©©MiMoUglESGLAS Leto XLVI - št.48 - CENA 60 SIT Kranj , torek, 22.junija 1993 Včeraj se je znova začelo sojenje nekdaj drugemu Elanovemu možu Pavel Koder je vendarle spregovoril Radovljica - Ker je namestnik javnega tožilca Tone Ribnikar na prvem sojenju pred tričlanskim senatom radovljiškega temeljnega sodišča v obtožnici proti 59-letnemu Pavlu Kodru prekvalificiral kaznivo dejanje nevestnega gospodarjenja v (težje) kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, se je včeraj celoten postopek začel znova pred Petčlanskim senatom. Pavel Koder, nad katerim visi grožnja zapora, je vendarle prekinil molk in se odločil zagovarjati. Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Prekvalifikacija kaznivega dejanja se nanaša na očitek krivde Pavlu Kodru za Elanov podarjeni" delniški vložek v švicarsko firmo Sirol Yachting v znesku 480.593,60 švicarskih Jankov ter deset neplačanih Elanovih jadrnic f 43, dobavljenih isti firmi, v vrednosti 2»586.900 frankov. Obtoženi Pavel Koder je včerajšnji zagovor 2ačel s svojim pogledom na obtožnice, za kate-re je dejal, da jih v celoti zavrača kot povsem neutemeljene. »V Elanu sem delal sedemnajst '** z vsem srcem in dušo, bil sem generalni poo- blaščenec za koncem Elan in za njegove firme v tujini. Ne morem dovoliti, da bi bilo to moje nesebično delo popolnoma izničeno, kot da sem opravljal eno samo veliko kriminalno dejanje. Strašni gonji in obtožnicam navkljub mi vest in strokovno znanje pravita, da v vseh teh letih v Elanu nisem ničesar takega storil ali opustil, da bi bil Elan oškodovan ali da bi s svojimi dejanji premoženjsko koristil drugim ali sebi.« • H. Jelovčan Nadaljevanje na 29. strani Vedrina in sproščenost - Samo delček vsega, kar so med letom počenjali v tečajih, seminarjih in delavnicah Centra za kulturno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj, so najmlajši in tudi malo večji prikazali na petkovi poznopopoldanski Žetvi: plesali so, se igrali z lutkami, se šli gledališče, pokazali karemiko, risbe in še marsikaj; skratka bili so imenitni, starši in vsi drugi so bili navdušeni. • L. M., foto: Gorazd Šinik Tri leta slovenske državnosti Po treh letih samostojnosti slovenske države, po sprejemu v članstvo Organizacije združenih narodov, po vključitvi Slovenije v številne mednarodne organizacije in ustanove, po sprejemu v Svet Evrope in po prvih pozitivnih rezultatih pogovorov o vključevanju Slovenije v Evropsko skupnost se je upravičeno vprašati, ali bomo v prihodnje kos nalogam, ki nas še čakajo do oblikovanja modernejevropske države. Smo res država in narod, ki se zna zbrati samo v izjemnih, usodnih trenutkih, v razmerah, ki mejijo na eno strani na vojno, na drugi strani pa na mir, v času, ko gre za velike teme, v miru pa, kot da ne bi znali najti samega sebe. Mogoče smo se prekmalu usedli v udobni naslanjač samostojnosti, ker nam je vse doslej uspevalo sorazmerno lahko in hitro, pa tudi mednarodne razmere so nam bile naklonjene. Z oblikovanjem svoje države se nismo preselili na drugi svet. Še vedno bivamo na obrobju vojne, obkroženi s sosedi, ki imajo z nami tudi takšne ali drugačne načrte. Še vedno smo na Balkanu, na katerem bi Evropa ob pomoči Združenih držav Amerike rada oblikovala neko novo jugoslovansko združbo, za začetek vsaj gospodarsko. Opozorila pred to nevarnostjo se nam mogoče kdaj zdijo pretirana ali celo izmišljena, vendar so dejstva, ki potrjuje pot nazaj v preteklost, iz katere smo komaj ušli. Marsikdo na tujem nas ima še vedno za del Jugoslavije, mešajo nas s Slovaško, Slavonijo ali celo kakšno drugo neevropsko dražavo. Če bi morali kaj storiti zunaj, potem bi morali izkoristiti vsak korak, ki ga naredimo na tuje, da smo Slovenija, samostojna in po merilih Evrope organizirana država, da smo se dokončno izvili iz vsiljenega jugoslovanskega obroča in da hočemo ostati svoji na svojem, seveda odprti do vseh. Nevarnost za samostojnost smo tudi sami. Zgodovina nas vedno znova in znova razburja in deli. Brskamo in prevračamo dosjeje. Prav ima sociolog Pavle Gantar, ki pravi, da so dosjeji v vseh postkomunističnih državah največja senca preteklosti in najbolj hudo breme sedanjosti. Politični spopadi prehajajo prepogosto prek meja razumnosti. Nejevolja tistih, ki na volitvah niso bili pretirano uspešni, daje na trenutek občutek, da bi najraje takoj volili znova in tako izničili izide tokratnih volitev. Pogovor je kdaj nemogoč. Če bi šlo samo za politiko, bi bil položaj manj nevaren. Ker pa gre tudi za globoko gospodarsko in socialno krizo, za igra-čkanje ni pravi čas. Očitno je država zelo ranljiva. Splača se iti na cesto in mejne prehode in tam iskati svojo pravico. Da ne bo napačnega razumevanja. Stavka in protest sta legitimna, vendarle bi moral vsak, ki nekaj terja, vedeti, kje vzeti. Vzeti pa za zdaj nikjer ni. Zato bi bil sedaj čas za takšno enotnost, kot smo jo bili sposobni oblikovati pred tremi leti. Ne za neko novo enoumje, temeveč za politični dogovor, kje smo, kaj smo in kaj moramo storiti, da nam ne bo še hujše. • J. Košnjek Ob praznikuf dnevu slovenske državnosti, čestitamo vsem Gorenjlcam in Gorenjcem. Stečaji na obzorju Kranj, 21. junija - Na Gorenjskem je po podatkih SDK za stečaj zrelih 39 podjetij, med njimi je 11 družbenih, v te podatke pa niso všteta podjetja, ki so poiskala zavetje v Kor-žetovem skladu. Visok jubilej šole v KOVORJU - Minulo soboto so v osnovni šoli Kovor proslavili s'oletnico tamkajšnje šolske zgradbe. Povabljene goste, tudi fržiškega župana Petra Smuka, So pred vrati sprejeli po starem običaju, z domačim kruhom, soljo in orehi. V učilnicah so jim predstavili sadove svojega dela s Pestrim kulturnim nastopom in z&nivo razstavo o zgodovini šole ta kraja. Več o tem dogodku na 3. strani! S. S. - Foto: S. Saje Napoved Romane Logar, direktorice SDK Slovenije, da bodo v teh dneh začeli dosledno vlagati predloge za začetek stečajnega postopka za podjetja, ki po zakonu o finančnem poslovanju izpolnjujejo pogoje zanj, je bila kot vse kaže nekoliko preuranjena. Problematiko bodo namreč še prej obravnavali v državnem zboru, kjer naj bi se izrekli o moratoriju na stečaje, ki ga je 1991 sprejela tedanja Peterletova vlada. Stečajev seveda v nedogled ne bo moč odlagati, saj v Sloveniji pogoje za stečaj izpolnjuje več kot 1.700 podjetij, med njimi pa je kar 1.157 zasebnih. SDK je na sodišče že vložila predloge za stečaj 661 zasebnih podjetij, ki nimajo nobenega zaposlenega, vendar sodišča zaradi prezasedenosti tega še niso izpeljala. V družbe- nih podjetjih, ki so zrela za stečaj, pa je ogroženih približno 130 tisoč delovnih mest. Če bo sprožen plaz stečajev, seveda ne bodo ogrožena čez noč, saj so sodišča prezasedena in postopki se bodo dolgo vlekli. V Kranju denimo po letu in pol še niso zaključili stečajnih postopkov za nekatera manjša Iskrina podjetja. # M. V. Škofja Loka, 21. junija - Claude Trapp, predsednik in glavni direktor francoskega holdinga J.C.G. Investissements in Marko Vrani-čar, direktor Inštituta Zoran Rant iz Škofje Loke sta podpisala pogodbo o ustanovitvi novega mešanega podjetja Crvoref, v katerem imajo Francozi 60 odstotni delež, vodstvo mešane družbe pa bo kljub temu v slovenskih rokah. Inštitut si s tem za program krioge-nike odpira zadnja vrata na trg EGS, saj si je zagotovil pravico svobodnega nastopa na svetovnem trgu. V mešani družbi Crvoref v Škofji Loki bo zaposlenih osem strokovnjakov, vodil jo bo Marko Vraničar. Ne gre sicer za velik posel, vendar po naših podatkih prvi, v katerega slovenska stran vstopa z vrhunskimi izdelki oziroma znanjem. • M.V., foto: G. Šinik P - ^ftteneta Žagarja 37, KO [ OMMERCE VAS NAJBOLJŠI PARTNER GORENJSKI GLAS SPET V TOREK Zaradi praznika Gorenjski glas v petek ne bo iziel, zato pa smo vam danes in tako bo tudi naslednji torek, pripravili dvojno Številko. str. 2 Julijana odteka, botri se tomrijo. Trije kolesarski dnevi v Kranju - V petek, soboto in nedeljo so bile v Kranju tri kolesarske dirke. Na sliki: trenutek z nedeljske dirke. Od leve proti desni Eržen (Krka), Pagon (Sava) in v ozadju Martin Hvastija (Rog). Več o kolesarstvu in drugih športnih prireditvah v Stotinki. J.K., slika G. Šinik iKViliodiiji torek, 29. junija, bo Gorenjski glas s posebno jeseniško prilogo dobilo vsako gospodinjstvo v občini. Jutri (23. junija ob 1 7. uri) JAVNO ŽREBANJE nagradne križanke pred AVTOHIŠO Magister v Radovljici ! Vabljeni ! Socialistična stranka Slovenije V samostojnosti ni prespektive Ljubljana, 21. junija - V petek je bilo v Zajčji Dobravi pri Ljubljani že večletno tradicionalno srečanje slovenskih socialistov, ki se po decembrskem volilnem neuspehu še niso odločili o nadaljnji usodi oz. perspektivi svoje stranke. Kot vsa leta doslej, je tudi tokratno srečanje pomenilo priložnost za pogovor o bodočem političnem ravnanju, zaključek srečanja pa je minil v družabnem vzdušju. Predsednik stranke mag. Viktor Žakelj je v uvodnem razmišljanju poudaril, da je vodstvo stranke dosledno upoštevalo mnenja članstva, da pa sedanja dogajanja kažejo na to, da perspektive v samostojni stranki ni. To vprašanje je zlasti pomembno pred sicer še nenapovedanimi volitvami za lokalno samoupravo, kjer bo zelo verjetno volilni sistem Gorenjci so za združevanje Po srečanju nam je član glavnega odbora Socialistične stranke i: Gorenjske Marjan Gantar povedal: »Srečanje v Zajčji Dobravi je potrdilo tudi gorenjsko prepričanje, da perspektive v samostojnosti stranke socialistov ni. Kongres stranke, ki naj bi bil septembra, bo moral izbrati pot povezovanja, pri čemer je najverjetnejše združevanje s socialdemokrati ali pa v krogu več manjših strank levosredin-ske usmeritve. To je tudi mnenje občinskih odborov Socialistične stranke na Gorenjskem. Menim, da je še pred razpisom lokalnih oz. komunalnih volitev potrebno ponovno poskusiti oblikovati trden, programsko jasen in čvrst levosre-dinski blok, saj bo pri volitvah na tej ravni še kako pomembno poznavanje lokalnih problemov, konkretni predlogi za reševanje vsakdanjih življenjskih probemov ljudi, k temu pa socialisti, ki nam je položaj ljudi v družbi nadvse pomemben, lahko kar veliko prispevamo.« približan večinskemu načelu, v takem sistemu pa manjše stranke nimajo nikakršnih možnosti. Težje vprašanje na še vedno zelo razdrobljenem slovenskem političnem prizorišču pa je, v katero politično povezavo stopiti, saj so prav dogodki ob poskusu združevanja s (nekdaj Pučnikovimi) socialdemokrati pokazali, kako zahtevni so. Socialisti imajo sicer več možnosti: še vedno so vabila k pogovorom za pridružitev k SDSS, Združeni listi, LDS, v nekaterih političnih krogih pa se še vedno omenja tako imenovana "mala koalicija", to je krog manjših strank (SDSS, DS in Zelenih - SEKS), ki so sodelovale v prvi Drnovškovi vladi. Kljub glasovom in prepričanju delegatov socialistov iz okolij, kjer je socialistična stranka dobila večje število glasov, da kaže vsaj do lokalnih volitev vztrajati na samostojnosti, je bila večina navzočih za nadaljnje pogovore o združevanju, končno odločitev pa naj bi sprejeli na kongresu stranke v jeseni. Z Gorenjskega so na srečanju sodelovali predstavniki občinskih odborov Jesenic, Radovljice in Kranja.© S. Ž. Sporočilo javnosti Zaradi netočnosti v sredstvih javnega obveščanja, zlasti s strani Gorenjske banke Kranj, obveščam slovensko javnost v primeru Tekstilindus Kranj s sledečimi informacijami: 1. Javna dražba pravnomočno še ni zaključena, ker sta prav danes vloženi na Višje sodišče v Ljubljani dve pritožbi zoper sklep Temeljnega sodišča v Kranju. Zato novega lastnika dela premoženja Tekstilindus p.o. Kranj še ni. 2. Ljubljanska banka priznava, da je preko svoje firme Tekstilindus d.o.o. odobrila finančno injekcijo 1,2 milijona nemških mark. Seveda ni bil cilj prodaje podjetja Tekstilindus tujcem, ki bi bili potrebni finančne injekcije naše banke, pa čeprav njihovi slamnati firmi. 3. Gorenjska banka d.d. Kranj se izmika javno povedani trditvi, da ima firma Aquasava kot sicer slovenska firma namen pridobiti mednarodni kredit ob pomoči Gorenjske banke, pa čeprav preko njene firme Tekst ilind. Jasno je, da bo v tem primeru morala jamčiti država Slovenija in da bodo na ta način tujci preko slamnate firme pri nas črpali likviden od Slovenije najet denar. 4. Nesmiselna je trditev Gorenjske banke d.d. Kranj, da je Aquasava zainteresirana za ustreznega lokalnega partnerja, ki ga je našla v Tekstilindusu d.o.o. Kranj, saj je ta vendar v stečaju. 5. Svet kranjskih sindikatov je na žalost spregledal, da v delu Tekstilindusa, ki je bil predmet javne dražbe, ni redno zaposlen niti en delavec, in da tudi potencialni kupec ni s pogodbo prevzel nikakršnih obvez do zaposlenih. To omenjam zato. da pogodbeno zaposleni delavci pri Tekstilindus p.o. v stečaju ne bi bili zavedeni, kot so bili v zadnjih desetih letih že mnogokrat. Predsednik Skupščine občine Kranj Vitomir Gros, dipl. inž. Kranj, 18. junija 1993 STRANKARSKE NOVICE Slovenski krščanski demokrati Kaos ni družbena rešitev Ljubljana, 20. junija - Tako je izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov naslovil izjavo za javnost, v kateri opozarjajo, naj vlada uresničuje sklepe državnega zbora in da je za to predvsem odgovoren minister za ekonomske odnose in razvoj. Stranka nasprotuje raznim izsiljevanjem in ultimatom, tudi načinu, ki sta ga ob kmečkem štrajku izbrali Zadružna zveza Slovenije in Slovenska kmečka zveza. Predvsem pa nihče nima pravice ovirati drugih, čeprav stranka razume probleme kmetov. Glede izjav Ivana Omana in dr. Rajka Pirnata glede dela pravosodnega ministra in zahtev po zamenjavi ministra za ekonomske odnose in razvoj, pa so predstavniki stranke povedali, da se o tem lahko odloča le svet stranke. # J. K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Včeraj se je začela seja državnega zbora Minister Kozinc na tehtnici Interpelacijo o delu in odgovornosti pravosodnega ministra Miha Kozinca je vložila skupina opozicijskih poslancev, vladna koalicija pa je stališča do interpelacije oblikovala včeraj dopoldne, pred začetkom seje državnega zbora. Mednarodna komisija je stališča pripravila in med drugim predlaga, da bi morala Slovenija v primeru enostranskih dejanj druge strani uporabiti diplomatske in gospodarske ukrepe. Po dogovoru strank gre kot posledica učiteljskega štrajka na dnevni red spremenjen zakon o učiteljskih pla" čah. • J. Košnjek Ljubljana, 22. junija - Predlagatelji interpelacije očitajo ministru sodelovanje z Udbo v času, ko je zastopal v tujino pobeglega domobranca Vinka Levsteka, omenjajo pa tudi napake za čas ministrovanja, ko naj ne bi predlagal parlamentu nekaterih nujnih zakonov. Vladna koalicija, predvsem Li-beralno-demokratska stranka, krščanski demokrati in združena lista, pa meni, da je o moralni odgovornosti ministra treba razpravljati, pravne osnove za interpelacijo pa ni, saj se ugovor nanaša na preteklo delo in ne na sedanje, ko je minister. LDS meni ob tem, da bi bilo treba vse dosjeje, v zgodovini verjetno večkrat popravljene, uničiti, demokristijani pa so pretekli teden dejali, da bi jih kazalo odpreti in končno razčistiti s tem. Na dnevni red tokratne seje gredo tri pomembne zadeve za normalno delo parlamenta. Prvi je predlog poslovnika državnega zbora. Predlog je dobro pripravljen, nekatere stranke imajo še dopolnila, vendar so možnosti, da bo poslovnik s potrebno dvotretjinsko večino sprejet. Predsednik zbora Herman Rigelnik je predlagal za uvrstitev na dnevni red predlog za izdajo poslovnika o delu preiskovalnih komisij in zakona o parlamentarni preiskavi. Odrejena pa naj bi bila tudi parlamentarna preiskava o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti. Kot je povedal predsednik te komisije, ki je delovala v starem parlamentu, Nace Polajnar (SKD) namerava komisija razširiti delovanje tudi na raziskavo nasilja nad civilisti med vojno. Na dnevni red gre paket zakonov o družinski politiki. Zakonodajo s tega področja kaže vezati tudi na spremembe zakona o dohodnini, kar posebej zagovarjajo krščanski demokrati, LDS in Združena lista pa za to nista preveč navdušeni. Državni zbor ima na dnevnem redu obravnavo odnosov s sosednjo republiko Hrvaško. Srečanje gorenjskih krščanskih demokratov • V soboto je bilo v Podljubelju srečanje gorenjskih krščanskih demokratov, ki so ga organizirali Tržičani. Lansko srečanje jim je pokvarilo slabo vreme. Sobotnega srečanja so se med drugim udeležili tudi podpredsednik državnega zbora Miroslav Mozetič in notranji minister Ivo Bizjak ter tržiški župan Peter Smuk. Minister Bizjak se je preselil med nogometaše in med drugim zabil tudi gol. J.K., slika G. Šinik Spori in zagate ob karavanškem projektu pitne vode Julijana odteka, botri se pa tožarijo Jesenice, 21. junija - Teos Perne je v minulem času kar hudo obtožil nekatera podjetja in posameznike, da mu nagajajo. Kaj pravijo »udeleženi« v projektu pitne vode iz Karavank? Rina Klinar: izvršni svet ni sklepal nobenih pogodb! Ludvik Zvonar: na Pernetove obtožbe ne dam nič! Jeseniški Vodovod: vsa dovoljenja podjetja Perne so veljala samo dve leti, zato pripravljamo razpis za resnega investitorja. Pred tremi leti so na Jesenicah, na prostoru Železarne, prav slovesno in ob prisotnosti ministra za industrijo, odprli polnilnico kvalitetne pilne vode z območja Karavank, julijana imenovane. Tedaj si niti v sanjah ni nihče predstavljal, kako sporen bo postal projekt, ki je obetal 90 novih delovnih mest. Polnilnica je se danes zaprta in julijana še vedno ni v plastenkah. Po številnih zapletih in neštetih sestankih med podjetjem Perne d.o.o. in Vodovodom, ki je pod posebnimi pogoji izdalo soglasje za priključitev polnilnice na izvir, trenutno med njima divja prava mala vojna. Hude obtožbe po treh letih molka Zaostrilo seje že lani poleti, ko je odvetnik Vodovoda pisal odvetniku podjetja Perne d.o.o.: »..podjetje Perne ima nerešljive finančne težave in že dalj časa blokiran žiro račun. Ustanovljeno je bilo novo podjetje Julijana d.o.o. Jesenice, v katerem ima delež tudi tvoja stranka. Tvoja stranka je s svojim enostranskim ravnanjem, ki je bil v nasprotju s pogodbo, ogrozila temeljni pogodbeni namen, ki je bil skupno vlaganje v projekt. Tvoja stranka se ne odziva na pozive moje stranke in na dogovorjene sestanke ne pride. Pravice iz sklenjene pogodbe se ne morejo prenašati na drugega. Kakšen je namen tega novega podjetja?« Blokada Pernetovega žiro računa in nenadna ustanovitev novega podjetja je bil partnerjem zadosten povod za temeljit razmislek. Spet so sledili sestanki in dolgotrajna brezplodna dogovarjanja. Julijana je še naprej tekla v Savo, novih delovnih mest pa ni bilo. Podjetnik Teos Perne je bil na vse izjave, poročila ali namigovanja v javnosti dosledno tiho. Pred dnevi pa je sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil svoje poglede na projekt in obenem nekatere posameznike Vodovod išče resnega investitorja In kaj pravi Matevž Podrekar, direktor Vodovoda Jesenice? »31. maja letos je firma Perne prosila za ponoven priklop karavanške vode. V dopisu so med drugim dejali, da so začeli s popravilom cevovoda in povedali, da se bodo nato dogovorili z italijanskim dobaviteljem, da bi začel z montažo polnilne opreme! Se pravi: šele nato bodo začeli tudi montirati v polnilnici. Će nas Perne obtožuje, da nočemo odpreti pip, moramo povedati: kako bo prišla voda do polnilnice, če so cevi poškodovane? Kje je vodnogospodarsko soglasje? Razen tega: zahtevamo uporabno dovoljenje za cevovod in uporabno dovoljenje za polnilnico! In tudi ne nazadnje: preden bi sklenili pogodbo o komercialno - tehničnih pogojih, bi se kot partner radi pomenili, kako je z denarjem in morebitnimi kupci. Vodovod je namreč v projekt vložil okoli 250 tisoč mark v materialu, delu... Voda se je pa zaprla tudi zato. ker je tekla v Savo in zaradi pritožb, ker se je na cestišču delala škoda. Firma v treh letih ni uspela, saj ima vsa soglasja le z dveletno veljavo! Zato se pri Vodovodu tudi pripravljamo, da bomo objavili razpis za resnega investitorja, ki bo prevzel polnilnico. Nanj se lahko prijavi vsakdo, tudi gospod Perne.« • D. Sedej hudo obtožil - najbolj pa podjetje Vodovod Jesenice. Vplivni posamezniki nagajajo Teos Perne: »Vodovod je že lani namerno želel iz projekta izločiti podjetje Perne in si v celoti projekt prisvojiti. Največjo odgovornost za take naklepe nosijo nekateri posamezniki na občini. Vrsto je izgovorov, zakaj Vodovod zapira pipe. Ni pa nobene osnove, s katero bi lahko upravičili »neodpr-tje« vode. To dejanje je povsem nezakonito. Vodovod je odgovoren za izgubo ene sezone in za to, da se ne odprejo nova delovna mesta...« Teos Perne je na tiskovni konferenci mimogrede obtožil tudi Ludvika Zvonarja, nekdanjega upravnika protokolarnega objekta na Brdu, da mu je projekt želel »ukrasti« in si ga prisvojiti v svojem nanovo ustanovljenem podjetju.« Teos Perne naj bi bil torej žrtev zarot in nerazumevanja s strani Vodovoda in jeseniškega izvršnega sveta, da drugih »prisklednikov« niti ne omenjamo. Kaj so nam povedali? Najprej pa: zapisnik o tehničnem pregledu objekta z dne 2. marca letos, ki ga je - zanimivo - podpisal tudi Teos Perne. Vrsta pripomb inšpektorjev Iz zapisnika o tehničnem pregledu izvemo, da objekt sploh nima uporabnega dovoljenja! Daje polnilnica priklopljena na cevovod iz predora Karavanke, ki je v dolžini okoli 6.800 metrov položen po površini zemlje in je PVC izvedbe. Cevovod ni zaščiten proti zmrzovanju, na cevovodu ni vgrajenih zračnikov, v poletnem času se voda pregreva v cevovodu. Sanitarna inšpekcija meni. da na tak način polnilnica ne muc začeti s poskusnim obratovanjem.. Rina Klinar, predsednica jeseniškega izvršnega sveta: » Vsem trem zborom skupščine občine Jesenice smo posredovali informacijo o tehničnem pregledu objekta pitne vode iz predora Karavanke. Tehnični pregled je v skladu z zakonom opravila komisija. Od inštituta Republike Slovenije za varovanje zdravja smo zahtevali informacijo ali je že bilo izdano pozitivno mnenje. Niti izvršni svet niti upravni organi niso kakorkoli ovirali ali onemogočali uresničevanje projekta. V pogodbah, ki so v zvezi s polnilnico podpisane, pa so podpisniki podjetja Perne d.o.o., ustanovljene z deležem 2.000 slovenskih tolarjev in po sedanjih informacijah v sredstvih javnega obveščanja že več kot 560 dni v blokadi s 56 milijoni tolarjev Vodovod Jesenice, Železarna Jesenice, Ministrstvo za delo in nekateri drugi. Izvršni svet ni podpisnik nobene pogodbe.« Na Pernetove izjave nič ne dam Ludvik Zvonar, ki ga je Perne obtožil, da si je želel projekt prilastiti, pravi: »Na take neodgovorne, neosnovane in docela zlagane obtožbe, ki jih daje Teos Perne, ne dam nič! Z njim sem se srečal, ko sem po uradni dolžnosti zamenjeval nekega ministra na Brdu. Spremljal sem državno delegacijo. Mešano podjetje se je zanimalo za 10 letno koncesijo od države, ki pa je država ni dala. Tudi moja firma se ni nikoli in se tudi nameravala ni ukvarjati s prodajo vode. Bila je ustanovljena za dejavnost razreza pločevine, ne pa za ostale dejavnosti. Skratka: obtožbe Perneta so popolnoma neosnovane in se mi nanje niti ne zdi vredno odgovarjati.« »mHKJoU©IEnGLAS < stinovitel) m izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bi/jak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavcc ' Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Jo*c KoSnjck, Lca Mencinger. Stojan Saje, Darinka Scdcj. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zalotnik Danica Zavrl ?lebir. Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d šinik / Priprava za tisk: Mcdia Art. Kranj / Tisk: Podjetje DF.I.O - TCR, Tisk časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: Zoisova 1 Kranj, telefon: 211-860, 211-835, telcfax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Blciwcisova 16, Kranj, telefon: 218-463. lclcfax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17 ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92). CENA IZVODA 60,00 SIT Ob stoletnici šole v Kovorju Učilnica je postal ves kraj Kovor, 19. junija - Moto sobotne prireditve "Iz davnih korenin raste naše drevo" Je najbolje označil stoletno tradicijo kovorske šole. Po bogatem kulturnem nastopu so se gostje lahko prepričali o ustvarjalnosti 52 učencev in štirih učiteljic na zanimivi razstavi. V šolskem glasilu "Mlade misli" so otroci predstavili tudi krajevne zanimivosti, ki so jih raziskovali dve leti zapored. Z domačim kruhom in soljo Pa orehi so pred vrati kovorske r?Ie lzrekli dobrodošlico številom krajanom in drugim go-il0»n, ki so se udeležili proslave ob 100-letnici šolske zgrad-e- ^ot je v nagovoru opisala ^odJa tamkajšnje šole Meta Ve-ter> poučevanje v Kovorju se-8a še dalj nazaj, saj je že leta '856 začel poučevati pisanje in °f.arUe kaplan Zorman in za nImJeta 1888 Lovrenc Krišto-Pravi pouk je stekel po 3. °*tobru 1893, ko so slovesno °dprli šolsko poslopje. V enem azredu so našteli 59 učencev ">68 učenk. Po letu 1912, ko so avbo dvignili še za eno nad-tr°PJe, so vanjo prihajali tudi kratkohlačniki iz širše okolice. Najdalj, kar tri desetletja, jih je opismenjeval Josip Bertoncelj, ki se je upokojil leta 1948. Danes obiskuje 4 razrede v dveh izmenah 52 otrok, ki jih poleg podelili škofjeloška občinska priznanja Vonj vrlin se širi tudi proti vetru a, ?.k°fja Loka, 21. junija - Tako je na petkovi slovesni podelitvi obeskih priznanj za minulo leto v kapeli Loškega gradu dejal pove-.°valec programa Marko Črtalič, ko je vonj človeških vrlin primer-**l * vonjem dišečega cvetja. Slovesnosti so se poleg štirih nagrajen-Cey udeležili tudi ugledni gostje iz škofjeloški občini sosednjih in Prijateljskih zamejskih občin. Lepo prireditev sta zaokrožila mlada u,»etnika, harfistka Mojca Zlobko in flavtist Cveto Kobal. »Težko bi rekel, katera vloga ^ Škofjeloški župan Peter •^vvlina je namesto običajnega 8°vora - podelitev občinskih nagrad je bila tradicionalno Povezana z občinskim praznikom, ki ga ni več - natresel nekaj vljudnostnih besed dobrodošlice in čestitk nagrajencem, £ strategije, resnično oblast "na birokracija. , Občinska priznanja so šla tokrat v štiri roke. Janez Debeljak iz Škofje Lo-|j* je dobil srebrni grb za ™-letno gledališko ustvarjalnost v ansamblu Loškega odra. mi je najbolj "ležala", vse sem vedno jemal resno. Najbolj se spominjam vloge iz operete Študentje smo. Ker mi je takrat že manjkalo precej las, sem na odru nosil čepico. Glavna igralka mi jo je med predstavo nalašč snela. V lepem spominu imam tudi vlogo dvornega norčka iz igrice za otroke. Zame so otroci izjemna publika, ker sodelujejo. Ko sem moral poduhati rožico, od katere vonja bi moral "zaspati", so otroci vpili ne, ne, ne. Z leti smo obiskovalci gledališča pa tudi igralci postali zahtevnejši. Medtem ko smo včasih uprizorili v sezoni po tri, štiri premiere, zdaj samo po eno. Za naslednjo sezono imamo delo že izbrano, to bo kriminalna komedija Arzenik in stare čipke. Ljudje v gledališču hočejo zabavo, drama je že samo življenje.« Marija Debeljak od Sv. Duha je prejela srebrni grb občine za delo v organizaciji Rdečega križa, v katero se je vključila pred 36 leti in bila vsa ta leta predsednica krajevne organizacije RK Sv. Duh. »Srečanja s starejšimi krajani so bila vedno enkratni dogodki, tudi pevci so na njih radi sodelovali. Ko smo šli v Ljubljano na krvodajalsko akcijo, smo naredili "športni dan". Sama sem šestnajstkrat dala kri, desetkrat so mi jo odklonili. Veliko ljudi se je odzivalo na akcije tudi zaradi družabnosti. Zdaj tega ni več, škoda. Bojim se tudi, da bo delo v naši krajevni organizaciji RK zamrlo. Sama ne morem več, nadaljuje nihče.« Za KUD dr. Ivan Tavčar Poljane, ki je prejelo srebrni grb občine za več kot 40-letno gledališko delovanje, je priznanje prevzel njegov predsednik Jaka Šubic. »Poljanski gledališčniki imamo nekaj težav z režiserji, na srečo imamo v Poljanah dva - vodje Vestrove poučujejo učiteljice Simona Zelič, Andreja Sa-jovic in Janja Šmejic. Vsi skupaj so dokazali, da tudi mala šole zmore pripraviti veliko predstavo. Recitacije in .pripovedi iz zakladnice Levstikovih mladinskih del so povezali z nastopom pevskega zbora in folkloristov, ki so predstavili igre in plese s paše ter belokranjske plese. Dodali so še pripoved o nastanku Tržiča v domačem narečju, iz šolskega glasila "Mlade misli" pa so prebrali spise o zgodovini naselja Kovor, nekdanjih običajih, starih obrteh in današnji šoli. Prav povezanost šole s krajem je bila značilna za preteklost, se je spominjala hčerka nekdanjega upravitelja Ber-tonclja, Mira Hiršelj. Kot je menila, tudi take prireditve pomagajo k izboljšanju prijateljstva med učitelji in starši. Trži-ški župan Peter Smuk je ugotovil, da učiteljski poklic postaja podobna služba vsem drugim, vendar na vasi šola še ni izgubila stika s krajem. Obenem je take obletnice označil kot priložnost za spomin na tiste ljudi, ki so začeli z izobraževanjem. • S. Saje Torkarja in Hercoga - ki občasno sodelujeta z nami. Radi bi nekoga, ki bi delal z mladimi. V osnovni šoli poskuša Helena Krek, upamo, da se bo njeno delo odrazilo tudi v društvu. Konkretnih načrtov za naslednjo sezono še nimamo, po Cvetju v jeseni potrebujemo malce predaha. Na naših predstavah v Poljanah je dvorana vedno polna. Tudi sicer ves kraj tako ali drugače sodeluje pri postavitvah.« Miha Bizjak iz Gorenje vasi je prejel bronasti grb občine za uspešno in kreativno delo pri izgradnji komunalne infrastrukture. »Razlika med delom v krajevni skupnosti in na občini je velika. Iz krajevnih skupnosti dobesedno dežujejo prošnje za občinski denar, tega je vselej premalo. Zato včasih tudi kritike na delitev. Za delitev imamo kriterije, o delitvi ne odločam jaz, pravice si tudi nikoli nisem lastil. Kljub vsemu s predsedniki svetov krajevnih skupnosti zelo dobro sodelujemo. Mislim, da bi oni priznanje bolj zaslužili kot jaz. Z udarniškim delom, prispevki krajanov in delno pomočjo občinskega proračuna se še vedno da marsikaj narediti.« • H. Jelovčan, foto: G. Šinik Dr. Tomažu Aimanu v slovo zdravniku Bolnišnice Jesenice nekrolog Nisi bil le zdravnik. Bil si človek, humanist, z visoko etiko in moralo. Globoko si bil zavezan s Hipokratovo prisego. Bil si skromen. Več kot skromen. Znal si se pogovoriti z mladimi in z onimi v jeseni življenja. Za vsakogar si našel toplo besedo. Razdajal si se. Iz dneva v dan, iz trenutka do trenutka si se razdajal. Za paciente. Za ljudi. Za nepoznane. Za poznane. Za prijatelje. Za sodelavce. Za vsakogar. Šele ko je drevo na tleh, se vidi, kakšno je. Pokosila te je hitrost civilizirane blaznosti. Neustavljive nervoze. Tempa. Divjost časa. Od tega sveta si odšel nenadno, ker to ni več svet romantike, miru, nasmeha, ljubezni. To je svet podivjanih zveri v človeški podobi. Svet računalnikov, robotov, hladnega razuma, logike. Dober kirurg ne more biti robot. Dober kirurg je samo lahko dober človek. Človeka pa darjgs jemlje na vsakem koraku, ob vsakem trenutku. Duše so večne. $aj gre Tvoja duša na Rajske poljane, o plemeniti mož, plemenitega rodu. Naj se ne zadržuje predolgo v temi. Iz Barda naj hitro potuje proti božanski svetlobi. Od tam. nam boš še največ pomagal, o Tomaž, brat po srcu. Jesenice, 1. junija 1993 Tomaž Iskra Jesenice C. revolucije 9 Povišanje oskrbnin v vrtcih Kranj, 21. junija - Izvršni svet je na seji v sredo dal soglasje, da se oskrbnine v vrtcih v občini s 1. junijem povišajo za 5 odstotkov. Vzgojnovarstveni zavod Kranj je vlogo za povišanje oskrbnin v vrtcih in jaslih utemeljil, da s povišanjem oskrbnin za 12,7 odstotka od 1. aprila naprej ne more pokriti izgube, ki je nastala v letošnjih prvih treh mesecih, ob tem da ostaja nerešena tudi izguba iz lanskega leta. Da bi pokrili celotno izgubo, bi morali oskrbnine v vrtcih že januarja povišati za 15 odstotkov in jih nato vsak mesec usklajevati z rastjo maloprodajnih cen. Trenutna letošnja izguba v Vzgojnovarstvenem zavodu znaša dobra 2,2 milijona tolarjev, vendar ocenjujejo, da bi jo ob sedanjih oskrbninah do 1. septembra (če drobnoprodajne cene ne bodo porasle in se tudi osebni dohodki ne bodo povečevali) do konca leta pokrili oziroma poslovno leto sklenili brez izgube. Od 1. junija tako znašajo oskrbnine za vrtec 8.746 tolarjev, za jasli 12.022 tolarjev, najnižja oskrbina za vrtec in jasli pa znaša 2.789 tolarjev. • A. Z. V 20 letih zrasla s krajem Kokrica, 21. junija - Ob zaključku šolskega leta so so v enoti Osnovne šole Franceta Prešerna na Kokrici na proslavi, ki so se je udeležili starši in krajani v krajevni skupnosti Kokrica, proslavili tudi 20-letnico šole. Danes na Kokrici ugotavljajo, da so se takrat še kako pravilno odločili, da so zgradili šolo. Z leti se je vse bolj zraščala s krajem in postala sestavni del vsakodnevnega dogajanja in spodbujevalec aktivnosti ter delovanja mladih v društvih in organizacijah na Kokrici. Zadnje čase pa šola doživlja nekakšno prelomnico. Čas je, da bi začeli uresničevati že znana prizadevanja, da bi šola postala samostojna osemletka. Za začetek bi veljalo vsaj urediti tri učilnice v podstrešnem delu stavbe, da bi v šoli lahko uvedli enoizmenski pouk, za tem pa zgraditi poleg sedanje še telovadnico oziroma objekt z učilnicami. S tem bi v kraju oziroma tem delu sedanje občine ohranili in še bolj spodbudili vlogo, ki jo je že sedanja šola v dvajsetih letih uspešno potrjevala na različnih področjih. Na sliki: poleg razstave risb in ročnih del so v petek popoldne pripravili tudi kulturni program ob 20-letnici šole in zaključku šolskega leta. # A. Ž. N N A M A VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d o o dnevu državnosti Sedem plaket mesta Tržič *^fK» 22. junija - Na predvečer dneva državnosti, 24. junija 1993, **b 19.30 bo v avli osnovne šole Bistrica pri Tržiču svečanost, med **tero bodo podelili letošnje plakete mesta Tržič. Po podelitvi bo koncert komornega zbora Peko ob promociji njihove glasbene ka-*«te. Gasilsko društvo Kovor si je P'aketo prislužilo za 70 let a*tivnega dela. Med večjimi Uspehi v zadnjem obdobju je treba omeniti izgradnjo novega gasilskega doma, ki so ga predli namenu leta 1989, hkrati z "ovim gasilskim vozilom. Ta ^°rn je postal zbirališče za vse dejavnosti v vasi. Delavnost £'anstva potrjuje tudi več republiških gasilskih odlikovanj za Posameznike, spodbudno pa je Predvsem zanimanje za gasil-^Vo med številnimi mladimi c'ani, zlasti pri izobraževanju. Drago Koder ima veliko zaslug za razvoj športne dejavnosti. Prve uspehe je dosegel na smučarskih tekmovanjih, pozneje je igral nogomet, po slovesu od aktivnega tekmovanja pa je bil 20 let tajnik Nogometnega kluba Tržič in eno mandatno obdobje tudi njegov predsednik. V športnem združenju "5. avgust" je tekmoval tudi v kegljanju, od leta 1976 je bil tajnik, pozneje pa 8 let tudi predsednik združenja. Zaslužen je za to, da lahko letos praznuje Kegljaški klub "Lju- belj" 40-letnico delovanja, pa da njegova ekipa uspešno nastopa v II. državni ligi. Vinko Ribnikar se odlikuje z uspehi v likovnem ustvarjanju. Sadovi njegovega vzgojnega dela v osnovni šoli se kažejo danes tudi v uspehih njegovih učencev. Javnosti je obenem znan kot izjemni likovni ustvarjalec, ki ga je vedno privlačil les. V sedemdesetih letih se je predstavljal s ciklom plastnic, paralel in izohipsastih tvorb, v zadnjem desetletju in pol pa je ustvaril vrsto malih lesenih plastik. Z zadnjimi deli se je Tržičanom predstavil lansko pomlad, širšemu krogu Slovencev pa z odmevno razstavo v Ljubljani jeseni 1992. Jakob Šter že celo vrsto let sodeluje pri prometni vzgoji. Zelo prizadeven je v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Tržič. S pobu- dami in predlogi na tem področju se je pogosto vključeval v reševanje te problematike tako na Gorenjskem kot širše. Še posebej uspešno je bilo njegovo sodelovanje pri vzgoji osnovnošolskih otrok, s katerimi je ob sodelovanju mentorjev uspešno izvajal vsakoletna tekmovanja "Kaj veš o prometu". Janez Šter je veliko storil za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine. Čeprav ni Trži-čan, se je dodobra seznanil s preteklostjo in sedanjostjo mesta; o vseh zanimivostih rad seznanja obiskovalce v muzeju ali na vodenih ogledih mesta z okolico. S stokovnimi nasveti je sodeloval pri pripravi raznih radijskih in televizijskih oddaj o tržiških običajih in znamenitostih. Kot kustos je spoznaval razna področja muzejskega dela, od leta 1979 pa se je vse bolj posvečal galerijski dejavnosti. Ivan Valjavec je začel s prostovoljnim delom v Rdečem križu že leta 1947. Več let je bil tajnik RK v Lešah, kot aktivist RK v BPT Tržič pa je bil zlasti uspešen pri širjenju krvodajalstva. V letih 1970 - 1992' je opravljal dolžnost predsednika občinske organizacije RK v Tr-žjču. Njegovo delo je temeljilo na idejah humanosti in požrtvovalnosti. Še posebej se je izkazal med junijsko vojno pred dvema letoma, ko se je tudi občinska organizacija vključila v reševanje raznih nalog. Pozneje je pomagal prvim beguncem iz Hrvaške in Bosne. Miro Vrhovnik prejema plaketo za prispevek k razvoju amaterske kulture. V Tržiču skoraj ni bilo prireditve, na kateri ne bi sodeloval; če ni nastopil kot igralec, je bil povezovalec prireditev. To nalogo je dolgo opravljal tudi na koncertih Pihalnega orkestra v Tržiču in drugod. Leta 1991 so ga izvolili v upravni odbor orkestra, kjer je prevzel predsedniško dolžnost naslednje leto. Z njegovo pomočjo se je orkester rešil težav in se ob 65-letnici predstavil v novih narodnih nošah. • S. Saje PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Pokličite _«QT 064/403-871 S figo v žepu Dva, tri dogodke v minulem tednu s področja tako imenovane občinske in krajevno-lokalne samouprave bi lahko uvrstili pod skupni imenovalec. Ta pa je, da se nekateri vedno bolj ali pa še vedno najlažje pogovarjajo in dogovarjajo "s figo v žepu ". Ob tem ko recimo turistični delavci pod Krvavcem, ko pripravljajo letošnjo razstavo cetja in lovstva, že vabijo (pa tudi posamezniki v KS jim pritrjujejo) obiskovalce na polepšani, urejenejši in predvsem vabljivejši Krvavec poleti, načrti za zimsko sezono pa jim zaradi zasneževanja tudi niso neznani in imajo zato v mislih v krajih zaradi smučarskega Krvavca tudi dolinsko ponudbo, so glasovi v skupščinskih klopeh o Krvavcu ravno nasprotni. Ob tem vsekakor ni težko razumeti, kateri "glasovi" imajo pri tem večjo težo. Nerazumljivo pa je, da se pod Krvavcem pravzaprav m morejo sporazumeti v osnovni opredelitvi. Pa ne gre za čisto nič drugega, kot da enostavno priznajo, da je pri sanaciji treba reči samo bobu bob. Nekaj podobnega velja tudi za Jezersko, ki se mu brez Planšarskega jezera ponuja hitra in najbolj enostavna rešitev; ta pa je drugo ime za kraj brez jezera. Tudi na Jezerskem se bodo o delu, načrtih, turizmu, morali najprej sporazumeti sami med sabo. Res pa je, da, vsaj kar zadeva sanacijo jezera (in ohranitev imena), Jezerjani ob še takšni enotnosti ne bodo dovolj finančno močni, da bi jezero spet sami dobili nazaj. Morda bi vsaj moralna podpora v občini lahko "razklenila" način, da se tisti, ki bi se morali drugače, ne bi še naprej pogovarjali s figo v žepu. Kaj pomeni pogovarjanje s figo v žepu, pa so minuli teden-lahko spoznali tudi podjetniki in obrtniki v kranjski občini, ko so se v "veliki želji" po ustanovitvi sklada za malo gospodarstvo odločili, da bodo letos raje o tem še počakali. # A. Žalar Vabljeni na ohcet Preddvor, 21. junija - Povabilo je namenjeno vsem, ki jih zanima, in še posebej tistim, ki ne poznajo dogajanj, ki so se včasih odvijala med poroko. Pravo Kmečko ohcet pod Storžičem bosta konec tedna pripravili Turistični društvi Bela - Bašelj in Preddvor, po nekdanjih običajih pa se bodo poročili štirje pari; dva para Gorenjskega glasa in dva, ki sta bila izbrana in sta se uvrstila na ohcet v Preddvoru na podlagi izbora in prireditve Dnevnika in Nedeljskega. Letošnja Kmečka ohcet pod Storžičem se bo začela v četrtek, 24. junija, zvečer, ko bo v hotelu Bor ob 20. uri sprejem parov, gostov in novinarjev. Petek, 25. junija, pa se bo potem za pare začel na Brdu pri Kranju, kjer bo ob pol desetih nastop folklorne skupine Primskovo. Po pozdravu in nastopu pevcev pa bo ogled Brda. Ob 13. uri bodo pari imeli kosilo v Vili Bella na Spodnji Beli, tja pa prireditelj ob 14. uri vabi tudi narodne noše. V sprevodu bodo potem krenili proti Gostilni Bizjak, kjer bo prikaz vasovanja, po njem pa v dolini Belce v Bašlju, na prostoru Turističnega društva pri brunarici, zabavna prireditev, kjer bo igral ansambel Gašperji. V soboto, 26. junija, se t>o ohcet zučcla 3 sprevodom nevest, ki bodo v noči s pet ka na soboto v Penzionu Zaplata, in s prevozom bale v Grad Hrib. Po prihodu ženinov po neveste ob pol enajstih pa bo potem ob 11. uri poroka in po njej še sprevod mladoporočencev skozi drevored. Poročno kosilo s programom bo opoldne, ob 15. uri pa prireditelji spet vabijo še posebej narodne noše, da pospremijo pare v povorki na cerkveno poroko, ki bo v farni cerkvi v Preddvoru. Poroki bo seveda sledila šranga s prikazom običajev in nekdanjih obrti, potem pa bo v središču Preddvora prireditev z družabnimi igrami in poročno večerjo, igrali pa bodo spet Gašperji. • A. Zalar Razstava cvetja in lovstva v Cerkljah Letos nekaj posebnega Cerklje, 21. junija - Posebni organizacijski odbor za pripravo letošnje 26. razstave cvetja in 23. razstave lovstva, čebelarstva in ribištva pri Turističnem društvu Cerklje se je odločil, da mora biti letošnja razstava po četrtstoletni tradiciji nekaj posebnega. Razstava bo od 1. do 4. julija, vsak'dan bosta po dva druga pokrovitelja razstave in prireditev, vsak dan bo nastopil tudi drug ansambel, ob bogatem srečelovu pa bodo ob zaključku razstave izžrebali tudi vstopnice, prva nagrada pa bo renault 5. Glavni pokrovitelj razstave je Renault servis in prodaja avtomobilov Preša Cerklje, sopokrovitelja pa Gorenjski glas in Izvršni svet občine Kranj. Predsednik odbora za letošnjo razstavo Andrej Ropret napoveduje, da bo na letošnji razstavi okrog 500 razstavljalcev in da bo spodnji del šole v Cerkljah resnično bogato urejen s cvetjem. "Sodelovalo bo okrog 50 vrtnarjev in cvetličarjev, udeležbo je že napovedala približno polovica Turističnih društev iz občine, pričakujemo pa tudi sodelovanje Železne Kaple. Zares lepo razstavo bodo pripravili tudi lovci v zgornjem delu šole s trofejami iz različnih dežel po svetu. Posebej pa naj opozorim tudi na čebelarje, ki bodo predstavili svojo dejavnost. Na razstavi bo moč marsikaj kupiti, kar je v zvezi z vrtnarstvom. Še posebej se pripravljajo na njo tudi gospodinje pod Krvavcem, krajevna skupnost in šola pa so poskrbeli, da bodo Cerklje in kraji pod Krvavcem lepo urejeni. Obiskovalcem svetujemo, da si poleg razstave ogledajo zanimivosti krajev pod Krvavcem in se podajo tudi na Krvavec, saj žičnica vozi vsak dan vsako uro."© A. Zalar OBČINfl TRŽIČ čestita vsem občanom t a dan državnosti Praznik v krajevni skupnosti Jezersko Jezersko ne namerava spreminjati imena Ker je kotanja Planšarskega jezera na Jezerskem še vedno suha, Jezerjani ne razmišljajo o spremembi imena kraja, marveč o tem, kako bi spet dobili nazaj jezero. Jezersko, 21. junija - Sobotna proslava krajevnega praznika v krajevni skupnosti Jezersko v dvorani Korotana, pred tem pa na kolesarski dirki in gasilski suhi vaji, je potrdila pred leti ničkolikokrat predstavljeno in dokazano živahnost in tudi precejšnjo enotnost krajanov za skupne akcije. TV Dnevnik domačega studia TV EKO, ki ga je po lastnem scenariju režirala Alenka Mušič, sicer predsednica Kulturno-umetniškega društva, je bila svojevrstna osvežitev za krajane. Seveda za tiste, ki pa jih vendarle ni bilo tako malo, ki so prišli v dvorano. Žal pa ni bilo med njimi tistih, ki jim prav tako ne bi smelo biti vseeno, kaj se bo na Jezerskem dogajalo jutri in kako se bodo skupaj lotili uresničevanja načrtov. Predsednik krajevne skupnosti Milan Kocjan, ki tokrat "ni mogel" v nagovoru krajanom ob prazniku predstaviti dogajanj v zadnjem obdobju na Jezerskem in o načrtih za naprej, je bil zato zelo učinkovit sogovornik v "domačem TV dnevniku", ki je bil po eni strani vsebinsko bogata in razvedrilna predstava hkrati. Morda bi avtorica zadnji hip v 'TV dnevnik" lahko vključila tudi gosta, predsednika Izvršnega sveta občine Kranj Petra Orehar-ja, ki je prišel na prireditev, da bi podkrepil ali pa odgovoril na morebitna vprašanja, ki ta trenutek zanimajo vodstvo in krajane v krajevni skupnosti. Sicer pa smo vseeno izvedeli, da Jezersko, ob tem, ko je letos skrbelo za urejeno okolje z očiščevalnimi akcijami, ko je kljub pomanjkanju denarja dobilo nekaj novega asfalta, ko upajo, da bo sanacija obnove cerkve sv. Andreja zdaj vendarle uspela (tokrat seveda brez prispevka krajanov, saj gre za reklamacijo), ko pričakujejo turistično sezono z že razprodanim kampom ob (suhem) jezeru, ki so ga zgradili lani z izkupičkom od Slakovega koncerta, ne misli odnehati, tudi kar zadeva največji problem: to je trenutno še vedno suho jezero. Ta teden pričakujejo strokovno oceno in nasvet Lada Ferjančiča, potem pa upajno, da jih bodo v njihovi v želji in prizadevanjih podprli tako v občini, predvsem pa seveda država. "Za kakšne večje akcije oziroma prispevke smo se izčrpali. Zdaj pobiramo po 2.000 tolarjev za 1. in 2. TV program ter za ureditev pokopališča. Obnove je potrebna tisoč let stara podružnica farne cerkve sv. Ožbolta, sami rešujemo Zmitkov graben, javno razsvetlja- Kljub težavam in želji, da bi se vsi čimprej opredelili o nadaljnjem razvoju in delu, jim volje in tudi izvirnosti, ki so jo pokazali v programu, »e manjka. Res pa je, da suha jezerska kotanja vzbuja dvome, negotovost in tudi slabo voljo. Prav slednja pa je tudi za kraj predvsem prej nevarna kot spodbudna... vo in si prizadevamo, da bi skupaj z vikendaši omogočili vzdrževanje komunalne infrastrukture. Hvaležni pa smo še posebej Podjetju za urejanje hudournikov, ki je poskrbelo za usedalnik pred jezerom, Ankov graben, uredilo utore v strugi Jezernice, brano in jez na sotočju Mlinščice in Jezernice, uredilo vodotoke pri Grabnarju in očistilo izvir Kokre," pravi Milan Kocjan."* A. Žalar Praznik KS Bratov Smuk Kranj, 21. junija - S kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Matije Copa so v krajevni skupnosti Bratov Smuk v petek že enajstič proslavili krajevni praznik. Proslave sta se udeležila tudi predsednik občinske skupščine Vitomir Gros in predsednik Izvršnega sveta Peter Orehar. Predsednica krajevne skupnosti Jelka Lokar je na proslavi v govoru poudarila, da je krajevna skupnost od lanskega do letošnjega praznika dobila nekaj novih objektov, med katerimi sta najpomembnejša mesnica in lekarna v novem poslovnem centru za pošto. Sicer pa si bodo v krajevni skupnosti še naprej prizadevali, da bi dobili še več podobnih oskrbovalnic. V programu imajo tudi urejevanje okolice, skrb za prometno varnost, izgradnjo športnih in družabnih objektov in naprav. Opremili so že igrišče za košarko, načrtujejo pa tudi ureditev teniškega igrišča in obnovo otroških igral. V krajevni skupnosti so proti parkiranju avtobusov in tovornjakov ob cesti D in Jaka Platiša, k večji varnosti pa bi prispevala tudi obnova javne razsvetljave in ureditev prehodov za pešce ter kolesarje. Na pobudo krajanov pa potekajo tudi pogovori o vgradnji števcev za porabo vode po stanovanjih. • A. Ž. Krajevna skupnost Gorenja vas Program za 40 milijonov tolarjev Gorenja vas, 21. junija - Ob lanskih državnih volitvah so v krajevni skupnosti imeli tudi volitve v vodstvo krajevne skupnosti in danes te ocenjujejo, da so bile uspešne, čeprav bo to vprašanje za naprej morala razrešiti zakonodaja o lokalni samoupravi. Kar pa zadeva le-tošnji program krajevne skupnosti, so ga oblikovali na podlagi predlogov vaških odborov in ga potem posredovali v obdelavo ob' činskim službam. Čeprav je bil program precej obsežnejši od denarnih možnosti, pa bodo letošnja dela predvsem na področju komunalne infrastrukture znašala blizu 40 milijonov tolarjev. Med največjimi deli so letos dnevnega reda problemov v kr»' vodovodi, ceste in projekti zanje, kanalizacija s čistilno napravo in postavitev postajališč. "Skupaj z rednim in tekočim vzdrževanjem je v programu za letos 26 postavk,"e ugotavljata predsednik KS Jože Bogataje in tajnik 7Ivo Petrovčič. "Čeprav smo v preteklosti veliko vlagali v vodovode, na tem področju še vedno nismo končali vsega. Letošnja dela na vodovodih so ocenjena na 20 milijonov tolarjev, ob tem da bomo iz občine dobili le 286 tisoč tolarjev. Ob tako skromnih sredstvih smo dali zato vlogo na razpis Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora za urejanje vodovodov in kanalizacije s čistilno napravo. I .'parno, da bomo dobili kakšen tolar za vodovode Leskovica - Studor - Debeni - Srednje brdo, za vodovod Jelovica, Čabra-če in Dobravšce. Če bomo uspeli in bo dokončan še vodovod Robidnica - Laze - Lajše - Krnice z delom Novakov v občini Idrija, potem bomo preskrbo z vodo za nekaj časa lahko umaknili z Praznik Gasilskega društva Voklo Nov prapor za sedemdesetletnico Voklo, 20. junija - Člani GD Voklo so društveni jubilej označili s sobotnim srečanjem članic OGZ Kranj in sektorsko vajo. Med nedeljsko slovesnostjo so razvili nov prapor in blagoslovili gasilski dom. V njem so letos uredili večnamensko dvorano in sejno sobo, kjer odslej hranijo številna priznanja za uspehe v preteklosti. Nedeljska svečanost se je začela z gasilsko parado, ki je krenila po vasi do gasilskega doma. Tam se je zbrala množica domačinov in obiskovalcev od drugod na slovesnosti ob 70-letnici GD Voklo. Kot je med drugim prebral iz društvene kronike Franc Zmrzlikar, je požar pri Matičku leta 1923 spodbudil vaščane k ustanovitvi društva. To se je zgodilo jeseni istega leta, ko je 19 mož pristopilo v članstvo. Edini živeči ustanovni član je Franc Golorej, ki se je kljub 90. letom udeležil proslave. Danes je v društvu 70 članov in članic ter 40 mladih gasilcev. Njihovo delavnost dokazujejo vsem vidni rezultati, predvsem leta 1982 zgrajeni ogrevanje. Že v preteklosti so zgradili 6 požarnih bazenov in kupili novo orodno vozilo. Čeprav v vasi že 12 let ni bilo požara, članstvo redno skrbi za usposabljanje, njihove ekipe dom, ki so ga dokončno uredili letos. V prvem nadstropju so namreč uredili in opremili večnamensko dvorano, sejno sobo ter posodobili centralno pa od najmlajših do najstarejših segajo po najboljših mestih na občinskih tekmovanjih. Glede na tolikšno prizadevnost se ne gre čuditi, da je pod- jevni skupnosti. Problem pa je še naprej vodovod Todraž - Trebija na odseku Hotavlje, kjer so pogoste okvare. Pa tudi glede lokacije čistilne naprave ni še vse urejeno, čeprav načrtujejo, da bodo dobili projekte in del sredstev morda namenili tudi za zbirni kanal-Kar precej problemov imajo tudi še s cestami. Ni še pokrit dolg za cesto v Kopačnico, podobno pa je tudi s cesto Volaka - Ča-brače. Sicer pa imajo letos v načrtih dela na odsekih Gorenja vas - Žirovski vrh, garaže - vas Suša, Homec - Frelih na Gorenji Dobravi, Homec - Slajka /a tovorni prevoz in ureditev ceste v starem delu delu Gorenje vasi-Dobili naj bi tudi projekte za cesto v Debeni in za cesto v Ba-čne. Velike težave pa bodo, če letos ne bo asfaltirana regionalna cesta skozi vas Todraž in Br-bovnico v KS Lučine. "Letošnji program, upamo, da bomo uresničili, če bo le finančno uresničen tudi sporazum z Rudnikom." • A. Zalar predsednik GZS Vili Tomat društvu predal plamenico II-stopnje in 6 republiških priznanj posameznikom, podpredsednik OGZ Kranj Franc Kern pa je izročil domačinom 12 občinskih priznanj. Predsednik G D Voklo Bojan Maček je podelil še 7 društvenih priznanj in darilo ustanovnemu članu. Za dosežke je društvu Čestital predsednik KS Ciril Globočnik, ki se je zahvalil za pomoč domačinom in občini Kranj. V njenem imenu je udeležence prireditve pozdravil župan Vitomir Gros, predsednik izvršnega sveta Peter Orehar pa je razvil nov društveni prapor in kasneje prerezal še trak na vratih dokončno urejenega gasilskega doma. Cerkveno svečanost z blagoslovitvijo prapora in doma je opravil dekan Anton Slabe. Svečanost so s kulturnim sporedom zaokrožili godbeniki iz Vodic, oktet iz Vogelj in učenci domače šole z mentorico Ido Vehovec. Seveda se je praznovanje nadaljevalo s tradicionalno gasilsko veselico. • S. Saje Anketa med starši predšolskih otrok Starši se ogrevajo tudi za "elitni" vrtec Vrtec je lahko več kot zgolj dopoldansko varstvo otrok, medtem ko so starši v službi. Kako pomembne so tudi vzgojne vsebine, dokazuje anketa, ki jo je med starši spomladi opravil Vzgojno varstveni zavod iz Kranja. Kranj, junija - Pred letošnjim razpisom za vpis otrok v vrtce je *VZ Kranj med starši, ki že vključujejo svoje otroke v vrtce, opravilo anketo. Odgovorila naj bi na vprašanja o motivih za vrtČevsko varstvo, o ceni, vzgojnih programih, spremenjenih Potrebah po varstvu, ko starši izgubijo delo, o željah po ehtnejših" vzgojnih vsebinah... Za slednje je med starši precej zanimanja, čeprav bi jih bilo treba dodatno plačati. v kranjskih vrtcih so letos hudo zaskrbljeni, saj jim ob zmanjšanem vpisu otrok kaže, da bodo ojorali krčiti število zaposlenih. Kljub temu se niso odrekli razmišljanju o novih vzgojnih vsebinah, ki bi jih po željah staršev lahko v novem vrtčev-skem letu ponudili otrokom. Te ?° skušali dognati z anketo, ki je zajela približno desetino družin (v vrtce je bilo letos vključenih 1700 otrok). ^ed anketiranimi starši je največ takih z otroki, starimi med 7 m 5 let, dve tretjini otrok pa je v vrtcu več kot dve leti. Kot ugotavlja Majda Pipan, vodja Pedagoške službe v WZ Kranj, več kot polovica staršev otroke vpiše v vrtce ne zgolj zaradi Potrebe po varstvu, temveč zaradi skrbi za otrokov celostni razvoj in njegove vključitve med vrstnike. Tretjina staršev Pa v anketi zagotavlja, da imajo otroka v vrtcu sploh samo zaradi vzgojnega programa. Preseneča tudi podatek, da se znižuje čas, ki ga otroci povprečno dnevno prebijejo v vrtcih. Otroci v vrtcih preživijo °d 6 do 9 ur, vendar je tistih, ki v vrtcu opravijo tako rekoč poln "šiht", vse manj. Vse to ne pomeni, da se zmanjšuje potreba staršev po daljšem poslovalnem času vrtcev. Nasprotno, zaradi prehoda številnih podjetij na "evropski" delovnik, si mnogi želijo dalj časa odprt vrtec, tja do 16. ali 17. ure. S kvaliteto vzgojnega dela sta zadovoljni dve tretjini staršev, nekaj manj kot tretjina celo zelo zadovoljnih, nekaj odstotkov pa jih je bilo bolj kritičnih. Starše v vrtcih najbolj moti dejstvo, da so skupine otrok prevelike in je premalo možnosti za individualizirano vzgojno delo, motijo tudi slabo opremljena igrišča in siceršnji slabi pogoji za bivanje v vrtcih. Povprašali so jih tudi po ceni vrtčevskih storitev. 42 odstotkov staršev meni, da je cena glede na nrogram in storitve ustrezna. Četrtina jih je prepričanih, da je oskrbnina predraga. 28 odstotkov se jih m moglo odločiti o tem, češ da bi morah bolje poznati tako strukturo stroškov kot programe. Manjša skupina staršev pa sodi, da odgovor ne more biti realen: cena ni previsoka, prenizke so plače staršev. Da je materialna plat vrtčevskega varstva vendarle zelo pomembna, dokazujejo tudi druge pripombe o ceni, denimo o prenizkem cenzusu, premajhnem odbitku ob dnevni odsotnosti otroka in podobnem. Presenetljivo veliko staršev, kar 55 odstotkov, bi bilo pripravljenih otroke vpisati v vrtec z dodatnim programom, torej bolj "elitni" vrtec, ki bi imel višjo oskrbno ceno. Za tak vrtec se ni moglo opredeliti 28 odstotkov staršev, 16 odstotkov pa jih je to možnost odklonilo. Med zanimivejšimi ugotovitvami iz ankete sodi tudi odnos staršev do vrtčevskega varstva, če bi eden od njih denimo izgubil zaposlitev. Največ staršev bi še naprej vodilo otroke v vrtec: 50 odstotkov v celodnevno odliko varstva, 30 odstotkov v krajši vzgojni program, 15 odstotkov samo nekajkrat tedensko v krajši program, medtem ko bi 15 odstotkov staršev otroka iz vrtca izpisalo. Med Kovinarsko cestnoprometna šola v Škofji Loki dobila novo učilo Šolski entuzijasti si podporo zaslužijo Škof ja Loka, 17. junija - Poročali smo že, da na Srednji kovinarski in cestnoprometni šoli v Škofji Loki vlagajo precej naporov v to, da bi pouk posodobili in zlasti za strokovne predmete uredili potrebne laboratorije. Tokrat lahko predstavimo pridobitev za Pouk energetike, ki jo je v obliki demonstracijske toplotne črpalke posebej za šolo izdelalo zasebno podjetje P in G. "Obdaro-vanka" - učiteljica energetike in "darovalec" - solastnik podjetja P in G, sta nam ob tem povedala: Marija Šibane, inž. strojništva: »V Sloveniji je za srednje šole v pripravi poseben projekt opremljanja za pouk energetike, vendar so tu, poleg vprašanj, katera učila, še težja vprašanja, kako dobiti denar za to, saj bi bili potrebni nakupi v tujini. Na veliko razumevanje smo naleteli v podjetju P in G, ki je bilo pripravljeno po skupni zamisli izdelati toplotno črpalko, ki naj bi služila za ponazoritev hladilnih sistemov in toplotnih črpalk z vsemi potrebnimi laboratorijskimi meritvami. Preizkusi so pokazali, da se je zamisel posrečila, zato imamo že načrte za v naprej, ko naj bi izdelali še ponazoritev klimatske naprave. Za že doslej izdelano se inž. Andreju Perku, ki nam je zaračunal le materialne stroške tega učila, iskreno zahvaljujemo.« Andrej Perko, dipl. inž. strojništva: »V firmi P in G, kjer se ukvarjamo z izdelavo specialnih hladilnih in klimatskih naprav po naročilu, sva se s solastnikom Ivanom Goljatom odločila, da Že v imenu slovesa, ki ga ima Škofja Loka kot mesto hladilstva, priskočiva šoli, ki usposablja kadre tudi za to stroko, na pomoč. Kot še marsikje v življenju, pa je tudi za tako sodelovanje potreben entuzijazem, in ko sem tega opazil pri naključnem srečanju s kolegico, ki poučuje energetiko, je bil to dodaten vzgib. Hkrati z zadovoljstvom, da smo s tem učilom uspešno dosegli zastavljeni cilj, upamo, da bomo postali vzgled tudi drugim. Sloves, ki ga ima stroka in industrija Škofje Loke doma in v tujini, bi morali stalno potrjevati tudi na ta način.« • Š.2. Estetska vzgoja dopolnjuje program v vrtcih. slednjimi prevladujejo večinoma starši, katerih motiv za vpis otroka v vrtec je bilo izključno varstvo. Drugi vzrok za tako odločitev pa bi bila previsoka Če bi se za vrtec z dodatnim programom odločilo dovolj staršev, bi v vrtcu Čebelica jeseniodprli oddelek glasbenega vrtca. Poleg zahtevnejše oblike dela pri te vrste estetski vzgoji naj bi v vrtcu zagotovili tudi drugačno opremo, nižje normative otrok ter strokovno močnejše in avtonomnejše vzgojiteljice. oskrbna cena ob slabšem ekonomskem položaju družine. Ali starši samo otrokom doma lahko zagotovijo kakovostne igralne možnosti in spodbude za njihov celostni razvoj? Večina staršev je prepričanih, da ne in da so spodbujevalne možnosti vrtca zlasti za otrokovo zgodnjo socializacijo v vrtcu večje kot v družini. Nič čudnega torej, da se jih kljub slabšim ekonomskim razmeram in drugim možnostim za varstvo (mlade upokojenke) veliko odloča za vrtce in da skoraj polovica anketiranih meni, da je pravšnji čas za vrtec okoli tretjega leta otrokove starosti. D.Z.Zlebir V mesecu boja proti sladkorni bolezni Bolnik postaja sam svoj zdravnik Kranj, 22. junija - Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila 27. junij za svetovni dan boja proti sladkorni bolezni. Stanje je resno, o čemer priča 150 milijonov sladkornih bolnikov v svetu. Pri nas je diabetikov že blizu 70 tisoč. V ambulanti kranjskega Zdravstvenega doma, kamor prihajajo bolniki iz kranjske, škofjeloške in tržiške občine, jih imajo registriranih okoli tri tisoč. V ordinaciji dr. Valentina Vesela se jih je le v petek dopoldne zvrstilo 70. vrednosti sladkorja v krvi, ki ga sami ugotovijo s posebnimi aparati in testnimi lističi.« Bolnik na ta način postaja sam svoj zdravnik, pravi dr. Vesel, saj si ob poznavanju svoje bolezni lahko tudi sam določa ali spreminja terapijo glede na vrednosti sladkorja v krvi. Sla-korna bolezen terja od bolnikov veliko samodiscipline. Mnogi je ne premorejo. Številni svoje bolezni tudi ne jemljejo dovolj resno, saj ne opominja z bolečino. Lahko pa nastanejo hude težave: bolnik, odvisen od insulina, lahko pade v nezavest, če se mu močno zniža vrednost sladkorja v krvi. Na dolgi rok pa diabetikom grozijo okvare vida, ledvic, ožilja, infarkt... Zadostni razlogi torej, da se bolniki stalno držijo načel o zdravem življenju in ne le nekaj dni pred obiskom pri zdravniku, ker se bojijo njegove graje! D.Z.Zlebir »Vsako leto odkrijemo 200 novih bolnikov s sladkorno boleznijo. Prvi pregled z vsemi preiskavami in podukom o dieti in zdravljenju terja nekaj več časa, kasneje prihajajo pacienti na kontrole vsakih nekaj mesecev,« je povedal sobesednik. »Osnova zdravljenja sladkorne bolezni je dieta (pri diabetesu jih poznamo več vrst), ki jo Eredpišemo vsem bolnikom, »ieta predpisuje raznoliko, uravnovešeno, zdravo prehrano z veliko zelenjave in mesa, ki pa je draga in si je veliko bolnikov, zlasti upokojencev in delavcev z nizkimi plačami, ne more privoščiti. Med našimi pacienti je kaka polovica diabetikov bolezni kos samo ob dieti, četrtina se jih zdravi s tabletami, ostali z insulinom. Glede na stopnjo sladkorne bolezni jih tudi naročamo na kontrole v ambulanti: bolnike s tabletami in insulinom na dva, tri mesece, tiste zgolj na dieti na pol leta, "kandidate" za sladk orno bolezen na leto. Sladkorni bolniki bodo svoji bolezni kos in bodo komplikacije, ki jih prinaša, odmaknili v čim kasnejše življenjsko obdobje, če bodo živeli tako, kot jim dopovedujemo zdravniki. Največji pomen pripisujemo dieti, telesni aktivnosti in samokontroli. Razdelimo jim tudi dnevnike, v katere vpisujejo Podaljšano zavarovanje za brezposelne Ljubljana, junija - Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je pred časom sklenil, da tudi brezposelnim omogoči prostovoljno zdravstveno zavarovanje s popusti in ugodnostmi, kakršne imajo kolektivni zavarovanci. Delavci, ki so izgubili delo (v stečaju ali kot tehnološki presežek) in s tem ostali brez dodatnega zdravstvenega zavarovanja s popusti na skupinski polici svojega delodajalca, se lahko še 30 dni po izgubi dela individualno zavarujejo, in sicer pod enakimi pogoji, kot so bili zavarovani dotlej. Do 30. junija se lahko pod enakimi pogoji zavarujejo tudi tisti, ki so delo izgubili že prej. Oglasiti se morajo na območni enoti ZZZS, kjer so tudi obvezno zdravstveno zavarovani, zdravstveni izkaznici in izkaznici dosedanjega prostovoljnega zavarovanja pa morajo priložiti še sklep o prenehanju delovnega razmerja. Veseli konec leta Kranj, 22. junija - Veseli zaključek so prireditev, namenjeno otrokom svojih zaposlenih, poimenovali v kranjski Iskri SSD. V podjetju, ki si je pred letom dni opomoglo po stečajnem postopku in začelo delati s 60 zaposlenimi, bi namreč radi kaj storili tudi za dobro počutje svojih delavcev in njihovih družin. V četrtek, 24. junija, ko se končuje šolsko leto, bodo delavce z otroki vred popeljali najprej v Stanežiče, kjer jim bodo na progi za motokros najboljši motociklisti pokazali svoje veščine. K sodelovanju so pritegnili Sitar Team iz Ljubljane in njihovega "paradnega konja", državnega prvaka Janija Sitarja. Nastopili bodo tudi policisti z izšolanimi psi. Štirinožci bodo pokazali, kako vodijo slepe, iščejo mamila, branijo gospodarja pred napadalci in še druge veščine. Dogodek bodo popestrili tudi z družabnimi igrami in nastopom slovenskega pevca, popoldne pa nameravajo preživeti na pikniku v Dragočajni. Tam bodo šoloobveznim otrokom svojih delavcev izročili hranilne knjižice z začetno vlogo, da jih spodbudijo k varčevanju. Zraven so prireditelji povabili tudi osemčlansko družino Baloh iz Kranja. Čeprav noben od staršev ni zaposlen v njihovem podjetju, bodo tudi štirim (šolskih) od šestih Balohovih otrok podarili hranilne knjižice. D.Ž. Ceneje do učbenikov Kranj, 18. junija - Občinska zveza društev prijateljev mladine iz Kranja in Center za socialno delo bosta ob koncu šolskega leta spet priredila tradicionalni sejem rabljenih šolskih potrebščin. V ponedeljek in torek, 28. in 29. junija, bo od 10. do 17. ure potekal pred skupščinsko avlo (ali v njej, Če bo vreme slabo). Na sejmu, ki ga prirejajo že tretje leto, bo sodeloval tudi svetovalec Zavoda za Šolstvo in šport, ki bo otrokom in staršem v pomoč pri izbiri in nakupu šolskih potrebščin. Doslej so bili tovrstni sejmi kar uspešni: starši so na najcenejši način prišli do šolskih potrebščin, šolarji pa so ob koncu leta odprodali stare knjige in si prislužili nekaj žepnine za počitnice. Na centrih za socialno delo so imeli pred jesenjo vselej kopico prošenj za namensko pomoč pri jesenskih nakupih za šolo, od lanskega novembra pa jih ne delijo več, ker denarni dodatek družini zdaj obsega tudi tovrstne stroške. D.Ž. Zahvala sponzorjem Kranj, junija - Prejšnji teden ie skupina otrok iz razvojnega oddelka v kranjskem vrtcu Mojca preživela na Pokljuki. Njihovo letovanje so omogočili: Iskra Tel, ki jim je odstopila kočo, Živila, ki so poskrbela za avtobusni prevoz, PTT in Mobitel, ki sta zagotovila telefonsko zvezo z dolino, Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije in njeno gorenjsko društvo, trgovina Žepek in Brane Skubic ter Veronika Aljančič. Vsem sponzorjem v imenu otrok iskrena hvala. 4KK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 ZIVIIAJ ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Vsem Gorenjcem čestitamo dne Prva zasebna tovarna v škofjeloški industrijski coni Ažmanova livarna Škofjeloško družinsko podjetje Difa je nasledilo 25-letno tradicijo livarske delavnice Petra Ažmana. Škofja Loka, 21. junija - Pred osrednjim državnim praznikom so se včasih kar vrstile otvoritve, danes jih praktično ni, kar najbolje odseva globoko gospodarsko krizo. Ažmanova livarna v Škofji Loki je zato nedvomno deležna bistveno večje pozornosti, saj je bila lani največja prijavljena industrijska gradnja na Gorenjskem, brez upoštevanja elektrogospodarstva. Slovesne otvoritve tudi Ažmanovi verjetno ne bodo pripravili, poslopje pa je nared in kmalu bodo tam začeli delati. Poleg Gorenjske predilnice, v industrijski coni na Trati je družinsko podjetje Difa iz Škofje Loke postavilo novo tovarno, natančneje livarno. Gre za prvo zasebno tovarno v industrijski coni in kakor smo že zapisali, za največjo industrijsko gradnjo na Gorenjskem v zadnjem letu. Posebej pa je treba poudariti, da gre za tovarno, ki je nasledila 25- letno tradicijo obrtne delavnice Petra Ažmana, torej za tovarno, ki je zrasla po svoji naravni poti, kar je v današnjih časih najrazličnejših privatizacij res treba posebej podčrtati. Priznana obrtna delavnica Peter Ažman je znan in priznan škofjeloški obrtnik, ki se je po 25-tih letih obrti pred kratkim odločil za pokoj, za njim pa so kar štiri desetletja ukvarjanja z litjem. Najprej je delal v mariboski livarni, kjer je bil vodja tlačnega litja, od tam pa je prišel v Škofjo Loko, kjer je prevzel LTH-jevo livarno. Mariborsko je zapustil, ko so mu rekli, da ni več možnosti razvoja, izboljšanja tehnologije, nabave sodobnejše opreme, ker da so na vrsti drugi. V Skofji Loki se je zgodba ponovilo, po riH osmih lotih so mu rekli: livarno si uredil, delo teče v treh izmenah, zdaj je na vrsti hladilni program. Zato je začel na svoje. V družbenem sektorju se je ukvarjal predvsem z aluminijastimi zlitinami, poudarek je bil na polavtomatskem livanju. Kot zasebnik pa se je lotil cinkovih zlitin, kjer je tehnologija drugačna, predvsem avtomatska. Najprej je tore moral osvojiti drugačno tehnologijo, pri kateri je poudarek dal obdelavi surovih odlitkov in s tem izdelke oplemenitil. Med prvimi izvozniki Peter Ažman je bil vedno znova pionir, bil je namreč med prvimi obrtniki, ki so se podali na tuje trge. Zakaj je začel izvažati že leta 1970, ko za to še ni bilo nobene posebne potrebe in lahko vse izdelke prodal doma? Vedno sem imel rad izzive vseh vrst, preprosto pravi. Če znajo v Nemčiji, zakaj ne bi znal jaz, si je dejal in začel. Danes gredo odlitki iz Až-manove delavnice v Nemčiji direktno na tekoči trak, kar je najboljši dokaz njihove kvalitete in zaupanja kupcev. Pretežni del izdelkov izvozijo prav na najbolj zahtevni nemški trg. Obrtno tradicijo je pred nekaj leti nasledilo družinsko podjetje Difa. V delo se je na- cator - Oljarica Kranj MESO tZDBJd Mer cator - Meso - Izdelki Škofja Loka JELOVIC tesna industrija Škofja Kidričeva 58 10 Škofja loka O to o* ft od o Os mreč že pred tem vključil sin Borut, ki je diplomiral strojništvo. V družinsko podjetje so se vključili tudi drugi družinski člani, saj je lastnikov šest: Peter Ažman in njegova žena Ruža, sin Borut in njegova žena Andreja ter hči Vlasta in njen mož Dušan Likosar. Dejansko gre torej za podjetje treh družin. Ker je šel oče Peter lani v pokoj, je direktor podjetja zdaj Borut, Andreja je komercialist-ka in Vlasta računovodkinja. Gradnjo je omogočila (ne)srečna okoliščina Delavnice so imeli doslej na treh koncih, na enem izdelavo odlitkov, na drugem njihovo mehansko obdelavo, upravo pa kar doma. Organizacija proizvodnje je bila zato zahtevna, obremenitve pri vodenju velike. Peter Ažman je v preteklih letih večkrat poskušal postaviti novo delavnico, vendar se je vedno zataknilo. Pravi, da je ■aaaaaaai Ažmanova livarna je zrasla ob Gorenjski predilnici, ki je v času največje denarne suše prodal' nekaj zemljišča. Tako lahko danes govorimo prvi zasebni tovarni v škofjeloški industrijski coni. bila sedanja gradnja že 18 varianta in zanj zanesljivo zadnja. Če zdaj ne bi uspel, ne bi več poskušal. Gradnjo v industrijski coni na Trati je omogočila (nesrečna okoliščina. Gorenjska pre- Ažmanovi odlitki gredo pri kupcih naravnost na tekoči trak, popolno zaupanje so ustvarili s kvalitetnimi izdelki in z doslednim spoštovanjem dobavnih rokov. Doseženo želijo nadgraditi s sistemom kakovosti po mednarodnih standardih ISO 200 in s tem pridobiti ustrezni certifikat Nemara bomo lahko kmalu zapisali, da je Difa prvo slovensko zasebno podjetje, kije uspelo pridobiti certifikat kakovosti ISO 2000. V izgradnjo nove livarne so tri Aimanove družine vložile svoje življenjske prihranke, ker so najeli posojilo, pa so se s tem za pet do osem let odpovedali dobičku. Za gradnjo smo se morali odločiti, saj bi sicer prišlo do stagnacije, ki bi pomenila začetke konca, pravi Borut Aiman, direktor družinskega podjetja Difa. oji mm mmmiom samo mmmio l^^j K M E T IJ S ZADRUG SiRi Ž I R I ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška cv53 dilnica je bila namreč pred časom v tako hjudi finančni stiski, da so prodali nekaj zemljišča, danes ga nedvomno ne bi več. Če je bila torej za Gorenjsko predilnico to nesrečna okoliščina, je bila za Ažmanove srečna, saj so tako naposled prišli do lokacije. V gradnjo so tri družine vložile življenjske prihranke Z gradnjo so začeli oktobra lani, dela je na ključ prevzel škofjeloški Tehnik. Rok so s IS. maja podaljšali na konec maja, ko je bilo nared 650 površinskih metrov proizvodnih in poslovnih prostorov. Inve-sticja je bila prvotno ocenjena na 31,5 milijona tolarjev, vendar je zaradi dodatne izgranje transformatorske postaje, dodatnih instalacij in opreme narasla na približno 45 milijonov tolarjev. V gradnjo so vse tri Ažmanove družine vložile svoje življenjske prihranke. Investicijo pa so lahko pokrili z najetjem posojila, kar praktično pomeni, da so se za pet do osem let od; povedali dobičku, ki ga zaradi odplačevanja posojila ne bo. Peter Ažman pravi, da investicijskega ali kratkoročnega posojila ni težko dobiti, če si ga sposoben vrniti in če te bankirji dobro poznajo. Problematične so obresti, ki so pri nas š* vedno bistveno višje kot v tujini. Državni sklad za razvoj malega gospodarstva podpira s subvencioniranjem obresti, tudi Difi delno pomagajo prt^. občinskega sklada, bolj ah manj uspešno. • M. Volčjak v POŠTA TELEGRAF TELEFON |£ Agromehanika Poslovni center Hrastje 4 SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRSNI SVET OBČINE KRANJ Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj čestitamo vsem občanom in predvsem našim zavarovancem k dnevu državnosti! RAZPIS komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja skupščine občine Radovljica v skladu z Odlokom o 0rganizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Radovljica (Ur. vestnik Gorenjske, št. 13/83,14/83, 19/87, 15/89, 5/90 in Ur. list RS, št. 23/91, 1/93) in sklepom bvršnega sveta Skupščine občine Radovljica, razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA ZAVODA ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE IN GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO OBČINE RADOVLJICA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o delavcih v državnih organih, izpolnjevati še naslednje pogoje: • VII. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične, ekonomske ali pravne usmeritve - 8 let delovnih izkušenj - znanje enega svetovnega jezika Mandat direktorja traja štiri leta. Pisne prijave kandidatov z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim programom dela sprejema Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Radovljica, Gorenjska c. 19. Radovljica. Rok za prijavo na razpis je 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejeti odločitvi. OSNOVNA ŠOLA IVANA GROHARJA Podlubnik 1 64220 ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA P ali PRU za določen čas (eno šolsko leto) s polovičnim delovnim časom. Začetek dela 1. 9. 1993. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. Škofja Loka LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI p.o. Do 30.6. Vam nudimo masivno bio pohištvo pod posebno ugodnimi pogoji - popust do 20% Industrijska prodajalna Kidričeva 56, Škofja Loka, tel. 064/632-181 od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure Vedno Ostra Slik FUJI FZ 3000 ZOOMDATE KOMPAKTNA KAMERA z teleobjektivom 38-110mm, avtomatska osvetlitev, autofocus, avtomatski pomik, vgrajen elektronski blisk, samostojni spro-zilec, macro funkcija, z torbico in baterijami 85cm ASTRA SATELITSKA NAPRAVA kompletna z podstavkom in RADIX 3300 receiver-jem, 99 predprogramiranih kanalov, avtomatsko iskanje postaj, možnost prostega programiranja, 2 scart izhoda, 950-2050 MHZ, daljinsko vodenje J neto DEM, neto DEM GRUNDIG 37-040 A 37cm barvni portable TV, timer, OSO, daljinsko vodenje (Neposredno ob glavni vpadnici iz smeri korensko sedlo v Beljak, če pridete po avtocesti-izvoz Villach VVarmbad Tel.: 9943/4242/35130 CR8250 BLAUPUNKT CR 8250 CAMCORDER z 10 xm zoom, 320.000 slikovnih tolk, 3 lux, AE programska avtomatika, datum/ cas/ longplay, (ista sestava kot SONY FX 300) ^m TAX FREE SHOP Cene so v DIVI in brez avstrijskega davka Aledia^Alarkt Dobrodošli na prostem trgu. 4 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Mirna Pavlovec, v galeriji Mestne hiše pa razstavlja slike in grafike Nataša Pi-čman. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Poslikano pohištvo na Gorenjskem - iz restavratorske delavnice. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov likovnega kluba Dolik. VRBA -Prešernove hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30, ponedeljek zaprto. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Zvest Apollo-nio. V hotelu Toplice so na ogled slike akad. slikarja Andreja Jemca. V vili Prešeren razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Benjamin Vrankar, član Foto kluba Radovljica. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Janez Bogataj. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Vran v mineralih in rudah v Žirovskem vrhu. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava likovnih izdelkov šolarjev iz Macomba (ZDA) in Škofje Loke. V galeriji Fara je še do pojutrišnjem na ogled 6. klubska razstava fotografij Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja slikar Stane Perko. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava del članov Likovnega društva Kamnik. LJUBLJANA - V Narodnem muzeju je na ogled razstava Bitka pri Sisku 1593-1993. V Moderni galeriji je na ogled razstava originalnih risb za knjigo Kralj Matjaž slikarja, kiparja in grafika Franceta Kralja. PRIREDITVE TEGA TEDNA . KRANJ: PONOVITEV KOMEDIJE - V Prešernovem gleda lišču Kranj bo zaključna predstava te gledališke sezone ZBEZl OD ŽENE - v četrtek, 24. junija, ob 20. uri - za izven. KRANJ: KONCERT - V dvorani kranjske Gimnazije bo v sredo, 23. junija, ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora Iskra Kranj. BRDO: RAZSTAVA - V hotelu Kokra na Brdu bodo v četrtek, 24. junija, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Vojka Hernausa. JESENICE: FOTORAZSTAVA - V galeriji Kosove graščine Oodo )mrl, v sredo, ot> 19. url odprli razstavo fotografij, ki jo je pripravilo Fotografsko društvo Radovljica. RADOVLJICA: PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE - V dvoranici radovljiške knjižnice bodo danes, v torek, ob 19.30 predstavili pesniško zbirko Ivana Hribovska Himna večeru, ki je pravkar izšla pri Mohorjevi družbi v Celju. O pesniku bo govoril prof. France Pibernik, ki je v knjigi napisal tudi študijo o pesniku. RADOVLJICA: GRAŠČINSKI KONCERTI V četrtek, 24. junija, ob 20.30 bo v avli radovljiške graščine večer, ki ga z naslovom Lipa zelenela je pripravlja Kulturno društvo A. T. Linhart. V petek, 25. junija, ob 20. uri bo v graščinski avli letni koncert okteta LIP Bled pod vodstvom Matevža Fabijana. V soboto, 26. junija, ob 20. uri pa bo v grajski avli koncert ZPZ Vezenine Bled pod vodstvom Andreje Peternel. GROBLJE: KONCERT - V okviru mednarodnega festivala komorne glasbe v grobeljski cerkvici pri Domžalah bo danes, v torek, ob 20. uri nastopil Komorni orkester Domžale - Kamnik pod vodstvom dirigenta Aleksandra Spasiča. Solista bosta Darko Brlek, klarinet, in Zoran Mitev, fagot. Program obsega glasbo Havdna, Mozarta, Webra in Skerla. TŽIČ: TARTINI KVARTET - Jutri, v sredo, ob 20. uri bo v dvorani sv. Jožefa koncert Tartini kvarteta iz Ljubljane. Glasbeniki Darko Linarić, violina, Romeo Druckner, violina, Alex Milošev, viola, in Miloš Mlejnik, violončelo, bodo predstavili dela Giuseppeja Tartinija, W.A. Mozarta in Bedricha Smetane. NAGRADA KRESNIK Muljava - Na Jurčičevi domačiji so konec minulega tedna Milošu Mikelnu podelili nagrado za najboljši slovenski roman. Žirija je med več predloženimi deli izbrala kot najboljšega Mi-kelnov Veliki voz, sago dveh celjskih družin v prvi polovici tega stoletja. Tradicionalno prireditev je spremljala še vrsta dogodkov od uprizoritve Desetega brata in prižiganja kresa. Skupščina in izvršni svet oblini %adovljica čestitata ob dnevu državnosti! Prireditev Centra kulturnih dejavnosti Kranj ZRNO IZ BOGATE ŽETVE Kranj - Množica otrok in njihovih staršev, pa poklicnih in vseh drugih radovednežev je minuli konec tedna pred novim, zdaj že eno leto starim domovanjem Zveze kulturnih organizacij Kranj, imela kaj videti in slišati. S prireditvijo, ki so jo imenovali Žetev, je namreč Center kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj pripravil izbor iz najrazličnejših tečajev, ki so se odvijali v minuli sezoni. Vse skupaj je bilo tako imenitno, zabavno in sproščeno, da organizatorji razmišljajo, o čem podobnem tudi v jeseni na začetku nove tečajne sezone. Prav vsi seveda niso nastopili in pokazali, kakšna znanja so našli v skoraj 30 tečajih, šolah in seminarjih. Petsto vpisanih v te tečaje se seveda niti ne bi moglo zvrstiti v poldrugi uri programa, ki se je odvijal malo pred stavbo ZKO na Sejmišču in v stavbi ter tudi v prostoru sosednjega Jazz kluba Ragti-me. Program je bil izbran tako, da so svoje veščine lahko pokazali prav vsi od najmlajšega do odraslih. No, ti zadnji najpogosteje obiskujejo tečaje keramike, risanja, oblikovanja gline, tudi fotografiranja, pa snemanja z videokamero in podobno; zato je bila mala razstava izdelkov narejenih na teh tečajih dobra informacija o tem. Pravzaprav je bilo vse skupaj celo nekaj več kot le informacija. Že to, da je bilo v primerjavi s preteklo sezono v okviru Cen- tra kulturnih dejavnosti kar še enkrat več skupin, natančno 43, govori o rastočih potrebah po te vrste izobraževanju. Vendar to spet velja bolj za odrasle, medtem ko se pri najmlajših, ki se ukvarjajo z likovno dejavnostjo, folklornim in drugačnim plesom prebujajo in razvijajo spodobnosti, ki jih bodo lahko kasneje resnično razvijali pri različnih interesnih dejavnostih ali pa jim bodo kako drugače v veselje. Kar devetnajst mentorjev za te in še druge dejavnosti, kot so fotografiranje, lutkarstvo, gledališka dejavnost je v minuli sezoni v različno velikih skupinah, tudi starostno različnih posredovalo vsa ta znanja. Novi dom teh dejavnosti se je zdaj izkazal celo prostornejši, kot je bil grad Kieselstein, pa še vedno pretesen za vse, kar bi kranjski otroci in mladi 6. klubska fotografska razstava foto kino kluba Anton Ažbe USPEH ŠTUDENTSKE FOTOGRAFIJE Škofja Loka - Na 6. klubski razstavi fotografije in barvnih diapozitivov škofjeloškega foto kino kluba Anton Ažbe je sodelovalo 13 avtorjev. Dela je ocenil fotograf I. razreda FZS Aleksander Čufar iz Železnikov član foto kluba Janez Puhar Kranj. V galeriji Fara je do 24. rožnika razstavljenih 33 fotografij 11 avtorjev ob odprtju razstave pa so prikazali 57 diapozitivov. Tokratna razstava je v znamenju uspeha študentske fotografije, saj so Študentje prejeli vse prve nagrade in še vcC odli-čij. Vendar tudi starejši člani kluba niso zatajili. Posebna popestritev so motivi s podeželja Tončke Benedik. Razstava je lep kulturni dogodek ne le za Ločane, ampak tudi za gorenjske fotografe, saj so bili ob odprtju navzoči še številni Kranjčani in Jeseničani, s katerimi LoČani lepo sodelujejo. Najbolj uspešni razstavljala so: Tatjana Kovač - 1. nagrada za kolekcijo diapozitivov, Janez Šifrar - I. nagrada za kolekcijo fotografij, nagrade pa so prejeli še za posamezne diapozitive: prvo Janez Šifrar, drugo Peter Pokorn in tretjo Janez Pelko; pohvale pa Peter Pokorn ml.. Tone Mlakar in Tončka Benedik. Za posamezne fotografije so prejeli nagrade: prvo Janez Pelko, drugo Jana Remic in tretjo Tončka Benedik; pohvale pa Peter Pokom ml., Peter Pokorn in Boštjan Pleško. Ob tej priložnosti lahko še omenimo, da je sad dela članov loškega kluba tudi 2. nagrada na mednarodni razstavi študentske fotografije v Barceloni, ki jo je dobil Janez Pelko iz Zg. Bitnja in vrsta nagrad sester Mojce in Tine Balant na državni razstavi mladih fotografov, ki je bila na Jesenicah. Čeprav se bližajo počitnice in dopusti, za loški foto klub ne bo ne enega ne drugega, ker bodo oktobra priredili na loškem gradu razstavo fotografije treh dežel: Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Koroške, sodelovali pa bodo še na številnih razstava doma in v tujini. p p PODELITEV GROHARJEVE ŠTIPENDIJE Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja so v petek zvečer slovesno podelili tradicionalno Groharjevo štipendijo fotografu Janezu Bogataju. Enkratni znesek štipendije Združenje umetnikov Škofja Loka že vrsto let namenja mlademu in obetajočemu umetniku. Žal se zadnji dve leti dogaja, da kljub prizadevanjem tako društva kot občine ne morejo podeliti tudi tradicionalne Groharjeve nagrade uveljavljenim škofjeloškim ustvarjalcem. Nagrado je fotografu izročil škofjeloški župan Peter Havvlina, prispeval pa jo je donator, ki ni želel biti imenovan. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo fotografij Janeza Bogataja, ki ga je v svet fotografije še kot šolarja v Gorenji vasi uvedel Vlastja Simončič. Prireditev v Groharjevi galeriji je vsekakor znamenje - glede na težave, ki jih ima Združenje s plačevanjem najemnine - da utegnejo v občini vendarle najti način, da bi galerijsko dogajanje teklo tako kot doslej. • L.M., foto: Gorazd Šinik jg "w Is sploh radi počeli. Največje število skupin se zbira pri plesu, saj je lani v osemnajstih skupinah vadilo plesni korak od prvega, osnovnega pri treh letih do najrazličnejših plesnih tehnik, kot so jazz balet, limon tehnika, step in podobno kar okoli 130 tečajnikov, znanje pa jim je posredovalo kar osem plesnih pedagogov, tudi dva tuja. Plesalci so seveda na petkovi prireditvi tudi pokazali, kaj vse znajo in to od najmlajših pa do starejših, ki nastopajo v plesnih skupinah Poiesis in Hipnoza. Kdor je v petek popoldne vstopil skozi na ste-žaj odprta vrata, si ogledal, kaj vse je bilo razstavljeno, se med starši, ki so slikali, snemali, ploskali in še kako drugače spodbujali nastopajoče male plesalce, pa male lutkarje in vse druge, je imel kaj videti. Morda je celo posedel med gledalci v Ragtimu, ko so mladi iz gledališke skupine imenitno zaigrali mladinsko igro Le po kom se je vrgel ta otrok ter se prepričal, da ploskanje nastopajočim ni le čustveno starševsko navdušenje, pač pa iskreno priznanje mladi, sproščeni in zabavni ustvarjalnosti. Organizatorji pri ZKO Kranj pa seveda mislijo že na novo sezono. Kljub temu da lahko ponudijo celo vrsto tečajev in lahko otroci in mladina najdejo zase kaj zanimivega, pa vendarle ostaja še marsikatero področje prava bela lisa. To še posebej velja za glasbo, za katero zdaj tudi zaradi prostorske stiske niso mogli pripraviti nobenega tečaja. Seveda ne gre za nikakršno podvajanje z glasbeno šolo, pač pa primerno spo- znavanje s tem področjem tako pomembnim za otroke in odrasle. Sicer pa bodo preko pole-tja izbirali med celim kupon1 idej za najrazličnejše dejavno; sti in jih že septembra ponudil' na izbiro. Razmišljajo na pf' mer o tečajih, v katerih bi otroci spoznavali ljudske obrti, kol so klekljanje, pletenje košar if1 drugo, kar sicer tako hitro izg1' nja iz kulturne dediščine. Ob vseh teh načrtih pa se vse pogosteje ozirajo v streho stavbe na Sejmišču, ki je potrebna popravila, ob tem pa bi kazalo v primerne dodatne prostore preurediti tudi podstrešje. Zdaj se je namreč izkazalo, da nikakor ni več prostora za priredil; veno dejavnost, ki je bila preJ sestavni del življenja v gradu Kieselstein - tako za odrasl* kot za otroke. No, prireditev i" bilo tudi zato, ker zmanjkuj* denarja na vseh koncih in ftf nazadnje zato, ker je Alenk* Bole Vrabec, prej gonilna sil* teh prireditev, odšla na drug1 konec Gorenjske. Stavba M Sejmišču, kjer se vse leto (razen med počitnicami) dogaja toliko zanimivega, pa sprejema pod svojo streho, kolikor je le mogoče tudi posamezne amaterske kulturne skupine, ki nimajo svojih prostorov in so do; besedno na cesti, tam bi tud) ostali, če bi morali plačevati kakršnokoli najemnino za vaje kjerkoli drugje. Na Sejmišču jim velikodušno odpirajo vrata, kolikor je seveda mogoče, vsi skupaj pa iščejo načine, kako najbolje izkoristiti pripravljenost mladih za vsakršno ustvarjalnost na področju kulture.© Lea Mencinger, foto: Gorazd Šinik KONCERT KVARTETA "TARTINI" V ljubljanski veliki dvorani Slovenske filharmonije smo v okviru devetega - predzadnjega koncerta letošnjega novega abonmajskega cikla "Pro mušica" doživeli enega vrhuncev letošnje komornoglasbene sezone. Našemu odličnemu /Godalnemu/ Kvartetu "Tartini" sta M v dveh obsežnih komornoglasbenih skladbah izpod peres Čaj-kovskega in Schonberga pridružila še dva italijanska goslača-vio; linist Bruno Giuranna in violončelist Rocco Filippini. Vsi skupaj pa so izvedli najprej Godalni sekstet v d-molu - "Spomin na Fi-renze", op. 70 Petra Iljiča Čajkovskega in Ozarjeno noč, op. 1 Arnolda Schonberga. Ansambel štirih godalcev v Kvartet "Tartini" v zasedbi Darko Linarić in Romeo Drucker - violini, Aleksandar Milošev - viola in Miloš Mlejnik - violončelo, je imel v obeh zunanjih sodelavcih izjemne glasbenike in tako ni čudno, da smo kljub relativno bogati domači glasbeni reprodukciji obe deli po več kot sto letih njunih nastankov slišali prvič v Ljubljani. Obe deli pa vsekakor sodi v sam cveiober evropske glasbene literature, poleg tega pa tako po zasedbeni plati /dvoje violin, viol in violončelov/ ter dolžini, predstavlja prave bisere monumentalne glasbene literature. Za oboje odigranih del bi lahko pridali podnaslov "Ssimfo-niji za godalni ansambel." V celotnem večeru smo tako občudovali do kraja izdelano godalno igro vsakega od navedenih posameznikov, ker pa s« uspehi ansamblov merijo po njihovih skupnih dosežkih, tudi ta % celoti ni bil zanemarjen. Poleg odlične tehnične pripravljenosti vseh članov tokratne celotne izvedbene ekipe smo lahko ves čas slišali predvsem njihovo izjemno skupno in enotno ansambelsko muziciranje. Zahtevna zasedba godal, pa tradicija delovanja našega trenutno prvega godalnega kvarteta z več kot desetletno tradicijo delovanja in že omenjeni gostje, vse skupaj je le bilo M koncu koncev deležno tudi relativno zadovoljivega odziva publike. Prav to pa postaja v zadnjem času v Ljubljani že kar nekam zaskrbljujoče. F. K GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Vihar še ni mimo, zato naj bi dobiček dali v rezerve Za dobre firme je banka cenejša Gorenjska banka naj bi skupaj z nekaterimi sestrami osnovala novo banko izven Ijanske banke. Ljubljj j^anj, 18. junija - Delničarji LB Gorenjske banke iz Kranja ^do v torek, 29. junija, na svojem zboru obravnavali poslovale banke v lanskem letu in sprejemali letošnji plan. Te dni so Prejeli gradivo, ki vsebuje tudi informacijo o preoblikovanju Mubljanske banke, saj v zraku visi vprašanje samostojnosti V°renjske banke. Pogovarjali smo se ZLATKOM KAVČIČEM, direktorjem LB Gorenjske banke. Glede na številke lahko reče-m<>, da je rezultat lanskega poslovanja zelo lep?" "Lansko leto je bilo uspejo, uresničene so bile želje in Pričakovanja s konca leta 1989, *° je bil sprejet program nove Je'niške družbe. Uspeh je toli-g večji, ker je bilo okolje bi-stveno slabše od pričakovane-&a- Brez zadržka lahko trdim, °a bi bila dividenda, če bi jo I "h, višja od obresti na enojne depozite, kar smo na za-Cetku leta 1990 postavili kot berilo. Če primerjamo realno *ast skladov skupaj s popravki rednosti in rezervacijami za slabe terjatve, bi bila realna Fast 60 do 70-odstotna, kar je čredno veliko. Sicer pa smo na vseh segmentih zabeležili realne rasti, bilančna vsota je porasla za 15 odstotkov, sredstva občanov, ki So, najpomembnejša, za 14,5 odstotka, krediti in depoziti, |orej naše naložbe, za 17 odstopov. Izjemno smo povečali Varnost banke in likvidnost, k jernu je seveda pripomogla že-!e*arska obveznica za 94 milijonov mark, vendar to ni bila ?dina stvar. Gorenjska banka iitla v bilančni vsoti kar četrtino lastnih sredstev, kar jo uvršča v sam slovenski vrh, najpomembnejše pri tem pa je, da la-•tna sredstva niso ogrožena s Jlabimi naložbami. Delež potrebnih rezervacij za slabe naložbe smo z 41 zmanjšali na 4 odstotke, znano pa je, da se Predsanacija bank začne pri 30 odstotkih in sanacija pri 50 od-?totkih. Zato trdimo, da sanacija za Gorenjsko banko ne pride v poštev." Kolikšna bi bila torej profitna stopnja?" "Po najskromnejši varianti J^ekakor 10-odstotna, če bi ravnali nekoliko bolj ambicio-2no, tudi 20-odstotna. Ni mi to-FeJ težko stopiti pred delničarje ln reči, da smo program iz leta •989 uresničili, kar je glede na pogajanje v okolju skoraj čudež. Vsekakor je to seštevek Pridnega in dobrega dela v ?anki ter razumnega ravnanja 'n odločanja delničarjev." "Veliko je bilo očitkov, da banka bogati na račun gospodarstva?" "Teza o bogati banki in revnem gospodarstvu je samo fraza, ki ne vzdrži. Na Gorenjskem je kar precej dobrih firm, ki kljub sodelovanju z banko niso postale slabše. Seveda pa nekdanjega prerazporejanja ni več." "Koliko je vaša banka dražja od drugih?" "Nič dražja, razlike so od enega do dva odstotka navzgor in navzdol. Res pa je za slabe komitente draga, za dobre pa cenejša, obresti, ki se začenjo pri 14 in 15 odstotkih gredo za slabe tja do 28, kazenske tudi do 30 odstotkov. Razlika je tudi deset odstotnih točk, to pa je več kot polovico." "Najglasnejši so seveda najslabši?" "Hkrati pa ne povedo, da že dve leti ne plačujejo dolgov, da poslujejo prek vzporednih firm, da delajo cesije, da se na naše opomine sploh ne odzivajo itd." "V Gorenjski banki se torej splača biti dober komitent, koliko je takšnih?" "Na Gorenjskem so se problemi pojavili prej kot drugod, v mislih imam seveda železarno, pa spektakularni stečaj Elana, navsezadnje tudi Tekstilindus, stečaje v Iskri, še prej probleme Telematike. Prisilili so nas k hitrejšim reakcijam. Na drugi strani pa je na Gorenjskem kar nekaj dobrih firm, ki kljub težkim časom niso zašle v krizo, mislim, da je to Sava, zagotovo Merkur, LIP, Iskra-Stevci, splet čevljarskih tovarn, ki imajo sicer nekaj več problemov, imamo pa tudi vrsto malih podjetnikov, nekaj izjemno prodornih. Brezkompromisni smo bili pri nekaterih stečajih, kjer druge rešitve ni bilo, sicer pa smo pomagali, da so se stroji vrteli naprej, pomagali tako, da kreditov nismo odpoklicali, nismo pa jih dodajali in so ljudje sami zaslužili svoje plače in pla- Gospodarsko povezovanje Slovenije s svetom Slovenija se približuje višegrajski skupini Kranj, junija - Slovenija postaja za razvite zahodne države, zla-s*i za multinacionalne, zanimiva tudi zaradi gospodarskega potovanja z vzhodnoevropskimi državami, natančneje zaradi Prostotrgovinskih sporazumov. Memorandum o liberalizaciji trgovinskih odnosov med drža-vama sta predsednika slovenske in češke vlade, dr. Janez Drno-v5ek in Vaslav Klaus, podpisala v začetku maja letos v Pragi. Podoben memorandum naj bi v kratkem podpisali tudi s Slovaško. Sporazuma pripravljajo sočasno, parafirali naj bi ju septembra, nato jih bodo morali sprejeti še parlamenti. Tako bo dovolj časa *a pripravo carinskih služb in s prihodnjim letom bi sporazume začeli uresničevati. S Češko in Slovaško naj bi veljal dvoletni rok Prilagajanja. Pogovori pa potekajo tudi s Poljsko in z Madžar-sko, prilagoditveni rok naj bi trajal pet let. Sporazum bo vseboval tudi seznam izdelkov, na listi A bodo takoj oproščeni vseh taks, na listi B pa po prehodnem razdobju, *ajemali bodo predvsem industrijske izdelke, tudi surovine in ostale materiale, ki niso kmetijskega izvoza. Za kmetijske pridelke pa je predviden poseben protokol, saj vsi kmetijski proizvodi ne bodo uvrščeni (Slovenija na primer ne bo uvrstila mesa in Mlečnih izdelkov), liberalizirani pa ne bodo vsi carinski instrumenti. Predvideno je samo 50-odstotno znižanje carin za tiste izdelke, ki bodo uvrščeni na seznam, prelevmani in kontingenti pa bodo ostali v veljavi. čali davke. Mislim, da je to politika preživetja in ne politika agonije, kakor so nam nekateri očitali." "Lanski dobiček naj bi delničarji namenili v rezerve, mar to pomeni, da je problemov še veliko?" "Na Gorenjskem v kratkem ne more biti stečaja, ki bi zamajal Gorenjsko banko, prihajajo pa časi kar pomembnih stečajev. Drugi razlog je nerazrešeno vprašanje že izplačanih deviznih hranilnih vlog, naša terjatev do države znaša približno 70 milijonov mark. To bi moralo biti vključeno v javni dolg, država pa se spreneveda in obljublja, da bo zadevo razrešila v drugem polletju, da je zdaj čakala na revizije letnih obračunov. Dejstvo je, da smo banke zdaj v zelo različnem položaju, tiste v sanaciji že dobivajo obresti za te hranilne vloge, druge jih ne dobivamo. Ministrstvo za finance naj pride v parlament z zakonom, vedno malo taktizira, zdaj rešitev povezuje z bodočo organiziranostjo bank. Razumem, da je vse posel, da je vse daj-dam, saj nismo pripravljeni nič žrtvovati, navsezadnje smo dobili železarsko obveznico, dogovor je možen, izsiljevanje pa bi bilo skrajno neprimerno." "Koliko je še starih deviznih hranilnih vlog?" "Še 45 milijonov mark. Ob koncu junija jih bomo preknji-žili na depozite, z zapadlostjo petih let in po 10 odstotkov vsake pol leta avtomatično pre-knjižili na nove devizne vloge. Ljudje pa se lahko odločijo za polovico krajšo vezavo, če obrokov ne bodo dvigovali, kar je pomembno za tiste, ki denarja ne potrebujejo takoj. Lahko pa zagotovim, da bo banka te devize izplačala, saj je za nami skrb, da tega ne bi zmogli." "Se zaupanje vrača, prinašajo ljudje devize v banko?" "Beležimo vztrajno naraščanje deviznih hranilnih vlog, na začetku leta nekaj milijonov mark na mesec, po akciji z republiško obveznico se je rast ustavila, zdaj pa se spet vrača. Kljub grenki izkušnji se ljudje vračajo, še vedno pa imajo veliko deviz doma in v tujini, zaupanje ni v celoti povrnjeno. Vse, ki so v dilemi in pridejo na pogovor, najbolj prepričam s tem, da sem pripravljen zastaviti svojo hišo." "Pa je kdo to že zahteval?" "Ne, vložili pa so devize v banko." "Kdaj se boste lahko pohvalili z evropskimi obrestnimi merami?" "Ko ne bomo več sami financirali izplačanih deviznih hranilnih vlog. Zanje v zadnjih dveh letih nismo dobili niti marke, zaslužiti pa moramo 5 do 6 odstotno obrestno mero. Drugi razlog so tako visoko predpisane rezerve, da zbrane devize praktično lahko le deponiramo v tujini. Tretji razlog pa je obvezna rezerva, ki je obrestovana le 1-odstotno, pri še vedno dokaj visoki inflaciji. Dokler bo davek tako visok, dokler bomo prikrito tako velik davkoplačevalec, ne bo evropskih obrestnih mer. Mislim, da je gorenjskega 10 odstotkov dobička Banke Slovenije, torej desetina od tistih 3,5 milijarde tolarjev. Poglejte, če pri približno 100 milijonih mark deviznih vlog nimamo obresti, to pri 500 milijonih mark naše bilančne vsote, če seveda zelo poenostavim, pomeni za petino nižje obresti, če bi se stvari uredile. Saj razumem prerazporeja-nje, zlasti v prehodnih družbah, kakršna je naša, toda naj jasno povedo, zakaj imajo banke tako visoke obrestne mere, vloge si razdelimo korektno, ne pa da ljudje pljujejo po bankah, ki so največji davkoplačevalec." "SDK bo začela prijavljati stečaje, lahko na Gorenjskem pričakujemo kaj pretresljivega?" "Problem je v tem, da sodišča ne uspejo zaključiti niti tistih, ki so jih začela pred dvema letoma, kar ne sprejemam kot objektivno okoliščino. Tečaj Kibernetikine orodjarne traja že od oktobra 1991, inženiringa od septembra 1991, v letu in pol bi ps v tako majhnih primerih že lahko prišli do zaključka. Skrbi pa poraja, ker ima precej firm blokirane račune, podatki s konca lanskega leta sicer kažejo, da so blokade na slovenski ravni, saj je bilo na Gorenjskem blokiranih 141 podjetij s 15 tisoč zaposlenimi, v Sloveniji pa približno 1.500 s 170 tisoč zaposlenimi. Med njimi pa jih je pet do deset, ki imajo že trajno blokiran račun, kakor denimo Alples, sicer pa naj jih našteje kdo drug, v prihodnjih dneh bo seznam tako ali tako objavljen. SKUPŠČINA IN IZVRŠNI SVET OBČINE JESENICE čestita ob dnevu državnosti I Ta podjetja so našla vzporedne poti poslovanja, če bo prišlo do stečajev, se bo naša politika preživetja morala spremeniti v odločitve. Med njimi pa sta zame dve vrsti podjetij, ena se s pomočjo vzporednih firm izogibajo upnikom, drugo, dovoljujejo kontrolo upnikov in tako je vzporedna firma v njihovem skupnem interesu, navsezadnje se tudi v svetu podjetja rešujejo tako. Brezkompromisni bomo pri prvih, ki mislijo, da se lahko rešijo na račun upnikov, dva taka primera imamo tudi na Gorenjskem. Lahko rečem, da Terminali ravnajo zelo narobe, jeseni so ustanovili vzporedno firmo, ne plačujejo obveznosti, ne želijo se dogovoriti o možnih rešitvah, ampak trmasto vztrajajo na tezi, da ne morejo plačati, da pretekle dolgove pač odpišemo. Takšne primere odločno obsojam in tega mi tudi javno ni težko povedati." "Pohvalili ste Števce, pokarali Terminale, ERO se pod novim vodstvom skuša pobrati kaj pa Telekom na Laborah, širijo se govorice, da bo šel v stečaj?" "Tam so sledi Telematike, ki nikoli ni bila sanirana, boljši del je bil s sodelovanjem Sie-mensa izločen v Tel, reorganizacija pa ni vsebovala finančne sanacije. Telekom je nato zaradi plasmajev v slabe firme zašel še v nekaj finančnih nesreč, ki jih ne kaže ponavljati, saj so stvari znane. Kakorkoli, kriza je tu, Telekom je v Koržetovem skladu, blokiran za visoke zneske. Poleg naše banke je največji upnik Ljubljanska banka d.d. Ljubljana, pripravljeni smo pomagati z reprogrami, tudi s kapitalizacijo. Vendar v Gorenjski banki poudarjamo, da vsega bremena ne more nositi Gorenjska, navsezadnje tudi nismo edini upnik. Prav bi bilo, da bi se razrešili krediti iz proračuna v obliki t.i. razvojnega dinarja leta 1989, saj so bili obljubljeni kot kapitalni vložki, izvedeni pa kot krediti, kasneje pa vpisani kot nepovratni delniški kapitala v Ljubljansko banko d.d.. Zdaj je to pozabljeno, mislim pa, da bi morali začeti prav tam in da bi morala agencija za sanacijo bank prisluhniti temu in se vključiti v ta reprogram oziroma kapitalizacijo. V tem primeru vidim možnost, da bi se ohranilo 52-odstotno lastništvo Iskratel, sicer lahko Siemens sorazmerno poceni pride do večinskega deleža. Če bo šel Telekom v stečaj, bo na dražbi, ki je sicer še oddaljena, ta delež zelo poceni in s tem ko konec primerne slovenske lastninske udeležbe na področju telekomunikacij. To se mi zdi toliko bolj pomembno poudariti, ker se je tedaj Slovenija kot država odločila za Siemensa in ker so bila v to vložena znatna sredstva in ker kombinacija s Siemensom dobro deluje." "Kaj pripravlja sklad?" Koržetov "Poskusil je pripraviti aranžma, po naši oceni je za preveliko vsoto skušal prodati podjetje, toda to ni bistveni problem, največji je v tem, da ni bilo odziva s strani Ljubljanske banke d.d. oziroma agencije za sanacijo, ne moremo se dogovoriti, da bi ta firma obstala. Nazadnje bo šla v stečaj in nam bo vsem skupal žal." "V zraku visi vprašanje samostojnosti Gorenjske banke oziroma osnovanja nove banke skupaj z nekaterimi sestrami?" "S petimi zelo resno preverjamo možnosti konstituiranja nove bančne skupine. V bistvu gre za novo banko, vendar razmere zanjo niso še povsem zrele, pri tem smo v navzkrižju s pogledi ljudi v vladi in monetarni politiki, potreben bo umirjen dialog. Problem je na Gorenjskem manj prisoten kot drugod, nekatere regije skoraj ultimativno postavljajo, da hočejo imeti samostojno banko, ker se boje prelivanja. Zato mislim, da bi bilo potrebno prehodno razdobje, v katerem naj se banke očistijo preteklosti, v prihodnosti pa bo vsekakor pametno stopiti skupaj, saj bi bila posamična afirmacija v svetu predraga." "Katere sestrske banke so v tem krogu?" "Koprska, celjska, novomeška in novogoriška ter Aban-ka." "Kako pri tem ravna mati, na Ljubljansko banko d.d. ste privezani z informacijskim sistemom in s poslovanjem s tujino?" "Žal se že dogajajo stvari, ki niso dopustne, zato bi rad rekel, da Ljubljanska banka ni nastala samo v Ljubljani, temveč v vsej Sloveniji, zato zdaj ne morejo reči, to je naše, vi pa si sami ustvarite mednarodno priznano ime." • M. Volčjak © JELOVICA Družbeno podjetje Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58 ponovno vabi k sodelovanju za delo v službi marketinga novega sodelavca, za delovno mesto GRAFIČNO OBLIKOVANJE Od kandidatov pričakujemo, da imajo: - visokošolsko ali najmanj srednješolsko izobrazbo, smer grafično oblikovanje - poznavanje računalniških programov za grafično oblikovanje (COREL - DRAVV IN VVORD FOR VVINDOVVS) - 36 mesecev delovnih izkušenj na takem delovnem mestu - izpit za voznika B kategorije - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - da so pri svojem delu kreativni, ustvarjalni, iniciativni, samostojni, da imajo smisel za organizacijo in komuniciranje - da imajo smisel za design Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, to je za čas šestih mesecev z dvomesečnim poskusnim delom. Po preteku tega časa je možna sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v roku 8 dni od objave na naslov: Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, kadrovska služba, Kidričeva 58. Dodatne informacije dobite po telefonu 064/631-241 - kadrovska služba. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Mazda 323 F 1.8i i šport Atraktivna oblika, športni videz, napoved novih oblikovalskih trendov in sodobnost. Takšna je bila pred slabimi štirimi leti mazda 323 F, predstavljena skupaj s celotno serijo modelov 323. V štirih letih si je pridobila sloves enega najbolj priljubljenih družinsko-športnih avtomobilov in je tako postala tudi pravi prodajni hit. 2e ob površnem pogledu to ne preseneča: spredaj klinasta oblika, s samo rahlo nakazanimi oblimi potezami, pod pokrovoma skrita žarometa, položno vetrobransko steklo in za takratne čase skoraj predrzno okrogel zadek z integriranim spojlerjem v prtljažna vrata pripomorejo k športni obliki tega avtomobila. Toda tako, kot so pri Mazdi vedeli, kje se šport začne, so znali tudi ob pravem času odnehati. Mazda 323 F namreč ni samo atraktivne oblike, ampak hoče biti tudi družinski avto, kar dokazuje kombilimuzinski zadek s petimi vrati. Tudi v notranjosti je ta avto dovolj prostoren, s premajhno notranjo višino za voznike z dolgimi nogami, s športno oblikovanima in dobro oprijemljivima prednjima sedežema in prostorno zadnjo klopjo. Prtljažni prostor sicer ni med največjimi, je pa dovoli velik, da gre vanj kar HVALIMO, atraktivna v oblika - zmogljiv motor - serijska oprema GRAJAMO: premajhna notranja višina - odpiranje prtljažnih vrat Kombilimuzinski zadek precej kosov športne opreme. Če že govorimo o športnem avtomobilu. Ima pa tudi povsem nepotrebno hibo, saj se peta vrata ne odpirajo do odbijača, kar bi olajšalo natovarjanje. Prostorna in sodobna notranjost Voznik sicer ni v dirkaškem polležečem položaju, vendar dovolj nizko, da ve, v kakšnem avtomobilu se vozi. Armaturna plošča je pregledna, sodobno oblikovana, z vsemi potrebnimi merilniki in v tej mazdi za spremembo tudi z več reda pri stikalih. Volanski obroč navaja k športnosti. Trije kraki, servo ojačevalnik in nastavljivost po višini omogočajo sproščeno in lahkotno vožnjo. Serijska oprema je v tem avtomobilu bogata. K INŽENIRING d.o.o. L) ubijana, Par m ova 51 ftlAIHrAhlJEKI tel.,fax: 061/132 064 IIAJUUV UI1E J JI FIAT TIPO 1,4 SX ......18.900 DEM FIAT TIPO 2,0 GT.......22.800 DEM FIAT TEMPRA 1,6 SX.....22.500 DEM ALFA 155 1,8 TSL.......28.500 DEM ALFA 164 2,0 TS........36.000 DEM ALFA 33 1,7 IE.........20.900 DEM VSI AVTOMOBILI SO V ZALOGI - DOBAVA TAKOJ! AVTOMOBILI SO Z DODATNO OPREMO! 9^ INFORMACIJE: VSAK DAN OD 9. DO 15. URE Mazda 323 F: športna oblika saj ima voznik na razpolago elektrificirana stranska stekla in strešno okno, klimatsko napravo, osvetljenim predalom, testni avto pa je bil opremljen tudi s kakovostnim radiokase-tofonom. Mazda model 323 F ponuja v treh motornih izvedbah z 1,6-litrskim in dvema 1,8-litr-skima motorjema, od katerih šibkejši zmore 78, močnejši pa 96 kilovatov. Preizkusili smo srednjo možnost, ki se je pod pokrovom (povsem novega) testnega avtomobila izkazala v ne povsem pravi športnosti, vendar v dovolj dobrih pospeških in zadovoljivi končni hitrosti. Motor s šestnajstventil-sko tehniko se vrti lahkotno, kar je zasluga dobre prožnosti, odlično pospešuje in se rad vrti tudi v zgornjem območju vrtljajev. Postreže s športno rezkim zvokom, vendar brez pretiranega hrupa in prehude bencinske žeje. Petstopenjski menjalnik je dobro preračunan, ročica pa športno hitra. Brez športno zasnovanega podvozja ne gre: mazda 323 je sorazmerno trd avto, podvozje je prirejeno za gladke cestne površine, samo na ostrih ovinkih je potrebno nekaj več dela z odvzemanjem volana in dodajanjem plina, sicer je avto povsem stabilen, tudi pri zaviranju, kjer je zavoram dobrodošel dodatek sistem ABS. Zato je mazda 323 F primerna tako za športne užitke kot tudi za povsem resne družinske vožnje. In vsemu skupaj lahko rečem - družinski šport. Cena :152.584 ATS + 784,521 SIT (Mazda Y.C.C. Kranj, Stara cesta 25, Tel.: 214-766) TEHNIČNI PODATKI: Kom-bilimuzina s prečno nameščenim motorjem. Motor: štirivaljni, 1840 ccm, 78 KVV/106 KM pri 5300 vrtljajih. Mere: 4260 x 1675 x 1335 mm. Prostornina prtljažnika: 336/520 I. Zmogljivosti: najvišja hitrost 186 km/h (tovarna), 188 km/h (test). Pospešek od 0 do 100 km/h: 8,8 s. Poraba goriva po ECE: 5,8/7,7/8,9 I neosvinčenega 91 oktanskega goriva. Povprečna poraba na testu: 9,6 I. • M. Gregorič, slike Primož Močnik. Gospodarski kazalci držav sveta Center za mednarodno sodelovanje in razvoj je izdal novo knjigo z naslovom Gospodarski kazalci držav sveta. V njej so na praktičen način prikazani geografski, demografski ter aktualni družbenopolitični in gospodarski podatki o 160 državah sveta. Knjiga je dodatno obogatena s podatki o rizičnosti poslovanja z omenjenimi državami in podatki o obsegu gospodarskega sodelovanja teh držav s Slovenijo. Avtorji knjige so strokovnjaki Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj, uredil pa jo je Branko Hvastija. V knjigi je predstavljena večina držav, ki so bile ob koncu leta 1992 mednarodno pravno priznane kot suverene države. Ena redkih držav, ki ni predstavljena, je Bosna in Hercegovina, za katero gospodarski podatki za- radi vojnih razmer ne obstaja- Knjiga Gospodarski kazalci držav sveta ima 340 strani, pisana je v slovenskem jeziku in je izšla v nakladi 500 izvodov. Namenjena je vsem, ki takšne podatke potrebujejo pri svojem profesionalnem in ljubiteljskem delu. • M.P.P. D5IPEP trgovina in storitve, d.o.o. Mala Loka 15, 61230 Domžale NAJUGODNEJŠA PONUDBA VOZIL ALFA ROMEO V SLOVENIJI * ALFA 33 1.7 IE * ALFA 155 1.8 T. SPARK MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING Del. čas: 6.30 - 14.30 TEL.: 061/372-333 FAX: 061/373-151 AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 Cene pridelkov na kranjski in ljubljanski tržnici Kranj Ljubljana solata 180 160 korenje 120 200 čebula 60 60 krompir 40 45 cvetača 180 250 česen 350 500 stročji fižol 200 100 zelje 100 160 jajca 10 12 pomaranče 60 80 limone 100 100 banane 90 110 orehi 700 750 hruške 100 150 grozdje 400 350 Avtosalon Mark Mobil & Daš dobiš CENE AVTOMOBILOV Daevvoo Racer base 4 ali 5 vrat cena do registracije: 19.100 DEM Daevvoo Racer GSi 4 ali 5 vrat cena do registracije: 21.150 DEM Vozila so v zalogi. V račun vzamemo rabljeno vozilo in uredimo prenos lastništva. Prodaja in nakup rabljenih vozil, krediti za nova vozila. Šuceva 17, Kranj, tel: 242-300, 242-600, 325-981 TECHNO F0T0 HI-FI VIDEO Ljubljanska 1, KRANJ tel.-fax.: 064/221-112 /za hotelom Jelen/ VIDEO IGRE ZNIŽANE CENE ( ob zaključku šolskega leta) VIDEOIGRE model DS-800 Komplet vsebuje igrico SUPER MARIO II. Garancija in servis zagotovljena. Obsežen izbor igric vedno dopolnjujemo z najpopularnejšimi. SAMO 6.900,00 SIT TETRIS - Twin brick/Nevv style 2 igrici oz. za 2 igralca SAMO 2.400,00 SIT OPOZORILO: CENE VELJAJO TUDI ZA NAŠO PONUDBO V KATALOGU "RT MEDI A" Naročila sprejemamo pismeno ATLAS EXPORT IMPORT, d.o.o, Ulica XIV. divizije 14, CELJE a; 7WT. m * mm O NISSAN AVTOSALON Pon. - petek od 8. -12 in od 14. -18. ure Sobota od 8. -12. ure telefon 715-015 AVTO MARKOV IČ d.o.o, trgovina Spodnji trg 40, Škofja Loka telefon: 064/620-647 fax: 622-031 Karoserijske dele: GOLF 1, GOLF 2, R4 in R5, ZASTAVA Olja: Castrol, BP, Penasol, Ina Delta Avtoprevleke: cena od 2700 do 3900 tudi za avtomobile z deljivim naslonom Sončne strehe z montažo: cena 17.000 SIT Ostala dodatna oprema ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ Delovni čas: 9-12 In 14-19, sobota 8.-12. Nudimo vam tudi sodno izvedeniške in cenilske storitve za vsa motorna vozila in delovne stroje. Jubilejni celovški sejem Kranj, junija - V Celovcu bodo letos poleti pripravili že 60. avgustovski sejem, zato se nanj vneto pripravljajo in že zdaj sporočajo, kaj vse se bo tam dogajalo od 14. do 22. avgusta. Prireditelji obljubljajo bogato razstavo pohištva, poleg domačega tudi iz Francije, Švice, Italija in Madžarske. Deseto obletnico bo imel sejem mode, tokrat bo sodelovalo več italijanskih modnih hiš. Pozornost na tem sejmu namenjajo tudi energetskih nasveto, razstavo kmetijske mehanizacije, gospodinjske opreme, postavili pa bodo tudi razstavo likovnih del domačih umetnikov. ^_______ JUTRI V SREDO, 23. JUNIJA 1993, OD 10. DO 18. URE V AVTOSALONU NISSAN V RADOVLJICI. OB 17. URI BO JAVNO ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE NISSAN, OBJAVLJENE V ČASOPISU GORENJSKI GLAS. PREDSTAVITEV IN PREIZKUSNE VOŽNJE Z NAJNOVEJŠIMI MODELI OSEBNIH, TERENSKIH IN TURISTIČNIH VOZIL NISSAN: SERENA - TERAN0II. - MICRA 93 -100 NX - MAXIMA - PATR0L IN OSTALI PROGRAM OSEBNIH VOZIL POSEBNI AKCIJSKI POPUST. MOŽNOST NAKUPA VOZIL PO IZREDNO UGODNIH KREDITNIH POGOJIH. LEASING. 89 563978 ■ J? 2« #* o V JANEZ BOGA TAJ: Metamorfoze krajine, z razstave v Groharjevi galeriji v Škofji Loki VSEBINA: 49 MIHA NAGLIC: Od Črtomira do Kocbeka DAMIR GLOBOČNIK: Ljubo Ravnikar LEA MENCINGER: Zbogom Bosna, zbogom Sarajevo LITERARNA SNOVANJA Beseda urednice Tokratna Snovanja uvaja pogovor Mihe Naglica s predsednikom SAZU dr. Francetom Bernikom. Besedovala sta na temo junakov slovenske literature. Damir Globočnik piše ob dvajsetletnici smrti o kranjskem akademskem slikarju Ljubu Ravnikarju - o njem v Gorenjskem muzeju Kranj za konec tega leta pripravljajo retrospektivno razstavo. Bosna in Sarajevo se sesuvata pred očmi sveta, o tem govori pisateljica Valerija Skrinjar -Tvrz, Slovenka, kije pred strahotami vojne pribežala iz Sarajeva. V Literarnih snovanjih pa vrsta zanimivosti od tu in tam. Lea Mencinger Miha Naglic Pogovor z dr. Francetom Bernikom, predsednikom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Od Črtomira do Kocbeka Junaki slovenske literature med nadosebno silo zgodovine in etičnimi zahtevami krščanstva. Nadosebna sila zgodovine - pa naj se imenuje božja previdnost, zvijačni um, razvoj produkcijskih sil ali preprosto usoda - žene ljudi, navadne in junake, in jih premetava sem ter tja. Pri čemer so, eni in drugi, soočeni še z visokimi Zahtevami etike, ki je (vsaj za nas) v svojem temelju krščanska. Vendar nam ni zmeraj v oporo. Nasprotno: dostikrat se zgodi, da se, razpeti med silo Zgodovine in zahtevami etike, zlomimo. V slovenski literaturi imamo kar nekaj takih "tipskih" primerov: Črtomir, poganski junak, konča kot mašnik, Martin Krpan, junak iz ljudstva, postane kontrabantar s cesarsko koncesijo, Hlapec Jernej, prvi resnični junak v slovenski literaturi, gre do konca, ki pa je ludi njegov. Tragični poskus Edvarda Kocbeka, čigar veličina je bila v tem, da je hotel pomiriti silo zgodovine, zapopadeno v ideologiji marksizma, z blagovestjo krščanstva, se je s tem, ko se je zlomil marksizem, zlomil tudi sam... Kakšna usoda, ki niti junakom ne prizanaša!? - O tem smo se pogovarjali z dr. Francetom Bernikom, literarnim zgodovinarjem, ki je ta čas ludi predsednik SAZU. . Spoštovani dr. Bernik, za iztočnico najinega pogovora predlagam vaš govor na letošnji proslavi ob podelitvi Prešernovih nagrad. Tedaj je posebno Pozornost zbudila vaša misel, da bi bilo "nerazumljivo", če bi Prešernove pesmi se naprej Prebirali "reducirano"; zato odslej ne bomo več brali le Uvoda, temveč Krst v celoti! "Celoviti sprejem Krsta razkriva namreč, povedano zelo na kratko, vsaj dvoje resnic, ki najbrž nista tuji sodobnemu bralcu - spoznanje, da glavni junak pesnitve zavestno žrtvuje osebno srečo nadosebnim ciljem zgodovine, in sporočilo pesnika svobodomisleca, da pomeni krščanstvo razvitejšo obliko evropskega in slovenskega duhovnega življenja." (1) - Moji generaciji prve od obeh resnic niso prikrivali - kaj Pa je komunizem drugega kot podrejanje posamičnega posebnemu in občemu! - drugo pa so nam, vsaj v šoli, povsem za- molčali. Zato gotovo ne bo odveč, če poveste še besedo o vašem videnju razmerja med krščanstvom in slovenstvom. Je bila nova vera za Slovence blagoslov in blagovest, ali sila, ki nam jo je storila zgodovina? Dvoje resnic, ki jih po mojem prepričanju razkriva Krst pri Savici, je povezanih v celoto. Prva resnica je načelno pos-plošenje dogajanja in njegovega zaključka v Prešernovi epsko-lirski pesnitvi, druga resnica je konkretizacija ideje v pesnitvi. Krščanstvo je bilo v 8. stoletju v naših krajih in drugod zmagovitejša družbena formacija in hkrati tista, ki je naše prednike in s tem posredno tudi nas vključila v kulturno Evropo. Krščanstvo je na socialnozgo-dovinski ravni evropeiziralo naše prednike. Kot se praviloma dogaja, je bila ta vera sprva sila oz. nasilje, potem pa za dolga stoletja blagovest za Slovence. Črtomir - junak, ki obleče kuto Če beremo Krst pri Savici v celoti, nas Črtomirovo ravnanje čudi. Nekdaj srčni borec "za malike" postane "mašnik", ki se nato vrne med rojake in "do smrti tam preganja zmot oblake". V svoji razpravi o Prešernovem Krstu pri Savici ste zapisali, da Črtomir klone, "klone ne toliko pred argumenti Bogomile in duhovnika kakor pred zgodovino, ki jo naposled sprejme. Toda sprejme jo brez navdušenja in z občutkom nemoči, v pesimističnem fatalizmu jo doživlja kot 'sreče jezo' ali kot 'sovražno srečo'." (2) Pred usodno bitko ob Bohinjskem jezeru je bil Črtomir pred dilemo: svoboda alt smrt. Uresničila pa se je "tretja, pred ajdovskim bojem nepredvidena možnost: ohranil je življenje, vendar v nesvobodnih razmerah nove vladavine." (3) -Kakšen "tip" je pravzaprav ta Črtomir? Tepe ga zgodovina, krščanstvo ga ne osreči... Kakšna usoda je to?' V razpravi, ki jo navajate, pravim, da Črtomir na 45. in 46. strani Krsta pri Savici ne klone "toliko pred argumenti Bogomile in duhovnika, kakor pred zgodovino, ki jo naposled sprejme". To pomeni, da se ga je prej dotaknila ideja, potem šele dialog z Bogomilo in duhovnikom, ideja torej, ki je težko razložiti njen pravi izvor, je pa bila pojavna oblika tistega, kar imenujemo duh časa oz. Zeitgeist. Morda je na tem Foto: Joco Žnidaršič mestu tudi formulacija o Črtomirovem nenavdušenju in nemoči predoločna, saj kmalu zatem govorim v isti razpravi o tem, kako se Črtomir, ves prevzet od Bo-gomiline lepote, pusti na njeno željo krstiti. Pri tem ostaja odprto vprašanje, ali krščanstvo osreči Črtomira ali ne. Sklep pesnitve pušča namreč prazen, nedefiniran prostor bralcu in od njegovega pogleda na svet je v največji meri odvisen odgovor na zastavljeno vprašanje. V prej omenjenem nagovoru ste slovensko kulturo oprli na "glavna duhovna stebra evropske kulture, grško antiko in krščanstvo". (4) Kaj pa poganski izvor narodov, katere so pokristjanili in so v renesansi ali še pozneje (Slovenci verjetno šele z razsvetljenstvom) sprejeli tudi grško antiko? Ali ni od njega ostalo nič? - Gregor iz Toursa poroča, kako je sv. Remigij (Remi), nadškof v Reimsu in "apostol Frankov" o božiču 496, ko je v Reimsu krstil frankovskega kralja Klodviga (Clovis), izrekel besede: "Skloni glavo, ponosni Sikamber, počasti to, kar si sežgal, sežgi to, kar si častil." (Enake ali podobne besede bi lahko oglejski patriarh izgovoril nad Črtomirom!) - Je bilo res vse prtdkrščansko "sežgano"? So v slovenski literaturi še sledi starejših, poganskih vzgibov? Lahko krščanski etos ukroti pogansko silo zgodovine? Govorim o duhovnih stebrih evropske kulture in v svojem skromnem znanju zgodovine ne vem, da bi poganstvo ustvarilo omembe vredne in vplivotvorne kulturne "vzgibe". Je pa treba upoštevati miselne usedline pred-krščanske in predan-tične zgodovinske izkušnje tudi v poznejšem času. Hegel je trdil, da je tisto, kar je "čisto" duhovno, mogoče za-popasti na tri načine: estetsko, religiozno in filozofsko (znanstveno). Moja pripomba je, da je tej trojnosti mogoče kulturno-zgodovinsko vzporediti pogansko, krščansko in grško; pri prvem gre za čutnonazorno dojemanje absolutnega, pri drugem za njega razodetje in vero vanj, pri tretjem za pojmovno mišljenje in (razjumevanje. Ker se v takih primerjavah ne čutim dovolj suverenega, pokličem na pomoč še angleškega pesnika, pisatelja in esejista G. K. Chestertona (1847-1936). Po njegovem je pogansko poskus, da bi božansko danost (reality) dojeli brez pomoči razuma, le z (nadaljevanje na 12. strani) (nadaljevanje zli. strani) zmotnostjo umišljanja (ima- {ination)... - Mar ni Prešeren, i v Krstu povzdiguje etično veličino krščanstva in vse to podaja v klasični estetski formi ("eine metrische Aufgabe"), v tistem, kar ga dela pesnika - po domišljiji - še vedno pogan? Tokrat ne zagovarjam nobene od možnih miselnih interpretacij Krsta, zastavljam samo vprašanje, ali je možno povzdigovati etično veličino krščanstva, kot pravite, in hkrati ostati pogan. Pa tudi če je taka idejna ambivalenca možna, kot verjetno je, ostaja še vedno dilema, če tak načelni obrazec velja za Prešerna in njegov Krst pri Savici. Hlapec Jernej - prvi, ki gre do konca Prej sva govorila o junaku, katerega usoda se zaplete v primežu zgodovine in krščanstva - o Prešernovem Črtomir-ju. V nekem (uporniškem) oziru podobnega junaka najdemo tudi pri Cankarju: hlapca Jerneja! Zapisali ste: "Cankarjev hlapec Jernej je prvi resnični upornik v slovenski literaturi: Pred njim ne najdemo junaka, ki bi v uporništvu vztrajal do konca: Prešernov Črtomir se je bojeval za visoko idejo, potem pa 'je oblekel kuto', Levstikov Martin Krpan 'je postal koncesioniran kon-trabandar>". (S) Jernejevo zgodbo poznamo: ko stari gospodar umre, ga mladi nažene od hiše, Jernej nato išče svojo pravico. Nazadnje ugotovi, da pravice ni "ne pri biričih, ne pri sodnikih, ne pri cesarju." Tedaj mu ostane samo še Bog. Napoti se k Župniku. Zastavi mu tri vprašanja po vrsti. Prvo: "Ali je Bog na moji strani, ali je na strani biričev in krivičnih sodnikov - to razsodite!" Drugo: "Alije pravica pri Bogu, ali je ni?" Tretje: "Tisto besedo recite, ki sem čakal nanjo toliko grenkih dni: ali je pravica, ali je ni • ali je Bog, ali ni Boga!" Jernejevo iskanje pravice se torej stopnjuje in sklene z vprašanjem o Bogu. "V odgovoru na poslednje vprašanje župnik obsodi hlapca kot neje-vernika in bogokletnika, in v tem hipu postane Jerneju jasno, da tudi pri Bogu in njegovem namestniku na zemlji ni pravice. Njegova pravica ni božja pravica. Tako se Jernej nenadoma znajde v svetu brez pravice s spoznanjem, da je ostal sam in z razpoloženjem v srcu, v katerem ni 'nič bridkosti in upanja nič več'. Mar to pomeni, da je med popolno izgubljenostjo junaka novele in njegovim zadnjim dejanjem globlja zveza?" (6) - Je imel Jernej pravico požgali domačijo ali ne? Katera "logika" Je močnejša: razredna (zgodovinska) ali etična (krščanska)? Pri trditvi, da je Cankarjev hlapec Jernej prvi resnični upornik v slovenski literaturi, vztrajam. Nobeden od upornikov pred njim ni šel do konca, niti Črtomir niti Martin Krpan: za oba uporabljam Cankarjevi figurativni oznaki, s katerima se popolnoma strinjam. Kar pa zadeva vaše zaključno vprašanje, je stvar bolj zapletena, čeprav še vedno pregledna. Pn razlagi o požigu Sitarjeve domačije govorim ne samo o razredni logiki, temveč celo o tem, da se Jernej po logiki, ki je utemeljena v estetski strukturi pripovedi, "dvigne s svojo poslednjo odločitvijo v revolucionarno dejanje in ker je to njegova dokončna opredelitev do sveta, se potrdi z njo kot aktivni junak". Po razredni oz. zgodovinski logiki je imel Jernej pravico požgati domačijo svojega gospodarja, gledano z etičnega stališča pa njegovo dejanje ne more biti pozitivno, kar posebej poudarjam v svoji knjigi o tipologiji Cankarjeve proze. S požigom domačije namreč Jernej ne uniči zgolj sadov svojega dolgoletnega dela, temveč tudi delo drugih. Ugotavljam, da "ravna Jernej, moralno občutljivi iskalec pravice, proti lastnim etičnim načelom in ta usodna napaka, uničenje svojega dela in dela drugih, povzroči njegov tragičen konec. Da uveljavi svojo pravico, mora po neki absurdni, čeprav najbrž neizogibni logiki prizadeti tudi pravico drugih". To je konec koncev tragika vseh revolucij. Zlomljena veličina Edvarda Kocbeka Tretjega junaka, razpetega med cilji zgodovine in zahtevami krščanstva, (lahko) najdeva pri Kocbeku: partizanskega komandanta iz Črne orhideje (zadnje novele iz zbirke Strah in pogum). Ta se zaljubi v mlado intelektualko, dekle, ki jo je partizansko sodišče kot domnevno sodelavko okupatorja obsodilo na smrt. Poanta Je v tem, da je prav njemu naloženo, naj jo likvidira. Kar nazadnje tudi stori. - O tem ste pisali v svoji razpravi Etika in ideologija v Kocbekovi vojni prozi. Justifikacija domnevne izdaj alke se v tem smislu pokriva z odrešenjskim poslanstvom, zveza torej, ki je možna samo z združitvijo globokih, izključujočih se nasprotij: likvidacije, ki velja po krščanski, tudi Kocbekovi morali za uboj, in krščanske duhovne izkušnje, ki naj človeštvo odreši svetovne kataklizme. Poskus po sintezi evangeljskega krščanstva in razredno revolucionarnega boja, ki ga vodijo komunisti, je v tej noveli tako pomaknjen v ospredje, da predstavlja njeno temeljno idejno sporočilo." (7) - Je bil potemtakem tudi Kocbek (sam in po svojem junaku) razpet v podobnem eksistencialnem križu kot pred njim Črtomir in hlapec Jernej? Danes je povsem jasno, kar je bilo nekaterim že v svojem času: da je bilo Kocbekovo prizadevanje po sintezi krščanstva in marksizma utopija. To prizadevanje je najbolj nazorno prikazano prav v noveli Črna orhideja, ki je interpretom dolgo povzročala zadrege in jih povzroča še danes. In če se nočemo vsaj približno približati resnični ideji te novele, moramo upoštevati globoko protislovnost in hkrati dinamično razvoj-nost obeh likov. Partizanski komandant prizna npr., da svojo osebnost lahko uresniči, udejanji - Kocbek je ustanovil revijo Dejanje -samo v položajih, "ki mejijo na prelomno temo", na način torej, ki je v nasprotju skrščansko etiko, zato ga načne notranja razklanost, izgubljati začne lastno identiteto. Nasprotno pa junakinja, domnevna izdajalka, postopoma izgublja vse, kar jo bremeni v imenu zgodovine, in nazadnje imamo pred sabo izjemno privlačno, skoraj umetniško mlado žensko, ki ji bo absurdno dogajanje nasilno pretrgalo življenje. Kocbekova veličina je bila v poskusu sinteze komunizma in krščanstva. Je s tem, ko se je zlomil eden od od teh dveh polov, padel tudi Kocbek? Ali pa se bo spoprijem med nado-sebno silo zgodovine in med etično normo, poosebljeno v vsakem posamezniku, nadaljeval? Česa se lahko kot Slovenci v tem oziru še nadejamo? Na zastavljeno vprašanje lahko odgovorim samo, če nadaljujem z razlago Kocbeka in njegove novelistike. Kocbekovi junaki, večidel kristjani, namreč v odločilnih situacijah ne ravnajo v skladu s svojim pogledom na svet, bodisi da kršijo moralna načela znotraj protirevolu-cije, bodisi da prihajajo navzkriž s krščansko moralo kot partizani in borci socialistične revolucije. Neredko pa se Kocbekovi junaki tudi drugače znajdejo v opoziciji do revolucije in njene ideologije. Tako govorijo proti sistemu etičnih ali idejnih oz. ideoloških vrednot na obeh straneh. Dvojna herezija je sploh značilnost Kocbekovih pripovednih junakov in izhaja prav iz težnje povezati krščanstvo z marksizmom. Izraža pa se dvojna herezija Kocbekovih junakov predvsem, če ne izključno, v njihovem mišljenju, v njihovih refleksijah in dialogih, medtem ko fabulativna zgradba novel ostaja trdna in nedvomna, predvsem v skladu s partizansko literaturo, kar naša literarna kritika ob izidu Strahu in poguma ni mogla ali ni hotela videti. Če upoštevamo povedano, zlasti ugotovitve o notranji razklanosti pripovednih likov, njihovo izgubljeno iden; titeto, ne nazadnje tudi porušeno estetsko zgradbo pripovedi, disonanco, med togo, nefleksibilno fabulo in dinamično, kontroverzno miselnostjo, potem poskus sinteze komunizma in krščanstva ni samo Kocbekova veličina, temveč tudi pričevanje o njegovem porazu. Zdaj, po razpadu sovjetskega imperija in nastanku demokratičnih sistemov v srednji in vzhodni Evropi - i° tudi pri nas - je na vrednosti izgubil najbolj privlačen, najbolj disidentski pol Kocbekove literature, s tem pa se je porušila ambivalentna zgradba njegove umetnosti v celoti. To je navsezadnje razumljivo, kajti svet, ki nastaja pred našimi očmi, tudi tisti, ki nastaja in se hkrati ruši, ni več Kocbekov svet. Viri vprašanj 1 France Bernik, V pričakovanju odgovorov na pomembne vsebinske izzive časa, Delo ■ Knji-ievni listi, 11. februarja 1993. 2 France Bernik, Pripovedna struktura v Prešernovem Krstu pri Savici, v: Problemi slovenske književnosti, Ljubljana 1980, str. 38-39. 3 Prav tam, str. 36. 4 Glej op. 1. 5 France Bernik, Tipologija Cankarjeve proze, Ljubljana 1983, str. 358. 6 Prav tam, str. 355. 7 Slavistična revija 1986, str. 144. LJUBO RAVNIKAR (1905 -1973) V letošnjem letu mineva dvajset let od smrti kranjskega slikarja Ljuba Ravnikarja, v prihodnjem letu pa bo preteklo že štirideset let od njegove prve samostojne razstave v Kranju. Prav na to prvo kranjsko razstavo, ki je bila prirejena leta 1954 v pritličnih prostorih Prešernove hiše in je, kot se je izkazalo v prihodnjih desetletjih, predstavljala začetke pestre lokalne razstavne dejavnosti, kot tudi na redne vsakoletne predstavitve svojih del v Kranju, je bil Ljubo Ravnikar še prav posebej ponosen. Ob teh dveh obletnicah bo umetniški opus Ljuba Ravnikarja, ki je nastajal sklenjeno skorajda pol stoletja, predstavljen na razstavi in v spremljajočem katalogu, ki ju bo pripravil Gorenjski muzej predvidoma ob koncu letošnjega leta. Ljubo Ravnikar je bil rojen leta 1905 v Ljubljani. Po maturi na ljubjlanski realki je v letih 1926-1928 bival na Dunaju, kjer je nekaj časa obiskoval tamkajšnjo umetnostno akademijo, nato pa se izpolnjeval v zasebni šoli slikarja Hansa Schachingerja. Po vrnitvi v Ljubljano se je najprej zaposlil pri Zadružni banki, nato pa je postal sodelavec reklamnega podjetja Aloma Companv. V letih 1932-1933 je deloval kot inscenator pri Delavskem odru Svoboda. Leta 1938 je postal član umetniškega društva "Gruda". Svojo prvo samostojno razstavo je pripravil v leta 1940 v Galeriji Obersnel v Ljubljani. Kot naprednega, levo usmerjenega umetnika so ga Italijani leta 1941 zaprli. Obdobje med leti 1941 - 1944 je preživel v internaciji v srednji in južni Italiji. V letih 1944-1945 se je pridružil prekomorskim brigadam. Leta 1946 se je za stalno preselil v Kranj, kjer je dobil zaposlitev kot profesor risanja na I. državni gimnaziji. Njegovo kranjsko obdobje je med leti 1954-1972 zaznamovala sklenjena razstavna dejavnost. Samo v Kranju se je predstavil na 19 samostojnih razstavah. Umetniški opus Ljuba Ravnikarja bi lahko razdelili na dva velika dela: njegovo predvojno obdobje namreč v veliki meri zaznamujejo vplivi ekspresionizma, medtem ko v letih po 2. svetovni vojni v njegovi ustvarjalnosti povsem prevlada lirični realizem. Ob mnogo bolj znanem, popularnejšem in tudi obsežnejšem opusu povojnih in medvojnih umetnikovih del, ki pripadajo zvrsti realističnega akvarelnega slikarstva, se je iz spomina kar nekako umaknilo prvo, predvojno umetnikovo obdobje, ki ga zaznamuje nenehno iskanje novih ustvarjalnih poti in novih izraznih načinov, s katerimi je Ljubo Ravnikar skušal slediti vsebini svojih del, ki je bila marsikdaj družbenokritična in social-noangažirana. Ljubo Ravnikar se je namreč že takoj po vrnitvi z Dunaja priključil skupini levo usmerjenih kulturnih delavcev, risla ilustracije, plakate, karikature, razglednice itd., ki mu jih je večkrat zasegla cenzura. Razpon umetniških smeri, po katerih je posegal v tem času, se je gibal vse od impresionizma, simbolizma in še zlasti ekspresionizma, ki ga je uporabljal predvsem pri svoji ilustraciji (risbi) m grafiki ter malce prilagojenega tudi pri slikarstvu, in je bil značilen kar za celo vrsto takratnih umetnikov. Prav v sintezi različnih umetniških smeri lahko vidimo prvi pomembne prispevek Ljuba Ravnikarja slovenski umetnosti tridesetih let. Leta 1928, ko se je Ljubo Ravnikar vrnil v Ljubljano, se je prvič predstavila skupina umetnikov t. i. "4. generacije", ki je povezovala v Zagrebu šolane umetnike. Miha Maleš, Nikolaj Pirnat, Franc Pavlovec, Olaf Globoč-nik, Mira Preglejeva idr. so se kot odgovor na domače ekspresionistične umetnike naslonili na francosko umetnost, zastopali idejo čiste linije in barve in se borili proti idejni usmeritvi ekspresionizma. Ljubo Ravnikar, ki je pri svojem deluvplive ekspresionizma ohranjal še globoko v trideseta leta, saj se je šolal na Dunaju, kjer se je spoznal s socialno-kritično umetnostjo in vplivi nemškega ekspresionizma, se zato usmeritvi "4. generacije", ki je povezovala vrsto pri nas takrat najaktualnejših likovnih prizadevanj, ni pridružil. Umetniška skupina "Gruda", katere član je bil med 1938 in 1945, pa je nadaljevala smernica zagrebške "Zemlje", ki je zastopala načelo kritičnega realizma. Pod njenim vplivom je Ljubo Ravnikar že pred vojno stopil na pot realističnega slikarstva. Način risbe in slikanja, ki si ga je Ljubo Ravnikar izgradil v medvojnem obdobju pod vplivi raznovrstnih umetnostnih smeri, ie bil seveda povsem samosvoj, kot tudi ob koncu dvajsetih in v tridesetih letih nekaj razširjenega. Nastajal je tudi pod vplivom sočasne evropske (časopisne) ilustracije, ki je v skladu z zahtevami tiskarske tehnike morala biti nazorna, razumljiva, in nemalokrat "ekspresivno" učinkujoča. Naši starejši risarji, Vesnani idr., ki so se uveljavili v začetku 20. stoletja, so se izražali mnogo bolj drobnopisno. Nikolaj Pirnat, Milko Bambič, ki je Ljubu Ravnikarju celo zelo soroden, in drugi umetnikovi sovrstniki pa so se pri svojem delu osredotočali največkrat le na bistveno. Odsekane poteze, močne kontraste -vse to pa lahko povzamemo tudi kot nasledek ekspresionističnega gledanja na izbrano motiviko, ki pa ni bilo osamljeno, saj ob ekspresionizmu zasledimo tudi vplive "Nove stvarnosti", simbolizma in vedno bolj tudi realizma. Njegove ilustracije srečamo v naprednih predvojnih revijah in knjigah. Zanje je velikokrat uporabljal tudi akvarelno risbo, kot tudi pri ciklusu mladinskih ilustracij "Letni časi", ki pa mu jih na žalost nikoli ni uspelo izdati v tiskani obliki. V ciklusu 12 ilustracij je kot osnovno vodilo izpostavljena počlovečena narava -podobno naravnanost, sprva z ekspresivnim ali celo simboličnim podtonom, v povojnem obdobju pa vedno bolj lirično občuteno, je Ljubo Ravnikar iskal tudi pri svojem krajinskem slikarstvu. Pri teh mladinskih ilustracijah naravo pojmuje kot antropomorfizirano; neredko jo predstavljajo počlovečena drevesa. Značilne so tudi živahne in goste barve ter razgibanost vsega predstavljenega, saj se zdi, da je Ljubo Ravnikar vanj vključil tudi elemente v teh letih pri nas nadvse mikavne novosti, namreč ameriškega risanega filma in stripa. Kot že rečeno, ilustracije niso bile nikoli natisnjene, čeprav skupaj z ostalimi Ravnikarjevimi ilustracijami predstavljajo enega najkvalitetnejših začetkov naše mladinske ilustracije. Enega svojih ustvarjalnih vrhov je Ljubo Ravnikar dosegel v letih 1932/33, ko je samo za eno sezono sodeloval kot scenograf pri ljubljanskem Delavskem odru in skupaj z režiserjem Ferdom Delakom ustvaril vrsto eksperimentalnih in za takratno Ljubljano izredno modernih gledaliških scen, ki bi jih lahko rekonstruirali le na podlagi odmevnih članov v tedanjem časopisju in nekaj ohranjenih diapozitivov z Ravnikarjevimi risbami, ki so jih med predstavo projicirali na platno. Ob scenah za Delakovo Delavsko gledališče predstavlja ciklus linorezov "Ogledalo" iz leta 1937, ki ga je Ljubo Ravnikar izdal v samozaložbi, slAcarjevo najpomembnejše medvojno delo. Gre za izrazito angažirano delo, ki je rezultat umetnikove socialne naravnanosti. Z njim se je Ljubo Ravnikar vidno uvrstil v niz slovenskih umetnikov, ki so posegali po socialni (in družbeno-kritični) tematiki, od Frana Tratnika, Hinka Smrekarja, Vena Pilona, bratov Vidmar, Maksima Sedeja s ciklusom lesorezov "Predmestje" iz 1932 itn. Na nastanek ciklusa je vplivalo umetnikovo bivanje na Dunaju. TU se je namreč seznanil tudi z "Novo stvarnostjo" in deli socialno angažiranih umetnikov, kot so bili Georg Grosz, Kathe Kollvvitz, Otto Dix, Max Pechstein, John Heartfield in še zlasti belgijski grafik Frans Masereel, katerega vpliv je bil pri grafičnem ciklusu "Ogledalo" najmočnejši. Umetnik se je sicer ponorčeval predvsem iz (nadaljevanje na 21. strani) Danes bo razmeroma sončno. V popoldanskem času bodo posamezne nevihte. Pihal bo jugozahodnik. Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno. Padavine bodo od zahoda postopoma zajele vso Slovenijo. V nedeljo je bil mlaj, prvi krajec £ pa bo v soboto, 26. junija. ^ Prejšnjikrat smo Vam zastavili bolj literarno vprašanje, komu je založnik Schvventner z začetka tega stoletja objavljal dela. Na naš naslov je prišel kar zajeten kupček odgovorov in kar večinoma so pravilni: to so bili slovenski modernisti s Cankarjem, Zupančičem, Murnom in Kettejem na čelu. Razglednica, ki smo jo s tem vprašanjem vred objavili v prejšnji številki, je bila iz leta 1904, tudi tokratna, ki nam jo je prijazno poslala gospa Marija Intihar, je približno te častitljive starosti, Vi, bralke in bralci našega časopisa pa ugotovite, kaj prikazuje. Odgovore pa nam pošljite na naslov Gorenjski glas, 64000 Kranj do četrtka, 24. junija, v petek je namreč praznik, mi pa bomo zopet med pravilne odgovore razdelili tri nagrade. Zdaj pa k tokratnim nagradam. Da bi bilo enkrat tudi kako prijetno presenečenje, smo nagrade povišali na 2.000 SIT, žreb pa je odločil, da prejmejo bone v tolikšni vrednosti: 1. Franc Peternel, Gorenja vas 241, Gorenja vas; 2. Nina Cesar, Prešernova 9, Radovljica; 3. Jernej Poga-čar, Bohinjska Bela 47, Bohinjska Bela. Vabljeni še naprej k sodelovanju! i I i Gorenjski harmonikar 93 Besnica, 21. junija - Na 2. gorenjskem prvenstvu harmonikarjev v nedeljo, 13. junija, v Besnici. ki ga je organiziralo Turistično- kulturno društvo Besnica. je ponovil lansko najboljšo uvrstitev še ne dvajsetletni Ambrož Bogataj iz Besnice. Konkurenca je bila letos huda. Čeprav so bili tokrat Ambroževi prsti še "hitrejši" kot lani. ko je jeseni v Ljubečni na tekmovanju za Zlato harmoniko le za nekaj točk zgrešil največji uspeh, so tudi drugi tekmovalci v Besnici v nedeljo pokazali, da med lanskim in letošnjim prvenstvom niso "počivali". Še najbolj pa se je Ambrožu približala, saj ji je manjkalo le dve desetinki točke, da bi osvojila naslov letošnje gorenjske prvakinje na frajtonarici, njegova sestra Beti. Je bila letošnja ponovna osvojitev prvega mesta pričakovana? "Upal sem. da bom prvi. Prepričan pa sem bil dejansko šele po uradni razglasitvi rezultatov. Če ne bi po lanskem tekmovanju celo leto nadaljeval delo na harmoniki, bi bil izid prav gotovo drugačen. S sestro, s katero sva bila tokrat v isti starostni skupini, sva bila na primer zelo skupaj." Frajtonarico si se začel učiti že v osnovni šoli. Si se odločil zanjo, ker ima menda v Besniški dolini skoraj vsaka domačija diatonično harmoniko? "Z glasbeno teorijo sem se sicer spoznal že v Glasbeni šoli v Kranju. Doma je res bila tudj stara stričeva harmonika, na katero je oče včasih zaigral. Da pa sem se odločil za učenje frajtonarice, sta "kriva" Folklorna skupina Sava, kjer so iskali harmonikarja in Janez Fabijan iz Besnice. Janez je, ko sem se odločil, da se pridružim Folklorni skupini, postal moj učitelj. Njegova zasluga je seveda tudi, da sem ta inštrument, ki ga še tako izpopolnjena elektronika ne more nadomestiti, vse bolj spoznaval in me je nazadnje tudi tako "prevzel", da se mu ne mislim odreči." Končuješ četrti letnik srednje elektro in strojne usmeritve v Kranju. Mar niso recimo danes Motoristi v gorah Vodstva nekaterih gorenjskih planinskih društev opozarjajo na Čudne obiskovalce v naših gorah. Že nekajkrat so namreč v več krajih opazili pogumne mladeniče, ki so se s terenskimi motorji podali na Kofce in planine pod Košuto, na Krvavec in Zvoh ter morda še kam. V Tržiču vedo, da je 23. maja 1993 popeljal v Karavanke od 40 do 50 motoristov iz sosednje Avstrije nekdanji tržiški motokrosist Zupin. V tujini je tako početje prepovedano, zato se planinski delavci upravičeno sprašujejo, ali ga smemo dopustiti pri nas! Gre za grobo poseganje v naravo, ki je v gorskem svetu še posebej občutljiva. Vožnja po brezpotjih s terenskimi vozili namreč pospešuje pojave erozije, razen tega pa ogroža živalstvo in onesnažuje zrak. Bomo tudi sedaj, ko smo z zakonom o varstvu okolja opredelili dolžnosti za ohranjanje naravne dediščine, dopuščali škodljivo početje posameznikov brez vsakršne kazni? • S. Saje "Zvokov, ki jih harmonikar lahko "izvabi" iz frajtonarice, po moje še lep čas ne bo mogel "posneti" še tako kvaliteten sin-teseizer. Sicer pa nimam nič proti temu inštrumentu oziroma elektroniki. Pravzaprav sem se odločil, da ga tudi sam temeljiteje spoznam." Pomeni to, da imaš že tudi kakšne bolj določne načrte, kar zadeva glasbo? "Razmišljam sicer o ansamblu oziroma triu, vendar kaj bolj določnega ta trenutek še ne bi mogel reči." In kako bo, meniš, letos v Ljubečni? "Lani je za Zlato harmoniko za mlade maturante zanimivejši zmanjkalo nekaj točk. Letos, sinteseizerji? bomo pa videli..." • A. Žalar Najboljši letos v Besnici Tekmovalci na diatonični harmoniki so bili v Besnici razdeljeni v štiri starostne skupine. Najboljši so bili - (do 16 let): Klemen Grašič (15) iz Tenetiš, Andrej Svetlin (16) iz Moravč, Gregor Vrhovec (13) iz Vira pri Domžalah; od 16 do 45 let: Ambrož Bogataj (19) iz Besnice, Beti Bogataj (17) iz Besnice, Andrej Ažman (20) s Suhe pri Predosljah; od 45 do 65 let: Andrej Pivk (46) iz Tržiča, Marjan Rozman (46) iz Komende, Vinko Ušeničnik (60) iz Bitenj; nad 65 let: Matija Naglic (72) iz Kranja, Pepca Blejc (75) iz Mengša, Alojz Govekar (82) iz Kranja. V polfinalno tekmovanje za letošnjo 13. Zlato harmoniko Ljubečne, ki bo 28. avgusta v Mengšu, pa so se v Besnici uvrstili: Ambrož in Beti Bogataj, Andrej Ažman, Vojko Ukmar (Žirovnica), Tomaž Bertoncelj (Besnica), Klemen Grašič, Andrej Svetlin, Gregor Vrhovec, Andrej Pivk, Marjan Rozman, Matija Naglic in Pepca Blejc. Blagor vam, ki ste zdravi na duhu in v tem svojstvu daste na politiko toliko kot na predpredlanski sneg! Tistim, ki nismo zdravi na duhu in nas zato čaka vsaj nebeško kraljestvo, pa nam poleg vremenskih valov buta v glavo tudi obsedno novodobno dosjejsko stanje v Sloveniji. Na tem polju je že bilo kolo-bocij, kolikor hočeš. Bolj raznorazne komisije plevejo to podalpsko udbovsko njivico, več plevela klije. Madonca, kako smo (so) gnojili, da je sama ljuljka! In to zdaj. ko naj bi s prvovrstnim klasom v gumhnici vstopali v Evropo! Vedno me je potihem skrbelo, le čemu neki me tako vleče, da berem tiste srhljivke, kdo vse je bil v preteklosti vohun ali udbaš! Namesto da bi človek poslušal kmetijske nasvete in se naužival Blagnetovega Helenčka v sliki, se trapi s hiti in visi! Glede grdih komentarjev o Helenci. ki pravijo, da so njene pesmi mama-vračam-se debilika. samo tole: kva pa kakšne literarne teoretike briga, kva Helenca poje! Kdor poje. zlo ne misli. Zlobno mislijo samo tisti, ki Heleno gledajo pa so ji iz obeh spolov grozno »fošljivi«. Babe zato, ker ne premorejo takih dekol-tejev, dedci pa zato, ker do Helene ne morejo! Kva še vse debilnega pojejo razni ansambli po Sloveniji, pa se vanje li- terarno-kritično nihče ne vtakne! Helena gre v nos samo zato, ker je dobra baba, pa naj zasmehljivci in posmehljiva stokrat rečejo, da je kič in kvari okus! A Helena bo zdaj kriva za okus Slovencev?!? Nič ne more kvariti dobre psihične kondicije Slovencev bolj kot prav dosjejska psiho- dano na znanje, da nimam dosjeja. Meni se vidi vsa ta zadeva tudi obrnjena na glavo. Ni vse v tem, da bi sodeloval z udbo, dosje imaš lahko tudi, če si bil v uporniški drži. Vsak vaški pretepač, ki je na gasilski veselici kdaj vpil, da »tardečih« TEMA TEDNA DOSJEJI Vsakomur je danes v čast in nesporno prosperitete, če ga je udba v papirje načečkala v disidentski drži. Vse papirje na soncei Morda ugotovimo, da je bila tudi Helena nacionale pred izbruhom demokracije disidentkal za. Ko so dosjeji izbruhnili, je bilo nenadoma tudi zame kočljivo: imeti udbovsko zabeležko ali ne? Če da, potem smo v tistih gnilih časih pri nečem vendarle participirali, če ne, potem smo se skrivali v neki mišji luknji in s figo v žepu šlek - šlekali vsemu, kar se je dogajalo! Iz tega vidika me bo oblila prav globoka žalost, če mi bo že ne bo podpiral, je vsaj z ve-stičko zabeležen v arhivih lokalne udbe! Zdaj se zaradi svojega silnega disidentstva pri rušenju enopartijske vladavine trka po prsih in ima širok dostop do vseh medijev, da o kakšni strašni strankarski pripadnosti niti ne govorim. Kaj bi bilo bolj fino za današnji status, da obstaja zabe- ležka: muhast in nezanesljiv! Ko so se dosjeji pojavili, mije bilo eno figo mar, kaj so lokalni udbaški čečkali v neke papirje, z razmahnitvijo pomembnosti dosjejev za življenje in delo slehernega posameznika na tej strani Alp pa me je začelo vedno bolj skrbeti, če morda sploh nimam dosjeja! Kakšna poguba za moje življenje in delo! Brez dosjeja! Saj je taisto kot me sploh ne bi bilo! Tvegam in predlagam: vse dosjeje in udbovske zabeležke na sonce! Tisti, ki imamo dosjeje, v katere so lokalni vo-hunčki čečkali, za katerim šankom smo rušili enoumje, bomo v teh razmerah neznansko prosperirali. Gorje pa nam, če ga nimamo! Brez dosjeja si kot nula! Srčno upam. da ima dosje tudi zgoraj omenjena Helena. Navsezadnje si je tik pred izbruhom demokracije utirala pota v drugih republikah, kamor je obilno potovala! Kaj zato, če ji je šlo zgolj za preživetje! Lahko je kakšnemu vohunu kanila v bučo kakšna domislica in je Heleno zabeležil v kakšni disidentski drži? Helenca mu pri priči lahko posveti kakšno pesmico, kajti če bo zabeležka ugledala beli dan. bodo kritiki lahko samo tiho. Ne le: Helena nacionale! Tudi Helena - disidentka!% D. Sedej DOMAČI DEL: 1. Lahko bi bile - Čuki 2. Loka - Chateau 3. Dan potem - Californija 4. Zelene livade - Ivan Hu 5. Ohcet blues - Strmina 6. Jaz potrebujem več - Monroe 7. Pravljica o mavričnih ljudeh - Šank ročk 8. Tu je moj dom - Faraoni 9. Pokliči me nocoj - Pop Design 10. Zapri oči -12. nasprotje PREDLOGA: 1. Čakam Janeza Novaka 2. Osmi dan - Pankrti Ans. Vaneza Novaka TUJI DEL: 1. Informaer - Snow 2. Somebodv to love - George Michael 3. In these arms - Bon Jovi 4. Tribal dance - 2 Unlimited 5. Stick it out - Right said Fred 6. Little birds - Annie Lennox 7. Almoust unreal - Roxette 8.1'm everv vvoman - Whitney Houston 9. Svveet harmonv - The Beloved 10. That's the way love goes - Janet Jackson PREDLOGA: 1. Mr. Vain - Culture beat Come undonb - Duran Duran Nagrado je žreb izročil Urški Novinec. Kupone pošljite do sobote, 26. 6., na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Pa lepo pozdravljeni KUPON ZA LESTVICO TUJA PESEM: _ DOMAČA PESEM: _ TUJI PREDLOG: _ DOMAČI PREDLOG: _ GLASBENA TEMA:_ NASLOV: _ □um Produkcija 1992 39. NRDflU€VRNJ€ Pl§€: DRRGO PRPL€R Videomehi v izdajah... Boris Kopitar znanec z malih ekranov iz narodnozabavne oddaje Videomeh, pri kateri je praznoval petletnico dela, je sicer tudi veteran radia, kjer je začel kot sodelavec oddaje Prizma optimizma in nato sodeloval pri ustvarjanju oddaje Koncert iz naših krajev (v kateri se zdaj občasno sodeluje), vodil pa je tudi oddaje Vala 202 in Zavrtite uganite. Doma je iz Ihana pri Domžalah, v službi pa je pri domžalskem Skladu za izobraževanje delavcev pri obrtnikih; svojo glasbeno pot je začel kot osemnajstletnik konec šestdesetih let v domžalski skupini Jaguarji, nato petnajst let pel v narodnozabavnem ansamblu Kovinarji, v zadnjih letih pa v ansamblu Nika Zajca, s katerim je posnel tudi kasete. Marela v gala oblekah butika Resnik Domžale na Novoletnem Videomehu v Vinski gori - Foto: Drago Papler V Novoletni Videomeh, televizijsko oddajo, ki je že po tradiciji posneta decembra na javni prireditvi v Vinski gon pri Velenju, je redaktor, scenarist in voditelj Boris Kopitar, povabil zopet same priljubljene ansamble. Zamislil si je utrip na vasi in v kmečki izbi ter vaški gostilni so nastopili domači muzikantje: ansambel Simona Legnarja in Podkrajski fantje. S svežim programom pa so se za novoletno noč predstavili: Alpski kvintet, ansambel Lojzeta Slaka, ansambel Nagelj, Bratje iz Oplotnice, ansambel Slovenija, Alfi Nipič in njegovi muzikantje, Štirje kovači, ansambel Nika Zajca in Slovenski muzikantje. Tudi humoristična zasedba je bila kar močna od strašnih Jožetov, Vinka Šimeka do Simone Vodopivec. Večkrat smo v Kopitarjevih oddajah slišali, da si izseljenci v željah po domači slovenski glasbi, naročajo snemanje oddaj... Ta želja in misel je vodi'a Razvedrilni program TV Slovenija ter Založbo kaset in plošč RTV Slovenija, da so izdali Videomeh za domačo rabo. Na njej je 14 videospotov ansamblov s temami in zemljepisno pripadnostjo iz različnih delov Slovenije. Petdeset-minutna videokaseta prinaša Lipico ansambla Marela, Zaklade Slovenije ansambla Franca Miheliča, Alpski kvintet, ki poje, da Na Brezjah že zvon zvoni. Te domače viže so hit Fantov z vseh vetrov, Slovenija s škotskim gostom Davidom Grantom sprašuje Kdo za rundo bo dal, Slovenski muzikantje so si edini Glasba povsod živi. Henček poje o Očetovi navadici Primorski fantje o Mojem noniču, Ottqavio Brajko pozdravlja Dober dna, prijatelji, Nikl Zaje igra Po Sloveniji, Štirje kovači pa sprašujejo Kje je ta Mojca. Zastopana sta tudi Helidonova izvajalca ansambel Lojzeta Slaka z vižo Visoko nad oblaki in ansambel bratov Avsenik s kitarsko bogatitvijo zvoka pri skladbi Fant s kitaro. ^ms^MEn glas 82 poprovo meto dodajajo raznim Čajnim mešanicam. Znano je metino olje: dobimo ga v lekarnah. Na sladkorju do 5 kapljic hitro pomaga pri omotici, migreni, potovalni bolezni, glavo- Poprova meta Proti želodčnim in črevesnim težavam Rečejo ji tudi črna ali vrtna meta. Zaradi svežega in hladilnega okusa uporabljajo poprovo meto kot aromatik za bonbone proti kašlju, sirupe, dodatek različnim omakam in kot začimbo. Listi so prijeten dodatek kopelim. Njen zdravilni učinek pa je skrit drugje. Iz listov, ki jih nabiramo v času cvetenja, pripravljamo čaj (ne sme zavreti), ki je odlično sredstvo proti bolečinam v želodcu, črevesnim vnetjem, krčem in napihnjenosti. Ce poprovi meti dodamo še baldrijan, dobimo čaj, ki pomirja, pomaga proti nervozi, stresu in nespečnosti. Obkladki pomagajo proti oslabelosti mehurja. Sveže iztisnjena zel ali iz nje pridobljeno mentolovo olje imata hladilen učinek na koži pa tudi notranje blažita bolečine in pospešujeta krvni obtok. Vtiranje pomaga predvsem proti protinu in revmatizmu. Opozoriti pa je treba, da čaja mentolove mete ne smemo piti stalno, ker droga pospešuje krvni obtok, kar lahko pri bolnih in starejših ljudeh povzroči srčna obolenja. Iz poprove mete izdeluje Le-kova domača lekarna "persen", "plantex" instant zdravilni čaj pri boleznih jeter in žolčnika, "plantex" instant zdravilni čaj za odvajanje, "altalex" in "mentosano". Gornji tekst smo vzeli iz knjige NARAVNI ZDRAVNIK - Zdravje iz zdravilnih rastlin, kije pred kratkim izšla pri Slovenski knjigi. bolu. Meta je krepčilna, zato je uporabna za rekonvalescente, slabotne otroke, posebej po kakšnih hudih boleznih. Blaži bolečine, krepi delovanje jeter in trebušne slinavke. Po napornem delu si privoščimo metino kopel, saj nas bo osvežila. In kaj je o poprovi meti dejal pater Simon Ašič? Čaj iz mete pomirja živce in jih krepi. Vpliva na izločanje žolča, seča in želodčnih sokov. Pomirja bruhanje. Uporabljamo jo kot antiseptik pri prehladih. Koristna je za ljudi, ki ve- liko sedijo. Pri zadahu iz ust grgramo metin čaj, pomešan z jabolčnim kisom. To mešanico uporabljamo tudi pri vnetju dlesni, ranjenem jeziku, zobo-bolu in za splakovanje. Čaja ne Grah z meto Ta recept smo vzeli iz knjižice francoskega zeliščarja M. Mes-segueja. Takole pravi: V Angliji imajo nešteto receptov za jedi s poprovo meto. Zato dajte tudi vi v grah lepo svežo vejico poprove mete. Preden ponudite jed, dodajte še malo masla in sesekljanega drobnjaka. Metina solatna polivka 100 g listkov poprove mete, nekaj listkov jabolčne mete 3 1/2 dl jabolčnega kisa 100 g sladkorja Metine listke operemo in jih obrišemo s krpo. Nato jih drobno sesekljamo in spravimo v majhen kozarec. V kozici zavremo kis s sladkorjem in z njim zalijemo sesekljano meto v kozarcu. Dobro premešamo in kozarec zapremo. Hranimo ga v temnem prostoru. Pred uporabo kis razredčimo z vodo. TR trTESEC TiK VRTU Sadike zimske endivije bomo potrebovali proti koncu julija, zato moramo že zdaj skrbeti za pravočasno setev. Za vzgojo sadik potrebujemo približno 5 tednov. Sejati moramo dovolj redko, da ne bomo imeli namesto lepih sadik pretegnjene dolgine. V drugi polovici junija še vedno lahko sejemo listnati ohrovt Sadike bomo za stalno razsajali proti koncu julija; pridelka bo jeseni res nekoliko manj kot pri bolj ranih saditvah, toda tako lahko dobro izkoristimo izpraznjene grede. Voda iz vodovodne napeljave je pravi strup za kumare, melone, papriko in podobne rastline, ki potrebujejo mnogo toplote. Zaradi zalivanja z mrzlo vodo rastline zaostanejo v rasti. Zato po možnosti zalivajmo s postano in pogreto vodo. Najbolje je, da si uredimo kakšno večjo posodo, v kateri bomo čez dan segrevali vodo in jo od tam zajemali z vrtno škropilnico. Potem posodo spet napolnimo z mrzlo vodo. Najboljši čas za sajenje pozne kolerabe je druga polovica junija. Pozne sorte kolerabic potrebujejo za razvoj tri mesece. Krepke sadike sadimo vsaj do začetka julija v razdalji 40 x 40 cm. Grede z zgodnjimi kolerabicami lahko zasadimo s porom ali pose-jemo z belgijskim radičem, še preden pospravimo kolerabice. Sadike pora potikamo med vrstami kolerabice. V tem primeru težko kopljemo jarke, zato vzamemo za sajenje čim daljši sadilni klin, da pridejo sadike dovolj globoko v zemljo. Za setev radiča pa potegnemo okrog 2 cm globoke brazde in vanje sejemo. Po vzniku rastline razredčimo na 15 cm. Koleraba je primerna za sajenje na gredah, kjer smo pobrali grah. Bolje je, da grahovino porežemo ali požanjemo, da ostanejo korenine z vsemi zalogami dušika v zemlji. Gredice le plitko prekopljemo in že lahko sadimo kolerabo. Plodovi bučnic so veliki, okusni in številni samo takrat, če jih neprestano pitamo. Vrtnarji pravijo, da bi jih nikoli ne smeli zalivati le z vodo, temveč samo s hranilnimi zalivki, a v manjših koncentracijah. Sredi junija začnemo redno gnojiti novozelandsko špinačo. S tem si zagotovimo reden in obilen pidelek te zelenjadnice. Junija sajene sadike pora se bodo do jeseni še tako razvile, da jih ne smemo saditi bliže kot 25 cm vrsto od vrste. Vrstna razdalja naj bo 15 cm; sicer pa kot vedno tudi zdaj sadimo por globoko. Zelena ne sme nikoli zaostati v rasti. Vse poletje ji moramo pridno gnojiti, jo zalivati in okopavati. Gnojimo tudi fižolu preklar-ju, če hočemo, da bo imel obilo stročja. Pri visokih paradižnikih moramo privezovati glavne poganjke in sproti odstranjevati zalistnike, da ne slabijo rastline. Včasih se razvijejo listni poganjki tudi na koncu cvetnih kobulov. Tudi te poganjke odščipnemo. posKUSumo se mE Nekuhana jagodova marmelada .Ve 1 kg pretlačenih jagod 1 kg sladkorja Poljubno količino gozdnih (ali vrtnih) jagod preberemo in jih pretlačimo skozi gosto sito v porcelanasto skledo. Na kilogram pretlačenih jagod vzamemo kilogram sladkorja. Jagode in sladkor mešamo z leseno žlico eno uro. Zelo skrajšamo mešanje z električnim mešalnikom. To nekuhano marmelado zdenemo v dobro pomite kozarce. Zavežemo jih neprodušno s celofanom. To marmelado hranimo na hladnem. V tej marmeladi ohranimo vso aromo svežih jagod. Nekuhane marmelade lahko naredimo tudi iz breskev, brusnic, ribeza in iz šipka. Za vse te marmelade plodove pretlačimo in nato mešamo s sladkorjem. Kremna špinačna juha s pehtranom 400 g špinače, 40 g masla, 3 žlice ovsene moke, 2 Hici kisle smetani 1 1/2 l špinačne vode, sol, pehtran. Oprano špinačo brez pecljev poparimo, odcedimo vodo in jo prt' hranimo za juho. Špinačo drobno sesekljamo ali zmeljemo v električnem mešalniku in stresemo v špinačno vodo. Iz masla in moke zgnetemo masleno kroglico za zgostitev juhe. Vržemo jo v juho in mešamo, da se razpusti. Dodamo začimbe in pokuharno P.S. Ovseno moko lahko nadomestimo s pšeničnim zdrobom in enim rumenjakom. Provansalska juha življenja (čista) / 1/2 l vode, sol, 2 do 3 stroki česna, nekaj zrn belega popra, sveža - Z letne skupščine SKS Kavčič v Hitu >- Vrednostni papirji in njihovo tržišče >* Novo besedilo SKP usklajeno >~ V Tekstilindusu se bomo pogajali >- Novi popusti za člane SKS >*- S stavko do reprezentativnosti! >>- Najboljša ponudba letovanja v Sloveniji GAULOISES BLONDES MIMMILK 12.00 - Napoved programa -1220 -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.00 - Napoved programa -14.15 - Naše okno -14.30 - Devizni tečaj - 14.40 - Zrcalce, zrcal-ce... - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 -Napoved programa - 17.00 - športni utrinki - novice - obvestila - mali oglasi -17.10 - V družbi s športniki - 18.30 - Glasbo izbirajo gostje -19.00 - Odpoved programa - KINO 25. junija CENTER amer. grozlj. DRAKULA ob 17. in 19. uri, prem. amer. melodr. ODDALJENA OBZORJA ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij. pust. film PUŠČAVSKI VIHAR ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. znan. fant. kom. SPOMINI NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. ljub. melodr VEČNO MLAD ob 20. uri TRŽIČ amer. črna kom. KRVAVA MARY ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. grozlj. DRAKULA ob 18. in 20 uri SOBOTA, 26. junija 1993 9.15 Radovedni Taček: Plošča 9.35 Oscar junior, tuja nanizanka 9.45 Plemeniti Tom, angleško poljski film 11.05 Pet prijateljev, angleška nanizanka 11.30 Lajf je lajf, mladinski film 12.05 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.45 Večerni gost: Boris A. Novak 15.25 Slačenje, ameriški film 17.00 TV Dnevnik 17.10 Po sledovih Noetovih sinov, nemška dokumentarna oddaja 18.00 Regionalni program - Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.12 Žrebanje 3x3 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.30 Svetovne glasbene nagrade, 1. del 21.35 Poglej in zadeni 22.35 TV dnevnik 3, Vreme 23.20 Sova; Načrt, švedska nadaljevanka ; Appassionata, italijanski film 11.15 Človek in glasba 12.05 Sova, ponovitev 15.15 Športna sobota 15.15 Košarka NBA 16.10 Rim: Finale evropskega atletskega pokala 16.55 Berlin: EP v košarki (m) prenos 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.10 Studio City 21.10 Pogubno okolje, angleška nadaljevanka 22.20 Sobotna noč: Pop delavnica; Videonoč SLOVENIJA 1 APPASSIONATA italijanski barvni film; Appasio-natta je italijanska ljubezenska drama v dobrem pomenu besede. Gospa Gilbertina se preživlja z urami klavirja, ne ve-doč, da to ne zadošča za življenje in da zato njen petnajstletni sin Enzo honorarno dela. Nekega dne se v njuno stanovanje vseli kot najemnik Italoa-meričan Toni, študent podiplomskega študija. Večinoma med stenami svojega stanovanja živeča Gilberta se zaljubi v mnogo mlajšega Tonija, ki ji ljubezen vrača. V tej ljubezni odkriva varnost, že kar družinsko zavetje, ki ga sicer nikoli ni imel. Enzo vidi v Toniju starejšega brata, brez sovražnosti. Toda Gilberta ni srečna, boji se namreč, da bo nekega dne Toni našel mlajše dekle. In to se res zgodi... GAULOISES BLONDES SLOVENIJA 2 POP DELAVNICA Letošnjo Pop delavnico bo TV Slovenija prenašala neposredno iz Sežane. V konkurenci bo sodelovalo 16 izvajalcev oz. skladb, novih in posebej napisanih za to prireditev. Izvajalci bodo pesmi peli v živo, vendar ob posneti glasbeni spremljavi. Avtorji tekmovalnih pesmi se bodo potegovali za nagrado občinstva in nagrado strokovne žirije. Prireditev bo v avditoriju kulturnega centra v Sežani, vodil pa jo bo Janko Ro-pret. SLOVENIJA 2 DIVJI SVET ŽIVALI Claus Guttenberg, ki živi v osrednji Nemčiji na gradu Guttenberg, si je zadal za življenjsko nalogo uresničevanje načrta za vrnitev redkih živalskih vrst v kraje, kjer so prvotno živele. Mednje sodi tudi belorepi orel, ena najbolj nenavadnih ptic v Evropi, ki je ob svojem rojstvu nebogljeno pišče, nato pa se razvije v velikanskega plenilca z dvometrskim razponom kril. Ta lepa ptica je nekoč domovala v severni Evropi, a človek jo je brezobzirno preganjal - od Islandije do Grčije, od Francije do Rusije. Na Škotskem so zadnjič zaslišali njen klic leta 1916. Belorepčeva vrnitev je zgodba o tem, kako se je človek še pravočasno zavedel svojih napak in napravil načrt za rešitev živali, ki jo je že skoraj iztrebil. Ta čudovita zgodba povezuje Nemčijo, Norveško in Škotsko. KINO 26. junija CENTER amer. akcij, pust film PUŠČAVSKI VIHAR ob 17. uri, amer. melodr. ODDALJENA OBZORJA ob 19. in 21. uri STORŽIČ ital. trda erot. LOČENKA ob 18": in 20. uri ŽELEZAR amer. znan. fant. kom. SPOMINI NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. DOKTORICA POHOTA ob 21. uri DUPLICA prem. amer. grozlj. DRAKULA ob 18. in 20.15 uri KOMENDA amer. ljub. melodr. VEČNO MLAD ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. grozlj. DRACULA ob 18. in 20. uri 4^ Želite kaj sporočiti ^ £ Gorenjkam in Gorenjcem? Izberite 1 INAJUČINKOVITEJŠI ■ | način OBJAVO § v Gorenjskem glasu^^ 4^ Želite kaj sporočiti 4 ^ Gorenjkam in Gorenjcem? Izberite fax 215-366 NAJUČINKOVITEJŠI ■ način: OBJAVO § v Gorenjskem glasu^^ 4^ fax 215-366 ^W NEDELJA, 27. junija 1993 RENfKJLT 5 CflMPOS ČfiKfl Turistično druStvo Cerklje od 30. junija do 4. julija organizira tradicionalno razstavo cvetja, lovstva, čebelarstva in obrtništva. Sodelovanje je že potrdilo več kot 550 razstavljalcev, kar dokazuje zanimivost in vabljivost razstave v soli Davorina Jenka v Cerkljah. Za obiskovalce so letos pripravili super presenečenje v sodelovanju z Avtohišo Renault PREŠA Cerklje: izmed prodanih vstopnic za razstavo bodo z žrebom nagradili precej obiskovalcev, enega med njimi z osebnim avtom Renault R-5 Campus. In v žrebanju bodo sodelovale tudi vstopnice, ki jih bomo razdelili med tiste, ki boste pravilno odgovorili na vprašanje: KOLIKO OBISKOVALCEV SI JE SKUPAJ OGLEDALO DOSEDANJIH 25 RAZSTAV V CERKLJAH? Odgovor napišite na dopisnico, prilepite "nagradni kupon" in v žrebu za 15 vstopnic bodo sodelovale vse dopisnice, ki jih bomo prejeli do 24. junija 1993! Na? naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj (dopisnico lahko oddate tudi v naš nabiralnik na Zoisovi 1 v Kranju, v maiooglasni službi ali v TD Cerklje, TD Jesenice in TD Škofja Loka). P. S.: Za lažji odgovor: Število obiskovalcev je v povezavi s Številom dosedanjih razstav... I NAGRADNI KUPON - Renault PREŠA Cerklje & • Turistično društvo Cerklje & Gorenjski glas 8.55 Živ, žav, ponovitev 9.45 Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev nadaljevanke 10.10 Nonni in Manni, nemška nadaljevanka 11.00 Naša pesem 93,1. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Domači ansambli: Igor in zlati zvoki 13.45 Poročila 13.05 Zbogom, lady, ameriški čb film 15.05 Stalin, angleška dokumentarna serija 16.05 Splošna praksa, avstralska nanizanka 17.00 TV Dnevnik 17.10 Zakon v razsulu, ameriški film 19.05 Risanka 19.17 Slovenski loto 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna .20.30 Nedeljskih 60 21.30 Na poti z dr. Stinglom, nemška dokumentarna serija 22.05 TV dnevnik, Vreme, šport 22.30 Sova: Hal Roach predstavlja: Trgovca pa taka, ameriška burleska; Gospodična Marple, angleška nanizanka 9.30 Sova, ponovitev 11.20 Svetovne glasbene nagrade 12.20 Poglej in zadeni 13.30 Športna nedelja 13.30 Kolesarska dirka Krke, reportaža 13.55 Rokomet, ptenos 15.25 Rim: Atletika, vključitev v prenos 16.55 ali 18. 55 Berlin: EP v košarki (m) 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.00 Slovenski magazin 20.30 Zmagoslavje, ameriški čb film 22.25 Športni pregled SLOVENIJA 1 ZAKON V RAZSULU ameriški barvni film; Frank Si-natra, Deborah Kerr, Dean Martin; Zgodba opisuje krizo, ki jo po devetnajstih letih zakona izzove nezadovoljna žena šefa uspešne reklamne agencije. Razen nje pa so za težave v družini krivi še prezgodaj odrasla hči, jezikavi sin in večno moralizirajoča tašča, ki se ne zavedajo, da živijo prijetno in lagodno življenje. Toda, ko se sproži plaz, da je težko ustaviti. Ženi se zdi, da je mož od nje premalo pozoren in nato mu neprestano postavlja za zgled njegovega neporočenega prijatelja in sodelavca v agenciji, Nad razumevajočim in šar-mantnim "stričkom" se navdušujeta tudi sin in hčerka in rešitev se zdi čisto preprosta. Toda mož, uspešni poslovnež ima ženo še vedno rad, zato sprejme prijateljev nasvet in se odloči za ponovno poročno potovanje v Mehiko. A kaj, ko se stara zakonca tudi tukaj prepirata, zapuščata in ljubita, nazadnje pa celo skleneta, da se še enkrat poročita. Načrte pa jima ponovno prekriža moževa služba - nujno se mora vrniti v Ameriko. In tako se v nepravem trenutku pojavi prijatelj in zmeda je še večja. Zamenjava vlog, razplet in sprava, vse poteka natanko po zakonitostih hollywoodskih uspešnic. SLOVENIJA 1 ZBOGOM MY LADY ameriški čb film; Mladinski film Zbogom Lady, v katerem je glavni junak odraščujoči deček brez staršev, odlikuje preprosta, a prisrčna zgodba. Taka, ki zna zaigrati na človeška čustva. Deček živi namreč s starim stricem Jesseyjem Jacksonom v leseni kolibi sredi močvirja v Mississipiju. Nekega dne najde nenavadnega psa - potomca prastare afriške pasme. Uspe mu, da psa pripelje domov in kmalu se splete med njima trdna vez. Pes obvlada kopico izjemnih veščin, ki so sicer presenetljive za njegovo vrsto: oblizuje se kot mačka, zna se smejati, celo jokati, samo laja ne. Razen tega ga odlikujejo izredne lovske sposobnosti, saj ima izredno razvit voh. Ko nekega dne fant v časopisu odkrije oglas, ki ga je sestavil lastnik pogrešanega psa in rejec živali, zlahka ugotovi, da gre za psa, ki živi pri njem. Naslednji dnevi so polni duševnih stisk in moralnih vprašanj. Naj obvesti lastnika ali naj psa obdrži, saj se je nanj močno navezal. Navsezadnje se fant vendarle prav odloči... SLOVENIJA 2 ZMAGOSLAVJE ameriški film; Paul Nevvman, Joanne Woodward, Robert VVagner in drugi; Zmagoslavje je melodrama iz življenja avtomobilskih dirkačev. Vsakote-densko merjenje zmogljivosti -voznika in stroja, že davno ni več zgolj šport, ampak boj za sponzorje in naklonjenost občinstva. Le zmagovalcem so odprta vsa vrata - zato so tekme vse bolj neusmiljen boj, v katerem tudi "nizki udarci" niso izjema. Paul Nevvman v glavni vlogi, je tudi v zasebnem življenju velik ljubitelj avtomobilskih dirk. Tudi ta film pripoveduje zgodbo dirkaču in njegovi ženi, ki jo zapeljuje tekmec. Radio Kranj v ustanavljanju razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALIST za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI: - najmanj srednješolska izobrazba - 2 leti delovnih izkušenj v ekonomsko propagandnem delu - znanje tujega jezika - usposobljen za delo na računalniku - vozniški izpit B kategorije Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov: RADIO KRANJ v ust., Slovenski trg 1, Kranj. KINO 27. junija CENTER amer akcij. pust. film PUŠČAVSKI VIHAR ob 17. uri, amer. melodr ODDALJENA OBZORJA ob 19 in 21 uri STORŽIČ ital trda erot. LOČENKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. znan fant kom SPOMINI NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 17 in 19 uri, prem. amer. črne kom KRVAVA MARY ob 21 uri DUPLICA amer grozlj DRAKULA ob 18 in 20 15 uri TRŽIČ amer ljub melodr VEČNO MLAD ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer grozlj. DRACULA ob 18 in 20. uri ŽELEZNIKI amer ris. PETELINJI ROČK ob 17 uri, amer akc kom KUFFS ob 19 uri PONEDELJEK, 28. junija 1993 11.15 Batman, ameriška nanizanka 11.40 Znanje za znanje - učite se z nami 12.10 Po sledovih Noetovih sinov, nemška dokumentarna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled, ponovitev 13.35 Slovenski magazin 16.25 Dober dan, Koroška 17.00 TV Dnevnik 17.15 Radovedni Taček: Med 17.25 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija 18.00 Regionalni program - Maribor 18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.10 Mednarodna obzorja: Francija 20.55 Omizje 22.15 TV Dnevnik, Vreme 22.38 Šport 22.45 Sova: So leta minila, angleška nadaljevanka Gospodična Marple, angleška nanizanka 15.00 Forum 15.15 TV mernik, ponovitev 15.35 Utrip 15.50 Zrcalo tedna 16.05 Nedeljskih 60 17.00 Obzorja duha 17.30 Sova, ponovitev 18.50 TV avtomagazin 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Sulejman Aliu: Ponosna bolečina, drama prištin-ske TV 21.50 Zelena aura 22.20 Pro et contra 23.05 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 1 RADOVEDNI TAČEK MED; Poznamo cvetlični, ajdov, hojin, rožmarinov, kostanjev in še kakšen med; recimo turški med. Pa medico, medenjake, medenke in medenino. Kdaj pa pravimo, da nam je sekira v med padla, da smo kakšno stvar prodali za med, da smo preživeli medene tedne? Poglejmo, kaj pravita Taček in Marko. Scenarij je napisala Berta Golob, sodelujeta Nace Simončič in Marko Okorn, scena Tomaž Marolt, glasbena oprema Anton Natek, dramaturg Jože Rode, redakcija Irena Struna Arko, režija Boštjan Korbar. SLOVENIJA 2 PONOSNA BOLEČINA drama TV Priština; Drama pri-štinske televizije je inspirirana z življenjem in delom pesnika Milosha Gjerghj Nikolla, humanista, ki je živel v času, obremenjenem s protislovji in rav-nodušnostjo do človekovega propadanja. Milosh pride za učitelja na vaško šolo: živi odmaknjen od ljudi, v svojem pesniškem svetu. Največ topline najde na domu prijatelja slikarja. Zaradi pesmi pride v spor z oblastjo, kjer mu očitajo, da nima - "pravih" motivov v pesmih. Pesnik je hudo bolan in prežet z mislijo, da ga bosta v grob spravili oblast in jetika, dve njegovi najhujši sovražnici. Gorenjska lekarna Kranj, Gosposvetska ulica 12, Kranj objavlja prosto delovno mesto BILANCISTIN VODJA FINANČNE OPERATIVE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - višja izobrazba ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušenj v poklicu - poskusno delo traja 4 mesece Kandidati naj pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska lekarna Kranj, Gosposvetska ulica 12, Kranj. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od dneva objave. ■M kmečka ohcet Jpod (Storžiče wf?24. - 27. izi>or nMDdnM vilo hOM m i:uii v i'ii.iii cSobotii 26. junij 93 ZAPI..\TA TiipAV (vnA'-ik- kvilo z 1U iiAMtOAKMANtaLM [TTHye-Tryl KINO 28. junija CENTER amer akcij pust. film PUŠČAVSKI VIHAR ob 18 uri, amer melodr ODDALJENA OBZORJA ob 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Da nes zaprtol TRŽIČ amer melodr VEČNO MLAD ob 20 uri NAJAVLJAMO Razstava in sejem koz v Sevnici Kranj, 21. junija - Zveza kozjerejcev Slovenije bo od 25. do 27. junija Pripravila pri Taborniškem domu v Sevnici drugo državno razstavo in »'jem koz ter razstavo mlečnih izdelkov iz kozjega in ovčjega mleka. Razstava in sejem se bosta začela v petek, 25. junija, dopoldne, za-Prli pa jo bodo v nedeljo, 27. junija, opoldne, ko bodo razglasili rezultate in podelili priznanja. Koze bodo ocenjevali in razvrščali glede na tip živali in mlečnost, ocenjevali bodo tudi izdelke iz kozjega in 0včjega mleka, z izdelki iz kozjega mleka se bo predstavila Kozjerej-ska zadruga Bohor iz Sevnice kot prva takšna organizacija v naši državi. Vse dni pa bodo izdelki tud na voljo za pokušino. 0 skakalnem centru le sporazumno Kranj, 21. junija - Dokončne odločitve, da bi v Kranju oziroma na Gornji Savi na severnem pobočju Šmarjetne gore (na Bavhku) zgradili 90-toetrsko plastično skakalnico in s tem izoblikovali republiški skakalni center, ki bi dopolnjeval Planico, še ni. Kranjske občinske službe si sicer prizadevajo, da bi našli nadomestno zemljišče za lastnike sedanjih zemljišč v izteku skakalnice in za tribune, vendar do konkretnih dogo-vprov z lastnikoma še ni prišlo. Odločitev, kot smo zvedeli v na občini v Kranju, naj bi bila na podlagi pogovorov predstavnikov Smučarske zve- » *e Slovenije z lastnikoma zemljišč znana še ta mesec. Če se o nadomest- Tretji PetrOV Sejem nem zemljišču ne bodo sporazumeli, se lahko zgodi, da v Kranju načrtovanega republiškega skakalnega centra ne bo. • A. Ž. Srečanje varovancev tržiškega doma Tržič, 21. junija - V soboto, 19. junija 1993, so se zbrali nekdanji varovanci Doma iger in dela v Tržiču, ki so v letih 1948 do 1958 prebivali v tej ustanovi. Šlo je za prvo srečanje, odkar je zadnji gojenec zapustil dom. Zato je bilo snidenje 62 varovancev in vzgojiteljic na tržiškem gradu, med katerim so se ponovno spoznavali, nadvse prisrčno. Ogledali so si prostore na gradu, ki se doslej niso prav veliko spremenili, otroci iz tamkajšnjega vrtca pa so obiskovalcem pripravili priložnostni program. Popoldan so zbrani preživeli na pikniku pri gostišču Smuk, kjer so se dogovorili za ponovno srečanje čez tri leta. Do takrat bodo skušali najti še naslove drugih varovancev, ki jih tokrat ni bilo zraven.• S. Saje Kresovanje na Koprivniku Kresna noč na Starem Delavsko prosvetno društvo Svoboda T.Godec iz Bohinjske Bistrice prireja v četrtek, 24. junija, °b 20. uri kresovanje. Kresovali °odo na Koprivniku, prireditev Pa sodi v sklop Vodnikovega leta. Srečanje Kranjskih Janezov turistično društvo Sovodenj vabi na že šesto srečanje Kranjskih Janezov, ki bo v nedeljo, 27. junija. °b 15. uri v Novi Oselici. Glavna lema programa bodo kot vedno težave in vragolije Janezov in kup vicev na njihov račun. Kresovanje v Danici V Bohinjski Bistrici, v avtokam-Pu "Danica" bo v petek, 25. junija, ob 19.30 kresovanje. Pripravljajo ga v DPD Svoboda T. Godec. Za dobro zabavo, velik kres in vse ostalo bo poskrbljeno. Foto video delavnica V gostišču Smuk, v Retnjah pri Tržiču bodo v petek, 25. junija, pripraviti foto video delavnico, ki se bo začela ob 10. uri. Predvsem amaterske fotografe in snemalce vabijo, naj izkoristijo priložnost za fotografiranje in snemanje fotomodelov. Delavnica •ma štiri teme: modna fotografija, portret, športni utrip in popoldansko snemanje v Dolžanovi soteski. Z vstopnino si boste zagotovili ne samo sodelovanje v delavnici, ampak tudi nakup filmov po nižjih cenah, brezplačno razvijanje in ekspresno izdelavo fotografij skupaj z dobro malico. Bahajsko predavanje Skupnost Bahajev iz Ljubljane vabi predavanje na temo "Bahaj-ska vera - luč v temi". Govornik bo gost iz Italije, Carlo Brigolin. Predavanje bo prevajano v slovenščino, po njem pa bo poskrbljeno za lažji prigrizek in sproščen pogovor. Prireditev bo v Kranju v soboto, 26. junija, ob 19. Uri v občinski stavbi, Slovenski trg 1, soba 9. • M.P.P. gradu Komorni pevski zbor Loka in ZKO Škofja Loka pripravljata kresno noč na Starem gradu. Z vami na kresni noči bodo: Alenka Bole Vrabec. Marko Črtalič. Jan Plestenjak, trio flavt, kvartet trobil in morda še kdo. Vabijo vas, da z njimi preživite začetek najskrivnostnejše noči v letu, počakali vas bodo v sredo, 23. junija, ob 21. uri na Kobili. S seboj prinesite luči (npr. baklje). Po Vojaški cesti na Lubnik se boste odpravili proti Staremu gradu. Ljubeljski izziv V prostorih A banke v Tržiču bo v sredo, 23. junija, ob 18. uri odprtje razstave "Ljubeljski izziv". Razstavo bo odprla Marta Ankele, v kratkem kulturnem programu pa bo nastopila dekliška vokalna skupina Rosa iz Ko-vorja. • M.P.P. Jesenice - Na Jesenicah, na prostoru pred športno dvorano Pod-mežaklo, bo od 28. junija do 1. julija že tretji Petrov sejem. Včasih tradicionalne prireditve se najbrž spomnijo le še najstarejši Jeseničani. Zdaj pa Petrov sejem spet dobiva podobo turistične prireditve. Poleg stojnic in sejemske ponudbe bo med sejmom tudi več prireditev s folklornimi skupinami, mladimi glasbeniki - Sa-morastniki iz Maribora, z mane-kensko skupino Dotik in zabavnim ansamblom. V torek, 29. junija, pa bo zapela tudi mala Mo-nika, ki vse bolj postaja ljubljenka jeseniškega in drugega občinstva. • (až) i Odkritje spominske v v osce Krvodajalska akcija -Železniki Krvodajalska akcija za prebivalce Železnikov bo 28., 29. in 30. junija. Prijavite se lahko na občinski organizaciji Rdečega križa, v delovni organizaciji pa aktivistu RK, odgovornemu za krvodajalstvo. • M.P.P. Koncert v Bistrici pri Tržiču Komorni zbor Peko Tržič se bo v četrtek, 24. junija, ob 19.30 uri predstavil na koncertu. Hkrati bodo predstavili svojo kaseto, z naslovom "Krajne, toja zemla je zdrava". Koncert in predstavitev kasete bosta v Osnovni šoli Bistrica, v Bistrici pri Tržiču. • M.P.P. Odkritje plošče na letališču Kranj, 21. junija - Skupščina občine Kranj in območni štab Teritorialne obrambe vabita na odkritje plošče v spomin na dogodke ob napadu jugoslovanske vojske na Slovenijo. Slovesnost bo v četrtek, 24. junija 1993, ob 10. uri pred letališko zgradbo na Brniku. • S. S. . Plesni koncert Bled - V Festivalni dvorani bo jutri, v sredo, ob 19.30 prireditev Plesni koncert Plesnega studia Bled. Pop delavnica pl V nedeljo, 27. junija, ob 16. uri bodo v Godešiču odkrili spominsko ploščo. Posvečena bo vsem padlim žrtvam iz prve in druge svetovne vojne. Spominsko ploščo so bodo odkrili predstavniki krajevne skupnosti Godešič. • M.P.P. Letošnja Pop delavnica bo v soboto, 26. junija, v Avditoriju kulturnega centra Srečka Kosovela v Sežani. Tekmovalni del naj bi se začel ob 22.15, sodelovalo bo 16 skupin in pevcev. Strokovno žirijo sestavljajo Dečo Zgur, Primož Kališnik in Janez Bončina. Pop delavnico bo vodil Janko Ropret. Med nastopajočimi bodo med drugimi tudi: Jan Plestenjak, Rdeči baron, Agropop, Šank ročk in Avtomobili. • M.P.P. Škofja Loka Titov trg 14 Tel.: 064/621-000 ALPETOUR -Podjetje za obnavljanje avtopiaščev Kidričeva 8, Škofja Loka «./0^/631181, fax/064/632-806 ZADETEK V PETEK Vse najlepše stvari imajo - žal - tudi svoj konec. To se je v petek popoldne, zvečer in pozno v noč zgodilo z zimsko-spo-mladansko serijo priljubljenega kviza ZADETEK V PETEK, v gostoljubnem PENZIONU REZKA na Hlavčih njivah pri Gorenji vasi je z neposrednim prenosom na Radiu Žiri potekal finale kviza. Tokrat ni bilo tekmovalne ekipe (že tako ali tako je bilo v petek popoldne nad 30 stopinj v senci oziroma dovolj vroče). S pomočjo pokroviteljev smo za poslušalce Radia Žiri -l- za obiskovalce finalne oddaje pripravili bolj ali manj težka vprašanja in lepe nagrade. Med njimi je izstopal pravi slastni kraški pršut, ki ga je prispevalo podjetje M Meso Izdelki Škofja Loka. Z nagradami so finale kviza ZADETEK V PETEK podprli. 1. Trgovina "KOSTANJ", Zminec 50, Frelih Marjeta, tel. 621 765; 2. Gostilna "Na Vidmu". Poljane 27, Poljanšek Tomaž, tel. 65-350; 3. SPORT-FIT d.o.o. Češnjica, Železniki: bazen, savna, fitness, tenis, tel. 66 381, 4. ANIMPORT. Zg Senica 5, Medvode, Anica ŠKERBEC KOCIPER, tel. 061/613 135; S. LOKACOM, računalniški inženiring, Mestni trg 22. Iztok Polak, tel. 621-617; 6. Pizzerija GAČNK, Trebija 3, Matjaž Peternel, tel. 68 692; 7. Tiskarna MIRA DERLINKA. Trata 21, tel. 632 143, 8. Sitotisk Milena Derlink. Trata 20, tel 632 195; 9. Okrepčevalnica "FILAVER". Cankarjev trg 2, Pavla Kosec; 10. Frizerski salon Helena ŠINK, Kidričeva 69, tel 633 302; 11. Orodno kovastvo Matevž KRMEU, Log 13, tel 65 890; 12. Trafika BRJNČK. Sp trg 25, Škofja Loka, tel 621 716; 13. Okrepčevalnica in pizzerija LONTRG, Spodnji trg 33, Sonja Koder man, tel. 620-055; 14 GARANT - trgovina s športno opremo in tehničnim blagom, Blaževa ul 3, Škofja Loka, tel 633 956; 15. CORONA. proizvodnja in trženje električnih in plinskih aparatov. Roteče 4, tel. 631 625. Škofja Loka Mestni trg 20 Tel.:064/622-171 Finalni ZADETEK V PETEK PENZI0N "REZKA" HLAVČE NJIVE l/a 64224 GORENJA VAS TEL: 064/681-148 TOREK, 29. junija 1993 10.10 Pamet je boljša kot zamet 10.40 TV avtomagazin 11.10 Zelena ura 11.40 Ponosna bolečina, drama prištinske TV 13.00 Poročila 14.15 Sobotna noč, ponovitev 16.35 Sedma steza 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Huckleberrv Finn in njegovi prijatelji, nadaljevanka 17.35 Oscar Junior 17.45 Lisica zvitorepka 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče 20.40 Magija in moda 21.35 Kronika, kanadska dokumentarna serija 22.00 Ev. Saša in Sašo predstavljata 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.39 Šport 22.45 Sova: Alo, alo, angleška nanizanka; Gospodična Marple, angleška nanizanka 14.55 Tenis, prenos iz VVimbledona 16.15 Mednarodna obzorja: Francija 16.55 Ljudje in zemlja 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.30 TV dnevnik, Vreme, Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Michelangelova pomlad, koprodukcijska nadaljevanka 21.00 Osmi dan 21.50 Video-špon 22.30 V službi rocknrolla 23.00 Svet poroča SLAOVENINA 1 MAGIJA + MODA Tokrat Wayne lebdi, in sicer po taktih zajca Ringa, ki je proučeval vzhodnjaško magijo. Brata Blues bosta izganjala duhove, Aleistar Whychell pa bo razmišljal o življenju - od rojstva do smrti. No, ko smo ravno pri smrti - Wayna bodo tudi ... Ne vsega pa ne bomo izdali! "AVTO ŠOLA" ing. H D M AR SLOVENIJA 1 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI Huck in Jim na splavu postavita kočo iz desk in ko se jima s čolnom približata dva moška, se Jim skrije vanjo. Prišleka iščeta pobeglega sužnja. Huck jima reče, da njegov bolni oče leži v kolibi na splavu, ker ima koze. Moška dasta Hucku denar in pobegneta. Ponoči rečna ladja zapelje v splav in ga potopi. Huck ne najde več Jima. Prepričan je, da je prijatelj mrtev. ORGANIZIRA TEČAJ CESTNO PROMETNI H PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 28. JUNIJA 1993, ob 18. uri. VOZIU BOSTE NA SODOBNIH VOZIUH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA. «311-035 UKV stero 88,9 in 95 MHz, na srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. Ne zamudite aktualnih informacij, cestnih sporočil, športnega obzornika, policijskih vestičk in glasbenega shovv-a. KINO 29. junija CENTER prem. amer. črne kom. KRVAVA MARY ob 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA ital. satira ME SO ob 20. uri MArMRAMrSKAfl/AtjRADNA/tjRA Prejšnji teden je v založbi Gorenjskega glasa izšla izjemno zanimiva knjiga z naslovom "KAKO SMO MATURIRALI na kranjski gimnaziji". Na 100 straneh boste v besedi in sliki spoznavali čar zrelostnega izpita in običajev, povezanih z njim -od leta 1900 do lani. V knjigi je veliko fotografij, ki so prvič objavljene in so v mnogočem posebnost, izbrskana iz družinskih albumov. Za našo "maturantsko nagradno igro" smo uporabili eno od takih fotografij, na njej pa (desno spredaj) skušajte spoznati znanega Slovenca in Gorenjca, maturanta kranjske gimnazije. Nagradno vprašanje: KDO JE ZNANI GORENJEC NA FOTOGRAFIJI DESNO SPREDAJ? Štirje maturanti, ki bodo prihodnje leto praznovali dvajsetletnico mature, so častna straža ob znameniti krsti - vse o tem maturantskem običaju pa v knjigi, ki je že naprodaj, v njej pa je še veliko več! Knjigo KAKO SMO MATURIRALI naročite po telefonu 064/218-463 ali 217-960 po ceni 1.500,00 tolarjev. Odgovore nam pošljite na dopisnici čimprej, najkasneje pa do 30. junija - izmed pravilnih bomo izžrebali 19 lepih nagrad, ker so maturanti s fotografije letos praznovali devetnajsto obletnico. Naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 KRANJ, "Maturantska nagradna igra". NAGRADNA KRIŽANKA kovinOtehna blagovnica FUŽINAH Jesenice Trgovsko podjetje ZARJA. d. Jesenice O. O. Pivovarna Ifeo^ Ljubljana JAVNO ŽREBANJE bo 2. julija ob 17. uri pred blagovnico FUŽINAH na Jesenicah. Z reševanjem križanke boste iz črk na oštevilčenih poljih sestavili geslo pokroviteljev križanke - vpišite ga v kupon ter nalepite na dopisnico, pripišite svoj naslov ter pošljite na naslov: blagovnica FUŽINAR Jesenice, Titova 1 ali trgovina ZARJA, Titova 1, Jesenice. Kupone lahko oddate tudi v Gorenjskem glasu ali osebno v blagovnicah na Jesenicah. Vsi prispeli kuponi se bodo žrebali iz enega bobna, ne glede na to, na kateri naslov boste kupone poslali! Pokrovitelji križanke so prispevali 8 nagrad: 1. nagrada - otroško gorsko kolo, 2. nagrada -multipraktik Gorenje, 3. nagrada - avtomobilski zračni kompresor, 4. nagrada - stenska ura, 5., 6.. 7. in 8. nagrada, 24 pločevnik piva UNION 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 m 12 13 j U t* 17 18 19 20 21 22 ............... Ž4 . j B 26 ! ti 28 29 36 31 32 33 34 35 3$ 37 38 39 40 41 ' 42 43 44 45 Na dan žrebanja (petek, 2. julija) bosta blagovnica FUŽINAR in trgovina ZARJA odprti neprekinjeno od 8. do 19. ure! Na podlagi sprejetega proračuna občine Škofja Loka, plana KS Gorenja vas za leto 1993, 1. člena Odredbe o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih del, ki se financirajo iz proračuna R Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92) in drugega odstavka 20. člena Zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93) objavlja Krajevna skupnost Gorenja vas JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca brez omejitev za izgradnjo vodovoda Leskovica -Robidnica - Srednje Brdo in obnovo krajevnih in lokalnih cest na območju KS Gorenja vas I. SPLOŠNI PODATKI 1. Investitor: Krajevna skupnost, 64224 Gorenja vas 2. Predmet razpisa: a) Oddaja izgradnje vodovoda Leskovica - Robidnica - Srednje Brdo b) Oddaja lokalnih in krajevnih cest 3. Lokacija: Območje KS Gorenja vas 4. Obseg in vrsta dela: Izgradnja vodovoda in obnova krajevnih in lokalnil i cest po projektih ali popisih del 5. Velikost objekta: a) vodovod Leskovica - Robidnica - Srednje Brdo - izgradnja zajetja 2 kom - cevovodi različnih profilov s hidrantnim omrežje 19.320 m - izgradnja vodohramov 445 m3 7 kom Orientacijska vrednost del: 24.000.000 SIT b) lokalna cesta L-7326 Gorenja vas - Žirovski vrh dolžina 2000 m, širina 5 m - dobava, vgrajevanje enkrat sejanega gramoza v povprečni debelini 0,10 m Orientacijska vrednost del: 550.000 SIT c) krajevna pot Homec - Frelih, dolžina 420 m, širina 4 m - dobava, vgrajevanje enkrat sejanega gramoza v povprečni debeline 0,10 m Orientacijska vrednost del: 88.000 SIT d) krajevne ceste v starem vaškem jedru, dolžina 332, širine 4 m - izdelava spodnjega in zgornjega ustroja Orientacijska vrednost del: 500.000 SIT e) krajevna cesta Javorč - Goli vrh, dolžina 1005 m, širina 4 m Orientacijska vrednost del: 600.000 SIT 6. Predvideni rok gradnje: začetek del 15. julija 1993 rok dokončanja 30 septembra 1993 II. POGOJI ZA UDELEŽBO 1. Ponudnik lahko ponudi izvedbo vseh razpisanih del za vse objekte ali za posamezen objekt. 2. Ponudba mora biti izdelana na način, ki ga določa 10. člen Odredbe o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih del, ki se financirajo iz proračuna R Slovenije (Ur. list RS, št. 24/92) in Pravilnika o načinu in postopku oddaje graditve objektov (Ur. list SRS št. 27/85). 3. Ponudbene cene in vrednosti se vpisujejo v originalni popis oziroma kopijo popisa s količinami. Če ima ponudnik pripombo na originalni popis, naj svoje pripombe oziroma predloge napiše kot varianto izvedbe v posebni prilogi. III. POSEBNI POGOJI 1. Ponudnik se obvezuje izvršiti vsa dela po svoji ponudbi pravilno, solidno in kvalitetno, in to vse v skladu s tehnično dokumentacijo, veljavnimi zakoni, predpisi, standardi, tehničnimi navodili in normami. 2. Za vse materiale in elemente je prevzemnik dolžan naročiti preiskave kvalitete pri za to usposobljeni ustanovi ter dostaviti investitorju originalne ateste. 3. Ponudnik jamči investitorju za kakovost in solidnost za vsa izvršena dela. Garancijske roke naj ponudnik ponudi v svoji ponudbi. 4. Investitor si pridržuje pravico določiti morebitni manjši ali večji obseg del od razpisanega z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva. 5. Ponudnik mora k ponudbi predložiti tudi reference pri izvajanju takih in podobnih del. IV. FINANČI POGOJI Okvirna cena za izvedbo vseh razpisanih del znaša 25.738.000 SIT. Investitor ima za obnovo in modernizacijo krajevnih in lokalnih cest sredstva zagotovljena. Za izgradnjo vodovoda načrtujemo naslednjo finančno konstrukcijo: - 25 % sredstva Republike Slovenije za investicije v komunalno infrastrukturo - 10 % sredstva proračuna občine Škofja Loka - 64 % sredstva KS Gorenja vas in krajanov Spredaj nakazana okvirna finančna konstrukcija je pogojena še s sklepi posameznih organov, prav tako pa ni znana dinamika dotoka sredstev, zato mora ponudnik upoštevati naslednje pogoje: - Ponudba naj obsega absolutno fiksne cene, s tem da bo investitor zagotovil 50 % avans ob sklenitvi pogodbe, ostala vrednost del se obračunava po situacijah, s tem da se situacija plača v 15 dneh o potrditvi. - Opcija ponudbe je 30. 7. 1993. - Morebitna dodatna in več dela se obračunajo po cenah iz ponudbe, če je vrednost del prekoračena do 10 % pogodbenih del. - Od ponudnika pričakujemo, da bo ponudil najmanj 20 % kredita od celotne predračunske vrednosti za dobo do enega leta. V ponudbi navesti pogoje z obrestno mero (R+r). V. SPLOŠNI POGOJI Popise del dobite pri tajniku na Krajevni skupnosti Gorenja vas, 64224 Gorenja vas, tel. 681-588, kjer dobite tudi vse želene dodatne informacije. VI. KONČNA DOLOČILA 1. Investitor bo pri izboru najugodnejšega ponudnika upošteval naslednje kriterije in merila: a) najnižja ponudbena cena za vse razpisane objekte, oziroma, kolikor bodo podane ponudbe za posamezne objekte, tudi najnižje ponudbene cene za posamezne objekte; b) zagotovitev kredita najmanj v razpisani višini, ugodnejšo obrestno mero (R+r oziroma vsako posebej) ter daljši rok odplačila; * c* reference ponudnikov. 2. Rok za oddajo ponudb je do 2. 7. 1993 do 12. ure, ko se bodo v pisarni KS Gorenja vas 61, odpirale ponudbe. 3. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 15 dneh po odpiranju ponudb. 4. Ponudba mora biti v posebnem ovitku, zapečatena in označena: "Ne odpiraj -ponudba za obnovo cest in izgradnjo vodovoda Leskovica - Robidnica - Srednje Brdo. JE PRI NAS MNOŽINA V naši banki vam ni potrebno hoditi od vrat do vrat. Na različna vprašanja dobite odgovore na enem mestu. En sam bančni uslužbenec zadostuje, da opravite vse, kar potrebujete za svoje podjetje, obrt ali zase osebno. Ena je zato množina. Kajti z vsakim izmed nas smo povezani vsi. UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. je zdaj tudi na Gorenjskem. Poslovne prostore imamo v središču Škofje Loke na Šolski 2, nasproti avtobusne postaje. Tel: 064 / 623 290, Fax: 064 / 623 390 > KOMENTAR V postelji z državo Zdi se, da v zakonu, ki smo ga Slovenci sklenili s svojo driavo, neka) ne štima. Sklenili ga seveda nismo kar vsi po vrsti, temveč po poklicanih in izvoljenih zastopnikih, izbranih politikih in državnikih. In ravno njih vedenje je tisto, ki kaže, da one prve, romantične ljubezni ni več in da jih žene le še ljubosumje. Nad kom: nad tekmeci ali nad državo? Kdo je komu nezvest: država politikom ali politiki njej? Tako nas ob dnevu državnosti zamika, da bi to, kar se godi med državo in državniki, primerjali s tistim, kar se v tem oziru godi med ljudmi nasploh, posebno v ljubezni. Ker pa se ne čutim dovolj poklicanega, da bi o tem razsojal, pokličem na pomoč zanimivo ugotovitev, do katere je v svojem delu Anatomija ljubezni prišla Helen Fis-her. Ugotovila je namreč, da ljubezen ne traja večno, ampak le štiri leta. To je namreč doba, v kateri ugasnejo še tako močne strasti. Tako domneva, da so pari v primitivnih družbah ostajali skupaj le tako dolgo, dokler je trajala infantilna, "otročja" faza odraščanja otroka, potem pa so si poiskali novega partnerja. Fisherjeva postavlja tezo o "štiriletni meji" in jo skuša dokazati s statističnim proučevanjem ločitev v 62 različnih kulturnih okoljih. In ugotovi, da ločitev nastopi najbolj pogosto ravno po štirih letih zakona! Novorojeni otroci pomagajo, da pari ostanejo skupaj dlje; če par po treh letih dobi še enega otroka, je verjetno, da se bo obdržal še naslednja štiri leta... Miha Naglic Pa saj slovenska državnost še nima štirih let, bo najbrž kdo oporekal. Že res, mu odvrnemo, a tu ne gre samo za državo, ampak tudi za ljubezen, ki jo je porodila. Ta pa je bila (med različnimi subjekti) gotovo spočeta že v prelomnem letu 1989. Ali pa leto pozneje, na prvih demokratičnih volitvah. Otrok, katerega rojstvo je bilo razglašeno 25. junija 1991, je medtem shodil in sprašujemo se, ali se država že ozira po parmerju, s katerim bi spočela še katerega? Poglejmo spet v knjigo H. Fis-her. Tam najdemo še eno spoznanje, ki se potrjuje že tisočletja: o sožitju monogamije s skrivno nezvestobo. En moški Živi v zakonu z eno žensko, vendar se pogosto dogaja, da eden ali drugi "odletava". Pri čemer ne gre le za "popestritev" vsakdanjika, ampak tudi za povečanje števila genetskih kombinacij in s tem za krepitev genetske substance rodu nasploh. Povedano drugače: prešuštvo je res že od nekdaj prepovedano, kar pa še ne pomeni, da je vedno zlo in škodljivo. Sicer pa ni naš namen, da bi moralizirali. Čez plot se skače, če s tem soglašamo ali ne. Bolj nas zanima, kdo je ta čas prešuštnik: država ali njeni ljubljenci? Vendar smo tudi v tej radovednosti prikrajšani, saj do nas sežejo le govorice, v anatomijo in zakulisje pa nimamo vpogleda. Tako lahko samo ugibamo in domnevamo. Da je, npr., sedanji predsednik, že odkar pomnimo, v postelji tiste, katere predsednik je; vprašanje pa je, če ni v njej še kdo drug? Posebno strastno si v njeno bližino prizadevajo tisti, ki so Že bili v njej, po zadnjih volitvah pa lahko le še od zunaj pogledujejo, kako se prižigajo in ugašajo luči v njeni spalnici. (V mislih imam seveda prvake Demokratov, Slovenske ljudske stranke in še koga.) Skrivnostna je tančica, ki že ves čas zakriva tozadevne nagibe predsednika vlade; mu je po vsem, kar je imel zadnje tedne opraviti z učiteljstvom in kmeti, ostalo še kaj moči za te reči? Morda pa je ravno njegovo razmerje z državo tisto, ki ga drži pokonci? Ne nazadnje je tu minister Janez od Turjaka, ki s svojo helebardo najbrž ne straži le pred vrati varovankine spalnice... Najbolje bo, da nehamo. Skrivnost države ostaja njena skrivnost. Tej mladi in vznemirlji-viprešuštnici očitno ne pridemo blizu. Zato pa lahko od partnerjev, katere smo ji izbrali na volitvah, upravičeno pričakujemo, da bo v njihovem zakonu z državo kmalu še kaj otrok. Ker jih bomo sicer ob naslednjem snubljenju odpoklicali iz njene spalnice! Kam pl/j/ujemo? Značajske poteze slovenskih ljudi so po zaslugi dr. Trstenjaka (in samoopazovanju) dovolj znane in zaskrbljujoče. In kakor da so se zgostile vse slabosti prav v politikih in na politični sceni province, ki je država postala. Pomembnost zlasti novoizvoljenih je neizmerljiva, neprekosljivost njihovih takti-zirajočih ekonomskih, socialnih, sploh družbenih rešitev ali zablod pa se vidno in glasno odraža v našem vsakdanjem Življenju. Če že komu kruha zmanjkuje, mu vsaj iger ne. Brcamo, se krotovičimo, prepričujemo, "nadmudrivamo" v stilu kolektivnih individualistov - vse za narodov blagor. Ljudje bivšega sistema z ljudmi iz bivšega sistema - za domovino; na mestu voljno! Bivši ministri zmerjajo današnje, opozicija tolče po koaliciji - kar bi bilo normalno, ko bi ne bilo porojeno iz osebne in zgolj privoščljive samoljubnosti in užaljenosti. Težavice okoli VIS-a, oz. zdajšnje SOVE, omogočajo nekontroli/zi/rano delovanje VOMA. Poslance tožijo in se tožarijo med seboj, si nagajajo z obstrukcijami, izdajanjem pogovorov in sklepov z zaprtih sej itd., lapanje sploh več ne preseneča. Sef vlade pa, kot pravi, se z aferami ne ukvarja, pač pa jih raje dopušča in omogoča. Kakor to s kmečkim štrajkom, ko potem s kmečkimi voditelji barantajo z Žejno in lačno živino med mejnimi prehodi. Pa učiteljska prekinjena stavka, napovedi prevoznikov, grozijo policijski in "negospodarski" sindikati. Delavci v že skorajda razsutem (vsaj v moralnem pomenu) gospodarstvu javno (še) ne frozijo - razen, če želijo biti rez dela, seveda - njihovi "vodilni" iz vrst menedžmenta pa si delijo nagrade, kakorkoli naj že to razumemo, za "pozitivne trende". Ministri in sekretarji pa nič. Parlamentarci, ko so s svojimi plačami uredili, pridno "obra-zlagajo" svoj glas in strežejo željam strankarskih voditeljev. Stranke se razvezujejo, pa pridružujejo in združujejo. A bolj kot po profiliranosti se nekatere rajši s kadrovsko kombinatoriko. Da so v vladnih službah ljudje, ki v koalicijo ne verjamejo. "Majski" strankarji izključujejo "spomeničarje" in se gredo "pošteno" demokracijo novih enoumij, sklicujoč se na večinsko nevednost (?), strah (?) ali že ravnodušnost težko obdržljivega članstva. Zaustavlja se desnica in se kalimeri o levih udarih. Po nacionalističnih izgredih se še najbolj približujemo Evropi. Iz ene SNS so nastale kar tri. Navdahnjene s "tisočletnimi iluzijami" in z miselnostjo permanentnih kli-carjev hladne vojne se nekatere celo "blokirajo". Vse je nekako plazeče se, potuhnjeno. Razhijaško. Kljub Lipi sprave in delegaciji obrambnega ministrstva ob njej. Nova slovenska zaveza kiti postavljanje plošč zatajevanim in pobitim med drugo svetovno vojno z napisi in govorancami, ki izenačujejo civilne žrtve z vojaškimi, kolaboracijo s slovensko pomladjo, slovenstvo s katolicizmom -katolicizem pa kot opravičilo za medvojno ravnanje. Nasprot- na stran - prav tako z jedrom zideologiziranih veteranov -proslavlja skupaj s predsednikom republike obletnico t.i. Dolomitske republike, kjer (in ko) je prišlo do prav nič namišljenega boljševističnega prevrata znotraj žlahtno zamišljene partizanske tovarišije. Z vsiljeno dolomitsko izjavo je K P "legalizirala" svoj revolucionarni teror ter kompromitirala vsebino narodnoosvobodilnega boja, ki si ga sicer tako krčevito tudi lasti. V politikantske namene in opravičilo za donedavno ravnanje. Kakšna je torej to demokracija, zlasti poštena, če sicer imamo komuniste, Komunistične stranke pa ne? Da bodo slepi vodniki le dovolj na glas govorili, pa bo šlo; preživeli bomo tudi porodne krče demokracije. Če ne, bomo šli pa spet na volitve. ODMEVI 75. junij - dan krivde, odpuščanja in sprave Dragi slovenski veterani, drage občanke in občani! Današnje snidenje na tem svetem kraju miru ob Lipi sprave, nad katero bedi Odrešenikovo znamenje, ima še poseben pomen. Poseben zato, ker na njem izražamo svoja spoznanja in Želje veterani, stari odsluženi vojaki, ki smo na svojih telesih in dušah izkusili grozodejstva vojne, ne glede na to, na kateri strani so nas ubijali in na kateri smo ubijali mi. V bojih smo bili vsi prepričani, da smo na pravi strani, sčasoma pa smo spoznali, da med nami ni resničnih zmagovalcev. ODMEVI Dan krivde, odpuščanja in sprave je najprej dan vseh, ki so šli prostovoljno v boj proti zavojevalcem, ki so nam hoteli vzeti zemljo in našo slovensko besedo. Vseh, ki so se postavili v bran domovine iz ljubezni do nje in ne iz pohlepa po oblasti. Sem sodi ogromna večina partizanskih borcev in malone vsi zavedni Slovenci, ki so imeli radi svoj narod in so se bojevali ali pripravljali na boj. To so bili predvsem časmiki in podčastniki jugoslovanske kraljevske vojske, plavogardisti. Glavnina je bila pobita na Grčaricah, veliko jih je padlo po vojni v Slovenskih Goricah in v Pre-kmurju kot Matjaževa vojska in križarji. Vsem, ki so padli v boju proti zavojevalcem za narodovo svobodo, je posvečen današnji dan. Tudi partizanom, ki so padli za komunistično oblast. In vaškim stražarjem in domobrancem, ki so kot proti-komunistični borci padli v državljanski vojni. Pa še ogromnemu številu Slovencev iz Štajerske, Gorenjske, Koroške, Primorske in Prekmurja, ki so v vojni izgubili svoja življenja pod zastavami sil osi. Od Nar-vika do Tobruka in od Atlantika do Kavkaza so grobovi slovenskih fantov in mož. Štiriindvaj-settisoč (prenekateri je bil ubit po vrnitvi tik pred domačim pragom) jih je bilo prisiljeno darovati življenje za tujo stvar. Pa so bili to naši ljudje, sinovi slovenskih mater, naši vrstniki, sošolci, tovariši (tu v pravem pomenu besede) in prijatelji. Če je mati Domovina, morebiti zaradi svoje mladosti, nanje pozabila, pa jih nočemo pozabiti mi, čeprav smo med vojno bili v nasprotnih strelskih jarkih. Skoraj zagotovo bi ne bilo današnjega spominskega dne, če se v davnih junijskih dneh leta 1945 ne bi zgodilo tisto, kar ni samo največja narodova nesreča, marveč dejanje, ki zadeva naš ponos, in ki jo je zakrivila prejšnja komunistična oblast. "Po strelu v tilnik, še zvezanih rok, si zvrnil me v brezno, moj brat, k tisočerim..." Očitek, obtožba, pri kateri zastane misel in korak. Desettisoč mladih Življenj (med njimi tudi dojenčki in otroci) je bilo žrtvovanih Molohu, da se zadosti sli po oblasti. In to v času, ko se je svet veselil konca vojne in ko se je krivce že moglo postaviti pred sodišče. Ubijala je oblast, komunistična oblast, načrtno in premišljeno. Ubijala je država, katere pravna dedinja je nesporno tudi demokratična Republika Slovenija. Ubijala je ideologija boljševizma. Svoje nasprotnike, proti-komuniste, da bi si zagotovila absolutno in večno oblast. Plemenito idejo narodnoosvobodilnega boja je sprevrgla v pošastno nečlovečnost. Okoli 80 množičnih grobišč in nešteti posamezni grobovi so neme priče slovenskega holokavsta. Ne gledati nazaj in ne videli zla, ki je bilo storjeno, je nasvet, ki ga odklanjamo. Ravno pogled nazaj nas more odvrniti od napačne poti, na kateri smo nekoč že bili. Sicer pa bo vse, kar se dogaja danes, jutri že preteklost, ki nas uči in opominja. Skupina slovenskih veteranov iz vrst partizanov (ne jemljem si pravice govoriti v imenu večine partizanov), iz vrst domobranske vojske, plavogardistov in slovenskih vojakov pod zastavami sil osi, ne glede na to, na kateri strani smo bili med vojno, na pravi ali napačni, obžalujemo vsa nečloveška dejanja nad katerimikoli ljudmi, vojaki in zlasti ujetniki in jih obsojamo, enako kot obsojamo grozovito-sti in nečloveška ravnanja, kakor je nepojmljivo in nerazumljivo to, kar se je zgodilo v junijskih dneh leta 1945 na naši slovenski zemlji. Pavendar. To je del naše preteklosti, za katero nočemo, da bi se kdajkoli ponovila. Petnajsti junij smo izbrali za dan krivde in opomina. Tudi za dan odpuščanja in sprave ob spoznanju, da je sprava višja vrednota kot vsaka sodba, pa naj je še tako pravična. Pred dvema letoma smo na tem svetem kraju razglasili 15. junij za Dan krivde, odpuščanja in sprave v trajen spomin na segment naše preteklosti, na katerega nismo ponosni in ga obžalujemo. Pred tremi leti smo tu prebrali predlog deklaracije o narodni spravi. Naš spominski dan je dan resnice. Pa to ni dan samo žalostne resnice. Je tudi dan upanja v prihodnost, kakršno si želimo in si je želi ogromna večina slovenskega naroda in vseh državljanov Republike Slovenije. varovali družbeno Delikatesino premoženje. Še vedno pa ne verjamem, da obstaja kakršenkoli sporazum o hrambi, kajti informacijo o nesporazumnem odvzemu računalnika iz hotela Triglav mi je posredoval sam direktor hotela Triglav, ki je zgroženo ugotavljal, da so mu bili tako odvzeti tudi vsi poslovni podatki. Pri tisti priči sem informacijo preverila pri kriminalistih Policijske postaje Jesenice in ni bilo nobenega dvoma, da je povsem točna. Zakaj bi direktor klical policijo, če obstaja sporazum o hrambi? Če pa res obstaja kakršenkoli sporazum o hrambi, se pa poraja izjemno resno vprašanje, ali direktor hotela Triglav daje nekaterim upnikom prednost? Ali hotelu Triglav, ki je še vedno družbena firma, pred začetkom vseh uradnih postopkov in dogovorov z upniki odtujuje osnovna sredstva? Lep pozdrav!. Živeti svobodno, prosti fizičnih in duhovnih spon, potem ko smo se složno kot še nikoli v zgodovini po plebiscitu 23. decembra 1990 odločili za samostojnost. Iz tega kraja smo združeni ob Lipi sprave javno Darinka Sedej čestitali vsem slovenskim strankam in organizacijam in slovenski Katoliški cerkvi za v< . njihova prizadevanja za zgodo- NeUtemelieni OČltKl vinski narodni sklep. * Danes, ko se spominjamo najtemnejših dni v naši zgodovini, se moramo spomniti tudi njenega najsrečnejšega dne, dneva rojstva slovenske države, dneva slovenske državnosti, ki ga bomo vsi složno slavili 25. junija, bolj složno in enotno kot današnji dan pri Lipi sprave, pri kateri in iz objektivnih razlogov nobenega duhovnega ujetnika rdeče peterokrake. Veterani druge svetovne vojne ob Lipi sprave izrekamo posebej vojaško čast teritorialcem in policistom in drugim junakom padlim v osamosvojitveni vojni pred dvema letoma. Nanje smo še posebej ponosni, saj so dali svoja življenja za pravo narodovo svobodo in rojstvo slovenske države. Čeravno Slovenci nismo narod vojšča-kov, se ne moremo izogniti tudi spominu na padle Maistrove borce in na 400. obletnico bitke pri Sisku, v kateri so slovenski vitezi in vojščaki branili Evropo. Naš spominski dan je dan spominjanja na vse padle in umrle za Domovino, posebej dan spomina na dni, ko je slovenski človek pozabil biti človek. Da bi se zlo ne ponovilo nikdar in da bi človek ohranil človečnost. Iz zemlje moriš in iz želje, da bi morija, ki nas deli, se ne ponovila, da lučka vesti, ki še brli, bi ne uglasnila, je vstala v življenje. Lipa sprave Slava vsem padlim. Slava vsem umrlim za Domovino. Naj nam oprostijo vsi, ki jim naša proslava moti nočni mir. Stanislav Klep Slavnostni govor ob Lipi sprave v Ljubljani Kdor prej pride, več lahko odnese Na moj članek, ki govori o tem, da sta dve delavki jeseniške Delikatese brez vednosti in ob odsotnosti direktorja hotela Triglav v Mojstrani odnesli iz hotela računalnik z vsemi poslovnimi podatki, se je oglasila direktorica Delikatese gospa Nada Roličeva. Pravi, da je Delikatesa kot upnik hotela Triglav dolg zavarovala z računalnikom in da o tem obstaja Sporazum o hrambi, ki med drugim tudi določa, da je vsak trenutek možen dostop do podatkov, shranjenih v njem. Gospa direktorica! Že dolgo cenim vašo strokovnost in poslovno sposobnost in verjamem, da ste s tem, ko ste kot eden izmed upnikov hotela Triglav »dolg zavarovali z računalnikom* in kot dober gospodar tako Nimam namena polemizirati in se poglabljati v retorične "ekshibicije" (sposojen termin od gospoda Jožeta Dežmana), ki me pikolovsko lovi za vsako besedo v prispevku, objavljenem v Gorenjskem glasu, v katerem sem posredoval mnenja in stališča borčevskih organizacij o njegovi pobudi za delitev sredstev iz občinskega proračuna za ZZBU NOB Radovljica. Jasno je, da se kot član te organizacije ne morem distancirati, saj gre vendar za vprašanje njenega obstoja in delovanja. Na očitek gospoda Dežmana, naj mu takoj zagotovim, da v svojih "veteranskih pomislekih", kakor piše gospod Dežman, nimam nobenih skrbi za globalno usodo LDS. Ne vem, od kod takšna paranoična misel? Usoda LDS mi je deveta briga, imam že svojih dovolj. Nimam tudi nobenih političnih, še manj pa oblastniških ambicij. "Neznana stranka KDS", oziroma kratica, ki moti gospoda Dežmana je, priznam, moja strojepisna napaka, ki jo je spregledal tudi lektor. Gospod Dežman je najbrž dovolj bister, da je lahko ugotovil, za katero stranko gre, saj so njeni poslanci družno z LDŠ večinsko sprejeli njegov predlog. Druge sporne kratice ZZBU NOB je zakrivil tiskarski škrat, menda vajen dosedanjega naziva naše organizacije. Črno na belem s kopijo članka lahko dokažem, da v njem nisem niti enkrat izpustil tisti "U", ki bega gospoda Dežmana. Močno pa me preseneča drzna trditev gospoda Dežmana, da imamo likvidatorska nagnjenja, ki bi jih bojda uresničili, če bi se vrnili časi, ko je "cvetela tovrstna obrt"??? To so bih časi, ko je bil gospod Dežman še drugačnih nazorov in je kar plodno in lepo sodeloval z borčevskimi organizacijami! Zavračam takšno grobo in žaljivo hipotezo, za katero gospod Dežman nima nobenih dokazov. Trajna privrženost izročilom NOB ni nič drugega kot privrženost demokratični, neodvisni, svobodni in samostojni Sloveniji, za katero smo se borili in se plebiscitarno z drugimi slovenskimi državljani opredelili ob predlanski osamosvojitvi. Jošt Rok GLAS * EKONOMSKA | »PROPAGANDA« Leg Mencinger Valerija Skrinjar - Tvrz, pisateljica Zbogom Bosna, zbogom Sarajevo Vojna vrne človeka na njegovo nagonsko raven, bori se le še za hrano, za preživetje. Svoj človeški obraz smo reševali različno: sama sem pisala dnevnik, sarajevski igralci se trudijo z gledališčem, televizijski snemalci snemajo dokumentarce o sarajevskem vsakdanu. Drugi svoj človeški obraz, da ga ne bi ta nesmiselna vojna povsem izmaličila, najdejo morda v pomoči sosedu, v delitvi koščka kruha, v prinašanju vode. Valerija Skrinjar - Tvrz, upokojena novinarka sarajevskega Oslobodjenja, Pisateljica, je ženska, ki ne govori o svoji lastni nesreči - brez vsega je pribe-žala po dolgih letih življenja in dela v Sarajevu domov v Slovenijo. Če govori o Bosni, govori o drugih, nesrečnejših od sebe, ki so izgubili vse, tudi dom, svojce. Takrat se ji orose oči, opravičuje se, da njo, ki bo v srcu ostala Še dolgo Sarajevčanka, boli vsaka strelna rana na sarajevskih stavbah, pa je ne bi bolelo zaradi ran na nič krivih ljudeh. Od Bosne se je poslovila lani oktobra, v resnici pa se je že dosti prej z dvema knjigama. In tudi zdaj v Ljubljani jemlje slovo s pisanjem knjige o Bosni. Čeprav bo poslej doma, se bo najbrž vedno poslavljala od Bosne, take kot jo je poznala dolga leta in kakršna ne bo nikoli več, če sploh še bo - Bosna. Ko sta z možem oktobra lani z letalom prispela s splitskega na brniško letališče, je unela v potovalki le plašč in nekaj zimskih oblačil, drobnarije in po en izvod knjig, kar JJh je doslej napisala in so iz-Be v Sarajevu ali v Ljubljani. In še rokopisa dveh novih knjig, od katerih je bila ena že v tiskarni, toda zaradi vojne zdaj ne more iziti. In svoj sarajevski dnevnik, katerega odlomki so te dni izhajali v slovenskem dnevnem časopisju. Samo to je šlo v potovalko. V Sarajevu je ostalo za ose-mintrideset let spominov, dela, življenja. V skromno prtljago vsega tega ni mogoče stlačiti, saj Valerija Skrinjar -Tvrz ni mogla k skromni popotnici dodati niti družinskega albuma, slik, svoje knjižnice, drobnih spominkov, ki se nabirajo v dolgem življenju. V prelepem hribovju Vlašića je ostala zapuščena počitniška hišica, kamor sta z možem in vnuki zahajala več kot trideset let in kjer so ju ljudje, ki se med seboj nikoli niso spraševali po veri, narodnosti in po- dobnih razločevanjih, vzeli za svoja. V Sarajevu je ostalo stanovanje, na ulici od granate razbit avtomobil. In vsa nesreča, ki se je zgrnila nad Bosno. In kolegi iz Oslobodjenja, ki v nemogočih pogojih vsak dan natisnejo časopis, da jim ves novinarski svet ploska in pomaga. "Ne verjame, kdor ne skusi, kako vojna spremeni vrednote. Ljudje me sprašujejo, ali mi je hudo, da je v Sarajevu ostalo vse, kar sva z možem imela. Ni lahko samo s potovalko za vedno oditi, toda (nadaljevanje z 12. strani) v»«kd«njega življenja in v ciklus vključil vrsto večnih satiričnih tem, saj je cenzura ves čas budnospremljala njegovo delo. Družbeno-kritič-na ost je marsikdaj celo prikrita z norčevanjem iz vrste občečloveških pregreh in slabosti (alkoholizem, pretepaštvo), a kljub temu je Umetnik ostal nadvse kritičen do sprenevedanj in pokvarjenosti, ki jih je začutil v tedanji družbi. Grafično mapo spremlja tudi angažiran esej, Pravcati programski manifest družbeno-kritične Umetnosti, ki odseva tudi takratne Ravnikarjeve Poglede na umetnost. V njem avtor, dramatik in esejist I. Brnčič poudarja, da je umetnost lahko tudi kritika, zato se mora lotiti tudi grdih pojavov v življenju. "Kar je treba poudariti, je dejstvo, da je gradivo te zbirke naša slovenska problematika, da se v teh podobah kakor v upognjenem ogledalu Zrcali cela vrsta tistih klavrnih posebnosti naše malomestne sredine, ki se sicer pojavljajo v vseh dobah in Vseh družbah sveta, a so dobile v naši Zatohli majhnosti še prav posebej izvirno slovenski poudarek... Naše blato, naše krčme, naši pijanci in kvartopirci, znamenita slovenska kvanta, ki tako drastično in tako nujno dopolnjuje naš nevrastenični, tercijalski in tako opolzki puritanizem, tista bolna "putka" slovenske "morale", ki je ugonabljala celo duhove, kakršen je bil Ivan Cankar, naša klinična, pohabljena, do mozga licemerska čednost in naše poniglavo alkoholično junakovanje - vse te konvencionalne slovenske tipičnosti so že po svojem resničnem obrazu tako zmaličena oblika Človeškega življenja in človeških nravi, da ie groteskna spaka njihova pristna podoba. (I. Brnčič, spremna beseda h grafični mapi, 1937). Grafični cilkus je slikar snoval več let. Razdelil ga je v tri vsebinsko ločene dele: "In vino", "Lede in labodi" in "Ecce homo" ter za vsak sklop grafik izbral drugo barvo podlage; vijoličasto za grafike, z motivi, ki so bili povezani z vinom, nežno rjavkasto za del, ki ga je posvetil ljubezni, in zelenkasto za najbolj kritičen del celote. Kljub v oblikovnem pogledu najbolj opaznem vplivu grafičnih listov Fransa Maser-eela ciklus ni enotno delo, saj se v njem mešajo vplivi karikature, groteske in satire. Ne glede na različne odmeve v časopisju, ki so bili v veliki meri odvisni tudi od politične usmerjenosti njihovih uredništev, Ljubo Ravnikar zaželenih priznanj z njim ni dosegel. Novinar Slovenskega naroda ga je označil kot "umetnost, ki noče biti zgolj likovno obravnavanje življenjskih pojavov, temveč hoče te pojave tudi odobravati ali odklanjati ter prispevati po potrebi svoj delež k uničevanju jalovih življenjskih vrednot ali k utrjevanju in uveljavljanju novih," in kot umetnost, "ki ni samo prikazovanje lepote, temveč je tudi boj in kritika". (Lj. R. Ogledalo, Slovenski narod, 14. 5. 1938) Ljubo Ravnikar se je v medvojnem obdobju v enaki meri prizadeval, da bi se uveljavil tako s svojimi slikami na platno, akvareli, ilustracijami in grafičnim ciklusom, a že na razstavi v Galeriji Obersnel leta 1940, na katerije predstavil 90 del, pravcati prerez vsega, kar je do tedaj ustvaril, je kritika ugodno sprejela predvsem njegove akvarele. V umetnikov nadaljnji razvoj je usodno posegla 2. svetovna vojna, ki jo je prebil v internaciji v Carporoliju v Abruzzih in Casoliju v Apeninih. Tu se je predvsem zaradi skromnih možnosti, ki jih je imel na voljo, posvetil risbi, gvašu in akvarelnemu slikarstvu, ki se ga je oprijel tudi v letih po končani vojni. Predvojnim in obsežnemu medvojnemu ciklusu, ki skupaj s ciklusom "Po sledovih IV. in V. ofenzive" obsega več kot 400 del (hrani ga Muzej novejše zgodovine v Ljubljani), so se po vojni pridružili še številni tematsko zasnovani ciklusi akvarelov (Rim, 1956, Stari Kranj, 1963, Bohinj, Jesenice, Škofja Loka, Ravne na Koroškem itd.), ki so bili nemalokrat posvečeni krajem, v katere se je umetnik vedno rad vračal. Z akvarelnim slikarstvom, ki mu je po vojni končno prineslo zaželena priznanja, je želel zaključiti svoj ustvarjalni opus. Številne samostojne razstave in udeležba na likovnih kolonijah, slikanje v naravi ali v izbranem vaškem ali mestnem arhitekturnem ambientu, mentorstvo gorenjskim amaterskim umetnikom, ki so zelo številno prevzeli njegov ustvarjalni način - vseto je njegova dela naredilo izredno priljubljena. Akvarel mu je omogočal, da je v čim hitrejšem času lahko poustvaril izbrani motiv, ki se je pred njegovimi očmi neprestano spreminjal. To je vidna sled impresionizma v njegovem delu; Ljubo Ravnikar je konec tridesetih let obiskoval tečaj slikanja pri Mateju Sternenu, njegova prva domača učitelja pa sta sicer bila Peter Zmitek in Gojmir Anton Kos. Umetnik je zato vedno delal neposredno pred naravo, v kateri je nemalokrat videl tudi prijateljico in zatočišče, svoja dela je doma le dokončeval. Sam je trdil, da mu je bila pri akvarelu "najvišja šola naša zemlja, kakršna je naša Gorenjska, Dolenjska, Notranja, vsaka z lastno svojstveno lepoto". "Pokrajino dojemam nekako muzikalno, a pesem, ki jo čutim ob nji, transponiram v barve in barvni toni se mi zlivajo v akvarele, ki so zame pesem zemlje." (Pomenek z Lj. Ravnikarjem, Jutro, 30. 9. 1940) Literatura: Andrej Pavlovec, Ljubo Ravnikar, Snovanja, Gorenjski glas, 7. 10. 1967 dr. Cene Avguštin, Predvojno obdobje v slikarstvu Ljuba Ravnikarja, Snovanja, Gorenjski glas, 18. 11. 1975 dr. Cene Avguštin, Ljubo Ravnikar, katalog ob spominski razstavi, oktober/december Kranj 1975 Barbara Boltar, Ljubo Ravnikar Življenje in delo. Kranjski zbornik 1990 Foto: L.M. kdor je izkusil, kako dragoceno je lahko vedro vode, vrečka jabolk ali šopek blitve, potem ve, kaj so vrednote. Vrednote v Sarajevu so danes le še življenje, solidarnost, poštenost, prijateljstvo. Vse drugo ni nič. Morda sem sama v posebnem položaju. Res, da sem v Sarajevu pustila svoj dom, štiri desetletja življenja v Bosni, toda vrnila sem se domov, h koreninam, kot pravimo. Grem domov, je bilo najlepše, kar sem si lahko rekla, ko mi je kolega Zdravko Latal prišel povedat, da je moje ime na spisku za odhod. Zime z možem, ki je hud astmatik, dvajset let se vsako leto zdravi v Ljubljani, prav gotovo ne bi preživela. Stanovanje brez ogrevanja, pičla hrana, vedno se išče voda, pri tem pa, kadarkoli stopiš iz hiše nekdo, ki te ne pozna in ga ne poznaš, strelja nate samo zato, ker si živ in ker si Sarajevčan. Tu v Ljubljani, v Sloveniji imam svoje odrasle otroke, znance, prijatelje, kolege pisatelje, celo moji nekdanji soborci me sprašujejo, ali kaj potrebujem." Zato pravzaprav nima občutka, da začenja vse znova, iz nič, tako kot začenjajo mladi. Pa čeprav njej, upokojenki s pokojnino iz države, ki je vojni, ne ne morejo pošiljati pokojnine. Že v Sarajevu je pokojnina, ki jo je inflacija izničila na vsega pet nemških mark, prihajala neredno, včasih za mesece nazaj. Ni se sicer vrnila v rodno Zagorje ob Savi, pač pa si ureja novi dom sredi Ljubljane. Zatrjuje, da je srečnejša od vseh drugih, ki so morali zbežati, prišla je domov med svoje, ne muči je misel, da je v Bosni ostal njen dom, kamor bi se morala nekoč vrniti. Ponoči ne sanja tako kot tisoči beguncev, da se vrača v Bosno, tako kot se človek vedno vrača dejansko ali v mislih tja, kjer je naredil prve korake. Valerija Skrinjar -Tvrz je doma in piše knjigo o Bosni. ★ ★ ★ Ko je na majskem mednarodnem srečanju Pen centrov na Bledu stopila za mikrofon starejša gospa zadržanih kretenj, vzravnane drže in mirnega pogleda, ne bi nihče verjel, da je preživela pol leta sarajevskega pekla, polnega granat, iskanja vode in hrane, pa tudi izjemne solidarnosti, ko si s sosedom deliš požirek vode, en krompir ali tisto, kar je skoraj manj kot nič. Humanitarna pomoč, ki so jo v šestih mesecih vojne dobili le štirikrat, je več kot skromna. Na primer dva kilograma moke na družino, pa še to je bilo treba pol vrniti nazaj v krajevno skupnost, ker so se ušteli v količinah. Toda vse se lahko preživi, pravi, ne more pa se sprijazniti z naivnostjo, tako vsesplošno in neomajno, ko je tako kot večina v Bosni verjela, da se vojna nikakor ne more zgoditi. In tudi zdaj, ko se vse to dogaja, ko razpada dežela, ki je poznala sožitje različnih, ki je zaradi takega sožitja preživela stoletja, da bi dočakala čas, ko je nacionalizem kot rakasto tkivo načel to sožitje in ga sesul. Toda še vedno verjame, če bi orožje potihnilo, bili zložinci kaznovani, bi bosanski ljudje znova našli način, da zažive v sožitju. Čeprav je večina tega, kar je bilo v Sarajevu in drugod v Bosni pomembnega, že porušeno. Koliko je žrtev? Za napadalce se ne ve, oni svojih mrtvih kot da ne štejejo, čeprav za srbskimi vojaki jokajo njihove matere; toda žrtev med bosanskim prebivalstvom je 200.000, od tega 25.000 otrok. Pa porušeni domovi, ranjeni, pohabljeni ljudje, razbite družine, posiljene ženske. Je po takih zločinih sploh možno sožitje? Valerija Skrinjar -Tvrz je o tem prepričana, čeprav ve, da bo vseeno ogromno ljudi živelo poslej samo zato, da maščujejo svoje mrtve. Vojna je prinesla grozo in strah, ki ga je preveč, da se ne bi prenesli tudi na naslednje rodove. "Najhuje v tej vojni je mogoče to, ko si prepričan, da se kaj hujšega, kot si že doživel, ne more zgoditi. Ko so 27. maja lani tri granate v ulici Vase Miškina naredile masaker med ljudmi, ki so v vrsti čakali na kruh, sem verjela, da kaj hujšega ne more obstajati. Toda čez dva dni, so granate porušile vso sosednjo ulico, katere hiše se dotikajo našega bloka. Potem slišiš za grozovita posilstva, za igranje nogometa z odsekanimi glavami in misliš, da je to že vrh groze, ki se sploh lahko zgodi. Pa si spet v zmoti. Nisem verjela, tudi drugi ne, daje lahko toliko zla v ljudeh." ★ ★ ★ Morda pomaga človeku v najhujših stiskah preživeti izkušnja podobnih razmer. Ko se je pred dnevi na eni ljubljanskih šol pogovarjala s šolarji, kar niso mogli razumeti, zakaj je kot otrok hodila v šolo bosa. O svojem otroštvu je napisala vrsto zgodbic s skupnim naslovom Bosonoga. V teh zgodbah govori o mali deklici iz rudarske družine v Zagorju, ki je brezskrbno tekala po travnikih bosa, do prve slane brez čevljev hodila tudi v šolo. Ko je te zgodbice prebral pisatelj Tone Seliškar, takrat še urednik pri Mladinski knjigi, je bil navdušen in leta 1968 je knjiga izšla v Ljubljani in čez dve leti še v Sarajevu, in to dvakrat, tudi kot dopolnjena in razširjena izdaja. Predlanskim je Bosonoga po skoraj treh desetletjih spet izšla v Sarajevu. Kljub obremenjenosti z novinarskim delom, jo je vse bolj mikalo pisanje zgodb za mladino. Po uspehu Bosonoge, je počasi začela nastajati vrsta zgodb o mladih, katerih otroštvo je ujela druga svetovna vojna. Tudi njeno. Še he šestnajstletna se je znašla v Šlan-drovi brigadi in ker ji, otroku, seveda niso dali orožja, je postala partizanska učiteljica na Tuhinjski Češnjici. O podobnih otroških usodah je nastala knjiga Drugačne pomladi, zbirka zgodb o otrocih v okupiranih mestih. Potem so knjige kar sledile druga drugi: Da ne zaidejo sanje z imenitnimi ilustracijami Jelke Reichman, Kam potuje cesta, ki je izšla tudi v Ljubljani, avtobiografska zgodba Skrivnost partizanke Vanje, pa Bajka o ključu, Dobri duh planine in mi, ki jeseni izide tudi pri Mohorjevi družbi v Celju ter še V naročju divjih trav. Rolanov krog je knjiga o zapuščenih otrocih, ki je že bila v tiskarni, pa kaže, da zdaj ne bo mogla iziti. Tako kot Pelod osamljenih otokov. Rokopisa je prinesla s seboj v potovalki, morda bo lahko knjiga, ki je pravzaprav poslavljanje z Rimskim mostom, z Baščaršijo, izšla pri kakšni slovenski založbi. Vse drugo, neobjavljene zgodbe za otroke, knjige, ki jih je iz slovenščine prevedla - Ingoliča, Svetino, Branko Jurca, Kranjca, Nežo Maurer - vse je ostalo v sarajevskem stanovanju. Sicer pa, kolikokrat se sploh lahko poslovi pisatelj? Z eno knjigo? Dvema? Niti slutila ni, da se je nekako poslovila od svojih malih prijateljev že s knjigo Dobri duh planine in mi. Posvetila jo je otrokom, ki so prihajali k njeni počitniški hišici na obronkih Vlašića. Ko je knjiga izšla, je vsej mali druščini poslala po en izvod in v vsako napisala posvetilo. Knjige za odrasle je začela pisati kasneje. Pred leti je v Celjskem tedniku kot podlistek izhajal njen roman Dolina Črne reke, ki jo je pisateljica navezala na rojstni kraj Zagorje. Knjiga naj bi letos jeseni izšla v Zagorju. V knjigi Tudi sonce ima pege je opisala partizanstvo v Bosni, kakor ga je spoznavala ob spominih moža partizana in prijateljev. "Si lahko mislite, da Sarajevo uničujejo že petnajst mesecev? je sploh mogoče uničiti neko mesto, ko pa bo vedno živelo v spominih ljudi. V Foči so uničili prav vse džamije, toda v človeškem spominu je nemogoče izbrisati prav vso kulturno dediščino, verjamem, da bodo ljudje ohranili vse v spominu, spet bodo gradili, pisali bodo o tem, ohranili za naslednje rodove. Kaj bodo ti rodovi počeli? Bodo poravnali računa za to nezaslišano vojno? Prepričana sem, da zlo ne more nikoli zmagati. Morda začasno, navidezno, toda docela in dokončno nikoli. Na Bledu sem v svojem govoru zatrdila, da takih krivic, nasilja, zločinov ne more kaznovati človek, morda jih bog lahko. Prepričana pa sem, da bodo v Bosni trpeli naprej prav vsi. Ta dežela je bila kot velika družina različnih otrok. Odslej bodo trpeli prav vsi." Nekaj tega trpljenja je vzela Valerija Skrinjar - Tvrz s seboj v Slovenijo. Prepričana je, da se bo tu rodilo še nekaj njenih knjižnih otrok in morda jo bodo ti otroci preživeli, živeli še dlje od njenih dejanskih in pripovedovali kasneje drugim ljudem, da so v vsakem obdobju dobri ljudje, da je tudi zlo, ki včasih prevlada, toda nikoli ne zmaga. Zaradi takšnega prepričanja je vredno živeti v tem norem svetu. SNOVANJA Evropski mesec kulture Enkrat v življenju Pevci Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj smo na turneji, s katere smo se pravkar vrnili, doživeli mahlerizem - omamo z Gustavom Mahlerjem. Prvi teden junija je v glavnem mestu avstrijske štajerske Gradcu izzvenelo sklepno dejanje Evropskega meseca kulture, ki je v resnici trajal mesec in pol in je potekal pod naslovom Evropa v Gradcu '93. Maastrichtski sporazum o združeni Evropi je pravzaprav pomenil zeleno luč za prireditve te vrste, podprla pa jih je tudi evropska skupnost. Prvi Evropski mesec kulture je bil lansko leto v Krakovu, na letošnji zaključni prireditvi v Gradcu pa je prevzel prehodno zastavo prireditve budimpeštanski podžupan. Prihodnje leto bo torej ta veliki pregled evropske kulture v Budimpešti. V mesecu in pol so se v Gradcu predstavih tudi številni Slovenci, na sklepni prireditvi pa smo sodelovali pevci Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja z dirigentom Damijanom Močnikom. Zaključna prireditev je potekala pod naslovom Enkrat v življenju in boljšega naslova si res ne bi mogli izmisliti. S pevskimi zbori iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Poljske in Slovenije, simfoničnim orkestrom in solisti je bila izvedena Osma simfonija Gustava Mahlerja, imenovana Simfonija tisočev. Avstrijski skladatelj Gustav Mahler (1860-1911) je bil eden največjih dirigentov svojega časa. Rodil se je v Kalištu na Moravskem. Po končanem študiju na dunajskem konservato-riju se je začela njegova dirigentska pot v Halleju, nato je odšel v Ljubljano (1881/82), od tu pa ga je pot vodila v Olomouc, Kassel, Prago in Leipzig. Z osemindvajsetimi leti je postal direktor opere v Budimpešti, leta 1891 je odšel v Hamburg, kjer je prevzel mesto glavnega direktorja hamburške opere. Leta 1897 je postal direktor Dvorne opere na Dunaju, ki je pod njegovim vodstvom doživela eno najsijajnejših obdobij v svoji zgodovini, zaslovel pa je tudi kot dirigent dunajske filharmonije. Leta 1907 ie odšel v Ameriko, kjer je bil stalni gost Metropolitanske opere m od leta 1909 tudi Newyorške filharmonije. Leta 1911 se je nekaj dni pred smrtjo vrnil na Dunaj. Svojo ustvarjalnost je navezal na Beethovnovo klasiko in Brucknerjevo romantiko (bil je Brucknerjev učenec). Imenovali so ga "zadnji simfonik romantičnega obdobja in smeh predhodnik glasbenega impresionizma". Njegova dela, ki so tehnično brezhibna, odlikujejo globoko človeške vsebine. V svoji strasti po neizmernem je v simfonijah - po zgledu Beethovnove Devete - pogosto uporabljal človeški glas kot instrument ter tako ustvarjal simfonični zvok posebnih značilnosti. Prva izvedba njegove Osme simfonije je bila 12. septebmra 1910 v Munchnu, dirigiral pa je skladatelj sam. Nastopilo je več kot tisoč izvajalcev in je bila evropski dogodek, danes pa šteje za enega najpomembnejših koncertov v 20. stoletju. Tudi z današnjega zornega kota je sodelovanje pri taki izvedbi za vsakega izvajalca dejanje, ki se ti lahko zgodi zares le enkrat v življenju. Nam je bilo omogočeno sodelovati in doživeti veličastnost tega enkratnega glasbenega dela. Poleg našega zbora so pri izvedbi sodelovali še zbor Steiermark iz Gradca, Komorni zbor Visoke glasbene šole Franc Liszt iz Weimarja (s katerim smo se družili že na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Spittalu leta 1988), zbor Zoranić iz Zadra, stolni zbor iz Gradca, Komorni zbor Monteverdi iz Budimpešte ter Otroški zbor Legenda iz Opol na Poljskem. Instrumentalni del je prispeval pomnožen graški simfonični orkester, sodelovalo pa še osem znanih vokalnih solistov: sopranistke Laura Niculescu, Brigitte Bau-ma in Tunde Szaboki, altistki Ildiko Szonvi in Dagmar Anna Hodi, tenorist, Wolfgang Mul-ler-Lorenz, baritonistAndreas Scheibner in basist Zelotes Edmund Toliver. Zboristi smo se seveda najprej pripravljali doma, vsak s svojim dirigentom, na enotedenskih vajah v Gradcu pa sta delala z nami graški dirigent Josef Dol-ler in dirignet weimarskega zbora Jurgen Puschbeck. Enotedenske pevske vaje so potekale najprej v prelepo opremljeni pevski sobi na Visoki glasbeni šoli v Gradcu, kasneje pa že v prireditveni dvorani, o kateri bo govora še kasneje. Ker je imel poleg pevskih vaj vsak zbor še svoje nastope, je bil program zares natrpan, a Radovljica in Sondrio Panjske končnice v Sassi de' Lavizzari Po podpisu Listine o prijateljstvu med občinama Sondrio in Radovljica so se v tem glavnem mestu ene od devetih pokrajin dežele Lombardija od 15. do 22. maja v Museo Valtelinese di storia e arte z dvema zbirkama predstavili tudi Muzeji radovljiške občine. Muzej v Sondriu še nastaja. Nahaja se v starem delu mesta v čudoviti palači Sassi de' Lavizzari, ki jo je leta 1922 družina podarila sondrijski občini. Muzej vodita dve strokovni osebi, od katerih je gospa Angela Fiordi tudi direktorica. Ideje o ustanovi, ki bi ohranjala spomin na preteklost pokrajine (Valteline), segajo že v leto 1874, ko se je osnoval za to dejavnost poseben provincialni odbor za arheologijo. Prve prostore je dobil muzej leta 1917 v palači Pretorio di Sondrio, v prej omenjeni stavbi pa je začel nastajati muzej leta 1990. Za javnost še ni odprt, toda dokončno so v njem urejene zbirke provincialne umetnosti od 13. do 17. stoletja z enkratno restavriranimi in firedstavljenimi freskami oko-iških cerkva, predmeti sakralne umetnosti ter slikami iz 17. stol. najbolj znane družine domačih slikarjev Ligari. Večina zbirk je bila muzeju podarjenih. Muzej bo, ko bo odprt za javnost, nudil arheološko, zgodovinsko, etnološko in umetnostnozgodo-vinsko podobo dežele Sondrio oz. Valteline. Muzeji radovljiške občine so se v pritličju palače Sassi predstavili s potujočo zbirko panjskih končnic Čebelarskega muzeja iz Radovljice in umetniško kovanimi izdelki mojstra Jožeta Bertonclja iz Kovaškega muzeja Kropa. Na ogled je bilo čez sto originalnih panjskih končnic s starih panjev "kranjičev", ki so posebnost slovenske ljudske umetnosti, osem fotografij najbolj tipičnih slovenskih čebelnjakov in originalna barvna slika gorenjskega čebelnjaka akademskega slikarja Jake Torkarja. Zbirko je spremljal katalog s tekstom tudi v italijanskem jeziku, ki je med številnimi obiskovalci žel veliko zanimanje. Po Z<:u>richu 1987, Dunaju 1989 in M<:u>nchnu 1991 je bila za čebelarski muzej to prva predstavitev v Italiji. V atrij mu- zejske palača se je zelo lepo vklopila tudi Bertoncljeva zbirka enajstih svečnikov, desetih okenskih mrež in dveh kovanih zmajev. O mojstru, ki je imel status samostojnega oblikovalca, je Maruša Avguštin v priložnostni zgibanki zapisala, da je samo z veliko vero v svoje umetniško poslanstvo in s svojo uporno naravo zmogel prerasti kovaško bedo in iz železa skovati v pretekost zazrte, pa vendar sodobno občutene oblikovalske umetnine. Dober teden se je v sondrijs-kem muzeju predstavljal delček naše kulture. Z njo se nam je utrdila zavest, da imamo nekaj, po čemer se lahko razpoznamo med drugimi narodi v Evropi, pa tudi nekaj, kar nas združuje v skupni kulturni prostor. Verena Štekar-Vidic Pibernikova znamenja France Pibernik. Ajdova znamenja, izbor iz poezije; likovna oprema Jurij Kocbek, Založba Mihelač 1993. Pri besedni umetnosti, kakršno nam predstavlja pesnik France Pibernik v strnjeni obliki antologije, lahko vzbudijo naše zanimanje nekatera mogoče ključna vprašanja. Vprašanje prostorsko-časnih koordinat njegovega pesnjenja. Vprašanje etično-etničnih razmerij med ustvarjalcem in sve-tom-zemljo-domom. Vprašanje pesnikovega odnosa do same besede in s tem do prehajanja in zahajanja iz njegove enkratne resničnosti v občo resničnost naroda, človeštva, kozmosa. To vse skupaj zna biti tudi sestavljeno vprašanje njegove poetike. Tako zastavljena vprašanja niso tako zelo splošna, da bi bila primerna kar ob vsakem pes-njenju. Takšna izhajajo iz konkretnega branja. Pesnik nam ponudi svoje odgovore nekako vnaprej. Tako posledice prehitevajo dogodke. Antologija je fakt. Bralec, zdaj se kar sprašuj! Znamenje v tem primeru predstavlja skupek pisnih simbolov, ki žanrsko ukinja zgodbo-zgod- bovino. Namesto tega je pred nami nekaj svetega, svet in svet. Se pravi tudi memento. Spominjati se življenja pomeni, spominjati se izkušnje slovenske smrti. Na Vhodu v njegovo pesniško Ravnino (1968) je namreč zapisano: "Najprej je treba umreti: med mrtvimi ni smrti." Znamenje pomeni poseben čas in poseben prostor. Je prostor pod "krvavo goro", čas pa nam pove, v katerih vse smislih in nesmislih. Nesmisel je pri tem evidentno lepo ime zločina. Ali kot pesnik zapiše v pesnitev September (1974): "Le molči, zgodovina, izbrala za sodnika si Katin." Domači ekvivalent za Katin je seveda Kočevski Rog. Znamenje je tudi prostor pesnikovega lastnega bitja, njegovega dogovarjanja z vsečasjem in vesoljem. Da je ajd, pomeni njegovo odločno distanco od ideoloških prisvajanj in podrejanj. Zato je pesnik v sočasju z vsem minulim in prihodnjim, pa v točasju zvečine brez vna-njega socialnega pokritja. Kot družbeni subjekt je sumljiv in ne-naš. Kot pesnik je neprostovoljno samozadosten, literar-noteoretično nedefiniran, sa-molasten in samoten. Njegove literarnozgodovinske raziskave dajejo v razmislek emigracijski književnosti vzporedno domovinsko, matično emigracijo, ki se včasih prikriva za dvoumnim izrazom "notranja emigracija", da se tako lažje pozablja na politično in obenem tudi literarnokritiško in literarnozgodovinsko permi-sivnost v naši kulturi. Konsekventno temu sledi Pibernikovi Ravnini tudi Epitaf, ki se glasi: "Res, tega pesnika nismo ubili - umrl je sam." Njegov verz je "za vse, ki so morali živeti", iz pesmi Vaški totem. Domači svet daje zadosten motiv in moč njegovemu pesništvu. Krajevne in širše znane legende, prizori njegovega bližnjega rodu so zarisani v minucioznih freskah trajne pesniške veljave. In tej so botrovala tudi Pibernikova duhovna znanstva z mnogimi umetniki, ne le besednimi. Njegovo pesniško pero se je ostrilo tudi med slikami in glasbo, ne le domačo. Med pesniki vzorniki so najmočneje prisotni Kosovel, Eliot, Dylan Thomas, Jese-nin. Najbrž ne bo prehuda, če rečem, da imamo Slovenci v pesniku Piberniku svojega Jeseni-na-Chagalla. Z Eliotom se rokuje v Malem kvartetu in v Oranžni ilovni smeri. Daljša pesnitev September deluje svetovljansko po svojih odprtih razgledih po moderni liriki in je vseskozi prežeta z lastnim izhodiščem, z lastnim rojstvom in lastno danostjo. Ko gre za popolnost, zaključki vodijo v svojo lastno zaključe-nost. Neka poetika je bila s tem dokončana in zaključena v doseženi "ravnini" v "septembru" kot pojmovnih ekvivalentih za prostor in čas. Neki mogoči presežek ju poveže v skupen Odzvok (1979), vendar v bolj tvegani obliki pesmi v prozi. Kar je pri tem na preizkušnji, je nujnost še večje izrazne gostote, da bi pesem v prozi še ostala pesem in tudi več kot pesem. Lahko bi govorili o višji besednoizvedbeni "ravnini" tega zrelega "septembra". Pibernikova Ajdova znamenja po svojem obsegu sicer spominjajo na običajno pesniško zbirko namesto na zasluženi širši izbor. To nekoliko preseneča. Sili nas misliti na to, da smo samo obubožani dediči neke dejansko visoke kulture. Kaj je to? Franci Zagoričnik pevska kondicija je rasla iz dneva v dan. Sami smo sodelovali na otvoritveni prireditvi na graškem gradu, koncertirali skupaj z madžarskim zborom v Judenburgu in imeli samostojni koncert na dvorišču deželne hiše v Gradcu Tretji dan zvečer je šlo prvič čisto zares: s simfoničnim orkestrom, solisti in dirigentom Fabiem Luisijem. Pred množico skoraj petstotih izvajalcev se je pojavil mož, za katerega smo predvsem ženske vedele povedati, da se ne bi obrnile za njim, če bi ga srečale na cesti. Kasneje smo svoje mnenje seveda temeljito spremenile. Njegova neizmerna glasbena moč in virtuoznost sta nas (to pot ne le žensk) dobesedno prikovali nanj. Tudi njegovo ime govori o tem. Rojen v Genevi, študiral v Gradcu, diplomiral dirigiranje pri Milanu Horvatu je od leta 1987 svobodni dirigent in gost pomembnejših opernih hiš (Dunajske državne opere, Nemške opere v Berlinu, Bavarske državne opere v Munchnu, Teatra San Carlo v Neaplju in Carlo Felice v Genovi) ter renomiranih orkestrov (leip-ziškega, torinskega, orkestra romanske Švice v Ženevi, zur-iškega, orkestra bavarskega radia in francoskega nacionalnega orkestra v Parizu). Fabio Luisi je stalni gost dirigent berlinske državne kapele in državne opere Unter den Lin-den. Letos je gost bregenških slavnostnih iger. O prireditvenem prostoru. Znano graško podjetje Energv & Environment, bolj znano kot Waagner Biro, je za to priložnost izpraznilo ogromno industrijsko halo in namestilo vanjo 2.500 sedežev, ki so bili razprodani že tri dni pred koncertom, in zagotovo še vsaj 1.000 stojišč. Nič običajnega koncertnega belišča, preprog, lestencev, le ogromna železna konstrukcija za oder in dvorana, ali kot je dejal Fabio Luisi: Posebno doživetje v posebnem okolju. Doživetje je bilo zares posebno, zaradi prostora, množice poslušalcev, ogromnega izvajalskega korpusa, zaradi Fabia Luisija M zaradi Mahlerja. Ko smo cel teden hodili na vaje, se nam je Mahler vsak dan bolj naseljeval v vseh kotičkih. Zbujali smo se z Mahlerjevo glasbo in zaspali smo z njo. Na koncu je bila to res prava zasvojenost z Mahlerjem. Napetost je rasla iz dneva v dan, do koncerta. Koncert je bil neponovljivo doživetje, nepopisna radost in nas je ponesla v vrtoglave višine. Po koncertu se res nismo mogli čisto takoj odpraviti domov, čeprav je bil drug dan čisto navaden ponedeljek s službo ali šolo. Šele na Šentilju smo nekoliko bolj zajeli sapo. A mahlerizem je dolgotrajna omama. Traja še kar naprej. Tako smo apezejevci skoraj pri koncu ene uspešnejših sezon, prve z dirigentom Damijanom Močnikom. Po zaključnem koncertu 18. junija v Radovljici sledijo zaslužene počitnice. Jeseni bomo začeli novo sezono -jubilejno petindvajseto. Načrtov zanjo je veliko. Računamo na vsestransko podporo, saj se skoraj noben zbor ne more pohvaliti z dirigentskimi imeni, kot so Eric Ericson, Fabio Luisi, Uroš Lajovic. Mi se lahko. Mija Mravlja Krajevna zgodovina kot promocija Mengeš in Trzin skozi čas Stane Stražar, slovenski polihistor, sodobni Valvasor in poznavalec vseh področij zgodovine, je napisal dela: knjige 80 let Gasilskega društva Domžale (1960), Kronika Doba ob 750-letnici (1970), Svet pod Taborom - o Ihanu (1974), Moravska dolina (1979), Gledališče pod kozolcem (1979), dramo Bratova kri (1980), Na pomoč - zgodovina gasilstva v občini Domžale (1980), 25 let delovne organizacije Termit (1985), Črni graben (1985), Ob bregovih Bistrice - od Rodice do Duplice in Radomlje z okolico (1988). Šest let je zbiral gradivo za krajevno kroniko Mengša in Trzina, ki je pred nedavnim izšla z naslovom Mengeš in Trzin skozi čas. Razvoj ene izmed štirih slovenskih prafar je popisal na realističen način, pri raziskovalnem delu pa se je opiral na najrazličnejše slovenske arhive, cerkvene arhive in knjige, v Eomoč pa so mu bile tudi hišne ronike, precej podatkov pa je pridobil s pogovori s krajani. V šestnajstih poglavjih so pregledno razvrščena področja: oblikovanje ravnine in vzpetine v geoloških obdobjih, vremenske razmere, vodovje, vodni viri, ledinska in hišna imena, izgovarjava; bogata arheološka najdišča od Mengša do Trzina in Rašice, prevodi zgodovinskih listin od srednjega veka dalje so kronološko urejeni, tlaka, dajatve naših prendikov po ohranjenih urbarjih, gospodarji po franciscejskem katastru od leta 1826 do kmetske odveze sredi 19. stoletja; bogato ustno in pesemsko izročilo ter godcevske in pritrkovalske viže; župnija sv. Mihaela, ki je najstarejša v naši okolici, cerkvena ureditev in sakralne in kulturne spomenike ter znamenja krščanske kulture; začetek osnovnega šolstva sega v 18. stoletje, že od prejšnjega stoletja je živahno na tem področju kulturno, športno in drugo društveno življenje, leta 1884 je bila ustanovljena mengeška godba, leta 1890 gasilsko društvo, nekaj let kasneje pa kulturno društvo; poleg odličnega slovenskega pripovednika Janeza Trdine, so se na tem področju rodili številni znameniti možje, najboljši baročni slikar Franc Jelovšek, politik in gospodarstvenik Ivan Hribar, umetnostni zgodovinar Janez Veider; poglavje o gospodarstvu - razvoj gospodarstva od kmetijstva do obrtništva in sodobne industrijske tehnologije; uprava; razvoj komunalne dejavnosti od cestnega, vodovodnega, kanalizacijskega in električnega omrežja; izročilo o nekdanjih avstrijskih vojnah in o prvi svetovni vojni; dogodki za samostojno Slovenijo, podrobno je opisan boj v Trznu junija 1991; zbrane so kronike nesreč, epidemij, vremenskih posebnosti, potresov in požarov. Knjiga Mengeš in Trzin skozi čas obsega 784 strani, 800 črnobelih slik ter risb in šestnajst barvnih prilog. Knjiga opisuje prednike, njihovo delo in bivanje ter je mozaik in dokument časa in prostora, v katerem živimo in ima pomembno ozaveščevalno vlogo pri odkrivanju že pozabljene dediščine prednikov, in izredna promocija za občino in Slovenijo. Povsem novo je v knjigi poglavje Boj za samostojno Slovenijo v Trzinu, kjer je nadrobno opisan boj z Jugoslovansko armado, potem ko se je v Trzinu ustavila in se ujela v zasedo enot Milice in Teritorialne obrambe. Prav bitki v Trzinu in boju za samostojno Slovenijo je posvečena knjiga, zaznamuje pa tudi začetek desetletja pred 850-letnico Mengša. Odbor za izdajo knjige, ki je deloval pri obeh krajevnih skupnostih Mengeš in Trzin, je nalogo odlično pravil, saj marsikatera občina ali celo mesto nima kronike v podobni obliki. Knjiga je posvečena boju za samostojno Slovenijo, boju v Trzinu in 850-letnici Mengša. Drago Papier POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Nemčija je najpomembnejši slovenski gospodarski partner Nemški veleposlanik v Dvoru Kranj, 21. junija - V klubu gorenjskih direktorjev Dvor v Preddvoru bodo na praznični predvečer, v četrtek, 24. junija, ob 18. uri gostili dr. Guentherja Seiferta, nemškega veleposlanika v Ljubljani. V pogovoru Emilom Milanom Pintarjem bo g. Seifert razložil svoj pogled na Slovenijo in njene perspektive, na možnosti gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Nemčijo ter širše, na gospodarsko politični položaj na Balkanu, v srednji Evropi in v Evropi nasploh. Pred večerjo pa bo Mitja Borko predstavil nacionalni program kakovosti Republike Slovenije. Nemčija je najpomembnejši slovenski gospodarski partner, kar velja tako za blagovno menjavo kot za višje oblike gospodarskega sodelovanja. Slovenski izvoz je leta 1990 znašal 976,8 milijona dolarjev, leta 1991 1.029,7 milijona dolarjev in lani 1.184,5 milijona dolarjev, 15 odstotkov torej več kot leto poprej. Uvoz iz Nemčije pa seje sukal drugače, na kar je vplivala predvsem Her-mesova prekinitev izvoznih zavarovanj za Slovenijo. Leta 1990 so slovenska podjetja iz Nemčije uvozila za 1.181,5 milijona dolarjev blaga, leta 1991 1.066,6 milijona dolarjev, kar je bilo 10 odstotkov manj, lani pa je uvoz znašal 1.012,1 milijona dolarjev, kar je bilo 5 odstotkov manj kot leto poprej. Približno tretjina menjave Slovenije z Nemčijo poteka v okviru višjih oblik gospodarskega sodelovanja, po kooperacijskih poslih Približno 30 odstotkov menjave. Nemški delež pri tujih investicijah v Sloveniji je vrednostno kar 41-odstoten, številčno pa 9,3-odstoten. Po podatkih Banke Slovenije imajo slovenska podjetja z nemškimi sklenjenih 215 pogodb o dolgoročnem sodelovanju, od tega s 67 s bavarskimi firmami. Nekatere skupne naložbe so stare že dve desetletji, po novi zakonodaji jih bodo preoblikovali v mešana podjetja z delni mali celotnim odkupom s strani nemških partnerjev ali z dokapitali-zaicijo. K.ar 32 slovenskih podjetij pa je bilo s kapitalom v skupni vrednosti približno 20 milijonov dolarjev udeleženih pri ustanovitvi 20 firm v Nemčiji, od tega je imelo deset slovenskih podjetij 100-odstotni kapitalski delež, štiri podjetja večinskega in štiri polovičnega, ostala pa manjšinskega. • M. V. BORZNI KOMENTAR Dogajanje na Ljubljanski borzi je že nekaj časa podobno marsikateri borzi v tujini, vsaj kar zadeva dinamiko trgovanja in glasnost brokerjev pri sklepanju poslov. Sproščena sredstva investitorjev v sredini junija iz zapadlih dvojčkov, zakladnih menic in povečano zanimanje za naložbe v vrednostne papirje, je povzročilo dvig temperature tako na borznem parketu kot OTC. Seveda gre za tisti del prostega trga Ljubljanske borze, na katerem se trguje z delnicami, ki so že nekaj časa in še vedno v ospredju zanimanja posameznih investitorjev. Medtem ko so nekateri previdnejši investitorji zadovoljni z manjšimi, a varnimi donosi, ki so še vedno precej večji kot klasično varčevanje, in mirnim spancem, ki. iz tega sledi, pa se spet drugi investitorji, ki so bolj spekulativno nastrojeni in vlagajo na krajši rok, čedalje bolj ogrevajo za tistih nekaj delnic, ki trenutno kotirajo na borzi. Največ zanimanja velja že nekaj časa delnici Probanke, ki jo je tudi po tečaju, kije še dovoljen, to je 10 odstotkov nad zadnjim objavljenim tečajem v tečajnici, zelo težko kupiti, do delnic RGS-prednostna, MKZ, ki so se na borznem sestanku prodajale po maksimalnem tečaju. Rast delnic Dadasa in Nike se nekoliko umirja, z delnicami SKB (rednimi in prednostnimi) se je trgovalo po maksimalnem tečaju, to je 14.430 za redne in 16.861 za prednostne, dokaj stabilen je tečaj delnic LEK, ki se giblje okoli 13.000 za delnico, medtem ko je delnic Salusa in Grada na prostem trgu zelo malo in posredno s tem tudi malo trgovanja. Na trgu obveznic je še vedno največ interesa za obe državni obveznici, to je RSL 1 in RSL 2, pozitiven trend rasti pa imajo tudi nekatere komunalne in poštne obveznice. Očitno je, da glede na to, da v zadnjem času v kotacijo na borzo ni prišla nobena nova delnica (Optimizem, Terme Čatež, Bema), se zanimanje vrti okoli delnic, ki so trenutno dosegljive in v špici zanimanja, kar se odraža tudi v doseženem prometu. V kakšne naložbe se bo usmeril kapital iz državne obveznice, kiji kupon zapade 30. junija 1993 v skupni višini ok. 25 milijonov DEM, pa bomo še videli. Pripravila borzna posrednika LB GB Kranj: Brane Čare, Hermina Krt r-KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO AKTUALNI PODATKI 'NDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, MAJ 1993 V 93 V 93 V 93 l-V 93 0 92 IV 93 V 92 l-V 92 Industrija in rudarstvo 96,7 103,5 94,5 93,1 Sredstvo za delo 90,1 103,2 95,6 908 Reprodukcijski material 93,8 101,2 92,0 91,3 Blago za porabo 102,8 108,9 101,2 97,2 BORZNI POSREDNIKI teLt 064/221*44« to*. 294,476 toc 221-613 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Zavod Republike Slovenije za statistiko AVTOSOLA Begunjska 10 ■ pri vodovodnem stolpu Te/.: (064) 216-245 Adriatic POSLOVNA ENOTA KRANJ in pooblaščene agencije SVETING PREDDVOR, Gševek 74, tel. 064/43-346, SVETING ŠKOFJA LOKA, Šolska 2, tel. 064/632-262, PAM RADOVLJICA, Cankarjeva 68, Jel. 064/714-778, MERIDIAN JESENICE, Trg Toneta Cufarja 3, tel. 064/861-307, ČESTITAMO VAM OB DNEVU DRŽAVNOSTI M. Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica kooperacije Ljubljana, 21. junija - Na ljubljanskem sejmišču so odprli prvi mednarodni sejem industrijske kooperacije, ki si ga lahko ogledate do 26. junija. Sodeluje 54 razstavljalcev iz sedmih držav, predstavljajo se na 700 površinskih metrov sejmišča. Sejem je razdeljen v tri povezane tematske sklope. Predstavljajo stroje in naprave, ki jih za uspešno proizvodnjo in poslovanje potrebujejo majhna in srednja podjetja, s svojimi proizvodnimi programi se predstavljajo nekatera podjetja (kovinsko predelovalna, elektrotehnična, lesna in gradbena ter strojegradnja, obrt in računalništvo), prisotne pa so tudi finančne institucije. 1—WW£ Trboj« 10, Kranj T K BO j r. ODPRTO: DNEVNO OD 8. DO 20. URE SOBOTA OD 8. DO 17. URE NED.. PRAZ. OD 8, DO 12. URE tel., tax: 064/49 411 OUf CCKIN II..............119,90 PRflS€H 3/1 FAKS..........§04,00 S/l MRSIl........819.80 VINO SMCDCROVKU II.....86,00 KAVA BAR lkft..............S5A,S0 KOMPOTI....................ISO, 00 AOLC PAPIR 10/1..........190, 00 PIVO UNION..................49, 00 VINSKI KIS.................... 89,00 PRI NAKUPU NAD 2000,00 SIT - NAGRADA! SE PRIPOROČAMO! SKB BANKA D.D, VAM ČESTITA OB DNEVU DRŽAVNOSTI! Obiščite nas v: - poslovni enoti Gorenjska, Titov trg 4 b v Škof ji Loki, tel.: 064/622 955 - ekspozituri Kranj,C. Staneta Žagarja 30, tel.: 064/217 663 - agenciji Radovljica, Šercerjeva 18, tel.: 064/714 409 - agencija Škofja Loka, Novi svet 22, tel.: 064/ 622 567 NAIITNVPROD/UNI f NAU7NUPK0DMN1 NAXUPNW*ODAOT MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 LIT A banka KranjfTržič, Jesenice) 70,10 71,40 9,90 10.04 7.69 7,80 AVAL Bled, Kranjska gora 70,70 71,00 9.97 10,10 7,72 7,90 COPIA Kranj 70,80 71,50 9,95 10.20 7,70 7,95 CREDITANSTALT N. banka Lj. 70,00 71,00 9,90 10,15 7,50 7,90 EROS (Stari Mayr),Kranj 70,70 9,95 10,15 7,70 7,90 GE0SS Medvode 70,70 71,20 9,90 10,15 7,70 7,95 HRAN8.N1CA ION, d. d. Kranj 70,40 71,09 9.70 10,12 7,60 7,90 HIDA-tržnica Ljubljana 70,70 71,00 9.95 10,08 7,70 7,83 HIP0TEKARNA BANKA, Jesenice 70.45 71,45 9,90 10,20 7,68 7,85 INVEST Škofja Loka, Tržič 70,40 71,40 9,95 10,15 7,62 7,89 LB-Gorenjska banka Kranj 69.60 71,70 9.70 10,19 7,30 8,00 MERKUR-Partner Kranj 70,70 70,90 10,04 10,07 7,75 7.83 MERKUR-Železniška postaja Kranj 70,70 70,90 10,04 10,07 7.75 7,83 MIKEL Stražišče 70,70 71,10 9,95 10,14 7,60 7,95 OTOK Bled 70,27 70.99 9,91 10,02 7,68 7,91 POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah) 69,50 70,95 9,60 9,99 7,25 7,79 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 70,70 70,95 9,95 10,04 7,70 7,85 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 70,70 70,90 10,04 10,07 7,75 7,83 SLOGA Kranj 70,55 71,20 9,95 10,20 7,65 7,95 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 69,60 9,70 7,30 SLOVENUATURIST Jesenic« 70,30 71,30 9,92 10,02 7,70 7,80 VVILFAN Kranj 70,80 70.95 9,98 10,08 7,75 7,90 WtLFAN Radovljica, Grajski dvor 70,70 71,10 9,90 10.05 7,65 7,95 F-AIRd.o.o. Tržič 70,70 71,20 9,95 10,15 7,70 7,85 POVPREČNI TEČAJ 70,69 71,14 9,49 10,10 7,31 7,88 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata provizijo. Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 9,80 tolarjev. HRANILNICA LON d. d. Kranj Koroška 27, tel: 064/223-777, fax: 064/211-337 HRANILNICA NE OBJAVLJA OBRESTNIH MER, KER VAŠE TOLARJE NAJBOLJE OBRESTUJE Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje djav. p- o- S L 0 V E N S K RANILMC. ,1N POSOJILNICA ČESTITAMO VAM OB DNEVU DRŽAVNOSTI! UGODNO - VSE ZA GOSTINSTVO V ZALOGI IMAMO VEČJE KOLEČMIE Č PORCELAHA m STEKLENIH UZDE OOSTIilSKE LOKALE, MEHZE, HO' IZEM CENE UGODNE - PREPRICAJT PRAMA KRANJ, Ručigajeva 31, tel.: 064/211-873, 221-181 fax: 064 OBVESTILO! Cenjene potnike obveščamo, da dne 27. junija 1993 začnemo z izvajanjem sezonske avtobusne linije TRŽIČ - POREČ. Avtobus bo kot vsa leta odpeljal ob 4.15 iz Bistrice, ob 4.25 z avtobusne postaje v Tržiču ter ob 4.53 z avtobusne postaje v Kranju. Vsem potnikom, ki bodo v povratku iz kateregakoli obmorskega kraja z vozovnico dokazali, da so v smeri proti morju potovali z našim avtobusom, bomo ob nakupu vozovnice za povratek priznali 20 odstotkov popusta. Tudi letos bomo družinam z najmanj 3 (tremi) člani priznavali pri nakupu povratnih vozovnic 40 odstotkov popusta. Enak popust pa bomo priznavali tudi skupinam (z najmanj tremi člani). Dne 10. julija 1993 ste vabljeni na izlet v Gardaland. Odhod avtobusa bo s tržiške avtobusne postaje ob 2.30 in s kranjske avtobusne postaje ob 3.00. Za udeležbo na izletu potrebujete samo veljavni potni list in 2.200,00 SIT. Vstopnina ni vračunana v ceno izleta. Pnjave sprejemamo: v Tržiču na avtobusni postaji in v Kranju na avtobusni postaji v KIOSKU LOTO. Vljudno vabljeni! Čestitamo vam ob dnevu državnosti! Integral Tržič KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kmečki protest je bil pretekli teden zaključen s sporazumom Vlada se je pogodila s kmeti Dogovor o novih cenah mleka, pšenice in mesa ter o nalogah vlade pri kmetijski politiki so v noči s četrtka na petek podpisali državni sekretar Davor Valentinčič v imenu vlade in dr. Franc Zagožen ter Leo Frelih v imenu Slovenske kmečke zveze in Zadružne zveze Slovenije. Ljubljana, 18. junija - Kmečki protest, združen z zaporami večine mednarodnih mejnih prehodov, je bil ponoči s četrtka na petek pretekli teden uspešno končan. Med vlado in stavkajočimi je bil sklenjen kompromis, pred tem pa je bilo v javnosti in na pogajanjih izrečenih kup medsebojnih očitkov. Predstavniki vlade in kmetov so po podpisu dogovora izjavili, da odslej ne bi smelo biti razlogov za takšne proteste, za katere so se kmetje, čeprav neradi, odločili v skrajni sili, saj je njihovo preživetje ogroženo. Vsebina dogovora Glede pšenice so se dogovorili, da bo znašala odkupna cena pšenice letine 1993 znašala 24 tolarjev za kilogram prvega kakovostnega razreda in 23 tolarjev za drugi kakovostni razred. Pri mleku se junija poviša odkupna cena s 23,50 tolarja za liter na 25,5 tolarja pod pogojem, da ima mleko 3,6 odstotka tolšče. Država bo pridala litru mleka poldrugi tolar, tako da bo nova odkupna cena 27 tolarjev. Julija se bo cena za liter povišala na 28 tolarjev, septembra pa naj bi cena litra mleka dosegla 80 odstotkov proizvodne cene na osnovi izračuna Kmetijskega inštituta Slovenije ali druege ustrezne strokovne institucije. Avgusta pa bo cena oblikovana na osnovi povprečja med avgustovsko in načrtovano oziroma ocenjeno septembrsko ceno mleka. Pri mesu so se kmečki in vladni predstavniki dogovorili, da se povprečna odkupna cena za kilogram poveča s 153 na 175 tolarjev. Prelevmani pa morajo biti objavljeni v prvem Uradnem listu Slovenije. Vlada Republike Slovenije se je zavezala, da so bo konca septembra izdelala analizo socialnega položaja slovenskega kmetijstva in jo predložila državnemu zboru. Posebna pozornost bo namenjena socialnim obremenitvam, zavarovanju in možnosti šolanja kmečkih otrok. Vlada mora takoj uvesti posebne dajatve pri uvozu kmetijskih izdelkov in živil, kar je že sklenil državni zbor. Posebni zahtevi stavkajočih Izvršilna odbora Slovenske kmečke zveze in Zadružne zveze Slovenije sta sprejela še tri dodatne sklepe. Prvič. Vlada naj z ustreznimi ukrepi prepreči rast drobnoprodajnih cen osnovnih živil. Dvignejo se lahko le toliko, kolikor so se povečale odkupne cene. Drugič. Pogajanja o vseh, še nedorečenih vprašanjih, se morajo takoj nadaljevati. Predvsem gre za prelevmane za uvoz vina, sadja in zelenjave. Tretjič. Zaradi prisilnega zorenja pšenice, kar je posledica hude suše, bo razen manjše količine nižja tudi kakovost. Zato naj bo cena za vso pšenico enotna. • J. KoSnjek Praktičen prikaz podjetja Kmečki stroj Kmetijska mehanizacija za hribe Škofja Loka, 20. junija - Minulo nedeljo je podjetje Kmečki stroj na svojem razstavnem prostoru na Sveti Barbari nad Škofjo Loko pripravilo veliko demonstracijo novejše kmetijske mehanizacije, ki bo kmetovalcem še posebej koristila pri varnejšem in učinkovitejšem delu v hribovitih predelih, hkrati pa so podrobno predstavili tudi vse tehnične značilnosti. Med kar številnimi novostmi, ki jih podjetje Kmečki stroj večinoma uvaža iz Italije (med gosti so bili tudi ugledni predstavniki italijanskih proizvajalcev je treba omeniti nove freze in vrtavkaste brane italijanske firme Maschio, ki so jih predstavili na traktorjih Universal, med katerimi ima najmočnejši šestvaljni dizelski motor, ki zmore kar 100 konjskih moči. Nove vrtavkaste brane imajo kardanski pogon preko zobnikov, ki so vležajeni vsak posebej in zato je menjava ležajev bistveno olajšana. Za kmetovanje v gorskih predelih so predstavili nakladalne prikolice italijanskega proizvajalca Durante in prav tako italijanske kiper prikolice Bernardi. Obe vrsti prikolic sta tudi v izvedbi s kardanskim pogonom, kar v posebej strmih in nevarnih predelih omogoča uporabo traktorjev z manjšo močjo, hidravlične zavore pa zagotavljajo varnost pri delu. Nakladalne prikolice so na voljo v različnih velikostih od 12 do 26 kubikov, poleg pogona pa so lahko opremljene z navadnim ali hidravličnim dvigom bobna, s pobiralno napravo, ki pobira nazaj ali s sistemom Evropa. Večina kmetovalcev pozna kosilnice BCSPoleg ustaljenega programa BCS 203, 204 in 205 in rotacijske kosilnice BCS 404 je novost traktorska kosilnica BCS Duplex z dvojnim rezom in hidravličnim dvigom kose in domača Sipova kosilnica Twist 170 z dizelskim motor- POLJEDELCI! ZA UČINKOVITO ZAŠČITO KROMPIRJA : pred plesnijo in črno listno pegavostjo 3,5 kg/ha Polyram DF-«-w • 3-4 hg/ha PESE : pred listno pegavostjo sladkorne, krmilne in rdeče pese Bavistin FL 0,4 - 0,5 l/ha Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu: 063/33-112 Agro program CINKARNA jem. Dvojni rez preprečuje ma-šenje trave, tako da med košnjo ne prihaja do zastojev. Kmetijska mehanizacija za obdelavo v hribovitih predelih sovpada s traktorji s štirikolesnim pogonom, tako na primer nakladalna prikolica Durante s prostornino 12 kubikov s priljubljenim traktorjem Delfino 35 s štirikolesnim pogonom. V ponudbi podjetja Kmečki stroj bodo v kratkem tudi traktorji Massev Ferguson italijanske proizvodnje, najmanjši z močjo 53 KM in največji s 83 KM, že jeseni pa tudi novi modeli z močjo 35, 42 in 47 KM, ki bodo primerni za vinogradnike, sadjarje in druge kmetovalce. Precejšnjo pozornost so predvsem zaradi že drugega sušnega obdobja vzbudile namakalne naprave Piaggio Car-nevali. Sistemi so enostavni, na traktorski pogon, z neomejenim podaljševanjem površine namakanja, različnih zmoglji- vosti, dolžin in preseka cevi. Sistemi se avtomatsko razteguje-jo in navijajo ter namakajo pod poljubnim kotom z nastavitvijo časa. Takšen način predstavitve kmetijske mehanizacije je očitno potreben in zaželen, saj je na prizorišče pritegnil okoli 300 kmetovalcev iz vse Slovenije. Direktor podjetja Kmečki stroj Franc Guzelj pa o tem razmišlja takole: "Že od začetka delovanja podjetja Kmečki stroj menim, da je pred nakupom kmetijske mehanizacije potrebna temeljita seznanitev s tehničnimi lastnostmi, saj gre za velike investicije, želim pa, da so kupci prepričani v njihovo pravilnost. Imam tudi precej lastnih izkušenj iz 80 hektarov velike kmetije, kjer sem se srečal s problemi kmetovanja v hribovitih predelih. Posebno pozornost namenjam ravno tem kmetom, ki delajo v težjih okoliščinah in so pogosteje izpostavljeni nesrečam s kmetijsko mehanizacijo. Zato smo tudi pripravili tako celovito demonstracijo kmetijske mehanizacije, ki je po večini uvožena iz Italije, ker jo slovenska industrija ne proizvaja." • M. G. goric GORENJSKI KMETJE SE ZAHVALJUJEMO SLOVENSKI POLICIJI ZA KOREKTEN ODNOS IN POMOČ PRI UREJANJU PROMETA OB PROTESTU KMETOV, V ČETRTEK, 17. 6. 1993.NA PREDORU HRUŠICA. Čebelarstvo - pastorek v kmetijstvu V Sloveniji nobene čebelarske šole Anton Brenkuš iz Zgornje Besnice, ki je čebelar že 35 let, je minuli teden "izgubil" na tisoče čebel. Ni šlo za bolezen, marveč je kriva zastrupitev. Zgornja Besnica, 21. junija - "Prepričan sem, da ne gre za namerno škodo, saj zaradi čebel s sosedi in tudi sicer nikdar nisem imel težav. Za zadnje masovno odmiranje pri vseh 42 panjih pred čebelnjakom pa je bila vzrok zastrupitev." Kot dolgoletni čebelar Anton Brenkuš iz Zgornje Besnice doslej še ni imel težav zaradi različnih čebeljih bolezni. Redni strokovni pregledi in skrb so ga doslej obvarovali težav in škode tako doma kot ob vožnjah na pašo v različne kraje. V začetku tedna pa je zjutraj pred čebelnjakom opazil na tisoče čebel, ki so se vračale v panje z jutranje paše. V krčih so odmirale. "Takoj sem pomislil na zastrupitev. Naslednji dan pa jo je potem potrdil tudi veterinar mag. Aleš Gregorc, ki je vzel vzorce za preiskavo. Nikogar ne mislim preganjati, saj sem prepričan, da ni šlo za namerno povzročeno škodo. Nenazadnje zaradi čebel in tudi sicer nikdar nisem prišel v spor z nikomer. Me je pa nesreča kot čebelarja zelo prizadela. Zato bi rad poudaril, da bi se vsakdo, ko se odloča za takšno ali drugačno škropljenje v vrtu, sadovnjaku, na polju temeljito seznanil, za Pa tudi prodajalci različnih škropiv bi naj bili pri prodaji bolj dosledni. Nenazadnje ob nakupu in svetovanju ni odveč Anton Brenkuš ima v Zgornji Besnici čebelnjak z 42 panji. "Čebelarstvo je danes še vedno pastorek kmetijstva." kakšno škropivo gre. Po večini so danes škropiva nevarna za čebele le nekaj ur po škropljenju, zato je treba škropiti v poznih večerih urah, ko čebele več ne izletavajo, do jutra pa strup za čebele ne bo več nevaren." Gf KMEČKI STROJ d.o.o. ŠKOFJA LOKA SV. BARBARA 23,64220 ŠKOFJA LOKA TEL./FAX: 064/622-311 ♦KMETOVALCI POZOR* TRGOVINA KMEČKI STROJ VAS VABI NA DEMONSTRACIJO KMETIJSKE MEHANIZACIJE, KI BO V NEDELJO, 20.6.1993, OB 9. URI NA SV. BARBARI 23, KJER VAM BOMO PREDSTAVILI: - traktorje MASSEY FERGUSON s kabinami BREDA - program kosilnic BCS / VLJUDNO - hribovske nakladalne prikolice DURANTE / VABLJENI- - rotacijske freze in brane MASCHIO / 7a Hnhrn vnVm - pogonske kiper prikolice BERNARDI / LA uoKuro .J0'', - škropilnice in atomizerje EUROPIAVE /AMOAUDCI D?|rr»č - stroji domačih proizvajalcev S ANSAMBEL BLEGOS tudi vprašanje, posebno če gre za nevarno škropivo, zakaj bo uporabljeno in ali so morda v bližini čebelarji, je naše mnenje. Sicer pa je Anton Brenkuš prepričan, da je naše slovensko čebelarstvo danes opredeljeva-no še vedno preveč ljubiteljsko. "Avstrija ima na primer šest čebelarskih šol, Češka jih ima tudi precej, mi pa nimamo nobene. Mislim, da državi oziroma kmetijstvu ne bi smelo biti še naprej vseeno, kako razvito in urejeno čebelarstvo, ki je pomemben del kmetijstva, ima. Vzgoja, spodbude in jasne gospodarske opredelitve na tem področju ne bodo le prispevale k na primer lažjemu in učinkovitejšemu zdravljenju različnih bolezni, ki jih čebelarji dobro poznajo, marveč bo nasploh pripomoglo tudi k ozaveščanju na tem področju. "• A. Žalar UREJA: Vilma Stanovnik IZŠLA JE JUNIJSKA ŠTEVILKA REVIJE • Veliki intervju: Bojan Prašnikar: Slovenski nogomet ima perspektivo • Ekskluzivno za E-ŠPORT: Monika Seleš: Vrnila se bom kot najboljša • Predstavitev prizorišča sredozemskih iger • Jadralna priloga: Vse o jadranju 1993 V KRANJU JE BILA KOLESARSKA DIRKA ZA VELIKO NAGRADO KRANJA Ekipni kronometer so dobili Švicarji Dirko mlajših mladincev na 54 kilometrov je dobil Leon Bergant iz ljubljanskega Roga, na dirki starejših mladincev na 99 kilometrov je bil najhitrejši Rok Lozej iz Hit Casina Nova Gorica, nedeljsko člansko dirko na 162 kilometrov pa je dobil Robert Pintarič iz ljubljanskega Roga. Kranj, 22. junija - Osrednji petkov spektakl je bil ekipni kronometer 17 ekip na 100 kilometrov, ki so ga večinsko vozili na avtomobilski cesti. Ob avtocesti in pred hotelom Creina v Kranju, kjer sta bila letos start in cilj vseh dirk, se je zbralo veliko število ljudi. Direktor dir- Aleš Pagon (Sava) na cilju. Bil je tretji. ke in šef kranjskih kolesarjev Franc Hvasti je napovedal, da bodo glavno vlogo igrale ekipe Švice, ljubljanskega Roga, Krke iz Novega mesta, Danske in Belorusije. Kranjska Sava je bila oslabljena, brez dveh odličnih ekipnih tekmovalcev Bertonclja in Pilarja, ki sta bolna. Napoved kranjskega kolesarskega strokovnjaka se je kmalu začela uresničevati. Bilo pa je samo vprašanje, ali bo Krki uspelo ponoviti lansko zmago. Dirka je bila tudi izredno hitra. Lani je Krka zmagala s časom 2 uri, 3 minute in 30 sekund, letos pa je kazalo, da se bodo najboljši približali meji dveh ur in tako je na koncu tudi bilo. Čas dveh ur tudi v svetovnem kolesarstvu veliko pomeni. Švicarskim kolesarjem Wer-neliju, Boutellieru, Kenelu in Hofmannu je uspelo zmagati s časom 2 uri in 40 sekund. Krka je bila druga s časom 2 uri, dve minuti in 4 sekunde (vozili so Papež, Štangelj, Mervar in Ba-loh), Rog pa je bil tretji s 30 sekundami slabšim časom. Danska je bila četrta, Sava pa sedma. Ker je bila dirka tudi državno prvenstvo, je zmagala Kr- Ekipa Krke iz Novega mesta na startu kronometra skupaj s trenerjem Stančevim. Lanski zmagovalci so bili tokrat drugi za Švico, postali pa so državni prvaki. Jenkova šola najboljša z gorenjskega Ljubljana, 18. junija - Kranjski atletski trener Dobrivoje Vučkovič je sporočil, da je bilo v Ljubljani finale atletskega pokala Slovenije za učenke in učence 5., 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol. Sodelovali so najboljši atleti iz osnovnjh šol kranjske občine. Najuspešnejša med gorenjskimi šolami je bila osnovna šola Simona Jenka iz Kranja, ki je zasedla v skupni uvrstitvi 9. mesto. Samo med mlajšimi pionirkami pa je bila tretja. Najboljše posamične uvrstitve mladih kranjskih atletinj in atletov. Med mlajšimi pionirkami je bila Urša Hribar (Simon Jenko) druga na 300 metrov, Aleksandra Lanišek (Davorin Jenko) druga na 1000 metrov, Jana Zupančič (Predoslje) tretja v skoku v daljino, Brigita Postolova (France Prešeren) peta v teku na 60 metrov, Urša Petrič (Simon Jenko) četrta v metu žogice, Mirjana 1 džanovic pa je bila deveta. Med mlajšimi pionirji je bil Žiga Gantar (Jakob Aljaž) 3. v metu žogice, med starejšimi pionirkami pa je bila Nina Medved (Jakob Aljaž) 11. v teku na 60 metrov in Teja Bagatel (France Prešeren) 12. v teku na 300 metrov. Pri starejših pionirjih je bil Rožle Prezelj (Simon Jenko) 4. v skoku v višino, Robi Antunovič in Mitja Jazbec (Simon Jenko) pa 6. in 10. v metu krogle. • J. K. 20-LETNICA CREINE V petek, na dan državnosti, bo v Kokrškem logu slovesno. Dopoldne bo končala prvi del nogometna šola Stotinka (ob 10. uri), ob 15. uri bo akademija kluba ob 20-letnici, ob 16. uri nastop najmlajših nogometašev, ob 17. uri kadetov in mladincev, ob 18.30 pa tekma med Generacijo 86 (prvaki Gorenjske) in sedanjo ekipo NK Creine. Vabijo vse člane kluba, nogometne delavce, prijatelje, krajane na praznik kluba, ki je v dvajsetih letih napravil zavidanja vredno športno pot. V sredo pa je na vrsti sprejem v klubskih prostorih in srečanje s pokrovitelji in prijatelji kluba! zavart Prvi trije na nedeljski dirki. Od leve Martin Hvastija in Robert Pinterič (oba Rog) in Aleš Pagon (Sava). ka pred Rogom, Celjem in kranjsko Savo. Nedeljsko člansko dirko na 162 kilometrov je dobil kolesar Robi Pinterič na cilju. ljubljanskega Roga Robert Pintarič s časom 3:56,56 in s povprečno hitrostjo 41,024 kilometra na uro. Drugi je bil Martin Hvastja, tretji pa najboljši domačin Aleš Pagon. Jure Robič je bil 19., Borut Rovšček 20. in Marko Polanc 24. V soboto, ko sta bili mladinski dirki, smo upali na tudi na domačo zmago, vendar je ni bilo. Med mlajšimi mladinci je zmagal Leon Bergant, član Roga iz Ljubljane. Martin Der-ganc iz Novega mesta je bil drugi, Tadej Valjavec iz Kranja pa je bil tretji, čeprav mu je zmaga ušla v zadnjih metrih. Med starejšimi mladinci je bil na 99 kilometrov dolgi progi najhitrejši Rok Lozej iz Casina Hit Nova Gorica. V boju za zmago Je ugnal dva Rogovca: Petra Ceha in Miha Janežiča, Savčani pa so bili uvrščeni takole: Bojan Ziherl je bil 12., Uroš Kosmač 20. in Sašo Zupan 22. • J. Košnjek, slike G. Šinik Srečanje v preddvoru Kranjski župan Vitomir Gros, tudi sam nekdaj kolesar, in predsednik organizacijskega odbora dirke Jelko Kacin sta vodstva ekip povabila v Preddvor, kjer so Živila priredila prijeten sprejem. O organizaciji dirke so bile izrečene odlične ocene, izrečena pa je bila tudi podpora načrtu, da bi del Gira vozili tudi v Sloveniji in na Gorenjskem. ZA PRAZNIK DRŽAVNOSTI Tek ob slovenski meji Ptujski organizatorji pričakujejo, da bo tudi letos tako kot lani v zadnji etapi tekel tudi predsednik republike Milan Kučan. Ptuj, 22. junija - Včeraj je 10 tekačev, članov Tekaškega kluba maraton s Ptuja z našim najboljši maratoncem Mirkom Vindišem na čelu krenilo na II. tek ob meji Republike Slovenije v počastitev dneva državnosti. Deseterico tekačev bo spremljalo še 7 rezerv, ki bodo skrbeti za organizacijske in tehnične naloge. Tekači in organizatorji želijo, da bi postal tek osrednja prireditev ob dnevu državnosti, tudi letos pa naj bi zadnjo etapo tekel tudi predsednik republike Milan Kučan. Tekaška karavana bo tekla tudi ob gorenjskem delu državne meje. V sredo (jutri) bodo tekači z Okrešlja ob 7. uri pritekli na Jezersko in tekli skozi Preddvor, Bašelj, Golnik in Tržič, kamor bodo prišli ob 9.20. Nato bodo tekli skozi Begunje, Lesce, Bled, Gorje, Radovno, Mojstrano in Kranjsko Goro, od koder se bodo povzpeli na Vršič.. Cilj teka bo v petek, 25. junija, ob 20. uri pred mestno hišo na Ptuju. # J. K. NOVO Z JESENIC Skupščina športne zveze Jesenice, 21. junija - Jutri, 22. junija, ob 19. uri bo v restavraciji Kazina skupščina Športne zveze Jesenice. Obravnavali bodo preteklo delo in sprejeli program ter obravnavali aktualni položaj športa v jeseniški občini. Športni parlament bo imel o tem marsikaj povedati. Jeseniški hokejisti so obiskali svoje zveste primorske navijače. V soboto zvečer se jih je nad 500 zbralo v Grahovem v Bači. V nogometni tekmi je moštvo navijačev premagalo hokejiste. O alpski ligi še ni nič novega. Odločitev o nastopu Jesenic je preložena na 28. junij. Italijani terjajo 16 člansko ligo z 11 svojimi klubi, Avstrijci pa so prijavili 5 moštev, so pa tudi za sodelovanje Jeseničanov. • B.J. 2. EVROPSKO VOJAŠKO PADALSKO PRVENSTVO Tekmovalci iz 16 držav v kranju Kranj, 21. junija - Konec tega tedna, 26. junija 1993, bodo v kranjski vojašnici odprli 2. evropsko vojaško padalsko prvenstvo, ki bo trajalo do 4. julija. Do sredine prejšnjega tedna se je prijavilo okrog 150 padalcev iz 16 držav. Slovenijo bodo zastopali 4 padalci in 2 padalki, so povedali organizatorji na nedavni tiskovni konferenci. Direktor organizacijskega komiteja Martin Burjan je označil zamisel s prvega evropskega vojaškega padalskega prvenstva za organizacijo 2. prireditve v Sloveniji kot zanimivo možnost za predstavitev naše dežele v svetu. Po prvotnem predlogu so bili v igri za izvedbo prvenstva Ptuj, Brežice in Kranj, pri izbiri slednjega pa so odločile najboljše možnosti za organizacijo tako množične prireditve. Ker bo cilj tekmovanj v kranjski vojašnici, si bo lahko prireditev ogledalo veliko prebivalcev tega mesta. Vrata vojašnice bodo odprli tudi za obiskovalce od drugod. Tekmovalce iz 16 držav, zaenkrat jih je prijavljenih približno 150, pričakujejo v Kranju že ta petek. Prvenstvo bo odprl v soboto ob 19. uri podpolkovnik Erich Graetzer, udeležence na slovesnosti s kulturnim sporedom v kranjski vojašnici pa bosta pozdravila tudi načelnik RŠTO Albin Gutman in kranjski župan Vitomir Gros. Tekmovanje bo potekalo od 27. junija do 2. julija, rezervni tekmovalni dan pa je 3. julij. Naslednje dopoldne bodo vse ekipe odšle iz Kranja. Kot je povedal pomočnik glavnega sodnika Janez Faj-far, bodo padalci tekmovali v treh disciplinah - skokih na cilj z višine 1100 m (ekipno in posamično), posamično v figurativnih skokih z višine 2200 m in ekipno v likih z doskokom na cilj z višine 3000 m. Slednje skoke bodo snemali in jih na velikem video zaslonu v šotoru prikazovali tako za trenerje kot gledalce. Za Slovenijo bo tekmovala moška ekipa, ki jo sestavljajo Bogdan Jug, Roman Pogačar, Brane Mirt in Senad Salkič, Irena Avbelj in Mira Grgič pa bosta nastopili posamično. Od naših padalcev, ki so posebej uspešni v skokih na cilj, pričakujejo dobre uvrstitve. Sicer pa je glavni namen prvenstva, kot je poudaril vodja slovenske nacionalne delegacije v Mednarodnem svetu za vojaški šport Pavle Vindišar, širjenje prijateljstva prek športa. Slovenija se je lani pridružila 102 članicam CISM-a in je med 24 disciplinami izbrala poleg padalstva tudi strelstvo, biatlon ter orientacijske pohode.© S. Saje DRŽAVNO PRVENSTVO TROJK Kranjčani ponovili uspeh Radovljica, 20. junija - V soboto je Radovljica živela s kdSarko. Več tisoč ljudi je uživalo na 2. državnem prvenstvu trojk v igri na en koš. Sodeloval je vrh slovenske košarke, razen fantov, ki so igrali na sredozemskih igrah in gredo sedaj na evropsko prvenstvo. Na radovljiškem igrišču je tekmovalo nad 30 moštev iz Celja, Velenja, Ljubljane, Novega mesta, Postojne, Kopra, Kranja, Radovljice in Jesenic. Iz Kopra so prišli znani košarkarji Brodnik, Lapov in Jagodnik, iz Postojne Šantelj in Šu-šteršič, iz Ljubljane Jelnikar, Valentinčič, Ličan, Dornik, Kune, Maček, Samar in brata Kovač, iz Velenja Rizman, iz Kranja pa Mitič, Bošnjak, Jeras, Šubic, Sušič in Dolenc. Kot nam je povedal organizator prvenstva Marjan Geltar, se je v Radovljici zbralo 50 igralcev iz prve lige, 50 iz druge in 20 re-kreativcev. Tudi sodniki so bili na najvišji ravni. Piskali so mednarodni sodniki Lovšin, Kovačič in Lindič ter Geltar, Maj-ce, Poljanšek, Valič in Kavčič. Kranjčani, zbrani v ekipi Nibble, so ponovili lanski uspeh. Bošnjak, Jeras, Mitič in Dolenc so v finalu premagali moštvo Tenis bara iz Jezice, za katerega so igrali Samar, Maček in brata Kavčič. Presenetljiv je hiter izpad favoriziranih Koprčanov z Brodnikom, Jagodnikom in Lapovim na čelu. Oraganizatorji so pripravili bogat srečelov z okrog 450 nagradami, sponzorjev pa je bilo okrog 60. Najboljši so bili tudi bogato nagrajeni. Zmagovalci so dobili Elanove tekmovalne smuči, drugi vikend paket na Rogli, tretji tridnevno smučanje v Bohinju, četrti pa večerjo in pijačo pri Lectarju. Bogat je bil tudi spremljajoč program. Trojke je najbolje metal domačin Zdravko Mitrič, radovljiški veterani so premagali novinarje Ekipe, v metanju prostih metov pa so se najbolj izkazali Kune, novinar Obrez, hokejist Magazin, smučarka Bo-kalova, košarkar Leban in predsednik radovljiške vlade Jože Resman. • J. Košnjek, slika G. Šinik OMET CREINA - POJEM V DRŽAVI Kranj - To, kar se je dogajalo na finalu državnega prvenstva za mlade nogometaše-kadete in ob njem, spominja na "film": najprej je ob izhodu z avtoceste pri Mariboru vsa odprava NK Creine imela veliko srečo, saj sta avtobusu (prijazno so ga odstopila Živila) počili dve zračnici in je le spretni šofer rešil zadevo. Nato so mladi Kranjčani odlično začeli tekmo, napadali ves prvi polčas, v drugem pa dobili evro-gol s 35 metrov, še bolj silovito napadali in nato napravili prekršek v protinapadu, Maribor je dosegel še en gol in povsem zasluženo zmagal. Serija Creine: v dveh letih enkrat prvi, enkrat drugi v državi! Medtem so v Mariboru dobivali pohvale od vseh za igro in pristop, generacija bratov Markelj je "biser" slovenskega nogometa. A njihov uspeh je že prepričal tudi selektorja NZS in druge odgovorne, ki priznavajo, da je Creina pojem dela z mladimi za Slovenijo. To dokazujejo mlajši pionirji, ki so brez poraza prvi na Gorenjskem (zmaga proti odličnim Jesenicam 5 : 1), gole lahko preštejejo na prste, dali jih bodo čez sto! Gre za zelo obetavno mlado generacijo, ki ima letos pod vodstvom Marka Trebca čez 100 treningov! Ob tem pa v klubu že vadi 25 mlajših pionirjev, 20 najbolj sposobnih iz šole Stotinka pa bo tudi začelo igrali veliki nogomet. Do včeraj "mali vaški" klub je prerasel mnoge velike... DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Poraz v zadnjem kolu Kranj - V zadnjem kolu druge nogometne lige je moštvo Jelena Triglava gostilo Istragas Jadran in izgubilo z rezultatom 0:1. Srečanje je imelo za oba nasprotnika zgolj prestižni pomen, temu primerna pa je bila tudi sama igra, brez ostrine in prave želje po doseganju zadetkov. V prvem delu sta moštvi resda imeli nekaj priložnosti, ki pa so ostale neizkoriščene. V nadaljevanju je bila igra nekoliko bolj dinamična, visok ritem so narekovali predvsem mladi varovanci trenerja Klinca. Pomlajeno moštvo sije pripravilo nekaj stoodstotnih priložnosti, ki pa jih delno zaradi neizkušenosti, kot tudi nespretnosti ni izkoristilo. Izkušeni gostje so svojo edino pravo priložnost izkoristili po lepi akciji, strelcu Badzimu pa je pri doseženem zadetku pomagal tudi nesrečni Egart, od katerega se je žoga odbila v gol. Igrali so: Novak, Egart, Lukič, Novkovič, Smajič, Belančič, Ti-ganj, Goga, Durakovič, Tušar, Udir. Igrala sta še Bajrovič in Trogr-lič. •!. Golob TRETJA NOGOMETNA LIGA Zmaga jelovice lth Kisovec - V tretji nogometni ligi je moštvo Jelovice Lth gostovalo v Kisovcu pri Svobodi in zmagalo z rezultatom 1 : 0. V dokaj prijateljskem ozračju sta moštvi, ki sta si že pred zadnjim kolom zagotovili obstanek, prikazali lep in zanimiv nogomet. Bolje so začeli gostitelji, ki so v uvodnih 20. minutah imeli precej več od igre. V nadaljevanju so Ločani umirili igro in s protinapadi predvsem v drugem delu ogrožali domača vrata. Dve lepi priložnosti je zamudil Bogovič, malo pred koncem srečanja točneje v 82. minuti pa je zadel Krupič in prinesel loškemu moštvu zmago predvsem prestižnega pomena. Igrali so: Oblak, Brdnik, Ažbe, Oblak C, Jereb, Klančar, Bogovič, Vučetovič, Krupič, Peternelj, Ahčič. Igrala sta še Škraba in Langer-holc. DOLNOV IN ZARICA IZPADLI Ljubljana - Moštvo Dolnova Creine v zadnjem kolu ni uspelo doseči rezultata, ki bi jim vsaj teoretično omogočil obstanek v tretji ligi. Kranjčani so pri Taboru 69 sicer igrali dobro. Pri tem so jim nekoliko pomagali tudi brezvoljni domači igralci, ki so si z dvema poceni zadetkoma zagotovili novo zmago, z rezultatom 2 : 1. Primskovljani so imeli nekaj priložnosti, vendar so bili tokrat za razliko od preteklih nekaj kol neučinkoviti. Še največ so ponovno pokazali mladinci. Božič je bil strelec edinega zadetka za svoje moštvo. Verbič in Zdešar pa sta poživila igro v obrambi. Kakorkoli že prihodnjo sezono bo Dol-nov Creina nastopala in se dokazovala v gorenjski ligi. Igrali so: Markun, Verbič D., Mali, Bučan, Verbič B., Zdešar, Boldin, Delič, Božič, Korenjak, Jerič. Igral je še Brdakič. Kranj - Ob Dolnov Creini se bo v gorenjsko ligo preselila tudi Zarica, ki v zadnjem kolu ni imela niti teoretičnih možnosti za obstanek. Temu primerna je bila tudi njihova igra. Brezvoljni Kranjčani se niso preveč trudili, tako da so na domačem igrišču proti solidnemu moštvu Bilje doživeli nov minimalen poraz 0:1. Igrali so: Triller, Količ, Žontar, Zevnik, Žeželj, Zoreč, Žeželj T., Mažgon, Rešek, Suhadolnik, Muratagič. •!. Golob Visok poraz Maribor - Mladinsko moštvo Jelena Triglava je v zadnjem kolu gostovalo v Mariboru pri vrstnikih Branika in visoko izgubilo z rezultatom 1 : 7. Srečanje je imelo zgolj prestižni pomen, saj sta se srečali dve visokouvrščeni moštvi. Temu primerna je bila tudi igra, dokaj mirna, vendar lepa. V prvem delu sta obe moštvi dosegli zadetek. Za Kranjčane je zadel Trogrlič, njegovi soigralci pa so, kljub temu da so bili zelo oslabljeni, začutili priložnost, da bi se domačinom oddolžili za visok poraz iz jesenskega dela. Nasprotno od želja so kmalu prejeli zadetek, ki mu je botrovala tudi slaba sodniška odločitev. Brez možnosti po ponovnem izenačenju so se mladi Triglavani vdali v usodo. To so izkoristili spretni domačini, ki imajo v svojih vrstah nekaj reprezentantov in dodobra napolnili mrežo Kranjčanov. 91. Golob M Preskrba tržič d.d NOVO NOVO NOVO NA DETELJICI i9 kaj kje? kdaj TRGOVINA S TEHNIČNIM BLAGOM V KLETI POD SAMOPOSTREŽNO PRODAJALNO j O ODPRTA OD PONEDELJKA, 21.6.1993 Čaka vas bogata izbira bele tehnike CANDY,SIEMENS, GORENJE, akustike, gospodinjskih aparatov, izdelkov iz stekla, porcelana in plastike, elektromateriala, barv, okovja, vijakov in še in še... Ugodni plačilni pogoji tO 3 % popust na takojšnje plačilo nad 10.000 SIT 5 % popust na takojšnje plačilo nad 50.000 SIT PRODAJA NA ČEKE, POTROŠNIŠKI KREDIT i od 21. 6. do 15. 7. BELA TEHNIKA GORENJE prodaja na 5 čekov brez obresti DELOVNI ČAS: pon. - pet. 7 -19, sobota 7 -12 Vsem bralcem čestitamo ob dnevu državnosti! Nogomet bogatih nagrad Golnik, junija - Pizzerija Pola-na Golnik prireja za dan državnosti II. tradicionalni malonogo-metni dnevno-nočni turnir. Turnir bo 26. junija 1993 v Športnem parku Tivoli na Golniku. Prijavni-na za ekipo znaša 3.500,00 SIT. Nagradni sklad je visok 60.000,00 SIT, podeljeni pa bodo tudi pokali in praktične nagrade. Sponzorji turnirja, brez katerih si danes ne moremo predstavljati organizacijo turnirja, pa so: Diskoteka in Pizzerija Gorjanc -Hotemaže, Avtoličarstvo Kuhar -Luže, Avtosalon in servis Kadivec - Šenčur, Pralnica Pelko - Visoko, Hiša Lango - Šenčur, Diskoteka Primadona - Trebija, Mat d.o.o. -Kranj, Almi-line d.o.o. - Duplje, Servis Kmetijskih strojev - Hotemaže in Air sistems - Golnik. Ekipe se lahko prijavijo po tel. 064/46-502 (Pizzerija Polana) ali pa po tel. 064/242-040 (Darko Čeferin). Žrebanje bo 25. junija ob 19. uri v Pizzeriji Polana -Golnik. • J. Marinček IZ KRANJA V TUJE GORE Kranj, 22. junija - Planinsko društvo Kranj organizira to soboto, 26. junija 1993, izlet na 2784 metrov visoki POLI NI K, vrh na Poti prijateljstva treh dežel. Odhod iz Kranja bo ob 6. uri, vzpon na turi pod vodstvom Mira Feldina in Jožeta Šparovca pa bo trajal 5 do 6 ur. Za ta izlet se je moč prijaviti v društveni pisarni do tega četrtka. Že sedaj sprejemajo tudi prijave za planinski tabor MONTE ROSA '93, ki bo od 23. do 30. julija letos. Udeleženci se bodo takrat povzpeli na Piramide Vincent (4215 m) in Monte Roso (4635 m), drugi najvišji vrh Evrope. • S. S. MlftAMlLK ROKOMET Uspeh preddvora skale in besnice Preddvorčani so zmagali v III. državni rokometni ligi, Besničani pa so se na kvalifikacijah uvrstili v II. državno ligo Kranj, 20. junija - Tekmovanje v III. državni ligi je končano. Zasluženo je zmagalo moštvo Preddvora Skale, druge so bile Loške smojke, tretja pa Besnica. Preddvorčani so bili jeseni prepričljivo prvi, spomladi pa so jih pestile poškodbe in bolezni. Glavni sponzorje bil Miran Anžič, lastnik Kluba Skala iz Preddvora, ki je pomagal, da so bili rokometaši na pripravah v Novigradu, ki so bili uspešni tudi v pokalu, saj so se uvrstili med 16 najboljših slovenskih moštev. Razen Skale so rokometašem pomagali Diskoteka Primadona Trebija, Mesarija Sodnik Tupaliče, Okrepčevalnica Seljak Preddvor, Penzion Zaplata Tupaliče, Kafe bar Lev Preddvor in TAB inženiring. Jeseni je bil trener Štefan Kožar, stalni pomočnik je bil Slavko Rehberger, spomladi pa je bil trener Slavko Cuderman. Ker so igralci izkušeni in se dobro razumejo, bodo uspešni tudi v prihodnje. Za Preddvor bi radi zaigrali nekateri najboljši gorenjski igralci, prvaki pa imajoi pripombe nad sojenjem, ki ni bilo vedno na ravni tekmovanja. • J. Kuhar Besnica pa je z uvrstitvijo v II. državno ligo dosegla svoj največji uspeh. Na kvalifikacijah je bila uspešnejša od Mokerca in Krima. Besnico odlikuje borbenost. Druga liga je največji uspeh majhnega, vendar požrtvovalnega kluba. Igrajo samo domači igralci. Imajo pa dober naraščaj. Pionirji so občinski prvaki, kadeti pa so bili drugi v občinski ligi. Finance so velik problem Besničanov. Računajo na pomoč, zelo radi pa bi dobili sponzorja. • J. K. Stojijo od leve proti desni sponzor Miran Anžič, Slavko Rehberger, Metod Zabret, Silvo Vidic, Boris Košir, Miran Jakšič, Vojko Selišnik in Marjan Arnež. Čepijo pa Sandi Rehberger, Borut Kos, Vili Zadnikar, Franci Gregorc in Miran Jakšič. Manjkajo Bojan Mehle, Bojan Čim-žar, Uroš Tičar in Aleš Porenta. ŠKjOCfiftSKI skoki f^immiiLin Horvatov memorial v žiri Mostec, 18. - 20. junija - V Mostecu je na tradicionalnem tekmovanju v smučarskih skokih na reviji skokov Mostec 93 in memorialnem tekmovanju za Horvatov memorial nastopilo več kot 250 tekmovalcev vseh kategorij iz Slovenije, Avstrije in Italije. Najuspešnejši tekmovalci so bili Gorenjci. Rezultati: člani: 1. Zoran Zupančič (Alpina Žiri) 2033 T 64,5 in 64,5 m, 2. Samo Gostiša (Ilirija center) 202,5 T 63^ in 65 M, 3. Franci Petek (Stol Žirovnica) 202,0 T 62,5 in 65 M, 4. Sašo Komovec (Triglav Teling) 2003 T 613 in 66 M, 5. Robi Meglic (Tržič) 199,5 T 62 in 653 M, 6. Peter Kolenc (Velenje) 197,0 T 643 in 62 M, 7. Matjaž Zupan (Triglav Teling), 8. Anže Zupan (Stol Žirovnica), 10. Primož Kopač (Alpina Žiri); mladinci 18 let: 1. Anže Zupan (Stol Žirovnica), 2. Grega Eržen (Triglav Teling), 3. Rolando Kaliga-ro (Velenje), 4. Uroš Rakovec (Triglav Teling), 6. Marko Bogataj (Alpina Žiri), 7. Peter Štefančič, 10. Tadej Žvikart (oba Triglav Teling); mladinci 16 let: 1. Jaka Grosar (Tržič), 2. Matija Stegnar (Tržič), 3. Andrej Lesnik (Ilirija Center), 5. Jernej Kumer, 6. Gašper Poljanšek (oba Alpina Žiri), 8. Robert Janežič (Triglav Teling), 9. Boštjan Brzin (Tržič), dečki do 15 let: 1. Primož Peterko (Triglav Teling), 2. Peter Zonta (Dolomiti), 3. Matjaž Zver (Ilirija Center), 4. Boštjan Brzin (Tržič), 6. Miha Eržen (Triglav Teling), 7. Andraž Črnivec (Tržič), 9. Andrej Cuznar (Triglav Teling) dečki do 13 let: 1. Samo Medved (Ilirija Center), 2. Luka Mohorič, 2. Uroš Peterka (oba Triglav Teling) dečki do 11 let: 1. Janez Rukše, 2. Blaž Križaj (oba Ilirija Center), 3. Primož Zupan Urh, 6. Anže Brankovič, 7. Gašper Čavlovič, 8. Sašo Zvokelj, 9. Sašo Kne (vsi Triglav Teling), 10. Domen Ribnikar (Tržič) dečki do 9 let: 1. Gašper Mlinar (Alpina Žiri), 2. Matej Zupan (Triglav Teling), 3. Jure Šinkovec (Ilirija Center), 4. Nejc Babic (Stol Žirovnica), 6. Jure Kumer (Alpina Žiri), 7. Domen Ropret (Tržič), 8. Sašo Trpin, 10. Miha Kosmač (oba Stol Žirovnica). • Janez Bešter Teden skokov v kranju Smučarski klub Triglav Teling vas vabi na oglede tekmovanj v smučarskih skokih na 18. mednarodni teden skokov in III. memorial Marjana Kroparja. Nastopili bodo skakalci iz Avstrije, Italije, Nemčije, Slovaške in Slovenije. Najmlajši začnejo s tekmovanji v četrtek, 24. junija, ob 17. uri, dečki do 11 let v petek, 25. junija, ter dečki do 13 in 15 let v soboto, 26. junija, ob 17. uri. V nedeljo, 27. junija, pa bo me-morialno tekmovanje v članski kategoriji in tekmovanje mladincev. Obeta se nam zanimiva skakalna prireditev, ki bo obogatena tudi z bogatim srečelovom. • J. B. TOiiTLOH mmssssssmmni. PlKEC ZMAGAL V ROVINJU Rovinj, 20. junija - Kranjski triatlonci so uspešno nastopili na triatlonu v Rovinju, na katerem je tekmovalo 43 moških in žensk iz Slovenije in Hrvaške. Triatlon je obsegal poldrug kilometer plavanja, 40 kilometrov kolesarjenja in 10 kilometrov teka. Med moškimi je Kranjčan Uroš Pikec zmagal, Gregor Janežič pa je bil peti. Med ženskami je zmagala Barbara Cokan, Greta Rozman je bila druga, Magda Menegalija pa tretja. • J. K. 10. Nočni turnir v Železnikih V počastitev dneva državnosti "Beli vragi" iz Železnikov prirejajo v soboto, 26. junija, jubilejni 10. nočni turnir v malem nogometu. Prijavite se lahko po tel. 064/66-441, int. 286 dopoldne (Zdeno Soklič) ali zvečer po tel. 064/67-313, in sicer do 24. junija, ko bo žrebanje. Gala simultanka V hotelu Bellevue na Šmarjetni gori je bila v petek Gala simultanka (igra z več nasprotniki istočasno) dveh udeležencev mladinskega evropskega prvenstva, Boštjana Markuna (15 let) in Uroša Kavčiča (12 let). Organizirala jo je Šahovska sekcija Tomo Zupan iz Kranja. Na-men simultanke je bil privabiti sponzorje za tekmovanje, vendar pa Jp bil odziv izredno slab. Lepo pa so se izkazali Sava Kranj, Iskra Števci, Zveza orodjarjev, Orodjarstvo Kavčič, Dolnov, Brušenje Orodja Globevnik in NIBBLE informacijski sistemi. Proti obema igralcema je nastopilo 10 igralcev. Boštjan je oddal 'e tri remije, Uroš pa je svoje nasprotnike premagal s tesnim izidom 5-5 proti 4.5. Poudariti je treba, da nasprotniki še zdaleč niso bili slabi. Uspešnost dela z mladimi v šahovski sekciji pa ne potrjujeta le Boštjan in Uroš, ampak tudi Maja Šorli (15 let), ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu mladink do 18 let v Bratislavi. Uroš in Boštjan v petek potujeta na Madžarsko (Szombathelv), kjer bosta svoje moči pomerila z evropskimi sovrstniki v 9-ih partijah. Zaželimo jima čimveč uspehov. Izžrebane številke za državno ligo V Rogaški Slatini, kjer trenutno poteka mednarodni velemojstrski turnir, 10. Memorial dr. Milana Vidmarja, je bil sestanek liga odbora osmih klubov državne lige. Gorenjska predstavnika v najvišjem rangu ekipnega prvenstva Slovenije, Murka iz Lesc in ŠS Tomo Zupan iz Kranja, sta izžrebala številki 1 in 2. Za organizacijo tekmovanja je kandidiralo 5 mest, med njimi tudi hotel Creina iz Kranja. V končnem glasovanju med Postojno 'n Kranjem se je večina kapetanov odločila za hotel Jama iz Postojne. Liga bo tako poteka do 10. do 16. septembra v Postojni. DOBRČA ŽE ČETRTIČ DUŠANU ZORKU Na Dobrči je bil v nedeljo že 6. tradicionalni hitropotezni šahovski turnir. Organizira ga Športno društvo Brezje pri Tržiču. Letos so turnir člani šahovske sekcije Tomo Zupan iz Kranja popestrili še s tekmovanjem v pohodu iz Brezij do koče na Dobrči. Zmagovalec na šahovskem turnirju je bil po dveh letih premora spet Dušan Zorko (15.5), ki je končal turnir s točko prednosti pred Boštjanom Markunom (14.5). Tretji je bil Aleš Drinovec s 13.5 točkami. «aMk«*« ' V duatlonu pa je bil z zmago na turnirju in drugim mestom v pohodu najboljši prav tako Dušan Zorko, pred Boštjanom Markunom in Matjažem Šlibarjem, najhitrejšim pohodnikom. #Aleš Drinovec Praznični turnir v Radovljici Radovljica, 22. junija - Šahovsko društvo Murka Lesce prireja v nedeljo, 27. junija, ob 10. uri v Grajskem parku pred hotelom Grajski dvor v Radovljici 20. poletni mednarodni moštveni šahovski turnir v počastitev dneva osamosvojitve Slovenije. Moštvo sestavljajo štirje igralci in ena rezerva. Vsaka ekipa mora imeti s seboj dve brezhibni šahovski uri, prijavnina pa je 1.000 tolarjev in se plača do začetka tekmovanja. Do takrat bodo namreč sprejemali prijave. V primeru slabega vremena bo zagotovljen pokrit igralni prostor. • J. K. w@terpolo fKsmmunnnn Končan prvi del Kranj, 22. junija - Prvi del državnega prvenstva v vaterpolu je končan. Sinoči so bile odigrane še zadnje tekme. Kljub temu je vrstni red v beli skupini znan. Zmagal je Triglav II z 11 točakami, drugi pa je Megitours Kranj 90 s 7 točkami. Tretji pa je Neptun Celje, ker je Triglav II igral zunaj konkurence, sta se v prvo ligo uvrstila Megitours in Neptun. V modri skupini pa je že zmagala Ilirija iz Ljubljane. O drugem mestu pa bo odločala tekma med Zusterno in Vodovodnim stolpom iz Kranja. Več možnosti ima Vodovodni stolp. • G. Košir Prvi so orke Kranj, junija - V soboto, 12. junija, se je končalo prvenstvo (klubsko) za pionirje (najmlajše) v VK Triglav. V zadnjem kolu so Delfini premagali Polarne medvede s 7:4, v tekmi, ki pa je odločala o I. mestu, pa so Orke premagali Pingvine s 6:3. Prve so Orke z 8 točkami, drugi so Pingvini s 6, tretji Polarni medvedi s 5 in četrti Delfini prav tako s 5 točkami. Trenerja Igor Štirn in Tomo Balderman sta izbrala tudi najboljše igralce v posamezni ekipi in pri Orkah sta bila najboljša Elvis Potočnik in Žiga Poljak, pri Pingvinih Rok Pikec in Aleš Kodek, pri Polarnih medvedih Gaber Kuhar in pri Delfinih Andrej Horvatin in Sandi Mertel. Najboljši vratar je bil Izidor Koželj. Nagrade za dobro igro pa so dobili Nejc Zupan, Klemen Podvršček, Jure Nastran, Samo Šepič, Jure Pančur, Vid Golob in Peter Kuralt. Za borbenost sta bila nagrajena dva najmlajša Domen Potočnik in Matej Oman. Vse nagrade je podelil predsednik kluba Marko Troppan prispevalo pa jih je podjetje "Hribar in otroci". • J. Marinček Kranjski derbi neodločen Kranj, 17. junija - V tekmi državnega prvenstva v vaterpolu sta kranjski ekipi Triglav II in Megitours Kranj 90 igrali neodločeno 12 : 12, tekmo pa sta sodila Marjan Pičulin st. in Bor Balderman. To je bil pravi kranjski derbi pred velikim številom gledalcev. Na začetku je kazalo, da bodo mladi Triglavani zlahka zmagali, vendar se nasprotnik ni vdal ter zagotovil neodločen izid. Triglav II je tudi po tem remiju še vedno prvi s 7 točkami, Kranj 90 pa jih ima 5. Triglav II si je Že zagotovil zmago, Kranj 90 pa sodelovanje v I ligi, saj igra Triglav II zunaj konkurence. Zadetke za Triglav II so dosegli Bečič 7, Klan-čar 2 in Balderman, Rakovec in Košir po enega, Za Kranj 90 pa Rozman 5, Čadež 2, Vončina, Brinovec, Pičulin, Celar in Rauter pa po enega. • G. Košir Od tekme do tekme Remičev spominski rokometni turnir - Rokometna sekcija Športnega društva Krvavec Cerklje je organizirala tradicionalni memorialni rokometni turnir ob 20. obletnici smrti športnika in rokometaša Petra Remica. Nastopili sta dve domači ekipi in Žabnica. Zmagal je prava domača ekipa pred Žabnico in Cerkljami II. K uspelemu turnirju so veliko prispevali tudi sponzorji. ©J.Kuhar Nogometaši Alpine zmagali - V okviru praznovanja 20. obletnice delovanja nogometnega kluba iz Žirov je bil organiziran pionirski nogometni turnir. Razen domačinov so sodelovali še Kondor iz Godeši-ča in Bitnje, pionirjev iz Reteč pa ni bilo v Žiri. Alpina je premagala Kondor, ki je zgubil še z Bitnjami, v tekmi za prvo mesto pa je Alpina z 2 : 0 premagala Bitnje. Vse ekipe so dobile pokale, zmagovalci pa torto, ki jo je podaril sponzor Slaščičarstvo Mazzini iz Žirov. Vse tekme je sodil Krvina iz Žirov. #J. Starman Letalski modelarji tekmovali - Državno prvenstvo prostoletečih letalskih modelov je bilo v Kamniku. Med jadralnimi modeli A - 1 so bili na prvih treh mestih Marko Klenovšek in Matic Leskovšek (AK Celje) ter Andrej Poličar (ALC Lesce). Na Ptuju pa je bilo državno prvenstvo prostoletečih modelov na pogon z gumo. Vrstni red. 1. Slavko Poličar (ALC Lesce), 2. Damjan Žulič (AK Novo mesto), 3. Zvone Žveglič (AK Litija). • J. Trpin TRADICIONALNI MOŠENJSKI TEK Prva grmova in teraž Mošnje, 20. junija - Nad 130 tekačev je sodelovalo na sobotnem Mošenjskem teku. Razen Gorenjcev so sodelovali tudi tekači iz Ljubljane, Boštanja, Grosupelj, Postojne, Velenja in Velikih Blok. Med ženskami je bila najhitrejša Olga Grm iz Lesc, med fanti pa Franci Teraž iz Mojstrane pred Vojkom Djurišičem in Marjanom Žiberno. Kdo so bili zmagovalci v Mošnjah. Med dečki letnik 82 in mlajši je zmagal Bečir Hamzič iz Tržiča, med deklicami letnik 81 in mlajšimi Martina Mohorič (Tekaški klub Kranj), med dečki letnik 77 - 80 Tadej Rodman (Mošnje), med deklicami letnik 77 - 80 Aleksandra Lanišek (TK Kranj), med članicami do 30 let Bojana Hajdinjak iz Škofje Loke, med članicami nad 30 let Olga Grm iz Lesc, med člani do 30 let Marjan Ži-berna iz Postojne, med člani od 31 do 40 let Franci Teraž iz Mojstrane, član Petrola Mojstrana, med člani od 41 do 50 let Pavel Močnik iz Kluba trmastih Preddvor in med člani nad 50 let Janez Sitar iz SIOP Dobro polje. • J.K. Državno prvenstvo v gorskem teku Športna zveza Slovenije in Skupščina občine Zagorje ob Savi organizirata v petek, 25. junija, državno prvenstvo v kratkem gorskem teku. Start bo ob 10. uri pri gostišču Ašič v Dolenji vasi v Zagorju, cilj pa ravno tako pri gostilni Ašič. Proga poteka iz Zagorja čez Rigel ter po pobočjih hriba Vrh in nazaj v Zagorje. Dolžina proge je 103 km in ima 637 metrov višinske razlike. Tekmovalci in tekmovalke bodo nastopili v šestih kategorijah: mladinci (letnik '74 in mlajši), člani (letnik '54 - 73), veterani (letnik '53 in starejši), mladinke (letnik '74 in mlajše), članice (letnik '59 - '73) ter veteranke (letnik '58 in starejše). Pravico nastopa imajo vsi državljani Slovenije. Tekmovalci nastopajo na lastno odgovornost, starostna omejitev pa je nad 15 let. Najboljši bodo prejeli uradne medalje Atletske zveze Slovenije. Prijave bo organizator sprejemal na dan prireditve od 7.30 do 9.30 na startnem mestu, startni-na pa znaša 500 SIT. • Lojze Kerštan Kolesarji v tržiču Tržič - V Športnem društvu Bistrica je začela z delom kolesarska sekcija BMX, katere člani so v zadnjem času pripravili že nekaj tekmovanj s tovrstnimi kolesi. Naslednjo večjo tekmo pripravljajo v okviru praznika KS Bistrica v soboto, 3. julija, ob 14. uri na progi Plana v Ročevnici pri Tržiču. Namenjena je vsem otrokom iz tržiške občine, ki se bodo pomerili v štirih starostnih kategorijah. Tekmovanje je tako za fante kot dekleta v starosti do 15 let. Prijave bodo zbirali uro pred začetkom tekmovanja na startu, pokrovitelj bo Trgovina in servis koles Prestige, Stane Jankovec iz Bistrice pri Tržiču, za najboljše so pripravili častna priznanja, mednje pa bodo razdelili tudi praktične nagrade. 9J. Kikel Tenis v gorenji vasi Gorenja vas, 20. junija - Teniška sekcija Partizana iz Gorenje vasi je organizirala ženski teniški turnir iz serije Kim D. Igralo je 32 tenisa-čic. V finalu skupine do 35 let je Bohtetova premagala Tratnikovo z 2 : 0, v finalu skupine nad 35 let pa je v finalu Zupanova premagala Derendovo z 2 : 0. Pri organizaciji tekmovanja so pomagali gostilna Lipan, bife Tone, Alpina in Etiketa iz Žirov ter trgovina Tabor Gorenja vas. Od 25. do 27. junija pa bo v Gorenji vasi moški turnir. Žrebanje bo v četrtek dopoldne, prijave pa sprejema Izidor Selak po telefonu 681-242.« I.Selak Priznanja za male športnike Tržič, 21. junija - Minulo nedeljo so se otroci iz tržiških vrtcev skupaj s starši podali na Bistriško planino, kjer so se pomerili v tekmovalnih in zabavnih igrah. Malim šolarjem so ob tej priložnosti podelili priponke Ciciban - planinec. Še pomembnejša priznanja, zlate športne značke, čakajo male športnike, ki so marljivo vadili vse leto. Izročili jim jih bodo v sredo, 23. junija 1993, ko si bodo ogledali nastop mladih športnih plezalcev na umetni steni v OS Bistrica. Prireditev, ki se bo začela ob 8.15, bo zaradi množičnosti v dveh skupinah. Najpogumnejši mali šolarji bodo lahko preizkusili tudi svoje sposobnosti v plezanju. • S. S. D3§sflRKfl Končana b liga Tržič - V organizaciji ŠZ Tržič in v izvedbi ŠD Loka se je končalo tudi letošnje občinsko prvenstvo v B občinski košarkarski ligi, v kateri je nastopalo sedem ekip. V rednem delu tekmovanja so imeli največ uspeha člani ekipe Sonic's, ki so zmagali tudi v končnici in se v prihodnjem prvenstvu uvrstili v A občinsko ligo. Na naslednja mesta so se uvrstili: 2. Mortadela, 3. Gladiatorji, 4. Bav-Vibratorji, 5. ŠD Brezje, 6. Cimper in 7. Bistrčani. V tekmovanju za najboljšega strelca je zmagal Stritih (Sonic's) s 60 koši pred D. Megličem (ŠD Brezje) 59 in Kodrom (Sonic's) in Gr-gorašem (Mortadela) oba 57, v trojkah pa Grgoraš 11, Valjavec (ŠD Brezje) 8 in Gričar ter Slatnar (oba Mortadela) po 5, ekipno pa je bila v trojkah najuspešnejša ekipa Mortadele 23 pred ŠD Brezje 15 in Gladiatorji 10. «J. Kikel NESREČNI 13. SLOVENSKI OSEMTISOČAK LOČAN KEKEC JE OSTAL NA GORI Ljubljana, 18. junija - Slovenska alpinista Grošelj in Požgaj sta skupaj s Hrvatom Božičem in Mehičanom Carsolio 13. junija 1993 stopila na 8611 metrov visoki K 2. Žal je dva dni zatem podlegel višinski bolezni Boštjan Kekec med prenosom iz četrtega višinskega tabora proti taboru 3. Hitrejši umik je preprečilo naglo poslabšanje vremena. Člani slovenske alpinistične odprave na K 2 so po satelitski zvezi sporočili v domovino veselo in žalostno novico obenem. K prvi sodi uspešen vzpon na vrh druge najvišje gore na svetu, ki so ga po postavitvi tabora 4 dosegli v lepem vremenu v nedeljo, 13. junija, ob 16. uri. Vrh so dosegli po smeri Abruzzi brez dodatnega kisika člani odprave Viki Grošelj (AO Ljubljana-Matica), Zvonko Požgaj (AO Železničar) in Stipe Božič (AO Mosor, Split) ter mehiški alpinist Carlos Carsolio. Že med sestopom te ekipe se je vreme naglo poslabšalo. To je onemogočalo takojšen sestop iz tabora 4, kjer sta čakala Boris Sedej in Boštjan Kekec. Ker je 34-letni škofjeloški alpinist zbolel za višinsko boleznijo, so ga kljub neugodnim vremenskim razmeram zaradi slabšanja zdravja v torek, 15. junija, ponesli proti 3. višinskemu taboru. Žal je med potjo ugasnilo njegovo življenje, zato so ga shranili na gori. Boštjan Kekec, ki je bil po poklicu vojaški inštruktor, je plezal od leta 1976 in odtlej opravil okrog 900 vzponov, med njimi najpomembnejše v v Cordilleri Blanci in SZ steni Shivlinga v Himalaji. Pogrešali ga bodo v Plezalnem klubu Škofja Loka, zlasti pa njegova žena Zdenka in dva otroka, katerim so izrekli sožalje tudi člani odprave. Kot je za Gorenjski glas povedal načelnik KOTG Tone Škarja, izkušeni himalajec, se v primeru višinske bolezni le redkokdo reši. Tokrat je bilo usodno tudi slabo vreme, ki je preprečilo hiter prenos bolnika v dolino. Z nesrečnim primerom nikakor ni moč povezati uspeha na gori, je menil Škarja, ki je še poudaril, da so Slovenci prišli prvič tako visoko brez uporabe kisika. Ob tem, da so naši alpinisti stopili na 13. osemtisočak, se mu zdi pomemben tudi 10. vzpon Grošlja na te vrhove. • S. Saje TEK NA LUBNIK Teraž in grmova najhitrejša Škofja Loka, 15. junija - V nedeljo, 13. junija, je bilo v škofji Loki drugo svetovno izbirno tekmovanje za sestavo reprezentance na svetovnem pokalu v gorskem teku v Franciji in tretji gorski tek na Lubnik. Nastopilo je 76 tekmovalcev, ki so se pomerili v več kategorijah. Proga je potekala iz Škofje Loke na vrh Lubnika, se spustila do polovice višinske razlike navzdol in se ponovno dvignila na vrh Lubnika. Proga je bila primerna za gorski tek, saj je potekala po gozdnih poteh in skalnatih grebenih. Žal sta progo zgrešila dva boljša gorska tekača Ivan Urh in Igqr Mernik. Tudi organizacija tekmovanja je bila kvalitetna. Naš trenutno najbolje pripravljen gorski tekač Franci Teraž iz Mojstrane je tekmo odločil že na prvi polovici proge. Med članicami je z odličnim tekom blestela Ljubljančanka Marjana Vidovič, med veterankami pa je bila najboljša Leš-čanka Olga Grm. Dobra je bila tudi uvrstitev mladink in mladincev Smučarskega kluba Logatec, predvsem Tatjane Zelene in Jožka Pe-tkovška. Rezultati - mladini (73 km): 1. Jožko Petkovšek, 2. Boris Zelene, 3. Klemen Lah; mladinke (73 km): 1. Tatjana Zelene, 2. Erika Brojan, 3. Anita Jakša; članice (73 km): 1. Marjana Vidovič, 2. Marija Poje, 3. Špela Malovrh; veteranke (73 km): 1. Olga Grm, 2. Heda Kotar, 3. Magda Menegalija; člani (18 km): 1. Franci Teraž, 2. Boštjan More, 3. Stojan Melinc; mlajši veterani (18 km): 1. Milan Kirn, 2. Marjan Berčič, 3. Peter Bertoncelj. • Lojze Kerštan OGLAS ^tVVEVT*Go^ GOREN1SKA MLET K R N i VAŽNO! NOVI JOGURTI VANILIJA - BANANA-ROBIDA - MARELICA NOVI SIRI PIVSKI - GOSPOSKI - LOVSKI KRANJSKI BARON SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Samostojni območni sindikat V TEKSTItINDUSU SE BOMO POGAJAlT V zvezi s trikrat ponovljeno javno dražbo Tekstilindusa v stečaju in politizacijo nakupa le-tega s strani domačega podjetja, ki posluje s tujim kapitalom, je naše stališče sledeče: Kdo lahko koristi ugodna posojila m višji li popust v diskontu »-odstotni TRENČA 1. Ža Svet kranjskih sindikatov je zelo pomembno, da seje po večletni agoniji končno le našlo podjetje, ki je pripravljeno vložiti svoj kapital in nadaljevati s proizvodnjo ter s tem ohraniti čim več delovnih mest. Spomniti velja, da so bili delavci Tekstilindusa prepuščeni samoreševanju in se "odgovorni" do sedaj niso čutili dovolj odgovorne, da bi rešili nekdaj vzorno podjetje klavrnega propada in odhoda številnih delavcev v odprto brezposelnost. 2. Z novim lastnikom se bomo odgovorno pogajali o pogojih za zaposlitev in delo delavcev. V ta namen smo že dali pobudo za sklenitev pod- jetniške kolektivne pogodbe. Neuradno pa smo zvedeli, da se je novi partner pripravljen odgovorno pogovarjati in sodelovati z nami. Na primeru Tekstilindus bi se kazalo kaj naučiti in predvsem uskladiti želje z dejanji. S politizacijo in demagogijo v tržnem gospodarstvu ni mogoče reševati gospodarstva in usmerjati kapitala. Ta si išče in tudi sam najde svojo priložnost. Evropske države in države razvitega sveta, katerega del bi očitno želeli biti tudi mi, so se že zdavnaj poslovile od ideje po gospodarski samostojnosti in neodvisnosti. Stopnja medsebojne povezanosti je pri njih dosegla že take razsež- Zadolžnice so vendarle uporabne Spremembe in dopolnitve Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij so prinesle tudi možnost uporabe zadolžnic oz. vseh tistih listin, ki so jih delavci prejemali za neizplačani del plač. Tako ugotavljamo, da se je ves trud v zvezi s tem listinam vendarle izplačal, čeprav smo bili ob sprejemu zakona pred dobre pol leta krepko razočarani. Zakon je dopolnjen tako v 25. členu, ki poleg ostalih možnih načinov vplačila delnic določa tudi potrdila za neizplačani del neto osnovnih osebnih dohodkov, znižanih do ravni, ki jo v skladu s 35. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo določajo kolektivne pogodbe dejavnosti do 1.1.1993. Nov 25.a člen pa določa, da podjetje lahko opravi interno razdelitev delnic ter vplačila delnic za notranji odkup delnic tudi na podlagi potrdil, ki jih podjetje lahko izda zaposlenim delavcem na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih osebnih dohodkov znižanih tako kot je predvideno v 25. členu. Zadolžnice oz. ustrezne litine, ki so jih delavci po podjetjih prejeli se torej zamenjajo s potrdili. Taka rešitev je predvidena za primer, če je podjetje obračunalo in plačalo prispevke in davke na neto osnovne osebne dohodke, če pa tega ni storilo, kar velja za precejšnje število primerov, potem podjetje izda in prenese delnice v višini neto osnovnih osebnih dohodkov na kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za vrednost tako izdanih in prenesenih delnic se zmanjša vrednost družbenega kapitala, ki ga podjetje po programu lastninskega preoblikovanja nameni za interno razdelitev delnic ali notranji odkup. Izplačilo izdanih listin za neizplačani del neto osnovnih osebnih dohodkov ne bo izvedljivo, kakršnekoli tožbe torej ne bi imele efekta. Vsi delavci, ki pa so do 1.1.1993 prejemali take listine, bodo le-te lahko uporabili kot predvideva dopolnjeni zakon. Brez zapletov po podjetjih verjetno ne bo šlo, počakajmo pa kaj nam bo prinesla praksa. Majda Maček Jančič popusti zci done SKS nosti, da je lastnina kapitala postala povsem postransko vprašanje. Pomebno pri tem je le to, da tuji kapital in tuja podjetja delujejo in spoštujejo zakonodajo domače države. O tem, kdo bolj spoštuje našo delavsko zakonodajo, pa ni treba preveč ugibati. Evropske želje in albanska dejanja postajajo tudi pri nas vedno manj združljiva. Pretirana bojazen pred tujim kapitalom, ki ga v resnici Slovenija močno potrebuje, pa je podobna strahu, ki ima velike oči. J. Antolin Bivši delavci Iskre Unitel - v stečaju do delnic po sodni poli Po pogodbi, ki jo je v imenu bivših delavcev Iskra Unitel, Blejska Dobrava, sklenil Svet kranjskih sindikatov s holdingom Iskra Telekom dne 17.4.1991, se je omenjeno podjetje obvezalo, da bo do 31.3.1992 vsem bivšim delavcem Unitela, ki se do tega dne ne bodo zaposlili v podjetju TORUS, izdalo delnice tega podjetja v vrednosti odpravnine, ki bi jim pripadala kot trajno presežnim delavcem (kar so dejansko bili - zaradi programiranega stečaja Unitela; v primeru, če za to ne bodo izpolnjeni potrebni pogoji, pa bodo delavcem izdane delnice podjetja ELEKO (s sedežem na isti lokaciji), ki je že organizirano kot delniška družba. Odgovorni delavci Telekoma so najprej zagotovili, da bo podjetje TORUS najkasneje do 31.12.1991 organizirano kot delniška družba; kasneje je bil kot skrajni rok določen datum 31.12.1992. Zato smo se s Telekomom dogovorili, da se za leto 1992 delavcem izdajo vsaj zadolžnice, do konca leta 1992 pa naj bi bile zamenjane za delnice. Za primer zamude smo se dogovorili za 10-odstotne zamudne obresti od 1.1.1993 dalje. Ker po dobrih petih mesecih ni nobenega znaka, da bo Telekom svojo obveznost v bližnji prihodnosti izpolnil, (očitno je njegova edina preokupacija tožarjenje s sindikatom zaradi stavke v Unite-lu), bomo po pooblastilu delavcev zahtevali izpolnitev pogodbe po sodni poti. Breda Milic NAJBOUSA PONUDBA ZA ICTOVANJC V SLOVCNIJI Ali ste se že odločili, kje boste preživeli svoj dopust? Če se še niste, vas vabimo, da letujete z nami. Ponujamo vam letovanje v ekskluzivnih letoviščih. Zagotavljamo vam nizke, morda celo najnižje cene v Sloveniji in najboljše plačilne pogoje. Pravite, da to ni mogoče. Pa je! Sicer pa, kaj bi vas prepričevali. Dandanes res ne kaže na hitro vsemu verjeti. Zato bo najbolje, da se o ponudbi prepričate sami. AGENS d.o.o., SVET KRANJSKIH SINDIKATOV in SINDICOM d.o.o. zagotavljajo članom Sveta kranjskih sindikatov: — NIZKE CENE (do 13-odstotni dodatni popust na že znižane cene za vse ponujene aranžmaje za vse družinske člane) in — BREZOBRESTNO ODPLAČEVANJE (letovanje lahko plačate v treh mesečnih obrokih) Celotna ponudba je objavljena v prilogi junijske številke IKS-a. Zahtevajte jo od svojega predsednika ali zaupnika sindikata. INFORMACIJE: Turistična agencija AGENS - tel. 324-994, vsak delavnik od 9. do 12. ure. INFORMACIJE IN PRODAJA ARANŽMAJEV: Svet kranjskih sindikatov, Slovenski trg 3, tel. 222-182, telefax: 213-296, vsak delavnik od 13. do 17. ure. -10 c"c 15 % TRENCAdoo TRGOVINA, GOSTINSTVO IN GROSISTIČNA PRODAJA Zaradi številnih vprašanj, kakšne ugodnosti lahko koristijo člani kranjskih sindikatov in razburjanj, da vsi člani ne morejo koristiti ugodnih posojil in 15-odstotnega popusta pri nakupih v sindikalnem diskontu Trenča, bomo ugodnosti ponovno navedli. — 10-ODSTOTNI POPUST V TRENČI - lahko koristijo vsi člani Sveta kranjskih sindikatov (to pa so člani sindikatov podjetij in ustanov, nezaposleni člani, člani društev upokojencev in individualni člani SKS). — 20-ODSTOTNI POPUST V OPTIKI ALEŠ - lahko koristijo vsi člani Sveta kranjskih sindikatov. Poleg popusta imajo člani pri nakupu še brezplačen zdravniški pregled. — 10-ODSTOTNI POPUST V CVETLIČARNI MAK -lahko koristijo vsi člani Sveta kranjskih sindikatov. — 5 DO 15-ODSTOTNI POPUST V TURISTIČNI AGENCIJI AGENS - SINDICOM IN BREZOBRESTNO OBROČNO ODPLAČEVANJE - lahko koristijo vsi člani Sveta kranjskih sindikatov za vse letovalne aranžmaje. Ponudba aranžmajev, cene in ostali pogoji so objavljeni v junijski številki IKS-a. — 3 DO 5-ODSTOTNI POPUST V PRODAJALNAH KOKRE - lahko koristijo vsi člani Sveta kranjskih sindikatov. • 15-ODSTOTNI POPUST V SINDIKALNEM DISKONTU TRENĆA — lahko uveljavljajo samo člani tistih sindikatov podjelij, ki so prostovoljno "vključeni" v SINDIKALNI SKLAD pri Svetu kranjskih sindikatov. Seznam sindikatov podjetij in usianov, ki so člani SINDIKALNEGA SKLADA, smo objavili v majski številki IKS-a. • UGODNA POSOJILA (mmimalna fiksna letna obrestna mera) lahko koristijo tudi samo Člani SINDIKALNEGA SKLADA. Poziv za vključitev v SKLAD smo posredovali vsem sindikatom in je se vedno aktualen. Do sedaj se je prostovoljno v sklad vključilo 20 sindikatov podjetij. Vanj članice mesečno združujejo 20 odstotkov svoje zbrane članarine. S skladom povsem samostojno upravljajo članice sklada in se v skladu s sprejeto politiko odločajo za zagotavljanje dodatnih ugodnosti svojim članom. Poleg navedenih dodatnih ugodnosti pa članice sindikalnega sklada oblikujejo strogo namenski stavkovni sklad, brez katerega si v bodoče ne bo mogoče več zamisliti resnega sindikata. Vsem tistim, kiste nas klicali in se jezili, predlagamo, da povprašate vodstvo svojega sindikata za razloge, zaradi katerih niso vključili vašega sindikata v sklad in vam tako čimprej i kij uči te, k ajti sklad pripravlja nove ugodnosti. J.A -lio S Obtoženca gresta v zapor Nadaljevanje s 1. strani Najeti golf se je "izgubil" v Subotici Pavel Koder je vendarle spregovoril Kranj, 21. junija - Predsednik petčlanskega senata temeljnega sodišča v Kranju, sodnik Igor Mokorel, je v četrtek razglasil sodbo dvema obtožencema. Željka Nikolaša iz Naklega je sodišče (Višje sodišče je zaradi dvoma o datumu odtujitve avta in njegovi vrednosti prvo sodbo kranjskega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo) spoznalo za krivega kaznivih dejanj zatajitve ter krive ovadbe ter mu naložilo enotno kazen eno leto 10 tri mesece zapora, hrvaškega državljana Čeda Bratoša pa je zaradi kaznivega dejanja goljufije obsodilo na eno leto in enajst njcsecev zapora. Tej kazni je dodalo še kazen iz aprilske sodbe p ie8a sodišča v Ljubljani zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, ter Bratošu nato izreklo enotno kazen dve leti zapora. Sledi u|on iz Slovenije za deset let. Oba morata povrniti tudi škodo AJpetouni Potniški promet Kranj v višini 576.582 tolarja. Sodba se ni pravnomočna. Željko Nikolaš je 10. oktobra lani v Alpetourovi izposojevalnici rent-a-cat na letališču Brnik najel osebni avto golf, ki »i ga po pogodbi moral vrniti najkasneje 17. oktobra. Vendar Je avto med 14. in 15. oktobrom v Subotici predal Čedu Bratošu, sam pa je 16. oktobra na mejni Policiji v Dolgi vasi prijavil, češ "Elan v tujini nima skritiih računov in denarja" da mu je bil avto ukraden na Madžarskem. Sodišče je po zbranih materialnih dokazih in pričanjih obtožencev ugotovilo, da je bil Alpetourov golf odtujen po vnaprej pripravljanem scenariju. Nikolaš je namreč navodila, naj avto najame, dobil od Bratoša. To je brez zle slutnje tudi storil. Da dela nekaj prepovedanega, se je zavedel šele 14. ali 15. oktobra (sodišče je sprejelo datum 15. oktober, ko je bilo dejanje dokončano), ko je - spet po Bratoševih navodilih - avto odpeljal v Subotico in ga tam oddal Bratošu. Lažna prijava tatvine je bila tako orodje za prikrivanje kaznivega dejanja. Za kaznivo dejanje zatajitve je po zakonu zagrožena kazen od dve do deset let zapora, za kaznivo dejanje krive ovadbe denarna kazen in zapor do treh mesecev, za kaznivo dejanje goljufije pa od tri do petnajst let zapora. Sodišče je šlo v tem primeru pri obeh obtožencih pod zakonski minimum. Nikola-Šu je štelo v dobro priznanje in dosedanjo nekaznovanost, Bratošu pa predvsem bolezen. H. Jelovčan V zapor zaradi kraje orodja pri sorodnikih v Cerkljah Prostost je za Cirila Remica strup Kranj, 21. junija • 48-letni Ciril Remic iz Vasce pri Cerkljah bo po pravnomočnosti sodbe, izrečene v četrtek na kranjskem temeljnem sodišču, spet moral v zapor. Tokrat, če bo sodba obveljala, za eno leto in deset mesecev. Senat, ki mu je predsedoval sodnik Anton Šubic, o specialni prevzgoji Cirila Remica dvojni- Namestnik javnega tožilca Samo Mirt Kavšek je sodišču Pri izreku kazni priporočil, naj upošteva Remicovo ponavljanje kaznivih dejanj, to, da je Kradel istim ljudem, njegovo predkaznovanost, neurejen način življenja, skratka, naj izreče zaporno kazen, ki bo za določen čas družbo varovalo pred njim. Ciril Remic je zašel na stranpo-ta že kot mladoletnik, bil večkrat kaznovan, obsojen na daljše zaporne kazni (tudi šest, sedem let), dvakrat je bil v svojem potepuškem življenju v domu oskrbovancev, obakrat ga je zapustil po lastni volji, tudi delo pri obrtniku, kjer je nazadnje delal, mu je postalo odveč. Na kranjskem temeljnem sodišču je bil nazadnje obsojen 1989. leta, in sicer na leto in sedem mesecev zapora. Enako kot tedaj, je bil tudi v četrtek obsojen zaradi kraj na škodo istega oškodovanca, sorodnika iz Cerkelj. Februarja 1991 ponoči je Ciril Remic iz sorodnikove garaže vzel motorno žago in kotno brusilko, takrat vredni 15.000 tolarjev. Za takšno tatvino je zagrožena kazen do pet let zapora. Sodišče mu je prisodilo eno leto in dva meseca. 24. julija 1990 pa je iz iste garaže odnesel vrtalni stroj in komplet svedrov v takratni vrednosti 3.000 tolarjev; za t.i. malo tatvino je zagrožena kazen do enega leta zapora, Remic je bil obsojen na šest mesecev. Sorodniki so sicer večji del ukradenega orodja dobili nazaj prek Stanislava Vindiša, ki je blago od Remica prevzel za majhen denar. Senat je Vindiša vabil na obravnavo zaradi očitanega kaznivega dejanja prikrivanja, vendar ni znano, kje je- Pri izreku enotne kazni eno leto in deset mesecev zapora je sodišče kot olajšavo Remicu štelo, da je dejanja priznal, upoštevalo je tudi njegove osebnostne lastnosti in razmere, hkrati pa tudi tožilčeve razloge za dokaj strogo zaporno kazen. H. Jelovčan Klavdija Resman osupla nad poročilom policistov Kriva, ker je gost razbijal? Kranj, 21. junija - Klavdija Resman je mlada natakarica. V Živili n lokal Tinkara na Maistrovem trgu v Kranju je prišla tako rekoč iz šole. Pred dnevi jo je med pismi čakal "pozdrav" kranjskega sodnika za prekrške. V njem piše, da je prekršila zakon, ker je 13. novembra lani ob 14.45 postregla s pivom in žganjem že pijanemu Ramizu Djurkoviču, ki se je med pitjem z njo spri in vrgel na tla dva prazna kozarca... Denarna kazen za prekršek sicer ni visoka, Klavdiji niti ni toliko pomembna. Osupla je bolj nad razsodbo, da sploh je kriva. Na obravnavo k sodniku ni bila povabljena, sodnik je očitno verjel poročilu policistov, ki sta na njen klic prišla v Tinkaro. "V Tinkaro zahajajo največ "južnjaki". 13. novembra lani ob 14.45 so sedeli tudi za mizo, eden je prišel v lokal, bil je trezen. Eden od gostov za mizo je bil res pijan, nisem mu hotela postreči s pijačo. V jezi je razbil kozarec. Prišlek je naročil vodko in stil. Ko je gost pri mizi razbijal, sem zagrozila, da bom poklicala policijo. Prišlek pa je rekel, da ne upam in za izziv še sam razbil kozarec Poklicala sem policijo. Dva policista sta hitro prišla. Nič nista spraševala, pogledala sta črepinje, vzela moj blok in si zapisala moje podatke. Gost, zdaj vem, da naj bi bil to Ramiz Djurkovič, je moral z njima, vendar je bil že čez deset minut spet nazaj. Zameril mi je, ker sem klicala policijo. Čudim se, nelogično se mi zdi, da ga niso zadržali, če je bil pijan, kot mi očitajo." Klavdija Resman policistoma zameri, da sta verjela "pijanemu" tujcu, nje pa nista niti vprašala, kaj se je zgodilo. V zapisniku je vrsta laži, pravi, odločena je, da se bo na odločitev sodnika za prekrške pritožila. "Poldrugo leto delam v lokalih. Naj kdo javno pove, če sem kdaj točila alkohol pijanim gostom, če more. To ni res!" H. J. Sicer pa je obtoženi Pavel Koder v svojem včerajšnjem uvodnem zagovoru senatu, ki mu predseduje sodnik Mitja Kozamernik, razglabljal tudi o vzrokih za stečaj Elana. »Elan je 80 odstotkov izdelkov izvažal, se tako na eni strani spopadal z zakonitostmi tržnega gospodarstva, na drugi pa z zaviralnimi elementi domačega samoupravnega sistema. Elan je cene lahko postavljal samo enkrat na leto, medtem ko so se cene doma, zlasti v letu 1989, spreminjale tako rekoč dnevno. Hiperinflacija, nerealna tečajna politika, izreden padec tečaja dolarja na zahodnem trgu, izjemno drag kapital, ki je v drugi polovici 1989. leta dosegel celo sedemkratnik in pa dejstvo, da Elan tega ni mogel vgraditi v cene svojih izvoznih izdelkov - to je povzročilo stečaj, ne pa zgrešene poslovne odločitve,« je dejal Pavel Koder. Res pa je, je nadaljeval Koder, da Elan ni mogel več živeti zgolj od "belega" (smučarske- Izsilil prednost v križišču Kranj, 21. junija - V soboto, 19. junija, ob 22.05 je Boštjan Špen-dal iz Kovorja vozil osebni avto od Police pri Naklem proti Kokrici. Pripeljal je do križišča s prednostno cesto Kranj - Golnik, vendar se ni ustavil. Takrat je proti Golniku pripeljal Zdenko Pergar iz Šenčurja, ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja. V nesreči se je huje ranila sopotnica v Špendalovem avtu Spela P. z Ovsiš, voznik Špendal, sopotnik Tomaž M. iz Zvirč in Marija Pergar iz Šenčurja v drugem vozilu pa so bili lažje ranjeni. Vse so prepeljali v ljubljanski klinični center.* S. S. [nesreče V enem tednu 14 hudih nesreč Kranj, 21. junija - V tednu od 14. do 21. junija je bilo na gorenjskih cestah kar 14 hudih nezgod, od tega 8 med vikendom. Večina nesreč (8) se jih je zgodilo v kranjski občini. 3 V škofjeloški in po ena v drugih občinah. Neprimerna hitrost je še vedno glavni vzrok za nesreče, ob tem pa še izsiljevanje prednosti in alkoholizi-ranost voznikov. V vseh nezgodah je bilo 17 oseb poškodovanih, med njimi 2 otroka in 4 mladoletniki. Nad slednjimi podatki bi se morali zamisliti zlasti starši, ki puščajo svoje otroke brez nadzora na cestah.• S. S. Prehitro skozi predor Kranj, 21. junija - Voznik osebnega avta peugeot 405 Igor Zupanc iz Ljubljane je 15. junija ob 21.15 vozil od Ljubelja proti Bistrici pri Tržiču. Zaradi prehitre vožnje je v prvem predoru pri OŠ Zali Rovt zapeljal na nasprotni vozni pas, trčil v tri table za usmerjanje in steno predora, nato podrl četrto tablo, že izven predora pa ga je od ograje odbilo čez cesto v betonski zid. Zaradi hudih telesnih poškodb so voznika odpeljali iz tržiškega zdravstvenega doma v jeseniško bolnico in q>1 tam v ljubljanski klinični center. Vozilo je ostalo popolnoma uničeno.© S. S. Kolesar nenadoma pred avto Kranj, 21. junija - V petek, 18. junija 1993. ob 15.15 se je 11-letni Dejan K. peljal s kolesom po levi strani ceste proti Gorenji vasi. Malo pred naseljem je zapeljal na desno stran, ne da bi se prepričal, ali to lahko stori. Za njim je namreč pripeljal z avtom golf Andrej Kukovec iz Medvod, ki je zatrobil, zaviral in se z vozilom umikal levo. Ker je kolesar tedaj zapeljal nazaj proti levi, je vozilo zadelo kolo. Ob padcu se je kolesar huje ranil, zato se zdravi v kliničnem centru.* S. S. Smrt planinca v gorah Kranj, 21. junija - V nedeljo. 20. junija, so obvestili operativni center UNZ Kranj, da je med Kofcami in Velikim vrhom izgubil zavest 69-letni Dušan M. iz Ljubljane. Trije reševalci in zdravnik so s helikopterjem prileteli na kraj dogodka, vendar je planinec že pred njihovim prihodom umrl zaradi srčnega infarkta« S. S. ga) programa, prisiljen je bil v disperzijo rizika. Razvijal je "modri" program (plovila, letala) in druge programe. Prav z Mladenom Sirolom seje Elanu odprla priložnost za osvajanje novih, zanimivih prekooceanskih trgov in izdelkov. Mednarodni denarni sklad je bil že 1988. leta pripravljen vlagati v Elan (85 milijonov dolarjev), vendar je posel propadel, ker podjetje ni bilo oblikovano kot delniška družba. Elan je bil za državo pomemben izvoznik, od njega je pobirala devize, ker pa je bil v precejšnji meri tudi uvoznik, je moral v tujini odpreti devizne račune, da je lahko plačeval obveznosti do tekmovalcev, marketing in podobno. »Elan v tujini nima skritih računov in denarja,« je zatrdil Pavel Koder. »Denar na računih Elana v tujini je bil denar Elanovih tujih firm pa tudi slovenskih civilnopravnih oseb; škofijskega zavoda in drugih cerkvenih institucij.« Teža petih očitanih kaznivih dejanj na sojenju Pavlu Kodru v Radovljici je osredotočena predvsem na škodo, ki naj bi jo Elan utrpel iz sodelovanja z Mladenom Sirolom in njegovo firmo Sirol Yachting v Švici. »Sirol je v Elan prinesel delo, naročila (modri program je imel 1989. z njim zasedeno proizvodnjo) ter odprl možnost prodora na nove čezmorske trge. Karibi, denimo, ki jih je predlagal, se zdaj izjemno dobro tržijo. Nove zmogljivosti za modri program smo nameravali postaviti v italijanskem Tržiču. V začetku smo imeli s Sirolom kupoporodajni odnos, v nadaljevanju pa razvijali trajnejšo povezavo v obliki skupne tuje firme za jadrnice, smuči in športno orodje. O tem nisem sam odločal. Po številnih pogovorih s sodelavci, tudi v tujini (Elan holding Braca) sem julija 1989 Elanovemu poslovodnemu odboru podal pismeni predlog o pristopu Elana v skupno firmo Sirol Yachting v Ženevi, v katerem sem navedel tudi delniški vložek Elana. Poslovodni odbor je moj koncept sprejel ter zahteval dopolnitev v marketinškem delu, za kar so bili zadolženi Poljanšek, Mali in brata Jakopin. Ni šlo torej za moje osebno nagnjene do Sirola, ampak za to, da Elan dobi nove trge in izdelke,« je dejal Pavel Koder. Povedal je še, da sam ni dal naloga za oddajo jadrnic Siro-lu, to je sodilo v prodajni odnos med Elanom v Avstriji in Sirolom, na drugi strani pa v kooperantski odnos med Elanom Avstrija in Elanom Begunje. »Zavarovanje plačila z akreditivom je bila stvar prodaje, možno pa je, da sem dal nalog za plačilo z računa Elana Avstrija na Elan Begunje. To ne bi bilo prvič, takšna je bila praksa. Do zadnjega sem verjel, da bo Sirol Yachting izpolnil obveznosti do Elana, to bi se zagotovo tudi zgodilo, če ne bi bil Elan pahnjen v stečaj.« • H. Jelovčan Odprta vrata policije Kranj, 21. junija - Slovenski policisti letos drugič praznujejo 27. junij kot svoj praznik. Ob tej priložnosti bodo v Upravi za notranje zadeve v Kranju ta torek, 22. junija 1993, ob 8.30 odprli vrata za vse obiskovalce. Skupine ljudi bodo popeljali na ogled operativno komunikacijskega centra in delavnic, v garažah pa jim bodo prikazali opremljenost in pripravljenost enot za različne naloge. Ogled bo mogoč do 12. ure.# S. S. NNft fij ^PONUDBE PHILIPS P0RTABLE BARVNI TV 37 cm, daljinsko vodenje .......................neto ATS2.492.- PHILIPSSOUNDMACHINE 40watov Izhodne moči, z CD playerjem z 20 titelskimi spomini............netoATS 1.659.- UNIVERSUM VIDEOCAMCORDER 8 mm, high speed shutter 6 x motorzzoom .......................neto ATS 4.992.- UNIVERSUM KOMPLETNA SATELITSKA NAPRAVA 60 cm ofset parabola za ASTRA satelit, stereo satelitski sprejemnik s timer funkcijo............neto ATS 2.492.- Za vse naprave 1 leto polne GARANCIJE. v Celovcu Heiligengeist Platc 4 Pri nakupu preko ATS 500.- brezplačno parkiranje v naši kletni garaži. GORENJSKI GLAS ŽE V PONEDELJEK EV ČETRTEK OB 21. URI V JAZZ KLUBU 11AGTIME PRI MOHORJEVEM KLANCU V K RAN J l SONČEK d.o.o. zaposli komercialista - vodja veleprodaje za delo na terenu. Pisne ponudbe z življenjepisom pošljite na naslov: SONČEK d.o.o., Grajska 38,64260 Bled _ MALI OGLASI ® 217-960 PI771 Ji Mj Mj Jnk KALAMARI * OCVRT SIR SOLATE* ZREZKI DELOVNI CAS: VSAK DAM OD 830 - 22°° NEDELJA OD 1 la0 - 22" APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaksi, telefonske centrale, zelo ugodno. 13632-595 14511 Tračno ŽAGO za razrez hlodovine prodam. Tel.: 65-489 BTV Gorenje selectomatic poceni prodam. b 84-422 iso58 LIKALNI STROJ prodam za 550 DEM. b 725-604 15061 Črno-bel TELEVIZOR prodam za 3.000 SIT. b 725-604 15063 GLASBENI STOLP Hitachi prodam. Q 633-621, Roman 15068 PUHALNIK za seno in TELETA prodam. Brence, Hraše 17, Lesce 15070 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, ugodno prodam. b 215- 650 15085 Nov POMIVALNI STROJ Bosch, še zapakiran, prodam. 0 631-912 15093 PEČ za etažno centralno ogrevanje TVT 23 z ekspanzijsko posodo, dobro ohranjeno,prodam. Cena po dogovoru. s 66-948 15104 Novo MIZARSKO KOMBINIRKO, 5 operacij, 40 širine, ter 30 kom špirovcev 12x14, 6 m dolgih, prodam. o 65-073 po 16. uri 15110 CIRKULAR, nov, poceni prodam. s 633-505 15113 ZELO UGODNO PRODAM - UVOZ IZ ITALIJE: - Tračna žaga za hlode 1.100, voziček električno vpetje; zelo dobra. - Robilnik - žamar - cirkular za vzdolžni rez fosnov - desk, dolžina 5.2 m. - MAFEL - ročni skoblič za trame, širine 260, za cimermane. -Kombinirka 220 mm širine in druge. -Formatna dvojna žaga z vozičkom, širina do 160 mm, dolžine večje. -Tračna brusilka 3 m - 3 el. motorji. Informacije BOLE, b 067/51-304 BRAZDA Poljšica pri Podnartu 6 i Telefon: 064/70-225 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO Se priporočamo! OTR. OPREMA Kombinirani otroški VOZIČEK in STOLČEK za hranienje prodam. đ 310-365 15106 ODSTOPIM otroško posteljico z vzmetnico, oboje dobro ohranjeno. b 312-376, po 14. uri 15167 Kupim otroški STOLČEK za hranjenje ali Trip - trap stolček. b 872- 615 15171 GR. MATERIAL Manjše OKNO, novo, poceni prodam. Pire, Ručigajeva c. 20, Kranj 15055 Suhe smrekove PLOHE in ŠPIR-OVCE, dolžine 11 m, prodam. s 401-308 15097 Prodam večjo količino obtesanega suhega LESA iz višin, za ostrešje, cipmer, vse s popustom - prvovrstno. Prodam tudi več žel. mrež (6 m) ter žice, 8.5 promil, za gradnjo. Šlibar, Brezje 37 15139 Strešno OPEKO Bobrovec, rabljeno, 4.000 kosov, prodam. Cena po dogovoru. o 49-339 15170 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino in kemijo. Q 064/328-488 12731 INSTRUIRAM angleščino. b 331- 455 15027 OSTALO DRVA meterska, razžagana, trske, z dostavo, prodamo. Žagamo tudi na domu. b 325-488 10485 Bukova DRVA v goleh ugodno prodam. Jagodic Anton, Ambrož pod Krvavcem 6 15076 INVALIDSKI VOZIČEK, zelo malo rabljen, prodam po ugodni ceni. Bukovnik Nada, Preska 18, Tržič -blok 15079 GAJBICE po 250 SIT/kom prodam. Ličar, Posavec 48, Podnart 15083 Cca 1.000 ZNAČK različne serije prodam. s 633-505 15112 ALU FOLIJO za izolacijo, širine 1.3 m, prodam. b 064 76-243 15126 Avtomobilsko TOVORNO PRIKOLICO ugodno prodam, b 214-234, Kokrica, Betonova 15 15141 DRVA, bukova in mešana, prodam ter dostavim, a 696-042 15200 INSTRUIRAM matematiko. 923, Aleš 311- 15087 PRIDELKI INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole. B 064/58-300 15197 KUPIM Odkupujemo starinsko POHIŠTVO in ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA Tavčarjeva ul. 7, Kranj, a 064/221-037 11799 Krmilni KROMPIR prodam, a 422- 192 15080 Krmni KROMPIR prodam, a 222-544 15117 Kozje MLEKO prodam. Cena po dogovoru, a 061/841-024, zvečer 15181 ČEŠNJE - hrustavke za vlaganje ugodno prodam, a 57-257 15185 S T U D I O "tsssis* ODSTRANJEVANJE MASCOBNEGATKIVA NA KATEREMKOLI DELU TELESA ŠTEDILNIK (plin, elektrika), širina 50 cm, in HLADILNIK - skrinjo, prodam. Praprotnik, tel.: 70-570 AVTOALARMI, AVTOELEK-TRONSKE NAPRAVE, AVTORADII -prodaja, montaža, servis. AB electro-nic, Na Trati 57, Lesce, a 064/715- 960 14860 CAMCORER CCD - Essof in CCD - V 800 E, novo, prodam, a 326-570, zvečer 15052 Star RADIO Blaupunkt poceni oddam. Pire, Ručigajeva c. 20, Kranj 15053 KOSILNICO BCS, širine 127, starejšo, brezhibno, prodam, a 681-086 15137 Nov nerabljen PRALNI STROJ Gorenje prodam, a 212-548, popoldan 15151 TRAKTOR Carero super tigre 4.440, 4-kolesni pogon, 40 konjskih sil, hidravlični volan, prodam, a 064/ 66-937 15179 Nov POMIVALNI STROJ Iskra prodam, a 802-197 15202 MOLZNI STROJ Virovitica; BIKCA -črno-belega, starega 2 meseca, prodam. Česen, Hladnikova 33, Križe 15213 LOKALI POSESTI Oddam PROSTOR (50 kvad. m), s sanitarijami, in 140 m podstrehe, a 242-822 15147 V centru Kranja oddamo večje pisarniške prostore. V Kranju prodamo ali oddamo 2.600 kvad. m pisarniških in proizvodnih prostorov z vso potrebno infrastrukturo in opremo v celoti ali po delih. APRON NEPREMIČNINE, a 064/214-674 IN 218-693, fax. 211-887 15176 KOLESA TECHNO F0T0 HI-FI VIDEO Ljubljanska 1, KRANJ tel.-fax.: 064/221-112 /za hotelom Jeien/ ^Tlf avtošola O "^V^V Begunjska 10 - pri vodovodnem stolpu * Tel.: (064) 216-245 *r 331-339 DOSftAVA IPII/Z/Z VfSAM \&AM OD S>_ DO 23- URE oddelek avto deli - v kleti, tel.: 214-761 VELIKA IZBIRA KOLES MOŽNOST NAKUPA NA 5 ČEKOV Otroško dirkalno KOLO in MOTOR Pony express zelo ugodno prodam, a 324-596 15064 AVTOMATIK, starejši letnik, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 328-275 -Petra ali 217 - 832 - Aleš Dirkalno KOLO Pinarello, oprema campagnolo, look pedala in čevlje prodam, a 064/324-596 15071 GORSKO KOLO Snimano, novo, zapakirano, prodam za samo 18.000 SIT. a 241-863 iso88 MOTOR AUTOMATIC A 3, letnik 1986, prodam, a 329-182 isos9 GORSKO KOLO Scott Savvtooth po ugodni ceni prodam, a 323-928 15098 GORSKO KOLO z opremo Shimano prodam. b 324-574 isi38 Gorsko KOLO, oprema Shimano, novo zapakirano prodam za 260 DEM. b 064 216-419 15154 APN 6, letnik 1987, prodam. Cena 450 DEM. a 620-668 18180 Dirkalno KOLO - 10 prestav in žensko KOLO - 5 prestav prodam. b 064/710-801 15195 Moško športno KOLO poceni prodam. b 421-548 15209 OBVESTILA Iščem GOSPO in jo obenem prosim, naj se javi; bila je na ogledu prostora v Zg. Luši. Gospa je bila iz Kranja. Nujno. b 064/64-218 15121 Urarstvo in prodajalna ur GERINGER obvešča cenjene stranke, da smo se preselili na Župančičevo 2, Kranj 15136 BLED - v okolici prodam starejšo, docela prenovljeno, samostoiečo, podkleteno stanovanjsko HIŠO z mansardo. Koristnih površin je 200 kvad. m, parcela z vrtom je velika 1.000 kvad. m. b 061/271-561, int. 284 14955 ŽAGALNICO (100 kvad. m) z delavnico (235 kvad. m) prodam v bližini Bleda. Objekt ima urejen pristop, veliko parkirališče in potrebne energetske priključke. đ 061/271-561, int. 284 14956 Med Brezjami in Peračico - na dostopnem mestu - v K.O. Peračica prodamo kmetijsko zemljišče: 3.000 kvad. m TRAVNIKA po 84.50 SIT/ kvad. m; 2.388 kvad. m PAŠNIKA po 99.00 SIT/kvad. m in 5.654 kvad. m GOZDA po 62.00 SIT/kvad. m. Lombergar Meta, 62000 Maribor, Turnerjeva 31, b 062/24-921 15086 Stare hiše PRODAMO na Brniku, v Stražipču pri Kranju, HOtavljah, pri Preddvoru (možna menjava za stanovanje). KUPIMO vikend v Bohinjskem kotu, Kranjski gori, pod Krvavcem. Kupimo zazidljivo parcelo v Škofji Loki, Kranjski gori, Radovljici, Lescah, Bohinju, Bledu in Kranju. APRON NEPREMIČNINE, B 064/214-674, 218-693 15173 Pri Blegošu prodamo travnik, pašnik, gozd in dve zazidljivi parceli, skupno 15.7 ha. B 064/214-674 in 218-693 15174 POSLOVNI STIKI Sprejemamo VLOGE POSOJILODAJALCEV, obresti 3 % mesečno. Casablanca, d.o.o, B 331-233 15160 POZNANSTVA Želiš dobrega moža? Oglasi se mil Sem udovec, soliden, visoke postave, sam s hišo. Če si višje postave, okoli štiridesetih, mi piši na Gorenjski Glas pod Šifra: SREČNEJŠA PRIHODNOST 15164 EUROPIZZA DOSTAVA PIZZ NOVO* NOV ZA DRUŽINSKA PIZZA ZA 3 DO 4 OSEBE del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ob nedeljah od 12. do 22. ure .Ulica Draga Brezarja 26 Kranj, tel.: 064/215-797 RAZNO PRODAM Ugodno prodam SMETNJAKE in stoječo rezilko za železo. Kveder Bojan, Predoslje 132 12802 Vrtno MIZO in KLOPI prodam. b 403-131 15048 Gater ŽAGO 71 in rezan LES raznih dimenzij prodam. b 621-275 15067 LIKALNIK Stella, z 2-literskim kotličkom, in DESKO na hlajenje prodam. b 633-114 15069 BANJO, STRANIŠČNO ŠKOLJKO s kotličkom, KUPERSBUCH in električni RADIATOR prodam. Informacije: Miklavč Jure, b 633-165 15115 ŠKODO, letnik 1981, DRVA, suhe PLOHE in govejo ustrojeno KOŽO prodam. b 46-318 15168 STAN. OPREMA Mize, stole- pletene, primerne za vrt, teraso, salon, ugodno prodam. B721-289 14478 HLADILNIK Gorenje in raztegljiv KAVČ prodam. Savič, Pod Mirco 3, Jesenice 15135 NAJNIŽJE CENE NOVEGA POHIŠTVA; (JOGI 0RT0PEDIC0 190x90-10.000 SIT). VELIKA IZBIRA, DOBAVA TAKOJ! TeL: 217-167 ŠPORT Dve jahalni SEDLI, novo in rabljeno, ugodno prodam. b 78-046 15204 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: od 9. do 17. ure, B 329-886 10121 POPRAVILA MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. B 325-81511459 Smo poceni, kvalitetni, vestnil ČISTIMO in POSPRAVLJAMO poslovne in stanovanjske prostore. HRIBAR - BLESK D.O.O, B 064/ 331-709, dopoldan 12119 EMAJLIRANJE kopalnih kadi s kakovostnim italijanskim materialom. Jamstvo 2 leti. B 064/66-052 14210 Nudimo računovodske in knjigovodske storitve. SPARTAK, d.o.o., B216-706 H253 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, sejanje peska... izdelujem. Frlic, Zevnikova 5 a, Orehek, Kranj, B217-937 14341 VLEČNE KLJUKE - SNEMLJIVE izdelam, montiram ali predelam. B 633-506, popoldan 14444 ROLETE, ŽALUZIJE vseh vrst lahko naročite na B 216-919 14503 LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni. B 214-780 14772 POSTAVITEV kmečkih peči, kaminov, zidanih štedilnikov, POLAGANJE keramike. Pečarstvo B 65- 773 14843 Potrebujete PREVOD iz ali v nemščino? Se pripravljate na izpit? Nudim POMOČ. b 064/633-253, popoldan 14937__ t 46- 15099 Strokovna PEDIKURA nog. 369 Cifra d.o.o nudi kvalitetne FINANC-NO-RAČUNOVODSKE storitve. « 064 733-632__181» SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške, 120 kanalov, z garancijo za 470 DEM. b 310-223_15144 MONTAŽA satelitskih anten. Cena z montažo 520 DEM. b 217-759, od 12. do 16. ure 15148 RTV - servis GORENJE in SAMSUNG aparatov, Kranj - Oprešnikova 82; Radovljica - Cankarjeva 27. Prodaja novih TV APARATOV po ugodnih cenah. b 217-759, od 12. do 16. ure 15149 Dovolite nam poskrbeti za vašo NEPREMIČNINO. CASABLANCA D.O.O, b 323-171_isise Ugodno ČISTIMO vse vrste talnih oblog in sedežnih garnitur. Casablan-ca d.o.o, b 331-233_15157 Hitro, kvalitetno in ugodno ČISTIMO na vašem domu. Casablanca, d.o.o, b 331-233_ 15159 Kombi PREVOZI tovora in VLEKA camp prikolic. b 215-211 15161 PEDIKURO na vašem domu kvalitetno opravim. b 064/633-452, popoldan 15193 IZDELUJEM snegolovilce, možno plačilo na 3 čeke. b 324-468 15199 STANOVANJA STANOVANJE (2-sobno) prodam ali zamenjam za garsonjero z vašim doplačilom. b 329-153 s 14812 Prodam skoraj novo samsko SOBO. Praprotnik. tel.: 70-570_ STANOVANJE v centru Rovinja, 2-sobno, ugodno oddam. b 216-208 14949__ STANOVANJE na Bledu najamem. b 76-528 14962 Upokojenki dam STANOVANJE. Dogovor. Pire, Ručigajeva c. 20, Kranj 15054 Zamenjamo 2-sobno STANOVANJE. đ 46-604 15105 STANOVANJE, 2-sobno, 65 kvad.m, s centralim ogrevanjem in telefonom, prodam. b 67-027 15108 STANOVANJE v Radovljici oddam. b 714-967 po 16.uri 15130 STANOVANJE v Kranju, 2 ali 3-sobno, kupimo. Casablanca d.o.o, b 323-171 15155 STANOVANJE v Kranju ali okolici najamem. b 331-233 15158 Pod ugodnimi pogoji prodamo atraktivno 2.5-sobno stanovanje v Kranju (Šorlijevo naselje), 3-sobno in 2-sobno stanovanje pri Vodovodnem stolpu ter 3-sobno stanovanje z garažo v Tržiču. ZAMENJAMO novo 2.5-0sobno stanoanje v Tržiču za 3-sobno. TAKOJ KUPIMO GARSONJERO IN 1-SOBNO STANOVANJE NA BLEDU, RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI, KRANJSKI GORI IN KRANJU. APRON NEPREMIČNINE, b 064/ 214-674, 218-693 15175 TELEFON trgovina - servis telefaksi ■ žični in brezžični teleloni -tajnice • centrale ■ zaščite - telefonske ključavnice - kretnice - kabli - vtikači ■ vtičnice I Iskra - Canon - Panasonic! prodaja na drobno in debelo • rabati montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel./fax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel. fcx: 222-150 OBLAČILA Lepo belo POROČNO OBLEKO, št. 38-40, prodam. b 422-717 15214 SIT TRGOVINA KRATKE HLAČE 99 £ S ŠPORTNIMI MAJICA BARVNA 265 ' OBLAČILI MAJICA SIVA TISKANA 795 bogata pohudba izdelkov rvssell athletic novost v malooglasni PONUDBI! Male oglase za objavo v torkovem Gorenjskem glasu sprejemamo ob ponedeljkih °o 7.30 ure; za objavo v petek Pa Vaša naročila za objavo sprejemamo v sredo do 17. ure. Na željo oglaševalcev uvajamo novost: mali oglas lahko oddate tudi na dan pred izidom časopisa do 12. ure po telefonu 064/217-960 ali osebno v naši malooglasni službi. Prostor za objavo teh malih oglasov je omejen, ne glede na vsebino pa jih bomo objavili v skupni rubriki "Iz naslednje številke". Enotna cena za tako objavo je 800,00 SIT (za mali °9las do 10 besed; doplačilo *a oglas pod šifro itd. ni vključeno). STANOVANJE v Škofji Loki, Franko-y° 88,1-sobno, mansardno, 35 kvad. r< ugodno prodam po 1.200 DEM/ ad. m. Ogled v nedeljo na: Zrinšek vozila deli ClTOREN AVTOODPAD, rabljeni deli J? vozila Citroen in ODKUP vozil UTROEN za avtoodpad. ©692-194 DELE za Yuga in Zastavo 101 P[gdam. Savska 42, Kranj 15111 Nov sprednji levi BLATNIK za Golf -5gj| tip ugodno prodam. O 51-124 Vozila .ODKUPUJEM in POPRAVLJAM l^ambolirana VOZILA. Er 241-168 — škodo cupe, letnik 1977, registrirno celo leto, dobro ohranjeno, Prodam. Cena 1.000 DEM. Pot za krajem 9, Orehek, Kranj_14715 126 P, letnik 1981, registriran do 10/ ]993, prodam. Cena 900 DEM. B j>0-294 15047 FIAT 126 P, letnik 1987, prodam B '33-462 15049 GOLF Diesel, letnik 1988, prodam. ® 45-460 15050 zastavo 128. letnik 1984, registrir-15057Ce'° let°' prodam- • 715-074 FORD CONSUL, letnik 1972, progam. B 064/78-138 15059 HVUNDAI 1.5 GLS, letnik 10/1990, Prodam. Jesenice, Đ 83-639 15060 UNO - YUGO 45, letnik 6/1990, Prodam. B 57-384_15062 ZASTAVO 750, letnik 1985, ugodno Prodam. B 631-985_isoes ZASTAVO 750, letnik 11/1984, PTOdam za 1.000 dem. B 802-189 Zastavo 101 gtl 55, 59.000 km, 'etnik 1986, garažirano, registrirano go 3/1994, prodam. B 215-040i5073 GOLF J, letnik 9/1978, 130.000 km, Prodam. B 712-217, Sp. Lipnica 14 CITROEN AX 11, letnik 4/1991, Prodam. Pretnar, Sp. Gorje 227, B 725-836_15081 SIMCO 1.308, letnik 1976, prodam. g 82-819_15084 VVARTBURG KARAVAN, vozen, še jggistriran, prodam. B 58-234 15092 GOLF JXD, letnik 12/1985, prodam. j* 861-185_15094 LADO NIVO, letnik 1987, registrirano do 3/1994, prodam. Cena po dogovoru Vojinovič, C. 1. maja 63, Kranj YUGO 45 KORAL, letnik 1989, Prodam. B 50-610_isooe R-4 GTL, letnik 1991, kovinske barve, prevoženih 23.000 km, prodam. B 43-175 15102 <8 SAMSUNG IPOSEBNA POLETNA PONUDBA TV37cm 33.520 SIT TV51cmTTX 43.100 SIT TV63cmTTX 64.980 SIT TV-HIFI-VIDEO CENTER REVOK C.Talcev3Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure R & U d.o.o. Cankarjev trg 6,64220 Škofja Loka Tel: 0641633-192 UGODNO: ELEKTRIČNI BOJLERJI VSEH VELIKOSTI, KUHINJSKE NAPE • NADGRADNE, UGRADNE, VRTNI KOMPLETI ZA TUŠIRANJE S SONCEM OGREVANO TOPLO VODO; 10% POPUST NA TOVARNIŠKE CENE, PLAČILO NA VEČ ČEKOV, MONTAŽA KUPLJENIH IZDELKOV ŠKODO 105 LS, lepo ohranjeno, letnik 1987, druga lastnica, registrirano do 12/1993 prodam. B 59-109 15103_ Z 128, letnik 1990, 29000 km, rdeč, registriran do 3/94, prodam. Cena po dogovoru. B 631-004 15107 OPEL ASCONO, letnik 1986, bele barve, prodam. Cena 9.500 DEM. B 881-452, od 12. do 23. ure isiu YUGO 45, letnik 1982, ohranjen, ugodno prodam. S 327-120 15118 R-4 GTL, letnik 1991, 24.000 km, metalno modre barve, prodam. S 064/223-677_15119 R 8, letnik 1971, cena 150 DEM prodam. B 064 736-258, popoldan 15123 Odkup in prodaja rabljenih VOZIL. B 331-061 ali 0609/612-030 (mobitel) 15124 ALFA 33 1.3 S, letnik 10/1987, 60.000 km prodam. B 064 883-614 15127_ BMW R-90 S, karamboliran prodam. Cena po dogovoru. Novak, Pipanova 74, Šenčur_15142 GOLF JXB, letnik 10/1987, model 88, ohranjen prodam. B691-867 15150 R-4, letnik 1987, prodam. B 214- 628 15163 Tovorno vozilo MERCEDES 406, letnik 1971, registriran prodam. Cena po dogovoru. S 620-612 do 19.ure, od 19.ure naprej B 633-816 15165____ FIAT UNO 45, letnik 1987, registriran do 4/1994, ugodno prodam. B 50- 975 15178 ŠKODO, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. B 41-037, popoldan 1518f 126 P, letnik 11/1986, ugodno prodam. B 715-126 15183 ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. B 48-084, dopoldan 151S4 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, prodam. Cena 1.500 DEM. Đ 312- 255 15186 NISSAN MICRA, letnik 1991, prodam. Cena 11.500 DEM. B 312-255 15187 R-4 GTL, letnik 1988, prodam. B 46-547 15189 ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do 9/1993, prodam za 950 DEM. B 736-686 15191 ZASTAVO 101 GTL, registrirano celo leto, enkratno ohranjeno, ugodno prodam. B 45-170 15192 R-4 GTL, letnik 11/1991, prodam. Cena 7.500 DEM. B 715-704 15196 YUGO 55, letnik 1985, prodam. B 802-624 15201 R-5 prodam. S 77-957 15203 R-5 CAMPUS, 5 vrat, rdeče barve, tonirana stekla, letnik 1991, ugodno prodam. B 622-582 15206 ŠKODO 135 L, letnik 10/1991, prodam. S 48-570 15207 Odkupim karambolirano VOZILO, od letnika 1987 dalje, tudi TOTALKO! B 061/218-941 15210 GOLF JX, letnik 1989, prodam. B 45-070 15211 ZAPOSLITVE Brezposelni- želite priti do dobrega zaslužka?! B328-265 in 84-66212940 REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV NUDIMO ZA PRODAJO USPEŠNIC "SLOVENSKE KNJIGE". POGOJ: PREVOZ IN OSEBNA UREJENOST B733-349, zvečer 13336 S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI 1 MALI OGLASI TUDI BREZPLAČNO če nam pošljete kupon iz časopisa - objavili smo ga v torek. 1. junija - vam bomo mali oglas do 10 besed, vpisan na kuponu, objavili brezplačno. Male oglase nad 10 besed, pod šifro itd. zaračunavamo po ceniku - za naročnike Gorenjskega glasa je objava 20 odstotkov cenejša (velja tudi za oglase po telefonu)). Kupon za brezplačni mali oglas bomo objavili ponovno prvi torek v juliju. Veliko uspeha v največji trgovini na Gorenjskem - z malimi oglasi v Gorenjskem il Priključite se organizirani skupini pri prodaji otroškega programa. PREVOZ ORGANIZIRAN. B632-330, 50-846 14458 Zaposlimo KV ŠIVILJO, vajeno samostojnega dela, s prakso. Đ 064/715-077, popoldan 14706 KUHARICO s prakso, lahko mlajša upokojenka, honorarno zaposlim v gostinstvu. Đ 70-725 14717 DEKLE ali FANTA honorarno zaposlim v Kava banj na Bledu. B 78-969, 76-528_14971 Zaposlim DEKLE za delo v strežbi. Pizzerija Klementina, Pungert 20, Škofja LOka 15018 Enkrat tedensko rabim STREŽNICO. Pire, Ručigajeva c. 20, Kranj 15056 Smo uspešno podjetje in iščemo nove SODELAVCE. Inf. na B 327-247, Kranj 15091 POMOČ pri pospravljanju stanovanja iščem. Ponudbe pod šifro: GOSPODINJA 15101 DELAVCA v pekarni zaposlim. Podhom, Bled. B 725-326, popoldan 15109 Nujno iščem izkušeno prodajalko, ki bi mi tudi denarno pomagala pri opremi nove trgovine z mešanim blagom. Prednost imajo iz okolice Škofje Loke in Kranja. Nujno potrebujem pomoč; samo resne. Naslov v oglasnem oddelku. 15120 Iščemo POMOČ v gospodinjstvu, 1x tedensko. B 82-217 15129 NATAKARICO iz Radovljice zaposlim v juliju in avgustu. Informacije osebno v Čebelici, Linhartov trg 16, Radovljica 15133 Kvalificiranega ali priučenega SLI-KOPLESKARJA takoj zaposlim. Šifra: RESNOST_15140 KUHARJA zaposlimo. B 70-706, od 10.ure dalje 15143 Simpatično DEKLE za strežbo v lokalu honorarno zaposlim. S 216- 683 15162 Iščemo ŽENSKO, 25-50 let, ZA VODENJE GOSPODINJSTVA, KUHANJE IN VARSTVO dveh otrok. Vsaj pasivno znanje enega tujega jezika. Angažma min. 12 mesecev. Prekrasno okolje ob ženevskem jezeru. Intervju možen v Kranju, 4, 5, 6. julija. PONUDBE Z ŽIVLJENJEPISOM IN SLIKO NA: F. Grošelj, Jelenčeva 26, 64000 Kranj 15172 Prijeten kolektiv, dober zaslužek. MK vas vabi, da poizkusite tudi vi. S 59-159, dopoldan 15177 ŽIVALI PRAŠIČE za rejo in ODOJKE za zakol prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, B 733-232 14378 Brezplačno oddam dve MUCI - črne in črnobele barve, stari mesec dni. Naslov v oglasnem oddelku. 14665 Oddajam prvovrstno KOZJE MLE-KO. Tel.: 329-006_ BIKCA, starega 7 dni, prodam. Suha 24, Kranj NIMFE, SKOBČEVKE, avstralske CEBRICE, PITONA^ vodno KAČO, razne RIBE in HRČKE prodam. B 76-342 14702 Čistokrvne nemške OVČARJE, stare 6 tednov, cepljene, prodam. B 57- 81 4 14807 Prodam mlade KOKOŠI NESNICE in 7 tednov stare JARKICE. Drinovec, Strahinj 38, B 48-048 usse Bele PITANCE za nadaljno rejo prodam. Drinovec, Strahinj 38, B 48-048 14859 KOZO molznico, staro 4 leta, bele barve, prodam. B 064/57-714 14913 Mlado brejo SIMENTALKO prodam. Mlaška c. 107, Kranj' 15051 JARKICE, stare 12 tednov, prodam. B 215-459 15072 PSIČKO - FARAONSKI HRT, poreklo iz ETNE, staro dve leti, z rodovnikom, poceni prodam. Đ 064/85-573 15074 TELIČKO, staro 7 tednov, prodam. B 622-033 - 15075 Drugič brejo KRAVO simentalko prodam. B 82-132 iso78 LABRADORCE rumene barve, z rodovnikom, prodam. B 064/66-473 15082 ZAJKLJE, plemenske, prodam. B 47-281 15090 BIKCA simentalca, težkega 240 kg, za rejo ali zakol, prodam. B 659-034 15100 BIKCA simentalca, starega 6 tednov, prodam. Zalog 62, Cerklje 15122 TELETA simentalca, težkega 110 kg, prodam. Đ 422-715 15128 ZAHVALA Ob nenadni boleči in mnogo prezgodnji smrti našega dragega - ljubega moža, očeta, sina, brata, nečaka, strica, zeta, svaka in bratranca JANIJA ERZARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam s tem pomagali, izrekli sožalje in z nami sočustvovali, darovali cvetje, sveče, za svete maše ali v druge namene in ga v velikem številu pospremili k mnogo prezgodnjemu večnemu počitku. Posebna zahvala sosedom, družini Šenk, župniku in bratrancu duhovniku Jučetu, Pegamu za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem iz Predoselj, kolektivu Živila Kranj, Osnovni šoli Cerklje, sodelavcem blagovnice Cerklje, Janežiču za zaigrano Tišino in Jeriču za skrbno opravljene pogrebne storitve. Še enkrat vsem in vsakomur posebej, ki ste se od njega poslovili in ga spremljali na zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: žena Francka, sin Vili, mami in ati, sestra z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da smo v soboto, 12. junija 1993, v Mošnjah pokopali našega ljubega moža, atija, sina, brata, zeta, svaka, strica, dobrega soseda in prijatelja MIRKA JERMANA iz Vrbenj 25/a pri Radovljici Smrtno se je ponesrečil 10. junija v letalski nesreči blizu svojega doma. Zahvaljujeva se Zdravstvenemu osebju ZD Radovljica in Bolnišnici Jesenice, vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nudeno prvo pomoč, za izrečena sožalja, za denarno in materialno pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebno zahvalo izrekava Alpskemu letalskemu centru v Lescah za izkazano čast, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za sočutno zapete pesmi in sodelovanje pri obredu, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Majda, hčerka Anita in ostalo sorodstvo Kupim KRAŠKEGA ali NEMŠKEGA OVČARJA, starega do enega leta. B 061/824-090_15132 2 TELICI prodam. Hraše 6, Lesce 15134_ JARKICE, stare 7 tednov, prodam. Grilc, Partizanska pot 15, Kokrica, B 214-855 15145 TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. B 401-047 15152 KRAVO, dobro mlekarico, prodam. B 65-373 15153 Dve mladi KOZI in kozje mleko prodam. B 323-303 15166 TELICO frizijko, staro 10 mesecev, prodam. B 061/823-208 15169 KOKERŠPANJELE, mladiče, zlator-jave, z rodovnikom, prodam. B 57- 214 15188 KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, III. tele, prodam. Đ 43-483isi94 BIKCA simentalca, 280 ali 320 kg, prodam. B 66-257 15198 KOZO z mladičko, KOZLIČKA, hrastova DRVA prodam. B 70-436 IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE Prodam FICKA, letnik december 1984, neregistriran. 9 632-296 Prodam ali zamenjam za manjše STANOVANJE, 83 m2, Planina II. ■»325-301, delavniki od 19. do 21. ure JUGO 45, letnik 1982, registriran, prodam za 1.000 DEM. Prebačevo 15/a_ GRADBENI MATERIAL - PARKET hrastov lamelni in teraco ploščice - prodajamo po ugodni ceni. AR-NOL d.o.o., Škofja Loka, •S 064/622-481, od 7. do 15. ure V SPOMIN 22. junija mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded in tast PETER KUMER iz Gorenje vasi 52 Minilo je že leto dni, odkar te ni med nami, a žalost v srcu še boli, praznina je med nami. Vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke, najlepša hvala. Žalujoči: žena Marija in hčere z družinami ZAHVALA Ne slišimo, ko bolji spev zveni, se zdrznemo, ko onemi. Kaj kdo je in kaj kdo je bil, spoznavamo šele, ko je odšel... Ob boleči izgubi ljubega moža in očeta KARLA KUHARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izraženo sožalje, za podarjeno cvetje in sveče, g. Jožetu Možganu za zadnje zdravljenje, g. kaplanu Blažu Gregorcu za lep pogreb, cerkvenemu mladinskemu pevskemu zboru, pevcem zbora Ratitovec, pogrebcem, g. Tonetu Habjanu za zaigrano Tišino in g. Janezu Jelencu za prevoz. Posebna zahvala sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Železniki, 13. junija 1993 OSMRTNICA Žalostno pretreseni sporočamo, da nam je umrla naša ljuba draga mama, babica, prababica KATARINA GROS rojena Ucman Od drage pokojnice se bomo poslovili v sredo, 23. julija 1993, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA GREGORCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga pospremili v njegov zadnji dom, mu darovali cvetje in svečke ah kako drugače počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se častitim duhovnikom, posebej gospodu Mihorju za lepo opravljen obred. Iskrena hvala tudi dr. Ažmanu in dr. Župančičevi ter ostalemu osebju UKC Bolnišnice Golnik za požrtvovalno skrb in nego v času njegove bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Kranj, 18. junija 1993 Letalsko modelarski miting v Škofji Loki lepo uspel Spretni tudi v vetru Škofja Loka, 21. junija - V soboto je modelarsko društvo Čuk iz Škofje Loke na lepo urejenem delu strelišča pri Crngrobu organiziralo že tretji letalsko modelarski miting, na katerem so modelarji iz vse Slovenije pokazali svoje spretnosti radijskega vodenja letalskih modelov. Prireditev je pokazala, da za to dejavnost vlada precejšnje zanimanje, med številnimi otroki, ki so prireditev obiskali, pa se bo verjetno našel kak nov navdušenec. Popularizacija modelarstva pa je bila osnoven cilj prireditve. manj zanimivi. Kljub občasno zelo močnemu vetru so modelarji prikazali, da svoje modele obvladujejo s pravimi pilotskimi spretnostmi, saj je kar nekaj letale prikazalo celoten izbor predpisanih letalskih akrobacij. Poleg razstave sodelujočih modelov, kjer so največ pozornosti vzbudile seveda natančne makete nekaterih pravih letal, je bilo ob prikazih poletov zanimivo tudi prisluhniti strokovni razlagi in komentarju tistega, kar se je dogajalo v zraku, na stojnicah pa so (poleg dobrot za potešitev lakote in žeje) udeleženci lahko kupili materiale, načrte in motorčke za izdelavo teh tako zanimivih mojstrovin. Prireditev, ki naj bi tudi vsaj malo izboljšala materialno stanje škofjeloškega modelarskega društva, je v celoti uspela. • Š. Ž. Na strelišču pri Crngrobu pri Škofji Loki so zelo nemirno ozračje vročega sobotnega popoldneva "parala" letal(c)a 26 modelarjev iz 8 slovenskih klubov in dveh iz zamejstva. Pred- stavo v zraku so začela prava letala Alpskega letalskega centra iz Lesc, po množični udeležbi in odzivih prisotnih pa modeli, ki so dokazali svoje letalske sposobnosti, niso bili nič 97.3 F/7 MDCCCLXXXIV SlovenicA -—=—:zavarovalniška hiša d.d., Ljubljana K sodelovanju vabimo ambiciozne in komunikativne sodelavce, zavarovalne agente za honorarno delo z možnostjo kasnejše redne zaposlitve za zastopniško mrežo v naslednjih krajih: Radovljica, Bled, Lesce : Begunje, Bohinj, Tržič Škofja Loka, Ziri, Železniki jezersko, Jesenice, Žirovnica Kranjska gora, Kranj, Cerklje Šenčur,Naklo,Kamnik Domžale,Mengeš Če imate najmanj srednješolsko izobrazbo, veselje do dela s strankami, ste vestni in pošteni, živite pa v enem od navedenih krajev ali v neposredni bližini, pošljite pisne prijave v roku 8 dni na naslov: SLOVEN1CA zavarovalniška hiša d.d. Celovška 91 61000 Ljubljana Ko previdnost postane modrost B M Glasova anketa Gasilstvo ni le za moške Voklo, 19. junija - Približno 18-odstotni delež žensk med 108 tisoč člani slovenske gasilske organizacije se pozna tudi na Gorenjskem, je ugotovil predsednik OGZ Kranj Marjan Ce-ferin ob odprtju sobotnega srečanja članic njihove zveze v Voklem. Tam se je na tekmovanju zbralo 69 gasilk iz 9 društev, družabnega srečanja pa se je udeležilo še več članic. Čeprav ni šlo za strogo merjenje spretnosti v gasilskih veščinah, tekmovalnega duha ni manjkalo. Nagrade prireditelja GD Voklo so na koncu osvojile v metu obročka na cilj: L Anita Kmetic iz-Zg. Brnika, 2. Vanja Prevodnik iz Podbrezij, 3. Petra Podgornik iz Cer-kelj; v bližanju ploščic: 1. Klavdija Jenko iz Mavčič, 2. Betka Vreček iz Zg. Brnika, 3. Andreja Šifrar iz Mavčič; v vaji z vedrovko: 1-Irena Strehovec iz Britofa, 2. Veronika Pogačnik iz Podbrezij, 3. Ksenja Zavašnik iz GD Hrastje - Prebačevo. Med množico udeleženk smo poiskali tudi nekaj sogovornic, ki pripovedujejo o svojem sodelovanju v gasilstvu. Anita Kos iz Voklega: »Kot sedmošolka še ne spadam k članicam, zato pomagam pri strežbi obiskovalcev tega srečanja, ki je prvič v našem kraju. V gasilskem društvu smo skoraj vsi iz naše družine - oče, brat in starejša sestra, ki je navdušila še mene za to dejavnost. Od 1985. leta naprej se udeležujem vaj in tekmovanj. Na letošnjem občinskem tekmovanju je naša mladinska desetina zmagala, kar nas spoduja za nadaljnje delo. Seveda se znamo tudi zabavati, kot je videti na tej prireditvi.« Damjana Bogataj iz Britofa: »Moj mož, ki je poveljnik društva, me je pred šestimi leti zvabil v ekipo članic. Zaenkrat mi še ni bilo žal, da sem pristala na to. Urjenje sicer zahteva dosti naporov in časa, vseeno pa je prav, da tudi ženske dokažemo svoje sposobnosti v gasilstvu. Naša desetina napreduje iz leta v leto; za uspeh si kljub razlikam v letih vse enako prizadevamo. Letos sem drugič na srečanju članic, ki pomeni za udeleženke prijetno sprostitev.« Romana Koglar iz Cerkelj: »V društvo sem se včlanila 1978. leta kot osnovnošol-ka. Tekmovati sem začela v mešani pionirski ekipi, ki je bila kar uspešna, sodelovala z mladinkami, nazadnje pa sem nastopila pred štirimi leti na kvizu o gasilstvu. (» Sedaj ne tekmujem več, vendar sodelujem pri organizacijskem delu v društvu. Srečanja članic, ki so bolj športno obarvana, so privlačna tudi zaradi stikov s prijateljicami iz drugih društev. Doslej sem v gasilstvu doživela veliko lepega.« Mateja Zupan iz Podbrezij: »V vasi so iskali dekleta za mladinsko desetino, zato sem se pred tremi leti pridružila prijateljicam. Dobro se razumemo med seboj in všeč nam je, kar delamo. Morda smo prav zato med najboljšimi ekipami v občini; letos smo dosegle drugo mesto. Srečanja članic so dobrodošla zaradi zabave in oddiha, za kar poskrbijo tudi v našem društvu. Večkrat gremo na skupni izlet v gore, udeležila pa sem se tudi letovanja na morju. Gotovo bomo še ostala pri gasil-citi.« • Stojan Saje Rajanje v čast prazniku Praznik v Stari Fužini Smučarski klub Alpetour in Rokometni klub Šešir Škofja Loka organizirata v počastitev dneva slovenske državnosti v četrtek, 24. junija, z začetkom ob 19. uri na prireditvenem prostoru grajskega vrta Loškega gradu zabavno srečanje vseh ljubiteljev športa. Pripravili so bogat sre-čelov, mini modno revijo, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Strmina. Vse ljubitelje športa in druge, ki bi želeli veselo dočakati praznik slovenske samostojnosti, na prireditev vljudno vabijo. Maša za domovino Slovenski krščanski demokrati bodo skupaj s kmečkim gibanjem, narodnimi demokrati in stranko zelenih organizirali kresni večer v četrtek, 24. junija 1993, pri Sv. Joštu nad Kranjem. Ob 19. uri bo maša ZA DOMOVINO. Po maši bo pred cerkvijo kulturni program, lutkovna predstava za najmlajše in ob 21.15 prižiganje kresa. Na kresni večer vabimo člane stranke in simpatizerje. Stara Fužina, 21. junija - Praznično in slovesno bo v krajevni skup' nosti Stara Fužina v Bohinju prav na sam praznik slovenske državnosti v petek, 25. junija. Obnova cerkve Sv. Pavla v Stari Fužini je bila že nekaj časa v programu krajevne skupnosti, letos na začetk« leta pa so se je lotili ob podpori krajanov, občine Radovljica, škofije, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Triglavskega narodnega parka. Izvajalec del v skupni vrednosti okrog 4 milijone tolarjev je bilo Gradbeno podjetje Bohinj, ki je obnovilo streho,^ zvonik in fasado ter obzidje. "Zaključek del oziroma obnovo bomo proslavili v petek, 25. junija, ko bo ob 9. uri v cerkvi najprej sveta maša, ki jo bo vodil škof Lojze Uran. Po njej bo blagoslovitev, nato pa bo v dvorani doma v Stari Fužini kulturni program. Popoldne pa bo srečanje na Rudnici," je povedal predsednik krajevne skupnosti Stara Fužina Anton Lrh in hkrati poudaril, da bodo v teh dneh asfaltirali tudi del poti proti Vojam. V okvir praznovanja pa sodi tudi otvoritev obnovljene poti v kanjon Mostnice. V zvezi s programom krajevne skupnosti za letos pa so se v Stari Fužini tudi odločili, da bodo uveljavili zaporo ceste oziroma potnine na cesti za Blato, Voje in Vogar. "Za potnino oziroma cestnino na tej cesti smo se morali odločiti, ker bo poslej krajevna skupnost morala skrbeti za to cesto. Gozdno gospodarstvo, ki jo je do zdaj imelo na skrbi, namreč ne zmore več vzdrževanja." • A. Žalar Srečanje podeželske mladine V petek bo na Homu nad vasjo Zasip pri Bledu srečanje mladih, ki ga pripravlja Podeželska mladina Zgornjesavske doline. Na srečanju, ki se bo začelo ob 16. uri se bodo mladi pomerili v vlečenju vrvi, hoji v vrečah, žaganju hloda in tehtanju petelina. Prijavnina je 500 tolarjev, zmagovalci pa bodo nagrajeni. Za dobro razpoloženje in zabavo bo skrbel ansambel Spekter. • M. G. 5AMO PA H€ t\ PrvCMXC7i STAVVac-i. UUBUANSKI SEJEM V sodelovanju je moč! MEDNARODNI SEJEM INDUSTRIJSKE KOOPERACIJE-MIK 93 Organizacija, izdelki in oprema za uspešnejše poslovanje proizvodnih in storitvenih malih in srednjih podjetij; ponudba proizvodnih programov strojegradnje, kovinsko predelovalne, elektrotehnične, lesne, gradbene in obrtne dejavnosti, računalništva, poslovno finančnih storitev in avtomatizacije, bogat spremljajoči program v prostoru FORUMA Ljubljana, od 21. do 2 6.6. od 10. do 18. ure