Zgodnja
Katoliék cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. Y tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poj.rej.
Tečaj XXXIII.
V Io'ubljani 3. grudna 1880.
List 49.
Cerkvene himne.
Poslovenil Janez Bile. (Dalje.)
O prazniku materinstva preblažene Device Marije, II. nedeljo oktobra. *)
I.
(Coelo Redemptor praetulit)
Gospod zapustil je nebó Naročje zvolil Devino.
V	človeškem mesu človek bil, Ljudéra enak postal umerljiv.
Rodila nam Devica ta Rešenja je Daritelja:
V	rešenje naše kri je dal, Terpljenje križa je prestal.
Veseli up sercé navdaj, Iz njega strah se vmakne naj, ZroČuje ona Sinu vse, Vse prošnje nase in solzé.
On glas posluša Matere, In vsliši prošnje naše vse; Naj ljubi Mater vsak letó, K pomoči v sili kliče njo.
Trojici sveti slava naj Odméva se na vekomaj, Ker Materi dar'vala je Prečisti sveto Detice. Amen.
II.
(Te Mater alma Numinis.)
O Mati Božja slavljena, Te prosimo, dobrotlj iva, Da v senci varstva svojega Nas braniš duha hudega.
*) V nekterih škofijah se obhaja 2. oktobra praznik materinstva („maternitatis") presv. D. M.... Adventu jako primerne so naslednje pesmice.	Prest.
Pogubil nekdaj nas je bil Očak, ker v raju je grešil: Pa kralj naj vikši Te je zbral In Matere Ti slavo dal.
V	Adama grešni rod, na nas Oberni mili Svoj obraz;
Po Teb' vtolažen Sin naj nam Seidit ne bode grešmkam.
Naj, Jezus, slava Ti doni, Ki se rodil iz Deve si, Z očetom, z Duhom blaženim, Na vekomaj preslavljanim. Amen.
V praznik Čistosti (pn rita ti s) preblažene Device Marije, III. nedeljo oktobra.
(0 stella Jakob fulgida.)
O zvezde Jakobove bliš, Ki bolj ko solnce se žariš, O lepa zar'ja jutranja, Bolj kakor svitla zvezdica.
Nebeščanov Te množice,
V	obleko belo oblečene, Pozdravljajo — in vse verstč Na vekomaj slavijo Te.
V	češčenje Ti darujejo Cvetlico, belo lilijo; Pa bolj, ko bela lilija, Se čistost Tvoja lesketa.
Prepeva angelov Ti kor, Njim druži se Zemljanov zbor; Prot nebu glas povzdignimo, Devici slavo spevajmo.
Naj, Jezus, slava Ti doni, Ki se rodil iz Deve si; Z Očetom, z Duhom blaženim, Na vekomaj preslavljanim. Amen.
(Dalje 9ledi.)
t*rt/iiga
o priliki blagoslovljenja podob v prezbiteriju dekanijske cerkve v Ribnici 24. oktobra 1880.
(Konec.)
Mojzesu nasproti na evangelijski strani je podoba sv. Janeza Kerstnika, ki t»toji tako rekoč v sredi med starim zakonom, kterega sklepa, in novim, ki gaje oznanoval ter ljudčin že Odrešenika samega pokazal z besedami : „Glejte Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta" (Jan. 1, 29). Zato je poleg njega naslikano jagnje, v rokah pa derži palico s križčkom, na kteri stoje zapisane omenjene besede. Pa dasiravno je bil sv. Janez že pred rojstvom posvečen in mu je Gospod sam dal spričevanje, „da ni kakor terst, ki ga veter sim ter tje maje, temuč da je največi med rojenimi od žen" (Mat. 11, 7. 11.), je vendar v puščavi delal ojstro pokoro in je imel oblačilo iz kameljih dlak ter jedel kobilice in divji med. Tem lag!je je toraj zamogel ljudstvu ozna-novati pokoro, ter z mogočnim glasom klicati: „Delajte pokoro, zakaj nebeško kraljestvo se je približalo. Storite pa vreden sad pokore, ker sekira je že drevesom v korenino nastavljena." (Mat. 3, 2. in Lukež 3, 8. 9.) Kadar koli toraj pogledamo podobo sv. Janeza Kerst-nika, spominjajmo se njegove pridige, ki naj zbuja tudi nam serca k pokornosti ter jih za Gospoda vnema.
Kar nas je pa Jezus v novem zakonu učil, kar so za njim aposteljni oznanovali, najdemo deloma zapisano v sv. evangelijih, zato je slikar prav primerno poleg Mojzesa iu Janeza Ker&tnika naslikal podobe sv. evangelistov z njihovimi pomenljivimi znamenji ali simboli. Ta znamenja so posneta po prikazni, ki jo je vidil prerok Ecehiel (1, 5-14) in jih tudi sv. evangelist Janez v svojem skrivnem razodenji (4, 6 — 8. et seq.) večkrat omenja. Videl je pa Ecehiel pred veličastjem Božjim podobo štirih živali, ki so bile tako čudovito med seboj sklenjene, da so bile videti kakor ena sama podoba človekova. in ie šla vsaka pred svojim obličjem, ne da bi se bile obračale, kadar so hodile. Podoba njih obrazov pa je bila obraz človeški, obraz levov, obraz volovski in obraz orlov. Ker so sv. evangelisti vsaki za se pisali sv. evangelij, ter šli vsaki svojo pot, pa so vendar med Bcboj tako sklenjeni, da vsi oznanujejo eno in isto resnico, jim je sv. Cerkev prav primerno pridjala znamenja podobe iz omenjene prikazni.
Najprej zagledamo poleg Mojzesa sv. Janeza Evangelista z deviškim proti nebu obernjenim obrazom in podobo orlovo, kteio mu je sv. Cerkev pridjala, ker se mu je po izreku sv. Hit-ronima (Ex libro s. liier, contra Jovinianum ) studilo o>tati na zemlji, ter se je v svojem evangeliji oziral proti nebesom in orlu enak povzdignil v nebeške višave spričevavši, da Kristus je pravi Bog, enega bitja in ene nat«»re z nebeškim Očetom. Ob enem pa nas ta orel tudi opominja, da se je nas Zveličar po svojem vstajenji enako orlu povzdignil v nebeške višave ter se povernil v svoje kraljestvo, kjer zdaj sedi na desnici Boga Očeta.
Njemu nasproti poleg sv. Janeza Kerstnik:. vidimo podobo sv. Matevža s knjigo in peresom v rokah, kar vidimo pri vsih evangelistih v znamenje njihovih spisov, in s podobo angel ja s človeškim obrazom. Sv. Cerkev mu je to znamenje pridjala, ker pričenja svoj evangelij z bukvami rodu Jezusa Kristusa, ter s tem dokazuje, da je naš Zveličar tudi pravi človek iz rodovine Davidove in rodu Abrahamovega, kteremu je bil Bog obljubil, da bode Odrešemk rojen iz njegovega rodu in da bodo po njem blagoslovljeni vsi narodi na zemlji.
Tretji evangelist je sv. Lukež, čigar podobo vidimo poleg one sv. Janeza evangelista. Sv. cerkev mu je pridjala podobo volovsko, ker pričenja svoj evangelij s popisovanjem daritve, ki jo je Caharija opravljal v tempelj nu in med ktero se mu je bil prikazal angel;, ki mu je naznanil rojstvo sv. Janeza Kerstuika. Ker :e bil
£a vol naj glavnejši darovalna živina, ta podoba pri sv. •ukežu tudi še omenja, da so v novem zakonu klavne daritve stare zaveze pojenjale, in da je namesto njih naš dar postal sam Jezus Kristus, ki se svojemu nebeškemu Očetu ni samo enkrat daroval na križu, ampak vsaki dan ponavlja to daritev na altarji pri sv. maši.
Njemu nasproti je četerti evangelist sv. Marka s podobo leva. Ker lev večidel živi po puščavah, po kterih se njegov mogočni glas razlega, pridjala je sv. cerkev njegovo znamenje sv. evangelistu Marku, ki tudi svoj evangelij pričenja z besedami sv. Janeza Kerstnika: „Glas vpijočega v puščavi, pripravite pot Gospodu!" (Marka 1, 3.) Lev veljd pa tudi za kralja med zveri-njami, ktere s svojo močj6 in gibčnostjo prekosuje. Zato nas pa njegova podoba spominja tudi na Kristusa samega, kterega av. pismo imenuje „leva iz rodu Judo-vega" (Raz. 5, o), in o kterem je že očak Jakob prerokoval : „Juda je mlad lev! Ti, moj sin, si se na rop vzdignil." (I. Mojz. 49, 9.) Ta lev je Kristus, ki je premagal smert in pekel, ter zdaj kot kralj „gospoduje od morja do morja in od reke do pokrajin zemlje: pred njim padajo Etijopci in sovražniki njegovi zemljo ližejo, in molijo ga vsi kralji zemlje ter mu služijo vsi narodi!" (Ps. 71, 8-11.)
Pa Jezus je še mnogo delal in učil, kar ni v sv. pismu zapisano, kar pa nam je za zveličanje treba ve-diti in verovati. Jezus in aposteljni so to učili ustmeno, sv. cerkveni očetje in učeniki pa so si to zapomnili in nam ohranili v ustnem izročilu sv. cerkve, ki ga nam je pa tudi treba verovati. In na to nas opominjajo podobe sv. cerkvenih učenikov, ki jih vidimo naslikane pod ss. evangelisti. Pervi med njimi naj bližej altarja na episteljski strani je sv. Hieronim, ki ga sv. Cerkev imenuje največjega cerkvenega učenika. Rojen v Dalmaciji, obhodil je Italijo, Francosko in Gcrško, da bi si pridobil potrebnih vednost, ter se je naposled podal v Azijo, kjer se je v samotni puščavi učil hebrejskega jezika, da bi zamogel tem laglje in bolje razlagati sv. pismo. V spomin na to ima poleg sebe podobo leva, ki naj raji živi v puščavi. Ta lev pa tudi pomenja, da se nauk sv. Hieronima in njegovo razkladanje sv. pisma tako mogočno do današnjega dne razlega po sv. katoliški Cerkvi, kakor glas levov odmeva po prostorni puščavi.
Na ravno tisti strani je zraven njega podoba sv. Avguština, ki je bil v svoji mladosti zabredel v mani-hejske zmote ter se vdal razuzdanemu življenju, pa se vsled solz iu večletne molitve svoje pobožne matere sv. Monike zopet spreobernil. Pozneje je postal žkof hipon-ski v Afriki, kjer je zlasti zavračal krivoverce in toliko razlaganja sv. pisma spisal, da skor nihče vsega ne prebere. Ima pa podobo angelja pri sebi, ker si je mnogo prizadeval, da bi bil umel in popisal skrivnost sv. Trojice. Ko se je pa nekega dne ob morju sprehajal in je to skrivnost premišljeval, zagleda tam otročiča. ki je bil v pesek skopal jamico ter z žljico morje zlival v njo. Svetnik ga začudeno gleda, potem pa vpraša, kaj počeni a. „Morje hočem spraviti v to jamico, odgovori otrok." Tega nikdar ne boš dosegel, mu pravi Avguštin. Otročiček ali marveč angelj v njegovi podobi pa ga zaverne: „Laglje bodem neizmerno morje spravil v to jamico, kakor pa boš ti razumel sv. Trojico." To rekši, zgine. Podoba sv. Avguština nas naj toraj opominja, da naj se tudi mi iskreno potegujemo za svete
resnice ter slovo dajmo pregrešnemu življenju. Velikost naših grehov nas naj nikar v obup ne žene, ker nas ravno sv. Avguštin uči, da zamore človek iz velikega grešnika z gnado Božjo postati velik svetnik.
Na evangeljski strani vidimo proti altarju podobo sv. papeža Gregorija Velikega z znamenji papeške oblasti. Bil je eden naj imenitnejših papežev in cerkvenih učenikov, ki je v sv. Cerkvi vstanovil mnogo prav modrih in koristnih naprav. Ker so dostikrat vidili, kako mu je sv. Duh v podobi goloba v glavo dajal, kaj naj v blagor sv. Cerkve vkrene, ga vidimo naslikanega s podobo goloba.
Zadnja je podoba sv. Ambroža, milanskega škofa, ki se je odlikoval s posebno zgovornostjo in si je zlasti s tem za sv. Cerkev pridobil neizmernih zaslug, ker je Avguština spreobernil k sv. katoliški veri. Ko bi tudi ne bil druzega nič storil, bi že samo zavoljo tega zaslužil posebno češčenje. Ker pa čebele veljajo ko znamenje zgovornosti in bogoljubnih del, ktera so tako prijetna pred Bogom, kakor sladki med, zato ga vidimo naslikanega s čebelskim panjem, ki nas pa ob enem spominja na neki dogodek iz njegovih otročjih let. Ko je namreč nekega dne ot-očič mirno spar.čkal, priletel je roj čebel, ki so v njegovih usticah nastavljale satovje ter s tem nekako pokazale njegovo prihodnjo svetost in zgovornost. Kadar koli zagledamo njegovo podobo, naj nas opominja, da si tudi mi po zgledu sv. Ambroža prizadevajmo za dobra dela, ktera tako marljivo skupaj znašajmo, kakor čebelice sladki med.
.Se enega dela novih slik ne smem prezreti, ktero gotovo rado\edni ogledujete in vgibujete, čemu namreč je na oboku pred sv. Trojico slikar naredil temno-modro, z mnogimi svitlimi zvezdicami posuto nebo? Pa tudi to ni brez pomena in nas uči, da Človeško življenje ]e podobno temni noči, zvezde pa, ki to temo razsvetljujejo, so verske resnice, kakor nam jih sv. katoliška Cerkev oznanuje. V starih časih, ko ljudje še niso poznali magnetne igle ali kompasa, po kterem se mornarji ravnajo, so brodarji gledali na zvezde ter se po njih ravnali, da se na neizmernem morji niso zgubili. Tudi nam naj bodo na popotovanji tega življenja verske resnice vodilo, po kterih vravnavajmo svojo pot, in potem gotovo tudi mi ne bodemo zašli, ampak srečno dospeli v svojo pravo nebeško domačijo!
Mnogo bi se dalo o novih slikah še govoriti, ali ker čas priganja, sklenem z iskreno prošnjo, da bi se prav radi in vselej prav obilno k službi Božji zbirali v tej veličastni cerkvi, ki ni samo krasen spominek sv. vere, ampak tudi prave keršanske umetnosti. Tcda glejte, da pri vnanji lepoti, s ktero je zdaj okinčana vaša cerkev, ne pozabite na notranjo pobožnost, na svetost in ljubezen, ki jo Bog od vas tirja, temuč da tudi vaša serca postanejo pravi in vreden tempelj Božji. Posna-žite in olepšajte toraj svoje duše, in popravite, kar je napačnega, da bo Gospod, ki v tej hiši biva, enako rado volj no prebival tudi v vaših sercih. „Ker ako kdo mene ljubi", pravi naš sv. Zveličar, „bo moje zapovedi spolnoval, in moj Oče ga bo ljubil, ter bomo prišli in pri njem stanovali". (Jan. 14, 23.) Zlasti pa glejte, da pobožne misli, ki jih bode pogled na prelepe podobe zbujal vam v sercu, ne bodo minule in zginile, ko iz cerkve pridete, temuč da vam bodo globoko vtisnjene ostale in se razodevale tudi v vašem življenji in v vaših delih. Ker kaj bi pomagalo v cerkvi sveto ginjenim biti, ako bi se pa zunaj vse zopet razkadilo? Le potem, ako boste vsled obiskovanja cerkve v svojem obnašanji čedalje pobožnejši, pravičnejši, poštenejši, zmernejši in noterpežljivejši, bode namen dosežen, ki ste ga imeli, ko ste z obilnimi stroški sezidali to veličastno hišo
Božjo in jo tako krasno okinčali, da v njej bivati je res veselje!
Trojedinemu Bogu pa, v čigar slavo se je ta zala cerkev sezidala, in ki vas je vidno podpiral pri tem delu ter blagoslovljal vaš trud, naj se v njej danes in vselej razlega hvala in slava in češčenje in molitev! Amen.
V Ljubljani, 21. oktobra 1880.
Karol Klun.
Obleti po Slovenskem in dopisi
Iz Ljubljane. ^Preilstavljanje Kristusovega terpljenja v gornjem A mer ga vu na Bavarskem. [Dalje.]) Med tem časom je bil Jezus še v Betaniji pri svoji materi Mariji. Zagrinjalo pade in kmalo potem smo zagledali v živih prekrasnih podobah Tobija, ko je od svojih staršev slovo jemal, in žalostno nevesto v visoki pesmi, ktera je iskala svojega ženina; to je bila predpodoba I čitve Jezusove od deviške matere Marije in predpodoba bolečin, kt:re je Marijno serce pri tej ločitvi občutilo. Pevski zbor je zdaj to ločenje v Betani;i silno milo in ganljivo popeval nekako tako le:
Zbor:
Ah, zdaj treba se ločiti,
Vse britkosti tebi zliti, O Marija, je v sercé.
Sin slovo zdaj mora vzeti,
In na križu bridko vmreti — To težave so strašne !
(Zagrinjalo se \/«ligne.)
Oh prijatli! kak bridko
B lo je serce materno, Ko Tobija Rafael, Po očetovem povelj",
Je odpeljal v tuje kraje!
Se ozira, kliče: joj!
Kam greš, kam greš zdaj, sin moi? Oh zapusti tujski kraj, Verni k meni se nazaj, Verni berž se k Materi !
Oh Tobija ljubljeni,
Pridi urno k materi! Le če zopet vidim te, Zveseli mi serce se, Zveseli se neizmerno.
Ni tolažbe več za njô,
In veselja več ne bo,
Grénk je zanjo vsak spomin, Dokler se ne verne sin Vu naročje materi.
In še več petja nasledva iz visoke pesmi. Po tej dušo in telo pretresljivi pesmi smo vidili Jezusa v Betaniji z učenci iti v hišo Simona, kjer ste ga pričakovali Marija in Marta Med obedom se verže Marija Magdalena Jezusu k nogam, vzame alabastrovo pušico, drazega mazila polno, in mazili Jezusove noge. Kesanje in žalost nad grehi jo pesune in jame milo jokati. Solze rosijo Jezusu na noge, ona pa jih z lasmi svoje glave briše in poljubuje. Prav živo je bila pred oči stavljena njena čista in sveta ljubezen do Jezusa in njeno presunljivo kesanje nad grehi. Videli smo pa tudi Judeža, kolika nejevolja ga je prehajala, ko vidi to maziljenje. „Čemu ta potrata!" zakliče, „ali bi ne bilo bolje med uboge to razdeliti?" Mislil je pa le, da bi on to reč imel;
spoznrl je, da Jezus ne ljubi denara, kakor on, in toraj je takrat že sklenil Jesusa zapustiti in med svetom živeti, kjer se lahko denar dobi. „Denar in Judež" — ta prizor je bil za lakomnike kaj osramotiven, — Marija Magdalena bi bila Jezusu vse darovala, Judež pa mu vse odrekel.
Po obedu pride mati Marija k Jezusu, z njim poslovit se, ker Jezus je imel iti zdaj v Jeruzalem. Oh kako ginljivo je bilo to viditi! Marija se Jezusu na persi nasloni in začne glasno jokati, ter ga prosi, naj ne hodi v Jeruzalem. Janez Marijo tolaži; pa tudi njega Marijna žalost omami, tudi on prične jokati; Jezus Marijo tolaži, da je to volja nebeškega Očeta. — Pri tem pogledu smo tudi gledalci bili vsi ginjeni, in ni bilo očesa, da bi ne bilo solzilo.	(Dalje sledi.)
Is Ljubljane. (Vprašanje judovsko.) Ker &e judje vedno huje in prcderzniše obnašajo do kristjanov, je po Nemškem vstalo veliko gibanje zoper jude. Njih denar in njihova prederznost je dosegla toliko moč, da je večkrat skoraj misliti, ti ljudje bodo poslednjič edini gospodarji na zemlji. Dokler so judovski listi protestantom pomagali zasramovati katoličane in se veseliti preganjanja škofov, minihov in sploh katoličanov, dotlej je šlo vse gladko; toda začeli so protestantje bolj živo čutiti, da gre poslednjič tudi za njih lastno kožo, to jim je bilo preveč in nastal je joj! Zdaj Berlinci ne delajo samo zoper judovstvo, ampak zoper jude same, ktere hočejo pregnati. Po katoliškem nauku pa se mora osebi prizanašati in bojevati se zoper hudobno reč. Jud bi zdaj lahko vidil, kako nespametno in nehvaležno je delal proti katoličanom, ker tisti, ki jih je podpiral v rogo-vilstvu zoper katoličane, je začel zdaj juda po glavi kercati.
V tem oziru je te dni „Vaterland" dobro pojasnil katoliško stahše do judov, rekši: V Berlinu je gibanje zoper osebe (judovske), pri nas zoper reč (judovsko); v Berlinu hočejo jude pregnati, mi hočemo, naj se keršanske načela zoper jude vstanove v deržavi in druž-binstvu; ako se judje podveržejo hišnemu redu, ktera hiša (Avstrija) jih je gostoljubno sprejela: bodi si, naj v miru kakor gosti med nami prebivajo. Ako se ne udajo, jim ni nič na poti, da nas zapuste. Ako bi nam pa svoie lastnije vsilovali, naj govori za nas dolžna der-žavna bramla našega keršanskega in narodovnega prava.
Kako dobro n. pr. se je godilo judom v Rimu pod papeškim gospostvom! Imeli so v Rimu celo svoj lastni mestni oddelek za stanovanje, potrebno brambo in vse človekoljubne pravice. Pa kakošna hvaležnost se je pokazala? Berž ko so Piemončani v Rim vlomili in se ga polastili, so judovski časniki s katoliškimi odpadniki vred pričeli psovati Cerkev, papeža in verne katoličane. Eden naj bolj sovražnih listov zoper katoličanstvo v Rimu je pod vredništvom juda Arbib a. Černa nehva-ležuost! Kako se bo judom tudi to novo izdajstvo ute-palo, se utegne v kratkem viditi. Na Nemškem se kaže že zdaj.
Pa ozrimo se še nekoliko na Nemško, ker mikalo bo morebiti nektere zvediti bolj na tanko, kako se je ta reč pričela in pletla. Naj bolj na protestanškem polji se je pričelo molklo gibanje zoper jude. Bili ,o neki „mukerji", drugi „rudečkarji-kristjani", in še drugi, ki jim ni kaj mar ne kerŠanstvo in ne pobožnost, in ti so delali za prošnjo zoper jude pri vladi, ktera prošnja je imela tisuče iu tisuče podpisov. Prosilo se je, naj se judom čisto prepove vselovanje v deželo, ali da naj se temu saj zaderžki stavijo; pa da naj se judje ne dopu-šajo v sodnije in keršanske šole. Časništvo judovsko in kar ga je v judovsko sužnjost prodanega, je grozno ger-melo zoper to. — Neki prepir na železnici v Berlinu je
plamen vnél do živega. Med dvema keršanskima profesorjema in judovskim tergovcem Kantarowiczem vstane prička, in konec ni bil modrijansk; kajti jud je s svojo urno roko vsakemu svojih nasprotnikov primazal glasno berluzgo. To je bilo olje v ogenj po Časnikih in med ljudstvom. Prišla je reč v deželni zbor, to je dalo priliko še obilnišemu govorjenju na obé strani in kotel je zdaj huje podkurjev kot kedaj popréd, povsod je prepir o „antisemtih" in „semitih" (protijudovski in judovski). Kam bo prišlo s tem, kdo vé? Zadolžili so nevarnost časnikarski, žuljivski in švindlerski judje, kteri tudi judje niso več, ampak judovski renegati, brezverci, ka-koršni so povsod naj bolj zaverženi ljudje.
Iz Harij na Notranjskem. (Prošnja.) Tistim bralcem „Zg. Danice", kterim je Notranjska stran naše dežele neznana, naj povém, da Harije so duhovnija (ekspozitura) Ternovske velike fare, na skrajni meji Kranjskega» V Harijski duhovniji je vas na visokem hribu, Tominje imenovana. Šteje kakih 37 hiš. Njeni prebivalci imajo le malo in slabega polja, še manj pa dobrih pašnikov in v naj boljših letih le malo pridelujejo. Iz tega se lahko spozná, da so Tominjci zeló ubogi. Letos so se ti siromašni ljudje posebno dobre letine nadjali, ker je polje in drevje naj boljši pridelek obetalo. Sklenili so zatoraj, vneti za Božjo čast, svojo podružno cerkvico (sv. papežu Urbanu posvečeno) popraviti, ter ji prizidati zvonik, ki ga ni do sedaj imela. Tudi so naročili pri zvonarju g. Samasa tu dva zvončika poslavši mu silo stari zvon, gotovo naj starši v naši škofiji z letno številko 1417; zvon le-itá bi bil zaslužil, da se v kakem muzeju kot starina hrani. Torej Tominjci so se lotili, po nobenem Človeku ne nagovarjam, popolnoma prostovoljno tega velikega in drazega dela pri svoji podružni cerkvi. Pa kaj se zgodi? Konec mesca julija, ko je bilo delo že pričeto in vse naročeno, pokoncá strašna toča in silni nalivi in hudourniki revežem popolnoma ves pridelek; to siromake na beraško palico spravi. Stan tih revežev je težko popisati. Lansko leto so stradali, da se Bogu usmili, letos niso nič pridelali — in delo pri cerkvi je začeto, zvonovi naročeni! Po velikem trudu župana in starešina cerkvenega Krašovica, kteri je nekaj denarja po Bistriškem okraju nabral, nekaj na posodo vzel, je zvonik dozidan in za silo pokrit, zvonovi so vliti in čakajo rešenja. Od domačinov, kteri bi bili, da so kaj pridelali, vse sami poravnali, se ne more nič zahtevati, ker imajo prazne skrinje, otroci so jim bosi in goli, odrastli gospodarji so zatopljeni v tugo in skerb. Obračam se toraj v imenu Tominjcev, in napro-šen po verlem starašinu Krašovicu, do usmiljenih bralcev „Danice" s prošnjo, naj se oni, kteri so že toliko revežem na pomoč prihiteli tudi po nevihtah in toči razdjanih Tominjcev usmilijo, ter naj jim pripomorejo, da bojo delo, s tolikim trudom in tolikimi darežljivostmi pričelo, doveršiti zamogli, Bogu v slavo, na čast sv. Urbanu in Mariji, prečisti Devici. Vsak naj manjši dar bode vredništvo „Zg. Danice" ali pa podpisani s hvaležnim sercem sprejel.
V Harijah pri Bistrici Notranjski, 18. okt. 1880.
Janez Skei janee, kurat.
Iz Gradca. (Cerkev presv. Jezusovega Serca.) Po dobrem prijatlu nam je došlo poročilo milgsp. kneza škofa dr. Zwergerja o zidanji cerkve v Gradci, ki se ima posvetiti Jezusovemu najsvetejšemu Sercu. Iz tega poročila vemo, da 31. vinotoka je bila v ondotni stolnici slovesna božja služba z ozirom na cerkev Jezusovega Serca. Omenili so o tej priliki milgsp. višji pastir, kako so se bili 1. 1869 v god Jezusovega Serca vsi s celo škofijo Jezusovemu in Marijnemu Sercu posvetili in se za vselej izročili v njuno brambo. Tudi so ukazali, da to posve-
čenje naj se vsako leto ta dan obnovi, ter ti občutki ne bodo le memogredoči gibljeji, temuč da stanovitno zares vsi ostanejo otroci presvetih Sere Jezusa in Marije in da bodo tudi vsi novi keršenci ravno to.
Darovalo se je v tem tudi prav veliko druzib škofij in Pij IX so 1. 1875 vso katoliško Cerkev posvetili Jezusovemu Sercu. To posvečenje se je v Gradcu obhajalo 16. rožnika 1875, in takrat so naredili sklep, da hočejo dostojno cerkev zidati presvetim Sercem Jezusa, Marije in sv. Jožefa. Pervi altar bode tedaj posvečen Jezusovemu, drugi Marijnemu in tretji sercu sv. Jožeia, za druzih osem altarjev še ni odločeno. Darovi v ta namen so že precejšni, prostor kupljen čisto na pripravnem kraju. Prelepa cerkev v gotiškem zlogu (ktere izris je poročilu pridjan) bode silo lepa in častitljiva. Izrisal je osnovo kraljevi stavbar profesor Hauberrisser v Mona-kovem. Pripravlja se zdaj potrebno gradivo in vkladni kamen se bo slovesno vložil 26. rožnika 1881. Poslali so vkladni kamen še ranjki sv. Oče Pij IX s svojim blagoslovom vred. Vzet je iz rimskih katakomb, in je kamen, morebiti večkrat okapan s kervjo ss. mučenikov. Je pa tako majhen kakor kake molitvene bukve in od-menjen, da se dene v veči kamen. Tudi ta veči kamen že imajo; darovale so ga škofu za god redovnice ter gospč Jezusovega Serca. Prelep kamen je, izdelan iz marmorja. O blagoslovljevanji vkladnega kamna se bodo verniki s škofom zbrali v stolni cerkvi, ter od ondod sli v procesiji na stavbeni prostor. Tam bo pridiga, blagoslovil se bode nato ves prostor in pa kamen, po-slednjič bo velika škofova maša. V dveh letih ima ozidje
S riti pod streho, in ako bodo pomočki dopustili, bo v veh druzih letih delo doveršeno in 1. 1884 nova cerkev slovesno posvečena.
Opomnjeoo bodi še to, da od 1. 1875 je v stolni cerkvi vsako nedeljo ob 8 sveta maša za srečno zidanje cerkve in za vse žive in mertve dobrotnike nove cerkve.
Vezilni darek sv. Frančišku Ksaveriju.
Za sklep Njegove devetdnevnice. *)
Svet' Frančišek, zdaj skončamo
Tvojo devetdnevnico; V poslovilo ti podamo Svojo zadnjo pesmico.
Vse češenja ponoviti,
Ki se dale tu ti kdaj; Še v prihodnje te slaviti Serčno vsi želimo zdaj.
Serčno hvalo ti dajemo
Za predprošnje tvoje vse;
*) Očitna devetdnevnica sv. Frančišku Ksaveriju na čast se opravlja, kolikor je pisalcu fefc-Verstic znano, v naši Ljubljanski škofiji na treh krajih; namreč v Ljubljani pri sv. Jakobu (v sprelepi stranski kapeli sv. Frančiška Ksaverija); v podružnici sv. Jerneja v Stražišu, »Šmartinske fare pri Kranji (tudi v stranski kapeli); in v podružnici sv. Frančiška Ksaverija v Železnikih. Posebno spodbudno se opravlja to češenje v poslednjem kraju. Pri lepo ozališanem velikem altarju te cerkve je skoz 9 dni vsaki dan dopoldne ob 10 sv. maša z blagoslovom, in ob 4 popoldne litanije z blagoslovom. Prične se 25. novembra, sv. Katarine dan, in konča se 3. decembra, sv. Frančiška Ksaverija dan. Kjer se sklep te devetdnevnice morda obhaja slovesno, bi utegnila pričujoča pesem dobro služiti enako uni o sklepu Šmarnic: „Z Bogam! dans Marija pravi".	Pisavec.
Novo prošnjo izročemo:
Spros' nam Božje vsmiljenje!
Stoj na strani v vsaki sili,
Svet' Frančišk, zvesto nam ti;
Bod' nam varh in oče mili V vsak' potrebi zdanjih dni!
Bolnim, revnim, vmirajočim, Bod' tolažbe sladki vir;
Grešnikom, obupajočim, Sprosi zopet dušni mir!
Trupla naših rajnih spijo
v V tamnih grobih krog cerkve: *)
Ce njih duše še terpijo, Sprosi jim zveličanje!
Orgije zadnjič zadonite
Prav krepko k slovesu zdaj;
Vsi tu zbrani pa zdihnite:
Z Bogom, z Bogom, mili kraj!
Rodoljub Pod rat it o v ski.
Sveti Jožef.
(Konec.)
6. Opasani s pasom sv. Jožefa naj se še posebej prizadevajo:
a)	Da zjutranje in večerne molitve pobožno opravljajo.
b)	Da so o nedeljah in o praznikih b spodobno pobožnostjo pri zjutranji in popoldanski službi Božji; in da take dni, kolikor jim čas pripusti, kaj pobožnega, spodbudljivega berejo.
c)	Da vsako leto mesec sušeč še posebno sv. Jožefu v čast posvetijo, in ako je mogoče, na njegov god in praznik se z devetdnevnico, ali saj s tridnevnico pripravljajo.
d)	Da o praznikih sv. Jožefa: V spomin njegove zaroke, 23. prosinca; v njegov god, 19. sušca; v god njegovega varstva, 3. nedeljo po veliki noči, ss. zakramente prejmejo in te dneve posebno praznujejo.
e)	Da sebe in vse svoje sv. Jožefu posvetijo.
/) Da radi sv. Jožefu posvečeni altar obiskujejo; so pri njemu v čast branih sv. masah; da imajo v svoji hiši ali v sobi kako čedno podobo sv. Jožefa, pred ktero svoje molitve opravljajo.
g) Da večkrat v čast sedmerih veselj in sedmerih žalost s v. Jožefa molijo.
Se vč, da nihče ni zavezan pod nikakoršnim grehom vse to spolnovati, akoravno se naj vsak kristjan rad poslužuje teh pripomočkov, da poa varstvom tega mogočnega zavetnika toliko ložej svojemu stanu primer-jeno čistost ohraniti zamore.
Odpustki, kterih se opasani vdeležiti zamorejo.
A) Popolni: 1. V dan pridruženja k bogoljubni družbi. — 2. Smertno uro vsim opasanim, ki resnično skesani in spovedani prejmejo ss. zakramente; in če tega ne morejo storiti, sveto ime „Jezus" skesani pokličejo z besedo ali saj v sercu. — 3. V dan, ki je posvečen zaročenju Marije Device s sv. Jožefom (23. prosinca). — 4. V praznik sv. Jožefa (19. sušca) ali en dan v devetdnevnici tega praznika, ki si ga izvolijo opasani.
*) V Železnikih, od koder smo to pesmico prejeli, se namreč farno pokopališče nahaja okoli podružne cerkve sv. Frančiška Ksaverija.	Vred.
—	5. V dan varstva sv. Jožefa (3. nedeljo po veliki noči), ali en dan v tridnevnici pred imenovano nedeljo.
Da opasani zadobijo te odpustke, je potrebno: 1. Resnično kesanje, spoved in sv. Obhajilo. — 2. Obiskovanje cerkve bogoljubne družbe, ali kterekoli cerkve ali očitne molitvarr ice. — 3. Molitev za mir med ker-šanskimi vladarji, 2;a iztrebljenje krivoverstva in povišanje sv. Cerkve.
B) Nepopolni: 1. Bratom in sestram, ki saj skesano obišejo svojo cerkev ob kvaternih nedeljah in tam molijo v namen sv. Cerkve (kakor zgoraj 3.), je dovoljenih odpustkov sedem let in sedemkrat štirdeset dni. — 2. Vselej, kedar so pri sv. maši, ali pri službi Božji, ki se obhaja v njihovi cerkvi; 3. ali kedar so pri obhodih (procesijah), ki so z dovoljenjem škofovim;
—	4. kedar spremljajo sv. Rešnje Telo pri kakem obhodu, ali k bolnikom, kot popotnico, ali ob kterikoli drugi priliki in času; 5. če ne morejo pričujoči biti, pa, kedar se daje znamnje z zvonenjem, če molijo en Oče naš... in Češena si Marija... ali če molijo petkrat Oče naš___in Češena si Marija... za ranjce družbenike; 6. ali če opravijo kterokoli drugo dobro delo,
—	dobe vsakikrat šestdeset dni odpustkov.
Vsi ti odpustki, popolni in nepopolni, se zamorejo oberniti v prid ubogim dušam v vicah.
Posebne pravice. 1. Bolniki in vsi, ki so resnično zaderžani obiskovati naznanjene cerkve v dosego odpustkov, morejo s privoljenjem postavnega spovednika obiskovanje cerkve spremeniti v druge dobre dela.
2.	Začasni vodja družbe sv. Jožefa ima oblast, blagoslavljati pasove in jih družbenikom deliti.
3.	Svete maše, ki jih da bogoljubna družba opravljati za ranjce družbenike, so obdarovane s popolnim odpustkom za ranjce.
Te odpustke in te pravice so podelili sv. Oče Pij IX 14 sušca in 21. kimovca 1862.
Častivcem s^*. Jožefa naj še omenim, da se v češenje sv. Jožefa ravno tiskajo bukve, ki bodo gotovo všeč pobožnim Slovencem. Tudi ta popis pasa sv. Jožefa z molitvami na sedem nedelj sv. Jožefu posvečenih bo posebej natisnjen.
Kdor nemški ume, dobro stori, ako si naroči „Sendbote des heil. Josef", von Dr. Josef Deckert, Weinhaus bei Wien'1, ki vsaki mesec ima veliko lepega od sv. Jožefa in po pošti stane le 65 soldov. — Ta posebni častivec svojega patrona, dr. Jožef Deckert, je na svitlo dal tudi slovensko „Družbeniško knjižico v poduk in spodbujevanje udov vednega češenja sv. Jožzfa", ki se dobiva sa nektere sol de pri g. Gerberju.
Naša družba sv. Jožefa dobro napreduje. Dozdaj je obstavljenih 3864 dni.
Ker je pa aapisovanje udov v vse bratovšine hudo omejeno, da naj se vsak osebno pri vodnika oglasi, in je zoper to postavo že mnogo pritožb prišlo v Kim, se
i'e nad jati, da bo ta dekret spremenjen in to tem poprej, tolikor več takih pritožb in prošenj bo šlo do zbora ss. obredov. Zato bi bilo svetovati, da bi vodniki bratovšin se prej ko prej s prošnjami obernili do svojih škofov, da tako po postavnem potu kmali v tej važni reči po-lajšanje zadobimo.
V Šmarjeti, v god sv. Brigite 1880.; J. V.
Razgled po svetu.
Iz Zagreba naznanja „Katol. List", da je potres malo čemu toliko škodoval, kolikor cerkvam. V Zagrebu in okolici je malo cerkvd, v kterih bi se brez nevarnosti moglo maševati. Veliko jih je zapertih, in nektere teh
se ne bodo več odperle, in druge še le po mnogih popravah in silnih stroških. V Zagrebu so zaperte: stolna, frančiškanska, sv. Marka in sv. Katarine. V bližnji okolici je enaka nesreča. V Granešini ni več cerkve; v Re-metah se je po nekoliko ohranilo samo svetiše (dčl ob velikem altarji); v Kraljevem verhu je nova cerkev danes prava razvalina; v Stubici, Bistri, Stenjevcu, Vrabču, Čučerju, št Širnnu, Kašini, Resniku, Prozorju, Moravču in drugod morajo župniki gledati, kako se jim bode pod milim nebom ljudstvo zbiralo o svetih dnevih, ker cer* kve so jim tako poškodvane, da so skoro vse službeno zaperte.
Pritežnost je prav velika za duhovne pastirje in duhovnijane, vsako serce je otožno in žaluje. Še veči je pritežnost, kaj in kako bo zdaj? Od kod cerkve?... Ne cerkve same nimajo jistine (glavnice, kapitala), in ljudstvo samo zdaj tudi ni toliko zmožno, in gotovo bi velika večina sedanjih patronov te butare prenašati ne mogla...
V	Zagrebu, pravi pisavec, je za toliko število kristjanov malo cerkvd, ker se je nadjati, da nadalje bodo bolj marljivo hodili k službi Božji tudi tisti, kteri so dozdaj redkokdaj zarad pobožnosti se dali viditi v cerkvi.
V	ravno tem listu nekdo omenja, kako bode vsak dušni pastir toliko nesrečo, kakor je potrčs, v to obračal, da vernike svoje miluje, tolaži, pravične poterjuje, grešnike pa budi k skesanju in pokori, da naj z vredno spovedjo tolažijo razžaljeno pravico Božjo in zadostujejo za svoje grehe.
Dunajski apostolski poročnik. „Osservatore Romano" naznanja, da so sv. Oče za apostolskega poročnika na Dunaju imenovali prevzviš. preč. Monsig. Serafina Van-nutelli-a, nadškofa Nicejskega, bivšega apost. poročnika v Bruselju. Rojen je bil v kraju Gennezzano, paleatrin-ske škofije, 25. listop. 1834. Pod Pijem IX je bil poslanec pri nekterih republikah v Ameriki. L. 1869 je postal nadškof Nicejski i. p., to je, za neverske kraje, in malo pozneje apost. nuncij v Bruselju. Nuncijatura na Dunaju je ena izmed štirih glavnih in po navadi ondotni nuncij postane škerlatnik.
Cerkev in novi altar v Nazareta. Nedavno je bila doveršena poprava cerkve oznanjenja Marije Device v Nazaretu v Sveti deželi; ravno zdaj pa naznanjajo, da je 17. vinotoka tje dospel tudi novi marmorni altar, ki so ga darovali Njih apostolsko veličanstvo cesar Fran-čišk Jožef, in 1. dan listopada je bilo posvečevanje. Od vsih stani so skup vreli kristjani, ne le latinskega obreda, ampak tudi maroniti in £reki s svojimi duhovni. Dvorni kaplan P. Witsch, ki je altar tje vodil, je na novem altarji pel slovesno sv. mašo in P. Egidij Geissler je v govoru preslavljal dobroto avstrijanske cesarske ro-dovine, ki se tako velikoserčno skazuje do vsih naprAv v Sveti deželi. Skazali so pa tudi verniki svojo gorečnost, ker čez 400 jih je bilo med mašo obhajamh pri novem altarji. Pervi med temi je bil k naj lepšemu zgledu vsim pričujočim c. kr. avstrijanski konzul za Tiberijo, v Safed-u, gosp. Miklašievič, ki je v polni uniformi pristopil k Božji mizi. (Ta pošteni Poljak nam je osebno znan s popotvanja 1. I86i5 po unih krajih in dolžni smo mu posebno hvaležnost za mnoge postrežbe o tisti priliki. Gl.: „Popotvanje v Sveto deželo", stran 267. Vr.)
Cvet in sad zveste nuUitve
Zahvale.
Št. 1. Za hudo pljučnico bolan sem pri svoji visoki starosti vendar okreval vsaj za zdaj, tako, da se še
zdravniku moje okrevanje čudovito dozdeva. Priserčna zahvala bodi tedaj tukaj izrečena N. lj. G. presv. Serca, ki sem na nje priprošnjo dosegel od Boga nezasluženo milost podaljšanega življenja.	L. G.
Št. 2. Pred nekolikim časom sem bila silno, res tako rekoč za smert zbolela, in v tej veliki sili brez vse človeške pomoči in tudi brez vsega upanja, da bi le še eno uro živela, zdihnem s serčnim zaupanjem do Marije v Velesovem z obljubo, ako bom uslišana, da hočem zahvalo očitno razglasiti. In v resnici čudo: kar v trenutku se mi je toliko zboljšalo, da sem zamogla v ta namen nekoliko moliti; torej dopolnovaje svojo obljubo naznanjam čast in hvalo Bogu, Mariji Devici v Velesovem in sv. Jožefu za prejeto tako hitro ozdravljenje telesa, s prošnjo za daljno pomoč, da bi tudi dušno zdravje zamogla ohraniti.
V	Selih pri Kamniku, 28. listopada 1880.
Marijana Spruk.
Prošnje.
V	molitev gorele priporočeni: Neka oseba v velikih dušnih potrebah. — Neka zadeva v hišnem gospodarstvu. — Neka zapletena pravda, da bi se po Božji volji zveršila. — Mati priserčno priporoča sina, ki je v veliki nevarnosti, Bvojo dušo pogubiti. — Deklica, nevarno bolna, za ljubo zdravje. — Bolan brat za voljno poterp-ljenje, vdanost v voljo božjo in ozdravljenje. Usliš. se naznani.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporočevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec gruden 1880.
I.	Glavni namen: Izročenje slovenske mladine v Jezusovo in Marijino Serce in v priprošnjo sv. Jožefa za varstvo zoper poboje in nečiste znanja.
II.	Posebni nameni:
6.	grudna. Sv. Nikolaj škof. Priporoč.: Ljubljansko duhovsko semeniše. Otročiči in odrašena mladina za obvarovanje nedolžnosti. Odvernjenje nekega pohuj-šanja.
7.	(Zapovedani post.) Sv. Ambrož škof. Priporoč.: Frančiškanski in kapucinski redovi naše škofije. Šolska mladina za dar modrosti.
8.	(Zapovedani post) Neomadežano Spočetje Marije Dev. Priporoč.: Uršulinska redova naše škofije. Deviški stan za stanovitnost. Razširjanje ketol. Cerkve.
9.	Ss. Hiparh in Filotej, imenitna moža v Samozati, sta v svoji hiši pet mladih prijatlov dala kerstiti po mašniku, ki je bil kakor berač preoblečen, in sta bila križana pod cesarjem Maksimijanom. Priporoč.: Redovi in družbe sv. Vincencija Pavijana. Stanovitnost v veri. Cerkev v Aziji.
10.	(Zapovedani post) Sv. Evlalija, je bila zavoljo svoje stanovitnosti od rabeljnov z železnimi kremplji tergana in z gorečimi baklami žgana, stara še le 12 let. Priporoč.: Mesto Ljubljana, posebno za vterjenje v veri in čednosti. Spreobernjenje brezvčrcev. Umirajoči.
11.	Sv. Damaz papež, učen prijatelj sv. Jeronima, esnik, stanoviten zavračevalec krivovercev. Priporoč.: etniki, posebno na Kranjskem, za spreobernjenje. Učenjaki. Duše v vicah.
12.	Tretja nedelja v Adventu. Evang.: Janez K. priča, da on ni Kristus (Jan. 1.). Ss. Epimah in Aleksander, sta zarad sv. vere zgorela v živem apnu. Prip.: Delavski stan, posebno na Slovenskem, za strah Božji. Spreobernjenje poganov. Družba sv. Detinstva.
Male duhovne vaje.
Mogočna hramba zoper vsako hudo je znamnje sv. križa. Vselej, kadar se pokrižaš, dobiš 50 dni odpustka; ako se to zgodi z blagoslovljeno vodo, pa 100 dni.
Listek za raznoterosti.
Male iedove je 2. t. m. po premilgsp. knezu škofu prejelo 16 gg. bogoslovcev ljubljanskih; 2 iz druzega, drugi iz pervega leta.
V	katoliški dražbi je poslednjo sredo-večer govoril kanonik in sem. vodja dr. A. Čebašek izverstno in prepričavno, kakor mu je lastno, in sicer o namenu in pomenu, vstanovi in vredbi katoliške Cerkve.
Miklavževo tombolo ima katoliška družba prihodnjo nedeljo, 5. grudna, v predvečer sv. Nikolaja, in upa se, da bode „zopet udom vstregla.
V	Čitalnici bode v nedeljo ob 11 dopoldne 80 ubož-nih šolskih otrók obdarovanih z zimsko obleko.
LjabljaD8ki mestni odbor je s potresom poškodovanim Zagrebcem dovolil 500 gl.
Dražbeniska knjižica sv. Jožefa, od dr. Dekerta, se dobiva tudi v Ljubljani v katoliški bukvami in pri g. Gerberji.
Za nčence srednjih sol je ministerstvo dovolilo, da za čas spovedi in sv. Obhajila bodo imeli prosto en popoldan in drugi dopoldan. — Tedaj zopet ena stopinja na boljše.
Litanijc za ude sv. Detinstva so se v oličenem jeziku v Ljubljani z novega natisnile. Kraj ni vodniki naj ponje pošljejo k vodstvu sv. Detinstva za Ljubljansko škofijo ali pa k vredništvu „Zgodnje Danice".
Preč. g. Andrej Drobnič, dekan in župnik v Šma-riji, je postal kn.-šk. duhovni svétnik.
Nekega Brehma, materialista ali brezvérca, ki na-ravoslovstvo zlorabi v napadanje sv. pisma, obetajo tudi v Ljubljano, ktera more boje vse poskusiti, Česar so se drugod že naveličali! Sliši se namreč, da v Stuttgardu mu je spodletelo, ker ni bilo poslušavccv — celó med
Srotestanti; v Lincu pa mu še niso dovolili govoriti. — lenda bodo saj tudi naši zadevni predstojniki obvarovali našega mesta prebivalstvo še tč zmešnjave!
Cerkvi ▼ Kresnicah je preblaga cesarica Marija Ana darovala 100 gl.
Gotp. Jož. Maroiič, vodja malega mladenškega se-meniša itd. v Gorici, je imenovan za častnega kanonika.
Jam Mhvala. Njeki stanovnici grada (mesta) Ljubljane u Kraojskoj sjetiše se (spomnili so se) prošli *) dan a h ovo-mjestne katoličke crkve; ujedno občine fra-njevačke (frančiškanske) presvetog Trojstva na Petri-čevcu kod Banjaluke (koja je stradala [terpelaj požarom 14. kolovoza [avg.] 1878 u vrieme [čas] bitke s Turcim), darovavši istoj crkvi franjevačkoj župnoj slie-deče stvari, i to:
1.	Veleča8tni otac Kalist Medič, gvardian fran-čiškanskog samostana u Ljubljani, darova: 6 veliki či-rakah (svečnikov) za oltara, 1 lampu veliku i 10 ja-stukah (blazin).
2.	Velečastni gospodin Luka Jeran, urednik „Zg. Danice", darova: 1 veliku sliku Majke Božje u vried-nosti 10 for., još dvi manje slike, i glavu Isusovu, iz-rezanu od gipsa, kao, jednu lampu (od neke dobrotnice), dvi rukete (eden roketov iz neke dobrotne roke), 16
*) Namesto „prošlih", in tako v več primerljejih ju-govci zarad lahke izreke.
purifikatorah i tri tjelesnika (darilo dobrotnikov), dvi kazule podpune (od g. fajm. Šranca), i jedno propelo (križ), veliko verlo fino.
3.	Velečastri gospodin Leo Lotrič, kapelan v Do-brepolju, darova: jednu ruketu vrlo cifrastu (nakinčan), 6 komada kanonični tablah, jedan misal ordinis, jedan mrtvački.
4.	Častna Majka sestarah sv. Uršule, Antonia Mur-
Selj : jednu kazulu podpunu, 1 štolu tinu novu, 6 puri-katorah, tri tjeiesnika, dvi albe, jednu ruketu, jedan pa«, jedan pred oltarni k, i tri kanoničke table.
Nastojanjem pak blag. g. A. Stajnmeca darovaše u istu svriiu, i sjetiše se prvi izgorilog franjevačkog kloštera sliedeči dobrntvori:
1.	G. Franc Kollman, trgovac v Ljubljani, darova dvi slike: Isus i Maria, u srednjem formatu.
2.	Gospodieina Fani Gestrin jednu sliku: žalostna Mati Božja, i dva angjela.
3.	Gospoja Uršula Souvan tri kanoničke table sa srebrenim broncovim.
4.	Gospodin Ferdinando Souvan 2 jastuka fina.
5.	Gospodin Oroslav Dolenec G bieli veliki sviecab, i jednu smotanu bielu (muket).
G. Gospodin Stajnmec darova 4 Čiraka od mida sa jednim zvoncem.
Na ovora velikodušnom daru niže podpisani, iz pred svega katoličkog naroda ove župe i sveštenstva, naj-toplie se zahvaljujem gori rečenim dobrotvorom i za daljnu podporu preporučujem. Bog dao, ter se i ostali bogoljubni katolici u Ljubljani i okolo ugledali u ovi dar, ter po mogucnosti pomogli sjeromašnim crkvama u Bosni.
Darovnik pak nebeški dobarah našim dobrotvorom za sve, a na pose (posebej) za ovu podporu pogorelim crkvama i samostanim mloga spokojna Ijeta (veliko mirnih let) podielio; a nama bosanskim Hrvatom neskratio postojanosti cieniti, počitovati i ljubiti vazda (vedno) i svagdje (povsod) takve dobrotvore, moleči se Sve-možnomu, da jim podieli liepo zdravlje i dugotrajni život (dolgo življenje). Živili!
V Banjaluki, dne 24. studenog 1880.
O. Marko M a r i i c, župnik katolieki i prestojnik oo. Franjevacah.
Poslednje novice. Na Dunaju se je v torek zopet
Sričel deržavni zbor. Iz predštevnega predloga se vidi, a stroški na debelem za leto 1881 znašajo 441 milijonov, dohodki pa 427 mil. Z davkom borze (denarne špekulacije) in na plin i. t. d. se ima primanjkljej znižati. Že je doveršena splošna obravnava o davku od točenja žganja; več govornikov je to osnovo živo zagovarjalo, nasprotoval nobeden ni.
Ulčinj so mogli Turki sami z vojsko premagati ter so ga zdaj Černogorcem izročili. Černogorec Božo Petrovič je zdaj poglavar.
Metiilj.
Zdi metuljček zlatokrili
V	strastnem teku mladih let Slepo leta, motovili;
V	sužnjo mrežo kmal je vjet!...
Huda, huda zdaj mu poje, Biti mu je boj strašan;
V	borbi za življenje svoje Si nakoplje bridkih ran.
Res, da se mu še posreči Z mreže zviti mladi vrat; Pa zaklad zgubi blišeči: Perutničic plajšek zlat!
Ferfoli še v kraje tiste, Kjer skakljal je prešnje dni; Ni pa radosti več čiste, Grenki kes ga v grob dervi!
O mladenči, o device! Ki zaklad vas lepša zlat: Skerbno varite cvetice: V nje preži brezbožni tat!
Štefan.
MHthovshe spremembe.
V	Ljubljanski škofiji: Č. g. NikoL Križaj, duhov, pom. na Igu, je dobil faro Godovič. — Č. g. Fel. Knific, duh. pom. v Ribnici, je postal beneficijat v Vipavi.
V	Lavantinski škofiji: Razpisane so duhovnije: Podgorje, sv. Primož, sv. Jernej v Radvanji, sv. Lambert v Skomrih, Sevnica, Nova Štifta in Lembah. — Č. g. dr. Napotnik gre za kaplana v Sevnico; č. g. Kolar pa nazaj v Reihenburg.
Dobrotni darovi.
Zai studentovsko kuhinjo: Pn. kanonik, sera. vodja dr. A. čebašek 5 gl. — Preč. g. dekan Fr. Vidic 6 ital. lir in 1 gl. a. v. — Pn. g. dekan in kan. J. Vole 5 gl.
—	Č.,g. župnik Nik. Križaj 1 gl. — Č. P. A. K—č 2 gl.
Šolskim otrokom za obleko: Č. g. župnik N. Križaj 1 gld.
Za pogorelce v Danjah v Soriški fari: Pn. g. dekan in kan. J. Vole 5 gl. — Gospa Frančiška Supevec 10 gl.
—	Gospodičini Ptefrerjevi 2 gld. in zvezek obleke. — Neža Knez 50 kr. — Neimenovan dobrotnik 1 gld. — L. Pavlin 1 gl. — G. B. B. 1 gl. — Neimenovana 20 kr.
—	Iz Vodic po č. g. župniku 3 gl. — Č. g. župnik N. Križaj 2 gl.
Za pogorelce pri Mariji SneŽnici na Gori pri Ribnici: Preč. g. župnik J. Krašovic 10 gl.
Za Zagreb: Iz Škofje Loke po Č. g. župn. 32 gl.
—	Iz Vodic po č. g. župniku 7 gl. — Lovrin 1 gl. — Č. g. Jak. Dolenec 2 gl. — G. Tom. Pirnat 2 gl. — G. B. B. 1 gl. — Č. g. župnik N. Križaj 2 gl.
Za Bosno: Čvg. župnik N. Križaj 3 gl. Za sv. Očeta: Č. g. župnik N. Križaj 2 gl. Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: M. Vidmar 1 gl. po č. g. J. Porentu za tab. — Č. g. Lapajne 1 gl. za tab. — Iz Borovnice preč. g. župnik 5 gl. za tab. — Neimenovana 20 kr. za tab. — Mladeneč za tab. 50 kr.
Za afrikanski misijon: Iz Smartna pri Kr. po preČ. gosp. župn. 4 gld. 20 kr. — Iz Kamnika po Monsig. gosp. dekanu: 12 gl.; Zlatopolje 7 gl.; Komenda 7 gl.
—	Iz Slavine po č. g. žjupniku 5 gl.
Za sv. Detinstvo: Č. g. župnik N. Križaj 1 gl.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. St. v G.: Gratias intimas! — Gosp. Fr. V. v K.: Opravljena 1. grudns. Naj serčniši zahvala za blagoserčnost v prid št. k.; vsim pozdrav!
Odgovorni vrednik: Loka Jeran.
— Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkofi nasledniki v Ljubljani.