Nasilja bivšega prosvetnega režima. —na Izjava odbora učiteljskega društva za Mežiško dolino. sklenjena na seji dne 5. novembra 1924. V »Slovencu« od 7. oktobra je uvodničar na skrajn.10 žalljiv način napadel slovensko učiteljstvo. »liberalno« učiteljstvo. »ki ima danes za svojega voditelja proslulega Liika Jeienca«. Hotel je očitno udariti vse slovensko v UJU organizirano učiteljstvo, ako ne ves stan, zaio napada ne moremo prezreti. Njemu, ki brez čuta za časnikarsko odgovornost in dostojanstvo pavšalno sramoti ogromno večino slovenskega učitoljstva, predstavljajoč ga kot izrodek slovenskega lažiliberalizma. očitajoč mu vsako možno neznačajnost. očitajoč mu moralno zastrupljevanje narona, ne odgovarjamo, ker se s svojim pretiravanjem in lahkomiseinim generaliziranjem sam obsoja. Zato tudi ne čutimo moralne obveznostl, naprarn takim napadom braniti svojo čast pred sodiščem. Pravimo pa to-le na naslov vseh, ki se čutijo pokticani, nas moralnosoditi: Res. dovolj je poleg svetiih tudi temnih strani v zgodovini slovenskega učiteljstva, a najtemnejše so one, ki pričajo o njegovi bedi in ponižanju tam, kjer edino so o usodi slovenskega učiteljstva odločevale slovenske politične stranke. Pravimo. da je drzno, ako zavajalec hoče biti sodnik svoje žrtve, drzno. ako kdo kliče Cankarja ^proti nam kot pričo, drzno, ako se s potvarjanjem zgodovine zvaljuje vsa krivda za to, kar smo in kakršni smo, na nas. Pravimo, da je zle volje, kdor prezre one številne tihe. skromne delavce v našem stanu — med učitelji in učiteljicami — ki so stran od političnega mcteža v najneugodnejših gmotnih priiikah, ob dnevnih ponižanjih vršili vestno svojo vzgojiteljsko dolžnost — bili za svoje delo plačani ali neplačani. Naj nam nihče ne skruni njih spomina! Trdimo. da ne ravna bona fide, kdor prezre, kako dozoreva med nami setev onih borcev, ki so se vedno boTili proti poilitičnemu uniformiranju učiteljstva in njegovemu zasužnjenju po ideologijah, importiranih po naši inteligenci. Ugotaviljamo pri vsej svoji učiteljski skromnosti, da nimamo nobenega vzroka zgiledovati se ob naši inteligenci, pri kateri smo baje zgubili ves ugled, najmanj ob njeni politični značajnosti in dalekovidnosti, pač pa iprihajamo do spoznanja, da je naš spas v tem, da najde- mo vso moralno oporo v nas samih in v narodu. Ni malo med narai idealistov. ki imajo pogum, boriti se proti partizanstvu tudi v iastnih vrstah in značajnosti dovolj, odklanjati dobrote, ki jim jih nudijo lastni politični pristaši na škodo celote. Niso redkejši med nami kot med diugo inteuigenco duhovi. ki so po resnih notranjih borbah prelomili s preteklostjo v zavesti, da nas nova doba postavlja pred docela nove naiOge in probleme in ki so danes brez predsodkov pripravljeni sprejeti nova spoznanja in pokrete za naš duhovni prerod, naj prihajajo od katerekali strani. Prav gotovo pa ne morejo zahtevati in pričakovati oni, da bi jira sledili, pri katerih vidijo neskiadnost med načdi in dejanji, nevero v moč vodilnih idej in zato malenkostno, kratkovidno izrabijanje slučajne politične moči — za kar je najžallostnejši primer slovenska šolska palitika. Jasno nam je, da kdor iskreno veruje v svoj narod in pošteno misii ž njim, bo tudi z vso resnostjo stremel za zbližanjem duhovne njegove elite — zlasti med miiadino, ker edino po tei poti je dosegljivo ono duhovno edinstvo, brez katerega še noben narod ni izvršii svoje zgodovinske naloge. brez katerega tudi Slovenci ne bomo izpotlnili svojega mesta v zgodovini sedanje dobe. Kdor to zbiranje duhov v zgodovinsko važni dobi ovira, kdor poštene delavce odbija in svoje pos.anstvo partizansko izrablja. je soodgovoren, ako odiočilni dogodki najdejo bolljši del naše inteligence razdvojen in narod nepripravljen. Zato je danes bolj kot kdaj do.žnost vseh resnih, uvidevnih duhov. da začnejo s čiščenjem in izpraševanjem vesti .pri sebi. —na Dekanu se mora ugoditi! * Tov. D e q u a 1, o katerem smo poročali v eni zadnjih številk, se je vendar moral seliti. Poročaa smo, da s ta tov. D e q u a 1 in M e r v a r dobila ukaz, da »radi najnujnejše siužbene potrebe« menjata silužbeni mesti. Iz rodbinskih in gospodarskih vzrokov sta bila s tem oba močno prizadeta in oba sta se premestitvi protivih, posebno Dequal, ki bi * Ta dopis je bL namenjen že za zadnjo številko, pa je radi drugega gra- diva moral odpasti. moral nazaj v hribe. kjer je že bil 7 let. Seveda tudi službenih potreb ni bilo nikakih, tudi ijudstvo je bho z obema zeilo zadovoljno. ie eden ne. Ze zadnjič smo pisali, da so ša odborniki obeh občin v Ljubljano k prosvetnemu oddelku in SLb prosit, da ostaneta oba učite.ja na učnih mestih. Kakor smo obveščeni, se je zadeva potem ta-kole razvnla: Vse je šl,o v Beograd in od tam k SLS. Ta ie odiočitev odstopila poslancu Ku.ovcu in slednji je odgovoril: »Dekanu se mora u g o d i t i!« Nato so odposlaii dekrete in Uequai:u posredno tudi sporočiili, da bo enajsti dan suspendiran. če takoj ne uboga. Tako je bil en sam močnejši kot dve občini s svojimi občinskimi odborniki in par sto podpisi. Izkazaio se ie zopet enkrat jasno, kar smo pogosto trd.li, da je ijudstvo le farovška krinka in da se nikdar ne upošteva prava ljudska volja, če se ne strinja s farovškim mogotcera. Točnih vzrokov. zakaj je bil prestavljen, pa niti Dequall ne ve. Ve edino za dekanovo sovraštvo. Ko je pri prosvetnem oddei-ku vprašal, mu je predsednih g. V a d n j a 1 odgovoril: »Meni niso znani nikaki vzroki in ko bi mi bili tudi znani. Vam jih nisem do.žan povedati!« Torej je danes vsaka kravja dekla na boljem, ker se ji po zakonu mora povedati, zakaj ni gospodar z njo zadovoljen, za učiteilja pa velja le čien 71. Zanimivo pa je še to-le: V bližnji okolici s.užbuje upravitelj, ki je pred tremi pričami izrekel zelio žaljive besede o kralju. Pred otroci se je znebil še drugih duhovitosti, da »Cankar je poscankar«, »srbohrvaščina j6 ciganščina« in slično. Bil je sicer v preiskavi, ampak se mu ni zgodiio pod klerikalnim režimom nič. Mož je močno kato.iški. farovž je zadovoljen in čieni zanj ne veljajo. Ti pa, napredni učiteflj, delai tlako v hribih in bodi hvaležen, da Ti vlada reda in pravice pusti golo življenje! —na Zadnji akt maščevanja klerikainega prosvetnega režima je bil, da so ukinili dopust strokovnemu tajniku pri pov. UJU v Ljubljani. Značiino pri tem je da se je vse to izvršilo brzim potom zadnje dni pred padcem režima in da si niso upali ukiniti dopusta tajnlkom pri drugih pov. UJU v državi in tudi ne pri centrali UJU, ampak so se spravili samo na Siovenijo. Lepi »lokalpatrioti«! Pa jim enkrat ni uspelo.