5,58 m. LETNIK 1963: Vasilij Daneu 6,59 m, Boris Gruden 6,24 m Mirko Sardo 7,01 m. Ostali niso opravili metov. Zaradi stalne zasedenosti šolskega stadiona na Kolonji ni še znano, kdaj bo ŽS Bor lahko ponovilo tekmovanje. k. b. BEZBOL Z dvema zmagama nad ekipo Old Rags iz Lodija je openska Alpina zelo uspešno začela prvenstvo A lige. V jutranji tekmi je bil rezultat še razmeroma ugoden za goste, saj se je tekma končala pri stanju 9:6 za Alpino, v resnici na so bili domačini precej boljši nasprotnik. Gostje so do svojih 6 točk prišli, ker je Alpina na koncu nekoliko popustila. Popoldne se je stanje obrnilo o-dločno v korist domačinov, ki so zmagali kar z 9:1. Gostje so bili v tej tekmi odločno podrejena ekipa. DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO Poprečen nastop slovenskih atletov v Vidmu in Sacilu V Vidmu in Sacilu se je v soboto in nedeljo zaključil prvi del deželnega ekipnega prvenstva. Kljub neugodnemu vremenu je izkupiček za deželno atletiko zelo dober. Milj-čan Zecchi in Videmčanka Bulloni sta dosegla dva nova odlična deželna rekorda. Zecchi je sunil kroglo 17,40 m daleč. Bulfonijeva pa je v nedeljo preskočila letvico kar na višini 180 cm. Za slovensko atletiko ni imelo to tdkmovanje večjega pomena. Adria iz Lonjerja je nastopila pri moških, Bor pa v ženski konkurenci. Izkupiček je za obe predstavni št vi skromen. Za Adrio je Ruzzier pretekel 110 m čez ovire v poprečnem času 18”2, ki bi bil lahko boljši, če bi atlet ne tekel praktično sam. Slabše mu je šlo v krogli, kjer je dosegel 9,13 m. Renko, Id je nastopil v slabem zdravstvenem stanju, je na 1500 m dosegel čas 5’00”5. Borovka Bruna Mahne je v Sacilu tekla na 200 m. Bila je to njena druga tekma sploh in ji je služila za preverjanje osnovne hitrosti. Kot šprinterka se je obnesla slabše kot srednjeprogašica. Dosegla je čas 30”2. Če bi nastopila na 800 m bi lahkó celo zmagala. k. b. Fabio Ruzzier ni v soboto dosegel v Vidmu blestečih rezultatov, vendar pa mu je nastop služil kot priprava na prvenstvo v deseteroboju 32. i i (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) ISTRSKI ODRED -T Une 25. januarja je isti obveščevalec spet poročal, da etnei koncentrirajo v Trstu velike motorizirane enote, Pepele z Reke, iz Istre in od drugod; 23. januarja pa so P .e skozi červinjan, Tržič in Gradež proti Italiji moto-izirane kolone, v katerih je bilo 872 tovornih in 426 o-^eonih avtomobilov ter 518 motociklov. Te enote so imele kot 100 topov raznih kalibrov, mnogo strojnic in drugo 2 0Perno orožje. Obveščevalci Istrskega odreda so poročali P i* lo 11 'V februarja, da se po obeh cestah (ob Reki in po odgrajskem podolju) pomikata od Reke proti Trstu peš s kakšnimi 300 vozili dve veliki koloni nemšk: vojske, ji Nemci so tedaj z močnimi silami varovali progo Ljub-J na-Tm, medtem ko proge Divača - Pulj niso tako skrbno ozorovaii, čeprav je bila čedalje pomembnejša zaradi £ Puščanja njihovih čet iz Istre v Italijo in obratno ter krbovanja suhozemske vojske in mornarice v Pulju in ug’h istrskih postojankah. Štab VII. korpusa je čedalje bolj spoznaval izredni po-en operativnega območja Istrskega odreda za sovražni-odr promet, zato je 17. januarja 1944 ukazal štabu rj erta> naj napada predvsem ceste in železnice, 19 janua-J Pa mu je poslal navodilo o ustanovitvi minerskega vo- da, ki naj šteje 15 — 20 borcev. Dva dni pozneje je štab VIL korpusa poročal GšS, da je ukazal Istrskemu odredu, naj njegov minerski oddelek napada predvsem železniško progo št. Peter - Trst in št. Peter - Reka. žal pa je bil tedaj odredov minerski oddelek neizkušen, brez razstreliva in druge minerske opreme, organi štaba korpusa se pa niso potrudili, da bi mu hitro priskrbeli razstrelivo in o-premo. V štabu odreda do 20. januarja še niso bili dobili ukaza štaba korpusa. Navzlic temu se je 19. januarja štab odreda odločil — potem ko je nekaj dni skupaj s štabom 1. bataljona intenzivno proučeval več možnosti — za napad na progo Divača - Pulj pri Rodiku. Tam namreč proga ni bila zavarovana, položaj pa je omogočal tudi prikrito približanje, ugoden napad in umik. Ko so obveščevalci dobili iz Divače natančna obvestila, da bo 20. januarja 1944 okoli 11. ure odpeljal proti Pulju nemški transportni vlak, so sklenili, naj ga 1. bataljon napade in uniči. Na podlagi izkušenj iz napada 16. januarja je štab 1. bataljona ukazal že dan prej borcem, bivšim železničarjem, naj priskrbijo orodje ter odvijajo vijake na spojnicah in izbijejo tračnice, da bi se vlak iztiril. Vsi so bili trdno prepričani, da jim tokrat akcija ne bo spodletela. V zgodnjih jutranjih urah je bataljon, kakšnih 75 borcev, oboroženih z dvema težkima in šestimi lahkimi strojnicami ter več kot 60 puškami pod vodstvom članov bataljonskega štaba krenil iz Mislič prek Varej proti Rodiku. V zgodnjem, mrzlem jutru so borci tiho zavzeli položaje in si poiskali kritja. Mehanik Ivan Počkaj-Miloš pa je medtem s svojimi pomočniki odvil vijake na sponkah in zaokrenil tračnice, da je bila «proga pripravljena». Ko je bilo na progi vse nared in so preizkušeni borci ležali v zaklonih, prilepljeni k orožju in zmrznjeni kraški zemlji, ter nestrpno čakali na vlak, so novinci s tesnobo v srcih pričakovali svoj «ognjeni krst». Minute napetega pričakovanja so se vlekle v neskončnost. V bojih prekaljene tovariše je čedalje bolj skrbelo, kako bodo začetniki prestali preizkušnjo, kajti vsi so računali, da bo boj hud. In med naj večjo napetostjo je nekaj minut pred prihodom vlaka prišlo iz Kozine 12 monterjev in kontrolorjev telefonskih naprav. Prijeli so jih in jih odstranili od proge. Po dolgem in nestrpnem pričakovanju, ko sta zečela nestrpnost in naveličanost premagovati strah, je prisopla od Divače po klancu težka lokomotiva, ki je vlekla za seboj najmanj 30 vagonov. Ko je zavozila na odvite tračnice, je poskočila, zdrsnila po nasipu in se hrešče prevrnila na bok, vagoni pa so med treskanjem odbijačev in cviljenjem zavor obstali na progi. Tedaj se je usula na stoječi vlak toča svinčenk, priletelo je tudi nekaj ročnih bomb. Med tem peklenskim obstreljevanjem pa je borce presenečalo, da nihče iz vlaka ne odgovarja. Nobenega vpitja nemških vojakov niso slišali, nihče ni ustrelil ali skočil iz vlaka, le trije železničarji so brezglavo zbežali po kraški goličavi in padli. Namestnik komandanta Leopold Krebelj, ki je vodil napad, je komaj ustavil obstreljevanje. Nato so se borci previdno približali vagonom. Izbelali so iz njih 6 železničarjev in ostarelega nemškega vojaka, ki se je vdal brez odpora. Tako so tudi «odkrili» v vagonih salame, cigarete, moko, maslo, med in drugo. Vsi so bili prijetno presenečeni toda obstali so nepripravljeni pred več kot 30 vagoni, ki so bili polni živil in krme. Člani bataljonskega štaba in intendant so se morali takoj odločiti, kaj storiti s tako obilnim plenom, saj je bilo vsem jasno, da ne smejo ničesar pustiti sovražniku. Niso pa mogli vedeti, koliko časa jim bodo Nemci dovolili razpolagati s svojo «fasungo»? Kdaj bodo intervenirali z močnimi vojaškimi silami iz komaj 6 km oddaljene Divače in še bližnje Kozine ter kakšnih 20 km oddaljenega Trsta? štab bataljona je najprej okrepil zasedi proti Kozini in Divači. Ti^ sta okoli 15. ure z gostimi rafali iz strojnic zavrnili nemška patruljna vlaka iz obeh smeri. Preostalim borcem, ujetim železničarjem in zadržanim monterjem pa je štab ukazal, naj kar da se hitro odnašajo dragoceni tovor iz vagonov v gozdiček. Medtem pa so bataljonski intendant Ivan Gustinčič in četni funkcionarji ter borci iz bližnjih vasi stekli v Rodik, Kačiče in Dane ter pridobili kmete, da so prihiteli na pomoč z vpregami in odpeljevali Tovore na varno (pozneje pa so odrednim intendantom vse pošteno prijavili). Izpraznjevanje vaganov je trajalo do večera in še dlje. Pozno popoldne je obiskal prizorišče napada komandant odreda kapetan Karlo Maslo in pohvalil borce za uspešno izpeljano akcijo. Zaplenjene so bile velike količine mokè, salam, klobas, masla, medu in cigaret. Z njimi so intendanti napolnili skri-ta skladišča po Brkinih. Veliko so poslali partizanskim bolnišnicam v snežniške gozdove in celo v Kočevski Rog. I/najdljivi borci in nekateri domačini pa so si nabrali tolike cigaret, da so jih 16 mesecev pozneje, ko so odredove el)otf; korakale proti Trstu, še vedno kadili, čeprav so «vsiljivi» intendanti vedno stikali za zaplenjenimi zalogami. Dve cisterni jedilnega olja, preostale zaloge živil in krme, katerih niso mogli odnesti, so prestrelili ali polili z nafto in zažgali, še ves naslednji dan so goreli vagoni. Nad pokrajino se je dvigal visok steber dima, v okoliške gozdove pa se je širil vonj po cvrtih klobasah. Ta napad lahko upravičeno uvrstimo med najuspešnejše partizanske prehranjevalne akcije v Sloveniji. Nedvomno pa sodi med najhujše udarce, ki jih je prizadeial odred sovražniku na prometnih zvezah, saj je bilo uničeno poleg lokomotive tudi najmanj 30 vagonov z dragocenim tovorom, promet pa je dva dni miroval. ( Nadaljevanje siedi ) NOGOMET V 27. KOLU I. ITALIJANSKE LIGE Torino ohranil dve točki naskoka Roma presenetila Juventus Cagliari praktično obsojen na izpad - Lazio v nevarnih vodah Na vrhu lestvice se ni nič spremenilo. Torino je ohranil dve točki prednosti nad Juventusom, ki v tem kolu ni znal izkoristiti edinstvene priložnosti. da bi odščipnil mestnim tekmecem vsaj točko. Sploh pa je bilo to kolo povsem ugodno varovancem trenerja Radicela. Le-ti so namreč igrali v Rimu proti Laziu in so izgubljali vse do zadnje minute igre. Ko je vse kazalo, da bo Torino pustil Laziu obe točki, pa je Santin dosegel iz- 5gÉ Bettega je tudi v nedeljo dosegel gol za Juventus. Kljub temu pa državni prvak ni premagal Rome redno dragocen gol in Torino je pospravil dragoceno točko. Juventusu ne gre od rok. Moštvo je tokrat jurišalo na zmago, še posebno ko je v Turin prišla vest, da lider izgublja v Rimu. Bettega je dosegel gol in tedaj je bilo stanje na vrhu lestvice povsem izenačeno: Juventus je dohitel Torino in prvenstvo bi se praktično (glede naslova državnega prvaka) začelo na novo. Roma pa ni popustila, v drugem polčasu je stanje remizirala in za Juventus se je začela prava drama. Roma je izkoristila zbeganost državnih prvakov, napadala je in bi lahko odnesla iz Turina kar obe točki. Na dnu lestvice je stanje še vedno zapleteno. Lazio se ni še izmazal iz nevarnih voda. Chinaglia in tovariši so bili še minuto pred koncem tekme trdno prepričani v podvig: vodili so z 1:0 proti Torinu. Prav v zadnji minuti pa hladna prha, Torino je remiziral, Lazio pa je izgubil izredno dragoceno točko. Vse kaže, da je Cagliari že v B ligi. V zelo pomembnem srečanju v borbi pred izpadom je namreč sardinsko moštvo izgubilo v Comu z 1:3 in je tako ostalo na dnu lestv ce s 15 točkami. Como pa je s tem novim uspehom zopet v boju, da ostane v skupini najboljših, še posebno ker je Sampdoria izgubila z Interjem. Fiorentina je potrdila trenutno dobro formo in je po lepi ter zanimivi tekmi odpravila Ceseno s 3:1. Milan pa je dosegel isti izid kot pred dvema koloma s Comom. Milančani so namreč z Verono i-grali 2:2. V Bologni je vladalo veliko pričakovanje za spopad med domačo enajsterico in Napolijem. Neapelj-čani so nedvomno imeli več od igre, vseeno pa so zmagali Bolonjčani in celo z 2:0. * * * Chinaglia odpotoval RIM, 26. — Eden najbolj popularnih italijanskih nogometašev, Giorgio Chinaglia, je zapustil svoj klub Laz o in je odpotoval v ZDA, kjer bo verjetno igral za moštvo Cosmos iz New Yorka. Chinaglia je že lani «pustil na cedilu» svojo ekipo, nakar se je nepričakovano vrnil. Letos pa je v prvenstvu precej razočaral in tako se je odločil, da dokončno zapusti Italijo in se vrne v ZDA, kjer ga že čaka družina. * # # Jutri pester spored Na evropskih nogometnih igriščih bo jutri zopet živahno. V prvem finalnem srečanju za nogometni pokal UEFA se bosta namreč spoprijeli enajsterici Liverpoola in Brugesa. Povratna tekma bo 19. maja. V tekmi veljavni za evropski nogometni pokal za reprezentance pod 23. letom bo Jugoslavija igrala proti Bolgariji. V prvi tekmi so zmagali Jugoslovani s 3:2. V «Mitropa Cup» bo Velež doma igral proti Perugii. Nogometaši iz Mostarja so trenutno na prvem mestu lestvice v tem pokalu. Na Dunaju pa bo jutri prijateljska nogometna tekma med Avstrijo in švedsko. * # * LENS, 26. — V prijateljski nogometni tekmi je Francija premagala Poljsko z 2:0. Obe reprezentanci sta igrali z okrnjeno postavo. RUGBY Visoka zmaga «plavih» SPLIT, 26. — V drugi tekmi evropskega prvenstva skupine B v rugbyju je Jugoslavija po odlični i-gri visoko premagala Švico in navdušila številne gledalce, saj je bil končni izid 31:4 (15:0). Po tej zmagi imajo «plavi» možnost, da osvojijo prvo mesto v primeru, če bodo Švicarji pramagali češkoslovaško. MOTOCIKLIZEM Valter Villa dvakrat uspešen LE MANS, 26. — Na prvi poskuš-nji za svetovno prvenstvo v motociklizmu v Le Mansu je Italijan Valter Villa dosegel izreden uspeh: zmagal je v kategorijah do 250 cem in do 350 ccm. V slednji je celo premagal svetovnega prvaka Venezuelca Johnnyja Cecotta. Pravo presenečenje pa predstavlja peto mesto svetovnega prvaka Giacoma Agostinija, ki je v kategoriji do 500 ccm povsem odpovedal. V tej kategoriji je pravo slavje dosegel Anglež Barry Sheene, ki je prevozil na cilj pred Cecottom. ZMAGOVALCI do 50 ccm: Rittberger (kreidler) 34’04”40 do 250 ccm: Villa (harley davidson) 54’41”62 do 350 ccm: Villa (harley davidson) 52’45”01 do 500 ccm: Sheene (suzuky) 51’ 45”33 sidecars: Biland - Williams (seyn- brm) 47'53”53 NAMIZNI TENIS TURNIR «EVROPA 12» HOKEJ NA LEDU SVETOVNO PRVENSTVO V KAIOWICAH Nepremagani CSSE zlata kolajna Sovjetom le srebro, Švedom bron V B skupino sta izpadli Poljska in NDR - Romunija in Kanada v A skupini KATOWICE, 26. — Najboljši hokejisti SZ in ČSSR so z zadnjo tekmo sklenili maratonsko bitko svetovnega prvenstva skupine A. V Katowi-cah si je Holečkova četa zagotovila prvo mesto že nekaj kol poprej, in je bil ta zadnji neposredni obračun le prestižnega značaja. Tudi to pot so češkoslovaški hokejisti še enkrat dokazali, da prehaja prvo mesto na svetu v prave roke, saj so zapustili ledeno ploščo v Katowicah neporaženi. Samo srečanje je bilo res odlično in velika tekmeca sta se to pot razšla brez zmagovalca. Prva tretjina se je končala v premoči zastopnikov SZ, ki so povedli s 3:1. V nadaljevanju pa so novi svetovni prvaki postavili srečanje v ravnotežje in vsi naleti Sovjetov niso prinesli odločilnega zadetka, ker je bila obramba ČSSR vedno na mestu. V drugi tekmi štirih najboljših je Švedska prepričljivo odpravila ZDA s 7:3. V prvi skupini je premočno zmagala ČSSR, SZ pa je bila le za točko boljša od švedske, na četrto mesto so se uvrstile ZDA. V skupini B pa je bil boj veliko bolj izenačen, če seveda izvzamemo NDR. Poleg vzhodnih Nemcev bodo morali zapustiti družbo najboljših še hokejisti Poljske. Njuni mesti pa bo- Džemal Hadžiabdič, branilec Veleža in jugoslovanske reprezentance, je v sobotnem srečanju v Zagrebu imel edinstveno priložnost, da zapečati izid na 3:0, s čimer bi se «plavi» skoraj gotovo uvrstili v polf'nale. Hadžiabdič pa je bil pred vratarjem Walesa nespreten in tako jc ostal izid 2:0 sta prevzeli na prihodnjem SP na Dunaju Kanada in Romunija. IZIDI ZADNJEGA KOLA SKUPINA A: ČSSR - SZ 3:3 (1:3, 1:0, 1:0); Švedska - ZDA 7:3 (3:1, 3:2, 1:0). KONČNA LESTVICA ČSSR 10 9 1 0 67:14 19 SZ 10 6 1 3 50:23 13 švedska 10 6 0 4 36:29 12 ZDA 10 3 1 6 24:42 7 IZIDI ZADNJEGA KOLA SKUPINA B: Finska - NDR 9:3 (3:2, 4:1, 2:0); ZRN - Poljska 2:1 (1:0, 0:1, 1:0). KONČNA LESTVICA Finska 10 2 4 4 35:41 8 ZRN 10 3 2 5 26:41 8 Poljska 10 3 2 5 32:46 8 NDR 10 2 1 7 19:52 5 Norčič spet odličen MUHLBACH, 26. — V tem kraju je na zadnji prireditvi smučarskih skokov nastopilo 52 skakalcev iz h i 1 i i y = >==—S— 1. — 1. Genaik del Nerbon 2 j 2. Corrai 2 2. — 1. Berlingo 2 2. Vivante X 3. — 1. Lattanzia X 2. Pedergrip X 4. — 1. Camogli X 2. Hertz 1 5. — 1. Charlie Brown X 2. Don Gennaro 1 6. — 1. Mariot 1 2. Livia Drusilla 2 KVOTE 12 - 1.078.162 lir 11 - 66.200 lir 10 — 11.00 lir Bologna - Napoli 1 Como - Cagliari 1 Fiorentina - Cesena 1 Inter - Sampdoria 1 Juventus - Roma X Lazio - Torino X Perugia - Ascoli X Verona - Milan X Modena - Catanzaro 1 Palermo - Avellino X Pescara - L.R. Vicenza 1 Giulianova - Parma 1 Crotone - Reggina 1 KVOTE 13 - 15.041.300 lir 12 — 568.500 lir Avstrije, NDR, Švice, SZ, ZRN in Jugoslavije. V izredno močni konkurenci je slovenski skakalec Bogdan Norčič dosegel še en odličen rezultat, saj je bil na drugi preizkušnji četrti kot tudi na končni lestvici. IZIDI SOBOTA: 1. Innauer (Av.) 257,9 točke; 2. Wanner (Av.) 239; 3. Steiner (Švi.) 234,5. NEDELJA: 1. Steiner (Švi.) 236,9; 2. Borovitin (SZ) 224,3 ; 3. Innauer (Av.) 215,4. SKUPNI VRSTNI RED 1. Innauer (Av.) 481,2; 2. Steiner (Švi.) 471,4; 3. Wanner (Av.) 448,6; 4. Norčič (Jug.) 433,8. ŠE EN IZJEMEN USPEH JUGOSLOVANA ŠURBEKA Stipančic sc je moral zadovoljiti s sedmim mestom LtlBECK, 26. — Zadnja leta najboljši ' jugoslovanski namiznoteniški igralec Dragutin Šurbek je osvojil še eno izredno dragoceno lovoriko. Na turnirju, imenovanem «Evropa 12», ko se med seboj pomeri dvanajst najboljših igralcev starega kontinenta za zeleno mizo, je namreč zmagal, saj so bili to pot v Lii-becku vsi najboljši. Šurbek je osvojil prvo mesto z devetimi zmagami in samo z dvema porazoma. Enak uspeh je dosegel tudi Šved Johansson, ki pa je izgubil dvoboj s Šurbekom. Šurbek je na preteklih tovrstnih turnirjih zasedel drugo, tretjo, četrto in peto mesto. Drugi jugoslovanski zastopnik (Stipančič), ki je zmagal leta 1972, je tokrat zasedel slabo sedmo mesto. KONČNI VRSTNI RED 1. šurbek (Jug.), 2. Johansson (Šve.), 3. Bengtsson (Šve.), 4. Or-lowski (ČSSR), 5. Sarhojan (SZ), 6. Strokatov (SZ), 7. Stipančič (Jug.) 8. Leiss (ZRN), 9. Secretin (Fr.), 10. Kunz (ČSSR). 11. Neal (Ang.), 12-. Bòrszei (Madž.). AVTOMOBILIZEM ICKX-MASS ZMAGALA MONZA, 26. — Jackie Ickx in Jo-chen Mass sta na porscheu zmaga la v Monzi za avtomobilsko Trofejo Filippo Caracciolo. VRSTNI RED 1. Ickx-Mass (porsche), ki sta prevozila 882,810 km v 4.00’54”4, s poprečno hitrostjo 219,871 km na uro; 2. Pescarolo-Jarier (alpine renault) po 1 krogu; 3. Barth-Godel(porsche) po 21 krogih. na kolesarski dirki po Apuliji. Moser je prevzel «belo majico» že po u-vodni etapi in jo ohranil vse do konca, čeprav je bil njegov naskok na lestvici minimalen. V zadnji etapi so slavili Italijani. Zmagal je Crepaldi pred Santam-brogiom in Bitossijem. KONČNI VRSTNI RED 1. Francesco Moser (It.), ki je prevozil 1008 km v 25.21’42”, s poprečno hitrostjo 39,739 km na uro 2. Lasa (Šp.) po 10’’ 3. Baronchelli (It.) 10’' 4. Ritter (Niz.) 10” 5. Bertoglio (It.) 12” Zoran Slavnič. graditelj igre jugoslovanske košarkarske reprezentance, je na TV turnirju v Zagrebu navdušil. Skupno s Šolmanom je proti SZ odigral sijajno tekmo. Na sliki: Slavnič v srečanju s Kubanci iiiiiiittiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiimiiiiiii KOŠARKA NA MEDNARODNIH TURNIRJIH «Azzurri» v Rimu, «plavi» v Zagrebu Sedaj pa čaka obe reprezentanci kvalifikacijski turnir za 01 na Škotskem KOLESARSTVO DIRKA PO APULIJI F. Moser prvi MARTINA FRANCA, 26. — Francesco Moser je zasluženo zmagal Italija je po predvidevanju zmagala na mednarodnem turnirju v Rimu. V zadnji odločilni tekmi so italijanski košarkarji po ogorčenem in dramatičnem boju premagali ameriško univerzo Rutgers s 110:107 in so tako osvojili prvo mesto. Portoriko, ki se je že kvalificiral na olimpijske igre (Italija pa si bo morala priboriti vizum šele v Edin-burghu ali celo v Hamiltonu) pa je v zadnjem srečanju celo izgubil z Romunijo. Italijanom je služil turnir kot priprava na kvalifikacije za olimpijske | igre. Kvalifikacije bodo od 2. do 8. maja v Edinburghu. Italijani so na tem turnirju slabo startali: le s težavo so namreč premagali Romunijo. V drugem srečanju so proti Portoriku pokazali napredek in tudi zmagali. V zadnji tekmi pa so povsem zadovoljivo opravili svojo nalogo in po lepi igri premagali solidne Ame- Reprezentanca Walesa, ki je v soboto izgubila v Zagrebu proti Jugoslaviji z 0:2. Nagometaši Walesa pa so po tekmi dejali, da se bodo v Cardiffu pokazali v pravi luči. «Plavi» torej še zdaleč niso kvalificirani VATERPOLO KVAEIFIKACIJE ZA 01 NOGOMET PO ZMAGI NAD ŠPANIJO «PLAVI» V MONTREAL V Jugoslovani so premagali Spance s 4:2 BERLIN, 26. — Jugoslovanski vaterpolisti so se brez večjih težav uvrstili na olimpijski turnir v Montrealu. Na kvalifikacijskem turnirju v Berlinu so premagali vse tri nasprotnike in ši tako zagotovili pot v Kanado. Jugoslovani so najprej premagali ne preveč nevarno ekipo Velike Britanije, nato pa še švedsko in v zadnjem nastopu še najbolj nevarnega tekmeca skupine — A LIGA IZIDI 27. KOLA Bologna - Napoli 2:0 Como - Cagliari 3:0 Fiorentina - Cesena 3:1 Inter - Sampdoria 2:1 Juventus - Roma 1:1 Lazio - Torino 1:1 Perugia - Ascoli 1:1 Verona - Milan 2:2 LESTVICA Torino 41; Juventus 39: Milan 36; Napoli in Inter 32; Bologna 31; Cesena 29; Perugia 28; Fiorentina in Roma 24; Verona 22; Ascoli 21; Lazio in Sampdoria 20; Como 18; Cagliari 15. PRIHODNJE KOLO (2.5.) Bologna - Juventus; Como - Verona; Fiorentina - Lazio; Milan - Cesena; Perugia - Inter; Roma - Napoli; Sampdoria - Ascoli; Torino - FjifTl ifiri Najboljši strelci A lige 18 zadetkov: Pulici (Torino); 11 zadetkov: Graziani (Torino); 13 zadetkov: Bettega (Juventus); 12 zadetkov: Savoldi (Napoli); 9 zadetkov: Boninsegna (Inter) in Desolati (Fiorentina). B LIGA IZIDI 30. KOLA Brescia - Sambenedettese 4:2 Brindisi - Varese 1:0 Foggia - Atalanta 1:0 Genoa - Taranto 3:0 Modena - Catanzaro 1:0 Novara - Reggiana 3:0 Palermo - Avellino 0:0 Pescara - L.R. Vicenza 1:0 Spai - Piacenza 2:1 Catania - Ternana 1:0 LESTVICA Varese 36; Genoa in Novara 35; Catanzaro, Brescia in Foggia 34; Palermo in Ternana 32; Spai in Sambenedettese 31; Pescara 30 Atalanta in Modena 29; Taranto 28; Vicenza, Catania in Piacenza 27; Avellino 26; Reggiana 22; Brindisi 21. PRIHODNJE KOLO (2.5.) Atalanta - Brescia; Avellino - Sam benedettese: Catanzaro - Genoa; L. R. Vicenza - Piacenza; Palermo -Catania; Pescara - Ternana; Reggiana - Modena; Spai - Foggia; Taranto • Brindisi; Varese - Novara. D LIGA C SKUPINA IZIDI 29. KOLA Audace - Sampietrese 2:1 Conegliano - Chievo 2:0 Dolo - Pro Gorizia 2:1 Legnago - Adriese 1:0 Ponziana - Monfalcone 2:1 Portogruaro - Montebelluna 1:1 Lìgnano - Pordenone 1:0 Mestrina - San Dona 1:0 Bassano - Triestina 0:0 LESTVICA Triestina 44; Audace in Mestrina 36; Dolo in Adriese 35; Conegliano 33; Montebelluna in Lignano 30; San Dona 29; Chievo in Sampietrese 27; Pordenone 26; Legnago, Ponziana in Monfalcone 25; Portogruaro 23; Bassano in Pro Gorizia 18. PRIHODNJE KOLO (2.5.) Dolo - Adriese; Montebelluna -Bassano; Pordenone - Conegliano; Pro Gorizia - Legnago; San Dona -I Lignano; Chievo - Mestrina; Auda- C LIGA A SKUPINA IZIDI 32. KOLA Alessandria - Clodiasott. 1:0 Albese - Cremonese 1:0 Monza - Mantova 3:0 Padova - Junior Casale 3:0 Pro Vercelli - Pro Patria 2:1 S.A. Lodigiano - Venezia 3:0 Trento - Belluno 2:1 Treviso - Seregno 2:2 Udinese - Lecco 2:0 Bolzano - Vigevano 1:0 LESTVICA Monza 51; Treviso 39; Lecco in Cremonese 38; Vercelli, Mantova in Udinese 35; Junior Casale, Bolzano in Seregno 33; Padova in Venezia 32; S.A. Lodigiano in Clodiasottomarina 31; Albese, Pro Patria in Alessandria 30; Vigevano 23; Trento 21; Belluno 10. PRIHODNJE KOLO (2.5.) Albese - Belluno; Bolzano - Monza; elodiasottomarina - Treviso; Junior Casale Udinese; Lecco - Trento; Mantova - Padova; Pro Patria -Cremonese; Pro Vercelli - Vigevano; Seregno - S.A. Lodigiano; Vene-! ce - Monfalcone; Ponziana - Porto-zia - Alessandria. jgruaro; Sampietrese - Triestina. Španijo. Prav ta zadnja tekma je bila najtežja, kajti Španci se niso zlahka predali in so bili «plavim» stalno za petami. Na koncu pa so morali tudi Španci priznati premoč Jugoslavije, ki si je povsem zasluženo zagotovila nastop na letnih o-limpijskih igrah. IZIDI Jugoslavija - V. Britanija 9:3 (1:0, 3:1, 3:2, 2:0); Jugoslavija - švedska 10:5 (3:1, 2:0, 3:3, 2:1); Jugoslavija - Španija 4:2 (1:0, 1:1, 1:1, 1:0). KONČNA LESTVICA 13:10 15:11 15:20 11:23 Jugoslavija 3 3 0 Španija 3 2 0 Švedska 310 V. Britanija 3 0 0 ODBOJKA ZA ZVEZNI POKAL Prestižna zmaga Tržačanov IZIDI Gargano - Spem 0:3; Lubian - No-valinea 2:3; Cus Piza - Cus Siena 3:0; Virtus Aversa - Ipe Parma 0:3. LESTVICA Spem 18; Cus Piza in Novalinea 16; Ipe Parma 14; Lubiam 10; Gargano 6; Virtus Aversa in Cus Siena 4. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA V 20. kolu je bil derbi v Beogradu 1 med vodečo Crveno zvezdo in Vardarjem iz Skopja, ki je imel pred tem neposrednim obračunom dve točki zaostanka. Po izredno ogorčenem boju so zmagali domač ni in so tako še korak bliže državnemu naslovu. ČETRTFINALE EP Nizozemci pregazili Belgijce ROTTERDAM, 26. — V prvem srečanju četrtfinala za evropsko nogometno prvenstvo je Nizozemska kar s 5:0 premagala tradicionalnega nasprotnika Belgijo. V nizozemskih vrstah sta igrala tudi Cruyff in Nees-kens, ki trenutno nastopata v vrstah španskega kluba Barcelona. Junak tekme pa je bil Reusen-brink, ki je dal kar tri gole. Zanimivo je tudi, da prav slednji nogometaš igra tudi v belgijskem prvenstvu. Po tako izdatni zmagi je torej Nizozemska praktično že polfinalist. ričane univerze Rutgers. Gre omeniti, da so Italijani na tem turnirju igrali brez poškodovanega Meneghina. Nedvomno bodo «azzurri» v E-dinburghu trd oreh za Jugoslovane. IZIDI RIMSKEGA TURNIRJA 1. KOLO Italija - Romunija 91:82 Portoriko - Rutgers 91:78 2. KOLO Italija - Portoriko 76:68 Rutgers - Romunija 88:82 3. KOLO Italija - Rutgers 110:107 Romunija - Portoriko 77:56 KONČNA LESTVICA 1. Italija 6; 2. Rutgers University 4; 3. Romunija 2; 4. Portoriko 2. * * * V okviru priprav za kvalifikacijski turnir za OI v Edinburghu je bil v Zagrebu tradicionalni košarkarski TV turnir, na katerem so igrale Jugoslavija, SZ, ČSSR in Kuba. Kot Italija je tudi Jugoslavija slabo startala na turnirju. V prvem srečanju je sicer brez težav prema- Dvanajsterica za OI Včeraj zjutraj je zvezni trener Jugoslavije Mirko Novosel objavil seznam košarkarjev, ki bodo igrali na kvalifikacijah--,v Edinburghu in kasneje v Montrealu. Ti so: Vezni igralci: Georgijevski, Kičanovič, Slavnič in Delibasič. Krila: šolman, Dalipagič in Varajič. Centri: čosič, Jelovac, Knego, Žižič in Jerkov. Od petnajstih kandidatov so torej ostali doma: Ivkovič, Radovanovič in Kapičič. gala iznajdljive in tehnično dobre, a nizke Kubance. Proti ČSSR je po ne preveč prepričljivi igri zabeležila še en uspeh. Zadnje in odločilno srečanje s SZ, ki je veljalo tudi za 1. mesto na tem turnirju, pa se je za Novoselovo četo začelo katastrofalno. Sovjeti so bili namreč stalno v vodstvu. Jugoslovani so bili v težavah z nasprotnikovimi visokimi igralci in predvsem sta jim delala preglavice mladi (18 let) Tkačenko in izkušeni Aleksander Belov. V drugem polčasu pa se je razigral Damir šolman, ki je odigral eno najboljših tekem v «plavem» dresu. Dosegel je 28 točk. Odlično je vodil igro Zoran Slavnič, medtem ko so ostali nekoliko odpovedali. Jugoslavija pa je vseeno premagala že tradicionalnega nasprotnika in sedaj lahko Mirko Novosel z večjim zaupanjem gleda na Edinburgh. IZIDI TV TURNIRJA 1. KOLO Jugoslavija - Kuba 98:84 SZ - ČSSR 96:90 2. KOLO Jugoslavija - ČSSR 90:71 SZ - Kuba 104:79 iiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiriiitifimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiminMiiiiiiMiiiiii ova : 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 25. KOLA Vrbas - Iskra 0:1 Novi Sad - Varteks 6:2 Bačka - Mercator 0:1 Osijek - Zagreb 3:0 Spartak - Karlovac 1:0 Igman - Dinamo 1:1 Jedinstvo (B) - Leotar 1:1 Famos - Proletar 0:0 Jedinstvo Br) - Crvenka 1:1 LESTVICA Zagreb 36; Osijek 34; Varteks 30; Novi Sad 29; Famos 27; Jedinstvo (Bi) in Jedinstvo (Br) 26; Leotar, Mercator, Dinamo in Spartak 25; Crvenka 24; Karlovac 22; Proleter in Iskra 23; Vrbas 19; Bačka 17; Igman 14. SLOVENSKA LIGA Pohorje - Šmartno 2:1 Izola - Slovan 0:1 Ilirija - Vozila 0:0 Maribor - Železničar 1:2 LESTVICA Maribor 32; Slavija 22; Šmartno in Železničar 20; Mura in Pohorje 19; Izola in Primorje 17; Rudar 16; Kladivar in Drava 15; Ilirija 14; Slovan in Vozila 13. ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI 15. KOLA 3. KOLO Jugoslavija - SZ 91:85 Kuba-ČSSR 85:81 KONČNA LESTVICA 1. Jugoslavija; 2. SZ; 3. Kuba; 4. ČSSR 0. ATLETIKA Američan McWilkins svetovni rekorder v metu diska (69,18 m) WALNUT, 26. — Iz Amerike so takoj odgovorili Sovjetski zvezi in ženskemu rekordu Faine Melnik v metu diska. 26-letni McWilkins je namreč za 8 cm popravil staro znamko rojaka Powella in v četrtem poskusu manjšega tekmovanja dosegel izredno razdaljo 69.18 m. McWilkins je visok 193 cm, težak pa 116 kg. Tekmuje za «Pacific Coast Club», ki je najmočnejša atletska ekipa ZDA. Po rekordu je McWilkins izjavil, da nj pričakoval posebno dobrega rezultata, ker je občutil lažjo poškodbo. Komaj po dobrem ogrevanju je dobil pravi občutek za mete. Po-(skusni meti okoli 69 metrov so mu dali odločilni pogum za velik uspeh. * * * - ’ SOFIA, 26. — Na istem tekmovanju kjer je Faina Melnik postavila nov svetovni rekord v disku je odličen dosežek v metu krogle dosegla tudi domačinka Hristova. S kroglo je dosegla četrti najboljši rezultat na svetu. Orodje je sunila 21,32 m daleč. Primorje - Rudar 0:0 Slavija - Drava 2:0 Kladivar - Mura 2:0 Tabor - Renče 2:1 Litija - B. krajina 1:0 LTH - Kamnik 1:2 Usnjar - Ljubljana 0:0 Adria - Korotan 1:3 Vodice - Koper 1:1 LESTVICA Litija 26; Ljubljana 20; Kamnik i; Korotan 17; B. krajina, Tabor in Usnjar 16; Vodice 14; LTH 11; Renče 10; Adria 9; Koper 4. IT. PRVENSTVO V MARATONU Cindolo tretjič državni prvak Giuseppe Cindolo je že tretjič zaporedoma osvojil naslov italijanskega prvaka v maratonu. V Reggio Emilii je 42 km dolgo progo pretekel v odličnem času 2.11’50”, kar je samo za 5 sekund slašbe od lanskega dosežka na Japonskem, ki mu je lani veljal četrto mesto na svetu. Težje je dajati pravo mednarodno moč časa iz nedeljskega teka, ker je bila proga brez vsake vzpetine. Tek za državni naslov se je obetal zelo razburljiv. Cindola naj bi po predvidevanjih resno ogrozil Fava. Dejansko ni bil Fava nikoli na tem, da resneje poseže v boj za prvo mesto. Cindolo je namreč pospešil že po prvem km in imel ob koncu dobro minuto prednosti. Favo, ki se je nekaj po polovici preizkušnje le približal vodečemu, je kot že večkrat motilo tudi srce. V raznih mestih so bila področna tekmovanja za atletski pokal Jugoslavije. Tekmovanja je precej motilo slabo vreme, rezultati pa so bili tu pa tam le nadpoprečni. Prezelj 212 cm V Celju je na primer Dušan Pi'6’ zelj potrdil odlično formo in preskočil letvico pri 212 cm. Zelo dobra ,]e bila tudi mlajša mladinka Blatnikova, ki je na 400 m postavila no_v slovenski rekord kategorije z oplenim časom 57”5. Velenjčan Balek je 10.000 m že na samem začetku sezone pretekel v dobrem času 30 4 / • V Mariboru je bila najboljša skakalka v viš no Lovše, ki je doseg a 172 cm. v Novi Gorici pa je P®”6] detičeva skočila 1 cm manj. Zelo dober je bil tudi mlajši mladinec ' culin, ki je dosegel nov osebni r kord v troskoku z znamko 14.19 m. Francoti 6,56 m V Splitu je dokaj nepričakovano zablestela Radojka Francoti. v Ijino je skočila kar 6.56 m. Na is t tekmovanju so kot gost: nastopih di nekateri atleti in atletinje iz NJ-m-ki so na pripravah ob Jaclra ' NDR se bo skupno z Vel. Britanijo pomerila proti Jugoslaviji 1. m maja. «Dirka osvoboditve» RIM. 26. - Na tradicionalni Kolesarski dirki, v okviru proslav svoboditve», je nepričakovano gai Anglež Nickson. Drugi Je P spel na cilj Italijan Gualdi, Magrini. Na četrtem mestu P . pet najdemo še enega predstavnik Anglije, in sicer Griffithsa. Z zaostankom 20” sta Pr,sP yan. cilj Sovjet Slauza in Nizozemec ! derkuis. NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Katastrofa Primorja na Proseku Zarja po dveh mesecih zopet zmagala Križani so si dve minuti pred koncem zapravili zmago Primorje — Libertas TS 1:5 (0:4) PRIMORJE: Štoka, Kapun, Blažiča, Bezin, Race, Tomizza, Barnaba, Orioli, Albi (Timeus), Marassi in Rustia. LIBERTAS: Ulcigrai, Mottica, Coz-toan, Dagri, Delise, D’Aloia, Stefa-*)ich, Coslovich, Orsini, De Bernardi, Lupetin. STRELCI: v 12. min. Albi (avio-S°i), v ”. min. D’Aiolà iz 11-metrov-Le, v ’5. min. Stefanich, v ’7. min. Pe Bernardi, v 49. min. Orsini in v “0- min. Drioli. SODNIK: Cecchini iz Nogaredo di Prato. Katastrofalen poraz proti ekipi Li-bertasa, ki trenutno zaseda 2. mesto na lestvici, je Prosečanom strl popolnoma vse upe za napredovanje v Izidi nedeljskega 'zavrtljaja v 2. amaterski ligi niso prinesli velikih sprememb na zgornjem in spodnjem delu lestvice. Vodeči Isonzo je sicer ustavilo razmočeno igrišče in tako je ohranil točko prednosti pred Libertasom, ki je na Proseku zadal Primorju visok poraz. Take katastrofe proseškega kluba navijači že dolgo ne pomnijo, kar pomeni, da je ekipa Primorja zašla v pravo krizo. Dobro se je tokrat odrezala kriška Vesna, katero je Rosan-dra dohitela le dve minuti pred koncem. Zarja pa si je z golom Gra-honje, ko je manjkalo deset minut do konca tekme, zagotovila dragoceni točki na račun Cam-Panell, ki so ostale zasidrane na repu lestvice. Tudi ekipa Fogliano si je s Porazom proti Villesseju znatno Poslabšala svoj položaj na lestvici, medtem ko je Flaminio s pomočjo 11-metrovke prema-gal De Macori in s tem prehitel nedeljskega tekmeca. Pomembno zmago je odnesel tudi Sagrado na račun Edile Adria-tice, medtem ko sta se Aurisi-na in Costalunga razšli pri neodločenem izidu. Naj omenimo še, da se bodo prihodnjo nedeljo tekme začele pol ure kasneje, to je ob 16. uri. IZIDI 24. KOLA'‘rn Sagrado - Edile Adriatica' 1:0 Plaminio - De Macori 1:0 Aurisina - Costalunga " "Til' Rosandra - Vesna 1:1 Primorje - Libertas 1:5 Fogliano - Viilesse 0:1 Campanelle - Zarja 0:1 S. Anna - Isonzo (odg.) T LESTVICA fsonzo 31, Libertas 30, Viilesse jo Edile Adriatica 28, Primorje 4J. Rosandra in Vesna 26, Costalunga, Sagrado, Aurisina in farja 25, Flaminio 19, S. Anna m Fogliano 17, Campanelle 11. PRIHODNJE KOLO (2. 5. 1976) valesse - Primorje Vesna - Aurisina Isonzo - Sagrado Costalunga - Rosandra Ldile Adriatica - S. Anna Libertas - Fogliano ^arja . Flaminio He Macori - Campanelle B. R. Babuder, Sain. Famigliole. Macor, Brandolin. STRELEC: v 35. min. p.p. Graho-nja (Zarja). SODNIK: Gandolfo iz Vidma. Po več kot dveh mesecih je bazoviška Zarja spet prišla do toliko zaželene zmage na račun skromnega moštva Campanell. Čeprav je to z najnižjim rezultatom možna zmaga, je vseeno nepopisno razveselila ba-zovske igralce in navijače. S to zmago je tudi upati, da so zarjani preboleli dolgo krizo, ki se jih je držala skoraj izključno zaradi pomanjkanja prodornosti napada. V nedeljo pa so se nogometaši mnogo bolj potrudili in tudi sredina igrišča je bolje zalagala napadalce z uporabnimi žogami, tako da je bilo več lepih priložnosti za gol, od katerih sta imela Ridussi in Grgič prav zrele, ki pa jih nista znala izkoristiti. Kot smo že prej omenili je bila enajsterica Campanell zelo šibek nasprotnik in ni skoraj nikdar (razen v prvem primeru, kjer je zadela tudi prečko) ogrožala Puzzerjeva vrata. V bazoviškem napadu je tokrat prvič igral mladi Terčon, ki se je kar dobro znašel v sredini in se je tudi dobro uigral s celotnim moštvom. Dvakrat je tudi ostro streljal na vrata in za las zgrešil gol. Prvi polčas je bil precej medel, četudi si je Zarja prizadevala, da bi takoj presenetila nasprotnika. Vendar ji to ni uspelo, ker se je nasprotnik krčevito branil. Drugi polčas pa je potekal v veliki premoči Bazovcčv, ki so si prav z Bidussijem zapravili 100-odstotno priložnost za gol in šele v 35. min., po lepi akciji celotnega napada, z Grahonjo prišli v vodstvo ter tako odnesli s kriškega pravokotnika obe točki. ž. Rosandra — Vesna 1:1 VESNA: Bogateč, Sulčič. Visintin, Germani, Perisutti, Skrem, Dagri, C. Carmeli, S. Carmeli, Bortolotti, Zucca, 12 Košuta. Vesna je v gosteh zasluženo osvojila točko proti solidni Rosandri in bi lahko z malo več športne sreče odnesla tudi celoten izkupiček. Igra se je v prvem delu tekme odvijala predvsem na sredini igrišča, a edini dve priložnosti v tem delu so imeli «plavi» po akcijah, ki jih je vodil prisebni Bortolotti in ki se končale za las mimo vrat do-mačega vratarja. Drugi polčas pa je bil, nasprotno od prvega,"’ živahnejši-! in "! zanimivejši, kajti obe ekipi sta s hitro in požrtvovalno igro skušali priti do gola. To je najprej uspelo Vesni, ki je sredi polčasa povedla z mladim Da-grijem, čez nekaj minut bi lahko gostje celo podvojili, a Zuccov strel iz daljine se je končal na prečki. Rosandro pa ta smola ni potrla, ampak so se njeni igralci na vso moč potrudili, da bi remizirali, kar jim je uspelo šele minuto pred koncem iz prostega strela. Res škoda, da je Vesna prejela gol prav v po- r J?. L go. Poraz kar s petimi goli sn d n'hče ni pričakoval, čeprav Zp] ,osečani stopili na igrišče v li u °^rni®ni postavi. Odsotni so bi-•'ad'3! standardni igralci. Za- ne]/ im a ie trener Primorja moral bra sPremeniti postavo. V o-K je moral nastopiti tudi vratar veda ’ V naPa^u Pa mladi Albi. Se-W a‘ neP0P°'na postava ni edini raz- gosyZ st?nyisok.Poraz> sai ,sa tudi hioštvo510^1 na 1®ri^ce z °jacenlrn vidifr ° j P0 začetnem žvižgu je bilo jn 11 da so Tržačani bolj uigrani sir»,. P' .a1*11- so prišli v vodstvo, ie r, i * P° zaslugi Albisa, ki se nelw ePern strelu De Bernardisa nara dotaknil žoge in jo je poslal . vnosi v mrežo. Ta hladna prha Sh PraviM Prosečane na kolena. gjJ,,. so se takoj zbrati in se po-brn,1 -v naPad. sicer neprodorno in SD,]-.lasnih idej. Celo branilci so se SDehCaJn st?*no v naPad. a brez u-žača/ ie seveda favoriziralo Trud čn6’ k* s.° imeli prosto pot in so Drorin do dasa sprožili nevarne ter rne Protinapade. V 35. min. so Posti6 kar s štirimi goli pred- tpa ’ roda j so Prosečani popolno-neri,Potili. Krivdo za gole nosijo svoiiumno branilci, ki se niso držali svojih noest in so stalno silili v na- pad P i so siamo simi v S* "o« s UraioSoS: dio Sa • lgr'šča je zaigrala zelo me-hapadi v- nobene povezave v stii U’ k’ j® slonel na samem Ru- žeTvk^a Se ie Praktično zaključila so J5veta Polčasu. V nadaljevanju gola ir/6 takoi v začetku prišli do na igrj J/ s® ,ves P°lčas poigravali dno bol] l,Tekma ie Postajala ve-vilni n n .. Sočasna, tako da so šte-čarani aviJa<-i od časa do časa razo-Pred , ZaPuščali igrišče. Pet minut čaatni gorzmDriol5m.eČani H. V. Ca"ipanel|e — Zarja 0:1 «testRMÌmUzzer- Gotti, Marc, Sa-&on ’ tv eJ1^a> Križmančič, Bidussi. rInL 0n’ žagar, Grahonja. Belin*1 BerffELLE: Ferluga, Lizzi, * bergamasco, Rizzai, Facchin, slednjih minutah, a objektivno je treba priznati, da je remi pravičen. Najboljši v vrstah Vesne so bili Perisutti, Germani in Carmeli. Sandor JUTRI NA PROSEKU Pomemben preizkus naših mladih igralcev V sredo bo na Proseku prijateljska nogometna tekma med zamejsko mladinsko reprezentanco in mladinsko reprezentanco. Slovenije s pričetkom ob 19. uri. ZSŠDI vabi vse spodaj navedene igralce, da se predstavijo trenerju šoškiču vsaj eno uro pred pričetkom tekme: BREG: Marino Kraljič, Crevatin, Bržan in Mario Grisonic. PRIMOREC: Bak, Valter Milkovič, Mauro Kralj, Stojkovič, Darko Kralj, Angel Milkovič, Marko Kralj in Edvin Kralj. PRIMORJE: Adamič, Verša, čok, Milič, Albi in Persi. VESNA: Pavel Košuta, Pipan in Guštin. ZARJA: Ražem, Počkar, Colja, I-gor Grgič, Terčon, Marko Rismondo. KRAS: Skupek, Boris Vitez in Aldo Škabar. NEW YORK, 26. — Danes zgodaj popoldne je prispel v New York i-gralec Lazia Giorgio Chinaglia. Na letališču sta ga pričakovala oba o-troka skupno s tastom. Kot se je izvedelo, je klub Cos-mos, za katerega bo Chinaglia odslej igral, ponudil Laziu za predčasno odpustnico 180 milijonov lir. V ZADNJI TEKMI NOGOMETNEGA PRVENSTVA 3. AMATERSKE LIGE BREG PO ZMAGI NAD S. ANDREO NOVI ČLAN 2. AMATERSKE LIGE Ta uspeh je Bregu priborilo pomlajeno moštvo-Kraljič in Bržan strelca dragocenih golov Breg — S. Andrea 3:1 (2:1) BREG: Taurian. Rodela, Kreva-tin, Melon, Sovič, Klun, Bržan, Kau-ski, Lovriha M., Mikuž, Kraljič; 12 Chermaz, 13 Jež. S. ANDREA: Giugovaz, Giadros-si, Travan, Conti, Celant, Martinuz-zi, Logo, Stoini, Gei, Rosati, Pistan; 12 Boccolini, 13 Bravin. ZADETKI: 10. min. Rosati, 22. min. Kraljič, 43. min. Bržan, 80. min. Kraljič. V tekmi, ki je zaključila prvenstvo P skupine 3. amaterske lige in ki je tudi odločila o napredovanju Brega v višjo ligo, je zmagala mladost, saj je bilo 6 Bregovih predstavnikov pod 20 leti. Politika mladih, ki je bila pred leti zasnovana, je obrodila izdatne sadove. Za ta nastop, ki je odločal o napredovanju Primorca ali Brega, se je zbrala izredno številna publika, ki je prišla navdušeno bodrit svo- luiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiic^liiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii ODBOJKA V MEDDEZELNIH LIGAH Moški šesterki Bora in Krasa sta tokrat povsem zadovoljili Obe Domovi ekipi sta bili v tem kolu poraženi MOŠKA C LIGA Bor — Marghera 3:2 (15:11, 10:15, 15:6, 7:15, 15:6) BOR: Fučka, Kodrič, Kralj, Može, Neubauec, Požar, Špacapan in Zadnik. MARGHERA: Zannucco, Aggio, Carolo, Gorghetto, Levorato, Pinni, Sarica, Semenzaio, Avon, Strassera. SODNIKA: Pizzichini iz Ancone in Doriguzzi iz Trsta. Zapisnikar: Mazzarotto. Enotedenska prekinitev prvenstva je prav gotovo koristila borovcem. Ne samo, da so po dveh zaporednih porazih ponovno prišli do zmage, ampak je bila tudi prikazana igra razmeroma dobra. «Plavi» so pokazali veliko voljo do zmage in čeprav niso bili sposobni skozi celo srečanje igrati na isti ravni, je bil njihov uspeh zaslužen. Solidnim gostom iz Marghere’šb še tako borovci oddolžili za poraz v prvem delu prvenstva. Začetek tekme je bil ugoden za «plave» in kazalo je, da pot do obeh točk le ne bo pretrda. V drugem setu pa so slovenski odbojkarji nekoliko popustili in nasprotnik je to sp”etno izkoristil ter izenačil na 1:1. V tem nizu je posebno nezanesljivo deloval sprejem, kar je seveda onemogočilo izvajanje raznih napadalnih shem. Blok gostov je tako večkrat zaustavil improvizirane napade borovcev. V tretjem setu so «plavi» spet pre- iiiiiiriiiiiimiiiiiiiiiiiMiuiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiimiimiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiii V SOBOTO V PROSTORIH ŠOLE «KAJUH» Redni občni zbor Gaje odraz delovanja društva Padriški in gropajski športni delavci so dosegli vrsto lepih uspehov V soboto je bil v gropajsko - padriški šoli «K. D. Kajuh» 1. občni zbor ŠZ Gaja s Padrič in iz Gro-pade, ki stopa v letošnjem letu že v deveto leto intenzivnega delovanja. Pred vaščani in člani iz obeh vasi in zastopniki vaških krajevnih organizacij PD Slovan, Gozdne zadruge ter Sloge, je dolgoletni predsednik Gaje Karel Grgič odprl občni zbor, ki je potekal v domačem, vaškem vzdušju. Predsednik Grgič je najprej zaželel, da bi društvo doseglo v sedanjem in bodočem delu tiste cilje, ki si jih je zastavilo pred devetimi leti, nato pa je nadaljeval: «Namen našega Združenja, kot vseh športnih in kulturnih organizacij, vključenih v okolju večinskega naroda v Italiji, je pomagati in pritegniti v svoj krog vse mlade in starejše športnike ter člane. Teh je precej in vsi, brez izjeme, se moramo zavedati v vsakem trenutku, da smo in ostanemo Slovenci. Ostali pa bomo samo tako, da povežemo šport in kulturo, s sodelovanjem z domačim prosvetnim društvom Slovan in zlasti z matično domovino. Pred devetimi leti smo začeli konkretno združevati dve vasi, Padriče in Gropado, zato mislim, da je ta dogodek zelo velikega pomena. Moramo pa ugotoviti, da nam ni povsem uspelo v teh dveh vaseh odpraviti vaškega kampaniliz-ma in to predvsem pri starejših. Zato se moramo še bolj potruditi, ne samo odborniki, ampak tudi starejši člani, da to napako odstranimo. Mislim, da to kar smo sejali, danes tudi žanjemo.» Kar se tiče bodočega dela je Grgič dejal: «Po devetih letih se je stanje blagajne precej popravilo in tako bo moral bodoči odbor nadaljevati. Nakazal bom samo nekatere bodoče točke, in sicer: 1. dokončati objekt v Gropadi: 2. dokončati še malenkosti na odbojkarskem igrišču na Padričah, in sicer olepšati objekt ter premakniti balinarsko stezo; 3. center Gaje na Padričah: preurediti nogometno igrišče, pobarvati ograjo, napeljati luč, prenesti i-grišče od ceste in postaviti na desno stran tribuno ter popraviti teniška igrišča. Kar se tiče delovanja bi morali organizirati izlete, razna srečanja vseh panog, ki jih gojimo in večje stike s prosvetnim društvom, navezati stike s šolo.» Sledilo je dolgo in izčrpno tajniško poročilo tajnika Alessandra Možine, ki je najprej omenil vse delovanje društva, nato pa se je dotaknil posameznih disciplin, ki jih društvo goji in sicer v prvi vrsti nogometa, balinanja, rekreacija in tenisa, kritično se je zadržal pri odbojki, ki jo je društvo že zdavnaj opustilo. Posebno je poudaril pomembno lanskoletno proslavo 30-letnice osvoboditve, katero je društvo priredilo skupno s prosvetnim društvom Slovan, uspel športni teden Gaje ter prijateljsko srečajne v Šoštanju. Odprli so športni objekt v Gropadi. kjer sta na razpolago domačinom balinarska steza ter odbojkarsko igrišče. Glede nogometnih rezultatov je o-menil, da se je ekipa odlično izkazala. saj je v prvem letu svojega obstoja zasedla četrto mesto, v letošnjem pa se nahaja na odličnem tretjem mestu lestvice; pohvalil je ves nogometni odsek, s trenerjem Kozino na čelu. Sledilo je blagajniško poročilo Alojza žagarja, ki je poudaril, da je blagajna spet po 9 letih aktivna. Razvila se je nato še krajša diskusija. Kot zadnja točka so sledile volitve. na katerih so soglasno izvolili za predsednika znova Karla Grgiča. Novi odbor se bo sestal v tem tednu. D. G. vzeli pobudo v svoje roke in razigrani Špacapan, ki je tokrat odigral eno svojih najboljših tekem, odkar nastopa za Bor, je popeljal svojo vrsto do zanesljive zmage. Tudi v naslednjem delu so naši fantje povedli s 4:0, od tu dalje pa jim ni šlo več tako od rok, nasprotnik je prevzel vodstvo in s pomočjo nervoze, ki je zavladala v vrstah «plavih», zasluženo slavil. Potrebno je bilo tako odigrati še peti, odločilni set. Ekipi sta se menjavali v vodstvu do stanja 6:5 za goste, nato pa so naši odbojkarji pod zanesljivo režijo Fučke brez večjih težav osvojili deset zaporednih točk in prišlo do tako zaželene osme prvenstvene zmage. MIG MOŠKA D LIGA ACLI S. Giacomo TS — Kras 0:3 (9:15, 11:15, 10:15) Šesterka Krasa je zmagovito zaključila svoje zadnje gostovanje: če-trtoligaškega prvenstva, ko je zadala tržaškemu tekmecu ACLI gladek poraz in tako nadaljuje s svojo pozitivno serijo. Prav v tem zadnjem delu prvenstva so Krašovci pokazali svojo najboljšo igro in so na igrišču dokazali, da se ne bojijo nikogar. Sistem igre z enim samim po-dajačem in s petimi tolkači začenja dajati sadove, napad je postal veliko prodornejši in je nezadržen za še tako močan blok. Pohvaliti moramo brez izjem vse odbojkarje, ki posamezno, igrajo na višku svojih sposobnosti, še bolj pu pride do izraza homogena celota. V vseh teh zadnjih tekmah je bn med najboljšimi na igrišču Jure Vesnaver, ki je odličen tako pri serviranju, kot v obrambi in v napadu, tako da predstavlja prav njegovo dozorenje največjo pridobitev v letošnjem prvenstvu. V prvem setu so krasovci nadigrali sicer dobro razpoložene Tržačane in tudi z lahkoto osvojili niz. V drugem setu je ACLI ostro potegnil do vodstva 7:1, nakar je Kras prevzel pobudo v svoje roke in upov domačinov je bilo konec, saj niti v zadnjem setu niso mogli priti kra-sovcem do živega. B. S. 2. MOŠKA DIVIZIJA Ravalico — Dom 3:2 (15:9, 12:15, 15:9, 15:17, 15:9) RAVALICO: Ferro, Fioriti, Manucci, Miserocchi, Tirel, Pozzetto in Zebocchin. DOM: Černič M., Cijan, Nanut,. Devetak, Černič L., Petejan, Peric in Komel. SODNIK: Secchi Piero; stranski: Fulizio Flavio; zapisnikar: Dobrilla Marina (vsi trije iz Trsta). Ocena sojenja: dobro. Prvenstvo 2. moške divizije se je zaključilo. Tekma, ki je trajala približno dve uri in pol, je bila izenačena in borbena, saj sta si bili obe ekipi vseskozi enakovredni. Kot zanimivost in dokaz izenačenosti srečanja navajamo le, da sta v četrtem setu obe ekipi skupaj o-pravili kar 91 servisov. Domovci bi lahko tudi zmagali, toda v ključnih trenutkih so vedno popustili in niso bili nikdar tako samozavestni, da bi odločno reagirali. Poleg tega moramo omeniti, da je v domovskih vestah bil odsoten trener - igralec J. Prinčič, katerega pomanjkanje je bilo občuteno. Domovci so dobro pričeli in vodili kar s 7:0, zlasti po zaslugi D. Perica, ki je večkrat zaporedoma blokiral nasprotnikove napade. V drugem delu prvega seta pa so «belo-rdeči» popolnoma popustili in to jih je drago stalo. V drugem setu so Goričani poprijeli in zasluženo izenačili. V tretjem pa so naši fantje ponovno podlegli, saj so tokrat igralci Ra-valica zaigrali gotovo svoj najboljši set. V četrtem setu, najdaljšem — kot smo že prej omenili — je že vse kazalo, da ga bodo domovci izgubili. tekem), se je stanje obrnilo v do-movsko korist, V zadnjem setu pa je «belo - rdečim» zmanjkalo moči. Ravalico je brez težav nabiral točke in tako spravil v žep nov par točk, ki mu zagotavljajo obstanek v 2. MD. Dom, čeprav je to srečanje izgubil, zaseda tretje mesto na končni lestvici s 14 točkami. To je povsem pozitiven rezultat za «belo - rdečo» šesterko, saj v začetku prvenstva nihče ni upal na tako visoko uvrstitev goriške ekipe. I. K. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Libertas (GO) — Dom 3:0 (15:4, 16:14, 1:0) LIBERTAS: Tunini, Saveri, Con-dina, Dell’Angelo, Riaviz, Osbat, Tinini, Zanetti, Gianuzzi, Marangon. DOM: Buzzi .V,, Vižintin M.,, Maraš L., Semolič L., Bensa D., Černič M., Leban M., Bregant D., Marinčič N„ Zottj K„ Sgubin K. .. SODNIK: Sofia Grinover; stranski: Giorgio Caccin; zapisnikar: Pietro Mauri (vsi trije iz Gorice). Oce na sojenja: slabo. V tretjem kolu prvenstva 3. ženske divizije je domovska ženska šesterka doživela svoj tretji zaporedni poraz. Domovke so to pot bolje zaigrale, kot v prejšnjem nastopu. Zlasti v drugem setu so se borbeno in zagrizeno uprle nasprotnicam in malo je manjkalo, pa bi jim iztrgale celo set. V prvem setu so naša dekleta pričela preveč pasivno in s premalo pobude; v tretjem setu pa so, po ogorčenem drugem setu .popolnoma popustile. V vrstah Doma sta se tokrat dobro izkazali zlasti M. Vižintin in L. Semolič, ki sta bili pravzaprav tokrat gonilni sili belo-rdeče šesterke. Ponovno, na žalost, moramo omeniti sojenje. Tako sojenje le škodi naši odbojki, saj pravzaprav ne dopušča nobenega pravega igranja. V nekaterih primerih se morajo tudi sodniki zavedati, da sodijo tekme prvenstva 3. ženske divizije, kjer po večini igrajo začetniška dekleta. Prihodnjo tekmo bo ženska ekipa Doma odigrala v nedeljo, 2 maja ob 10,30, na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici (Ul. Montesanto 84). I. K. ji ekipi. Posebno je bilo razveseljivo gledati mlade navijače z društvenimi zastavami, ki so v tako lepem številu navijali za «plave». Že od začetka so «plavi» prevzeli vajeti igre v svoje roke in so napadali, vendar je v tem delu igre izkušenost gostov preprečila napore naših napadalcev. Hladna prha je prišla v 10. min., ko je Rosati naravnost iz prostega strela, iz precejšnje razdalje, premagal Tauria-na. Publika je obmolknila in se spraševala, kaj bo. Toda Brežani so takoj pokazali svojo trdno voljo, da ne popustijo in so v naslednjih 12 min. zadeli vratnico in prečko ter nato izenačili. Od tega trenutka dalje se je S. Andrea samo branil in se vedno težje upiral hitremu tempu igre, ki so ga dikti-rali mladi Brežani. Malo pred zaključkom polčasa je Breg prišel v vodstvo z Bržanom. V d.p. je prišla do izraza utrujenost in igra ni bila več tako blesteča kakor v p.p. vsekakor pa je bila na splošno na zodovoljivi ravni, čeprav je prišlo do precejšnjega števila zapravljenih priložnosti in zlasti ni bija izkoriščena prednost v prostih strelih (8:2). Proti koncu tekme je bil izključen Bravin in je prišlo do zamenjave Bržan - Jež, ki se je spet vrnil v postavo po skoraj dveletni odsotnosti. Pohvalo za ta lepi uspeh zaslužijo prav vsi igralci, trener, društveno vodstvo in vsi navijači, ki so spremljali «plave» na poti do zmage. JOLO Kras — Don Bosco 1:1 (1:1) KRAS: Skupek, R. Milič, Kante, Husu, Trampuž, Verša, L. Milič, Živec, Černjava, Ukmar, Grmek. DON BOSCO: Lipari, Signoretto, Tedesco, Tamburin, Tersar, Rossetti, Prada, Altin, Mocenigo, Carcot-ti, Sccolich. STRELCI: v 7. min. M. Černjava, v 15. min. Prada. Kras kljub obetavnemu začetku ni uspel premagati ekipe Don Bosca, ki je s tem rezultatom obdržal razdaljo na lestvici. Krasovci so imeli možnost da z zmago na zadnji tekmi popravijo svoj položaj, z eno dobljeno točko pa ostajajo pri sedanji uvrstitvi, ki jo lahko štejemo precej pod pričakovanji. V zadnji prvenstveni tekmi so krasovci pričeli dobro in so že v 7. min. povedli po lepi skupni akciji. Pred golom in po njem so imeli še možnosti zatresti mrežo gostov in njihov vratar je bil nekajkrat težko zaposlen s streli Trampuža in Ukmarja. V času ko je bilo pričakovati podvojitev domačinov, pa so'gostje prišli do izenačenja, zaradi netočne podaje Husuja. ki je dala možnost Pradi priti samemu pred vratarja ter ga premagati. Po izenačenju je igra polagoma izgubljala na živahnosti. Pretežni pobudi domačinov so gostje odgovarjali s posameznimi protinapadi preko kril, ki sta precej zaposlili Krasovo obrambo. V drugem polčasu je bila raven igre nižja. Krasovci so imeli pobudo, njihova igra pa je bila preveč zapletena in počasna, da bi rodila uspeh. Don Bosco je bil soliden v obrambi, in je poskušal srečo z občasnimi protinapadi, ki so bili tudi nevarni, čeprav Skupek ni imel zahtevnega dela. Po prikazani igri je torej delitev točk pravična, kar pa je za domačine slabši rezultat kot za goste. O. G. Vermegliano — Mladost 1:0 (0:0) VERMEGLIANO: Candusso, L. Za-nuttig, Petracco, Frausin, Chiandussi, Marani, Ballaminut, A. Zanuttig, Moretti, Mattiussi, S. Frausin. MLADOST: M. Ferletič, Pivec, Lepre, Dužman, F. Ferfolja, Marizza, Devetak, Zampa, G. Ferfolja, E. Ferfolja (Jarc), A. Ferletič. STRELEC: v 28. min. d.p. Balla-miniut. V zaostali tekmi letošnjega prvenstva 3. AL so doberdobski igralci v Ronkah zapustili igrišče nezasluženo poraženi. Čeprav so Kraševci stopili na igrišče z dokaj okrnjeno postavo, so bili enakovredni domačinom, ki so v letošnjem prvenstvu zasedli drugo mesto na lestvici, za Juventino. Pristavih pa bi celo to, da so gostje v nekaterih priložnostih pokazali boljši in bolj učinkovit nogomet. Mladost je v prvem delu srečanja skrbela predvsem za to, da obdrži sredino igrišča, s katere so gostje sprožili več napadalnih akcij, ki so spravile v zadrego obrambo Verme-gliana. Omeniti moramo, da je bil sodnik preveč popustljiv z domačo obrambo, ki je neštetokrat z grobo igro zaustavila doberdobske napade. V tem delu igre se je izkazal napadalec Aldo Ferletič, ki je zadel tudi prečko. Izid tekme je pravzaprav odločil sodnik, ko je priznal gol, katerega so domačini dosegli iz nedovoljenega položaja. Mladost, kljub vsem prizadevanjem, ni več prišla do remija. K. F. KOLESARSTVO TARQUINIA, 26. — Italijan Barone je zmagal v 1. etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke dežel. 142 km dolgo progo Ladispoli -Tarquinia je prevozil s p.h. 38,545 km na uro. Lestvica * 1. Carmelo Barone (It.) 3.40'45” 2. Johan Kott (Niz.) po 5” 3. Amilcare Sgalbassi (It.) 15” 4. Pino Purrini (It.) 36” 5. Hendrik Vandenbrande (Bel.) 36" 6. Walter Prandi (It.) 36” 7. Ryszard Szurkowski (Polj.) 40” 8. Eric Loder (Svi.) 43” 9. Detlf Boinisch (NDR) 45” 10. Henricus Matsaars (Niz.) 48” KOŠARKA V FINALU KADETOV Visoka peterka Rali. TS premočna za Kontovelce Naši fantje so zdržali le do srede 2. p.p. Rali. TS — Kontovel 75:56 (31:29) PALL. TS: Bozzola 2, Cumbat 19, Rella 4, Di Saverio 12, Ferman 12, Bordari, Del Ben 9, Granieri 16 in Abrami. KONTOVEL: Kosovel 2, Nabergoj 1, Ivo Starc 6, Perini 2, Klavdij Starc 26, Ban 14, Bukavec 3, Ukmar 2. PROSTI METI: Pali. Trieste 8:18, Kontovel 11:18. PET OSEBNIH NAPAK: Perini pri rezultatu 37:43. SODNIKA: Fegaz in Tommasi. Poraz je bil predviden, saj so naši fantje igrali brez svojega centra Čuka, ki se edini lahko upira igralcem Pallacanestro Trieste. Tržačani so gotovo najvišja ekipa kadetov v Trstu, saj imajo v svojih vrstah več igralcev, ki imajo 190 cm ali več. Proti takemu nasprotniku Kon-tovelci ntsoi'mogli ničesar, žal, pa bodo morali v takih razmerah igrati do konca prvenstva, kajti Čuk se je težje poškodoval in je letošnjo sezono končal. Začetek tekme je dobro kazal, saj so se slovenski fantje nasprotniku uspešno upirali. Z dobro obrambo in zelo razpoloženim Klavdijem Starcem so celo vodili skoraj do konca prvega dela tekme, v nadaljevanju pa so Tržačani s cone, s katero so branili v prvem polčasu, prešli v obrambo mož moža, ki je spravila kontóvelsko peterko v hude težave. Naši fantje niso dobili prostora, da bi lahko prišli pod koš, tako so se večkrat odločili za nemogoče mete, s katerimi so seveda le olajšali delo nasprotn kom. Z odlično obrambo in nekoliko sreče pa so kljub vsemu še vzdržali do 8. minute, ko je bil rezultat še vedno 39:37 za Pallacanestro Trieste. Tedaj pa je nastopilo pet minut globoke krize, ki je pokopala vse upe Kontovelcev. V 13. minuti je bil rezultat že 53:37. Zanimivo je, da se naši fantje še niso predali, saj so do konca tekme tak zaostanek še obdržali in so tako še častno zapustili igrišče. Tokrat je pohvale vreden le Klavdij Starc, saj so vsi drugi v napadu odpovedali na vsej črti. I. S. «iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiinniiiiiiMiiiiHiiiiiinniiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiin NOGOMET DREVI NA PR0SESKEM IGRIŠČU Tekma Primorje-Vojvodina obeta lep športni užitek Srečanje se bo začelo ob 19.30 - Igrala bosta tudi Svilar in Novoselac 1. DIVIZIJA Bor — Grandi Motori 76:102 (31:55) BOR: Marassi 16, Sestan 5, Udovič 20, Parovel 12, Perco 2, Volk 8, Mazucca 12, R. Furlan 1. GRANDI MOTORI: De Vittori 10, Colavito 1, Rosani 8, Fortuna 15, Purga 9, Cuccari 37, Dangeri 14, Ferman 2, Covisato 6. PET OSEBNIH NAPAK: Parovel (B), Colavito, Rosani, Purga (GM). PROSTI METI: Bor 14:30, G. Motori 12:18. SODNIKA: Bellini in Zucchi (TS). Bor je v soboto igral na domačih tleh proti ekipi Grandi Motori. Kakor je razvidno iz rezultata so mladi borovci visoko izgubili. Grandi Motori, ki je eden izmed favoritov za prestop v naslednjo fazo, je že v prvih minutah igre pokazal svojo premoč. «Plavi» so se skušali na vse načine približat: nasprotniku, a vse je bilo zaman, kajti razlika r koših se je vedno večala. V drugem polčasu se je igra nadaljevala vedno v korist gostov. Tako se je tekma tudi končala z visoko prednostjo nasprotnika. Nedvomno pa je bila tekma zelo koristna za naše mlade košarkarje. UDO MINIBASKET Infer Aurisina — Polet 24:51 (18:9) POLET: Hrovatin 9, Kalci 11, Vidah 7, Taučer 4, Vremec 18, S. Sosič 2, D. Sosič, Košuta, R. Vidah in Furlan. Polet je tokrat izbojeval svojo drugo zmago proti Interju iz Nabrežine. Naši predstavniki so nasprotnika že poznali, saj so ga pred nekaj tedni v prijateljski tekmi že premagali. Kljub vsemu pa so poletovci prvi dve četrtini izgubili. Odpovedala je že spet obramba in preveč je bilo netočnosti pri metih pod košem, kjer Openci niso znali izkoristiti višinske prednosti. V nadaljevanju pa so se naši fantje razigrali. Obramba mož-moža je dobro delovala in videli smo tudi par dobrih protinapadov. To dokazuje, da prihaja Poletovo moštvo končno do skupinske igre in se vsi zavedajo, da individualnost dosti ne pomaga. Precej samozavestno v napadu so tokrat igrah tudi najmlajši, ki se iz tekme v tekmo bolj vključujejo v moštvo. Adrijan Sosič ATLETIKA CORTINA D’AMPEZZO, 26. — Danes je zapustil bolnišnico Enzo Del Forno, ki se je pretekli četrtek med treningom poškodoval. Zdravniki so mu dali nogo v mavec. Kot vse kaže, poškodba noge temu znanemu italijanskemu atletu ne bo preprečila odhoda na olimpijske igre v Montreal. Na proseškem nogometnem igrišču si bodo danes naši ljubitelji nogometa ponovno lahko ogledali tekmo, ki jim bo gotovo pripravila mnogo pravega športnega užitka. Kot je razvidno tudi iz lepakov, ki so po vsem mestu,\ se bosta ob 19.30 srečali tamkaj' enajsterici domačega Primorja in jugoslovanskega prvoligaša Vojvodine. Primorje bo v tej tekmi nastopilo nekoliko ojačeno, z igralci nekaterih drugih naših klubov. Vojvodina, ki se že nekaj časa pripravlja v Lipici na nadaljevanje jugoslovanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva, bo nastopila na Proseku s svojo najboljšo postavo. V njej bosta tudi vratar Svilar, ki sodi med kandidate za uvrstitev v državno reprezentanco, in pa Novoselac, ki je bil med nedavnim srečanjem jugoslovanske reprezentance proti Walesu rezerva. Naj še omenimo, da trenira Vojvodino nekdanji odlični jugoslovan Toda v ključnih trenutkih, zlasti pa ski reprezentant Veselinovič, katere-po zaslugi I. Devetaka, S. Cijana in ! ga se gotovo dobro spominja pred-podajača L. Černiča, (ki je tokrat | vsem starejša generacija naših Iju- I vse zaigral eno izmed svojih najboljših Ibiteljev nogometa. Znana jugoslovanska nogometna moštva nastopajo proti zamejskim ekipam vedno pogosteje. Tako je Rije-ka (na sliki) dosegla proti reprezentanci ZSŠDI svoj prvi gol. Na Proseku upajo, da jih bo v današnjem srečanju z Vojvodino manj.., Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 —Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400,— dir» Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 27. aprila 1976 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de» lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino'se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. 1 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja »n tiska Jfr ^ ZTT « Trst NADALJEVANJE PROCESA ZARADI ZLOČINOV V RIŽARNI PRI S K SOBOTI NEDOSLEDNOSTI 0 V DOLGI IN KRITIČ NICE IN UKAZOV TRŽAŠKE POROTE iTNIKASANDRACANESTRINIJA TRŽAŠKI DNEVNIK Nesprejemljiva delitev žrtev na «nedolžne» in «krive» - Zmanjševanje odgovornosti kolaboracionistov - Nejasna predsednikova sporočila - Nestrpnost do slovenske narodnostne skupnosti posledica specifičnosti tržaškega položaja in zgodovine Po nekaj dneh procesa se je včeraj zjutraj v nenavadno polni dvorani tržaškega porotnega sodišča nadaljeval proces zaradi zločinov v Rižarni pri Sv. Soboti z zaključnim posegom odvetnika Canestrinija, ki je v dolgem 5-urnem posegu razčlenil luči in sence procesa s skoraj pikolovsko analizo sodnega ukaza preiskovalnega sodnika Serba, u-kazov sodnega zbora in predsednikovih sporočil. Po njegovem mnenju bo moral sodni zbor v utemeljitvi razsodbe sprejeti vse pozitivne plati' Serbovega sodnega ukaza obenem pa predočiti tudi vse nedoslednosti obtožnice in njene utemeljitve, kajti ora vici bo zadoščeno le. če bo u-temeljitev razsodbe neporečna s pravnega vidika ter poštena in dosledna s političnega in moralnega vidika. Po tem kratkem uvodu in potem ko je prebrat zaključke — kot vsi ostali je tudi on zahteval, naj sodni zbor spozna obtoženca za krivega in naj prizna prizadetim strankam simbolično odškodnino milijona lir — je Canestrini prišel «in me-dias ( res» ter orisal pozitivne plati Serbove obtožnice, ki se v bistvu o-mejujejo na odločno polemiko pre- prav tajen uničevalni stroj nacistič- , omenjenega zloglasnega načela. Če ne stranke. Tretja negativna točka : vse to prilagodimo tržaškim razme- je ostro negativno stališče, ki ga je dr. Serbo zavzel do boja slovenskega naroda in do partizanskega gibanja, kar seveda ne pride jasno do izraza, vendar pa preveva vso obtožnico. Tako na primer, ko govori d priči Raimondu Pisleri. dr. Serbo med drugim pravi, da gre za kolaboracionista, ki je služil dvema gospodarjema, nacistu in slovenskemu odporniškemu gibanju, nikoli pa ni skrbel za italijanske interese. S tem v zveži je Canestrini poudaril, da je bil med vojno nacist edini tuj gospodar, ne pa odporniško gibanje, ki je bilo, kljub nekaterim razločkom, enotno v vsej zasedeni Evropi. Zadnja negativna točka je dejstvo, da je dr. Serbo kar na slepo verjel najhujšim zločincem kot sta generala Wolf in Harster. Medtem ko je upravičeno podvomil v verodostojnost izjav «majhnih rib» kot so bili krajevni kolaboracionisti, je imel za sveto resnico pričevanje nacističnih veljakov, ko sta krčevito zagotavljala, da sploh nista vedela za početje Globočnika in njegove tolpe v Trstu. Jasno je, da generala ni- ram, doumemo, zakaj je tukajšnji italijanski živelj, ki se je do 1918. leta navduševal za iredentizem, 1922. osvojil fašistična načela, 1943. pa je postal filonacist.» Canestrini je nato še opozoril na nevarnost, da bi sodni zbor sprejel Serbovo teorijo, po kateri Oberhau-serju ne gre soditi zaradi umorov partizanov: v tem primeru ne bi z zločincema obsodili tudi nacistični uničevalni sistem, pač pa bi «per absurdum» lahko z Rižarno imeli tudi vsa ostala taborišča smrti kot pošastne stvore, ki so zrasli na nacističnem telesu, vendar pa ga niso okužili. Takemu sistemu bi dali pečat zakonitosti in bi celo zavrgli razsodbo niirnberških sodnikov, ki je temelj za sodobno pravno raziskovalno delo. Odvetnik je še na kratko razvil vprašanje objektivnosti sodnika. Po njegovem mnenju sodnik mora biti objektiven, vendar pa le v okviru zakonov in ustave, torej pravnega sistema, v katerem dela. Zato, če je res, da mora na primer objektivno soditi fašistom kot ljudem je, prav tako očitno, da Včerajšnjemu zasedanju so sledile delegacije iz Križa, Doline in Zgonika. iskovalnega sodnika , z zavezniško vojaško upravo, tržaškim, vojaškim in nemškim sodstvom. Sodni zbor v utsmeljitvi svoje obsodbe ne sme prezreti teh odstavkov obtožnice, ker bi kdo drug le težko pojasnil tako dobro obenem pa tudi tako odločno, koliko gorja je ZVU povzročila Trstu in Italiji s tem, da je onemogočila scino preiskavo o grozodejstvih v Rižarni z utemeljitvijo, ki ni sprejemljiva ne z moralnega ne s pravnega vidika. «Pomislite sodniki — je nadaljeval odvetnik 1— kako bi bili moralno obsojeni, če bi čez leto dni ali pa čez trideset let kdo o-cenjeval vašo razsodbo tako, kot je dr. Serbo ošvrknil posebno porotno sodišče v zvezi s procesom proti Reissovi: Sodni zbor, ki se ni zavedel ali ni mogel doumeti zaradi prepovedi višjih krogov, da ^ ima pred seboj tako pomembno pričo za odkrivanje resnice o grozodejstvih v Rižarni, jo je obsodil na 13 let ječe zaradi navadnega kolaboracio-nìzma.» Potem ko je na kratko orisal, kako sta si državno pravdništvo in preiskovalni urad skoraj dve leti podajala preiskavo in skušala drug drugega prisiliti, da gre po kostanj v žerjavico, je odv. Canestrini prešel na Serbovo polemiko z vojaškim državnim pravdništvom iz Padove in s tem v zvezi opozoril na nenavadno naključje. Ko se je namreč vnel spor o pristojnosti med tržaškim in vojaškim sodstvom; je bilo že objavljenih na desetine knjig in člankov o Rižarni, ki jih je vojaški državni pravdnik gladko prezrl, stopil pa je takoj v akcijo, ko je navadni sodnik sprožil sodni postopek. Končno je odvetnik še pozitivno o-cenil Serbovo kritiko nemškemu sodstvu, ki ni pokazalo nobene pripravljenosti do sodelovanja g tržaškimi kolegi. Takoj nato je Canestrini prešel na negativne plati obtožnice in že uvodoma pozval sodnike, naj v svoji u-temeljitvi obsodbe predočijo vse nedoslednosti in pomanjkljivosti, na katere so v svojih posegih opozorili zastopniki prizadetih strank. Najbolj negativno je seveda dejstvo, da je preiskovalni sodnik ločil žrtve Rižarne na dve kategoriji, «nedolžne» in «krive», prav tako hudo pa dejstvo, da je izkrivil zgodovinsko resnico, ko je trdil, da bi nacistične oblasti obsodile pripadnike Einsatzkomman-da na smrt, če bi vedele za njihovo početje v Rižarni. Taka trditev je izkrivljanje dejstev, je nepoznavanje zgodovine — je poudaril odvetnik — saj je dokazano (in to so potrdili tudi zgodovinarji), da je bil Einsatzkommando uraden, če- sta mogla priznati svoje odgovornost;, pa ne le zato, da bi se izognila nevšečnostim s pravico, pač pa zato ker bi sicer postavila na zatožno klop ves ‘nemški vojni stroj, svojo stranko in svojo vlado. ' S tem v zvezi in kot dokaz, kako gre taka opravičila tolmačiti, je Canestrini omenil utemeljitev razsodbe proti Rainerju in Kublerju na ljubljanskem procesu, utemeljitev, ki je v - čast sestavljavcem tako zaradi dokumentiranosti kot zaradi nepristranske in trezne analize dogodkov. Ob koncu prvega dela svojega posega je odvetnik še očital preiskovalnemu sodniku, da ni doumel pojava italijanskega kolaboracionizma in da je skušal minimizirati njegovo podporo nacističnemu okupatorju. S tem pa je preiskovalni sodnik zaprl vrata v obraz zgodovinski resnici, saj je splošno priznano dejstvo — in priznali so ga tudi sami nacisti — da bi brez pomoči kolaboracionistov ne mogli obvladati zasedene Evrope. Pri tem je prišlo do prvega spora med tridentinskim odvetnikom in predsednikom dr. Maltesejem, ki je vzrojil, ko je Canestrini označil preiskovalnega sodnika za «benedetto uomo», in poudaril, da gre o dr. Serbu govoriti s spoštovanjem in ga imenovati z uradnim nazivom. Na to opazko je odvetnik pripomnil, da u-mika «benedetto», upa pa, da mu bodo dovolili obdržati oznako «človek». V zaključku tega dela svojega posega je Canestrini še omenil, da je Serbova obtožnica sad zloglasnega načela, po katerem se politični režimi spreminjajo, države pa ostajajo in jih gre zato obvarovati za vsako ceno vsakršnih pretresov. Prav zaradi tega načela niso po vojni v Italiji naredili tega, kar si je dovolila celo buržujska De Gaullova Francija, kjer so zamenjali denar, so kaznovali kolaboracioniste in strogo obsodili vse t ste, ki so med vojno s prekupčevanjem in črno borzo zaslužili ogromno. V Italiji pa se je vsa epuracija v vojski omejila le na zamenjavo vrhovnega vojaškega poveljnika. Prav zato se tudi dogaja, da je Wirth zakopan na nemškem pokopališču v Veroni med drugimi navadnimi vojaki, ki so umrli v spopadih z zavezniško vojsko in s partizani, in mu ob dnevu mrtvih ženske polagajo cvetje na grob, ne da bi jih kdo opozoril, da počašču-jejo enega od največjih vojnih zločincev. «škoda — je dodal odvetnik — da na tem procesu ni mogel pričati Simon Wiesenthal, ki je v svoji knjigi «Zločinci so med nami» tako učinkovito opisal trajnost mora brez oklevanja obsoditi fašizem kot sistem, ker mu to narekuje ustava. Po nekajminutnem premoru je Canestrini začel razvijati drugi del svojega posega in sicer vprašanje ukazov sodnega zbora in predsednikovih sporočil, v katerih so po njegovem mnenju sončne in senčne plati kot v Serbovi utemeljitvi obtožnice. S citati iz Crocejevih del je kot uvod pobil predsednikovo razlikovanje med pravno in zgodovinsko vzročnostjo, saj tako tolmačenje lahko obuboža italijanski sodni sistem. Iz poštenosti do nas samih smo dolžni zavreči vsako ozko tolmačenje, vsako izmikanje pred resnico in sami pokazati na naše hibe in napake. Tako na primer ko govorimo o «zakonitem odporu» moramo poudariti, da s tem pojmom o-značimo samo neko vrsto odporništva, ki ga pooseblja Hector Cahari-ja. Le-ta, ki je umrl v Rižarni, se je po nalogu partizanskega gibanja pridružil posebnemu inšpektoratu Javne varnosti in dajal nato informacije o delovanju Colottijeve tolpe ter plačal svoj pogum s smrtjo. Nikakor pa ne moremo imeti za «pravno odporništvo» početje tistih, ki so sprejeli sodelovanje z nacisti kot najmanjše zlo in se danes opravičujejo, da so tako preprečili, da bi nacisti znesli svoj bes nad prebivalstvom. Ta protipartizanski duh, ki preveva obravnavo je privedel celo do dejstva, da so nekatere priče za trenutek oklevale z odgovorom, ko jih je predsednik vprašal, zakaj so bili njihovi svojci aretirani in odgnani v Rižarno. Marsikdo je nato pogumno priznal, da je bil sorodnik aretiran zaradi udeležbe v odporništvu, nekateri pa so to zatajili. Dolžnost porote bi bila, da pove tem ljudem, naj se ne bojijo, da jim pove, da imajo pravico sedeti na teh klopeh, prav zato ker so se borili za tiste ideale in načela, na osnovi katerih je ta proces možen. Ko je nato opozoril na nejasnost nekaterih predsednikovih sporočil, je Canestrini poudaril, da je del tiska zlorabil to nejasnost za napihovanje kampanje za proces zaradi fojb., češ, če sodimo nacistom, zakaj ne bi sodili še tistim, ki so zmetali v kraške jame tudi nedolžne ljudi. Potem ko je ožigosal tako tolmačenje kot lažno objektivnost, saj ni nihče povedal, da so porotna sodišča že sodila «infojbatorjem» in da je zato sedanja kampanja le politična zloraba neinformiranosti javnega mnenja, je Canestrini poudaril, da se zastopniki prizadetih strank kot idealni predstavniki odporništva ne bojijo takega procesa, saj je obče veljavno načelo, da gre vse zločine kaznovati, nesprejemljivo pa je, da se povsem razumljiva ljudska reakcija na toliko let zatiranja, bru-talizacije ! in gorja postavi na isto raven z Rižarno, simbolom načrtnega, znanstvenega iztrebljanja političnih nasprotnikov. V tretjem delu svojega posega pa se je tridentinski odvetnik lotil analize položaja y Trstu in razglabljanja, zakaj je Rižarna kot taborišče smrti lahko nastala v Trstu, ne pa v Turinu, ali pa v Neaplju. S svojim izvajanjem je večkrat prišel navzkriž s predsednikom Maltesejem, ki ga je nekajkrat jezno prekinil. «Trst — je poudaril Canestrini — je v marsikaterem pogledu izjema in emblematično je tudi dejstvo, da sem le v tem mestu slišal pripombo, češ kaj je sploh potreben ta proces. Ker večina italijanske javnosti ni tega mnenja, bi bilo potrebno, da v utemeljitvi pojasnite, zakaj se kaj takega lahko dogaja prav tu. Samo v tern mestu so protislovenstvo, protikomunizem in protisemitizem dali drugačne sadove kot v drugih krajih Italije, čeprav so bila ta tri načela tudi tamkaj osnova fašistične propagande. Prav ob upoštevanju i teh sadov lahko razumemo, čeprav ] temu do pred kratkim nisem hotel j verjeti, da so šele pred enim letom na fakulteti za leposlovje ustanovili I stolico za slovenski jezik in književ-j nost. To je dokaz omejenosti in za-I prtosti, zaradi katere je Trst kulturno obubožal, ker je zavrnil priliv in preliv kultur med tukaj živečima narodoma. Pri tem je predsednik jezno prekinil Canestrinija, češ da Trst v kulturnem pogledu ne zaostaja za nobenim italijanskim mestom, in pripomnil še, da je najbolj plemenito mesto ravno ker je najbolj zapostavljeno. Potem ko je na kratko zavrnil dr. Malteseja, je odvetnik nadaljeval, da je bila ravno ta tržaška specifičnost predpogoj za dogodke v letih 1943-44, današnje razmere pa so sad tedanjih. Po ponovni prekinitvi predsednika je Canestrini še omenil kot dokaz nezaslišane nestrpnosti do slovenskega življa dejstvo, da so v katedrali Sv. Justa nekateri ogorče no protestirali ob slovenski maši. In v razsodbi vsa ta dejstva, ta nestrpnost mora priti do izraza, ker mesto še ni premostilo tega razkola, ker se italijanski živelj še ni otresel svoje nestrpnosti. V zaključku je Canestrini še pozval sodnike, naj pri utemeljevanju razsodbe ne gradijo svojega izvajanja, le na muzeju grozodejstev, pač pa naj bo seznani grozot le izhodišče za široko zgodovinsko, pravno in politično utemeljevanje, osnovano na temeljih, ki so jih zastopniki prizadetih strank začrtali v svojih posegih. «Vaša naloga je — je poudaril odvetnik — da odstranite plast apna, s katero so takoj po vojni prekrili napise in sporočila žrtev Rižarne, da bomo mi in naši sinovi na teh zidovih lahko znova brali plemenito sporočilo tistih, ki so umrli za svobodo in pravičnost.» Pred zaključkom obravnave je predsednik Maltese še prebral kratko sporočilo, v katerem je ugotavljal, da ni nihče od zastopnikov prizadetih strank govoril o vprašanju, ki se poraja na osnovi člena 445 kazenskega v zvezi s prvim odstavkom člena 522 in peto točko člena 539 istega zakonika. Če prevedemo iz suho- parnega pravnega jezika, kratko predsednikovo sporočilo pomeni, ca bi bila obsodba obtožencev lahko razveljavljena, če bi jih obsodili v skladu z zahtevami zastopnikov prizadetih strank tudi zaradi umora partizanov. Zakon namreč določa, da razsodba ni veljavna tudi z ozirom na pravilno sporočene mu obtožbe, čo je bil obsojen tudi zaradi obtožb, s katerimi ni bil pravočasno in pravilno seznanjen. In to naj bi bil primer, če bi Oberhauserja obtožili u-mora partizanov. Na sporočilo je Canestrini že odgovoril med svojim posegom, kp je z juridično argumentacijo razločil, da je obtožnica zelo široka in da jo lahko tolmačimo tudi tako, da je v nji vključena tudi obtožba umora partizanov. Poleg številnega občinstva, med katerim je bilo veliko mladine, so včerajšnji obravnavi prisostvovale kar tri delegacije in sicer delegaciji občin Dolina in Zgonik ter delegacija Križanov, med prisotnimi pa smo opazili tudi jugoslovanskega konzula Kovačiča. Proces se bo nadaljeval jutri z zaključnim posegom javnega +/- 1 f*1 ci VOJMIR TAVČAR USPEŠNI RECITAL V TRSTU Lucio Dalla pripoveduje o zgodovini avtomobila Lucio Dalla nadaljuje svojo originalno glasbeno in umetniško pot, zaradi katere je postal izjemna o-sebnost med italijanskimi kantavto-rji. Njegov recital «Prihodnost avtomobila», s katerim se je v soboto in nedeljo dvakrat predstavil tudi v tržaškem Rossettiju, pomeni še nadaljnji korak v tej smeri, ki ni izredno politična, temveč predvsem socialno prežeta. Še bolj kot v njegovi dosedanji proizvodnji pride tu do izraza zanimiv odnos, ki ga ima do glasbe. Ljegov glas tekmuje z glasbo, v določenih trenutkih kaže, da jo «tepta»; vendar zna vselej ustvarili nekaj, kar te objame in prevzame. Druga značilnost, katere se Dalla vse pogosteje poslužuje, je nerazumljivo, skoraj otročje, a izredno muzikalno izražanje, ki spominja na zvočne efekte risanih filmov. Rekli smo, da tokrat Dalla ni golo političen, kot je napovedovala uvodna pesem «Sui muri della Kini», v kateri pripoveduje o prvi stavki v tovgrni Mirafiori leta 1921. V nadaljevanju Lucio Dalla razvije zgodovinski razvoj avtomobila v luči njegove uveljavitve v modernem svetu. Od legende neprekosljivega tekmovalca Tazia Nuvolarija, idola množic in zmagovalca dirk «Mille miglia», preide v surrealizem in predstavi poslušalcu, večkrat v šaljivem tonu, vlogo in pomen avtomobila v družbi. Ob zaključku u-spešnega recitala pa predstavi pesem, v kateri pravi, da se danes mnogi sprašujejo, kakšen bo avtomobil leta 2000. Kakšen pa bo takrat človek? s. k. OB VČERAJŠNJEM ZAČETKU PROCESA Primarij prof. Esposito se ni predstavil sodnikom Sodili so mu v odsotnosti - Proces so bo verjetno zaključil danes Na tržaškem kazenskem sodišču se i bo danes ob 16.30. Prva bosta go- je včeraj pričel proces proti primariju onkološkega oddelka tržaške bolnišnice prof. Sergiu Espositu, ki je obtožen, da je v številnih anonimnih pismih državnemu pravdništvu in u-pravi bolnišnic dolžil zdravnike in predsednika bolnišniške ustanove številnih kaznivih dejanj, med katerimi je navedel nenamerni umor. Po zelo obsežni in podrobno izdelani obtožnici smo na včerajšnji razpravi pričakovali, da bo prišlo, vsaj deloma, na dan ozadje dogodkov v tržaški bolnišnici, ki izredno zanimajo prebivalstvo. Vsega tega pa nismo slišali. Prof. Esposito se ni predstavil sodnikom, ampak je poslal pismo, v katerem sporoča, da ji izčrpan in prosi, naj mu sodijo v odsotnosti. Tudi med zaslišanjem prič — zdravnikov D’Angela, Giammussa, Torrette in Lina, predsednika bolnišniške ustanove odv. Morgere, mare-šala karabinjerjev Zuddasa in grafp-loškega izvedenca ni prišlo na dan nič novega, saj so vsi v celoti potrdili zapisnik zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom. V triurni razpravi je včeraj sodišče (predsednik Visalli. prisednika Giancotti in Bottan - Griselli, državni tožilec Brenči) obnovilo dogodke, ki so privedli do obtožnice, nato pa so preiskavo prekinili; nadaljevala se .......... VČERAJ V VELIKI DVORANI SLOVENSKE SKUPŠČINE V LJUBLJANI Svečana proslava 35. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte (Nadaljevanje s 1. strani) in osebnem ter družbenem zatiranju. Vsak slovenski rod ima svoj 27. april. Ob jasnem in nedvoumnem duhovnem izročilu tistega pred-■ 35 leti stoji tudi generacija letošnjega 27. aprila pred ključnimi odločitvami. DRAMA «RIŽARNA» V ITALIJANŠČINI NA KOPRSKEM RADIU Na koprskem radiu boste lahko danes ob 15. uri poslušali v italijanščini dramo Rižarna, avtorjev Filiberta Benedetiča in Miroslava Košute. Tako bodo imeli tudi italijansko govoreči poslušalci koprskega radia možnost poslušati to pretresljivo pričevanje o fašističnem nasiljem v tržaškem taborišču smrti. Radiofonsko adaptacijo je pripravila Ivica Tratnik, režijo pa Majda Skrbinšek. Vloge tolmačijo člani italijanskega dramskega gledališča z Reke. Oddaja je šla prvič v e-ter 4. aprila letos, vendar se je vodstvo glede na številne zahteve poslušalcev odločilo, da jo ponovi. Z radiofonsko predstavitvijo drame Rižarna je Radio Koper hotel dati tudi svoj prispevek k uresničenju ciljev, ki jih zasleduje sedanji zgodovinski proces v Trstu ter se pokloniti spominu številnih žrtev, ki so dale svoja življenja za našo lepšo bodočnost. Danes v tej deželi še vedno bijemo velike bitke. Te imajo tako svoje narodno socialno kot mednarodne razsežnosti. Prav tako kot nekoč. O-svobajanje človeka in dela, humanizacija vseh medčloveških odnosov, so naloge in cilji, ki'"‘pò svoji pomembnosti in privlačnosti prav nič ne zaostajajo za smotri prvega obdobja naše revolucije. Ti smotri so vredni vseh naših naporov in vseh naših ambicij. Z njimi se približujemo tistim daljnosežnim vizijam, ki si jih je zapisala na prapor socialistična revolucija in s svojo zmago v oboroženem partizanskem boju ustvarila predpogoje za prehod oblasti v imenu delavcev v oblast delavcev samih.» Govornik se je nato vprašal če se mi vsi, predvsem pa mlajši in mladi ljudje tega zavedajo dovolj. In če se, «ali izkoriščamo svoje .mladostne delovne moči, svoje znanje, svoj talent dovolj in dovolj zagnano za to, da nadaljujemo izgradnjo stavbe; ki bo po svoji iz-' vedbi vredna vseh žrtev, ki so padle zanjo, in dajala vsem nam hkrati pogoje za svobodnejše in polno življenje? V odgovoru na zastavljeno si vprašanje je govornik dejal, da bi bil srečen, ko bi lahko brez pomislekov odgovoril pritrdilno spričo vseh lastnih notranjih protislovij, v katerih se krotoviči ves svet in ko si potrošniška odtujenost enih podaja roko z birokratsko manipulacijo drugih. Dejal pa je tudi: «Mi, Jugoslovani, smo imeli zavidanja vredno srečo, da smo pod Titovim vodstvom pokazali sebi in svetu, da smo vsa ta protislovja sposobni obvladovati, da človekova polna svoboda niso sanje marksističnih zanesenjakov, temveč ostvarljiva resničnost. In kaj je resničnejše in lepše izročilo revolucije in OF? Toda tudi ta resničnost poraja svoja nova notranja protislovja. Seveda so obvladljiva in premagljiva, toda tu so, živa in resnična. Mnogi se pred njimi umikajo v nerealen svet intimnih užitkov, v lagodno odmaknjenost, v ložo, kjer žvižgajo proti odru, kot da se prav tam ne igra v resnici njihova igra. Nekateri pogledujejo drugam in, da bi bila ironija popolna, gledajo tja, kjer se bodo morali za zmage, ki smo jih mi že izbojevali, še temeljito biti in kjer nam resnično nimajo mnogo a-li nič povedati.» Ko je govoril o 27. aprilu današnje generacije je govoril o spopadanju s tujo idejno, estetsko in vrednostno navlako, s konservativnostjo meščanske in malomeščanske omejenosti ter z dogmatizmom in sektaš-tvom, ki jih poraja vsakdan, poudaril je globoko antidogmatičnost samoupravnih in socialističnih iskanj, odprtost za različne poglede in preverjanje stališč, strpnost toda hkrati tudi ostrost do očitnih sovražnikov. «Socialistično samoupravljanje — je nadaljeval govornik — je globoko revolucionomo dejanje. Z novo ustavo in prav zdaj z zakonom o združenem delu postavljamo tudi nove, trajne temelje zanj. Prav samoupravljanje in neposredna delegatska socialistična demokračija, ki zagotavlja resnično oblast dela in delavskega razreda, sta pogoj, da bodo nove, mlade sile dela in znanja, ki smo jim po vojni dali vse možnosti za razvoj, resnično ustvarile novo družbo enakopravnih, svobodnih in kulturnih ljudi. To pa je seveda neposreden porok, da bo socialistična in neuvrščena Jugoslavija uspešno prestala vse viharje, ki ji tako ali drugače groze. Prav zato ker nosi v svojih nedrjih takšne ambicije in hkrati moči, da bi lahko te ambieijč tudi resnično nevarna vsemu meščansko-konservativnemu in etatistično - dogmatskemu svetli. Današnji svet je obojega poln. In kljub temu, da vse to prav agresivno pljuska ob nas, smo zgradili v Jugoslaviji eno najbolj odprtih družb na svetu. Naša samozavest in prepričanje v moč naših zamisli in izpeljav navznoter in navzven, nam je vedno dajala moči, da vzdržimo vsako konfrontacijo s svetom vzravnani, ponosni in dosledno odprti. Vse napredno, resnično humano in svobodoljubno nam je tako še bližje; moč našega primera še bolj razvidna. Vsaj toliko kot smo od sveta dobili, smo naprednemu svetu tudi dali. V tej široki in zavestni duhovni izmenjavi se je naša revolucija lahko sama bogatila in kalila. Postali smo bogatejši za zgodovinsko pričevanje, da idej ni ne mogoče ne potrebno zapirati za žične ovire zastraženih meja, da resnično zmaga tista ideja, ki jo pred sovražniki zavarujejo ljudje s svojim prepričanjem, s svojo zavestjo in s svojo ljubeznijo. Ostati zvest tej družbeni zamisli, razvijati jo v nove razsežnosti, znati ločiti tisto, kar velja prevzemati, študirati, spoštovati ter izločiti tisto, kar je ob vsem blišču vendarle le reakcionarno in provincialno, pa čeprav prihaja iz «velikega sveta» — to so naloge današnjega in jutrišnjega dne», je dejal ob koncu svojega govora Mitja Gorjup. vorila zastopnika zasebnih strank odv. Vinciguerra, ki zastopa prof. Lina in odv. Accattino (ža.prof. Torrette), nato tožilec dr. Brenči, končno pa zagovornika odv. Muscolo in odv. Amigoni. Po vsej verjetnosti bo sodišče že: danes izreklo razsodbo. 0 Danes bodo ob 17. uri v dvorani aktov pravne fakultete počastili dekana akademskega sveta tržaške univerze prof. Manlia Udine. Fakulteta je odločila, da mu bo ob tej priložnosti posvetila zbirko njegovih študij, kot je to že tradicija ob takih priložnostih. Spregovorili bodo rektor tr. žaške univerze Gianpaolo de Ferra in ravnatelj pravne fakultete prof, Francesco Alessandro Querci. DEŽELNO UPRAVNO SODIŠČE V tem tednu razprava o 59 prizivih Danes, jutri in v četrtek bo ponovno zasedalo deželno upravno sodišče. Na treh sejah bo sklepalo o 59 prizivih, med katerimi so najbolj številni akti proti sklepom krajevnih uprav na področju novih gradenj in razlaščevanja. Vrsto prizivov (8) so vložili tržaški taksisti proti sklepu občinske uprave, s katerim je bil sestavljen spisek 45 prosilcev, katerim naj se izda dovoljenje za opravljanje ustreznih storitev. Več prizivov so vložili zdravniki Združenih bolnišnic in otroške bolnišnice «B. Garofolo» proti nekaterim u-pravnim ukrepom, ki sta jih v zadnjem času sprejeli vodstvi omenjenih ustanov. V tem tednu naj bi deželno u-pravno sodišče objavilo okrog 25 razsodb, ki se nanašajo na prizive, o katerih je stekla razprava v prvih mesecih letošnjega leta. Pef ranjencev na obalni cesti Sinoči se je okoli 20. ure pripetila na obalni cesti v bl žini lokala Tenda rossa prometna nesreča, pri kateri je bilo težko ranjenih pet o-^b.,S fiatom 126 je med vožnjo proti Trstu 3ž4etna Emilia Centi por-Ruffo iz Ul. Rossetti 62 na ovinkih, verjetno zaradi spolzke ceste, izgubila oblast nad vozilom, zaradi česar jo je zaneslo na levo stran cestišča, kjer je trčila v obcestni zid-V tistem trenutku je iz nasprotne smeri privozil 20-letni Bruno Ga' brielli iz Ul. Revoltella 11, v njegovem avtu fiat 126 pa so bili še 23-letna Laura Robba iz Ul. Kolonja 26, 17-letna Alessandra Degrassi iz Ul. d’Alviano 90 in 19-letni Gianfranco Clima iz škedenjske ulice ID-Gabrielli se ni mogel izogniti trčenju, na srečo pa je lahko toliko zavrl, da je preprečil najhujše. PrI nesreči so zadobili lažje poškodbe poleg Ruffove tudi vsi štirje potnik1 malega fiata; Robbova in Degrass -jeva se bosta morali zdraviti W oziroma 8 dni na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice, ostalima pa so le dali prvo pomoč in ju odslovili. Pobalini poškodovali izložbo Včeraj ponoči so neznani pobaljm poškodovali izložbeno okno velebla-govnce Standa v Drevoredu 20. septembra in razbili- steklena vrata. Sprva so mislili, da je poškodbo na izložbenem oknu povzročil strel iz samokresa, kasneje pa so agent1 znanstvenega oddelka kvesture izra' žili mnenje, da je nekdo poškodova šipo s koničastim predmetom. niiimiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiimiiiiiiiiHiiiimniitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinimmiiiiiiMii»!"1 ZARADI ATENTATOV NA VLAKE Javni tožilec zahteval stroge kazni za Talijo in njegove pajdaše listov in drugih dokumentov Govoril je tudi zastopnik priza e stranke odvetnik Tamiozzo, ki je jal, da je škoda, ki jo je ltr,J^ ska železnica utrpela pri atentatu odseku Chiusi - Terontola na Pr.. Rim - Firence, znašala 3.137.500 Poudaril pa je, da nikakor ne S gledati samo na materialno s o • ker je ta v bistvu neznatna, n ^ bolj pomembno je dejstvo, da bi ko prišlo do pravega pokola, ce bomba eksplodirala pravočasno. AREZZO, 26. — Javni tožilec Marših je ob koncu svojega današnjega posega na procesu proti fašistični skupini iz Arezza in fašističnemu morilcu Mariu Tutiju zahteval za vse obtožence zelo ostre kazni, ki gredo od 22 iet zapora in 2,5 milijona lir globe za Luciana Francija, 25 let zapora in 5 milijonov denarne kazni za Maria Tuti ja do Ì7 let in 2,1 milijona lir globe za Giovannija Gal-lastronija, 18 let, 2 meseca zapora in 2,1 milijona lir globe za Marina Morellija, 18 let in 2,1 milijona globe za Piera Malentacchija ter 19 let zapora in 2,1 milijona globe za Augusta Catichija. Vse te obtožence so dolžili pokola, posesti razstreliva in vojnega orožja ter obnovitve fašistične stranke. Za Marca Affatigatà je javni tožilec zahteval 7 let zapora in dva milijona globe zaradi obnovitve fašistične stranke, za Margherite Luddi pa 3 leta zapora in 5Q0 tisoč Ur glo- ......... — - . be zaradi nedovoljene posesti razstre- Ligurije z ministrom Gioio liva in orožja, nakupa lažnih potnih t predstavniki EGAM in Finmar • GENOVA, 26. — Danes zjutraj aretirali premožno ladjarko r v Tomellini Fassio in jo od pel J zapor-v Marassiju. Med drug p0. obtožujejo namernega stfcaJa'sodi-poldne so objavili vest, da je , šče za stečaje proglasilo stečaj be «Villain e Fassio». O novem ^ ložaju družbe bo jutri v voril predsednik deželnega 00 s T • __J ' _ „ f frlOlO J**