POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. POŠT. HRAN. RAČUN 10.712. TELEFON 2105. METOVMI GLASILO KMETIJSKEDRUŽBE P LJUBLJANI Inserati se računajo po naslednjih cenah: '/2« strani V12 strani '/» strani Din 80 — Din 160 — Din 250 — */« strani.......Din 350 — strani.......Din 500 — strani.......Din 700 — */2 strani.......Din 1000 — Vi strani.......Din 2000 — Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom. Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20"—, vsaka nadaljna beseda 1 Din. štev. 6. V Ljubljani, 31. marca 1930. Leto 47. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Njene zaloge se nahajalo: v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri Lovro Peto-varju; v Murski Soboti pri kmetijski podružnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri Matevž Stržaju; v Ptuju pri Kmetijskem društvu. 1. Umetna gnojila. Cene veljajo za nadrobne in vagonske pošiljatve. Amonijev suliat 20/21% po Din 500 za 100 kg. Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 260 za 100 kg v vrečah po 235 Din. — Za 1 ha 200 do 300 kg. Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 100 kg ipo Din 3.20 za kg. Pri vagonskem odjemu po Din 3.05 za kg tranko vsaka postaja v Sloveniji. Kalijeva sol 42%. pri odjemu 10 ali 15 tonskega vagona ipo Din 176 za 100 kg franko vsaka postaja, na drobno Din 180 za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90 Din. Za 1 ha 200—300 kg. Kostni superiosiat 18/20%. Cena Din 126 za 100 kg Ljub-Ijana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru. Nitroioskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove Ikisline po Din 172 za 100 kg, vreče po 50 kg Din 90. Pri odjemu 15000 kg po Din 168 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Za 1 ha 500 kg. Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline, du-;šika po Din 115 za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do .300 kg. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde^ po Din 200 za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Rudninski superiosiat, 16% po Din 92 za 100 kg, v vrečah l po 100 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru Za 1 ha 300—500 kg. Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% i dušika po Din 110 za lOfrkg. — Za 1 ha 300—400 kg. Tomasova žlindra na bazi 18%, pri odjemu 15.000 kg po I Din 115, za 100 kg, pri odjemu 10.000 kg po Din 116 za 100 kg, l pri odjemu 5000 kg po Din 117 za 100 kg franko vsaka postaja v Sloveniji. Na drobno po Din 122 za 100 kg franko skladišče I Ljubljana, Celje, Maribor. Vsak odstotek več kot 18% po analizi i tovarne se zaračuna Din 6 pri 100 kg. 2. Semena. Kmetijska družba ima letos v zalogi najčistejša in najbolj I kaljiva semena in jamči pri deteljnih semenih in mačjem repu ; za popolno brezpreileničnost. Din 1 Domača detelja . . . . 1 lucerna, pristna francoska 19.-24,- Iucerna italijanska..............18.— bela detelja.................32.— mačji rep..................15.— pasja trava.................30.— francoska pahovka..............36.— angleška ljulika................14.— laška ljulika.................15.— navadna šopulja...............34.— Zmesi travnega in deteljnega semena, sestavljene po strokovnih navodilih z gori imenovanih vrst stanejo: I. za barski svet kg Din 28; II. za peščeno zemljo kg Din 28; III. za srednje težko zemljo kg Din 24; IV. za težko zemljo kg Din 24; mešanica za vrtno travo kg Din 26. Korenjevo seme, dolgo, zlatorumeno po Din 45 za kg. Semenska pesa, in sicer: Mamut, rdeča po Din 26 za kg; Eckendorfska, rumena po Din 32 za kg; Olive, rumena po Din 28 za kg. — To seme je jamčeno pristno severonemško, najvišje kaljivosti. Semenska grahora (grašica), jara po Din 4.50 za kg. Semenski oves, rumeni Ligovo po Din 2.75 za kg; orig. češki po Din 3 za kg. Vreče iz jute kakor poštnina se posebej računa po lastni cenah. 3. Krmila. Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po Din 2.75 za kg, na drobno Din 3.80 za kg, najmanj 5 kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 3.80 za kg. Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 6 za kg, na drobno Din 6.50 za kg, najmanj 5 kg. Promlul, pravilno sestavljena krma za perutnino, pospešuje nesnost kokoši. Na drobno po 12 Din kg, najmanj 5 kg. Živinska sol v vrečah po 50 kg za Din 72 (samo v Celju. 4. Živinorejski in mlekarski predmeti. Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1680, VS10 po Din 1750, VFS12 po Din 2150, VFSR12 z verigo po Din 2250, VFS14 z verigo po Din 2770, Alplna 12 po Din 2350, HLC za ročni pogon ali motorni pogon po Din 2500, z varnostno varovalko Din 2800, EAS za motorni pogon Din 3400, z varovalko Din 3700, EBBS za motorni pogon Din 3800, z varovalko Din 4100: Rapid 12 po Din 4300, z varovalko Din 4700. Drobljač (šrotar) ..Olorla 6" po Din 4550, ..Gloria 3" Din 3600, drobljač za oves EMO po Din 2000. Reporez"nica. domača, mala 400 Din, velika 800 Din. Reporeznica „Borek", EWAD po 630 Din, Borek EWB po Din 760, EWC po Din 980, EWL po Din 740, EWO po Din 740. Telečji napajalniki po Din 130. Gumijevi seski za napajalnike po Din 30. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1250. E2 za 100 lit. po Din 1400, F za 140 lit. po Din 2000; G za 200 lit. po Din 2800. ..Baltic" posnemalnik HF za 35 lit. Din 700, MO za 60 lit. Din 1350, za 100 lit. Ki. po Din 1850, za 130 lit. s podstavkom Din 2750. Pinje št. 1 za 5 lit. po Din 620, št. 2 za 10 lit. po Din 750. Laktodensimeter (za določanje gostole mleka) po profesorju Gerberju po 50 Din. Sirlšče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 gr po Din 15, 50 gr po Din 25, 100 gr po Din 45, 500 gr po Din 180. Zivinozdravniški predmeti (češki izdelek); požiralnikov* cevi za teleta po Din 70, za goved po Din 180; trokarji za teleta po Din 70, za goved po Din 60; irigatorji kompletni (po 3 litre) prt Din 80; obroči za bike porfiklani po Din 25, Havadni po Din 20; toplomer za merjenje vročine po Din 20; znamke za perutnino po Din —.25 za komad. 5. Sadjarski in vrtnarski predmeti. Cepilna smola v škatljicah po % kg po Din 8.— ; v škatljicah po Yk kg po Din 15.— ; K kg po Din 28.—. Najboljši cepilni noži, pripravni /a vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34 do Din 150. Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 50 do Din 54. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 42. Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in gosenčnih gnezd Din 135 do 150, peresa k škarjam po Din 1. Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190. Drevesne žage Din 40 do 90. Drevesne ščetl (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18 do Din 40. Strgule za drevje po Din 22 do 26. Škropilnice za sadno drevie in hmelj „Unikum" od tvrdke „Neehville", ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patentnim razpršilnikom Din 2900. Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20 tvrdke Nechwi!e z 4 m dolgo bambusovo cevjo skupno po Din 1300. Samodelna nahrbtna škropilnica Vega francoski sistem po Din 1250. Škropilnice ročne, Perras, bakrene po 1 lit. Din 220, po 2 lit. Din 230, ponikljane 1 lit. Din 230, po 2 lit. Din 250. Podaljšane cevi za te škropilnice po Din 30 za komad. Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640 komad, s pumpo na poteg po Din 640 za komad. Škarje za striženje mej od Din 40 do Din 120. Papirnati drevesni pasovi za lovljenje mrčesa po Din 3 za meter, v zalogi Maribor. Šotor lepilo po Din 50 za kg v zalogi Maribor. Papir za lepljive pasove po Din 1 za meter. Dobi se v zvitkih po 50 m, v zalogi Maribor. Vrtne zalivalke „Jajag" 12 lit. Din 200, 14 lit. Din 215, 16 lit. 225. Arborln, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1H kg po Din 20, v ročkah po 3>ž kg Din 50. Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg na drobno v pločevinastih kantah do 4 m pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Rafljevo ličje, kg po 20— Din. 6. Vinogradniški in kletarski predmeti. Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel po Din 480, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450, prava francoska Superieur po Din 500, in original Austria po Din 500 za komad. Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18, Fiickov razpršilnik za trte po Din 90 za komad, razpršilnik za trte mali po Din 40, za drevje in hmelj po Din 110 za komad. „Stopp" nastavke za Škropilnice (hipni zatvor tz medenine) sistem Fr. Nechvilie po Din 140. Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15 za meter, tenke po Din 8. Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg. Fponit za čiščenje vina po Din. 50 za kg. ,Jiiilien" za čiščenje vina, za belo in rdeče K kg Din 30, % kg Din 50, 1 kg Din 90. Zveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Zveplalnik za sode po Din 60 za komad. 7. Poljedelsko orodje in stroji. Gnojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930, 360 cm po Din 950. 390 cm po Dlrj 975. 420 cm po Din 1000. 450 cm po Din 1025. 290/420 cm po. Din 1150. Gnojnične sesalke E 450 Din 900; F 400 Din 980; F 450 Dfn 1000. Gnoinična sesalka „Kremžar". dolžina 3 m Din 1250, 3.5 m po Din 1300; podaljšek 1.50m Din 250. Lopate za štihanje po Din 24. Lopate za štihanje, nasajene po Din 64 do. Din 80. Lopate za nakladanje po Din 24. Grabile železne. 10 do 16 zob po Din 12.50 do 20. Vile železne, s tremi roglji po Din 13, s štirimi po Din 14 Vile, garantirane, s Štirimi roglji po Din 25. Sackovi plugi in plužni deli: R14MN po Din 1600 D10MN po Din 1050, D9SS po Din 1100 D7MN po Din 900. s plužno na vijake Din 1150; D5MN po Din 700; dvojni obračalni plug BW5 po Din 1650; dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520. rkinalnik BHR pn Din 400: DHUN po Din 700. Glave D9SS do Din 410. D7MN po Din 300: D6MN po Din 270; SUN na dve brazdi 420 Din, za osipanje 300 Din: HNW7 do Din 470. Lemeži za D8 po Din 35. za D7 po Din 30. za D6 po Din 25. za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48. Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 do Din 25 Deske za D6MN do Din 90: za D7MN do Din 100 Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Din 190 Kultivator FZBVR s 7 noži do Din 1600. z 9 peresnimi noži po Din 1700. Plužne. enokolesne po Din 150 Peresni poglabljač po Din 650. Plugi HSCS: znamke UP5 po Din 825. Brzoparilnik za kose Din 410. Brane. Dvodelne njivske MI 780 Din, Mil 750 Din. Lahke poševne IVaL po Din 520: IVbL do Din 450. Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900. Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleten po Din 1100 za komad, Ara 16 po Din 1420. Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator. glo-bočina izpremenljiva. teža okoli 40 kg, Din 750. Kunde dvovrstni ročni okopalnik (kompleten z vsemi deli) po Din 690. Selalnl stroji 5 vrstni H5b do Din 1650. Budučnost p<< Din 4500. Trijerji (originalni Heidovi), razr. 11/2 po Din 3100. Il/ia po Din 2250 komad. V/2 po Din 4500. Trijer ..Feniks" po Din 3500, spiralni do Din 1500 Triler Feniks 11/20 po Din 3100, 11/23 po Din 5600. Robkači za koruzo EMR po Din 1120. Robkač ročni Mig-iion po Din 100. Izluščevalec za deteljo, EVSM Din 1650. Vitelj (gepelj) EGF po 3230 Din; EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680, transmisija za vitelj ER po Din 1630, D800 po Din 540. Bencin - motor Lorenz 3 HP do Din 11.500, 4HP po Din 15.500, 3 HP s pumpo 17.000 Din; Benzin-motor Lorenz 3 HP stabilni po Din 10.000. Jermena za pogon strojev: 120 mm po Din 112 za 1 m, 100 mm po Din 87 za I m, 90 mm po Din 78 za 1 m, 80 mm po Din 60 za I m. 70 mm po Din 49 za 1 m, 60 mm po Din 32 za 1 m, 50 rnm po Din 27 za I m, 40 mm po Din 25 za 1 m. Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35, srednji, po Din 62, veliki po Din 100 za komad. Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno• Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3 Urejuje Viljem Rohrman. štev. 6._V Ljubljani, 31. marca 1930._Leto 47. VSEBINA: Cena za modro galico 1930. — Vsak kmetovalec mora postati član Kmetijske družbe! — Več pozornosti gozdom, kmetovalci! — Ali naj varčujemo pri umetnih gnojilih? — Razkosanost njivskih kultur. — Ikravost prašičev na Dolenjskem. — Štajerske jajčarice. — Suho cepljenje trt na stalnem mestu. — Radič kot vrtna zelenjad. — ,,'/.eleni teden" v Berlinu. — Gospodarski pomočniki — namesto hlapci. — Hmeljarji! — Občni zbor odseka za rejo kuncev. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijslco-šolski vestnik. — Kmetijski tečaji in predavanja. — Kmetijske novice. — Vest ni k odseka za rejo kuncev. — Družbene vesli. — Razne vesti. — Tržni pregled. — lnserati. Cena za modro galico 1930. Kmetijska družba je napravila vse mogoče ko- na 66 para za 1 kg, letos pa so dosedaj vse prošnje rake, da bi dosegla oprostitev ali pa vsaj znižanje za to znižanje brez uspeha. uvozne carine na modro galico, ki znaša Din 1.32 Za sedaj določamo ceno galici po lanski za na 1 kg. Lani je finančno ministrstvo znižalo carino polovico znižani carini in sicer: Pri odjemu 15.000 kg na Din 7.95 za 1 kg franko vsaka postaja 5—10.000 „ „ „ 8.— „ 1 „ v Sloveniji na drobno po „ 8.20 „ 1 „ franko kolodvor v Ljubljani, Mariboru ali Celju. j če pa ostane v veljavi celotna uvozna carina, tedaj Če letos uvozna carina ne bo zni- se bo za gorenji znesek zvišala, žana za polovico, kakor lansko leto, Načelništva podružnic, kakortudi člane opozar-potem se gorenje cene povišajo za iamo» nai zaenkrat z večjo gotovostjo računajo s 66 para pri 1 kg. carino. Cena galici je letos nekoliko nižja od lanske. Kmetijska družba v Ljubljani. Vsak kmetovalec mora postati član Kmetijske družbe! Na pozdrav gospoda predsednika Kmetijske družbe, ki je 16. decembra 1929 predstavil gospodu banu dravske banovine novoizvoljeni glavni odbor, jje ta povdarjal: „Kmetijska družba je in ima biti čisto stanovska institucija, organizacija vseh, ki obdelujejo zemljo". Obenem je konstatiral, da dajejo mova družbena pravila že okvir bodoče kmetske zzbornice. Končal je svoj govor z željo: „V složnem ctlelu iščimo boljšo bodočnost kmetskega stanu". S temi izreki je pozval vse kmetovalce, da se uideležijo delovanja pri Kmetijski družbi. In večina mjih se je radevolje odzvala temu vabilu ter pristo-ppila h Kmetijski družbi. Danes štejemo že 25.000 čla-nnov. Od lanskega leta 1929 je to število narastlo za nnad 6000, v primeri z letom 1928 pa celo za 10.000. TTo pomenja vsekakor velik uspeh obnovitve Kme-ttijske družbe, posebno, če upoštevamo, da so ti člani skoraj sami kmetovalci, ki se dejansko pečajo s kmetijstvom, kakor to predpisuje § 5. družb, pravil. Glavni odbor Kmetijske družbe si smatra kot svojo dolžnost, da izreče tem potom javno zahvalo vsem načelništvom podružnic, ki so tako marljivo delovala in pridobila toliko novih kmetovalcev za vstop v to njih stanovsko organizacijo. Vendar to število nas ne sme še zadovoljiti, kajti stremiti moramo za tem, da čimprej dosežemo zakonito stanovsko zastopstvo na podlagi vseh kmetovalcev v delokrogu Kmetijske družbe. Marsikje so še kmetje, ki bi radi pristopili v družbo, ni pa nobenega, da bi jih k temu vspodbujal. Zato pozivlje glavni odbor vse načelnike in vse odbornike kmetijskih podružnic, da nadaljujejo to hvalevredno nalogo in pridobijo še vse tiste kmetovalce, ki dosedaj še niso imeli priliko plačati članarine. Saj je sa- V INabiraite nove člane! — Citajte in shranjujte „ Kmetovalca!" mo družbeno glasilo „Kmetovalec", iz katerega črpajo nasvete za svoje gospodarstvo, mnogo več čredno, kakor znaša malenkostna članarina Din 20. Pristop v družbo ni omejen na dobo, ampak se lahko izvrši vse leto. Tudi ne more nihče nikomur braniti pristopa, ampak vsak podružnični načelnik mora sprejeti za rednega člana vsakega, ki se pri-gl&si in odgovarja pogojem družbenih pravil; za izrednega člana pa vsakogar, ki plača članarino Din 20. Pripomnitivpa je, da bodo letos imeii volilno pravico le oni člani, ki bodo poravnali članarino do 15. aprila t. t. Obnovitev nedelavnih podružnic je tudi potrebna. Imamo namreč nekaj takih, pri katerih se še ni pobrala članarina za leto 1930 in čijih načelstva oziroma odbor ne kaže posebnega zanimanja za to organizacijo. V takih primerih mora pač eden ali drugi umnejši član sklicati kmetovalce na sestanek, zbrati od njih članarino, izvoliti pripravljalni odbor in obnoviti delovanje podružnice. Vse kmetijske podružnice, ki so bile kdaj ustanovljene in pri katerih so pogoji za njih obstoj zagotovljeni, je treba poži-veti, kajti to je v interesu kmetijstva v dotičnem kraju. Tudi Belokranjci so še vedno redni člani Kmetijske družbe, ki bo zanje tudi v bodoče ravnotako skrbela kakor za ostale svoje člane, četudi spadajo v drugo banovino. Delokrog Kmetijske družbe v Ljubljani ni namreč omejen samo na dravsko banovino. Četudi se je to že ponovno poudarjalo, je nekaj podružnic prenehalo s svojim delovanjem. Pri teh se mora zanimanje za družbo obnoviti, kakor je bilo pred razdelitvijo v banovine. V marsikaterem kraju še niso ustanovljene podružnice, četudi bi bili pogoji za to dani, oz. četudi se .čyn po njih potreba. Tam manjka samo kaka delovna oseba, ki bi zbrala kmetovalce, jih pozvala na ustanovitev podružnice in pobrala članarino za tekoče leto. 20 zavednih kmetovalcev bo pač lahko dobiti v vsaki občini oz. fari, kjer še ni podružnice, ki se bodo združili v to korporacijo. Glavni odbor je ta vprašanja obravnaval v svoji seji je sklenil, ponovno pozvati kmetovalce, ki še niso člani, da se priključijo Kmetijski družbi. S tem bodo podprli svojo stanovsko organizacijo ter ji omogočili razširiti njeno strokovno in stanovsko delovanje v prid vsega našega kmetskega prebivalstva. Glavni odbor Kmetijske družbe. Več pozornosti gozdom, kmetovalci! Gozdi Dravske banovine obsegajo malo manj kakor polovico njene površine in so ali po legi aii po svojstvu zemlje skoraj vsi na izključno gozdnih, t. j. za drugovrstno obdelovanje nesposobnih tleh. Ta značaj naših gozdov brezpogojno zahteva, da se. trajno ohranijo; morali bi jih na teh tleh celo vzgojiti, če jih ne bi bilo, ker bi drugače nastale pustinje z vsemi nedoglednimi posledicami za ožjo in širšo okolico.*) < *) Jugoslavija ima okrog \'A milijona hektarov golega kraškega sveta; pogozditev teh goljav je eno najvažnejših, pa tudi najtežjih narodno-gospodarskih vprašanj. Ker nas je priroda v tolikem obsegu oblago-darila z gozdi, jim je s tem sama odkazala najvažnejšo vlogo v našem narodnem gospodarstvu. V istini so postali gozdi povsod vir blagostanja takoj, ko so se razvile prometne zveze In se je tudi preko naših krajev razširilo železniško omrežje. Ali vse neizmerno bogastvo naših gozdov je pravzaprav odkril šele povojni čas. Po vojni je postalo v gozdih vse živahnejše, kakor je bilo poprej. Povsod poje sekira, stari les izginja, sestojine se redčijo, posekovja širijo. Številne, še vedno se množeče vodne in parne žage so v obratu, na tisoče delavcev je neprestano zaposlenih v gozdih, dobra četrtina prebivalstva živi posredno ali neposredno od gozdov. Okrog železniških postaj, tudi najne-znatnejših, so vedno velike množine lesnega blaga in v tovornem prometu prevladuje les. Naraven pojav! Našim neposrednim sosedom na jugu države primanjkuje lesa in vse države ob obalah Sredozemskega morja ga morajo uvažati. Povpraševanje po lesu je veliko in cene so, zlasti zadnji leti, ugodne. V koliko je sedanje izkoriščanje gozdov v soglasju s trajnostjo v gospodarstvu in v koliko je v razmerju s povprečnim prirastkom drevja, to je težko dognati. Vedno pogosteje se čujejo strokov-njaški glasovi, da se gozdi prekomerno izkoriščajo, da so prihranki lesa porabljeni, da se seka za trajno gozdno gospodarstvo neobhodno potrebno drevje, da se gleda le na trenutni dobiček in da se za bodočnost premalo skrbi. Samo ob sebi je razumljivo, da mora ostati v gozdu vedno primerna množina drevja različne starosti, ako hočemo imeti iz njega trajno vsako leto ali v kratkih presledkih užitek. Ta lesna zaloga, ki predstavlja nekako obratno glavnico za gozd, se mora stalno ohraniti in sekiri zapadi letno le najstarejše drevje. Veliko narodno-gospodarsko važnost naših gozdov povzdiguje vsestransko še dejstvo — in v tem pogledu zavzema Dravska banovina izjemno stališče v državi — dejstvo namreč, da je pri nas že več kot pol stoletja nad % vseh gozdov (okrog 500.000 ha) last malih posestnikov oziroma kmetovalcev. Pri nas je kmetovalec samostojen gospodar gozda, gozd je sestavni del kmetije, njena najtrdnejša opora. Iz gozda ne dobiva kmetovalec samo lesa in drugih potrebščin za dom, gozd je zanj zakladnica, kamor se v denarnih stiskah zateče. Ce propada kmetija, se najprej izprazni gozd. Z gozdom kmetija stoji in pade! Pri takem razmerju bi bilo pričakovati, da se bo, vzporedno z napredkom kmetijstva, dvignilo tudi gozdno gospodarstvo in da se bo kmetovalec potrudil trajno povečati dohodke na vsej svoji zemlji in ne le enostransko na polju. Zal ni tako! Gozd kmetovalec še vedno premalo uvažuje, z lesom premalo štedi, za gozd se mu zdi škoda vsakega dela in prav posebno redkokedaj skrbi za vzgojo. Veliko lesa se potrati marsikje z razvado, da se kurijo surova drva. Jeseni, ko je zima pred durmi, gosoodar šele poseka drva za zimsko kurjavo in v naglici napolni drvarnico ali pristrešje. Povprečno tehta kubični, meter surovega bukovega lesa 1000 kg in na prostem posušenega 700 kg. Radi vlage so torej surova drva približno V3 težja od suhih. Vsa toplota, ki je potrebna, da ta vlaga izhlapi, je izgubljena in porabi se veliko več drv. In še gospodinja ima križ ž njimi, ker seveda nerada gore. Drva za zimo se morajo sekati zgodaj spomladi in razcepiti, da se zložena na zračnem solnčnem prostoru v gozdu ali doma poleti dobro presuše. Le suha drva dajo polno vročino. (Dalje prihodnjič.) Ali naj varčujemo pri umetnik gnojilih ? Današnje razmere zahtevajo od nas, da smo varčni in da se ogibljemo vseh stroškov, ki niso neobhodno potrebni in pri katerih bi si lahko kaj prihranili. To velja za vse izdatke, ki jih imamo v gospodarstvu. Važno je zaraditega vprašanje, kje bi se dalo kaj prištediti v korist našemu gospodarstvu. Ali pri stroških za delo, ali za orodje in stroje, ali za umetna gnojila in močna krmila itd.? Največ stroškov nam prizadeva delo in naravno je, če skušamo v prvi vrsti znižati te stroške. To velja posebno na kmetijah, kjer ji ne zadostujejo domače moči, ampak je treba delati z najetimi močmi. Marsikatero ročno delo bi se dalo ceneje opraviti z vprežno živino, zlasti pri okopavinah, ki jih pri nas močno pridelujemo. Tudi pri strojih je treba varčevati in sicer s tem, da ne kupujemo strojev, ki niso za naše potrebe in našo rabo. Vsak tak strošek je zavržen, če ne moremo rabiti stroja ali pa, če imamo z njim premalo dela. Pri semenih se bo dalo težje kaj prihraniti, skrbimo pa, da rabimo le preizkušeno dobra semena domačega ali pa že vdomačenega pridelka. S tujim in dragim semenom je treba previdno začeti in delati najprej potrebne poskuse, da nam v večji količini naročeno seme ne odpove na celi črti. Prav posebno je gledati na varčnost tudi pri umetnih gnojilih in močnih krmilih, ki nam povzročajo pri ojačanju gospodarstva (intenziviranju) izdatne stroške. Pri današnjem težkem izhajanju naj velja vodilo, da si je treba pomagati po možnosti z domačimi gnojili in krmili in da je treba spraviti v soglasje te potrebščine z domačimi pridelki, tako da smo manj ko mogoče navezani na dobavo in nakup od zunaj. Kakor se to prav in dobro sliši, nastajajo pri tem vendarle pomisleki, ki so* tehtnega pomena. Mnogi danes trdijo, da ni treba z jačjimi sredstvi (z intenziviranjem) pomnoževati pridelkov, ker jih je čim dalje težje spravljati v denar in ker se nam na ta način množe stroški, ne da bi dosegli stem bistvene uspehe za gospodarstvo pri današnjih cenah pridelkov. Na prvi pogled bi to držalo, ali če pogledamo stvari bolj do dna, vidimo, da nimajo umetna gnojila samo te važnosti, da povečujemo z njimi naše sedanje pridelke, kar je velikega pomena zlasti za naše malo posestvo, ampak imajo tudi ta velik pomen, da znižujemo s povečanimi pridelki tudi stroške pridelkov in sicer v taki meri, da se nam izplača pridelovanje celo pri znižanih cenah pridelkov. To je pa glavna stvar in to jim je tudi prineslo današnjo veljavo v svetovnem gospodarstvu. Če bi se umetna gnojila ne izplačala, bi prav gotovo ne našla toliko odmeva in toliko porabe, kakor se z njo upravičeno ponašajo. Res, da se trudijo tvornice za umetna gnojila, da svoje blago razpe-čajo, kakor je v trgovini sploh potrebno, toda le dejanski uspehi, ki smo jih dosegli z umetnimi gnojili, so tisti činitelji, ki jih zmeraj znova priporočajo in zaradi katerih jih tudi potrebniki vsepovsod kupujejo. V zvišanju pridelkov in v hkratnem znižanju pridelovalnih stroškov je iskati danes veliki pomen umetnih gnojil, ki ga imajo za naš gospodarski napredek. To velja za vse tiste pridelke, pri katerih nam umetna gnojila očitno pomagajo do boljših uspehov, kakor nam prikazuje tudi sledeči zgled pri gnojenju krompirja. Če je padla tržna cena krompirju na 60 par za 1 kg in če znašajo stroški za umetna gnojila za 1 ha 1200 Din, pridelali pa smo brez umetnega gnoja 140 q, s pomočjo umetnih gnojil pa 180 q, potem imamo pri 140 q pridelka (140 q X 60 Din) 8400 Din dohodka, pri 180 q pridelka (180 q X 60 Din) pa 10.800 Din, kar nam daje, če bi bili stroški pridelovanja pri 1 kg tudi 60 par ali pri 100 kg 60 Din, večji dohodek, ki bi znašal s pomočjo umetnih gnojil (10.800—8.400 Din) 2.400 Din; in če odtegnemo od te svote stroške za umetna gnojila 1.200 Din, nam ostane še zmeraj 1.200 Din dohodka. Tudi pri ceni 50 par za 1 kg krompirja, pridemo še zmeraj na svoj račun, ker bi nam ostalo pri 180 q pridelka, če po gornjih podatkih vse točno obračunamo, še zmeraj 800 Din dohodka, doČim bi imeli v tem primeru brez umetnih gnojil ravno toliko izgube. Vse to pa seveda ob normalni ali redni letini. Predležeči zgled nam kaže, da je treba pri vsej potrebni varčnosti z obratnimi sredstvi vendar le dobro preudariti, v koliko in če bi sploh kazalo omejiti dosedanjo porabo umetnih gnojil. Vobče bo kazalo, da jih na podlagi dosedanjih ugodnih uspehov tudi nadalje rabimo, zlasti tudi na našem malopo-sestvu, za katerega imajo' še več pomena, ker mu ne pomagajo samo dvigati potrebne pridelke za zboljšanje gospodarskega izhajanja in življenja, ampak mu ob znižanih cenah pridelkov še izdatneje pomagajo do bolj ugodnih uspehov z ozirom na to, da potrebna dela tudi sam opravlja. R. Razkosanost njivskih kultur. Večina kmetij naše dravske banovine je mala posest. Le nekateri posestniki imajo svoja posestva skupaj okoli poslopij (arondirana). Običajno ima vsak posestnik svoja zemljišča na vse strani kata-stralne občine raztresena. Če vprašamo, katera parcela je tega ali onega posestnika, nam običajno pokaže po 3 do 4 različne posevke na eni parceli in pravijo, da je to last posestnika N. N. V tem oziru se moramo čuditi, da na ta način sami sebi posest razkosavamo in jo drobimo na manjše obdelovalne ploskve. Pri strokovnih predavanjih kmetovalcem pred-očujemo razne novejše, cenejše in uspešnejše na- čine za obdelovanje zemlje, za setev, gnojenje in za spravljanje pridelkov itd. V zadnji dobi se čim dalje bolj poudarja nujnost skupne prodaje in nakupa pridelkov oz. potrebščin, da se olajša težavno stanje našega kmeta, v katerem se danes nahaja. Zdi se mi potrebno, sprožiti misel, da naj bi kmetovalci na eni parceli sejali le po en sadež, če bi pa ta prostor ne zadostoval, pa še na kateri drugi parceli. Po svojih izkušnjah sem vedno poudarjal, da sejmo le čiste kulture in ne tnesamh, kakor dose-daj (n. pr. pesa, skupaj s korenjem, salato in še bobom itd.); taka mešana setev je zamudnejsa in težja za obdelovanje in pridelek je tudi manjši, ker duši ena rastlina drugo, ker se zemlja pri raznodobnem razvoju in spravljanju posameznih pridelkov preveč stlači. Zato poudarjam, da moramo za svoje njive napraviti pravilen načrt, iz katerega bo povzeti, kam naj sejemo posamezne pridelke. Zamislimo si srednje veliko posest, ki obsega razen gozda, travnikov in pašnikov se kakih 20 njivskih parcel, ki so večinoma po JA do 1 orala velike, v skupnem iznosu 10 oralov. Te parcele so na vse strani raztresene, istotako so raztresene tudi razne kulture ozir. posetve. Koliko stane zamuda časa pri prehajanju iz ene njive na drugo, pri nakladanju in skladanju orodja na vozove itd. Tudi vse, nadziranje dela, opazovanje razvoja rastlin, nastopa škodljivcev in učinka gnojenja je otežkočeno. Ker je na eni parceli po več pridelkov, se zemlja neenakomerno izčrpava, tako da je vse kolo-barjenje na takih njivah zelo otežkočeno, Kdor je to vprašanje proučeval in se v praksi bliže zanimal z upravo gospodarstva na velikih posestvih, bo takoj uvidel, da je le dobro urejeno (organizirano) posestvo dobičkanosno. Ravno to velja pa tudi za ma-loposestvo. V naših krajih pridelujemo skoraj v enakem razmerju jesenska žita, spomladna žita, okopavine, krmske rastline in razne druge posevke, tako da rabimo približno pet enako velikih njivskih površin. Zato je treba delati na to, da bomo imeli v bodočnosti na posameznih parcelah čiste posetve, ne pa tako mešanih kakor jih imamo danes. Trdno sem prepričan, da bo vsak mali posestnik pri taki setvi lažje in hitreje svoje posestvo obdelal in da bo imel več pridelka ter manj stroškov, zlasti še, če pride s časom do tega, da se mu bodo po ugodnih legah zemljišča tudi zložila. Kaj bi rekli našim veleposestnikom in onim večjim kmetovalcem, ki bi imeli na svojih njivah ravnotako raztresene in mešane posevke, kakor jih imajo naši mali posestniki? Kako lep vtis naredi zloženo posestvo, s svojimi čistimi posetvami na posameznih parcelah! Cela njiva valujočega žita, ovsa, detelje, krompirja v cvetju. 5 Sejmo torej zanaprej na eno parcelo le po en pridelek. Seveda so tudi izjeme, ki so zaradi lege in sestave zemlje večkrat neobhodno potrebne, pa vendar bi se večina naših posestnikov lahko ravnala po teh navodilih, in bi stem pripomogla vsaj k delni zložbi njivskih kultur na naših posestvih. Fr. Malasek. Ikravost prašičev na Dolenjskem. V zadnjem času se opaža, da prihaja na mestno klavnico v Ljubljani vedno več ikrastih prašičev. Prejšne čase smo bili navajeni, da smo dobili ikre samo pri onih prašičih, ki so bili na klavnico pripeljani iz Karlovca in redko tudi pri onih, ki so prišli iz Hrvatske, Slavonije in Bosne. Sedaj pa, in posebno tekom letošnje zime, smo ponovno naleteli na ikre pri prašičih, ki so prispeli iz raznih krajev naše Dolenjske. Seveda so bili taki prašiči vedno zaplenjeni in kmetovalec je moral povrniti kupcu vso škodo. Prepričal sem se pa, da izvirajo tudi ti prašiči pravzaprav iz Karlovca, kjer so jih nakupili različni trgovci baje kar cele vagone in jih razprodali po Dolenjskem. Kmetovalci pa, ki so letos svoje domače prašiče kmalu razprodali, niso imeli dovolj domačih prašičkov, pa so radi segali po prašičkih, ki so bili cenejši in pripeljani iz Karlovca, ker so imeli dovolj krme. In kakor se pripoveduje, bo letos ikrastih prašičev pri nas še več. Kakšne pa bodo posledice? Kmetovalci, ki bodo te svoje prašiče prodali, bodo ob ves svoj trud, ako bodo prašiči ikrasti. Ako jih bodo pa doma poklali in porabili, bodo dobili pa sami in njihove družine trakulje. Ker pa pri nas na kmetih še vedno ne grade dovolj pazljivo stranišč in jih tudi posebno pazljivo ne uporabljajo, bodo pa zopet drugi prašiči, čeprav doma vzrejeni, dobili od človeškega blata ikre. Naši kmetovalci bi morali bolj paziti na ljudsko higijeno in seveda tudi na hi-gijeno svojih živali. Kadar bodo imeli svoja stranišča tako napravljena, da ne bodo mogli prašiči pod straniščem do človeškega blata, potem bo lahko mogoče uničiti ikre med prašiči. Pa tudi vzreja domačih prašičkov bi morala biti dovolj velika, da bi zadostovala domačim potrebam. Potem ne bode treba voziti prašičkov iz Karlovca v naše kraje. Naloga mesoglednikov na Dolenjskem pa je, da vestno ogledajo na ikre vse zaklane prašiče pri mesarjih. Ako pa najdejo kmetovalci pri prašičih, ki jih zakoljejo doma in za domačo uporabo v prašičjem mesu majhne, kot grah velike mehurčke, naj vprašajo najbližjega mesoglednika, ako so to ikre, in mesoglednik jim bode nato na podlagi mesoglednega pravilnika svetoval, kaj imajo napraviti s takim mesom. Vrhu tega pa naj kmetovalci, ki so imeli že ikraste prašiče, dobro pazijo na svoje blato in ako najdejo v njem majhne, rumenkastobele, štirioglate krpice, ki izgledajo kakor blekci, ki se zakuhavajo na juhi, potem imajo trakuljo, s katero bodo naprej raztresali ikre. Zato naj se podajo takoj k najbližnjemu zdravniku, ki jim bode predpisal zdravila za odstranitev trakulje, da bodo zdravi oni in njihovi prašiči. Ne kupujte pa prašičkov, ki jih pripeljejo različni trgovci iz Karlovca in karlovške okolice za rejo, ker ni res, da bi se vedno na živem prašiču poznalo, ako je ikrast ali ne.. Dr. Kune, vet. Štajerske jajčarice. Nesnost štajerskih kokoši ne zaostaja prav nič za ono raznih drugih pasem. To dokazujejo vsi dosedanji poizkusi, ki so se vršili pod enakimi razmerami. To je izpričala tudi zadnja dosedaj že 3. pre- izkušnja, ki se je vršila od 1. oktobra 1927 do 31. avgusta 1929 v Klosterneuburgu na Nižje-Av-strijskem pod nadzorstvom posebne komisije, v kateri so bili zastopniki kmetijskega ministrstva m nižjeavstrijske deželne kmetijske zbornice, in ki je presojala nesnost sledečih .pasem: plimetk, rode-landk, leghorn, laških jerebičark in štajerskih kokoši. Pri tej preizkušnji, ki je trajala 23 mesecev, se je dognalo, da je znesla največ jajc neka bela vijan-dotka, v celem 408 jajc in neka rodelandka 402 jajci in štajerska kokoš kot tretja pa 399 jajc, torej v dveh letih par jajc manj kakor bela vijandotka ali pa rodelandka. To je krasen uspeh, ki ga je pokazala štajerska kokoš, Suho cepljenje trt na stalnem mestu. Na številna vprašanja radi precepljevanja starih trt, zlasti šmarnice, izabele in drugih, tudi domačih trt, podajamo sledeča pojasnila. Suho cepljenje trt na stalnem mestu ni nič novega. Zlasti v južnih krajih (na Vipavskem, Istri in drugod) je ta način precepljevanja zelo v navadi. Trte cepijo namreč na sličen način, kakor sadno drevje in sicer v precep ali razkol. Ta način cepljenja se imenitno obnese, zlasti če je podlaga zdrava in močna. Treba je le vpoštevati sledeče važne pogoje. Predvsem je važen pravi čas. Cepljenje moramo izvršiti ali prav zgodaj t. j. takoj po režnji v drugi polovici marca. Ako ta čas zamudimo, potem smemo cepiti šele tedaj, ko preneha najhujši pritisk soka, toraj takrat, ko trte že ozelene in poženejo vsaj en četrt metra dolge poganjke. V času najhuj- Slika št. 17. Kokoš bela vijadontka št. 39, ki je znesla 408 jajc v 23 mesecih. Prav tako se je odlikovala štajerska pasma tudi s težo jajc. Najbolj težka jajca je nesla neka rode- 1 landka št. 30, ki so imela 67 g teže, za to pa takoj štajerska št. 166, ki je dala 66 g težka jajca in štajerska kokoš št. 112 pa s težo 65 g. To so tako lepi uspehi, da se lahko ponašamo s štajersko pasmo in da nam ni treba prav nič stikati za tujimi pasmami. šega pritiska soka v trti se tedaj precepljevanje ne sme izvršiti. ' Za cepljenje potrebne cepiče režemo še pozimi in sicer od najrodovitnejših trt, ki jih dobro poznamo. Cepiče hranimo v vlažnem pesku na zračnem orostoru, ki pa ne sme biti premoker, ne pregorak. Le-ti morajo ostati sveži, a pri tem ne smejo odganjati. Podlago (ameriško ali pa domače trte) potem odkopljemo prav tik zemlje in odrežemo (odžagamo in .sladko obrežemo). Na to jo s pomočjo ostrega noža razkoljemo, pa ne pregloboko (nikdar čez na-sledni kolenček). Da se podlaga zlasti pri starejših trtah preveč ne razkolje, jo nekateri preie nad ko-lenčkom z beko prevežejo. V prečen zataknemo leseno zagozdo, da drži precep narazen. Na to zari-nemo eden. pri močnejših trtah po dva cepiča ki sta ,2—3 očesa dolga v podobi sedlaste zagozde v podlago. Ceniče preje lepo zašilimo. tako> da konču-jeio zareze z lesom in ne s svržjo. Dobro je, da cepiče prirežemo od ene strani nekoliko .boli. kakor na drugI Delo je izvršiti leno snažno z gladkimi zarezami. Ko za rinemo ceniča v precep, je paziti, da stojita tesno in da ne zijata. Če je precep le nekoliko odprt, ea moramo z nožem ponraviti, odnosno nrirezati toliko globoko, da se cepiči lepo priležeio. Cepilno mesto končno z beko ali močno špago dobro orevežemo, obvežemo z mahom in osuiemo z ^emlio, ampak tako, da gledajo samo očesa iz zem-lie. Na vrhu potem ceniče zamažemo s cepilno smolo, da se ne presuše. Cepilna mesta sama pa ne smemo zamazati s cepilno smolo (sicer se cepljenje zaduši) V varstvo ceničev zataknemo potem zraven cenljenke kol, na katerega privežemo trto s pomočjo beke za podlago. Ko prične podlaga odganjati. jo moramo večkrat obrati, drugače se lahko cepiči zaduše. Takoj, ko cepljenka odžene, jo moramo odkriti do cepilnega mesta. Namesto cepljenja v razkol se lahko poslužujemo tud; nri drobnih trtah, ki se ne daio razklati, angleške kopulacije (jezičkanja) ali pa cepljenja v žlebiček: s cepljenkami je ravnati slično kakor preje povedano. Konečno bodi povedano, da je gojiti cepljenke tako, kakor one, ki smo jih cepili na zeleno. Previdno jih moramo obirati in večkrat poškropiti z raztopino modre galice in apna, da jih peronosoora ne uniči. F. Kafo!. Radič kot vrtna zelenjad. (Dalje in konec.) 7a vodoravno gredo položimo na tla kakih 20 do 30 cm na debelo plast gnoja v odmerjenem prostoru. V začetku grede nasuiemo na gnoj mali, kakih 15 cm visok ereben zemlje ter noložimo ob njem poševno radič po dva do 3 cm narazen, da segajo korenine na gnoj ali tikoma do gnoja. Ko je prva vrsta Dostavljena. jo prisujemo z zemljo, da so tudi glavice pokrite kakih 5 cm na visoko. V oddaljenosti kakih 10 cm od prve vrste postavimo prav tako drugo in nadaline vrste. Gnoj ima nalogo, da oddaia za rast potrebno gorkoto, zemlja vrhu pa, da zadržuie vlago. Čez 3—4 tedne odžene radič v taki meri. da mu nežno listje lahko porežemo ali še boljše, da ga izkopljemo in odrežemo ob kore- ninskem vratu lepe rdeče in pisane češulje. V tem slučaju so obrezane korenine brez vrednosti,* ponekod jih pa operejo, kuhajo in tisto vodo pijejo kot izvrsten lek za najrazličnejše notranje bolezni. Lahko, da imajo korenine zdravilno moč, saj ravno iz mnogih košaric, kamor spada tudi radič, pripravljajo lekarnarji razna zdravila. Ako se zemlja med siljenjem posuši, jo je treba primerno zaliti z nekoliko ogreto vodo. Stožasto gredico naredimo, da zložimo po potrebi širok in visok kup gnoja v koničast stožec, ki ga sproti primerno tlačimo. Krog njega nasujemo kakih 10 cm na debelo in 15—20 cm na široko vrtne zemlje in položimo nanjo, okrog gnojnega kupa radič po 2—3 cm narazen vodoravno, da so korenine vsmerjene proti gnoju, glavice pa na zunanjo stran. Ko je prva vrsta položena, nasujemo vrhu 10 cm debelo zemeljsko plast in nadaljujemo s polaganjem rastlin. Prav tako vložimo nadaljne vrste, po potrebi do vrha. Ob zidu vložimo radič, da najprej položimo kakih 20—30 cm široko in 10 cm debelo plast gnoia ob zidu, spredaj na 10 cm debelo in kakih 20 cm široko plast zemlje. Na prst položimo vodoravno radičeve rastline po 2—3 cm narazen s korenino v gnoj ali proti gnoju, z glavico pa na zunaj. Za drugo vrsto založimo spet zadaj ob zidu 10 cm debelo plast (moja in spredaj 10 cm debelo plast zemlje, tako na široko, kakor v prvi vrsti. Vrhu tega sledi vlaganie radiča, kakor smo povedali za nrvo vrsto. Ako to od zunaj primerno podpremo, naredimo tako zidano gredico do 2 m visoko. Koder ie nevarnost, da nam v prostoru, kjer silimo radič, zmrzne, delamo le vodoravne gredice, ki jih, ko je radič vložen, pokrijemo s poveznenim zabojem. Zaboj na obložimo ob straneh jn na vrhu z gnojem. Zaradi gorkote na naj bo zaboj nizek in ne nad 15 cm višji, kakor ie gredica. Ker svež koniski gnoj razviia preveč gorkote, je za to delo boljši goveji crnoi; če na tega nimamo, vzamemo že nekoliko nodelan koniski gnoj. Na našo gosnodarsko škodo in sramoto prihaia na naše trge skoraj vsa množina siljenega radiča iz inozemstva. Pri nas imamo vse pogoje za pridelovanje te presnine in ker je silienemu radiču visoka cena in ker se z malim trudom in na majhnem prostoru pridela precejšna količina, obrnimo pozornost tudi v to smer. Radič je na tudi v poletnih mesecih izvrstna hrana za prašiče. 7a nerutnino. koder nima zelene naše, je najboljši oridatek. Ker sega globoko s koreninami, ni občutliiv proti suši, ki nas često spravlia v zadrego za prehrano ščetinar.iev. Raste hitro, da i?a poleti lahko večkrat žaniemo 7a krmo poleti ie najizdatnejši rdeči in p 5 > Si o ■ L 0. i = Is { ne so v dinarlih Ljabljaia Maribor pšenica ...... 1 Q 250' - do 258' 200- - do 300'— rž ........ 1 „ i30* - do 235' 160- - do 300'— 820" - UO 235 ■— 150*— do S50'- oves........ 1 ,. 200 - do 240 175- do 250- - 1 .. ■-•- do —' 150 — do 250- - koruza (nova, sušena) . 1- „ 170 — do 180 140 — do 250"— ajda........ 1 210-— do 230' ■— 150'— do 300'— fižol,, ribničan . . . . 380- do —' •— 300*— do 500'— fižol, prepeličar . . . 1 460*— do —' —•- do — 1 100*— do 125' 100'— do 150' — sladko seno..... 125'— do —■ •— 75"— do 90*— kislo seno..... 1 .. 75'— do —' '— —'•— do —*— 50'— do 75 — 50-— do 6B-- Voli I.....žive teže 1 kz 10'— do —• •— 9 50 do ttt* „11....... .. 1 9*— do —' '— d*75 do 8'— do —' '— 6-— do ar*— Krave, klobasarice „ ,. 1 4'— do 5 — 3'— do 5* — (Prigon v L). 75. v Mar- 672 glav.) Teleta .... žive teže 1 kg 14 - do 15' 12-50 do 13'— (Prigon v LJ. 5, v Mar. 12 glav.) 6—8 tednov stari . . . . kom. 200*— do 400' ■_ 175*— do 250*— 3—4 mesece stari . . . . ** _._ do —■ 1— 350-— do 450* — 5—7 mesecev stari . . . „ _._ do —• — 4 80-— do 550*- debel.....žive teže 1 kg do —• — 10-— do 13* debel .... mrtve .. 1 do —'1 16-— do 17*— (Prigon v LJ. 83, v Mar. 181 glav.) io 22'— do 42*50 25'— do 45* — 30-— do 60*— 1 lit. 2*60 do s- _ 2 50 do 3* - 1 do —• — 12-— do 14*- fialno maslo .... 1 kg 44'— do 56* — 48-— do 50'- surovo maslo .... 1 .. 36*— do 40' — 40 — do 48'- bohinjski sir .... 84'— do 40* — _ do — *— 8-— do 10* — 8*— do 10'— 0'75 do 1* — 0-75 do 1 — trda drva..... 1 m* P5'— do — 125" - do 165*- mehka drva..... 1 .. 90-— do —• - 90'— do 110* - Tržne cene v inozemstvu. Na Dunaju 17. marca. Voli 1, žive teže 1 kg 12.80—13.60 Din. Voli II, žive teže 1 kg 10.40—11.20 Din. Skupni prigon 2433, iz Jugoslavije 196. Prašiči, peršutniki, živ. teže 1 kg 16.00—20.00. Prašiči, debeli, živ. teže 1 kg 16.00—18.60 Din. Skupni prigon 11.251, iz Jugoslavije 2294. Mleko, cena vnanjega, 1 liter 2.96 Din. Maslo namizno, 1 kg 46.40—48 Din. Sir, polementalec, 1 kg 30.40 do 38.40 Din. Jajca, sveža, komad 0.75—1.25 Din. Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasled. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Od govoren Janez Vehar. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domaČem zavodu KNIETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Račun pošt. hranilnice št. 14.257 registr. zadruga z neomejeno zavezo Brzojavi: »KMETSKI DOM« Telefon 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica I Telefon 2847 V^/V- Stanje vlog Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje ^SMM^^ okrogio 30,000.000 dinarjev, po 6 °/0 brez odpovedi, pri trimesečni odpo- vedi po 7 '/j °/o brez odbitka davka Rezerve nad 500.000 dinarjev. na rente / f3r\ Jamstvo za vloge presega večkratno » vrednost vlog Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. - POSOJILA daje proti poroštvu, na vinjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 '/s in od 3-4 '/„ le obsobotah in dnevih pred prazniki cd 8-12 «/a ure. Podružnici v Kamniku in v Mariboru GOSPODARSKA HflflODILiT Ponatisi iz .Kmetovalca". Vsako posamezno navodilo stane 2 Din. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslat. (Zadostuje če imenujete samo tekočo številko od navodil). 56. Kako živi žitni mol) in kako se pokončuie. 59. Natrilev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo. 60. Kako se obnavljalo in popravljajo meje? 62. Presojanje krmil po škrob-nih vrednotah. 63. Garje pri konjih. 64. Apneni dušik. 66. Duh in okus vina po žveplu. 68. Tobak. Pridelovanle in zakonski predpisi. 69. Sečni kamni pri živalih. 70. O prijavi sekanja v gozdih. 71. Kisanje in cikanje vina. 72. Trošarina na vino. 73. Precejanje in filtriranje vina. 74. Glodanje lesa po goveji živini. 75. Dve nujni nalogi naše živinoreje. 76. Sredstva za pokončevanle škodljivih rastlin in živali. 77. Skoda, povzročena po lovcih in divlačini. 78. Moderno zatiranje živalskih kužnih in nalezljivih bolezni. 79. Preizkusi z umetnimi gnojili 1923. leta 80. Pomen kmečkih gozdov. 81. Neplodnost, zvrženje In bo-iezni žrebet. 82. Salolidin kot sredstvo zoper trtno plesnobo. 83. Tekoče žveplo zoper olei-nobo na grozdju. 84. Mollavo žito. 85. Kako sadimo sadno drevlf ob cestah In potih. II 1. 2. 5. 7. 8. 9. 13. 15. 16. 20. 25. 26. 27. 29. 36. 37. 41. 43. 44. 46. 50. 51. 54. Počrnjenie vina ali sadjevca. Rjavenje vina. Sestava in setev travnih in deteljnih zmesi. Gnojenje vinogradov z novejšimi umetnimi gnojili. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobto vino. Čiste drože in njih raba v kletarstvu. Vzroki neplodnosti pri govedi. Sluzavost ali vlačljivost vina. Krmljenje z oljnimi tropinami. Ciščenle in precejšnje vina. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. Naprava petilota ali domače oljaie. O bistvu alkoholnega vrenja (kipenja). Vnete vimena ali volčič na vimenu. Nova naredba glede zvrše-vanla rezarstva. Kislost (kisloba) in razki-sanje vina. Močno krmilo „ribla moka" za rast in pitanje prašičev. Dolžnost vzdrževanja ograj pred živino, ki se pase. Napenjanje govedi. Bradavice (gobe) pri živini. Izdelovanje mila za dom. Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem (rdečica). Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino. Večje posestvo v bližini Radeč pri Zidanem mostu je na prodaj! Men okrog 60 hektarov: 8 ha njiv, 13 ha travnikov in pašnikov in 38 ha gozda. Proda se skupno s hišo in gospodarskimi poslopji. Podrobnejše podatke poda: Kmetijslio družbo v Ljubljani. :"lp|"v"'cn '""""" apnenim dušikom s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom domačega proizvoda. Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apna. — Tudi žlahtna vinska trta, sadno drevje in vse poljske rastline so za apneni dušik prav posebno hvaležne. Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje proizvajalec: Tvornica za lik (!■ d., Ruše, pošta Ruše pri Mariboru. V tej tvornici se dobiva tudi ^Nitrofoskal Ruše", sestavljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik-(-kalijeva sol-)-superfosfat. LANENO OLJE, FIRNEŽ? BARVE, LAKE. KIT, LANENE TROPIPIE ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEDIČ-ZJIMKL TOVARNE BLJA, LA« nv IN BAB V družba z o. z, lastnik FRANJO MEDIC. Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah VARNO NALOŽITE SVOJ DENAR V VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI POLEG HOTELA UNION OBRESTOVANJE NAJUGODNEJE POSOJILA PROTI VKNJIŽBI NA POSESTVA, PROTI POROŠTVU ITD. bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — jetika — kašelj - suhi kaset] sluzasti kašelj — nočno poten e — bronhijslni kalar — kalar požiralnika — zaslinje-vanje — pljuvanje krvi — bruhanje krvi — tesnoba — astmatično dihanje — bodljaji in t.d. so ozdravljivi I Že na tisoče ozdravljenih! Zahtevajte tako) mojo Knjigo „Noua umetnost ii ki je že mnog e rešila. Lahko se uporablja pri vsakem načinu življenja i i pomaga bolezen hitro premagati. Telesna teža poraste in postopno apnenje ustavlja bolezen. Resni zdravniški izved nci potrjujejo izborno kakovost moje metode in priporočajo uporabo iste. Čim prej pričnete z mojim načinom prehrane, tem boljše je. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali veliko koristnega. Kogar mučijo bolečine, kdor se hoče na hiter način, temeljito in rez nevarnosti rešiti svojih bolečin, naj piše še danes! Naglašam ponovno, da dobite moje pojasnilo popolnoma brezplačno, brea vsake obve/e z Vaše strani in bo Vaš zdravnik gotovo pristal na ta od prvovrstnih profesorjev ocenjen nov način VaSe pr« hrane Radi tega je v Vašem interesu, da takoj pišete, ter b'>ste od mojega tamošnjega zastopstva kadarsibodi postreženi. Črpajte pouk in pojačeno življensko voljo iz knjige izkuše nega zdravnika. Ona vsebuje okrepitev in življenrko tolažbo ter je namenjena vsem bolnikom, ki se zanimajo za sedanji način znanstvenega zdravljenja pljuč. Moja adresa: GEORG FULGNER, Berlin-Neukoln Ringbahnstrasse 24, (Abt. 649) J. BLASNIKA NASL. UNIVERZITETNA TISKARNA LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA _ NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOLJ SOLIDNO USTANOVLJENA LETA 1828 A R B O I preiskušeno in splošno priznano najboljše sredstvo za zatiranje raznih škodljivcev in bolezni na sadnem drevju osobito spomladi, dalje CEPILNO SMOLO najfinejše kakovosti priporoča sadjarjem in vrtnarjem tvrdka: CHEMOTECHNA družba k o. z Ljubljana, Mestni trg 10 Ustanovljena leta 1881. Celjska posojilnica d. d. v Celju -V lastni hiši ,,Narodni dom" Sprejema hran In > vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za varnost hran. vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100 mi-Ijonov še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000 — Podružnici s MARIBOR Šoštanj Aleksandrova c. št. It (v lastni hi&i) Nalezljivo sramnfčno vnetje. »... Z zadoščenjem sem zaznal, da je izvrstni učinkujoči »Bissulin« na velepose^tvu prejirečil, d» že dve leti ni bilo obolenja na sramničnfm vnetju Tierarzt Dr. H. Beri. TierSrztl. Wochenschr. 31. .tehrg. Nr. 36. »Bissulin« se izdaja le na živinozdravniško od redbo. H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aachen. Za stopstvo: »Lykos« Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevsk* nI. 8. čilski soliter. Vse rastline rabijo spomladi obilo dušika, ki jim ga nudi Posebno hvaležna so zanj žita, koruza, krompir, pesa, hmelj. ČILSKI SOLITER je zelo hitro učinkujoče gnojilo, ki povzroča bujno rast. ČILSKI SOLITER Trosi se lahk0 vsak čas se dobi ^ovsod, kjer prodajajo umetna gnojila, predvsem pri Kmetijski dražbi v Ljubljan in nje ih skladiščih v Celju, Mariboru, Novem mestu. Brežicah, Iv