Dopisi. Iz Rogaca. (Primicija.) Daa slave je aapočil pri aas dae 29. julija ia veselje se je videlo v obrazih aaaega Ijudstva. č g. priaiičijaat Jak. Kitak svojo vstrajaostjo, kakor ajih dobrotniki z malimi darovi ao obreaaičili izrek r. škofa Slomšeka: da zamorejo maaje premožni ljudje ravao v alabib. letib delati čudeže, t. j. cerkve zidati. Ob 10. uri predpoldaa je spremljalo č. g. primicijaata po ceremoaijerju 18 devic belotic, gostov ia duhovaikov soseduih v cerkev. č. g. primicijaat pokličejo najprej sv. Duba na pomoč. Na to aaatopi leco cerkveai govoraik, atric č. g. Fraace Kitak, ki je 8am kot zadaji primicijaat 1. 1873 bil tukaj prvo sv. maao zapel, ter je maogobrojaemu ljudstvu v jederaati beaedi popisal, kaki dobrotuiki so duflovaiki Ijudstvu, kolika čast je v tem stauu, koliko je bil čislaa od kedaj ia koliko še aaj bo nadalje. Po pridigi duhovuiki vstaaejo ia začue se prva sv. niaša e. g. primicijanta in zdaj so Bas izueBadili mladi glasovi, krepki gg. bogoslovci iz Maribora a svojim izvrstaim, gladkim, strogo-cerkveuim petjem. Peli so lat. mašo Oberhoffer-jevo a moll; ea oddelek je bil lepši od druzega, kaj lep, častivea je bil ,,Credo" z dvema pevakima zboroma, bilo je prav čutao petje. Za offertorij ali darovaaje ae je slišala mila skladaica dr. G. Ipavic-ova aovomašaica, bovomaaaiku posvečeaa. Peli so gospodje 3 kitice gaaljivo, kakor bi 8e poslovili od prejšajega aoučeaca. Naj te Jož. Piatar-jeve besede semkaj postavim: Oj pozdravljea srČBO bodi, Novomašaik, daaes aam, Ki radosti pola ia sreče Prišel sem si v božji bram. [: Da Gospodu aa altar, Prvi boš položil dar. :] Prvikrat darilai kelih Poln sladkosti boš izpil, Ia življenja steze aove Staau svojemu odkril. [: Le nastopi pot arčan Ia prijeten bo Tvoj stan. :] Gospodar zemlje Te kliče ** V svoj prostraai vinograd, Oj ne plaši pa se dela, Saj obilea bo Ti sad. :[ Ia ko miae Ti britkost, Večna Te obda sladkost. .-] Reči se mora: Gospoda je celo mašo mojatersko pela, saj je pa tudi umetnoat le gibčaa pri mladiai, ko jo tako radi ališimo. Hvala gg. bogoslovcem pa tudi preč. ravnateljatvu, ki to petje goji. Od sv. Antona v slov. gor. (Sloveaski romarji.) Med Ptujem ia Radgoao, v prealavnih slov. goricah, stoji aa prijetaem hribu lična, starodavna župnijska cerkvica, aamreč: sv. Aatoaa puščavaika. Od oadot razprostira se po daljavi ia širjavi prav mičai razgled oadntne prijazae okolice, po katerej se vidi 17 župaijakib in 4 podružae cerkve; pa tudi na stotiae anažao belih biš, v katerib staauje večji del še pridno ia pošteno, pa tudi pobožno ia bogaboječe slov. ljudstvo. Zares prav lep je ta kraj in vsa okolica, v katerej se nabaja tudi čist in zdrav zrak. Po tukajšnjib vinogradih nam rodi žlahtaa viaska trta, iz katere se prideluje izvrstna viaska kapljica. Pa tudi aa saduaoaaem drevji je sadja dovolj po tej okolici, če nam le ljubi Bog da količkaj dobro letino. Dovolj uzroka imamo tedaj tudi mi Aatovčani s hvaležaim arcem reči, kakor je rekel sv. Peter aa gori Tabor: rGospod! dobro aam je tukaj biti, le nikdar aam ne odvzemi avojega sv. blagoalova!" Da je pa rea dobro, in veaelo na tem bribu, to nam pričajo tudi ptujci ia popotaiki, ki kaj radi zahajajo semkaj. včasih iz prav dalajib. krajev. Ia bodi si popotaik stanii ali ataroati kakoranje boče, neka posebaa in skrivaa moč ga pač miče ia vleče nataprijazea iu veseli hrib sv Aatoaa. Tukaj si vsaj nekoliko oddehae ia spočije, če je trudea, ali pa si zadovoljno tudi okrepča svoje trudae in spehane ude za daljae potovaaje. In ravao to velja tudi še posebao aašim slov. romarjem, kateri gredo tudi vsako leto na razna božja pota, n. pr. k av. Trojici v slov. gor., v MarijaCelje, v Marija Trošt, na Sladko goro, v Ruše, v Selnico itd. Množiaa teli romarjev kaj rada obišče na avojem romarskem potovaaji tudi aašo cerkev. Tudi ajim je tukaj kraj počivaaja, bodi si, da gredo še le od doma, ali pa že proti domu. Pisec teb vrst daje na zaaaje tudi ysem tistim, ki želijo letos iti aa božjo pot v Ruše, naj se potrudijo do sv. Aatoaa priti v petek malo Gospodnico ia sicer do 9. ure zjutraj. Takrat bo tukaj slovesaa peta sv. mesa s sv. blagoalovom, in sicer za Ruške romarje. In potem gremo v proceaiji proti sv. Trojici itd. To nazaanilo pa veljaposebao romarjem iz apodnjili krajev, kakor: od Ljutomera, sv. Križa, od Male Nedelje, od sv. Jurja aa Ščavuici itd. Dobro ia lepo bi bilo, če bi hodili bolj skupaj, v duhu pokore ia resaičae pobožnosti, ae pa raztrošeai, kakor prejaaja leta. Od sv. Jošta priDobrni. (Stoletnica.) Pripoveda se, da so tukajšajo cerkev postavili o svojem času mogočai Celjski grofi. Veljala jim je baje kot lovska kapelica, t. j., ko so po teb bribib lovili divjačiao. da ao zamogli biti pri sv. meai. Leta 1788 je k cerkvi prišel stalea duaovnik, na Kozjalu ustaaovili so novo faro. Staro poalopje cerkveno je poatalo piemajbno. Valed tega ao faraai želeli obsežaejšo cerkev. Lotili so se dela. V jeaeni leta 1884 je aa mestu prejšajih zidov že atalo ličao novo poalopje. Ia v tej ljubkej hiši Božji so faraiki letos dae 29. julija obhajali stoletaico obstanka fare. Zjutraj je službo Božjo opravljal veleč. g. duhovni sovetovalec in dekaa Gajšek. Isti je pred poznim av. opravilom vodil obhod s preav. R. Telesom, potem je pa g. Žičkar, župaik Vitaajaki, govoril slavaostai govor in alednjič je domači župaik, g. Hrovat, služil slovesao sv. mešo. _ a je pokanje topičev zvečer in v jutro sosedom razglasovalo redko svečaaost, zakaj li bi to človek še le posebič pravil?