Oar Write Ua Today Advertising RATES ore REASONABLE____ TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered at Second due Matter September tlai, 1H3 it the Poet Office at New York, N. Y.. under Art of Consres« of March 3rd, 18ft, No. 35. — Štev. 35. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 10, I 940—SOBOTA, 10. FEBRUARJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. ZA MIR Združiti hoče vse nevtralne države v mirovni blok WASHINGTON, D. C., 10. februarja. — Državni tajnik Cordell Hull je včeraj naznanil, da se Združene države posvetujejo z drugimi nevtralnimi državami glede trajnega povojnega mirovnega programa, v katerem pride v prvi vrsti vpoštev mednarodni gospodarski sistem in zmanjšanje oborožitve. Državni pod tajnik Welles bo šel v Evropo 'Pred državnim tajnikom pa je predsednik Roosovelt na časnikarski konferenci povedal, da je določil državnega pod-tajnika £5 umne rja Wellesa, da obišče Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo, da dobi .prvovrstna obvestila glede položaja. Welles bo 17. februarja odpotoval s parnikom Rex, s ka-terim bo odpotoval tudi Myron C. Taylor kot osebni zastopnik predsednika Roosovelta v Vatikanu, kjer bo v predsednikovem imenu s papežem Pijem XII. deloval za mir v Evropi. Hullovo uradno naznanilo Glede Wellesovega poslanstva je državni tajnik Hull podal naslednje uradno obvestilo: "Državni tajnik z ozirom ozdravlja sklep predsednika Roosevelta, da pošlje Sumnerja Wellesa v Evropo in vlada mu bo nudila vso svojo obzirnost in sodelovanje. BERLIN, Nemčija, 10. februarja. — Nemška vlada bo Sumner ju Weilesu nudila vso priložnost kot diplomatskemu opazovalcu predsedniška Roosevelta. Zanj !k> tudi vse preskrbljeno, da se sestane s kanclerjem Hitlerjem in drugimi visokimi naciji. Fincem primanjkuje ttff aUSvA Helsinki, Finska, 10. feb. — 31« vl|IfU Rusi so v petek celo noc v tako velikem številu napadali Mannerheimovo utrjeno črto, da je Fincem pošlo streljivo in so se morali posluževati bajonetov in ročnih granat. Finska poročila pravijo, da na tisoče mrtvih Rusov leži v snegu. Najhujše napade je moral zdržati srednji del u-trjene črte na Karelijski ožini med Punnunjoki-jem in Panurijem. ? Zaradi izgube reliefa v smrt PITTSBURGH, Pa., 8. feb. — 681etni Louis Hoffman je šel prostovoljno v smrt, ker so mu odtegnili relief. Dobival je po $2.60 na teden. Njegovo ime je bilo črtano z reliefnega seznama ko so oblasti dognale, da je imel hišo in nekaj premoženja, pa je dal vse skupaj prepJ-ati na ime svojih sorodnikov. Pomožni coroner Cirbus je dognal, da se je Hoff man zadušil s plinom. Bivši poslanik bolan LEESBURG, Va., 9. feb.— William E. Dodd, bivši ameriški poslanik v Nemčiji, je težko zbolel Zdravniki so dognali, da ima pljučnico. Zadnje poročilo pravi: W7illiam E. Dodd, bivši a-raeriški poslanik v Berlinu, je J danes umrl na svojem domu v Round Hill, Va. Uvideven sodnik MINNEAPOLIS, Minn., 9. februarja. — Na tukajšnjem sodišču je sodnik raztodil, da mora neki obtoženec plačati .petnajst dolarjev odškodnine. Obtoženec je rekel, da ne plača niti centa več kot deset dolarjev. Sodnik bi lahko gnal zade-ivo naprej in dal zapreti ob-I toženca, toda v tem slučaju bi stroški presegli pet dolarjev, j Segel je torej v žep ter sam doložil petak, nakar je bila zadeva v redu. Dobički Gen. Motors General Motors Corporation je imela lani $183,300,000 čistega dobička. Vsaka delnica je prinesla $4.40 dividend, do-čim je znašala leto poprej ta vsota le $2.17. Za očetom READING, Mass., 9. feb. — 861etni mestni klerk Millard F. Charles, ki je odslužil 36 terminov, pravi, da ne bo več kandidiral. Namesto njega je pa njegovi sin Norman prijavil svojo kandidaturo. Angleški delavci žele zvedeti cilje Anglije LONDON, Anglija, 8. feb. — Unija potnih uslužbencev je poslala ministrskemu predsedniku Chamberlainu resolucijo, v kateri pravi, da mora angleška ivlada pojasniti, pod kakšnimi pogoji je pripravljena skleniti mir. — Izjava, da se Anglija bori proti hitlerizmu nikakor ne zadošča, —• je rečeno v resoluciji — in lahko dovede . do svetovne katastrofe. Anglija mora uvaževati vsako mirovno pogodbo, pa na'j pride s katerekoli strani. Angleško delavstvo hoče biti na jasnem glede vojnih ciljev Anglije. Unijsko glasilo pravi, da je bila resolucija soglasno sprejeta. Republikanci so tudi izbrali Chicago WASHINGTON, D. C., 8. fe*b. — Vodilni republikanci so se sporazumeli, da je Chicago najprimernejše mesto za njihovo konvencijo, nikakor se pa ne morejo zediniti, kdaj naj se konvencija vrši. Kongresnik Martin iz Massachusetts, voditelj republi -kanske manjšine v poslanski zbornici, je mnenja, naj se konvencija zgodaj vrši, dočim priporoča senator Taft iz O-hio poznejši datum. Republikanski narodni odbor se bo vkratkem sestal ter bo določil mesto in dan kon -venci je. — Demokrat je so določili samo ma-to, — je rekel kongresnik Martin, — dočim z določitvijo dneva odlašajo. To je nekakšno znamenje, da ne zaupajo p rti več v svojo zmago. • Borahov naslednik WASHINGTON, D. C., 7. februarja. — Danes je zasedel v senatu mesto pokojnega senatorja Williama E. Bora-ha 661etni John Thomas, ki je po poklicu prodajalec živine in bankir. George H. Earle — poslanik na Bolgarskem WASHINGTON, D. C., 8. feb. — Predsednik Roosevelt je včeraj imenoval bivšega pennsvlvanskega governerja George H. Earle-a za ameriškega poslanika pri bolgarski vladi. Svoječasno je bil! Earle ameriški paslanik iv Av- i striji. Za poslanika na Irskem je imenoval predsednik Roose-! veli Davida Greva iz Floride, i Važna konferenca WASHINGTON, D. C., 9 fefo. — Danes je predsednik' Roosevelt razpravljal z urad-' niki državnega, vojnega in j mornariškega /departmenta, kakšno politiko naj zasleduje vlada z ozirom na inozemska pel»iprašavanja po ameriških industriajinih in poljedelskih produktih. Pri njem so bili dalj časa državni tajnik llull mornariški tajnik Edison in vojni tajnik Wood ring. Ce iso prišli do kakšnega de-finitivnega zaključka, se za - enkrat še ni moglo dogpat*. * Manj delavce v več producira WASHINGTON, D. C., 9. feb. —t Zvezni rezervni urad je danes objavil zanimivo i>o-ročilo, iz katerega je razvidno, da ameriška industrija producira danes dosti več blaga kot ga je produeirala leta 1929, da je pa en milijon ljudi manj zaposlenih kot jih je bilo pred dobrimi desetimi leti. Rezervni urad meri produkcijo po točkah ter postavlja za mesec januar 120 točk. To je najvišja višina, ki je bila kda j zaznamovana za mesec februar. Za mesecem decembrom zaostaja za osem točk, kar jo pripisati nazadovanju v tekstilni in jeklarski industriji. Tako visoke produkcije kot meseca decembra ni bila še v nobenem mesecu. — Izza leta 1929, — pravi poročilo, — so se stroji čudovito izboljšali ter zamorejo dosti več producirati. Posledica tega je, da je toliko ljudi brez dela. Lani je 'bilo zaposlenih milijon ljudi kot pa pred desetimi leti. Leta 1.939 je bilo zaposlenih približno petintrideset milijonov delavcev, kar j je osem milijonov več kot le-1 ta 1932. Narodni dohodek je znašal' lani dvaim-edemedeset tisoč milijonov dolarjev. Pri vsem tem je treba pomisliti, da je ameriško prebivalstvo v zad- i njih desetih letih naraslo za osem odstotkov. i Mamljive ponudbe CIO Stavbinski delavci v New Yorku se bodo najbvz pridružili CIO, ker jim ponuja več kot pa AFL $9 za 8-urno delo. ; I Večina delavcev stavbinske industrije v New Yorku in o-kolici je članov Ameriške del. federacije. Zdaj jih *kuša dobiti CIO v svoj tabor in jim nudi dosti boljše pogoje. Organizatorji C K > so že na delu, in kakor kaže, bodo njihova pri zadevanja prer-cj uspešna. 4'News and Opinion", glasilo Building Trades Employers Association, razpravlja v svoji zadnji številki o po-položaju ter nainigu'je, naj bi AFL Buildings Trades Council razmišljal o prednosti kon traktov, ki jih jim nudi CIO. — CIO organizatorji, — je rečeno v članku, — bodo v kratkem ob A kali -člane stavbinske unije in jih skušali pridobiti zase. CIO je že meseca januarja obljubil kontraktor-jem, da jim laliko preskrbi delavce vseh strok, vključno raz-važalee. Vsi izvežbani delavni bi dot)ili po za Jv-lirno de lo. I niji stavbinskih delavce-načeluje A. Lewis, brat Johna L. Lewisa, načelnika CIO. CLEVELAND, O., T. feb.— Pittsburgh Plate Gla*< Co. je podpisala enoletno pogodbo s Federation Flat Glass Workers (CIO) 15,000 de laveem I* povišana plača za 2 centa na uro, tako da bodo zaslužili n. uro po devetdeset centov. Delavtski voditelj ustreljen v Mehiki MEXICO CITY, 7. feb, — ■ V predmestju San Angel jj bil ustreljen 39ietni delavski voditelj Louis Ibanez. Ustrelili ga je neki policijski uradnik, s katerim se je Ibanez prepiral. I Ibanez je voditelj vojaškega ! in športnega oddelka CTM — Confederation Trabajadores de Mexico. Trgovinska pogodba med Grško in Francijo ATENE, Grška, 9. feb. — Grška je sklenila novo trgovinsko pogodbo s Francijo. Francija bo kupila za sedem milijonov dolarjev grških izdelkov, v zameno bo pa Grška naročila od Francije za približno isto vsoto francoskega kolonijalnega blaga. Slično pogodbo ima Grška tudi z Anglijo. SOVRAŽNIKI DELAVSTVA — PRIJATELJI DELAVSKE FEDERACIJE WASHINGTON, D. C., 8 feb. — John L. Lewis, predsednik Kongresa za industri-jalno organizacijo, je izjavil: — Ameriška delavska fede-racfja bo predlagala nekaj a-mendmentov k Wagnerjevi postavi. Ker mora imeti vsak tak predlog uradno obliko, je: Federacija najela v ta namen tudi odvetnike, ki «.-o se "po-j stavili" s tem, da so zastopali pred sodiščem kršilce Wagner jeve postave. Lewis je nato imenoval odvetnike, ki so: Earl F. Reed, Ernest S. Ballard in Gilbert H. Montague. Federacija jih je najela Kot pomočnike svojemu odvetniku Josephu E. Padwayu, kateri sestavlja a-meudmente. Lewisova obdolžitev je bila predložena senatnemu Knjigarni Sloveuic Publishing Co., 21G W. 18th Street, New York, N. Y. Peter Zgaga SVETUJEM TI, DRAGI ROJAK Ves utrujen se vrneš domov, se je zasmejala in veselo za-Ni ti ne za jed in ne za pija- žvrgolela: — 1, zakaj pa ne/ co. V stanovanju je pa nekam mrzlo in ker nočeš nikogar naganjati, vzameš sam j>elo do dne. l/mcoln je postal junak svobode, demokracije in pri prostega ljudstva. Njegov spomin ostane večen. V nedaljnem pogovoru ti je odkritosrčno priznala, da sv je zate že dalj časa zanimala, ter greš v klet po premog. V j da so te vse njene prijateljice kotu ga imaš še sodček, ki ga hvalile kot dobrega delavca, pa skrbno hraniš za preganja- varčnega in poštenega Človc nje poletne .vročine. Večkrat ka in da je imela že dobri! te je že mikalo, da bi ga na- >est stavil, toda vselej je še zmagala tvoja trdna volja. LEWIS NOČE SLOGE Stališče, ki ga je zavzel Joh-n L. Lewis, voditelj CIO, na konvenciji United »Mine Workers, je marsikoga presenetilo. Kaj je dalo delavskemu voditelju povod, da je tako odločno in skoro nesramno nastopil proti predsedniku Rodseveltu in njegovi administraciji? Saj je bil vendaT zanj, ko je Roosevelt prvič kandidiral, leta 1936 je z vso vnemo priport>čal njegovo ponovno izvolitev in začasa kongresnih volitev leta 1938 ni mogel pre-hvaliti uspehov New Dcala. Odkar se je Lewis spri z Greenom, predsednikom Ameriške delavske federacije, je šlo predsedniku Roosveltu predvsem za io, da premosti razlike, ki so dovedle do spora, pobota oba delavska voditelja in ustvari enotnost .v ameriškem delavskem gibanju. je poklical v Belo hišo Williama Greena, zdaj Johna L. Lewisa ter je vplival nanju in jima prigovarjal, naj preprečita, da bi delavstvo še nadalje tratilo in uničevalo svoje sile v medsebojnem boju. Green bi se morda še dal pregovoriti, nikakor pa ne Lewis, kateremu so začela ta priporočila sčasoma presedati. Polagoma se je začelo v njem utrjevati prepričanje, da je odločilni faktor, da je Rooscveltu brezpogojno potreben ter da skuša Roosevelt izrabiti njegov ivpliv »v svoje namene. Svojim tovarišem je večkrat namignil, da noče biti več orodje v Roose-veltovih rokah. Tekom zadnjih dveh mesecev je poklical Roosevelt Le-\visa trikrat k sebi ter je vselej tako'j po .prvem pozdravu načel kočljivo vprašanje, kako bi bilo mogoče premostiti prepad med Lewisovim Kongresom in Greenovo Federacijo. — Lewis je večkrat skušal bbrniti pogovor v drugo smer, dočim je Roosevelt vztrajal pri svojem. Pa/r dni pred zadnjim sestankom z Lewisom je rekel Roosevelt Greenu, da je napočil čas za sporazum oziroma pobotanje. Green mu je odvrnil, da je Ameriška delavska federacija vsikdar pripravljena na mirovna pogajauja, resno pa dvomi, če bi bilo mogoče Lewisa pridobiti za to. Pozneje je Roosevelt povedal Lewisu, da je Green pripravljal dati v tem pogledu marsikakšno koncesije, da Federacija stremi po miru in da je zaenkrat vse odvisno iz ključno le od stališča, ki ga »bo zavzel CIO. Roosevelt je tako-rekoč namignil, da je edina coklja, ki ovira sporazumu, Le-wisova organizacija. Takrat je pa John L. Lewis vzrojil. Dejal je, da ne bo podpisoval nobenih "praznih čekov,'* da so Delavski federaciji predobro znani njegovi pogoji, pa ji je doslej še vedno zavrnila. Po njegovem mnenju bi pogajanja nikamor ne dovedla. Precej jasno je povedal predsedniku, da je sit teh večnih romanj ,v Belo hišo in da s* ne bo Greenu pod nobenim pogojem vklonil. Roosvelt ga je skušal pomiriti ter še vedno vztrajal pri »voji zahtevi, da «e morata oba delavska tabora na vsak način pobotati- — Dežela potrebuje mir, — mu je baje dejal, — članstvo obeh delavskih organizacij stremi po miru in v delavskem gibanju mora 'zavladati mir. To je absolutna zahteva jn potreba sedanjega časa. S tem je bil pogovor končan, in Lewis se je jezen poslovil. Kar se je takrat začelo v njem nabirati, je izbruhnilo iz njega na konvenciji United Mine Workers v Columbus, Ohio. V zvezi s tem bi bilo umestno pripomniti, da ima Roosevelt 'v obeh konkurenčnih delavskih organizacijah nekaj mogočnih prijateljev. x Najvplivnejša med njimi sta Dan Tobin, predsednik linije razvažalcev (AFL), in Sidney Hillmam, predsednik Amalgamated Clothing Workers ter soustanovitelj CIO. Oba sta velika zagovornika sloge med ameriškim de-lavmtoom m imata .pri delavcih skoro tako velik vpliv kot ga Tiživ^tfi fciewis in Green. ' * j 1 1 ' 1 'j y "G LAS N A ROD A Z ž . i» a ^ r f r t r v ;.; ____* r ; *j ■ . Sledeči izvlečki iz samoživ-ljenjepisnih pomenkov, spisa-nih od Abrahama Lincolna samega, so vredni spomina ob dbletnici njegovega rojstva: i1'-Rodil sem se 12. februarja 1809 v Hjardin County, Kentucky. Moji straiši, oba so se Abraham Lincoln rodili v Virginiji iz navadnih dru/in, drugovrstnih družin, bi se morda reklo, Moj oče je vzrastel dejanski brez vsakega šolanja. Preselil se je iz Ken-tuckyja v pokrajino, ki je sedaj Spencer County, Indiana, ko sem bil jaz 8 le t star. Bila je to divja pokrajina, in v gozdovih je bilo še mnogo medvedov in drugih stvari. Tam sem vzrastel. — Seveda, ko sem dorastel, nisem mnogo znal. Vendarle na nekak način sem znal čitati, pisati in računati, ali to je bilo vse. Nisem od tedaj pohajal v šole. Ono malo, kar sem napredoval na podlagi take vzgoje, sem tupatain nalbral pod pritis-skom sile. Vzgojen sem bil za poljedelsko delo. v katerem sem nadaljeval, dokler sem bil 22 let >tar. Ako kdo misli, da je vreden moj osebni popis, more se .reči, da sem približno šest nog štiri inče visok, mr-šav ob povprečni vagi 180 funtov, temne polti, surovih črnih las in sivih oči. Dru&ih po-sebniih znakov mi ne prihaja n.t» spomin.*' (Da se je Lineoln malce več ponašal, bi bil lahko rekel mnogo več o sebi in svojih prvih izkušnjah. Rodil se je v priiprosti koči, napravljeni iz hlodov, ki «e šo danes ohranja kot narodna svetinja znotraj Bpominskega poslopja, agraje- SREDI&ČE ZA SI jO VENSKE MONOGRAFSKE PLOŠČE. — Pišite za cenik. J. MAR8ICH, INC. «1.« Street New Yerfc ..... ■ i" nega v Ilodgenville, Ky. Že v mladih letih je razvil hrepenenje po knjigah, ki si jih je iz-posojeval od sosedov. '■'Lincoln" piiše eden izmed njegovih (številnih živi jen jepiscev, "je bil v veliki meri knjiga, ki jih je čital. Bil je nešolan, njegovo čitanje je postalo njegova vzgoja." To je zares neobičajen primer, kar željan samouk mora doseči, kajti končno je on postal človek širokega znanja in je spiral besede, ki so postale klasični umotvori angleškega slovstva. Preselitev Lincolnove družine iz Indiane v Illinois je na-pravila globok vtis na bodočega preti-edinka Združenih držav. Postat je naseljenec ob tedanjih mejah civilizacije. Plul je večkrat dol po rekah Ohio in Mississippi in prišel je prvič v dotiko s suženjstvom, ko je obiskal trg sužnjev v mentu New Orleans. Kar je videl. ga je globoko dirnilo in postal je za svoje ostalo -življenje ogorčen nasprotnik človeškega suženjstva. |Ko je izbruhnila vojna z Black Hawk Indijanci, 1. 1832, je Lincoln bil vojak. Potem je postal trgovski pomočnik, poštar in tupatam zcmljeme-rec. Ivo je bil 27 let star, je postal odvetnik in prihodnje leto je odprl odvetniški urad v Springfield, Tli. V vseh teh letih je nadaljeval svojo sa-moučenje. iLincoInova politična kariera je začela, ko je bil kandidat za legieslatnro države Illinois, lin je bil poražen. Zopet je bil [poražen I. 1859k ko je bil kan-'didat za federalni senat proti | Stephen A. Douglasn, ali rav-ino ta kampanja je bi In ona, I ki ga je napravila voditeljem protisuženjskeg giban ja v Zdr. državah. V vrsti proslavljenih debat v, .Donglasom, velikim govornikom one dobe, je \ Lincoln začrtal svojo lastno filizofijo o vladi in človeštvu. Republikanska stranka ga je !leta I860 imenovala svojim predsedniškim kandidatom in v jeseni istega leta je bil izvoljen. Pet tednov po njegovem vstolicenju je izbruhnila Civilna vojna. Vojna je trajala štiri dolga leta. Leta 1864 je bil Lincoln zopet izvoljen s p retežno večino. V aprilu 1. I860 se je vojska konferirancev podala in civilna vojna je končala. Unija je bila ohranjena, sn-znjstvo pa je bilo odpravljeno. Veselje za mir se ni še poleglo, ko je morilec ubil Lincolna v gledališču 14. aprila istega leta. IŽe ob odprtem grobu je ves ameriški narod1 in sploh ves svet občutil velikost moža. In njegova slava je rastla od dne New York, N. Y. »Pust in pepelnica sta nicer že za nami. a s tem še ni rečeno, da bodo naše društvene prireditve za celih sedem tednov popolnoma prenehale. Harmonika bo morala res nekoliko potihniti in srbečice v je imeja ze ooonn mesecev piko nate. Da>i se je odločno branila, si kupil s svojim denarjem .\se pohištvo, kupil si ji lep zaročni prstan in ji vsilil sto dolarjev, češ, naj jih ima za poročno obleko in za razne druge lfialeu- Tudi ta večer te navdaja pregrešna misel, pa jo od ženeš, misleč si: — Na k, ne Irani ga načenjal. Danes kozarec, jutri kozarec, pa l>o sodček še? kosti. pred veliko nočjo prazen. i Nihče ni uiti slutil o tvojih Naložiš pelo premoga ter se sklepih in namwih. Poročil odpraviš po strmih stopnicah.Lta se šla v sosednje inesto in Ker je prccej temno, ne pa - šele po poroki ti je srnmežlji- kam sto-' — -—:—«- »- - • ■ ■ ziš in sploh ne vidi piš, pa se na vrlmi stopnici tako nesrečno spodtakneš, da zdrčiš deloma po trebuhu iti deloma po hrbtu nazaj »v klet, podplatih jo treba nekoliko po'- '""j zabiti, a z rlruso in trezno za-1 ^ ^ >m "Pra"kal >'° bavo se »pa gotovo tudi v postu ne dela greh. 'Vsaj takega mnenja je pori ražnic(a Slov. Ženske Zveze, št. 84 v New Yorkn, ki hoče poslno enoličnost in resnost o-lajšati svojim rojakom in rojakinjam v New Yorkn in okolici s tem, da priredi zabavo posebne vrste in sicer v nedeljo 18. februarja ob štirih popoldne v cerkveni dvorani na 62 St. Marks PI ace. Olavni del *e zabave bo kazanje izredno zanimivega filma "Slike iz stare domovine." 'Ta film prikazuje na stotine zanimivih prizorov in dogodkov ter krajev na skupnem izletu SZZ. v staro domovino v poletju 1. 10.18. Film spremlja izletnice »prav iz New Yorka. na parni kil, skozi Havre in •Pariz v Ljubljano. Nato spremlja izletnice na skupnih izletih po Sloveniji in potem naprej v Zagreli, Beograd. Sarajevo, Dubrovnik. Split, Plit-vička jezera, nazaj v Ljubljano in na Bled ter potem po morju nazaj v New York. (Tako zanimivega filma še niste videli. Predvajanje filma vzame skoro 3 ure. Nini i se vam torej veliko užitka posebne vrste. Za rojake iz Domžal in okolice pa bo ob tej prilik i kazan poseben film. IDosedaj je bil film o izleu (brez Domžal) predvajan po mnogih naselbinah in ako so imeli že tisoči jn tisoči rojakov priliko -videti ga in povsod so se rojaki zelo povoljno izražali o njem. Bil je namreč sestavljen s to mislijo: ker večina rojakov ne more na obisk v stari kraj, zato je treba, da pride naš stari kraj na obisk v Ameriko. Končno se našim društvom v Gi eater New Yorku naznanja, da p r i red i naša podružnica t>omladno zabavo z zelo Zanimivim vsporedoni v nedeljo 7. aprila, istotako v cerkveni dvorani. Društva naj to blagohotno upoštevajo. Ivanka Zakrajšek. obrazu. Praske na obrazu so pa nerodne. Ko prideš naslednjega dne 11a delo, te v»>i lik rat vprašajo: — Kaj ti je, za božjo voljo ? — Padel sem po stopnicah v klet, — jim po pravici poveš. — Ko si šel v klet ali ko -i se vračal iz nje.* — hočejo vo-deti. — I, 110,' ko sem se vračal iz kleti. — Aha, — se namnzajo . . - Ti dobro veš, kaj pomeni to muzanje. Če jim stokrat pri vseh svetnikih prisežeš, da si bil trezen in tla ga nisi poku-osil niti kaplje, ti ne bodo verjeli. In zato ti s. vet njem, dragi rojaka, da je najbolje, če se zlažeš in jim rečeš: — Da, napil sem se ga. Drugače ne boš imel miru. Ker nočeš starih let v samoti preživeti, ker ti manjka domačega ognjišča in ker človeku ni dobro samemu biti, si pred pustom malo naokrog pog leda 1 in opazil krepostno in mladostno vdovo, tako prijazno in tako lepo okroglo, da pet noči zaporedoma nisi mogel spati zaradi nje. Lskal >i prilike ter si se ji v ugodnem trenutku približal in jo .vprašal, če te hoče. Ona SIBIRSKI VIHARJI VEJEJO ČEZ BALKAN. ©udimpetštanski vseučilitSki profesor dr. Julij Donath je poslal listu "Pester Lloyd" tele vrstice: Glede na temperaturo, do 41 stopinj pod ničlo, pri kateri se Sedaj borijo na finsko-ruskem bojišču, mi dovolite majhen ppomin na epizodo rusko-turške vojne letet 1877. Ta- mi šhtbovci ter ujetimi ruskimi častniki so se začeli razgovori, ali bi zavoljo mraza ne l.il potreben odmor v vojni, tako da bi se mi z balkanskih prelazov umaknili na jug, Rusi pa proti severu, da bi se izognili sibirskim viharjem, ki so veli čez Balkan. Vsi so bili prepričan L da nobena izmed strank ne bo mogla vztrajati na svojih položajih. |2godilo pa se je, da so ostali oboji na svojih mestih. Čeprav smo morali mi vsake pol ure izmenjevati turške straže. Pri nas smo zabeležili 800 primerov zmrznjenih rok in nog. Rusi pa 4000. Veliki ruski sii-kar Vcreščagin je tudi to ove-kovečil v sliki, ki predstavlja iv plašču z nasajenim bajonetom zm ranjenega ruskega vojaka z napisom po običajnem ruskem vojnem poročilu: "Na prelazu Stp^i vse mirno." V svetovni zgodovini je taksen vojni pohod na vitkem severu ibrez primere v tem-pe-raturi, v kateri se toplomer ne krat isemibil višji štabni zdrav- _______ ____________t___________ nik na turški strani in sem vo-| alkohol ne da več uporabljati dil kot kirurg bolnišnico V;in ko postanejo letalska olja "rožnem, mestu" Kazanliku!tako gosta, da otežnjejo delo-ob vznožju prelaza Šipke. 'i vanje motorjev. Seveda pa (Prišel je ledenomrzli novem- pred 63 leti <še nismo sanjali ber in med našimi generalni- o vojni v zraku." vo priznala, da ima v banki pet tisoč dolarjev, katere namerava prepisati na skupno i me. Prej se ti ni nikdar niti sanjalo, da ima sploh kaj pod pal<*em in zato te neprijetno dirneje govorice, ki se širijo po naselbini: — Njenega de -narja se je polakomnil. < >, bi je ne vzel, če bi nič ne ime la. Četudi te bole taki očitki, se ne smeš jeziti. Svetujem ti dragi rojak, da rečeš vsakemu: — Da, zaradi denarja sem jo vzel. Le v tem slučaju boš imel mi r. Samski stan ni zavidanja vreden stan. Samski moški nima primerne postrežbe, 110, saj sami veste, kakšna je jed v restavrantih. Po dolgem i -skanju se ti posreči dobiti prijazno domačo družino, kamor hodiš večerjat in v nedeljo o poldne obedovat. Z gospodar jem sta prijatelja — doma je iz iste fare kakor ti, gospodinja j«' pa kuharica, da ji zlepa para ne najdeš. Imata tudi nekaj otrok, za katere se pa n«« brigaš, ker te nikdar ne nadlegujejo ter te ne motijo v izgovorih, ki jih imaš z ^»-podarjeni in gospodinjo. Vsak večer sproti -se veseliš dobre večerje, po večerji pa z gospodarjem se malo posedata pri kvartu domačega vina in obujata stare spomine. Tako ti teče življenje v miru in zadovoljstvu, zdrav si, hrano imaš dobro, lep zaslužek, vprašam te, kaj hočeš še več Vse je lepo in dobro, doklei te nekega dne ne ustavi na cesti znanec ter le vpraša: Kod pa hodiš, da le ni nič na -pregled ? Poveš mu, da si salonov in rest a v ran tov že do grla sit ter da preživiš večere pri družini, kjer dobiš za primeren denar izbo-rno hrano. — Kje pa bordaš? — poizveduje dalje. Poveš mu in še enkrat po hvališ jed in družino. — Aaaaa? — se začudi, da mu oči skoraj stopijo iz jamic. — No, zdaj pa že vem. — Kaj veš? — O, nič nič, kar tako pravim. — Pa Mary pozdravi. — Katero iMarv? — ga presenečen pogledaš. — Domačo hčer vendar. Saj mi menda ne boš skušal na -tveziti, da hodiš tja zaradi golaža, klobas in tenstanega krompirja? Šele tedaj se spomniš, da je res v tfcti družini šestnajst ali sedemnajstletno dekle, za katero se doslej sploh nisi zmenil. Kaj bi se brigal za takega otroka. Če hočeš imeti liiir, dragi rojak, se kar lepo zlaži in mu reci: — zaradi jedi in pa zaradi Mary, seveda . . . ^li'II'II BOBX" N«w Tool Saturday, February 10, 1940 SLDVJQA9 (TTTfiflSSXVy OA5L1 A. ČEKOV: iPo končani H-eji so so sodniki zbrali v posvetovalnici, da "t>i slekli svojo uradno haljo, se malo oddahnili in so nato odpeljali domov h kosilu. ^Predsednik, |>o>»aven možakar goste brade, je bil v 011 j od ol »ravna van i h zadev izrekel posebno mnenje in so jo zdaj usedel za mizo, da bi to brž napisal. Okrožni sodnik Milkin,' mlad človek, kratkega, sanja-vogu pogleda, ki so ga imeli za filozofa, in ki ni bil zadovoljen * svojim poklicem in jo iladkobno-ti na obr-.^u. Mod-tem ko je medonoslndko pogledoval dobeluhnrja, je polglasne) irovoril: "Vsi bi sli zdaj radi jest-ker smo od dela utrujeni in ker jo pa že -tiri popoldne. A tn. fJri^orij Jvtvie. to še ni pravi a pot i t. Pravo volčjo lakoto, tako, da hi človek svojega lastneira očeta požrl, takšno lakoto občuti človek samo po t »'lesni utrujenosti, na primer po lovu, ali pa če si »se venomer sto vrst peljal s pošlo. Seveda je pri tem veli-koira pomena moč domišljije, lun. <> se recimo, peljete z lova domov in želite, da bi vam jed teknila,, tedaj ne >nie-te imeti nikdar pametnih misli v glavi. Vse. kar jo pametno in učopo, ti vzame tek do jedi. Saj sami veste: filo-oofi in učenjaki so glede na jed poslednji na vrsti, in slabšo kot ti ljudjpo, ne žro — oprostile — niti prašiči. Ko so pelješ domov, se moraš potruditi, da so v glavi le misli na Kteklenieo in pa na prigrizek. Nekoč sem mod tako vožnjo zamižal in si predstavljal počenega prašička z red k vam i — pa sem od samega apetita dobil kar živčni napad. Ko, in ko se peljete domov in so za-jx'ljoto na dvorišče, tedaj mora v/, kuhinje že po nočem dišati, na primer po . . •"Pečene gosi so mojstri v drsanju," je težko sopoč dejal častni pri sodn i k. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in i zanesljivo po dnevnem komi. V ITALIJO $ 5.90...........Lir 100 11.60.......... " 200 17.00 .......... " 300 28,00 .......... " 5Q0 55.00 .......... " 1000 KKB SIS CKNB SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVfeDftN* ČM-HI PODVRŽENE OPREMMBI GORI Alti DOU * - SIRENA I*4 Ne recite toga, Grigorij Savič, dragi moj, race ali jerebice morejo dati goskam kar deset točk vnaprej. V šopku gosjega ditsanja manjkata nežnost in finesa. Najbolj zanimivo diši prav mlada čebula, veslo,ko so vprav začenja pražiti, in ko se skozi vso hišo, ra-Kumejte, sliši cvrč&nje — Nino, in ko nato stopite v hišo mora biti mioa že pogrnjena. Tn ko se usedote — daste kaj pričetek .za ovratnik in sožeto z roko prav počasi po steklenici z žganjem. Žganje pa ne nalijote v šilco, ampak v kakšen prav star kozarec — nemara iz srebra — in ga ne iz-pi.Jete na dušek, ampak najprej savizdihnete, si pomanete roke, hkrati pogledate v strop, in potem, vo>te, pa brez naglico približate kozarec k ustnicam — in — kot bi trenil planejo iskro iz ž'olodra skozi vso telo." Obraz tajnika je izražal blaženo sladkost. . "Tskro . . je pomolil in zamižal. "In čim sto izpili, hop 11a prigrizek." "Slišite." jo dejal predsednik in jo dvignil pogled k tajniku. "Govorite bolj tiho! Zaradi vas sem pokvaril že drugo polo papirja." •"Oh, oprod i to, Peter Nikola jič. Saj bom prav tiho . . ."j je odvrnil tajnik in je napol šepetajo nadaljeval. "No. in prigrizek, sree moje,, "Grigorij Savič, je treba vzeti s pametjo. Treh a je vedeti, v kaj človek Ugrizne. Najboljši prigrizek jo, odkrito rečeno, slanik. Ko Vte ga žo kocV-ek - čebulo in z »gorčieo pojedli, nato pa koj, dragi moj, dokler imate še iskre v sebi — hop 11a kavi jar. samega, ali pa če vam je drago, malce limono — nato redkvico s soljo — nato spet sla-1iika — a najboljše, dragi moj, so srovke, mlečno golobice, prav na drobno sesekljane f kavijarjeni. in to s čolmlo, razumete, z oljem — to ti je ž rt je Toda jetrca menda — to je ža-loigra!" '"TTm — da." jo predsednik pritrdil. Za prigiizek so ja-ko dobre tudi — ocvrte belo gobe.'' wih delali tudi zobotrebe. Hrapava koža morskeiga psa je do-i>ra za ličanje loua in za vezavo knjig. Iz jeter morskega psa se pridobiva mast, odpadki pa služijo za gnojilo. Tako na obrazu, tako da se sploh ne vidi. Strokovnjaki v kozmetiki pravijo, da je povsem neškodljiv, poleg tega pa še pomladi obraz. Zato je povpra-ševanje po nje mvedno večje. Ni pa ta puder do>topen vsem damam, ker je kot rečeno, zelo drag. J KAKO PRISEGAJO VOJAKI. Prekrasna je tudi juha iz kr-\™ znali P°™biti morskega psa slih kumaric in mladih ledvic, j ™asih< zda-l -f Pa okoristijo Toda — če hočete zares ime- |»'™go racionalneje, nitno juho. tedaj je brez dvo-| "Zaslugo zato imajo prebival-ma najboljša zeloujadtia jnha;(ci avstralske in japonsko olia-iz korenja, behišev, cvetače, in j If ter moderne dame z zapada, tako dalje — iz vseh mogočih ki so v skrbi za svojo lepo zu-drdbnarij." jnanjost odprle morskemu psu "Da, da, prekrasna reč." .je!<^o vrata v salone lepote. Lov zavzdihnil predsednik in je morskih psov .i*1 zelo pogledal iznad papirja, pa rejnini ker je precej donosen, je koj osvestil in zajecljal: j Koža mladih morskih psov jc M Ali nimate nobene vesti ? j Nnnogo mehkejša kakor sta Potem takem no bom do ve-! rili, vendar ni roki. * \ •Navzlic mraku jo je Roman ispoznal. Bila je potovka. Močno je zaudajala po žganju. Hihitajoč se je približaj a tvoji kajži. i Ključ je bilo treba vtakniti v ključavnico, kar ] a ni šlo tako statika. 1 Tedaj se je nekdo dvignil s klopi. j. 1,4Dober večer, potovka! Dohgo te ni bilo. ( Gotovo ti ni o takoj izplačali.*' * /Takrat se je potovka zakrcnhotala, kot dta bi bilo to srečanje v temi najbolj vesel dogodek njenega življenja. Smejala ■se je in se tolkla z obema rokama po kolenih. iSele takrat je opazil Peter, da ga ima kozarec čez mero. •"Za božjo voljo, ženska! Pa že vsaj nisi izgubila dejanja!" *'Ne, ne, ne!" Komaj je govorila, tako jo je premagoval t-meh. 4*Na denar sem [pazila, denar imam." Stresla je ce-kr.r, da je zažvenketalo v njem. (Peter i^e je popolnoma pomiril ter zacepetal v noč: 4*No, zdaj pa imamo!" In zroč proti nebu se je prekrižal. 441fv»a 1 a Ti, stal >i mi ob strani!** Potovki je pa rekel: "Zdaj s;no pa zadeli, kaj ne?** *4Da. grbec, zdaj smo pa zadeli!** 1 \fed kroliotoli s«> ji je posrečilo vtakniti ključ v ključav-lileo in o 23(1« j ti bom (kila tvoj denar. Da, d« nar boš dobil!** / - bo i je otipala svečnik in žveplenke, toda svečo je mo-inl Peter pri »ga t L Ko je vzela potovka iz cekarja težko !-«•< eo in hotela otresti njeno vsebino raa mizo, jo je Peter ofo&oril: 1 '4Glej, da kaj na tla ne pade." 44Ne hoj se.bom že pazila. Moj denar mi je svet, da veš." 'Na mizo je *tre-la cel kup zlatnikov in srebrnikov, i MPoglej grtbec, poglej!*' S koščeno roko je nihala po denarju. "So mi v bankovcih iaplačali, pa sem jih preme-njala. Nastavi roko, gnbec, da ti bom naštela tvoj denar.*' Peter je mast a vi i roko in potovka mu je naštela nanjo dc >et zlatnikov. i • "Tukaj imaš tvojih petdoset goldinarjev, renin bi izgu-Iiil, ker si mi prinese! srečo. Dober človek si, rada te i mam." Zopet se je zarezala. . "Nekoliko pri kurjen si, da veš. Eno -številko si bil ugasli'. Ljubezen je prišla. Da, trinajstica! Toda ti si ljubezen črtal. Pri drugih dveh pa si mimo počil. Toda jaz sem radcla umbo. Osemsto goldinarjev so mi plačali. Na dva-irajstico in na deveiico. Ti si me navdahnil. Dvanajstica jsi apostolska številka, devetica je pa številka prikurjenih, ki ne znajo šteti do deset Ti si mi navdahnil pravi številki, zato ne smeš izgulbiti." Smeje ga je pogladila po pepelnatosivem licu. *4Hvala ti, gnbec! Tisočkrat hvala,!" (Režeč se je začela spravljati v vrečiico denar. Peter je imel še vedno stegnjeno roko, na kateri je ležalo deset cekinov, po pet goldinarjev vfcak. Preko njegovih apnenobelih nstnic je prišel glas, ki je bil bolj hripavermi !aježu .nego človeškemu glasu podoben. *4To ni res, kaj govori« To moraš dokazati, ti!" Smeje je otipala v cekarju časopis ter ga raagrnila preden j. rekoč: "Tukaj poglej, če znaš brati. Tukaj je!" Peter je stisnil pesti, ter se zazrl v poročilo o izžrebanih številkah Bile so izžrebane: 13 in 9 in 12 ter že dve drugi. Tresoč se je Peter vzravnal in odprl pest, da so se vsuli zlatniki po tleh. Nato je brez besede odšel. Za njim je še dolgo donel pijani smeh stare potovke. (Peter se je zazr! v zvezde. i Svetovna telesa! Svetovna telesa! Že mogoče, že mogoče." (Prispevši do doraače hiše, se je zopet obrnil. Pri Limarici je bolščal v z oknicami zaprta okna in zopet odšel. Gnalo ga je proti cerkvi. Njegova mati je bila našla cerkev odprto tiste usodne noči. Od takrat eo pa zapirali pokopališka in cerkvena vrata. Nekaj časa je tresel kljuko, nato se pa odpravil ,na polje. ' Blodil je po poljih in po travnikih, brez poti in brez cilja; vedno v krogu kakor uboga tnpeča žival, ki se je loti vrtoglavost. Mimo senika je šel, kjer je njegova mati prenočevala. Preko jarkov je skakal, v katerih je 44solzava Ma-tuiška" uživala «voje skromne obede. Ob robu gozda je bil ogromen kup dračj«, sličen črni pošasti. Peter je dvrgni! pesti in zakričal: •'Ali misliš, da se 1e bojim, hudič! Ne, prav nič se te r.e bojim!" •Dvignjenih pesti se je vngel z viso težkočo svojega telesa črno gmoto. Prasket dračja mu je vrnil nekaj zavesti. na DARILNE POŠILJATVE v Jugoslavijo 100 Dinar.---$ 2.40 200 Dinar.---$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.70 500 Dinar.---$10.50 1000 Dinar.---$20.50 2000 Dinar.---$41.00 ZARADI RAZMER V EVROPI m bile nafe nm m denarne počiljatve v Jugoslavijo satasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo sveča, po kateri je mogoče naSim rojak on vitretl in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker m stroški ca pošiljanje po teas pota mnogo višje. Opozarjamo tudi, da kaka pošiljatev zaradi evropskih zakasniti. ZA NUJNO POŠILJATEV POSLUŽITE SE "CABI.K ORDER". - DOPLAČATI JE TREBA $L— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO CO. SLOVENIC PUBLISHING : POTNIŠKI ODDELEK : 216 West 18th Street, New York Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATEU oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priroiao OD VSEPOVSOD KAJ BI SE ZGODILO, ČE BI|ljevska hi£a se vprav te pra-ANGLEŠKI KRATJ ... | vice ni od časov kraljice Ane \Ko so obhajali 44. roj. dan nikoli več podužila. Angleška angleškega kralja, je eden od londonskih časopL-ov objavil pregled o pravicah, ki jih ima angleški kralj po angleški u- gozdom ropotanje zapoznelega bi-Zovlaka, ki vozi skozi postajo, ne da bi če na njej ustavil, proti Bramschweigu. Pripeljati bi se moral po tistem tiru na nasipu. IseSl je takoj spoznal veliko nevarnost. Pozval je kurjača, naj skoči iz lokomotive, sam pa je vozilo pognal s polno paro proti postaji in mimo nje. Strojevodja brzega vlaka je o-pa7.il ranžirni stroj, ki je tekel pred njim. Skušal je vlak ustaviti a preden imr je to uspelo, je brzovlak dosegel počasnejši ^troj iti udaril vanj. Sunek je bil' tako hud, da je dva voza brzovlaka vrglo s tira. lokomotivi pa sta tako treščili druga v drugo, da so ju morali pozneje z rezalnimi gorilniki ločiti. Iztirjena voza «ta bila k sreči prazni in poškodbo strojnega osebja niso jbile hude. Vse drugače pa bi j seveda bilo, če bi ^e Tsell reši!1 iz svoje lokomotive, ko je še i tala na visokem nasipu. Preprečil je pravo katastrofo, ko vladna Oblika temelji na dej-5je začel vožnjo, ki bi lahko ★ knjiga, ki Vas bo MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač m do svojega, štiridesetga leta stopil v javnost. Xato je začel pisati krajše črtice,{ ki jih vsebuje ta zbirka, nato je zaslovel s svojim romanom —, "Grunt'*. Cena ...................... 8T»f.i I I ši OPOMBA: Knjige označene z sej v platnu vezane. ^ zanimala! KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. GORNJO KNJIGO LAHKO NAROČITE PRI: 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. V. stvu, da se mora angleški kralj prostovoljno odreči svojih pravic. Vendar tudi te stavi. Med drugim je objavil, pravice niso neomejene. Vi^e, tndi vprašanje, kaj bi se — po J karkoli kralj odloči, mora na besedilu postave — moglo zgo-j primer podpisati tudi ininistr-diti, če bi dal angleški kralj.ski predsednik. Tudi voliti ne ustreliti svojega ministrskega, r me kralj. Dalje si ne sme na-predsednika in še vse drugejjeti kakega stanovanja ali hi-ministre. Odgovor je: Nič. še, ker bi tako zašel v odvis-tPrav tako bi ne bilo nobene- nost »spričo svojega hišnega ga postavnega ukrepa zoper, gospodarja, kar je pa nezdruž-kralja. če bi predal vse brit-lljivo z angleško fevdalno prasko brodovje in bi denar čpra-jvieo. . v H v svoj žep. Po angleških ški postala njegova zadnja vožnja. paragrafih «>e sploh ne more tmgla^ki kralj pregrešiti zoper poragrafa in ga zatorej ne sme nobena oblaa->mejaia. "Kaj želiš! Koa krohaT" ^Nadaljevanje prihodnjih) California : San Franviaeo, Jacob X>LORALK>: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftU Walaenburg, M. J. Bay all iNDIANA: Indianapolis: Louis Androjna ILLINOIS: Chicago, J. Bevčfe Cicero, J. FaMaa < Chicago, ln Illinois) Jotlet, Jennie Bamblcb La Salle. J. Speiich Maacoctah, Frank Auguatin North Chicago ln Waukegaa. MARYLAND: Kltamlller, Fr. Vodoplvas MICHIGAN: Detroit, L MINNESOTA: Cblsholm, Fmnk Goule. J. Kly, Jam. J. Pesbel Eveleth, Loala UoaSa .Gilbert, Louis Veaael Hlbbirg. John Povfe Virginia. Prank Hmtleb MONTANA: Roundup. Washoe. L VBB&ASKA: Omaha, P. Broderlek "HW TORE: Brooklyn. Gowanda. Falia. Lvxan'*»i M. M. Panlaa Iva OHIO: Barberton, Frank fraba Cleveland, Anton Bobek. linger, Jacob Reanlk, J oh" »is pata Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Bala ot, John Kusrta Youngstown, Anton KIM] OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Conemaugh, J. Breaavec Coverdale La okolica. Mrs. Rugaik Export, Louis Farrell. Jerry Okom Forest City, Matb Ft. Blodni kar Greensburg, frank Novak Homer City, Fr. Ferencbak Johnstown, Ms Pil—ti Krayn, Ant Taufelj Lnaerne, Frank Balloeb Midway, Jmui žust Pittsburgh In okolica. PMlip Steeiton, A. Hren Turtle Creek. Fr. 8cfclfrcr West Newton, Joseph Jovaa , WISCONSIN. Milwaukee, West Alfts, Fr. Sheboygan, MHBKl naroČite slovensko - ameri- kanski KOLEDAR ZA 1Mb. — 160 strani zanimivosti. stane tas samo 5t centov. — v Združenih državah lahko pošljete xnaaake no 2 oz. pa 1 cente. WYOMING: Rock Springs, Diamondvilla. Joa Boll«* ČEBULA KOT ZDRAVILO. Skoro na vpeh področjih odkriva znanost staro ljudsko modrost, ki je do novejšega časa veljala za praznoverje ali nesmisel. Prav tako v medicini, kji je odkrila mnogo zdravil, kakršne so ljudje uporabljali že zdavnaj in jih odkrili zgolj po zdravem instinktu. To velja tudi za čebulo, ki jo zadnje ča»=e priporočajo nekateri zdravniki kot dobro preventivno sredstvo proti prehlajenju. Prav tako ugodne lastnosti kakor čebula, ima tudi češenj, vendar se njihova u por raba najbrže ne bo posebno ra"zširila, ker je nekoliko "prehudo" zdravilo. čebula in češenj imata dobro lastnost, da sta lahko prebavljiva in da učinkujeta iz-podbujajoče na izmeno snovi v ljudskem organizmn. Doslej se ni bilo znano, da vsebuje čebula zelo mnogo vitaminov. čebulo lahko uporabljamo kot domače zdravilo proti bronhitisu. V ta namen je treba dve srednjedebeli čebuli razrezati na rezine, posladiti s sladkorjem in pustiti ležati čez noč. Na ta način dobimo če-fbulni sok. ki ga .dajemo piti bolnikn. To je izvrstno zdravilo proti kašlju. (Angleži uporabljajo že dolgo proti prehlajenju tako zva-ni porridge iz čebule. Recept je naslednji: Razreaati je treba poldrug funt eebnle na rezine in jo skuhati v trieetrt litra postopno segrete vode. Ko je čebula že skuhana, jo je treba pustiti še kakšno uro na mirnem ognju. Nato ji je treba primešati žlico moke, nekoliko popra in žlico masla, da dobimo čebulno kašo. Vsak sicer ne more prenesti tega sredstva, ker nima posebno dobrega okusa. Tocfe čebule nam ni treba uporabljati proti pre-hlajenjn tako komplicirano, zlasti še, ker je surova zdravilne jša^ Če se pa bojite neprijetne vonje iz ust, za kar so posebno občutljive ženske, po-pijte, čim ste snedli rewnico čebule, (ni vam treba pojesti cele čefbule) kozarec svežega mleta, ali malone kave. Priporočljiv je tudi peteršilj, vendar ne kuhan, temveč surov. SIRENA Nadaljevanje 3 3. strani. Filozof Milkin je dobil živalski obraz, hotel je nekaj reči, pa je v mislih na raco le za-cmokal z u^ti, pograbil je klobuk in je brez besede, kakor nagnan z nevidno >ilo. zdi rja 1 iz sobe. V4No, raco bi nemara tudi jaz jedel," je zavzdihnil pro-kuratorski pristav. (Predsednik je vstal, liodil gor in dol in se je .spet usedel. "Po pečenki postane človek sit in se pogrezne v blažene dremanje. " je nada jeval tajnik. "V tem času je zadoščeno telesu, duša pa je aranjena. Potem morete za pozi vi jen je izpiti šp tri kozarce sadnega likerja." Predsednik je zakrulil in je prtV-T-tal svojo polo. "'Šesto polo -oni pokvaril,** je srdito zavpil. "To je brezvestno!" MiPišite, pilite, dobrotnik moj!" je zašepetal tajnik. 4Saj ne bom. Saj bom prav tki tihem. Prisegam vam. Štefan Francijič," je nadaljeval komaj slišno, "takle doma nare-ien niežan sadni likerček je boljši kot šampanjec. Precej j po prvem kozarčku vam začne j duša drhteti kakor en sam di-(£avni živec, v nekakšni fata morgani ste, ne sedite nič več doma na stolu, ampak tam nekje v Avstraliji, na nekakšnem .meliko-mohkem ptiču noju." I '"Oh, dajte tno, Peter Niko-I lajič, peljiva se vendar!" je pristav vzkliknil in je nestrpno trznil z nogo. "Tako. tako je," je nadalje-j val tajnik. "Pri sadnem li-. kerju je prekrasno, da kadiš smotko in puhaš dim v kolo-barčkih in pri tem dobi Človek takšne sanjaiiske misli, kakor tda ste na primer, vrhovni ge-'neral, ali da ste oženjeni s pr-jvo lepotico sveta . . ." Peter Nikola jič!" je zastokal pristav. W1 Tako je," je nadaljeval tajnik " jKo ste pokadili smotko, primete škrice svoje domače halje skupaj in — hušk, hušk — v posteljico. Tako lepo na hrtbet, veste, s trebuščkom navzgor, pa še časopis malo v roke. Ko začno oči lest i skupaj in je že v vsem telesu dremavica, takrat je prijetno, da začneš brati o politiki. Glej no, tamle je Turčija ustrelila kozla, tamle Francija ni nekaj prav storila in spet se je v Aziji nekaj podrlo — beres in lepo ti je." Predsednik je poskočil in je zagn-al pero v kot in je oberoč pograbil za klobuk. Pristav je prav tako, ne glede na svoj katar, planil kvišku in je od nestrpnosti kar gineval. "Pojdiva!" je kriknil. HiPeter Nikolajič, kaj pa vaš dodatek t" je tajnik prestrašeno viknil. "Kdaj ga boste napisali T Saj se motate ob šestih odpeljati v mesto!" (Predsednik je brezupno pomahal z roko in je planil k vratom. Pristav je takoj pomahal, pograbil' aktovko in je iaginil za predsednikom. Tajnik je zavzdihnil, očitajoče pogledal za njima in je začel urejevati papirje. MEHKO VEZANE KNJIGE KNJIG Dm napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalc iztekla. 2. Belgrajskl Biser (V lt o J Jelene) C Burska Vojska ?. Cvetke (H. Majar) t. Dedek Je prat*il f Julij SU^štik > 1®. Devica Orleanska 11. Dve sliki (Kaaver Meftko) 12. Duhovni boj (Lovrenc Stupoll) 15. Fran Baron Trenk (Gjuro Psndurlc) 19. Korejska Brata, trtica iz misijo-nov v Koreii (Josef Splllmsn) 2L Mesija ,Dr. Jeglič j 22. Mladini Srceai, povesti ia mladino (K savor UeSko) 24. Maron, krščanski detek s Lika 28. Ob 50-Letnici dr. Janesa Ev. Kreka 29. Paniki Zlatar 29. Patri a. Povest U Inke JnnaSks dobe < H. Fed»rer> 31. Paberkl h Kola (Ivsn Albreht) 32. Popotniki, novele in trtice (MIlan Pngelj) 33. Požiralec 34. Pravljice (H. Majar) 35. Pravljice In pripevrdkr sa ml* dim (S. KoSutniL) 36. Povesti in Slike (Kssver MeAko) 38. Praški Judek (Josip Volci t* Preganjanje Indijanskih Misijonarjev (J ose C Splllman) 45. Revolucija na Portugalske« 46. Sisto s Šesto (H. Federer) 48. Spisi KriStofa Sonda 49. Študent naj bo (S. Finžgar> 52. Suneškl Invalid (S. Kofintnik) 56. Volk Spokornik in druge povesti aa mladino (K saver Mefiko) 57. Vojnimir ali Poganstva in krst (Josip Ogrlnec ft. Zbrani spisi sa atladina (tngelbert UancL) 6L Zbirka narodnih priptredk ta aUadlno t J. Planinski) 63. Zlatokopl (Jooef SpUlmso) (Vezava nekaterih knjig Jo od letenja nekoliko itkatoao i Ako ima kaka knjiga vei zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedi-te pri naročita več knjig, da Vam moremo postrečL KNJIGARNA Glas Naroda 2X6 WEST 18th STREET RW YORK