Uredništvo in u|iravništvo: Kolodvorsko ulico štev. 10. Z urednikom so moro govoriti Vouk dan od 11. do 12. ure. Rokopisi so no vračajo. Inserati: Šeatstopna potit-▼rata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo ao popust. Velja večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan. razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer. za Ljubljano v upravništvu: za celo loto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt lota 1 gld GO kr., na mesec f>0 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja za colo leto 10gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. GO kr. in za jodon mesec 86 kr. Štev. 160. V Ljubljani v sredo, 10. septembra 1884. Tečaj I. Sliod treli cesarjev. V ponedeljek zjutraj ob polu desetih dospel je car Aleksander III. v poljsko Varšavo. Dolgo uže so časniki pisarili in ugibali o podrobnostih in o pomenu tega potovanja, ki je pripeljalo ruskega vladarja med njegove poljske podanike — a celo dan in ura, kedaj da odpotuje carski par, nista bila znana. Odkar je blagi Aleksander II. zatisnil oči, podajal se je njegov sin, sedanji car, redkokrat v javnost — in to je pač naravno. Strašni zločin je moral vplivati z vso silo na dušo mladega vladarja, na drugi strani pa je imel posledice, daje provzročil vsakokrat izvanredne varstvene naredbe, kadar je zapuščal car svojo palačo, kajti prebridke skušnje z nihilističnimi zločinci terjale so vsestransko pozornost. Tudi sedaj, ko se je pripeljal silni car v sredo zvestih svojih Poljakov, delale so se take priprave za varnost visokega gosta, da človek kar strmi, ko bere podrobnosti, s katerimi je policijski aparat skrbel, da se caru kaj žalega ne pripeti. Preživo nam je v mislih lanski obisk presvitlega našega cesarja — kako brezskrbno se je zamogel gibati ljubljeni vladar med svojim narodom! Nikjer izvanrednih priprav, nikjer strogih policijskih ukazov in naredb, ki bi omejale navdušenje ljudstva. Tam v dalnji Varšavi pa je drugače! Morebiti Se nikako potovanje ni provzročilo redarstvu toliko skrbi, kakor sedanji izlet cara Aleksandra III. Iz Petrograda dospelo je v poljsko mesto obilo tajnih in javnih policistov, ki z domačimi vred prepregajo mreži jednako celo Varšavo. Vsako hišo so natanko preiskali; najprej si je ogledala policija prostore, za njo žandarmerija in za to genijski častniki. Kleti in podstrešja so se uradno zaprla, okna iz teh prostorov z deskami zabila. Ogromno vojaštva straži po mestu in obdaja javna poslopja. V gradove, kjer bode bival car, dobč pristop le najvišji dostojanstveniki in še ti le s posebnimi vstopnicami. Sploh se je vkrenilo vse, kar zamore izumiti človeški um, da se naredi caru varna pot. In v istini pripeljal se je s svojo soprogo, sinom in petimi ministri brez vsake nezgode v staro poljsko stolnico. Brez vojaškega sprem- Listek. Dvoboj. (Zlatorodov.) (Konec.) „Za božjo voljo, milostivi gospod grof,“ kriči strežaj, in otvorivši vrata na stežaj, plane v sobo. Tu stoji grof, pokončno, kakor poprej, nič ranjen, ter malomarno gleda Nemca, kadeči se samokres še v roki držečega. Zad za grofom je bila videti velika luknja v preprogi. Krogla je blisnila gotovo prav blizu mimo grofove glave. »Previsoko ste držali, sicer bi bili morali zadeti,“ deje mirno Gurkovski, in lahen nasmeh mu leže na ustnice. Nemec je bil bled kakor zid. Iloka se mu trese, toliko da more držati samokres. Po njem je, gotovo bo zadet. stva drvili so vozovi po dolgih ulicah z kolodvora v cerkev in potem v grad Lazienki, v katerem bodeta visoka gosta prve dni stanovala. Potem pa se preselita v Skiernievice, kjer pričakujeta odličnih gostov, in sicer nikogar druzega, kakor našega in nemškega cesarja! Mnogo se je vgibalo o tem shodu in njegovem političnem pomenu od tedaj, ko je prvič poknila vest o njem, do danes, ko se snidenje še ni vršilo. Listi razne politične barve in raznega narodnega mišljenja bavili so se s shodom treh cesarjev in jako zanimivi so pojavi, katere podaja papirnata velesila svojim čitateljem. A najbolj zanimiva — da govorim o avstrijskih časnikih — so pač modrovanja našega „svetovnegau lista, nove „Presse“. Ko bi ne znali, kako krčevito se uže skozi pet let oprijemajo glasila naše opozicije vsake bilke, po kateri upajo splezati zopet na površje ali pa poživiti tužne nade svoje stranke — bi pač ne verjeli, da more list, ki ima na razpolago toliko izvrstnih duševnih sil, pisati tak uvodni članek, kakeršnega beremo v njegovem nedeljskem listu. Avgur nove „Presse“ je čisto natanko pozvedel pomen in namen shoda treh cesarjev: Voditelji treh velesil stopijo v Varšavi skupaj, da ukrenejo kaj zoper •— Poljake! Kakor piše nemški list, ni mogoče, da bi bila Ruska uaš dober sosed, dokler dolgo imamo v Avstriji poljsko irredento, ki se malo manj oblastno šopiri, nego zloglasna italijanska. Ako Ruska to pomisli, mora občutljiva postati — ergo bode pri shodu govorica o Poljacih, se ve da ne ravno v dobrohotnem smislu.. . Ne bodemo svojih čitateljev dalje časa utrujevali z naštevanjem opozicijonalnega modrovanja; prejasno se kaže v njem stara taktika opozicije Taaffejevemu ministerstvu: pričakovati in klicati od drugod pomoči, da pride zopet na krmilo! Napad na Poljake je prav za prav napad na celo avtonomistično stranko, kajti brez zaveznikov Poljakov ni možna večina sedanje vladajoče stranke. Zato potolcimo Poljake, si mislijo politiki nove „Presse", in ž njimi vred vgonobimo njihove zaveznike! K sreči se ne odločuje usoda Avstrije v Fichtegasse; jednaki pojavi in klici Stari služaj blagruje gospoda grofa ter hoče strel izgovoriti. »Le pusti, kakor je, stari; vem, da dobro meniš, pa drugače biti ne more," reče grof ter šepetne služaju nekaj besedi, ne da bi bil Nemec opazil. »Tako tedaj, zdaj sem pa jaz na vrsti," se oglasi Gurkovski. „Ti stopi ven, vrata zapri, pa stori kakor poprej." Te besede so donele Nemcu kakor smrtna obsodba. Zopet se vrata zapro, zopet se sliši prvi rokoplosk, prvo znamenje. Gurkovski uže zdaj napne petelina. Ko bi bila zdaj v sobi kaka priča, slišala bi bila nekakšen škrip, kakor od škorenj, pa nekaj globokih uzdihov iz baronovih prsij. Zdaj se sliši drugo ploskanje. Ob enem se odpro vrata in okna, da je bila močno razsvetljena vsa soba. Stanje je bilo ta hip vse drugačno. Grof je stal na svojem mestu, z roko oprt na samokres, nasprotnik pa je čepel nerodno — pod mizo. Preden se je mogel še zravnati, stopi opozicije za vsako ceno imajo le jeden dober vspeh, da nam pokažejo prave namene onemogle stranke in tem bolj združijo raznovrstne dele vladajoče večine. Sedaj vpijejo zoper Poljake in jih kažejo vernikom svojim kot naše irredentovce, podtikajoč jim izdajske namene — potem pa kličejo po tuji pomoči! Leto in dan so dvorili železnemu kancelarju in pričakovali od severa zaželjenega vspeha; sedaj se dobrikajo silni severo-iztočni državi in ruska vlada naj bi zaradi „irredentovskih“ Poljakov naše države posegla v notranjo politiko našo in rešila potapljajoče se Plener-Chlumetzkije! No, k sreči so naši merodajni krogi, kakor tudi ruski in nemški, pač uver-jeni o zvestobi poljskih avstrijskih podanikov in dobro vedo, da delujejo njihovi vodje le na narodni razvitek avstrijskih Poljakov, česar jim nihče ne more zameriti. Ako si prizadevajo krepiti narodnost svojo in svojo avtonomijo, delujejo s tem le na to, kar jim je sedanja opozicija uže davno sama obetala v večji meri, ko bi bili pripravljeni zapustiti zaveznike svoje in iti za sirenami politikov nove „Presse". Pojavi tega lista pa so nam v nov dokaz, kako je nasprotni stranki vsako sredstvo dobro, kako se poslužuje celo argumentov o „irredentovstvu“, da bi dosegla svoj namen. To je ravno fakcijozna opozicija! Da pa ima shod treh cesarjev velik pomen — čeravno ne v označenem zmislu — o tem nihče dvojiti ne more. Ako si prijateljsko stisnejo roke vladarji avstrijski, ruski in nemški, na katerih migljej se vzdigne nad tri milijone vojakov in na tisoče topov jame grmeti, je to pač velicega pomena za položaj Evrope. Prijateljstvo mogočne Avstrije z železno Nemčijo in bratskim nam ruskim narodom odločuje razvitek Evrope, vpliva na razvoj svetovni. Posebno mi avstrijski Slovani veselo pozdravljamo potovanje svojega pre-ljubljenega vladarja na poljsko zemljo; prijateljski odnošaji s silnim ruskim carstvom so nam vsakako ljubo pozdravljeni in menimo, da se jih zamore veseliti vsa širna Avstrija! -p.- grof k njemu, petelina polagoma odpustivši ter deje preprijazno: „0j, oj! I kaj pa delate tukaj? Le semkaj stopite izpod mize. Odrekam se strela." Mladi nemški baron zarudi ter molči. „Ne menite se več za to stvar," nadaljuje grof, videč zmerom večjo zadrego nasprotnikovo; »stvar bodi s tem dognana. Kajti, med nama rečeno, veste, moj gospod, jaz sem bil tudi pod mizo, živeti pa se tudi nisem naveličal. To je razloček!" Nemec debelo pogleda grofa. Večkrat si obriše oči. Na to deje ginen: »Odpustite, gospod grof, vi ste poštenjak! Dali ste mi dober nauk. Ozdravil me bo za zmerom. Rotim se vam, da se ne bom več dvoboji!. Hotel sem vas zadeti, pa sem zaslužil, od vas zadet biti. Podajte mi roko, prosim, ako sem vreden." Brez obotavljanja sprejme grof Gurkovski ponujeno spravo. Od tega podmiznega trenotka sta gojila srčno prijateljstvo. Kranjski deželni zbor. I. seja dnč 9. septembra 1.1. Deželni glavar grof Thurn naznanja dolgo vrsto deželnemu zboru došlih peticij, katere se izročč po njegovem predlogu raznim odsekom v rešitev. Poslanec Murnik predlaga, da se poročilo deželnega odbora za dobo od 1. avgusta 1883 do konca julija 1884 izroči v raznih delih odsekom v pretres in poročanje. Zdaj bi bila imela priti poročila o volitvah novovoljenih poslancev na vrsto. Poslanec g. Klun predlaga, da se ta poročila takoj rešijo. Poslanec g. Deschmann pa se temu protivi, naglašajoč, da se je treba strogo držati opravilnega reda, kateri določuje, da ima biti vsak predlog, predno se razpravlja, 48 ur prej v rokah poslancev. Deželni glavar tedaj preloži verifikacijo novo izvoljenih poslancev na dnevni red prihodnje seje. Posameznim odsekom se izroči: Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep deželne vino- in sadje-rejske šole na Slapu za 1. 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep zaklada kranjske zemljiščne odveze za 1. 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun kranjskega zemljiščno-odveznega zaklada za 1. 1885; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep za 1. 1883. in proračun za 1. 1885. glediščnega zaklada; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga računski sklep zaklada prisilne delalnice za 1. 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo računski sklepi kranjskih dobrodelnih zakladov za 1. 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga normalno-šolskega zaklada računski sklep za 1. 1883; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun kranjskega normalno-šolskega zaklada za 1. 1885; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo proračuni za leto 1885. in računski sklepi za 1. 1883. ustanovnih zakladov; poročilo deželnega odbora zaradi povekšanja nekaterih plačil v prisilni delalnici; poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep kranjskega deželnega zaklada za leto 1883., potem glavni pregled gospodarjenja s premoženjem deželnega zaklada in njegovih podzakladov za 1. 1883. se izroče finančnemu odseku; poročilo deželnega odbora gledč uravnanja Save med Črnovčami, Št. Jakobom, Podgradom, Dolom in Lazami se izroči upravnemu odseku; poročilo deželnega odbora gledč povišanja personalne priklade vodji vino- in sadjerejske šole na Slapu se izroči finančnemu odseku; poročilo deželnega odbora o lastni režiji v blaznici na Studenci se izroči posebnemu odseku; poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga statut sirotišnice za dečke Collegium Marianum Vincencijevega društva v Ljubljani, se izroči upravnemu odseku; poročilo deželnega odbora o premembi § 33. uradne instrukcije za kranjsko deželno blagajnico se izroči upravnemu odseku. Potem se seja sklene ob 2. uri popoludnč. Alternativni načrt o ususevaiiji ljubljanskega močvirja. Kakor znano, je c. kr. poljedelsko mini-sterstvo na podstavi v letu 1880. po komisiji zvedencev nastavljenega programa, razpisavši natečaj, izročilo civilnemu zemljemercu pl. Pod-hagskyju predpoizvedbe in izdelovanje načrta za usuševanje ljubljanskega močvirja. Glavni nasvčt ekspertize je znižanje zda-njega najvišjega stanja vode za dva metra ali okolo jeden meter pod ničlo na cesarskem ljubljanskem vodomčrnem kolu, vsled česar bi gladina najvišje vode prišla blizu 0,5 metra pod površino ilnate plasti prostranih močvirnih ravnin. Uvažujč, da je za Ljubljanico v mestu z ozirom na posebne krajevne razmere obzidanih obrežij znižanje dn& za 1,37 metra še dopuščeno in da dalnje znižanje Ljubljanice ali povečanje uže itak močnega pada od 1 :1000 brez poškodbe opravičenih interesov mesta ni možno, je pl. Podhagsky vzel kot podstavo, da bi se pri množini najvišje vode 1200 črevljev ali 378 kubičnih metrov, katera se je vzela v poštev pri slednjem izglobočenji struge in vštetih dalnjih 25 odstotkih za nastalo pomnožitev, uvidevno vsled narastajočega razgozdovanja gorovnih porobkov v padavinskem okrožji ljubljanskega močvirja, torej pri vkupni vodni množini v okroglem številu 470 kubičnih metrov, v bodoče pri povodnji od-takalo 213 kubičnih metrov po Ljubljanici v mestu in 258 kubičnih metrov v sekundi po Gruberjevem kanalu. Vsled tega bi se moralo znižati tudi dno y obeh strugah, in sicer za Ljubljanico za 1,37 metra, za Gruberjev kanal pa za blizu 3 metre, ker bi nobeden veščak v tem razširjanja profila za blizu 3 metre s tem, da se odstranijo v letu 1868 postavljeni obrežni zidovi pri znani gibčnosti posipnih tal na najožjem mestu rovišča (profil 33) in zaradi nevarnosti, vsled tega nastopivše, priporočati ne mogel. S tem pa bi se dno Gruberjevega kanala tako globoko postavilo, da bi pri manjši ali srednji vodi se odtekala vsa voda skozi kanal, torej bi se Ljubljanica v mestu samem po polnem posušila, zaradi česar bi se moral Gruberjev kanal z zatvornično napravo tako napeti, da bi se zadostna množina vode zmerom skozi mesto odtakati morala. Troški bi znašali: V 1. stavbinski dobi: Naprava kunete od izliva Gruberjevega kanala v Ljubljanico do Fužin .... 292000 gld. vse stavbe Gruberjevega kanala ........................ . 412000 „ 704 000 gld. Potem potrebna uravnava Malega Grabna, Ižice, Borovniščice, Švice, Coi-sovega Grabna in naprava zaprtja dolin na Ižki, odkup škodljivih mlinskih padov in pre-ustrojba jezov.................... 377 500 gld. V II. stavbinski dobi: Uravnava Ljubljanice od Malega Grabna do ustja Gruberjevega kanala .... 432000 , Eventualna dopolnitev, oziroma povišanje zapretja dolin ................................. 35000 , vkup 1 548 000 gld. na kar bi se z vrednostjo del na postranskih dotokih s ....................... . 155 200 „ pokazalo troškov vkupno 1704000 gld. Ta načrt se je predložil c. kr. poljedelskemu ministerstvu, kateremu je c. kr. oddelek za gradnjo cesta in voda pri c. kr. ministerstvu za notranje zadeve, kateremu oddelku se je tak elaborat v presojo izročil, izrekel svoje mnenje tako, da se načrt načelno priporočati more; vender bi priporočal, da se na naslednje pre-membe ozir jemlje: Da bi se napravi zatvornice v Gruberjevem kanalu zaradi napeljave najmanjših voda skozi mesto, kolikor možno, izognilo, naj bi se skrbelo, da se večja množina vode skozi mesto odtaka, torej naj se rečno dno Ljubljanice v mestu bolj zniža, kakor je v Gruberjevem kanalu, na kar bi naprava na 65 400 gld. troškov preračunjene zajezue zatvornice po polnem odpala in bi na 292000 gld. proračunjena kuneta ne bila potrebna. V ta namen naj se pri začetku Gruberjevega kanala dno Ljubljanice za blizu 0-44 metra globočeje napravi, kakor je dno v kanalu ; dalje bi bilo nasproti prvemu načrtu dno Ljubljanice še za 0 589 metrov globljeje postavljeno, torej bi z gori omenjenimi 137 metra vkup za 1 959 metra, nasproti bi v Gruberjevem kanalu dno za 1-265 metra višje ležalo, torej bi bilo mestu za 3 metre, kakor je predlagal Podhagsky, samo za 1 745 metra globokejše napravljeno. Vsled tega bi se ob povodnji po strugi Ljubljanice v mestu 260 in skozi Gruberjev kanal 210 kubičnih metrov vode odtakalo. Po teh odredbah bi po mnenji oddelka za gradnjo cest in voda v c. kr. ministerstvu za notranje zadeve trebalo postaviti tudi obrežno zidovje na obeh obrežjih v Ljubljanici v dolgosti 437 metrov in to tem bolj, ker bi mogle škodo trpeti na tej progi ob Ljubljanici stoječe hiše vsled znižanja reke in odstranitve prednjih tal, ne da bi se za to postavila trdna podpora nasproti. Kar se tiče Gruberjevega kanala, bi trebalo razen mnogih del na taloudnih in obrežnih sklonitostih itd. tudi odnesti srednji mostni steber in preustrojiti Gruberjevega kanala most na tak način, kakor se je predlagalo v prvem načrtu. O razvrstitvi del predlagal je uže večkrat omenjeni oddelek za gradnjo cest in voda, naj bi se najprej zuiževalna dela v Ljubljanici in s temi v zvezi stoječe gradnje pričele, potem naj bi zniževalna dela v Gruberjevem kanalu kakor tudi zaprtja dolin (I. stadij) na vrsto prišla in bi se stoprav po izvršitvi tega uravnava stranskih dotokov izvela. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Včeraj sestali so se deželni zbori kranjski, češki, štajarski in šlezijski. V štajarskem deželnem zboru spominal se je cesarski namestnik baron Ktibeck lanske šeststoletnice pripojenja btajerske k državi Habsburžanov, častno omenjal odstopivšega deželnega glavarja Kaiserfelda ter potem predstavil novega deželnega glavarja grofa VVurmbrauda in njegovega namestnika barona Goedel-Lannoya. Novi deželni glavar otvoril je potem zborovanje obečajoč, da bode vselej po polnem objektivno vršil svojo častno službo; prej da je bil pristaš stranke, sedaj da je nad strankami ter ne pozna ne prijateljev, ne protiv-nikov, nego samo zastopnike naroda. Deželni glavar zaključil je svoj govor z trikratnim nhoch“! in „živio“! presvitlemu cesarju. Ko se je še prečital cesarski odpis, izdan o priliki lanskega jubileja, zaključila se je sednica. Ceski deželni zbor otvoril je deželni maršal knez Lobkovic z češkim in nemškim nagovorom ter trikratnim „slava!“ presvetlemu cesarju. Potem se je spominal pokojne cesarice Marije Ane, in zbor je svojo žalost protokolarično izrazil. Tudi šlezijski deželni zbor otvoril se je običajno svečanim načinom. Deželni predsednik mrs. de Bacquehem predstavil je novega deželnega glavarja grofa Kueuburga in njegovega namestnika dr. Demela. Vratislavski škof je bolan, zatorej se ne udeležuje zborovanja. Kakor smo uže javili, stojč pri volitvah za hrvatski sabor chance opozicije prav slabo. Neodvisna narodna stranka je to uže uvidela, zatorej pravi v svojem proglasu, katerega objavlja v zadnji številki nPozora", da ta stranka ne bode postavljala kandidatov, ampak da prepušča volilcem samim, da potrebno ukrenejo. — Proti Davidu Starčeviču kandidira v čabarskem volilnem okraji predstojnik oddela za nauk in bogočastje, Ivan Vončina. Tuje dežele. Italijanska kraljevska obitelj zapustila je predvčerajšnjem Benetke. Kralj napotil se je v Neapel, kjer kolera sedaj zahteva silno žrtve. Predvčerajšnjem umrlo je od 653 zbolelih oseb 310. Ko se je začula novica o kraljevem potovanji, priredilo je ljudstvo ovacijo kralju in njegovi obitelji. Vojvoda de Aosta, spremlja kralja v Neapel. Švicarski zvezni svet izdal je naredbo posameznim kantonom, ki pomenja boj proti anarhistom. V bodoče bode se tudi v Švici ostro pazilo na anarhistične rovarje. Ta na- redba švicarskega zveznega sveta bode gotovo povsodi vzbudila zadovoljstvo izvzemši jedino apostole dinamita. V Belgiji so sedaj demonstracije na dnevnem redu, katere pa navadno ne minejo brez krvavih glav. Zadnjo nedeljo priredila je konservativna stranka demonstracijo, katere se je udeležilo okolo 80 000 oseb. Liberalna stranka motila je obhod; vsled tega prišlo je do tepeža, tako da so morali vojaki intervenirati. Mnogo oseb je ranjenih, 185 pa zaprtih. V Parizu niso še prejeli novih vesti od admirala Courbeta z kitajskega bojišfia. Courbet, ima polno moč, da lehko po svoji volji postopa ter započne akcijo kedaj in kjer hoče. Misli se, da se bode boj pričel sedaj najprej na otoku Formozi. Dopisi. Iz Bezuljaka na Menišiji 7. septembra. (Izv. dopis.) Danes zjutraj ob 4. uri je zvonilo po navadi svit jutru, precej po zvonenji, ob 41/«. uri, je pa začelo plat zvona biti. Naenkrat nastala je po vasi svetloba in spoznali smo, da gori hišno poslopje Pavla Obreze. Da-si je bilo brezveterno, se je vender ogenj brzo razširil na obe strani, na poslopja, katera so si skoro v dotiki in vsa s slamo krita. Kakor povsod o taki priliki, tako godilo se je tudi pri nas; vsak je v strahu zmeden, da ne more niti najti obleke, potem pa vsak le svoje imenje odnaša in varuje. Ker ni bilo precej pripravljenih dosti gasilcev in orodja, se je ogenj kaj lahko širil. Ko pa so vrli in zares junaški Begunjci prišli na pomoč ter jeli na vse moči delati, obvarovali so mnogo prav bližnjih poslopij požara, ljudi pa strašne revščine. Pa v taki vasi kakor je Bezuljak, je kaj težko gasiti, kajti vode ni drugje kakor v vodnjakih, jedua živinska kapnica je skoro deset minut od vasi oddaljena; poslopja so skoro vsa skupej in vsa s slamo krita, samo dve hišni poslopji sta do zdaj z opeko kriti, iu jednemu teh posestnikov je streha z opeko pokrita obvarovala vsa njegova druga poslopja in njegovega soseda poslopja. Pogorelo je osmim posestnikom in vsem tem osmim hišna poslopja in hlevi, dvema pa po polnem vse, ker je zdaj uže sploh vse omlačeno, je tudi vsem vse žito in mnogo živinske krme ogenj uničil. V ognji poginil je j eden konj, dvoje telet, nekaj prašičev in do 20 koz in ovac. Torej usmiljenja vredni nimajo zdaj strehe, ne obleke, živeža ni za se, ni za živino. Kako se je ogenj zanetil, ni še nič znano. Zavarovani so bili vsi pogorelci, a le za majhne svote. Z Dunaja, 8. sept. [Izv. dop.] (O tretjem glavnem shodu avstrijskih obrtnikov.) Znamenito za našo dobo je vsakako, da se povsod razodeva neka opozicija proti oni sili, katera dandanes še z neomejeno oblastjo gospoduje, velikemu kapitalu namreč. Neizogibna posledica sedanje gospo-darstvene produkcije in njenega individualističnega temelja je, da se bogastvo nakopiči v blagajnicah nekaterih denarnih mogotcev, ogromna večina prebivalstva pa čedalje bolj zabrede v revščino in siromaštvo. Stan srednjih in malih obrtnikov, tako sila važen za državni blagor, ne more več tekmovati s tovarno. Velika obrtnija se razvija na škodo malih obrtnikov ter jih potisne nazaj v delavski pro-letarijat. Dolgo časa so obrtniki z neko strahopetno apatijo se bili udali tej žalostni usodi; sedaj pa se je pričela živahna reakcija, in ta je obrodila na postavodajnem polji obrtno novelo, v praktičnem življenji pa jako zanimivo gibanje med našimi malimi obrtniki. Io dni zboruje v naši stolici tretji f*11 v.nj shod avstrijskih obrtnikov. Dunajska občina mu je v posvetovanje odstopila ljudsko dvorano v novi mestni hiši, in župan sam, g. Ulil, je zbrane obrtnike pozdravil. Pri shodu je bilo navzočuih precejšnje število odličnih gostov, med njimi konservativni državni poslanec knez Liechtenstein, bivši poslanec dr. Kron a wet ter, znani „Vater-landov“ sotrudnik, nacijonalni ekonom baron Vogelsang, vodja dunajskih demokratov dr. Lueger in drugi. Trgovinsko minister-stvo je zastopal minist. tajnik dr. Ha senčilu-1, predsedoval je dunajski klepar Mat-thies, a poročevalec je bil državni poslanec Loblich. Zastopnikov obrtnih društev in zadrug iz dežele bilo je mnogo, tudi Ljubljana je poslala svojega delegata, g. Kunca. Žal, da se ni po jednakem načinu sploh postopalo. Zborovanja se je smel udeležiti vsak dunajsk obrtnik, ne oziraje se na to, če je zaupni mož kake zadruge ali zastopnik kacega obrtnega društva. Po našem subjektivnem mnenji bi imel občni zbor mnogo več veljave, da bi osno-valni odbor omejil njegovo udeležitev na poklicane zastopnike naše male obrtnije. Takoj začetkom seje izvabil je nek nam saj po polnem neumesten predlog precej burno in dolgotrajno debato. Nek dunajsk urar Buschenhagen namreč, znan po svojih protižidovskih agitacijah, je zahteval, naj se iz dvorane izterajo poročevalci dunajskih listov, izimši staro „Presse“, „Vaterland“ in „Mor-genpost". Res je, da je baš dunajsko novinarstvo, na čelu mu stara grešnica „N. fr. Presse," od nekdaj uže kolikor mogoče nasprotovala obrtnemu stanu; saj seničdruzega ne more pričakovati od podmitenih glasil borznih baronov! Ali pomisliti je vender le treba, da jih je osnovalni odbor, ali njegov spiritus rector, levičar Loblich, preje bil povabil, poleg tega pa mora slehernemu biti jasno, da se s takim postopanjem nikakor ne zabranjujejo sovražni napadi na obrtni stan in njegove težnje, temveč le nov povod daje dotičnim malo izbirčnim protivnikom. Proti Buschenhagnovemu predlogu so se tedaj tudi oglasili mnogi zastopniki posameznih kronoviu, med njimi tudi vaš ljubljanski g. Kunc, kateri je prav pametno bil govoril o tej priliki. A nič ni pomagalo! Dunajski obrtnik židovskega časnikarja trpeti ne more, — zakaj, nam ni treba na široko razkladati — in Bu-schenhagnov nasvet se je sprejel z ogromno večino. Sicer je to na vsak način važen simptom, da se mase na Dunaji počasi otresajo svojih duševnih varuhov, spridene velike žurnalistike. (Dalje prihodnjič.) Razne vesti. — (Tramway v Sarajevu.) Iz Sarajeva se poroča listom: Konjska železnica pričela se je te dni graditi. Naredili bodo progo od kolodvora do ulice Ferhadia. 1. oktobra prepustila se bodo prometu. — (Nova suknja.) Po svojih moralnih pismih poznati nemški pisatelj Dusch šel je nekoč sprehajat se od nog do glave v novo obleko oblečen. Na sprehodu pa je opazil, da ga mnogo oseb danes z nenavadno uljudnostjo in pazljivostjo pozdravlja. Nevoljno slekel je domov prišedši suknjo, vrgel jo sredi sobe ter jozno kričal: „Kdo izmed naju je Dusch, jaz ali ti?" — (Največja žaga.) Največja z vodo gnana in električno razsvitljena žaga na vsem svetu je gotovo ona v amerikanskem mestu Chip-pewa-Falls, kajti ta žaga povprečno na dan se-žaga 450 000 čevljev stavbenoga lesa, 150 000 navadnih desk, 110 000 ploščic in 3000 kolov, vso pod jedno streho; pri tej žagi je nastavljenih 350 do 400 delavcev. — (Nevarno fot ografiranje.) V Whee-lingu v zapadni Virginiji pustila sta se fotografirati dva mladeniča, v rokah samokreso držeča. Vstopila sta se in namerila jedon na drugega. Samokresa pa sta bila naključno nabasana in je-den se sproži ter zadene mladeniča, da se je koj mrtev zgrudil. Fotografiralo se je po trenotnem načinu, in zgodilo se jo, da fotografija prod-stavlja ravno trenotek, ko jo krogla zadola mladeniča. — (Močno spanje.) Iz Rajbla so poroča ta komaj verjetna dogodbica: Tukajšnji mizar delal jo uže več nočij pridno v dolavnici, privoščil je svojim kostem malo počitka. Silno jo moral biti revež uže truden. Oni dan hotel pa si je vender jeden pot dobro odpočiti ter okrepčati slabotno svoje tolo, namenil se jo zgodno podati se k počitku; predno se vleže, pa še zadovolji sitnega mrmrača, želodec, nabaše ga prav krepko s kruhom in slanino. In spanje pravičnega zatisnilo mu je oči. Med spanjem pa so ga prišli obiskat nepriljubljeni hišni gostje — podgane. In kako so bile ljubeznive te živalice! Ponižno približale so so spečemu mizarju ter mu prav slastno trgale meso z žuljavih prstov. Mizar je trdno spal, kaj bi tudi motil podgane! Časih le, morda so bile uže presitne, je zmajal malo s prsti, kakor bi jim hotel po-pretiti, jih pokarati — naj malo bolj rahlo glo-jejo! Ko se je zjutraj zbudil, čutil je nekako bolečino na roki in opazil je v svoje gotovo ne malo začudenje, da so mu nočni gosti oglodali vse člene in kazalcu cel6 konec odnesli. S slanino namazano človeško meso ugaja podganam. — (Lep honorar.) Bivši predsednik Zjo-dinjenih Držav, general Grant, šel je v novič med žurnaliste. Obljubil je za časopis „Century Magazine" spisati 20 člankov o amerikanski državljanski vojni. Za vsak članek dobi 1000 gld. ho-norara. — In pri nas Slovencih? .... — (O nežnem spolu v Zulu-deželi) piše korespondent, ki je živel več let v onih krajih: Deklice so takrat še precej čedne, ako se prikažejo v svoji narodni noši. Ako pa svoje zgornje telo zakrivajo z obleko — z navadnimi umazanimi cunjami — tedaj niso ravno simpatične. Dve debeli, goli nogi molito izpod „obleko “; v taki opravi zaslužijo tamošnje krasotice vse bolj nego to ime. Lasje si namažejo z maščobo in okrom. Obraz in vrat pa si „olepšajo", kakor morejo; videl sem dekleta, ki so imela po obrazu in po vratu vse polno starih pisemskih — mark prilepljenih; sam Bog zna, kje so jih nabrala! Druge nosijo rumene trakove, v kakeršne so zavite smodke, ali pa so ozaljšajo z raznimi drugimi odpadki. — (Pri »mednarodnem zboru o svetovnem jeziku“) v Friedrichshafenu na Bodenskem jezeru stavili so se naslednji predlogi: 1.) Izdola naj so spomenica tor dopošlje vsem vladam; 2.) ustanovi naj so sploSno društvo za svetovni jezik in razdeli naj se v odseke; 3.) ustanovi naj so list v svetovnem jeziku (nemški, angleški, francoski, ruski); 4.) ustanovi naj se akademija za svetovni jezik; 5.) izda naj se knjiga z zgledi in slovnica z zgledi; 6.) obdrži naj se v deželi navadni pravopis v mnogojezičnih spisih; 7.) izvedo naj so nokaj poprav in sprememb v jeziku („vola-piik“). — O tem svetovnem jeziku „volaptik“, kateri nas hoče postaviti zopet v predbabilonsko dobo, govorili bodemo o priliki še obširneje. Domače stvari. — (Umrl) je 8. t. m. v Spodnji Šiški c. kr. komornik grof Viljolm Wurmbrand-Stuppach, 79 let star. Ranjki je bil soustanovitelj in dolgoletni predsednik kranjske katoliške družbe, katera ga je po njegovem odstopu pred več leti izbrala svojim častnim članom in mu izročila krasno izdelano zahvalno adreso. Lansko leto o priliki navzočnosti Nj. veličanstva cesarja v Kranjski vodil jo grof Wurmbrand deputacijo plemstva, katera se jo cesarju v deželnem dvorci poklonila. — (Zd.vod »Glasbene Matice") prične svoj pouk v ponedeljek 15. t. m. Učilo se bode sviranje na klavir v 6 oddelkih; potem na go-d&la z lokom: gosli, violo, violončel in kontrabas; nadalje petje v zboru in samospevu in naprednejše učence, počenši s 3. letnikom, tudi v glasbeni teoriji. Šolnina, 1 gold. na mesec, se plačuje naprej. — Novi gojenci vspre-jemajo se v 12. in 13. dan septembra od 11. do 12. in od 2. do 3. ure v prostorih glasbenega zavoda, na Bregu hišna štev. 16., I. nadstropje. V nedeljo ob 11. uri pred poludnem se zberč vsi glasbeni gojenci v čitalniški dvorani in ondukaj naj se oglasijo tudi lanski. — Odbor „Glasbene Matice". (Ukradel) jo zadnjo soboto dekli Ani Terpoti na sv. Jakoba trgu št. 11. iz nje odprtega stanovanja neznan tat dva para zlatih uhanov, jeden par srebornih uhanov in širok zlat prstan, kinčau s podobo ograjo, vso vrodno nad 16 gld. — (Mesečni živinski somenj) včeraj je bil prilično dobro obiskan. Po izkazu mestnega užitninskega urada prignalo se jo 89 5 volov, krav, telet in konj. Pitana živina se je zelo pogrešala, vender so kupci iz Koroško, sosebno pa iz Gorice, Keke, Trsta in Pulja precej pokupili Tudi kmetovalci so med seboj jako živo z govejo živino kupčevali in cene so bile jako visoke. Konj je bilo nad 200, tudi precej lepih in Lahi so jih precejšnje število nakupili in dobro plačali. — (Tatu zasačili.) V frančiškanski cerkv poskusil je krojač Jože Sandrigo iz Akvileje neki ženski iz žepa vkrasti mošnjiček z denarji. A ženska je tatu vjela za roko in mu iztrgala mošnjiček. Tatu, kateri je takoj po ponesrečeni operaciji zbežal iz cerkve, zasledovala sta dva delavca do „Zvezde“, tam pa ga pokazala policiji, katera ga je prijela in izročila sodniji. — (Duhovske spremembe v lavantinski škofiji.) Čč. gg. Vinko Čepin, J. Bohanec in Andr. Podhostnik ostanejo na svojih mestih, namreč v Gorenjem gradu, v Cerkovicah in pri sv. Jurji na južni železnici; čč. gg. Jož. Kranjec gre za kaplana k sv. Rupertu nad Laškim, Gregor Resečnik k sv. Lovrencu na Bizeljskem, Martin Gaberc sv. Magdaleni v Mariboru, Matija Stoklas v Mahren-berg, R. Raktolj v Kamenico, Vinko Kolar v Lesko-voc. Č. g. Jožef Ulčnik je postal kurat pri sv. Martinu na Dreti. — Farni izpit so dostali čč. gg.: Jožef Črnko, Jožef Žičkar, Martin Napast, R. Šuta, Jak. Caf, Jožef Sinko in Fran Nachtigall. — (»Narodna šola“) ima danes zvečer ob 6. uri občni zbor v prostorih „Slovenskega učiteljskega društva" na sv. Jakoba trgu hišna štev. 10. po naslednjem vzporedu: 1.) Ogovor prvomestnikov; 2.) poročilo o odborovem delovanji v XII. društvenem letu; 3.) pokladanje društvenega računa in imenovanje pregledovalcev računov; 4.) volitev 9 odbornikov (funkcijonarje voli odbor sam); 5.) nasveti. — Temu društvu odborniki za leto 1883/84 so bili: 1.) Stegnar Feliks, prvo- mestnik; 2.) Praprotnik Andrej, podpredsednik; 3.) Močnik Matej, blagajnik in tajnik; 4.) Borštnik Ivan; 5.) Govekar Fran; 6.) Podkrajšek Henrik; 7.) Praprotnik Fran; 8.) Tomšič Ivan; 9.) Žumer Andrej. — Iz sklepa računa tega društva posnem-ljemo: Dohodkov imelo je društvo od dne 1. septembra 1883 do 1. septembra 1884. 1. 770 gld. 87 kr., stroškov 693 gld. 45 kr. Pri sklepu računa ima torej društvo poleg ostalega blaga denarnega premoženja 293 gld. 92 kr. Društvu temu je namen podpirati ljudsko šole in učitelje. To je gotovo preblag namen, in opozarjati moramo slavno občinstvo na to društvo ter jo najtopleje priporočati, saj je pač vsakemu predobro znano, kaj koristi dobro učiteljstvo. — (Občinske volitve.) Pri občinski vo-litvi novega občinskega zastopa za občino Št. Rupert, okraj krški, bil je županom izvoljen gosp. Anton Zajec iz Bistrice, občinskimi svetovalci pa gg. Ferdinand Dolar, dr. Ivan Skedl, Fran Strk&r, Fran Župančič, Ivan Denari, Fran Majcen, Fran Štrukelj in Fran Zidar. To je uže tretji pot, da si je ta občina izbrala županom g. Antona Zajca ter mu tako izkazala svoje popolno zaupanje. Čestitamo! — Pri občinski vo-litvi novega občinskega zastopa občine črni Potok (okraj kočevski) bil je županom izvoljen Ivan Majhen, občinskima svetovalcema pa Jurij Te-mele in Ivan Eisenzopf. — (Gunduličev spomenik.) V Dubrovniku sestavil se je odbor, kateri namerava postaviti slavnemu pesniku Gunduliču spomenik. V letu 1888. pretoklo bodo 300 let, odkar so je narodil slavni pesnik, in v to dobo hotč mu postaviti dostojen spomenik. Odbor obrača se s proglasom na vse slovansko rodoljube, da bi pomogli denarstveno pri tem podjetji: „lspunjujuči to radosno, mi se obračamo svijem Slavljanima, te ih bracki poziv-Ijemo, da so s nama združe eda bi lakše ispnnili tu svetu dužnost prama ovome velikanu naše književnosti. Nadamo se, da ce se svi našem pozivu ozvati, jer mi nijesmo no mali ogranak velikog slavljanskog naroda, komo svi pripadamo, jer je naša slava i njihova slava." Prinosi za spomenik naj so pošiljajo g. Niku B. vit. Boškoviču v Dubrovniku. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/* Dunaj, 10. septembra. „Wiener Zeitung11 objavlja cesarsk patent, s katerim se galižki deželni zbor sklicuje v 12. dan t. m. Napol j, 10. septembra. Kralj obiskal je včeraj najvažnejše bolnice, kjer so bolniki za kolero; bodil je od postelje do postelje, celo k umirajočim, ter jih tolažil. Zapovedal je, naj se gleda na to, da se hrana ne podraži. Kraljev obisk napravil je globok utis. Redarstve-nik izmed kraljeve straže je obolel za kolero. Zdravnikov primanjkuje. Govori se, da je od včeraj o polunoči čez 800 oseb za kolero obolelo. "Umrli so: Dne 8. septembra. Helena Avbel, bivša kuha-nca, 67 1„ Kravja Dolina št. 11, oslabljenje. Meteorologično poročilo. Dunaj, 9. septembra. Deželni zbor češki, štajerski in šlezki so se danes slovesno otvorili. Solnograd, 9.septembra. Veleposestniki volili so konservativno. Lvov, 9.septembra. Deželni zbor izrekel je jednoglasno Nj. veličanstvu cesarju najiskrenejšo zahvalo za prevzvišene dokaze očetovske skrbi in visokodušne darove poplavljencem. Pariz, 9. septembra. „National“ poroča, da se bode oficijelno napovedala Kitajski vojska. Zbornice se kmalu skličejo. Rim, 9. septembra. Včeraj je v Napolji 653 oseb obolelo in 310 umrlo za kolero. Kralj obiskuje v spremstvu princa Amadeja in ministrov Depretisa in Mancinija bolnice. Telegrafično borzno poročilo 7. dn6 10. septembra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih..................80 ■ 75 » > » » srebru....................81'50 Zlata renta.......................................105‘10 5°/0 avstr, renta.................................... 95 85 Delnice ndrodne banke.............................. 847' — Kreditne delnice.................................. 297'20 London 10 lir sterling...............................121-60 20 frankovec........................................ 9-66 Cekini o. kr.......................................... 5-75 100 drž. mark.........................................59-65 Tuje!. Dn6 8; septembra. Pri Maliči: Knez Wrede iz Trsta. — Wohl, Neumann, trgovca, z Dunaja. — Baritz, zasebnik, in Kechl, knjigovodja s soprogo, iz Pulja. — Pfeifer iz Krškega. — Belten, zasebnik, iz Sevnice. — Vitez Schneid, graščak, iz Kamnika. Pri Slonu: Vitez Baldini, zasebnik, iz Trsta. — Radovič, zasebnik, iz Lužice. — Pajrana, zasebnik, iz Verone. — Milanovič, trgovec, in Szeleno, trgovec, iz Milanove. Grof Varmo, posestnik s soprogo, in dr. Gregorič, zdravnik, iz Doba. Pri Tavčarji: Pollmann, uradnik, z Dunaja. — Samitz. zasebnica, iz Trsta. — Valsasini, zasebnik, iz Monce. Pri Bavarskem dvoru: Mayerhofer, posestnik, iz Feld-kirchna. — Squarz, posestnik, iz Krške Vasi. — Schwarzl, posestnik, iz Podpeči. — Hirsch, med. dr. s soprogo, z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru: Mortenthaler, rač. svetnik s sinom, iz Doblinga. — Schwarz, zasebnik, iz Gradca. — Gruden, zasebnik, iz Kečkemeta. Pri Avstr, carji: Klemenz, Kramar, posestnika, iz Krškega. C a Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tempe- ratura j Votrovi Nebo Mo-krina v mm | 8. sept. _ . 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-24 737-86 739-24 + 12-4 +18-6 +12-4 vzh. sl. vzh. sl. bzv. obl. d. js. d. js. 2-40 dež Oh