Politični ogied. Avstrijske dežele. Vožnje Nj. veličanstva v Pulj je bila zadnjo nedeljo na večer, le za kako poldrugo uro pozneja, kakor amo v zad njem liatu rekli. Da-si si je svitli cesar alovesen vzprejem prepovedal, vendar je bilo veliko l.jndstva prišlo ga pozdravljat v Gradcu in tndi v Mariboru; na obeh krajih še je bil za nfkaj minot atopil iz vlaka ter je vzprejel pozdravljenje višjih oblastev. — Na Čeakem bode letos velik shod, poaebno nemških katolikov, o njem bode več in imenitnih govorov, ni pa ae niti den, niti kraj ahoda gotov. — V Gradcu napravlja ae grofa Aueraperga apomenik. No tnje pač morebiti na svojem mestu, ne pa v LjnbJjani. — Srbski kralj, Milan se je bil une dni iz Dunaja podal v Poatojno, da ai ojrleda ondaanjo alovito jamo, za tem pa ae je odpeljal v Gleicheuberško kopališče. — V Gradcu imajo aedaj že tudi žensko podružnico ,,šulvereina za Nemcea. Le to društvo ni iato z neraškim šulvereinom, veudar pa dela za čisto nemške šole na alov. tleh iu kedar ae mu poareči, pogoltne rado tudi alov. otroke. — Slov. Korošci imajo meseca avgusta lepo praznovanje, zlato sv. mešo njih vodje, velč. g. Andreja Einspielerja. Ni dvoma, da ae pokaže v tem sijajno, koliko da uživa pri njih ljubezni no5e koroških Slovencev". — Za Kranjsko anuje ae kat. tiakovno društvo in najbrž vzanie potem ^Slovenca'1 v svoje roke. To bode got>vo vrlenm liatu na koriat. — ,,Tomanova veaelica" v Kamni gorici je bila zadnjo nedeljo veličaatna, lepo jsnamenje, da je blagi mož še v lepem apominn pri krepkih Gorenjcih. — Slov. dijaki na raznib vaeučiliščih imajo prve dni roeseca septerabra velik shod v Ljubljani. — Kupčija a avilodnimi me- šički neee se v Gorici letos dobro in imajo domači rmeni kokoni lepo ceno. — V Podgori na Primorakem živi kacib 20 italijanakih družin in za-nje napravi italijausko šolsko društvo, ,,pro patria", poaebno aolo in otroaki vrt Drustvo šteje gotovo na to, da dobi precej alov. otrok v svojo šolo, kaj pa, ako ae uateje? — Velika akiipščina av. Cirila in Metoda bode letos, kakor je znano, v Tratu, vrši ae v torek dne 19. julija. Zadnjo nedeljo, due 3. julija, bila pa je velika veselica Tržaške podružnice iste družbe. — V Pazinu oatane še letos c. kr. gimnazija, mogoče, da bode poslpj podužni jezik brvaščina. ne pa, kakor doslej, italijauščina. — V 1'ulju je veJiko veaelje o uavzočnoati avitlega ceaarja, tujcev je od vseb atrani navrelo v mcato, navdušenje aplošnje. — V hrv. saboru bote poalej le dve stranki, vladna ali narodaa in pa zmerna opozicija, tej je grof Draškovic na čelu. — Ogerski minister za fiuance potrebuje denarja in miali ai ga a tem pridobiti, da vzeme država aetev tobaka popolneiu vavoje roke. Nihče ne bode amel za se vef aejati. ampak le za državo. — Cesarjevič nadvojvoda Rudolf še potuje po Galiciji. ceaarioinja pa se je iz Krakova vrnila v Laxenburg. Vunanje države. Bolgarsko veliko aobranje seje v ponedeljek due 4. julija aešlo v starem pa malem meatu Trnovskem. Kakor ae ališi, izvoli ai princa Ferdinanda Coburškega za kncza ali pa — srbakega kralja, Milana. No zadnje ni verjetno, pa tudi, če princ Ferdinand vzprejme izvolitev, je še veliko vpraaanje. — Novo arbsko miniaterstvo ima zaupanje arbskega Ijudatva ali ne manjka mn težav, posebno še je to hudo, ker je v drž. kaaab goata teraa. — Meje med Turčijo in Črno goro šo vedno niao določene, določujejo jih pa že tri leta. — Prijateljatvo med Rusijo iu Netnčijo ae podira. Car je prepovedal tujcem, ob nemškib inpjab. kupovati ai poaeatva To ae tolmači, da v Ruaiji ni uič zaupanja do Nemcev. — Cesar Viljem se je že podal v Emsko kopališče in se mu je torej zdravje vzboljaalo. — V Mainzu imajo deveto nemako streliaoje ali velik ahod nemških atrelcev. Tudi našili Nemcev je aekaj tje šlo, toda ogrnili so ai aamo nemik plaar, avatrijska suknja jim je pretežka — Anglija ae jezi, ker noče turaki sultan podpisati pogodbe med Turčijo iu Aqglijo glede Egipta. Sedaj je gotovo, da je ne bode podpisal. — Raztnere med Fiaucijo in Nemčijo ao še slej kakor prej uapete. Nemcem pobira novi vojni miniater preveč atopinju generala Bonlangerja ter ne razpuača, kakor bi Nemci radi, vojakov domov. — Na Španjskem so nemiri zarad carine na živino. Skoro po vsej Valenciji se požgali carinske uradaije. — Italijanaki prvi miniater, Depretis. je vzbolel in kralj Umberto ga je brž obi.skal ter je s tem veljavo miaisterstva v očeh ljudstva precej povzdignil. — Sy. Oče ao na novo izrekli, da je aprava z apoat. stolom in Italijo samo mogoča, če jim vrne poprejšnje dežele Tega pa se brani na vse kriplje sedanja vlada. — Na otoku Kreta vre čedalje hujo med kristijanakim ljudstvom in Turki se boj6 nove uataje, toda nič se ne atori, da se odpravijo stari neredi. — Iz Brazilije pride aedaj tamošnji ceaar, Don Pietro, v Evropo. Kaj ga pelja sem v stari avet, ni znano.