Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo t20Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Teletoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011. Prago-Diuinj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku
VeHk sovražnih
Rim, sedež Kristusovega namestnika nu zemlji, je v sporu z Rimom, prestolnico italijanske države, ki jo danes predstavlja Benito Mussolini.
Napetost med najvišjo. duhovno oblastjo krščanskega človeštva in med njegovimi vrhovnimi zemeljskimi poglavarji je večalimanj stalen zgodovinski pojav. Odgovarja onemu antngonizmu, ki je v duši vsakega krščanskega kulturnega človeka med silami, ki hočejo njegovo življenje posvetiti in povzdigniti do nadnaravnega odrešenja, miru in ljubezni v kraljestvu krščanskega bratstva, in onimi nagoni neukročene narave, ki človeka že-uejrf k neusmiljeni borbi, osvajanju in sebični posegli zemeljskih blag brez Ozira na najvišje dobro. Medtem ko se Cerkev po svojem poslanstvu prizadeva, da usmeri vse naše življenje na zemlii v vsem njegovem bogatem razvoju in obsegu k idealu popolnega soglasja z božjim zakonom, se človek po državi često upira temu poduhovljenju, ker ovira njegovo težnjo po absolutnem nadvladstvu, izrabljanju in uživanju vseh posvetnih dobrin, kakor to prija njegovemu jazu. Ta borba med nebeškim in zemeljskim, ako jo hočemo lako imenovati, ali med zveličavno nalogo Cerkve in bojevitimi instinkti evropskega človeka je bila le redko prekinjena po dobah miru, v katerih se je j država kolikortoliko približevala idealu harmoničnega sodelovanja s Cerkvijo za blagor krščan- j skega človeštva; danes živimo v dobi koukordatov, ki skušajo razmerje med Cerkvijo in državo urediti s kolikor mogoče točno obmejitvijo obojestranskih kompetenc in v duhu lojalnega sporazuma, kjer gre za tako zvnne mešane zadeve.
Tak konkordat je, kakor vemo, sedaj vladajoči papež Pij XI. sklenil tudi z italijansko državo, kjer neomejeno vlada fašistični režim. Sveti oče je hotel napraviti konec skrajno nenormahiemu stanju, v katerem se je nahajal poglavar katoliške Cerkve v samem mestu vekovnega sedeža papeštva. In zakaj ne bi se sklenil, uko je mogoče, sporazum* z oblastjo, ki je sicer fašistična, pa vlada nad izključno katoliškim narodom, ako se sklepajo konkordati in dogovori z nekatoliškimi in celo s poganskimi državami, o katerih se sme predpostavljati, da se bodo pogodbe lojalno držale? Papež je to možnost v Italiji tem ruje izrabil, ker je upal, da se bo po večalimanj svobodnem razmahu katoliških religioznih sil v javnem življenju blagodejno usmerjalo, urejalo ali vsaj omejevalo in popravljalo delovauje fašizma na kulturnem polju, pa ublažili njegovi škodljivi učinki. To upanje sv. očeta, ki je imel pred očmi samo rešitev duš, je bilo tem bolj upravičeno, ker se je fašizem po nekaterih straneh svojega čutenja in po svoji italijanski narodni tradiciji kazal katoliškega, čeprav je to po glavnih osnovah in smernicah svojega mišljenja pn po večjem delu svoje prakse tajil. Kje pa v življenju niso laka nasprotja? Seveda je tudi papež vedel, da je mentnlitetu fašizma ravno v najvažnejših vprašanjih javnega mišljenja prolikrščanskn; zanašal pa se je na moč idej. ki bi bnš zaradi vpliva dobrega razmerju in lojnlnegn sodelovanja med cerkveno avtoriteto in posvetno oblastjo v kolikortoliko svobodnem udej-stvovanju zopet našle odmevu v srcih in Italijo vrnile iz nebrzdanega nacionalizma k pristnemu krščanskemu mišljenju in politiki. To si je sveti oče skušal znsigurati s tem. da je izvojeval svobodo Katoliške akcije, ki nuj bi izven vsakega strankarskega okvira, delujoč popolnoma v oblasti religije, počasi zopet prekvašala duše in ustvarjala pogoje novega zasebnega in javnega elosu v Italiji.
To je bila velika misel, navdahnjena od neomejenega zaupanja v božjo previdnost in v smo-terii potok zgodovine.
Previdnost pa je hotelu, da so je fašizem bnš ob tem problemu najgloblje razkril v svoji resnični biti, prikriti po krinki katoliških tradicij Če mora zdaj vrhovni poglavar krščanstva za !o trpeti, bo Cerkvi prej ali slej v korist; pa ue samo Cerkvi, ampak vsemu kulturnemu človeštvu. To bo nauk, da fašistični uacionnlizeni prav tako kakor vseskozi ateistični, zgolj v materijo verujoči, nn golih nalurnih silah Človeka gradeči boljše'i-zem ne more ustvariti družbe, ki bi zadovoljila najvišje in najpleinenitejše težnje Človeka: da ni računati na njega pomirjenje s krščanstvom in da se, dokler se korenito ne preobrne, vplivu krščanstva radikalno odteguje; d:» je I r i j n o sodelovanje z njim nemogoče in da je končna borba neizogibna. Na poli Cerkve skozi prihajajočo dobo stojita krščanski misli nasproti dva sovražnika, oba enako ncpomirljiva, ki jima j' obema usojeno. da gresta do zadnjih posie.Iic in da človeštvu ne prihranita največje in najtragičnejše izkušnje r zgodovini:
Komunizem in nacionalizem.
Mussolini je človek, ki ve, kaj hoče. In ki si tudi idejno ni na uejttsncm o svojih ciljih. PaS pa je taktika fašizma desolero. stotero, tisočero-iična, kakor zahteva moment — to dovoljuje njegov etos, ki je (»snel iz oorbe in snovanja golih na-turnili sil. Fašizem jc sv. očeta zavestno varal. Vrhovni cilj fašizma je svetovlndslvo, kakor ga je označil rimski pesnik: Tu reger.j imperlo po-pulos, Romune, niemenlo; haec tihi orunt r.rtes. Poudarja železno pravo, ki je pravo močnejšega; nvloriteto, ki sloni nu sili; hierarhičen red, ki je pn čisto laičen. Namen je absolutna vlada naroda, ki je najvrednejši', podjarmljenje inferiornih plemen*, mir, ki sloni na strahu in trepetu pred Oospodujočim. Kar krščanstvo razume pod religijo, to 'u državo po fašističnem zamislil ili nič drugega kakor stara rimska »plctas — to je zgolj Vultična pobožnost brez vntiva nn potek razvoj in
Boj za mladino v Italiji
Fašizem hoče mladino militarizirati - Mussolini trobi v bojni rog
Rim, 0. junija. Vse kaže, da so pogajanja med Vatikanom iu fašistično vlado za poravnavo spora glede Katoliške akcije v popolnem zastoju. V di-plomalskih krogih gre glas, da ni fašistična vlada še do danes odgovorila na dve noti, ki jih je izročil papežev nuncij italijanskemu poslaniku v Vatikanu. Dokler ne bo dala italijanska vlada Vatikanu primernega zadoščenja za vse, kar se je zgodilo, se sv. stolica ne bo spuščala v pogajanja. Italijanski poslanik v Vatikanu baje že dva tedna ni prišel v Vatikan in ako ta vest odgovarja resnici, so od-nošaji med sv. stolico in Italijo dejansko že prekinjeni.
Po zadnjih manifestacijah sodeč, vztraja fašizem na svojem dosedanjem stališču glede vzgoje mladine, to se pravi, fašizem hoče mladino zase, da jo lahko vzgoji v povsem fašističnem duhu, v duhu borbenosti in osvajanja. To je pokazala mogočna manifestacija na stadionu fašistične stranke, kjer je 12.000 članov in članic fašističnih mladinskih organizacij »Ballilec, »Piccolo Italiane« in »Giovani Italiane defiliralo pred Mussolinijem in gn burno pozdravljale. Da Mussolini v leni pogledu ne namerava odnehati, je razvidno iz njegovega članka »Fašizem in mladina«:, ki ga danes objavlja 5>Oioventu Fascista , osrednje glasilo mladinskih fašističnih organizacij. Mussolini pravi, da hoče fašizem vzgojiti nov rod, može kratkih besedi, slepo
discipline in vztrajnega dela. »Mlajši rodovi nam pripadajo povsem in mi nikakor lic nameravamo delati kakšnih izjem temu našemu osnovnemu pravilu. Ti rodovi se morajo vzgojiti v duhu fašistične discipline in radi tega je potrebno, da pridno in redno obiskujejo ustanove, iti jih je zanje pripravil režim.-: Nato se duce obručo nn akademsko mladino, ki je že leta 1015 izpraznila vseučilišča in se zbrala na meji, da brani domovino. »Zalo sem knjigi, iz katere črpate svoje znanje, dodal še puško, orožje, ki hrani domovino in revolucijo črnih srujc. Ta moška in bojevita vzgoja je v Italiji potrebna, ker skozi dolga stoletja ni mogla zablesteti vojaška hrabrost italijanskega naroda. Po vojnah, ki jih je izvpjevala, je bila zadnja vojna 1015—1918 edina, ki jo je italijanski narod dobil.< Mussolini zaključuje: »Mladina vse Italije! Povsem sem prepričan, da boš stopila na plan med prepevanjem patriotič-ii i li pesmi in obl judila nebo domovine, morje domovine in meje domovine, ako bi zapel veliki zvon zgodovine in te pozval«, V tem Mussolinijevem bojnem klicu je zapopadena razlaga, zakaj ne mara fašizem Irpeli Katoliške akcije, ki širi med ljudstvo pač vse drugačne nauke.
Kaj zahteva Vatikan
Rim. 5. junija. V noti, ki jo je papežev nuneji izročil italijanskemu povsfaniku v Vati-
kanu pretekli ponedeljek in katere vsebina je šele danes znana, zahteva sv. stolica med drugim. du italijanska vlada javno obžaluje nasilja proti Katoliški akciji in da zapre in postavi pred sodišče voditelje demonstracij proti sv. očetu, ki se morajo soditi kakor žulivei kralju.
Protestantska društva dovoljena
Vatikansko mesto, 6. jiin. Iz zanesljivega vira doznnvanio, da so bili ua ukaz prefektov zopet odprti prostori protestantovskih mladinskih organizacij, in dn je torej ukrep osrednje vlade, naj se razpustijo vse mladinske organizacije, ki ne odvisijo neposredno od fašistične stranke, bil naperjen izključno proti organizacijam Katoliške akcije. V tem se še bolj kaže ostrina fašističnih ukrepov. V lateranski |mi-goclbi se v čl. I. proglaša katoliška vera za edino državno. Zanimivo je. da je ministrski predsednik, ko jc pred parlamentom zugovar-jnl lu člen. izvajal tako-le: Ker je skoraj ves italijanski narod katoliški in je kutolištvo najstarejša slava iu tradicija Italije, je država, pravim organizacija italijonskega naroda, za-stopnica njegovega duha iu njegovega sporočilu. katoliška in mora biti edino katoliška.«
Monakovsha Steklena palača do tal pogorela
Požar uničil 75 razstavnih dvoran in nad 3000 slik
Miincheu, 6. junija, tg. Nemško umetnost je zadela huda nesreča, ki je tako dalekosežna, da jo { je smatrati za narodno nesrečo. Preteklo noč je po- i polnoma pogorela monakovska steklena palača, ', zgrajena leta 1854., ki je bila tradicionalna in reprezentativna nemška umetniška razstava, v kateri je bilo sedaj zbranih okoli 3000 slik iz raznih razstav, j Rešili so komaj okoli 80 slik, ki so manjše vredno- ; sti, zgorelo je pa do tal 75 razstavnih dvoran. Ob 3 zjutraj je nočni čuvaj ua svojem obhodu našel šc vse v redu. 20 minut pozneje pa je vsa steklena pa- i lača bila v ognju. Palača leži v najlepšem delu me- : sta blizu centralnega kolodvora. Plameni so švigali -visoko proti nebu. Vse monakovsko gasilstvo se jc na vso moč trudilo, da reši poslopje, in naperilo 40 cevi proti požaru, toda zastonj. Komaj eno uro je trajal ogromen požar, ki je popolnoma uničil krasno poslopje, tako da se je porušila tudi železna konstrukcija.
Kaj je vzrok nenadnemu požaru, ni znano. Ker v palači ni bilo električne razsvetljave, ni mogoče misliti na kratek stik. Domneva se, da je kdo vrgel gorečo cigareto, ali da jc ogenj nastal v plin-
ski kuhinji v restavraciji, ali pa v mizarski delavnici ali steklarnici. Čuje se tudi mnenje, da je morda požar delo kakega užaljenega umetnika, ki se je hotel maščevati. Prvi plameni so švignili iz prvega nadstropja nad glavnim vhodom, kjer so plameni dobili mnogo hrane v preprogah ler lesenih stenah in lesenih stropih. Pihal je močen južen veter, radi česar so bile ogrožene tudi sosedne ulice. Gasilcem ni preostajalo drugega, kakor preprečiti, da se razširi požar in ga omejili na palačo. Pri gašenju jc bilo poškodovanih 20 gasilcev. V zgodnjih jutranjih urah so prišli k požaru bavarski prosvetni minister dr. Goldenberger, notranji minister dr. StUtzl, policijski predsednik in razni drugi predstavniki. Prisoten je bil tudi generalni ravnatelj steklene palače, profesor Zimmermann. ki jc glasno jokal. Mnogi inonakovski slikarji so prihiteli na kraj nesreče in glasno ihteli, ker je požar uničil trud njihovega dolgoletnega dela. Steklena palača je bila zgrajena s tremi ladjami. Dolga je bila 240 m, srednja ladja pa visoka 24 metrov. Površina poslopja je znašala 21.320 kv. m.
Francosko-sovjetska pogajanja
Tudi Francija bi rada zasluzila ... - Francija ne zahteva več priznanje dolgov carske Rusije
P»rii, 6. junija, fr. Francoska javnost ni bila nič manj iznenadena. kakor inozemstvo, ko je uradni komunike potrdil vesti o nameravanih pogajanjih med Francijo in sovjetsko Rusijo ter o takojšnem prihodu sovjetske delegacije v Pariš. Vse je prišlo tako nepričakovano, da si je težko napraviti mnenje o vzrokih, ki so napotili zunanje ministrstvo, da je s Iuko brzino pozvalo Rusp, naj pridejo v Pariz, in nadaljujejo pogajanju, ki so se prekinila 1027. Sovjetsko delegacijo bo vodil Dvolaiski.
Na zunanjem ministrstvu so dali sledečo razlago o dogodkih: Trgovski odnošaji med Francijo iu Rusijo so bili urejeni vsaj v kolikor se tiče Francozov z dekretom z. dne 20. oktobra 1980. ki predpisuje posebna dovoljenja za izvoz in uvoz glede Rusije. Francoski trgovci dn so se pritožili, dn jih lake stroge odredbe ovirajo pri kupčijah. Amerika produ sovjetom za 0 milijard letno, Nemčija nič manj, Anglija silno napreduje. Sovjeii kupijo v inozemslvu najmanj za 3 milijarde blaga mesečno, pri čemer pa je Francija zelo slabo ude-
I leženo. Vsled nepristniiih pritožb trgovcev -o je i zunanje ministrstvo odločilo, du sklene neke vrste trgovinsko pogodbo, ki bi olajšala francoski !rgo-' vini zveze z Rusijo.
K temu pu se moru pripomniti, kur je Vaš ! dopisnik izvedel od verodostojne osebe, dn je raz-; lika med pogajanji 1027 in med onimi, ki se pri-: čnejo sedaj, ta, dn so Francozi takrat brezpogojno J zahtevali priznanje dolgov carske Rusije, med tem, ko se tokral beseda o dolgovih niti omenila ne bo. Francosko zunanje ministrstvo je torej definitivno pokopalo vsako upanje na povratek ali vsaj delilo ndškoonino za eno milijardo funtov (275 milijard Din) katero je predvojna Francija posodila carski Rusiji iu kalero je boljševiška vlada kratkomulo črtala.
Vaš dopisnik je izvedel, da je res, da se bodo trgovinska pogajanja razširila tudi na politično polje, ker je Rusija predlagala neke vrste Locarno. Kakšno vrednost naj ima la pogodba še ni popolnoma jasno, saj je znano, da so sovjeti pristopili po-
Nadškof Bauer pri kralju
Zagreb, (i. junija. \A. Danes dopoldne je Nj Vel. kralj sprejel v nvdijenco zagrebškega nadškofa dr. Andreja Baura. Nato je Nj. Vel. kralj sprejel v skupni avdijenci škofa pakraškega Mirona Niko-liča in administratorja župnije gornjekarlovške dr. Maksimiljanu liajdina in episkopa šibeniškega.
Zagreli. 0. junija. AA. \j. Vel. kralj je nn svojem potovanju dne 3. t. m„ ko -e jc vozil skozi Novi \larof. med mnogimi drugimi sprejel tud: prošnjo od ognju prizadetih in je blagovolil podeliti podporo 3<).(HX) Din iz lastnih sredstev.
Pacellijeva brzojavka dr. Bauerju
Zagreb, (i. junija, ž. Dane- je melropolit in predsednik škofovske konference, zagrebški nadškof prevzv. dr. Anic Bauer prejel iz Vatikanskega iiicslu sledečo brzojavko:
Areheve<|ue Bauer. Zagreb.
Citta di Vaticano, 5. junija 1931.
Observantiae Tuae Tuorumque sensibus Au-gustus Pontifex valde delertatur Vobisque in čari-lotiš lestinionium apostolicani benediriionom im-partilur.
Cardinalis Paoelli.
(Sv. oče je zelo vesel zu izkazano pozornost Tvojo in 1'vojih, in v znak ljubezni Vam podeljuje apostolski blagoslov).
go ihi. ki no-i ime Briandovega — Kellogovega pakta. V lesničarskeni časopisju vlada veliko razburjenje nad nenadnim preokrelom francoske politike napram Rusiji. Po vesteh iz Berlina gre baje zato, da se Nemčija izolira od sovjetov.
Moskva, 0. jun. tg. Glede francosko-ruskih pogajanj, ki se začno v Parizu, naglušujo v Moskvi v nasprotju s francoskimi poročili, oii so Francozi koncem aprila predlagali, nuj se začno pogajanju s pogodbo o nenapadanju in z:i trgovinsko pogodbo. Očitno je, dn vlada v Moskvi'močno poudarja medsebojno zvezo obeh pogajanj. Zato jc za voditelja pogajanj določila pariškega poslanika Dovgn lovskega in inu dodelila za trgovinska pogajamo člana zunanjega komisarijata Dvolajckego. Politična pogodba o nenapadanju je zn Moskvo posebnega interesa, ker je možno, da bi vplivala ludi na poljskega sosedu, ki se je do sedaj posebni pogodbi o nenapadanju izognila preko Kellogovega paktu.
smisel javnega življenja, nn ohčestveni elos. na državo. Kadar Mussolini pravi religija in kadar papež pravi religija, sta to dva čisto dispuratna pojma: eden pomeni bolj vnatijo spoštljivosl napram izporočenini religioznim predstavam, združeno s čuvstveno udanostjo pred tajinslvenimi či-nitelji življenja in neko konservativnostjo, ki obenem Čuva forme in oblasti obstoječega reda. kateri nastopa z vso mnjesteto neizprosne avtoritete — drugi pomeni aktivnost pristno krščanskega religioznega mišljenja, ki razsvetljuje razum in ga nagiba k dejavnemu obnavljanju vsega kul-luriipga življenja po jasnih principih, na osnovi dinamičnega religioznega nazora o vesoljstvu in določenega moralnega reda. Tako religijo pa fašizem zameta, ker jc njegovo pojmovanje narodu, države, življenja pogansko, lo se pravi, osnovano samo nn človeku, izključno na njegovih nalurnih nagonih, na želji po neomejeni ohlnsli, sijaju in moči pozemskega. V tem oziru se fašizem bistveno razlikuje celo od liberalizma, ki je sprejel mnogo ideje v krščanskih pojmih svobode in enakosti očiščenega človečnost vn. Vzgoja k brezobzirni bojevilosti, poudarjanje neenakosti in podreditve slabpjšega in nižiec« višie"iu in moČneišemu. oce-
njevanemu po nacionalni oporluniteti in vitalnosti, jc fašizmu tako izrazito svojsko kakor staremu rimskemu nacionalizmu. Kar je etična in socialna funkcija krščanstva, to hoče prevzeti fašizem, pa v svojem, poganskem smislu.
Iz liberalizma pa je fašizem posnel pojem tnko zvane totnlitnruosli dVžavnoga režima, lo se piavi, do se oblast države razteza ua ves obseg državljanskega življenja, tudi na kulturo in elos državljana od prvega do zadnjega diha, od najnižjih plasti duševnega življenja do najvišjih. Prav zu prav je tudi to čisto in pristno antično pojmovanje, ki ga pa prosvelljenski liberalizem samrt ni izvedel do zadnje skrajnosti. Kakšen prostor ostane tu potoni še zn krščanstvo, zn katoliško Cerkev? Nobeden drugi kakor kot zn deklo, ki naj pomaga s svojim zgodovinskim sijajem, z vero ljudstva v posvečenost njene avtoritete, s svojimi simboli, s svojim smislom zn red in disciplino uveljaviti zamisel človeško družbe, ki je v direktnem protislovju z božjim kraljestvom pravega miru in ljubezni: ki naj sankcionira vse, karkoli bi človeško občestvo, zapeljano po oblastiželjnosti in povečanju svoje moči, zahotelo, naj se še Inko protivi pravici; ki nai se poniža v sredstvo človeškega pohlepa.
egoizma in osebnih ter plemenskih strasti; ki nat jih Se blagoslavlja, odobrujo in posvečuje! h na oblast mora ostali sveto, nedotakljiva in suverena: oblast najvišjih smernic življenja po liniji volji oblast krščanske vesti odrešenega človeka, oblast krščanskega idealu družbe, ki moru človeku pomagati, da (losezu svoj pravi iiunicu in da pn lijem uravnava svoje življenje ie ihi zemlji, ilu ne zapade zopet živalskim, podčloveškim silam! Od tega katoliška Cerkev ne bo nikoli odnehala, ker bi sicer izgubila svoj božanski rnison detre. In zate tudi ni mogoča resnična notranju akomodacijn fašizmu, ki v katoličanstvu vidi golo kulturno silo nekatere izključno kulturne vrednote, ki bi jih ran vpregel v svojo službo, njegove nadnaravne in večne religiozno in etične vrednote pa negira.
V fašizmu so se mnogi zmotili samo v toliko du so mu odrekali pravo in notranjo osnovanost njegove ideologije, da je niso jemali popolnoma resno, dn so jo omalovaževali in niso videli njego vegn jedra, ki je v duhovni oblasti. Niso verjeli \ njegovo voljo in zmožnost, da preoblikuje vsegr človeka. Nevarnost pa je mogoče premagati le, čc jo prav spoznamo. V ta namen bodo mogoče nekoliko poslužile tudi te vrstice.
tličeve stranke, ki mi st- leld prostodušno in pri-srjno rartgiiVrirjali s Suverenem.
Po kratkem bivanju v posvetovalnici so je V j. Vel. kralj odpeljal v staro mesto, kjer je znani vaiaidinski in use j z zgodovinskimi znamenitostmi.
ulice, po katerih se jc vozil kralj, so bile opo okrašene in v zastavah in množico so neprestano vzklikale kralju. Pred starim mestom je .prejela vladarja vnraždinska mehanska garda v zgodovinskih nošah.
Kralj se je okoli poldne poslovil od Varaž-'limi in se ustavit v Vidovcu Dva kilometra pred nesloiu so gM sprejeli kmetje ua konjih iu ga -premili v mesto. Tam je l>il postavljen slavolok i napisom: Kralj naš, mi te ljubimo! Živel naš veliki kralj Aleksander >1.1 Ko se je vladar pokazal v mestu, ga je sprejelo pokanje moznurjev in Vzklikanje prebivalstva.
Z enakim navdušenjem in prisrčno radostjo ■elokupnega prebivalstva je bil kralj sprejel v Ivanjeu, Klenovniku in Lepoglavi.
Prvi vtisi na francoski kolonijalni razstavi
Pariz, 1. junija 1931.
I.
Kakor je Pariz mesto, ki ija niti vešči potniki
ne morejo na prvi mah osvojiti, tako je tudi kolonialna razstava ne le radi ogromnega prostora; ki Ja zavzema (110 hektarov) ob straneh jezera Dau-nesnil v vincennskem gozdu, marveč zlasti zato, nar nudi sleherni kotiček toliko zanimivega, da bi mu moral posvetiti vsai nekaj ur pozornosti, neizčrpen vir. Od odkritja do odkritja, od presenečenja do presenečenja vodijo ceste in steze, katerih je nešteto. Bilo bi pa tudi brez. pomena, naštevati ooscbnostl vsakega posameznega paviljona, ko je pa ves zamisel razstave preračunan na učinek neposrednega gledanja ter vglobitve v pestro snov.
Pri vsej živahnosti in razgibanosti, preračuna-nosti in pestrosti, ki se druži nezaslišanemu razkošju, opaziš na prvi mah, da niti v lej nujno eksotični in fantastični tvorbi Francoz ni zatajil svojega prirodnega čuta za slog. Resda so vse ogromne in male stavbe iz lesa, gipsa in platna, iz ilovice in slame, toda motil bi sc se, kdor bi menil, Ja ima pred seboj goro kiča: z neverjetno natančnostjo in dostojnostjo je prenesel Francoz v svojo metropolo čudesa kolonialnih dežela, predstavil je posebnosti afriške in azijske arhitekture ne v sliki in fotografiji, marveč in natura. pripeljal je trumoma domačine iz raznih krajev svojega kolonialnega posestva, ne zalo, da bi vprizarjali Pa-rižanu in tujcu kabaret, marveč postavil jim je vasi in koče v domačem slogu, nastanil jih je kakor da so doma, rokodelec se trudi s svojim delom, žene kurijo ognje in pripravljajo hrano, dojijo dcco — skratka, kdor ume gledali, vidi na razstavi, kolikor e pravo pravcato življenje pod tujim podnebjem mogoče zamorcev, indo-kitajcev, arabcev in vseh drugih plemen, ki jih Francija upravlja.
Kar pa dopolnjuje, to prenesemo pristno kolonialno življenje in služi na*razstavi kot muzej, kot informacijsko poslopje, kot okrepčevalnica ali v katerokoli drugo svrho, je s tako tenkim čutom ta harmoničnost in nevsiljivost postavljeno, da ne le ne moti, marveč da še stopnjuje in tudi v pravem pomenu besede dopolnjuje sliko različnih kultur.
Ogromne množice obiskovalcev se vprav otroško divijo in čudijo, ob vsakem novem odkritju vzklikajo in opozarjajo. A ko se spusti noč in se prižigajo luči v tem bajnem mestu, doseže presenečenje množic vrhunec.
Najprej zažarijo v pestrih barvah stekleni itebri, ki tvorijo špatir od velikega vodnjaka do ipominskega stolpa na sredi vsega prostora; iz stebrov vslaja počasi dim. ki se v štirih barvnih nian-sah dviga proti nebu Komaj ji se načudil tei krasoti, ko opaziš, da na kolonialni razstavi ni obloč-uic, ni razsvetljave iz. nuje, marveč da je vsa -azsvetljava morda največja umetnina lc prireditve. Nešteto žarometov, skritih pri tleh, razsvetljuje od spodaj navzgor vse stavb«, spomenike in druga čudesa. Učinek je nepopisen. Vodometi-ognjemeti nad jezerom, ki prehajajo iz bele v zeleno, iz zelene v vijoličasto, iz vijoličaste v rumeno, iz rumene v rdečo barvo. A vrhunec bajno-vti je podnevi in ponoči ogromen tempelj Angkor Vat. ret stolpov glavnega poslopja, visoko stopnišče, stranski stolpi — vse čudo reliefnega dela, kiparstvo in smele arhitekture, vemo posneto in v naravnih dimenzijah postavljeno, jc zvečer razsvetljeno v barvi suhega zlata, a izza srednjega slolpa mečejo rellektorji štiri žarke v nebo , ..
Bajka iz tisoč in ene noči.	S. S.
Pariz, 3. junija 1931.
II.
Francija jc bila sicer vjikdar velika kolonialna sila, toda v širokem svetu kot taka ni imela tistega zvenečega imena, ki ga zasluži. Šele kolonialna razstava je pokazala v vseh podrobnostih ogromno delo francoske kolonialne politike od začetkov do danei. Napredek, ki ga mora celo so> vražnik Francijo brez vsakega obotavljanja priznali, sc je pokazal na vseh poljih, in v Aziji prav tako kakor v Afriki. Sami odlični francoski organizatorji kolonialnega dela sicer priznavajo odkritosrčno tudi napake in pogreike, nc skrivajo ne dobrega ne slabega sadu svojega dela in prizadevanja — toda dejstvo je, da mora danes svet strmeti ob l«j prireditvi, kakršne izza svetovne razstave leta 1900 Pariz, še ni videl, koliko jc Francija storila v deželah, ki jih onstran morja upravlja.
Ni čuda, da sc vsak Francoz vrača z razstave ponosnejši, pa tudi bogatejši. Spoznal je, kakor pravi Andri Demaison, da je njegova domovina mnogo večja nego si je mislil, da ima Francija vsega 100 milijonov prebivalcev, 11 milijonov km' površine, 35.000 km obale, 700.000 km cest in 70.000 km železnic.
V to splošno radost, v kaleri se ziblje Pariz od trenutka otvoritve kolonialne razstave, je-kakor strela z jasnega udarila zapoznela vest o prvomajskih pokoljih in izgredih v Annamu. Izzvala jc nc le v večernih listih, marveč še bolj med ljudstvom diskusijo, ki se z vso vnetostjo vodi v kavarnah in po boulevardih.
t.e dolgo je opozarjal znani fabrikant parfumov Coty, ki je obenem lastnik dveh velikih pariških listov, »Figaro« in L'Ami du Peuplc«, na nevarnost komunistične propagande in organizacije v raznih, zlasti pa azijskih francoskih koloni-iah. Oslal je dolgo osamljen, da celo osmešen. Danes, ko je iz llanoia dospelo Agenciji Indopacific brzoiavno poročilo o velikih nemirih v Annamu, so seveda vsi I is L i takoj začeli zadevo komentirati in jako ostre besede padajo na rovaš Moskve, ki je, kakor trdijo listi, organizirala upore in nemire, ter lih z denarjem In orožjem uresničila.
Iz. dolgega uradnega poročila o nemirih, posnemam za zgled le dve-tri vrstice: »V Nghe-Anu i« bilo od t. aprila dalje dsset oboroženih napadov, lest in dvajset prask, sedem in trideset požarov, Uttnajit umorov, devetnajst težko ranjenih, ms d
Kupčija ali resni razgovori?
Čudni glasovi o namenih ima N
nemških ministrov v Londonu - Reparaciiska banka emcem prijazno večino - Angleška vlada proti nemškim zahtevam
London, jun. tg. Ob 13 sta dospela z angleško križarku >WiuCester< nemški državni kancler dr. Brlining in zunanji minister dr. Curtius v Southamptnn. od koder sla takoj z vlakom odpotovala dnlje v London. Nu vvuteriooškem kolodvoru sta ju sprejela Muc DonaUI in llen-derson. Kolodvor je bil zastražen. Odpeljala sta se v hotel ( arltonc, kjer ostaneta do svojega od)R»tovunju v C'he<|Ucr.s.
l»ndon. 5. junija, os. Nemška dr/.tiviliku Brilning in Curtius stu prišla v I/ondon. Mesec dni že sc napoveduje njihov prihod, nc da bi širša javnost mogla sklepati, kaj hočeta doseči v Angliji nemški državni kancler iu njegov zunanji minister.
Angleški politični krogi so si popolnemu na jasnem, s kakšnimi nameni iu s kakšnimi željnim prihajata nemška državnika, /usluga za to gre liberalnemu »Mane licster Cuardianu • ki jc odkritosrčno ra/.tolinačil javnosti, po kaj slu prišla ti r. Briining in dr. ( iirtius. Nemška ministra sta prepričana, da se vrneta domov s trdno obljubo v žepu, ila bo repuracijski načrt revidiran. V boljšem slučaju mislila prinesti se-bolj tudi pristanek nu carinsko zvezo z Avstrijo. Kako? Ko bosta v najtemnejših barvah naslikala gospodurski položaj svoje domov ine. bosta opozorila Angleže na nevarnosti, ki bi ob-
stojale /a vso Lv ro|K>, čc se Nemčiji ne pomaga. »Pre/. pomoči od /.uiiiij jc nemogoče ogniti sc diktaturi. In diktatura v Nemčiji bi brc/, vsakega dvoma odpovedala vsake denarne obveznosti, ki izvirajo iz vojne. Nemčija se trudi. da bi to preprečila, ona bi najraje videla-da bi ji uc bilo potreba moledovati okrog svojih upnikov iu prosjačiti za odlog v plačevanju, toda spričo resnega položa ja in grozeče bodočnosti sc temu ue Im nioglu izogniti, če upniki no bodo sprevideli in se ne bodo spametovali ter olajšali bremena, če bodo evropske države iz. zloliotnosti udušllc carinsko zvezo /. Avstrijo, ki je življenjska potreba, če Evropa ne bo ugodila nemškim željam glede manjšin iu če so Nemčiji ne bo dala enakopravnost v vprašanju ru/.oroževunjn iu oboroževanja z vsemi drugimi državami, potem, da potem naj Evropa tudi nosi odgovornost zu vse, kar se bo v Nemčiji zgodilo!
Tako sc glasi nemška teza in takšna bo taktika nemških ministrov v Londonu. V krogih finančnega ministrstvu so celo informirani, da hoče Nemčija v najslabšem slučaju predlagati, da mednarodna banka zli reparacije potoni posebne komisije prouči gospodarski položaj Nemčije. Ta predlog je zelo zanimiv radi tega. ker sc jc prvič pojavil šele po zadnjem zasedanju Sveta Zveze narodov. Danes pu ni več
nobena tajnost, da so se izvršile v ženevi ravno v odboru mednarodne banke /.u reparacije značilne i/premembe. Do sedaj so bili odborniki porazdeljeni v francosko in nemško grupo. K pivi se prištevajo Francija (» člane), Belgija II člana). Anglija ("> člane). K drugi spadajo "> člani Nemčije, 1 ameriška članu in italijanska. Dne 20. inuja so se vršile volitve za tri nove člane (Francija jih je /ulitevain 7), ki so bili izvoljeni vsi samo pri gerinunolilskjh državah (s, <• dsk.i. llolandija iu Švica). Eruilciju je propadla. Med narodna banka ima torej Nemčiji prijazno večino odbornikov in če 'jo oiiu vršila anketo o gospodarskem položaju, potem je vnaprej jasno, kakšen bo uspeli. To jc bil zadnji uspeli liri anda v Ženevi. O njem sc še ni govorilo.
Zato je zadržanje tnerodajnili krogov /clo rezervirano. Vladni Dui!y Herald- piše. de bodo Angleži pač poslušali, toda, dn oni ne sinejo odločevati v vprašanjih, ki se tičejo večje množine držav. Naj sc Nemčija obrne na vse prizadete države, predvsem nu /.edinjene države. Angleška vluda du se ne bo dala vjeti v tako grobo past. Zadržanje angleške vlade je torej izven diskusije, toda nevarno je. da ne bi od nemške propagande nalili jsknn Rother-inerov tisk kvarno vplival nu izid razgovorov v Chcijuersii.
Razvoj jugoslovanskega pomorstva
Rim, 5. jun. ž. Giornnle d,Italia ' prinaša statistične podatke o razvoju jugoslovanskih luk in mornarice. Piše, da Jugoslavija dela z velikim naporom in ila doprinaša velike žrtve, da čini bolj uredi in izkoristi svoje luke, da tako stvori bazo na Jadranu /.a pomorsko trgovino. Od leta 191 jc mnogo napravljeno za povzdig luk z, ozadjem. Ograjeno je bilo 1310 kin železniških prog, gradi se šo 313 km, a projektiranih je 1080 km. Pomanjkanje skladišč je sicer onemogočalo pravilni razvoj.Ink in mornarice, medlem pa jo tudi žc to vprašanje v teku tega leta rešeno. Sušak, šibenik, Split in Gruž dobe v najkrajšem času moderno urejena skladišča. Razen tega dobila Sušak in Šibenik tudi javna carinska skladišča, kar bo na vsak način pomagalo trgovskemu prometu luk. Jugoslovanska vlada je izdala čez 31 milj. dinarjev za popravo luk, a 17 milj. dinarjev za izpopolnitev sušaske
luke in zvezo Marlinščico in Bakra v enotni luški sistem. Itazen tega ie izdala 30 milj. dinarjev z.a graditev velikih skladišč in graditev nekaterih pristanišč v Sušaku in Splitu. V Dubrovniku in Gružu se nahajajo velika skladišča, s katerimi razpolaga državni monopol, ki pa jih stavlja na razpolago trgovini. Odobreni so tudi krediti za poplavo in vzdrževanje ostalih jugoslovanskih luk. Po zadnjih statističnih podatkih jugoslovanske pomorske trgovine jo promet proti prejšnjim letom zelo narasle). Država daje velike ugodnosti parob-od-nim društvom, kakor tudi Irgovcetn. Na koncu :>Giornale d,Italia' opozarja na propagandno akcijo, ki jo dela Jugoslavija s ciljem, da se paro-brodni promet čim bolj razvije in s tem omeji konkurenca italijanskih parobrodnih društev. S tem se dela Italiji velika škoda, ki jo Jugoslavija hoče izriniti iz prvega mesta.
Velika manifestacija francosko-jugoslovanskega prijateljstva
Pari«, 5. junija. A A. Davi ob 2.13 jo dospel posebni vlak z bivšimi jugoslovanskimi liojevuikl ! v Pariz. Vlak bi bil moral priti na postajo že i snoči ob 22, ko se je zbrala na postaji ogromna ! množica ljudstva, da priredi Jugoslovanom slavnosten sprejem. Dasi je vlak imel toliko zamude, so jugoslovanske bojevnike prisrčno sprejeli mnogoštevilni predstavniki puriških civilnih iu vojaških oblasti ter vojnih udruženj. Med njimi je bilo opaziti predstavnike društva »Poilus d'Ori-ent< i zastavo. Zbrana je bila tudi v velikem šlo-vilu jugoslovanska kolonija v Parizu. Na čelu so bili zastopnik našega poslanika, svetnik poslaništva Cincar Markovič in tajniki Siniljanič, Mirkovi« iu Paudurovič ter šef Presbiroja pri poslaništvu Vučetič. Jugoslovanske bojevniko so na po-
Dr. Korošec odpotoval v inozemstvo
llelerad. 5. jun. ž. Bivši ministrski predsednik profesor zadružništva dr. Anton Korošec je odpotoval za delj časa v inozemstvo.
„Karagjorgje" na Dunaju
Dunaj, 5. junija. AA. V sredo od '3 do 4 je prispel na Dunaj' jugoslovanski parnik >Kara-gjorgje kot prvi parnik, s katerim se vzpostavi ' nova poletna plovba po Donavi med Relgradom iu I Dunajem. S parnikom je dospel ravnatelj rečne plovbe Trebinjac z jjosti. Da se nroslavi prihod na Dunaj, ie bila prirejena na parniku /.akuska, katere se je udeležil naš poslanik na Dunaju Angjelinovič / osebjem poslaništva ter predstavniki dolnjcavstr. in dunajskih oblasti. Prisotni so bili ravnatelj zvez-I nih železnic, predsednik donavske komisije i generalnim tajnikom in vsemi jugoslovanskimi člani ter številni predstavniki dunajskega gospodarstva. V četrtek popoldne jc priredil jugoslovanski poslanik Angjelinovič zakusko v poslaništvu. Karagjorgje jc prispel na Dunaj nekoliko prej kakor bi moral po voznem redil, v Belgrad pa se vrača danes v petek po voznem redu.
Fašisti so nervozni
Milan, 5. junija. Ig. Kljub temu. ila jc ured-nišlvn lista »Popoln dTlulia«. ki ga vodi Mussn-lini.irv brat, vedno dan In noč laslranonu, so je včeraj popoldne posrečilo mlademu delavcu, ila ja i. veliko rdečo zastavo prodrl do poslopja in s kamenjem razbil veliko sipo. Itil je seveda aretiran. Nemirnost Iašistov pa je uarustla tako, ila sedaj -trati po-lopje uredništva močna vojaška Mraza.
Dunajska vremenska napoved. Verjetno bo večinoma jasno in toplo. Lokalne nevihte niso izključene. __
-■^■■■eaSHOlBHBHSHBSJ—I—LI---lilL-ULl- -----I—---'-'Si.
njimi kantonski načelniki, župani, ndličnjaki in
straže itd.
Kaj čuda torej, da je vsa pariška javnost z ogorčenjem začela protestirati zopet popustljivost kolonialnih upravnih oblasti napram komunističnim agitatorjem?
Rahla senca je padla na sijaj kolonialne razstave. Tujec, ki jc tukaj, in bi seveda rad videl po-vsodi dve plati medalje, si nc more kaj, da nc bi pomisli, ali ni morda v Indokitaju, recimo vsaj v ! Annamu, stanje dežele tako, da je bil teren za . uspešno komunistično agitacijo goden?, da ni povsod tako lepo. k»kor na pariški kolonialni razstavi?,	Silvester Skcrl.
staji pozdravljali z vzkliki Vive la Yougos1nvle! Na te vzklike se je čul gromki odgovor Jugoslovanov »Vive la France!t Bivši jugoslovanski bojevniki so odšli v spremstvu francoskih tovarišev v mesto. Z ozirom na pozni čas. ko mora vladali na ulicah mir, jo šla povorka jio ulicah mirno, brez vzklikov, veudar pa se je tu in tam slišal kak navdušen klic. Govorov ni bilo, temveč so odšli jugoslovanski bojevniki takoj v hotele.
Pariz, 5. junija. AA. Danes, prvi dan bivanja naših bojevnikov v Parizu, se jo začel s sprevodom na grob neznanega junaka. Ob !"> popoldne je sprejel jugoslovanske delegate minister za zunanjo zadeve B r i a 11 d. Ob lej priliki je imel govor, v katerem jc poudaril fruncosko - jugoslovansko prijateljstvo.
Francoska vlada in naša agrarna kriza
Parii, 5. jun. tg. Danes je bilo ministrsko posvetovanje, katerega so se udeležili ministrski jircdscdnik, zunanji minister, poljedelski minister, proračunski minister in državni podlajnik Ponc.cl. Obravnavali so francoski protinačrt proti uenisko avstrijski carinski uniji, posebno v tem oziru, kaj naj stori Francija, ila odvrne agrarno stisko 0I1-donavskih ilriav. lEclio dn Pariš« piše, da je treba t«*ni državam pomagati, ako uaj ima Mala antanla kak sinisol. Nemčija je ponudila Romuniji in Jugoslaviji, da nakupi njun preostanek žita s 30% po-viikom ceno. Francija pa bi morala bili pripravljena, žrtvovati 150 do 155 milijonov frankov, da lircvr.umo preostanke agrarne produkcijo v Jugoslaviji, Romuniji iu Madjarski. L.Oeuvrc- izraža mnenje, da so so proračunski, trgovinski in poljedelski minister iiokazali kot ozkosrčni egoisti in da kot zastopniki interesov svojega resora niso hoteli dovolili llriundu potrebnih sredstev zn njegovo politiko.
Pogajanja med Francijo in Rusijo
Parix. 5. jun. AA. Francoski uradni krogi potrjujejo, da se vrse pogajanju med Francijo in Sovjetsko Rusijo o ureditvi trgovinskih odnosa jev med obema državama. Obrnem su pariška in 1110-skuvska vlada pogajala o paktu medsebojnega 110-napailauju.
Parii, 5. jun. A A. Sovjetsko delegacijo z.a pogajanja mod Francijo in sovjetsko Rusijo vadi pomočnik komisarja za zunanjo trgovino Dovgalevski.
Nova belgijska vlada
Bruselj, ">. juni ja. \ A. Poročajo uradno, du je katoliški voditelj Rcnkin sestavil novo vlado. V kabinetu so 4 liberalci, 1 pristaši katoliške stranke in » llainski katoliki. Vojni minister ni bil šc imenovan. Nnjbržc bodo dobili lo mesto liberalci. Zunanji minister jc llyinuns.
Pameten ukrep
Žeucvn* junija. AA. Kur se lii.i/ilrLu vlada boji, dn 110 lii imela iudiish ijalizm i.ju Brazilije tako katastrofalne posledice kot v Evropi, je prepovedala uvoz vseh strojev, dokler ne Im v državi zmanjšana zaloga industrijskih pro-i/.\ odov,
Služb. števUke o volnivah v rom, parlament
Ilakarešj, 5. junija, ž. Notranje ministrstvo je včeraj popoldne objavilo službeni rez.ultal volitev zu narodne zastopnike. V nasprotju z dosedanjim; vestmi se vidi iz, službenega komunikeja, da je glasovalo vsega 2.929.303 volivcev, od katerih je uničeno 83.007 glasov. Vladna stranka je dobila 08% oziroma 287 mandatov (liberalci glasom vo-litvenoga sporazuma dobija 80 mandatov, a Jorgi ostane 207 mandatov, tako da ima Jorga sam absolutno večino). Nacionalna kmečka stranka je dobila 30 mandatov, liberalni dlsidcnti 12 mandatov, madjarska stranka ti. mandatov, Avarescu 10 Lupu 7, autiseniitijjni blok 7, Sli rea 0, socialni demokrati 7. židovska stranka 4, delavski blok (komunisti) 5, železna garda ni dobila nič. Tisk narodne kmečke stranke ostro napada vlado in trdi. da je falzificirala rezultat volitev.
Dukarešt, 5. junija, ž. O včerajšnjih volitvah v senat v Romuniji sodijo, da je vlada zgubila v Transsilvaulji v mnogih okrajih.	f (
Kraljica Marija romunska v Rimu
Rim, 5. junija. AA. Odpravnik romunskega poslaništva jo priredit svečan sprejefn' v časi romunske kraljice-matere Matije, princese llcanc iu njenega zaročenca, avstrijskega nadvojvode Antona. Popoldne sta odšli kraljica Marija in princesi lleana v Vatikan, kjer sta bili sprejeli od svetega očeta.
Vatikansko mesto. junija Ig. Papež Pij XI je včeraj s kraljevskimi častmi sprejel v avdienci romunsko kraljico - vdovo Marijo in njeno hčerko prlncesinjo llcano.
„Nautiliis odplul"
London. 5. junija. AA. Podmornica Nantilus«, s katero ho slavni angleški raiiskovalne in letaler 11 ii Ihti VVitkin« plul na Severni tečaj, fe zapustila I' rov incetovv n v MassNchii^etlso. Prevozila liti A II,nilski ocean do Spitzlvrpnv. Od tain '10 Wilkius poskušat prodreti na .Severni letaj. Pod mornica ima 111 mož posadke,
Svečan spreietn prof. Picarda
Bruselj. 5. juti. ž. Profesorja Piccarda so v Biuslju sprejeli voličaslno. Pri sprejemu ie bil navzoč princ Leopold, prosvetni minister, visoki piedstavniki oblasti 01 velika množica narodu. Prof. Piccard je Itil zelo miren iu Izjavil, du ur namerava leteli nič več v stratosfero, istočasno se ju ludi zahvalil za svečan sprejem.
Sncini meteži v juniju
Sfia klmJm. ">. junija. A \ \ noči od i ctrll. 1 ua petek so !ii|i v raznih krajih švedske veliki snežni meteži. V Dalecarliji jc v *a pokrajina zasnežena.
Toscanini dobil potni list
Milan. ">. junija, tg. Po nalogu Miissolinijii so sedaj vrnili Toscanitiiju potni list, tako da bo |»o ljubilo lahko odpotoval v inozemstvo. Začetkom prihodnjega tedna bo Toscanini odšel v Beyreull? kjer s? bo lakoj lolil skušenj za Partsival .
Ježka nezgoda v našem poslaništvu v Rini
Riga. 5. jan. Ig. Danes opoldne sc jc pripeliit. v stanovanju jugoslovanskega poslanika v i\'igi Poli va novica bencinska eksplozija, pri kaleri je podanikova soproga dobila ljki> ležke poškodbe na rokah iu nogah, ila so jo morali prepeljali v bol nišnico.
Drobne vesii
Belgrad, 5. junija. /. Te dni prevzame v Bo, gradu frančiškansko župnijo 111 samostan v Uel:;rr,-du katoliški župnik in gvardijan o. Bernardin Sa-j ric, mod leni ko je dosedanji /upnik postal vikar.
Belgrad. 5. junija. /. Včeraj jc bila v Belgiadl' ' zelo uspela procesija sv. UVtnjcg.i lelesa ki ji ic prisostvovalo zelo veliko število belgrajskih katoličanov, čeprav jc bil delavni dan. Sv. Rešuje Telo je nosil >r. Alfred Paccinl.
Belgrad. 5. junija f. Na današnji seji ob. i«, skega sveta sc je razpravljalo poleg drugega tudi o zemljišču, na katerem se bo zgradila katolifka katedrala v Belgradu.
Dunaj, V junija, A A. I/najditelj venie vžigalice inž. dr. Kiiigcr jc i/uascl večno svvčo <<< .ntp-| mobile. Dr. Riuger je žc prijavil iznajdbo patentnemu uradu,
Varšava. jun. tg. \ \ili:a\i jc ttlilii v •.(a-rosli "in let podm 11 al poljskega scjliiu 111 /nuni voditelj demokratskih kuicloi lan Uombski.
Resnica o umorih na Primorskem
9 Vipavcev aretiranih radi zastav
Ljubljana, 6. junija.
Glede uboja financarja Rastellija v K o p r i -»i šču na Goriškem, o katerem je »Slovenec« svoje-časno dosti pisal, doznavamo, da je od 24 aretiranih bilo izpuščenih 14. Ostalih deset pride najbrž pred redno sodišče. Dokaz za političen značaj dogodka je propadel. Izjava, ki so jo 4 aretiranci v zaporu podpisali, da jih je že rajna Orjuna napotila k dejanju, je neresna, ker so trije od njih bili spoznani ra neodgovorne; eden je bil vaški bebec, drugi je bil od vojakov odslovljen radi umske zaostalosti, tretji je bil že prej nekoč od sodišča spoznan za
neodgovornega radi neke telesne poškodbo.
Uboj karabinijera Giorgija v bližini Koreničev pri Kanlanaru jo delo običajnih tatov, ki so streljali na zasledujoče jih orožnike potem, ko so videli, da bo sicer težko ubežati. Vsled tega dogodka so oblastva poslala v ondotno okolico kakih 200 orožnikov. Temu umoru se je pridružil tudi v tamošnjih krajih še drugi. Na binkošti je bil ir. zasede ustreljen domači fašist Buršič. Ta čin je brez dvoma izvršen iz maščevanja. Splošno sodijo, da je bil Buršič kot domačin nevaren številnim tatovom, ker je bil konfident oblastnij. Fašizem je pograbil ugodno priliko, da pod varstvom žandarskih bata-
ljonov porazgraja po ondotnih krajih. Iz Pule in iz Trsta ter iz bližnjih istrskih mest so se zgrnile fa-šistovske čete nad nesrečno deželico, ki bi bila vso česa drugega potrebna kakor takih ekspedlcij. Ljudstvo je tam trdega značaja in se da raje mučiti nei*o da izda storilca.
Zastavo strašijo. Na Slapu pri Vipavi je na vasi kamen, s katerega občinski sluga čila običajne razglase. Nedavno so našli na kamnu slovensko zastavo z lipo; drugi dan so videli v zameno rdečo zastavo. Zaprli so 0 moških, mod njimi bivšega župana Alfonza Vovka.
80letna mama - predica
Osemdesetletnica gospo Alojzijo Tlojnik na Ciornji Polskavi.
Gor. Polskava. Glejte blago mamico, gospo Alojzijo Hojuik, kako še v 80. letu pridno vrti svoj kolovrat. —• nekdaj narodni ponos in vir blagostanja sleherne slovenske hiše; odkar je kolovrat slovo vzel od naših domov, se je v njih naselila revščina. Aloj-
zija iiojuik je 4. junija L 1. ua Gornji foi»i\.ivi v , krogu svojih odličnih otrok (gg. dr. Ivana Hojnika. 1. dri. pravdnika, dr. Franca Hojnika, odvetnika, gospe Amalije Dr. Ad. Pečovnik, soproge prof. na human, gimnazije; vsi v Mariboru, in Marije o mož. Siherl,) obhajala svojo osemdesetletnico. Vsi. ki poznamo zlato mamico, gospo Alojzijo Ilojnik, ji iskreno želimo:
6e mnogo let naj Vns Čvrsto in zdravo ohrani dobri Bog!
Zlata poroka gorenjskih korenin
Žrive
požara
Hajdlna. 5. maja.
7>aradi opeklin, ki jih jc pri poraru sinove hiše dobila Koza Cartl. je ponosrečenka v petek' zjutraj umrla. Tri ure se io borila s sin rt-io. Nevarno opečeni p« so tudi še razni drugi ljudje. Trije so ▼ ptujski bolnišnici, nekai pn se jih zdravi doma. V iuijslalaši koži se nahaja Mak »o Fridl, ki je Sel reševat Rozo Cartl. l)obro pa je vseeno, da so sose<lje ogenj omejili s pridnim polivanjem in tudi požarna hrambo hajdinsk« je bila zelo hitro na delu. Silna groza je bila v tem |x>žaru, še groznojSc o žrtve oziroma posledice.
Pod hlodom
M. Sobota. 5. junija.
Posestnika Majer .loiefn iz Satahovec je zadela precej huda nesreča. Pri delu si je stri nogo. Nesrwa se je zgodila na sledeči način:
Imenovani in še nekaj drugih mož so hoteli naložiti na voz velik hlod. Hlod je bilo treba spraviti najprej iz jarka na cesto. Delo je šlo težko j izpod rok. Možje »o se poslužili drogov. Hlod se dolgo ni zganiL Ko pa so možje napeli sile, so Je premaknil. Zganili so se tudi drogovi. Vse to se je odigralo precej naglo. Majerja je podrl drog na tla in revež je kmalu bil pod hlodom. Ko so ga s težavo rešili, se ni mogel opreti nn nogo. Hlod mu jo je stri. Takoj so ga spravili k zdravniku, ki je dal nogo v gips. Minuli bodo dolgi ledni, preden bo 59 letni mož spet mogel prijeti za delo.
Preprečen vlom
Ljubno t Sar. dolinu 4. jnnij«.
V	noči od torka na sredo so dosedaj še neznani zlikovci hoteli vdreti v trgovino Jožefe Deleja in Franca Konšaka. Pri obeh trgo-Tinah so vlomili že okna. Bili so pn še pravočasno pregnani. __
V	bližini Konšnkove trgovine so potom pokradli vso obleiko posestnici Zaločnnki, ki stanuje popolnoma sama v svoji hiši. Orožui-štvo je pridno na dolu /m tatovi. Ljudstvo je razburjeno, ker v nnših krajih že ni bilo dolgo ficsn sfienib vlomov.
Goriče, (5. junija.
V lepem zatišju pod Storiičem leži v pravem parku sadnega drevja vas (loriče in dober streljaj višje vas Zalog, ki je nn binkoštno nedeljo imela pravo vaško veselico. Pri spoštovani in ugledni družini Urbančovi so namreč obhajali slovesno zlato poroko. Nihče ne bi mislil, dn sta jubilanta, ki sta po 50. letih skupnega življenja in trdega dela stara oba nad 70 let. Oče .lanez je že v 75. letu. mati Marija pa v 73. letu. Njuna obraza niti naj-
mnnj ne kažeta teh let in kdo bi mislil, da sta imela 12 otrok, od katerih jih živi še 10. Dve hčerki in dva sina so še sedaj na domu, ostali |>a so |K>ročeni v bližini in daljni okolici. Dvn sinova i pa sta v Borovljah mesarja in sta se zlate poroke 1 seveda tudi udeležila. Njima želja je tudi bila. j da proslavi jubilej njunih staršev vsa vos. ln tako ! se je zgodilo, da je bilo na zlati poroki 120 svatov. '
Oče .lanez ve iz svojega življenja, mnrsikaj zanimivega. Z 18 letom je začel |>rodajnti meso . na Koroškem. Takrat seveda še ni bilo železnice, i zato je šel ves |>romet čez Ljubelj. Navadno so j prevažali največ svinjsko meso pozimi. Taka pot v nad 1 meter visokem snegu je bila skrajno naporna in včasih so celo obtičali v snegu. Ce so bili na izredni zameti, so se pn raje peljali v Trbiž na Koroško. Običajno so hodili vsak teden enkrat, in sicer v sredo do Borovelj, v četrtek pa dalje v
Celovec, la tradicija je ostala So sedaj. Seveda svoj čas še niso imeli klavnice, zato so pozimi često visele dolge vrste zaklanih prašičev, dokler jih niso natovorili in odpeljali na Koroško. In danes so v Zalogu, ki šteje 13 številk, trije mesarji, od katerih zakolje vsak do 1000 prašičev na leto. Večina mesa pa izvozij» na Koroško. Seveda j« prevoz mesa danes mnogo bolj enostaven, vendar zahteva še vedno dosti dela. Saj ga preiščejo kar 4 živinozdravniki. preden pride na trg na Koroškem. Najprej pregleda meso domači živinozdravnik iz Kranja, nato živinozdravnik na Jesenicah, potem avstrijski živinozdravnik v Podrošci in slednjič še eden pač tam, kjer meso raztovarjnjo. Seveda oče ni skrbel samo za svojo družino, ninpak je delal mnogo tudi za javni blagor. Trideset let je bil občinski odbornik, šest let občinski svetovalec, ključar podružnice v Zalogu pa je že nad petdeset let.
Mati Marija pa je lepo vzgojila v dolgih lotih vse svoje sinove in hčerke in vedno gledala na to, da ostanejo zvesti Bogu in rodu. Ona je teta očeta lesrečnega Bidovca. ki so ga lansko leto justifi-cirali Italijani na Bazovici. Vedno so jo pobrigala, da je prišlo v hišo dobro časopisje in knjige. Zato ui čuda. da je llrbančeva hiša naročena na Mohorjeve knjige, odkar izhajajo, da ima >Domoljubo« prav tako ves čas, odkur izhaja, prav tako »Bogoljuba« in »Glasnik«, na dnevnega »Slovenca« pn so naročeni ie deset let in čeprav nimajo čez dan časa, mu vendar posvete zvečer nekaj četrt uro.
Razumljivo je, da imata jubilanta v bližini in daljni okolici same prijatelje, ki so na proslavi zlate poroke Sele jasno pokazali, kako priljubljena sta povsod. Domači župnik preč. gospod Alojzij Želoznjr je isto jK>vednl v svojem govoru na zlati |>oroki. Sploh je lahko ponosen na vse svoje fn-rane, saj ima okrog 80 hiš z bajtami vred naročenih 50 »Domoljubov«, 43 »Bogoljubov«. 21 »Glasnikov«, 13 dnevnih »Slovencev«, med njimi pa je (13 Mohorjanov.
Sedaj teče jubilantoma življenje zopet po starem tiru in želimo jima s svati še mnogo let in na starost, ko bosta odložila vajeti iz rok, prijeten počitek v zatišju Storžiča.
- Zadovoljne so družine, če na mizi so „Jajnine".
Pri naših topničarjih
Ljuibljnnn, 6. junija.
Včeraj je minib> ravno 12 let. ko so čete našega i6. topničarskoga |>olka. ki je nastanjen v vojašnici kralja Aleksandra I. na Dunajski cesti, |>rvi» prikorakale na (iosposvet-sko |>olje. Dan obletnice tega svečanega dogodku si je izbral jM>lk za dan svoje slave. Z veliko požrtvovalnostjo in pridnostjo si je okrasil vojašnico, ki je bila vsa v zastavah in prijetno dekoriranu, da Ivo mogla dostojno sprejeti visoke goste. Slavja se je udeležil di-vizijski general g. Bogoljub llič, ban g. dr. Drago Marušič, škof g. dr. Gregor K ožin a n, banov namestnik g. dr. Pirk majer s soprogo, zastopnik /uj»una itd. in Se mnofri drugi odlični gostje. Vse goste je sprejemal domačin poveljnik polka, polkovnik g. Rndo-van Jova nov i č. ločno ob lo se je pričel obred slave / rezanjem kolača. Obred je opravil za katoličane kurat g. C u ti e r m a n . za pravoslavne j>n»tn g. Dimitrije Jankovič, /a muslimane imam g. A h m e t n š e v i č. Kolač je lomil domačin, jx>veljnik polka g. polkovnik Rudov.tn Jovunovič, en narednik in en prostak. Po končanem obredu je nagovoril vojake g. polkovnik Jovanovič. Njegovi silni postavi odgovarjajoč je bil tudi glas. ki je naravnost odmeval o.l zidov. Z navdušenimi in pod žiga joči m i iMisetlami je orisal pohod 16. »olka ua Gosposvelsko polje pred dvanajstimi
leti. Polk je že tedaj |x>inagal graditi meje n.i.še države in je s svojo krvjo poškropil njene temelje. Dosegel je Gos|MWvetsko polje,
»škropil
K odkrtfm Fleišmanovega spomenika
mlor -o bile žrtve zastonj, kajti kljub temu lo polje Se ni osvobojeno. Opomnil je vojake, nnj se spominjajo junaškega zgleda svojih prednikov, ki so dali življenje za svojegr kralja in domovino. Noto je poveljnik čestitaj |x>lkti. nakar -o zn grmel i topovi na čast mrtvim junakom. In godbu je zaigrala pod vodstvom , dr. Čer i na državno himno.
Nato je nagovoril vojake poveljnik dravske divizije g. general llič in jim v krasnem
t tovoru čestital in povedal, da se je polk izkazal za vrednega naslednika svojih prednikov pri zadnjih vajah. Pri teh vajah se jc zlasti odlikoval mladi rod ki je od s.rea udan kralju in državi ter vedno pripravljen ž.rtvovntj življenje z*n svoje najvišje ideale.
Nato se je razvil paradni marš pred divi-zijskim poveljnikom, nakar je domačin povabil vse goste nn južino, katero so pripravili v ljubko okrašeni jahalnici. Tudi vojaki so dobili za slavo pril>oljšek. Poveljnik jiolka je napil vrhovnemu poveljniku. Nj. Vel. kralju Aleksandru, ki se je s|>omnil zvestega polka in
današnji svoji slavi, dragi moji junaki, ne |>o-zabite junaštva svojih predhodnikov. V prepričanju, da se boste izkazali za dostojne naslednike teh, Vam iskreno čestitam k slavi. Živeli! Aleksander.« Vojaštvo in gostje so sprejeli kraljeve čestitke z navdušenim v/klikanjem in ovacijami kralju in domovini. Po ju-žini se je razvila vesela zabava s pestrim programom in godbo. Nastopili s<> tudi pevci 16. l>olko, ki so se izborno izkazali. Vojaki so nastopili tudi z vajami s puškami ter izvajali zu-nimivc jahalne točke.
Slovencev naročnik - žrtev nesreče
l>no 12. maja so jo ponesrečil v gozdu naš zvesti naročnik g. Janez s k o I. p. d. Mrak. iz Zaklanca pri Horjulu, ter 21. maja umrl radi dobljenih poškodb.
»Slovenec« od 22. maja jo poročal o tej tragični smrti svojega naročnika iz Zaklanca takole: Danos (21. maja) jo tu nepričakovano umrl daleč na okrog znani in splošno spoštovani posestnik in gostilničar .1 a n o z S k o I vulgo Mrak. Zdrav iu vesel se jo prejšnji torek podal v gozd spravljat bukova debla. Pri tem jo dobil od ropi-novega držaja nesrečen sunek v trobuh. ki jo povzročil notranjo krvavitev in jo nastopila smrt po osmih dneh trpljenja.
Rajni Janez škof so jo svoj čas marljivo udeleževal dola v horjulski občini kot odbornik živinorejsko zadruge in drugih gospodarskih ustanov tor jo pri lom zasledoval samo splošno korist, za katero je mnogo žrtvoval.
Njegova gostilna jo bila vedno na glasu kol izredno gostoljubna, kjer jo gost za mu! denar prišel na svoj račun. V dobrem spominu je mnogim ljubljanskim izletnikom in zlasli lovskim družbam ki hodijo radi v okolico na |>olclina. Mod odličnimi Ljubljančani jo večkrat obiskal lo gostilno tudi bivši poslanik in minister n. r. Ivan Hribar. Jano/ Škof jo bil zelo družaben in moder mož ter znal vodno vsakemu pošteno in pametno svetovali.
Rajnik jo bil zvest naročnik »Slovenca« in je : za viglodno vzgojo svojo številno družino zelo skrbel. 1'nleg njegovo nad vso požrtvovalno in zvo-i ste drtiziro Marijo in hvaležnih otrok, objokuje danes njegovo nenadno smrt na stotino rovožov in prijateljev. katerim jo liil dobrotnik in nepozaben tovariš. Vrlemu možu Irajen spomin, preostalim naše sožalje!
Ker se je rajni ponesrečil pri izvrševanju poklica ter je imel plačano naročnino na »S I n v o n r n« z n m o s o e maj, v katerem so jo pripetila nezgodna smrt, prejme od upravo »Slovenca« oh novem lotu razpisano nezgodno podporo v z n o j k n
Din 15.000—
na roke postavna dedinja iena-vdova ga. Marija ' Škof, posestnira t Zaklancu 14, iupnija Horjul.
Okrožnico |>ape/.a Leona XIII. »Rertini nnvarumt je izdala pod naslovom
Osnovna načela krščanskega socializma
s komentarjem g. p. dr. A. Tominoc 0 K. M.
Delavska založba r. z. > o. z. v Ljubljani Delavska zbornica.
Ljubljana, (i. junija.
Združeni domači pevski zbori.
Heišmanova rojstna hiša s spomenikom.
V Reričevem pri Dolu bodo danes slovesno odkrili spomenik pred rojstno hišo slovenskega skla-I datelja Fleišmana Jurija.
Oh 3 bo anrejem ljubljanskih gostov pri po-
družni cerkvi v Beričevom. Nato bodo slovesno odkrili spomeaifc pred rojstno hišo. (Glej sliko!)
Pri tej priliki bodo zapeli več pesmi združeni pevski zbori iz Beričevega, Dola, od Sv. Jakoba, Ihana in Sneberii-Zadobrove. (Glej sliko!.
JVemcf v Londonu
Dalekosežne nemške zahteve - Nevarnost boljševizma - najučinkovitejše
nemško orožje
London, 6. jn n. oz. Po angleškem časopisju i vedno traja ugibanje o posvetovanjih, ki se bodo /.ačela jutri med neonskimi in angleškimi ministri. V London se je navalila velikanska množica časnikarjev, prišli so razni »opazoval-eic drugih evropskih držav, vsa poslaništva v Londonu pa so dobila od svojih vlad stroga •uivodila, naj skrbno zasledujejo dogodke, ki ;e bodo odigravali v zgodovinskem letoviškem gradiču Chequers pri Londonu. Nemci bodo /.ahtevoli revizijo reparacijskih določb in rav-uopravnost z drugimi državami v vprašanju oboroževanju. Če bodo dosegli oboje, česar sami ne verujejo, bo Chequers najvažnejši datum v zgodovini povojne Nemčije, bržkone pa bodo hoteli kupiti eno ugodnost z drugo. Listi pričakujejo na sestanku ministrov pravcatega kupčevanja tembolj, ker je Anglija napravila prestižno vprašanje, da se razorožitvena kon-Icreuca, ki se bo vršila prihodnjo leto, posreči. La tako ceno bi gotovi vladni krogi bili pripravljeni 'pokazati popustljivost v vprašanju revizije reparacijskih plačil.
Mnogo nevolje pa je povzročil v odgovornih krogih članek v sDortmunder Anzeiger«, ki objavlja razgovor nekaterih večjih nemških industrijcev z bivšim predsednikom nemške narodne banke dr. Schachtom. Slednji sicer ni vet' ua vodilnem mestu, toda vsakdo ve, da izza zaikuliaja čestokrat odločujoče vpliva na razvoj nemške repuracijske politike. Ur. Schacht sc je ob imenovani priliki spozabil lako daleč, da je nasvetovul industrijcem, naj
le še f>olj vihtijo strašilo o boljševiški nevar-=
Prekinitev odnošajev med Litvo in Vatikanom
Kovno. 6. jun. Ig. Litovska vlada se je odločila h koraku proti Vatikanu, ki je edinstven v zgodovini. Vlada je poslala ultimatum papc-škemo nunciju Bartoliniju. kateremu se očita, da j e začel k o I t u r n i boj. Če ne zapnsti države v petih dneh. ga bodo izgnali šiloma. Nuncij je danes opoldne po poteku roka v avtomobilu zapustil Kovno. Ekstremni korak vlade je v katoliških krogih povzročil hudo nevoljo. Ni še jasno. Lako bo reagiral Vatikan na to odredbo litovske vlade.
Za novo trg, pogodbo z Italijo
Rim. f>. jun. Med razpravo o finančnem proračunu v senatu jc Rolandi Ricci razpravljal o trgoiinskih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo in ugotovil, du čedalje bolj narašča jugoslovanski izvoz, v Italijo, medtem ko Italija vedno manj uvaža v Jugoslavijo. Ko zapade sedanja trgovinska pogodba, je po senatorjev em mnenju treba urediti odnošaje med Jugoslavijo in Italijo na novi padlagi. Italija bi n. pr. lahko zamenjala jugoslovansko blago z madžarskim. Novo pogodbo je treba postaviti na načelo do nt des«. Jugoslavija sistematično z.avrač« italijansko blago Ln v resnici gre za organizirano akcijo proti Italiji. — V istem času je pričelo italijansko časopisje z novo gonjo proti Jugoslaviji, češ da l>ojkotira italijansko blugo. iu da mora. tudi Italija iz. tega izvajati primerne zaključke.
Delegacija za trg. pogajanja z Avstrijo
Belgrad, 6. jun. AA. V nedeljo popoldue ob 5 potuje na Dunaj naša delegacija, ki bo nadaljevala pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe r. Avstrijo. Ta pogajanja so se vršila nedavno že v Belgradu. Našo delegacijo sestavljajo sledeči gg.: dr. M. Todorovič. univerzitetni profesor, Velimir Stoj-kovič, načelnik oddelka za agrarno politiko ministrstva za kmetijstvo, dr. Mile Lazarevič, svetnik ministrstva za trgovino in industrijo in Peter Bori-savljevič. načelnik ministrstva financ. Po potrebi bodo poklicani še strokovnjaki kot eksperti delegacije. Kakor znano, poteče trgovinska pogodba t Avstrijo 1. julija t. I.
Izjava bivših sam. demokratov
Belgrad, 6. junija. Dr. MiŠa Matič, dr. Pera
Erdeljanov in dr. Vojislav Došen so dali kot predstavniki bivše SDS v Velikem Bečkereku in gornjem Sanatu v sporazumu s svojimi prijatelji za javnost lole izjavo:
Ugotavljamo, da smo vedno kakor tudi danes kot nesebični javni in nacionalni delavci, ne upoštevaje moralne in materijalne žrtve koristno delovali na vseh poljih javnega, komunalnega nacionalnega in društvenega življenja s plodonosnitn delom pri ureditvi razmer v naši domovini, da smo bili vedno kakor tudi danes iskreni idejni poborni-ki jugoslovanstva in da bomo tudi v bodoče kakor danes uložili vse svoje sile v družbi pravih nesebičnih rodoljubov brez ozira na prejšnjo strankarsko pripadnost za edinstveno in nedeljivo kraljevino Jugoslavijo Pozdravljajoč odrešilni in največji akl z dne 3. oktobra 1020 izjavljamo, da bomo sodelovali z veliko požrtvovalnostjo in neumornostjo ter koristno na vseh poljih državne, banovinske in občinske uprave, če se naše sodelovanje kot potrebno 'aželi, da na ta način pomoremo s svojim izkušenim delom Nj. Vel. kralju in kraljevski vladi.
V Velikem Bečkereku, 1. junija 1931.
Vojni ukaz
Belgrad. 6. junija. 1. Izšel je velik vojni ukaz in so upokojeni med drugimi: diviz.ijski general /ivan Matkovid in Aleksn StojSič ter brigadni general Vojislav Katanič in Vojislav Popov-ie. Poleg tega prinaša Vojni list številne spremembe v raznih polkih, imenovanje zdravnikov in premestitve častnikov. Med drugimi je premeščen na službo v štab poveljstva dravske »livizijske oblasti z« pravoslavnega duhovnika Budimir Gjorgje.
nosti, češ, tega se zapadne sile najbolj bojijo. On bi reparacije odpovedal, in če bi države-upnice gro/ile z represalijaini, si om upa pridobiti nu svojo stran Zedinjene države Amerike s povišanjem uvoza, ostale države bi pa preplašil z boljševiškim strahom. Nemčija da se bo mogla vzdržati edinole, če preneha pošiljati denar za reparacije izven dežele. Iz tega malo preodkritega govora dr. Schaclita sklepajo listi, kakor »Tiines«, da so nemški ministri prišli s preračun j enim programom in da ho boljševizem največje orožje, ki ga bodo vporabljati. »Times« pristavljajo, da so boljševiki, rožljanje s sabljami »jeklenih čelad« in tarnanje o gladovanju nemških delovnih mas najbolj učinkovit argument, katerega more diplomat vporabiti. Saj so je nemškim politikom celo posrečilo prepričati nemško ljudstvo nc samo o tem, da je najbolj obžalovanja vredno ua svetu in da je Nemčija najbolj izstradana država, ampak tudi o neizbežnosti boljševiško revolucije. Tako dolgo in tako sistematično govorijo o tem, da je strah prešinil že nemško ljudstvo samo. kaj da ne bi vplival pri inozemcih. »Dailv Mail« namiguje celo, tla je izvedel iz verodostojnega vira, dn bodo neifiški ministri zagrozili tudi z diktaturo, ako se njihoiin prošnjam nc ugodi.
Komentarji francoskih listov
Paril, 6. junija, tg. »Petit Parisien izjavlja, sklicujoč se na oficielne vesti, da je obisk v Che-
London, 6. junija. If. »Times« poročajo iz Madrida, da se je avtonomistiški pokret, ki jc sprva zajel Katalonijo, razširil tudi na deželo BasV.ov v Pirenejih. Baski imajo pripravljeno skrbno izdelano ustavo, katero hočejo predložiti v odobritev prihodnji ustavodajni skupščini. Nekatere točke ustave baške avtonomne države so bile objavljene in so v političnih krogih vzbudile silno senzacijo, ker tako hitrega avtonomističnega razvoja ni nikdo pričakoval. V 1. členu so zaznamovane meje novega avtonomnega telesa v španski republiki. Baška dežela naj bi obsegala province Alava, Viscava, Gui-puzcoa in Navarra. Vsaka imenovanih provinc bo zopet uživala široko notranjo avtonomijo. Zakonodajna oblast bo v rokah 80 poslancev (20 za vsako provinco), izvoljenih za dobo 4 let. Izvrševalna oblast se bo nahajala v rokah 8 glavega direktorija, katerega bo imenoval parlament za dobo 2 let. Predsednik parlamenta bo obenem predsednik direktorija. Baška država naj bi po te| ustavi avtonomno upravljala pravosodstvo, civilno upravo, policijo, vojno in mornarico. Baške vojne formacije
Budimpešta, 6. junija. 2. Danes dopoldne ob 10 sc je vršila seja madjarskega parlamenta, za katero je vladalo velikansko zanimanje. Seji so prisostvovali vsi člani parlamenta in vsa vlada, ker sc ie pričakovalo, da bo danes parlament razpuščen. Predsednik parlamenta, grof Almassy, je prečital dekret guvernerja Horthyja, ki mu ga je dal predsednik vlade Bethlcn o razpustu parlamenta in o sklicanju novega parlamenta za 18. julij. Grof Al-tnassy je pri tej priliki imel velik govor, v katerem je naglasil, da želi, da dobi nova skupščina ono, kar je zgubljeno, in da osreči Madjarsko. Ob 11 je bila seja zgornje zbornice, ki ii jc predsedoval baron Jurij Vlašič. Prečital je dekret o razpustu zgornje
quersn namenjen samo za neobvezne razgovore, o
katerih jo Henderson Brianda žo zdavnaj pomiril iu jo tudi nemški poslanik na Quai d'Oreayu podal v tem pogledu formalna zagotovila. V Ohequersu ne bodo govorili ali celo sklepali o nobenih političnih vprašanjih, ki bi se kakorkoli tikala tretje države. Grožnja z nemškim državnim bankerolom je samo manever, da preplaši nasprotnike. »Matin« izjavlja: Izkušnja je dokazala, da Anglija kljub bre zmejuim možnostim svetovne države ne more nuditi svojim državljanom kruha in dela. Tu ne more pomagati vlada, ki mora vzdrževati 2 milijona brezposelnih, še manj pa vlada, ki ima -1 milijone brezposelnih. Vendar pa Anglija lahko ponudi svojo pomoč kot posredovalka pri Franciji in Združenih državah za revizijo Youngovega načrta. Toda Nemčija, če hoče doseči uspeh, ne sme voditi dvojne politike, eno za inozemstvo, drugo pa za javno mnenje doma, ne more istočasno pozivati inozemstvo U solidarno*; i, svoj narod doma .oa hujskati k reviziji mirovnih [.:';:r"lb.
Protipoteza Francije?
Varšava, 6. junija, tg. Poljski zunanjepolitični krogi vidijo v sestanku v Chcquersu zvezo z novimi rusko-francoskimi pogajanji. Sklicujejo se ua zadnji govor Zaleskega v Ženevi, katerega je baje v sporazumu s Francijo naslovil na iLtvinova, da bi pospešil zbližanje med Moskvo in Parizom. Nacionalistični krogi podpirajo to stremljenje, ker bi s tem proli Nemčiji vezane sile postale proste, to je, dosedanje nemško-rusko sodelovanje bi se zrahljalo s jmriško-moskovskim sporazumom.
ostanejo v deželi razen za slučaj manevrov aC vojne, ko so podrejene vrhovnemu poveljstvu španske armade. Ravnotako si pridrži baika država tudi vso prosveto. Batčina in španščina bosta kot državna jezika uživala popolno enakopravnost Tudi v drugih delokrogih, kakor javna dela, železnice, šume in rude bo uveljavljena samouprava v iiroki meri. Baška država pristane na to, da osrednja španska država oziroma vlada odločuje o civilnopravnih zadevah, socialnih nalogah, o razmerju med cerkvijo in državo, o zunanji politiki, o carinski politiki ter o upravljanju španskega državnega dolga. Španska država mora garantirati Baskom avtonomijo in nedotakljivost njih ozemlja. Ustava gre tako daleč, da določa, da bo zastopnik Španije v državi Baskov obenem tudi predsednik parlamenta in potemtakem tudi predsednik izvršilnega direktorija. Avtonomna država Baskov bi štela nekaj nad poldrugi milijon prebivalcev. »Times« pristavljajo, da obstoja možnost, da se Baskom priznajo navedene pravice.
zbornice. Obe zbornici sta vzeli guvernerjev dekret o razpustu na znanje, čas volitev bo določen jutri, verjetno pa je, da se bodo iste vršile 28. in 29. junija. Jutri sc začne že volilna borba s polno paro po vsej Madjarski. Po vsej Madjarski vlada volilna mrzlica, čeprav Še ne vedo točno datuma volitev. Predsednik vlade Bethlen bo kandidiral v Dcbrecinu, čeprav ve, da je Debrecin razpoložen precej opozicionalno. 21. junija bo imel Bethlen v Debrecinu velik političen govor, v katerem bo orisal svoj program za sledečih šest let. Cujc se, da bo Bethlen napovedal precejšnjo spremembo dosedanje politike ui važne reicrmc.
Zbor ruskih prav, škofov
Belgrad, 6. jun. 1. Zbor roških pravoslavnih škofov je pod predsedstvom metropol ita Antonija dokončal svoje delo. Temu sestanku ruskih pravoslavnih škofov in predstavnikov rusko pravosluvne ceTkve v inozemstvu je prisostvovalo 11 škofov. Na dnevnem redu so bila med drugimi tudi sledeča vprašanja: o odnosu ruskih škofov napram vaselenskemu zboru, o odnosu napram reformi koledarja, poročilo o stanju pravoslavne cerkve v Rusiji, t inozemstvu itd. Sklenilo se jc, da se 8. vaselenaki zbor, ki je bil nedavno sklicau, absolutno ne more vršiti brez sodelovanja ruske pravoslavne cerkve, ki šteje v svoji sestavi 90 odst. pravoslavnih vsega sveta. Ruska pravoslavna cerkev bo sodelovala v tem zboru samo tedaj, če bo povabljena, in pod pogojem, da ua ta zbor ne bodo povabljeni predstavniki cerkve iz, Rusija.
Glede sjiremembe koledarja je zbor kategorično obsodil uvajanje novega koledarja, ter smatra, da spada to vprašanje pod kompe-tenco celokupne vaselinske cerkve. Izvoljen je nadalje arliijerejski sinod, na čelu katerega je predsednik Antonije, kot doživljenjski predsednik. Zbor je končno iizdal ukor za menihe na gori Atliosu, ker niso hoteli priznati zn imperatorja velikega kneza Cirila Vladimirov iča.
Nov gradbeni zakon
Belgrad, 6. jun. 1. Nov gradbeni zakon bo objavljen prihodnje dni. Zakon bo ogromne važnosti za posamezna mesta, ker postavlja popolnoma nova načela in pravila za nove gra. ditve.
Podžupan Jarc v Belgradu
BelgTad, 6. junija. 1. Ljubljanski podžupan prof. Jarc je prispel v Belgrad, kjer je interveniral
pri raznih ministrstvih o zadevah ljubljanske občine in pri tej priliki izročil vabilo predstavnikom vlade, da prisostvujejo polaganju temelja za novo veliko poslopje carinarnice. Svečanost se bo vršila 13. t. m. in se jo bodo s strani vlade udeležili: pomočnik finančnega ministra g. dr. Medič in Uroše-vič ter član glavne kontrole in bivši generalni ravnatelj carin dr. Šmid.
Na smrt obsojen vohun
Belgrad. 0. junija. AA. Svetoniir M. Novako-vič, uradnik III. kategorije, s službo v ministrstvu vojske in mornarice, je izdajal nekaj časa za denarne nagrade neki tuji državi neke podatke o naši armadi in njeni vojaški pripravljenosti. Do teh podatkov jc prišel v svoji službi, ki jo jc zavzemal v istem ministrstvu. Čeprav jc obtoženi Novakovič to počel zelo spretno, se je vendar še pravočasno odkrilo in je bilo moči preprečiti, da ni mogel več vršiti tega izdajniškega dela. Obtoženi Novakovič, ki so ga zalotili pri poslu, je tako pri preiskavi kakor pred sodiščem jasno in določno priznal, da ie te usluge tuji državi delal za velike nagrade in da pri tem ni imel udeležencev nc med vojaškimi krogi, ne med civilisti. To je tudi preiskava potrdila. Iz vsega preiskovalnega materijala ter iz izpovedb p« rezultira, da jebil Novakovičev motiv pri tem nizkotnem početju — izdajstvu nad domovino — izključno samo koristoljubje.
Za ta in podobna svoja izdajalska dela je bil obtoženi Novakovič pred vojaškim sodiščem za oficirje dne 30. maja t. i. kaznovan s smrtjo.
Piliala obrtne banke v Sarajeva
Belgrad. 6. jun. AA. Jutri bo na svečan način
otvorjena tilijala Zanatske (obrtne) banke kraljevine Jugoslavije v Sarajevu. S strani centrale bo otvoritvi prisostvoval generalni ravnatelj Milan Dragič.
Uspeh jug. posojila
Paril, 0. junija. AA. >tnformation< piie o
uspehu jugoslovanskega stabilizacijskega posojila. Vpisovanje jugoslovanskega posojila jc končano. Ut«peh je popolnoma zadovoljiv, posebno če se upošteva po eni strani sedanja gospodarska situacija, po drugI strani pa to, da so deležne te obveenice istega zaupanja kakršno uživajo solidni vrednostni papirji. Uspeh je tem |M>mombnejši, če se vzame v račun staliSčc, ki ga danes zavzema javnost nasproti posojilom.
Zveza slovanskih lekarnarjev
Praga. 0. junija. AA. V prisotnosti 120 delegatov iz Bolgarije, Jugoslavije, Poljske in Češkoslovaško so jo ustanovila v Pragi Zveza slovanskih lekarnarjev. Zn predsednika je bil izvoljen jugoslovanski delegat Jankovii, za podpredsednike češkoslovaški delegat Pisariček, bolgarski delegat Gaiidiev ter poljski delegat, za generalnega tajnika pa |>oljski delegat Kucinski.
Vesli iz države
Belgrad, 6. junija. 1. Novo imenovani generalni direktor SUZOR-ja dr. Avgust Anelin je dam* prispel v Belgrad ler je bil sprejet od ministra M socialno politiko g. 1'reke, gozdarskega ministra ing. Serneca ter sc je z njimi razgovarjal o vseh važnih vprašanjih, ki spadajo v področje te najvažnejšo socialne institucije v državi. V Belgradu ostane več dni ter bo pri tej priliki imel konferenco s predstavniki delodajalcev in delojemalcev, nakar odpotuje v Ljubljano, da tudi s tamkajšnjimi faktorji govori o vseh tekočih vprašanjih.
Zagreb, ti. junija, ž. Na današnji seji takultel-skega sveta teološke fakultete je bila objavljena volitev novega dekana. Izvojen jo bil Josip Maric, doktor lilgzojjje jn teologijo ter redni profesor dog-maličnc zgodovine in stare krščanske književnosti.
Dunajska vremenska napoved. Najprej bo šo
precej oblačno, potem pa se bo zopet zjasnilo. Soparno vreme z verjenostjo neviht
smem pri tej priliki pozabiti izreči zahvalo tudi maršalu Franclietu d'Lspcray in ostalim Irancoskim vojskovodjem, ki so (adružHi svoje napore z vašimi vojskovodji, da pripomorejo idealom nas vseli do popolne zmage.
Nato se jc g. Briand dalj časa razgovarjal s posameznimi delegati. Posebno dolgo je govoril s poslanikom S|>alajkovičcui in Ciucar-jem Markovičcin. Ko je odhajal iz dvorane, so mu navzoči spet priredili burne aklamacije.
Pariz, 6. junija. AA. Pri sprejemu pri zunanjem ministru Briandu je zagrebški delegat dr. D. Angjelinovič predal francoskemu zunanjemu ministru okusen album s slikami Plitvičkih jezer. Oosp. Briand je bil prijetno presenečen nad to oozornost-jo in se je prisrčno zahvalil.
Jugoslov. bojevniki pri Briandu
Prisrčna manifestacija prijateljstva
Pariz. (>. junija. A A. Včeraj popoldne oh 17 jo Francoski zunanji minister Briand sprejel delegacijo bivših jugoslovanskih bojevnikov, ki jc prišla na obisk v Francijo. Obcnciu je sprejel tudi delegate »1'oilus dOrient«. Sprejem sc je vršil v sprejemnih salonih na Orsay-skem nabrežju in so se ga udeležili tudi maršal Francliet d'Lepcray, general Guilloumat, ki so mu predstavili voditelje delegacije, in druge odlične osebnosti.
Ko se je zunanji minister Briand jx>kazal v dvorani, so ga sprejeli navdušeni vzkliki: »Živel Briand! Živel veliki državnik! Živel nstanovitelj solunske fronte!« Briand jo bil vidno ganjen. Jugoslovanski jKi.slanik v Parizu dr. Spala j kovic jc v imenu delegacije izrekel zahvalo z.a izkazano čast. Nato je odgovoril Briand s prisrčno dobrodošlico, v kateri je med drugim naglasil svoje prepričanje, da se bodo delegali dobro počutili v Franciji, kakor da bi bili doma in ne v tujini. Francija jc mnogo
dolžna Jugoslovanom za njihovo prijateljstvo in goji enako prijateljstvo do njih, ki sc ne bo omajalo.
V imenu bivših jugoslovanskih bojevnikov je govoril Stepanovič.
Nato jc spet povzel besedo zunanji minister g. Briand in rekel:
Potem ko ste s svojimi junaštvi osvobodili svojo domovino sto danes prišli, da jiokažete, kako služite misli miru. Mnogo razlogov imamo, da sc divimo vaši državi in vam. Videli smo, kako so vaši vojaki prišli domala kakor okostnjaki na Krf, že kmalu noto pn so ur isti vojaki po zaslugi svoje izredno moralo in energije bojevali ponovno in niso dopustili, tla bi se uničil mir in pravica na svetu. In danes smo spet združeni v borbi zoper obnovitev teli vojnih strahot. Prepričan sem, da boste-ostuli 7. enako energijo verni sotrudniki Franciji pri delti za ohranitev miru. Prepričan sem, da potem mir nc bo mogel biti ogrožen. — Nc
Madjarska gre v volitve
Zasilna odredba nemške vlade
Gre za skrajno varčevanje in preosnovo vsega gospodarstva
Berlin, ti. junija. Ig. Danes je bila objavljena zasilna odredba državnega predsednika. K tej odredbi izjavlja vlada, da jc njen cilj, s finančnimi odredbami doseči popolno »zdravljenje vsega nemškega gospodarstva. Zato se morajo znižali nabavni stroški in cene ter produkcija prilagoditi prodaji, obenem pa se imajo znižati kmetijska bremena. V svrho razbremenitve delovnega trga se imajo potrebna cestna dela, melioracije itd. vršiti n prostovoljnim drž. delom. Ker je i:i gradbeni program državnih železnic določenih 200 milijonov, ho mogoče namestiti 120.000 delavcev, skrajšati delovni čas na 40 ur v tednu, pri čemer bodo ščitili eksportao industrijo in ime industrije, t katerih znašajo mezde komaj eksistenčni miui-inum. V državnih obratih se bo delovni čas ialia) reduciral, r ostalih podjetjih pa po svobodnem dogovoru. Namerava se izvesti tudi reforma delni-
škega prava, da se bolj zavarujejo finančno-gospo-darska podjetja. V financnopolitičnein pogledu namerava gospodarski program vlade znižati plače drz. uradnikov za 1 do 8%. Pri ministrih bo znašalo znižanje 8%. K trum pride pa šc krizni davek. lako da bo celokupno znižanje plač od lanske jeseni dalje doseglo 30%. Slično se bodo znižale plače v deželah, občinah in ostalih javnih korpo-raeijah. Prispevki za brezposelnost se bodo znižali za 5%. Čakalna doba sr bo podaljšala, poostrila pa obveznost sprejema dela. V svojem oklicu označuje vlada svojo zasilno odredbo kot prvo stopnjo za revizijo nemških reparorijskih obveznosti, tire za znižanje ue saino s preskrbo novih dohodkov, temveč tudi h skrajnim varčevanjem, h kateremu bodo prisiljene tudi deiele in obrtne.
« /\
Baski zahtevajo avtonomijo
Načrt avtonomne države Baskov
ALDUS
tcrpcnitnovo milo
varuie perilo napravi snežnohelo in rou daje prijeten, svež vonj.
mairjuia/
mmmmmm UtiuUMHM
A mr<BSG» IA TO^ocna
EjUSg _ TBKH0E3
l ismsmmm tktsammmm mrsamm
SMBf&mma
Branam
tsa
^mneim^,'
m VElttUaai 8B.li.Wffl
TOSfipva« jm&ciat:
.i i. »..J	«
------mmammmm*-■	• •
SgSsiiiggKp^ SKffiB	SSffiSSSS' T5SKSS
SS&SSSSSStSJ^Eiil^®3 »'^->0» Sara®« Mm« BS^Suaik p ^J^J^ 8«S5 mmuHI wSwi aninnJ
DOBIVA	E
V
VSAKI TRGOVINI
na
Ljubljana
Dr.Fr. Windischer odhaja iz zbornice
Ljubljana, 6. junija.
S presenečenjem smo danes slišali, da je generalni tajnik Zbornice za TOI g. dr. Fran W i n -d i s c h e r zaprosil za upokojitev. Naj nam gosp. doktor ne zameri, če mu ob tej priliki posvetimo par besed o njegovem delu v zbornici, ne da bi mu hoteli napisali epitala, kajti prepričani smo,
Vodnika za Ljubljano in okolico
Ljubljana ima devet izhiirnih vodnikov, — Potreba uvedbe razglednega avtobusa.
Ljubljana, 6. junija.
Tujsko-prometni svet za Ljubljano je organiziral aprila meseca poseben tečaj za izvežbane in v tujskoprometnem pogledu verzi rane vodnike za Ljubljano in okolico. V tečaj se je sprva priglasilo nad 20 kandidatov, toda izpita se je udeležilo le devet kandidatov. Tečaj je trajal nad mesec dni in so ga vodili: šolski nadzornik v pok. g. Wesler za topografijo mesta Ljubljane, muzejski konser-vator dr. Štele za kulturnohistorične zanimivosti in tajnik Zbornice TOI dr. P les s za gospodarsko-politične naprave Ljubljane in Slovenije sploh. Udeleženci tečaja so se z največjim zanimanjem udele-; zevali predavanj odnosno razkazovanj po mestu.
Dne 20. maja so se vršili pred posebno komi-j sijo izpiti, h katerim se ie prijavilo devet kaudida-: tov, po večini visokošolcev, uradnikov in name&n-' cev ter I gospodična. Izpitno komisijo so tvorili: podžupan prof. Evgen .In rc kot predsednik in ma-I gistratni pisarniški ravnatelj Dragotin šebe.iik ter voditelji tečaja. Dva kandidata sta se opravičila, ker sta biia zadržana zaradi privatnih zadev. Vsi kandidati so napravili izpit večinoma z idličnim in prav dobrim uspehom. Kandidati so delali izpiie v slovenščini, srbohrvaščini, češčini, francoščini in angleščini. Vsi vodniki so sedaj ustanovili poseben >kiub vodnikov za tujce v Ljubljani , ki bo skušal tujskoprometni svet v vseli podrobnostih informirati, kaj tujci v Ljubljani odobravajo in kaj grajajo ter bo svetu na razpolago z vsemi informacijami.
Na prihodnji seji bo tujskoprometni svet odobril tudi tarifo za vodnike, ki bo razmeroma prav nizka. Tujskoprometni svet pa bo tudi razpravljal o predlogu, naj Maloželezniška družba nabavi lahek razgledni avtobus za 12 oseb. Avtobus naj bi bil take konstrukcije, da bi se tujci lahko ž njim povzpeli na ljubljanski Grad._
da bo še vedno ostal na braniku slovenskega gospodarstva in kulture, ki danes potrebujeta še vedno njegovega sodelovanja, ki je bilo vsikdar dragoceno.
Dr. Fran Windischer je imel v zbornici 36 službenih let. Znano je njegovo plodonosno delovanje v tej gospodarski instituciji, ki se je stopnjevalo zlasti tedaj, ko je postal (leta 1925.) generalni tajnik zbornice. Ni bilo gospodarske organizacije, pri kateri ne bi aktivno sodeioval, in mnoge se imajo ravno njemu zahvaliti, da tako uspešno delujejo. Bil je med ustanovitelji velikih sedanjih trgovskih organizacij in eden prvih vodnikov slovenskega gospodarstva. To je bila velika reč v onih težkih časih, ko Slovencem niso bile posute rože na poti. Danes lahko gleda s ponosom na svoje delo. Zbornica je postala vsepovsod pri nas in v Belgradu kakor tudi v inozemstvu vpoštevana institucija, za kar se ima v nemali meri zahvaliti ravno dr. Windischerju. Vsi oni, ki ga poznajo, vedo, da so bila pod njegovim vodstvom odprta vrata v zbornico vsakomur: majhnemu obrtniku kakor generalnemu direktorju in tudi neštetim prosilcem, ki nikdar niso odšli od njega praznih rok.
Toda njegovo delo ni bilo samo na gospodarskem polju. Poznamo ga tudi kot vnetega kulturnega delavca, zlasti pa njegovo dobro pero. Njegovi članki (tudi v »Slovencu«) so se odlikovali po izbranosti jezika in misli in ni mu bilo primere med slovenskimi pisci. Upamo sedaj, ko ne bo več imel toliko dela z zbornico, da se bo lahko še bolj posvetil delu v gospodarskih korporacijah in na kulturnem polju, kjer srečno predseduje naši »Narodni galeriji«. Naša kultura bo dr. Windischerja slejkoprej nuino rabila, ker je mož, ki je vedno neustrašeno stal na njenem braniku. To je njegova največja čast in odlikal
Ka' bo danes
Drama: Zaprta.
Opera: Zaprta.
Velesejem.
Jakopičev paviljon; Razstava Presbiroja o napredku Jugoslavije.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Kaj Iki jutri?
Drama: Zaprta.
Opera: Zaprta.
Zaključek velesejma.
Jakopičev paviljon: Razstava Presbiroja o napredku Jugoslavije.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12, mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, šiška.
mmtnsM Las*nifzhfthc
pri Gradcu — Avstrija — v prekrasni legi, obdano t. zaraščenimi gozdovi — 555 m — za živčno in notranje bolne, kakor tudi za one, ki jim jc potreben oddih. Dnevna penzija za kopališke goste od S. 14'50. za nenzionerje od S. 8'— višje. V juliju in avgustu za S. 2"— višie Zdraviliški uoravitojj: dr. Miglitz.
0 Sodne stanovanjske odpovedi. Pri okr. sodišču v Ljubljani jc bilo doslej podanih 459 sodnih stanovanjskih odpovedi, največ od maja do 8. junija in sicer kar 158. Odpovedi se večjidel nanašajo na mala stanovanju, v katerih stanujejo delavci, nfžji uradniki in drugi nameščenci Stanovanja so bila večinoma od-|H) veda lin zu avgustov termin.
© Pridohnini zavezane osebe opozarjamo, da je v zmislu dodatnega dopisa dravske finančne direkcije v Ljubljani z dne 3. junija 1931. 60.900-31-3/ 1728 seznamek javno na vpogled in lahko vsak davčni zavezanec pregleda davčno osnovo tudi drugih sličnih obratov. Seznam je na vpogled do všte-; tega 9. junija 1931 med navadnimi uradnimi urami ; pri mestnem načelstvu v Ljubljani, v mestnem od-j pravništvu, soba 47.
Zobozdravnik
Dr. Sreflto Puher
se je preselil z ordinacijo iz Poljanske c. lb v lastno vilo v
Oregorctcevo u 32 - lel 20-?0
(vila poleg banske palače na Bleivveisovi c. nasproti Trgovskega doma).
O Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 11. junija v Uršulinski cerkvi. Ob 5. zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 0. pridiga in ob 0. sv. maša z blagoslovom za žive iu rajne ude bratovščine. Vabime vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se prav v obilnem številu udeležbe evharistične pobožnosti v Uršulinski cerkvi.
O Pevkam in pevcem »Ljubljane«. V ponedeljek odpade pevska vaja.
0 Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Bajuka bo imel pevsko vajo v torek, 9. junija ob 8. zvečer. Vsi pevci naj se zanesljivo udeleže pevske vaje.
0 Dan Ruske kulture. Po vsem svetu obhaja Ruska emigracija že sedmo leto na rojstni dan največjega ruskega pesniku A. S. Puškina svoj narodni praznik. Dan ruske kulture je simbol njenega notranjega edinstva in vez z veliko domovino. Kulvor vedno obhajata Ruska Matica in Ruska invalidska zveza istočasno tudi Dan ruskega invalida. Prireditelji vabijo vso bratsko ljubljansko javnost k proslavi Dneva ruske kulture, ki se bo vršila v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 20 v beli dvorani »Unioua^. Po slavnostnem govoru predsednika Ruske Matice univ. prof. Dr. Evgena Spektorskega bodo sledile naslednje točke sporeda: 1) ga. Marija Nablocka, članica Narodnega gledališča (recitacija), 2) Dr. N. Preobraženskij: O ruskem pisatelju N. S. Ljeskovu (v slovenščini); 3) ga. Marija Maver (recitacija); 4) ga. Cirilu Škerlj-Medvedova, članica Narodnega gledališča, bo pela pesmi ruskegu komponista M. Musorgskega: »Uspavanka« iz cikla »Pesmi in plesi smrti in pesmi iz cikla Otroška soba«. Pri klavirju g. Marijan Lipovšek. Vstop prost. Pri vhodu se bodo pobirali prostovoljni prispevki v korist ruskih vojnih invalidov.
© Novi občani v Ljubljani. V domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske jc bilo lotos že sprejetih 122 oseb, od teh je bilo nekaj sprejetih prostovoljno, več javnih nameščencev in osen, ki so dobile jugoslovansko državljanstvo ter jim je dala občina zagotovilo, <ln bodo sprejete v občinsko zvezo. Lani je bilo vsega skupaj 150 novih ljubljanskih občanov.
0 Pronica,iilni koncert vojaško godbo 40. peš-polka v korist Rdečega križa bo v ponedeljek, dne 8. junija ob 6 zvečer v Zvezdi. Del godbe, ki je v Ljubljani, bo izvajal pod osebnim vodstvom g. višjega lcapelnika dr. Josipa Čerina sledeči program: j. Čerin: Naša vojska, marš. 2. Fetras: Kraljičina, valček. 3. Mozart: Uvertura k operi »Titu« . 4. Sed-laček: Za moje prijatelje, belgrajske pesmi. .">. Of-fenbach: Hofmanove pripovedke. 0. a) Doublier: L'amour ali Chili, b) Rolterr Madrid, Paso doble. 7. Cileisner: Melodieu Kranz. 8. Kmoeh: Sokol, uiari.
Plošče — zendviči tiors c! oeuvre
dostavlja na dom elitni avtom, buffet
družba z o. z.
10.
družba z o. z.
ljubljena, Šelenburgova ulica
Že dokaj obe lom smo dali z našimi deli-katnimi zakuskami svečano in ve-selo razpoloženje — Naročila sprejemamo pri buffetu.
Ananas — Kovin
ledeno hladna
Caša Din 5 —.
0 Redni obrni zbor Slovenskega društva za varstvo živali v Ljubljani sklicujem na podlagi sklepa odborove seje na dan 5. julija 1931 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani. Lokal bo pravočasno objavljen. — Fran Rebernak, predsednik.
0 V ljubljanski bolnišnici so umrli: Vuk Je-lica roj. Sadar. 37 let, vp. učitelj. Vrhnika; Brand-statter Frauja roj. Pucelj, 52 let, žena stolarja. Za gradom; Habjan Zlatko, 4 mesece, sin šoferja, Sela pri Kranju; Požar Ivan, 57 let, čevlj. mojst., Grab-jjevičeva ul. 12; Trebušak Krista, ti mesecev, hči posestnika, Podhruška; Podržnj Josip, 30 let, sin posestnika. Vel. Ločnik; Kos Jožefa, 52 let, zasebnica, Kočevje 23; Glavar Anton, 20 let let, delavec, nestalno bival.; Urigel Marija, 57 let, žena kajžarja Tržišče; Gruden Ivan, 5 lel, sin delavca, Zagradec; Pevalek Leopold, 55 let, trgovec, Ple-teršnikova ul. 24; Ihan Marija, roj. Podržaj, 32 let, žena cerkovnika. Muljava; Jerin Franja, 57 let. služkinja. Turjaški trg 4; Šebal Marica, 'A leta, hči sobarice. Zavod za zašč. d.; Učakar Ivana, 7 let, hči posestnika, Ihan; Glavič Frančiška, 03 let, zasebnica, Moste; V času od 30. maja do 5. junija sta v Ljubljani umrla: Cimprič Marija, 21 let. hči kajžarja, Vidovdanska c. 9; Ručigoj Anton, 12 lel, sin dninarice. Vidovdanska c. 9.
© Regulacija Malega grabna. Z odločbo velikega župana ljubljanske oblasti od 11. septembra 1925, H. br. 477 se je Glavnemu odboru vodne zadruge za obdelovanje barja v Ljubljani izdalo med drugim tudi dovolilo za regulacijo Malega grabna. Pri izvrševanju regulacijskih del na Ljubljanici pa se je izkazalo, da je treba že odobreni projekt za regulacijo Malega grabna in sicer od njenegn izliva v Ljubnanico do približno 1.300 m navzgor spremeniti v toliko, da se prvotno projektirani sklon brežin v naklonu 1:1 K- izvrši v naklonu 1:2 ter zmanjša padec s tem, da se zgradi ob izlivu prag in po potrebi še dve zagatni steni. Da se more izvršiti omenjena sprememba načrta prosi imenovani Glavni odbor, da se razlaste deli teh-le parcel, ležečih v kat. občini Trnovsko predmestje: št. 250-108, 250-100, 250-103, 250-104. 250-102, 250-101. 250-100, 250-99, 1098-0, 250-89, 250-88, 250-79, 250-108, 895-1, 895-2, 895-4. 895-3 in 250-92.
izvršujemo
plakate
prospekte
diplome
delnice
ovoje
kino-reklame
ilustracije
signete
propagandne
orograme
proračune In
skice na
zahtevo
brezplačno
O tem se na postavi §<? 54 in 61 vodopr. zagona kranjskega razipisrjy na dan 10. junija 1031 komisijska obravnava na mestu samem. Komisija se sestane imenovanega dne ob 8. uri pri kopališču Ljubljanskega športnega kluba ob Ljubljanici. Načrti in drugi pripomočki ter seznam za razglasitev v poštev prihajajočih zemljišč z. navedbo zahtevane površine so do dne 9. junija 1931 razgrnjeni med uradnimi urami pri mestnem načelstvu vabijo vsi udeleženci s pristavkom. da morajo svoje ugovore zoper predlagano razlastitev zemljišč • Ljubljani vsakomur v vpogled. K obravnavi se prijaviti ustno ali pismeno do dne 8. junija 1931 pri mestnem načelstvu v Ljubljani ali pa pri kraljevski banski upravi dravske banovino v Ljubljani. Najkasneje pa se morejo taki ugovori prijaviti vodji komisije .pri komisijski obravnavi sami, kar bi se sicer smatralo, da se udeleženci strinjajo z razlastitvijo njihovih zemljišč ler se bo v zadevi razsodilo brez ozira na poznejše ugovore.
0 Smrt alkoholika. V petek zvečer je bilh poklicana policija v hlev Adolfa llostnika v Šiški, kjer so našli v hlevu mrtvega 53 letnega delavca Matijo Piška. 1'išek je mrtev klečal ob svojem ležišču, kjer je ponavadi prenočeval. Pišek je bil prejšnji večer pijan, kakor še nikoli, čeprav je bil zelo vdan alkoholu. Bil pa je drugače priden in dober delavec. Umrt je najbrž zaradi zastrupljenja z alkoholom. Na odredbo policijske komisije je bil Pišek prepeljan v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
© Posledica plemenite nogometne tekme. V nedeljo so se, kakor znano, vršile na igrišču Ilirijo tekme med Gradjanskim iz Zagreba in Ilirijo. Kljub temu, da baje nogomet zelo blagodejno vpliva na vzgojo duš, je pri teh tekmah prišlo do neizogibnih kravalpv in incidentov. Eden teh incidentov jc imel za posledico tudi ovadbo na policiji. Ovaden je 23 letni Zvonko Gajer, zasebni uradnik iz Zagreba. lorej kibic Gradjanskega. Ta je med tekmo navalil na stranskega sodnika Sipka Zupana, 29-letnega železniškega uradnika iz Ljubljane. Podrl ga je na tla, tako da je Zupan dobil pri padcu lažje poškodbe. Gajer bo imel zaradi svojega športnega navdušenja še sitnosti.
Dne 23. junija 1931., ob 9. uri,
proda se
po javni dražbi pri okrajnem sodišču v Ljubl jani, v sobi št. 16
hiša v Zg. $iM
(bivša šola) lep vrt in pritikline, vi. št. 280. Cenilna vrednost Din 465.925-— Najmanjši ponudek D 310.616'60
Ostale informacije daje pisarna Dr. Kreka, Ljubljana, Miklošičeva cesta 19.
© Gozdni požar na .šišenskem hribu. Na praznik zvečer je pričelo goreti v gozdu na šišenskem hribu. Vnela se je parcela Knezovih dedičev. Ogenj je uničil precej resja in grmovja, med katerim so bila mlada drevesca, tako smrečice in borovci. — Ogenj je uničil približno en oral smrečja. Požar je nastal najbrž na tn način, da je kdo vrgel tleč ogorek v suho travo. Prihiteli so gasilci iz Zgornje Šiške, ki pa niso stopili v akcijo, ker je ogenj sam od sebe ponehal.
0 Na angleški način pere in svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke. Šimenc, Kolodvorska 8.
© Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar. pokopališče Sveti Kril. Ljubljana. — Telefon št. 27-87.
© Za tapetniška dela se priporoča Ignacij Narobe, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 18 (pri »Levu«).
Si. Jernej
Zadnji sejni je pokazal prav nazorno gospodarsko krizo. Voli so bili po 4—5 Din, krave klo-basarice po 2 Nin, mladi pujski so se dobili kai trije za 100 Din. Čudimo se pa temu, da mesarji kar nočejo znižati cen mesu. Dandanes mora biti vsak zadovoljen z majhnim dobičkom. Kaj pa kmet? Delati mora od jutranjega svita do pozne noči, in trdo delati, pa mora imeti še veliko srečo, da more kriti stroške, ne da bi se zadolžil. Ker kmet nima denarja, tudi ne more dati zaslužka obrtniku, ta dva pa zopet ne trgovcu. Skoro polovica manj trgovcev je prišlo na zadnji sejm, pa še ti so imeli slab zaslužek. — Dežja ni bilo že več tednov, tako da je že kar občutna suša. Za vinograde je to sicer dobro, ne pa za polja. Seno bo treba kar pokositi, drugače ga bo čedalje manj. In če ne bo dovolj krme, bo živina še bolj padla in s tem bo kmet še boli udarieo.
Učite se pravilno kopati na zraku in solncu
t. j. nadrgnite dobro svoje teto pred solnčenjera tedaj, ko je telo suho, z
NIVEA-CSEHE
NI VEA-ULJE
Oboje vsebuje - eilino svoje vrste - sestavino oaoerit ra n«KO koio oboje zmaujtioje nevarnost sol uharice, oboje pote nnjuje polt tudi pri oldafnoui nebu. Nivon oreine Vas hladi pri vročini. Nivoa-olje Vus varuje nb slabem vre-
tneiiu mru/.a in s tem prelilujenja. Nivea-orerae Din .V— do 22"—. Ni ven oljo Din 25'— do 8V--Proizvaja: Jugosl. P. BEIERSDORF & 00.. d. s. o. j. MARIBOR, Gregorčičeva ulica št. 24.
Kriza našega kmeta
„Slovenčeva" anketa
Ko sem pisal pred štirimi leti 6vojo knjigo »Kmetiško vprašanje v Sloveniji«, sem skušal v njej podrobno analizirati tedanji gospodarski položaj našega kmeta. Čeprav-se teduj še ni moglo govoriti o kaki globlji krizi, kajti pridelki so še vendarle nekaj vrgli in tudi iz go®da se je še dalo iztisniti marsikaj, sem vendarle že tedaj ugotovil, du je začel naš kmet drčati navzdol in da se bliža hudim časom. Tedaj se ni zmenil za ta izvajanju nobeden izmed tolikih poklicanih in nepoklicanih »pri-

ateljev«, »reševalcev« in »zastopnikov« našega .cmetiSkega stanu, danes, po preteku komaj štirih let smo pa že sredi najhujše krize, ki se pa utegne v najbližji bodočnosti še poslabšati in do temeljev omajati oni stan, na katerem temeljijo preteklost, sedanjost in bodočnost našega naroda. Sicer se pa še danes, ko že začenja naš kmet naravnost obupno gledati v
svojo prihodnjost, očividno ne zavedamo vse dalekosežne resnosti tega vprašanja. Vsaj tako bi upravičeno lahko sklepali ob vsakem pogledu na naše lahkomiselno javno življenje.
Kam smo prišli v zadnjih štirih letih? če vzamemo za osnovo predvojne cene (1. 1913) kmetijskih in industrijskih proizvodov in jih primerjamo s cenami 1. 1928, 1929 in 1950., tedaj dobimo naslednjo sliko: 1. 1928. je kmet v splošnem prodajal svoje proizvode nekaj malega dražje nego pred vojno, kupoval je pa svoje potrebščine precej dražjo nego teduj. Ker so se precej povečali tudi davki, je kine-toval torej precej težje nego preti vojno in čc je moral naš kmet že tedaj zapuščati svojo rodno grudo in odhajati po svetu s trebuhom za kruhom, ga je 1. 1928. že dobesedno dušilo. L. 1929. se je položaj še poslabšal. Kmetijski pridelki so zdrknili na predvojno višino — ru-čunajoč 11 Din za 1 predvojno krono — n industrijski proizvodi, torej kmetove potrebščine so ostale za več kot polovico dražje nego pred vojno Natančno povedano: kar je kmet produl pred vojno za 100 zlatov, je prodal 1. 1929. za 101 zlat, a za kar jc moral kmet pred vojno plačati 100 zlatov, je moral dati 1. 1029. celih 164 ziatov. Če so izkupički žc pred vojno zadoščali komaj, komaj zn izdatke, pa ni mogel kmet 1. 1929. pokriti s svojimi pridelki že niti dve tretjini svojih potrebščin. 5e slabše je bilo pa lani. Cene kmetijskih in industrijskih proizvodov so padale šc nadalje, vendar kmetijskih neprimerno bolj nego industrijskih. Kmet ie dobil za svoje pridelke komaj še dobro polovico predvojne cene, za industrijske proizvode je moral pa plačevati še vedno celo četrtino več nego pred vojno. Z drugimi besedami povedano: pridelal jc komaj še polovico svojih industrijskih potrebščin. In letos ter v prihodnjih par letih? Brali smo sicer o raznih nicdna-rodnin agrarnih konferencah, na katerih so »klenili mnogo visokodonečili resolucij in te resolucije so podražile kmetijske proizvode za rno samo paro. Mislim, tla bo moral biti naš kmet še vesel, če l>o ntogel plodove svojega rseletnega znoja sploh vnovčiti, kaj šole, dn bi jražii. Vina so še danes polne kleti, živino koljejo kmetje doma, ker ie nihče ne mara in ?elja so vozili jeseni cele vozove z Ijubljan-ikega trga zopet nnzoj domov, ker nihče ni po »jem vprašal.
To so suhoparne ugotovitve, ki so za na-Kega kmeta obupne, za naše narodno gospodarstvo pa katastrofalne. Poprej je kmet v težkih časih posekal nekaj gozda, da je zamašil .najbolj zevajoče vrzeli. Zadnje čase usiha tudi ta zadnji vir, kajti povpraševanje po nnšctn lesu nazaduje mesec za mesecem in tudi cene hitro padajo. Po vojni zbrane rezerve so bile porabljene že pred par leti in kmet se naglo pogreza v nove do! gove, iz katerih ni videti zaenkrat prav nobenega izhoda. Ne najdejo gn niti oni, ki vodijo svetovno gospodarstvo, kako naj potem vplivamo nn te razmere mi. ki |M»nicnimo v tej družbi približno toliko kot knplja v morju. Tudi sredi druge iKilovice preteklega stoletja je doživljal naš kmet take hude čase, a tedaj je bilo jedro vprašanja v cenenem agrarnem kreditu. Rešil gn je dr. Krek z zadru-žno organizacijo, drugo je bilo navrženo in preboleli smo krizo, čeprav s hudimi ranami. Danes pa stojimo ravno napram jedru sedanje kmetijske krize — nizkim cenam pridelkov in vi-
,Frote' za kopalne plašče
priporoča tvrdka
A. & E. Skabernč Ljubljana
sokim cenam potrebščin — skoro brez vsake moči. V tem je vsa tragika in v tem ves brezuip.
Toda dejal sem: skoro brez moči. Kajti nekaj bi se pa vendarle dalo ukreniti, kar krize sicer še ne bi rešilo, a bi jo vsaj nekoliko ublažilo. In če človek umira od lakote, je tudi skorja plesnivega kruha boljša kot nič.
Na nizke cene kmetijskih pridelkov ne moremo vplivati, kajti te določajo velike inozemske borze. Toda mnogo, premnogo naših kmetov bi bilo že veselih, če bi mogli prodati svoje pridelke vsaj za te nizke svetovne cene. Brezbrižnost naših politikov je zakrivila, d«
nismo že takoj prva povojna leta sklenili primernih trgovskih pogodb z državami ob vsem Sredozemskem morju, ki so bile preti vojno
najboljši trg za večino naših izvoznih kmetijskih produktov. Rešimo torej, kar se sploh še rešiti da in poizkusimo dobiti nazaj vsaj one trge, ki »mo jih imeli tam že pred vojno. To je naloga naše državne trgovske politike, v enaki meri pa tudi siposobnosti našega konzularnega aparata. Če ne vrši ta svojih dolžnosti, pa lii morda kazalo, da pošljemo tja posebne svoje ljudi? Poklicana bi bila zato pač organizacija našega kmetijstva, to je Kmetiška zbornica. Pa niti te še nimamo. Že vsa povojna leta jo zah-tcvnmo, vse priznava njeno nujno potrebo, vlade vseh mogočih branž in barv smo že imeli, toda kmetijskih zbornic še vodno ni. Pa tudi
drugod bi se dalo s pridnim iskanjem iztakniti še kake trge, zlasti, če bi se ukrenilo vse iztrebilo, da izboljšamo 'udi kvaliteto raznih naših produktov.
Tudi izenačenja cen agrarnih in industrijskih produktov ne bomo dosegli mi, premajhno besedo imamo zato v družbi svetovnega velekapitata. Toda s primerno carinsko politiko bi se dalo tudi tu odkrhniti marsikako ost. Nihče ne ugovarja varstvu na*e mlade industrije, toda tudi ona ima svoje meje. Kar uganjajo z našimi konzuinentl nekateri nuši trusti in karteli (n. pr. sladkorni), je že neču-veno. Marsikako stvar moramo plačevati danes dvakrat in trikrat dražje, nego je pa cena na svetovnem trgu. samo zato, da iztisnejo razni inozemski delničarji iz našega ljudstva čim višje divldende.
Tretjič je tu naša davčna politika: komunalna, banovinska in državna. Premalo je obdavčen dohodek, preveč pu delo. Tu bi bilo potrebno mnogo bistvenih revizij, knjti kmet sedanjih visokih dajatev nikakor več ne zmore. V Ljubljani so znižali davek na vstopnice k bedastim nemško-čifutskim filmom, ki jih hodijo gledat kruha in časa presiti ljudje, zato so pa visoko obdavčili slednje peresce, slednje zrno in slednjo kapljo, ki jo pripelje naš iz.garani in zadolženi kmetič čez mestno mejo. In nikogar ni, ki bi napravil taki občinski finančni politiki energičen konec.
lit slednjič bo moral iti naš kmet tudi vase. Zamera sem ali tja, todn glede na hude čase, ki jih preživljamo in še hujše, katerim se bližamo, je treba kur odkrito povedati, da trosi naš kmet ponekod še veduo mnogo preveč. Udobnost nli celo potrata se lahko krijeta kvečjemu z gotovim denarjem, kdor pa dela to na tipanje, smrtno greši. Kaj slepomišimo z raznimi higijenskimi in drugimi institucijami, če pa istočasno ne stopimo na vrat največjemu viru večine zla, to je — pijančevanju, ki še vodno požira stotine milijonov našega tako skromnega ljudskega imetja. Zakaj izdajamo dan za dnem nove koncesije za nove heznice, ko je že sedanjih preveč? Zakaj z ognjem in mečem ne uničimo takoj vse »šmarnice«, če se pa ponekod zaradi nje koljejo ljudje kot pobesnele živali meti seboj? Zakaj izvabljamo ob nedeljah z raznimi »veselicami« iz ljudi zadnje pare, če pa mnogi že v ponedeljek še za sok nimajo? Isto je z obleko, in še z neštetimi drugimi zadevami. To so sicer malenkosti, ki pa izdajo mnogo, premnogo, še jih seštejemo.
Opozoril sem s tem na nekaj perečih plati našega kmetiškega vprašanja, ki naj hi jih tudi ta enketa ne prezrla. — Fr. Erjavec.
99
Strahotno potovanje na lun o"
Tako jo naslov našega novega romana, ki ga hnmo začeli v »Slovencu« priobčevati sretli prihodnjega tedna. Opozarjamo na ta napeti roman, ki ima za ogrodje sedanje znanstvene in tehnične pridobitve.
»Draštvo za vsemirsko volnje« v Berlinu si je postavilo za davni cilj, preizkušati velike rakete 2e leta 1923. je nemški profesor Ilerman Oberth napisal temeljito strokovno razpravo, hi brez nemogočih fantastičnih primesi ugotavlja, kako hi morala biti zgrajena vsemirska raketa.
Ves ta silni zngon velikih druib za Istim ciljem. ki ca sanja človeški rod. orlkar hodi po tempi, zlasti pa delo profesorja Obertha, je dalo nemškemu pisatelju Otfridu v. Hanstein pobudo, da je znanstvene rezultate uporabil ter napisal lep roman, roman bodočnosti, ki pn utegne v nekaj letih postati resnira. Ilansteina hi lahko imenovali
sodobnega Julosa Vernea. Iz povesti so poučimo, kako si inženir zamišlja gradnjo vsem irske raket« in kaj bi polet na sosednjo planete mogel Zemljanom koristiti. Koliko smrtne groze pretrpijo prvi potniki radi prezgodnjega vzleta in koliko njihovi prijatelji na zemlji! llansteinova knjiga »Mond-Rak I, eine Fahrt ins VVeltall, ein Zttkunltsroman« se jo pisatelju tako zelo posrečila, da je izšla že v tretjem natisu. Berlinski vsetičiliški profesor, geograf in polarni raziskovalce Baschin, je avtorju pisal, da je njegov roman bral z napeto pozornostjo, dn občuduje njegovo temeljitost, in da Ito knjiga vzbudila splošno zanimanje za r-emirskr polete. Končno mu pravi: »Upatn in iz srca želim, naj bi Vaš vaemirski raketni polet utrdil Vaš sloves sodobnega .Itilcsa Vernea.«
Roman »Strahotno potovanje na luno« bo zato brei dvoma napeto in poučno ttivol
Samo še dva dni velesejma
Ljubljana, 6. junija.
Ves pesimizem, ki je letošnjemu velesejmu napovedoval zaradi splošne gospodarske krize neuspeh. je bil neutemeljen. Sedaj, tik pred zaključkom XI. velesejmn, moramo z vso gotovostjo reči, da je velesejem dosegel tnko lepe uspehe, kakršnih večina rar.stavljalcev in obiskovalcev niti ni pričakovala. Seveda se prav vsi uspehi velesejma ne morejo zrcaliti le v kratki velesejmski statistiki, ker so pravi uspehi mnogo večji. Med raz-stavljalci in interesenti se osnuje na velesejmu nešteto zvez. številni konsumenti se prično zanimati za gotove vrste blaga, se seznanijo s posameznimi tvrdkami, spoznajo njihovo propagando, spoznajo, kakšno blago morejo dobiti, sploh se seznanijo z viri produkcije in s trgovskimi podjetji. Obratno pa najdejo produkcijska in trgovska podjetja na velesejmu vedno nove kroge konsumentov ter morejo v znatni meri proučiti trg. Efektivne, na velesejmu samem sklenjene kupčije nikdar ne dosežejo onih uspehov, ki jih doseže velesejem posredno in ki so pokažejo šele v poznejšem času, pa naj bodo zgolj na velesejmu sklenjene kupčije še tako velike.
2e na velesejmu pa so bile letos sklenjene mnoge in velike kupčije. Posebno se je dvignilo letos zanimanje za avtomobile, motorje, koiesa. Izredno veliko pa je bilo zanimanje zn gospodarske stroje vseh vrst. Kupci so se letos v znatni meri pričeli zanimati predvsem za pisalniške po-trebščine. dalje za razne pisalne stroje, računske stroje, kalkulatorje, avtomatično knjigovodstvo ild. Krasne uspehe pa je dosegla letos, kakor sploh zadnja leta, naša mizarska obrt. Pohištvo domačih tvrdk je vzbujalo vos čas splošno občudovanje in vsakdo je rad priznal, da je prav to pohištvo največji ponos ljubljanskega velesejma. Tujci, ki so si ogledali razstavne dele s pohištvom, so soglasno izjavljali, da bi mogli naši mizarji s tem pohištvom doseči prav take uspehe v Parizu, na Dunaju ali v Lipskem. Posebno zanimanje jo občinstvo pokazalo tudi za klavirje, za radio potrebščine, za muziknlije in podobno. Toda to je blago, /.a katerega je bil letos osredotočen glavni interes obiskovalcev. S tem pa š" ni rečeno, da ni bito zanimanja tudi zn drugo blago. Na velesejmu pa je namreč prav Inko kakor povsod v trgovini, tla imajo nekatere tvrdke uspeh, droga pa manjšega.
Hvalevredno je, dn se je pričela za velesejem zanimali tudi italijanska podjetnost. Tako jo tvrdka »Fiat*, katere zastopnik je g. Keršič, razstavila krasne avtomobile, dalje, je bil razstavljen istr.-ki zeleni I.nfarge cement, razstavil pn je ludi velesejem v Bariju. (VI gospodarskega sodelovanja z Italijo bosta imeli obe državi le korist.
Obisk je bil danes, v soboto, na velesejmu prav živahen in celo večji kfkor druge delavnike v tednu, čeprav seveda obiska v nedeljo in zlasti
rekordnega obiska na praznik ni dosegel. *
Fr. Stupica, veletrgovina z železu i no in poljedelskimi slrnji in monopolna prodaja rnzstreljiv. Ljubljana, Gosposvetskn ccsta 1, razstavlja tudi letošnje leto na odprtem prostoru levo od glavnega vhoda, lepo sortirano ztdogo poljedelskih strojev, ki vzbtljn občo pozornost in zaniman;e obiskovalcev, posebno onih z dežele. Zanimanje ob-
lah© izgleda
(erpentinovo
Gazela
ki gn danes z uspehom uporablja nn stotisoče gospodinj!
iskovalcev je osredotočeno v največji meri na ameriške kosilnice znamke »Deering«, ki jih je vpeljala ta tvrdka pred 25 leti, ko je lastnik tvrdke g. Franc Stupicn osebno demonstrirnl te kosilnice interesentom. Danes so razširjene že Sirom Dravske banovine. Dalje vidimo na njegovi razstavi orig. Lister-motorje, mlatilnice vseh vrst in sla-moreznice, razne brntte in pluge, gnojnične frpnl-ke in razpršilnice, stroje za izkoriščanje sadja itd. Poljedelski stroji prihranijo kmetovalcem mnogo časa in truda in naš kmetovalec vedno bolj uvi-deva po men obdelovanja zemlje s stroji in si jih nabavlja po svojih finančnih močeh. — Dejstvo, da obstoja tvrdka že skoraj 40 let, je najboljši dokaz, da jo vodi dobra roka in uživa splošno zaupanje odjemalcev in velik sloves.
Duhovniki - jubilanti na Koroškem
Tridesetletnico dušnopastirskega delovnnja praznujejo letos sledeči duhovniki na slovenskem Koroškem: č. g. Jožef Drdlik, župnik na Krča-njali pri ftrebinju; č. g. Franc llolec, župnik na Rad »kh; č. g. Josip Vintnr,- župnik v šmi-hclu pri Pliberku iu č. g. Jakob Kindlmann, duh. svetnik in župnik v st. Vidu v Podjuni.
S ponosom gledajo nazaj na svoje delovanje, posulo s trnjem, v katerem so našli veliko nehva-ležnosti, veliko trpljenja iu zatiranja. Toda 7. veseljem so delali v prid svojim faranont. Koroški Slovenci, med katerimi so delovali celih svojih trideset let, jim kličejo ob tej priliki: Na uspešno delovanje in na mnoga leta!
Kite so ji zgorele
Novo mesto, 5. junija.
Pred dnevi je zjutraj okrog pol 7 zakurila v štedilniku gdčna Cilka Kocijnn, ki je uslužbenn v gostilni g. Gustava Murna na Bregu. Dolge lepe kite, nn katere je bila zelo ponosna, ki so ji nesple-lene visele nn prsi, so se ji pri tem hipoma užgale iti zgorele do vratu, še preden se je zavedla, kaj se godi. Dekle je znvpllo in si hitro z rokama stisnilo lase ler s tem pegnsilo plamen.
Sreča v nesreči je, da se ji niso užgali še lasje na glavi, kar bi bilo lahko imelo težke posledice.
S!rwgc pri Dobrepoljah
Kakor smo že objavili je umrl v Strugah na Dolenjskem Jernej Pogorele. Dne 2. junija je bil njegov pogreb, katerega se je udeležila skoro vsa farn, [nt tudi iz sosednih občin so prišli mnogi, dn spremijo rajnkega na zadnji poti. To priča, knko priljubljen je bil pokojni. Obe gasilni društvi sta se pogreba korpora-tivno udeležili. Načelnik gasilskega društva v Strugali je imel ganljiv nagovor, kakor tudi g. župnik Andrej Orehe k. V nedeljo so gu hodili ljudje kropit v trumah, tako tla je bila liiga ves dan polna. Žalost zaradi izgube blagopo-kojnika je vsesplošna. Upamo, ker je bil v tem življenju tako drag in priljubljen, tla bo tudi onkraj grobu užival v učno slavo!
Celjske „kolašice" proti „Slovencu"
Celje, 6. junija.
Celjske Kolašice oziroma Kolo jugoslovan--škili sester v Celju ter njega predsednica gospa Marica Sernce, odvetnikova soproga in Alojzija Cilenšek, učiteljeva soproga v Celju, so tožile naše uredništvo radi čiunka, kojega smo lansko leto dne 12. julija pod napisom >Kaj pravite« objavili kot posebne vrste kritiko dobrodelnega udejstvovanja, kakor se po nekod vrši. Dasi nismo v tem članku imenovali niti kake osebe, niti kakega društva ali društvu podobne skupine ljudi, se je vendar Kolo jugoslovanskih sester v Celju čutilo po zadevnem članku prizadeto in je vložilo tiskovno tožbo.
Takoj po dostavitvi tiskovne tožbe je naš« uredništvo po svojem zastopniku dr. Brejcu izjavilo, da se zadevni članek nc nanaša na celjsko Kolo. oziroma Kolnšice ter naj torej sodišče tožiteljieain v smislu čl. 87 zakona o tisku, nko to zahtevajo, izda odločbo, ki obsega našo izjavo, da se inkriminirani članek ne nanaša na zasebne tožiteljiee.
Celjsko Kolo oziroma Kolašire kot tožiteljiee p;i še doslej niso podale izjave, da se s tako odločbo zadovoljit jejo, vsled česar je celjsko okrožno sodišče po sodniku pocdincu dr. Bavdeku v petek dne 5. t. m. pričelo glavno razpravo, ki je končala včeraj popoldne. Zaslišanih je bilo osebno "nad 50 prič, večinoma o okolnostih, kake utise «o dobili, ko so brali inkriminirani članek, kam naj bi vsebina bila naperjena in deloma tudi o finančni strani počitniške kolonije celjskih kolašic.
Tožiteljiee je zastopal do konca preiskave dr. Gvidon Sernec iz Celja, soprog predsednice Kola. medtem, ko je h glavni razpravi pristopil mesto njega dr. Ravnihnr ii Ljubljane; naše uredništvo pa je do razprave zastopal dr. Janko Brejc v Ljubljani, pri glavni razpravi pa dr. Ogrizek iz. Celja.
V trenutku, ko smo to poročilo sprejeli sodba še ni razglašena.
Ne pozabite
na največjo zalogo gramofonov in plošč tvrdke A. RASBERGLR - JUGOSPORT r. z. z o. z. v Ljubljani na Miklošičevi cesti 34.
Trhovlle
Star napis. Pri popravljanju fasade na žup-nišču so našli delavci pod debelimi plastmi ometa na prvotnem ometu latinski napis:
EXEANT DEO VNI ET TRINO AC SANOTO MARTINO
fresko slikan in še precej dobro ohranjen. Po tem chronogrnmu je bilo torej župnišče v sedanji obliki in velikosti postavljeno leta 1718.
Delavci so sicer napis precej ranili, vendar je isti ostal cclotcn in se bodo ledirana mesta dala popraviti. Zato bomo ta zgodovinski in pomenljivi napis skušali ohraniti tudi na novi lasadi, kar bo dajalo našemu sicer že nekoliko zastarelemu žup-nišču nekaj več častitljivosti in zgodovinske vrednosti. — Potnen lat. napisa jc ta-Ie: »Izhod naj bi Bogu enemu iu trojedinemu in svetemu Martinu« (namreč v čast).
Vič
Letos obhajamo jubilejno leto sv. Antona Pad. 700-lctnico njegove smrti. V ta natnen bo v župni cerkvi sv. Antona od četrtka 11. junija pa do nedelje slovesna tridnevnica. Zjutraj bodo sv. maše ob z blagoslovom, ob 6, in Zvečer ob V,8 vsak dan pridiga in litanije z blagoslovom. Spovedovalo se bo vsak dan zjutraj in zvečer.
V nedeljo 14. junija bodo sv. opravila s pridigo ob 5., 6. in 9. uri. Ob 9 ho slovesna ponti-fikalna sv. maša z orkestrom, katero bo opravil gospod nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič; po sv. maši bo vernikom podelil papežev blagoslov.
Popoldne ob 5 pridiga (govori g. kanonik dr. M. Opeka) slovesne litanije in Te Deiim.
Ker nam ni dana prilika, da bi poromali na grob velikega svetnika v Padovo, ga za njegov jubilej tem bolj počastimo v njegovem domačem svetišču.
Norsho
hopalištc
na
Vse Informacijo daje
/UifeTudor .„ Pntnlh
Ilnškn	Ljubljana
Umetnostni
Kakor sem že v uvodu k spomenikom kamniškega sodnega okraja pribil, je kamniški okraj razmeroma bogat na spomeniških posameznostih, nudi pa le malo estetskih celot, ki so za turista kot neposredni iztočniki umetniško estetskih ali vsaj miljejsko estetskih utisov predvsem važne. Pod prvimi razumemo ostanke in priče umetniške preteklosti, ki same kot proizvodi na umetniško ustvarjanje usmerjenega človeškega hotenja in dejstvo-vanja neposredno učinkujejo in mikajo. K drugim pa prištevamo same posebi sicer manj pomembne stavbe in umetnine, ki pa vsled svoje srečno združitve z naravo ali v skupine kot povdarek ali dopolnilo tudi že po naravi estetsko pomembne točke ali položaja zadobijo takozvano miljejsko vrednost, ki jo doživljamo kot bistven del lope narave.
Zgodovinski vzroki so povzročili zgoraj ozna-feno stanje spomeniške posesti kamniškega okraja. Srednji vek s svojimi, v romanskih in gotskih oblikah izvršenimi spomeniki je doživel v tem okraju kakor drugod na bivš. Kranjskem začetek 18. stol., ko se je pod vplivom ojačenega kulturnega središča v Ljubljani izvršila do druge polovice 19. stol. največja umetniška revolucija v naši zgodovini. Po stoletni pripravi od časov protestantizma do konca 17. stol. je nastopil okr. 1700 pri nas navidez kar naenkrat popolen preokret umetniškega naziranja, ki se javlja v vsem, tako v tlorisu in splošnem konceptu stavb, kakor v slogu in vsebini slikarstva in kiparstva, pa posebno tudi v njih skupnem vpo-rabljanju v cerkvah, gradovih ter meščanskem in celo kmečkem življenju in njega estetiki. Zunanje se ta preobrat veže na organizirano družbo učenih in umetniško stremečih mož v Ljubljani, na 1.1693. ustanovljeno academijo operosorum. Redko kje kakor v kamniškem okraju se tako neposredno čuti vpliv teh mož, v katerih krog je spadal tudi takratni kamniški župnik M. L. Rasp in njegov goreči so-trudnik tuhinjski vikar Paglovec. Možje istega duha bo delovali v vseh drugih krajevnih središčih tako v Moravčah in Vodicah kot v Mengšu; neko svoje stališče, ki pa je po svojih ciljih skladno z onim, pa zavzema komenska fara, kjer sta delovala P. J. baron Testaferrata in njegov varovanec legendarni duhovnik in narodni gospodar P. P. Glavar. Z malimi izjemami vse cerkve kamniškega okraja so bile takrat temeljito restavrirane in prilagojene zahtevam novega baročnega sloga, ako niso bile sploh podrte in na novo sezidane. Tako je v cerkvenem stavbarstvu kamniškega okraja gotika potisnjena na razmeroma zelo majhno število, posebno če vpo-števamo dejstvo, da nam stari seznami, posebno oni iz 1.1526., pričajo, da število stavb koncem srednjega veka ni bilo manjše od današnjega.
Drugo globoko rano je zadala stari spomeniški posesti kamniškega okraja druga polovica 19. stol., ki je v novejši evropski zgodovini splošno najusodnejša doba estetske dezorientiranosti, doba, ki je hotela za vsako ceno ustvariti novo, boljše od starega, a zato notranje ni dozorela. Dočim je barok nadomeščal stare vrednoste z neoporečnimi novimi, je ta novejša doba stare vrednote pač pridno odstranjevala in nadomeščala z novimi, pa največkrat uničila predvsem ono, kar je razen absolutne umetniške vrednosti najvažnejše, medsebojno harmonijo predmetov z naravo ali v notranjščinah stavb harmonijo med seboj, torej zgoraj imenovane miljejske vrednote. Na pomoč je tej tendenci prišel ravno v kamniškem okraju še prav posebno potres 1.1895., ki je povzročil pogosto prenagljeno uničenje tega, kar bi bilo sicer bržkone kljubovalo sili človeške volje, le bi bilo uničevalno delo samo njej prepuščeno.
Ko govorimo o baročni umetniški preobrazitvi kamniškega okraja, ne smemo pozabiti tudi imen tistih mož, ki so jo izvedli. Bili so to kar po vrsti prvaki domače baročne umetnosti, od katerih sta dva tudi kamniška rojaka: slikar Franc Jelovšek ali Ilovšek je rojen v Mengšu, slikar Fortunat Ber-gant pa v Mekinjah pri Kamniku. V arhitekturi je igral vodilno ulogo stavbenik novega ljubljanskega magistrata Gregor Maček, ki ga srečamo povsod pri stavbnih delih v našem okraju. V kiparstvu je delovala pomembna rezbarska delavnica, ki smo ji dali ime frančiškanska, ker se zdi, da je identična s tisto samostansko delavnico, ki jo omenja kot iz-vršiteljico novih frančiškanskih oltarjev samostanska kronika v Kamniku. Njeno največje delo je veliki oltar v Mekinjah. Med pomembne kiaarje tega časa moramo šteti tudi Janeza Gabriča, ki je izdelal veliki oltar v Komendi. Med slikarji srečujemo sama znana imena: Valentin Metzinger ima v kamniški župni cerkvi in pri frančiškanih "io največjih serij svojih popularnih slik. Njegova d(wa srečavamo skoro po vseh važnejših cerkvah, na gradu na Križu pa doslej edine znane njegove historične slike. Mengšan Fr. Jelovšek, najboljši slovenski freskant-iluzijonist, je zapustil svoja najzgodnejša doslej znana dela pri Sv. Miklavžu nad Šmartinom v Tuhinju, freske pa v Kamniku, Grobljah, N«vljah in Komendi. Vipavec A. Cebej je ustvaril poleg drugih del posebno serijo slik za Moravče. Najosebnejši med slovenskimi baročnimi slikarji, Kamničan F. Bergant je zastopan s slikami v Kamniku: klican je bil kot strokovnjak v slikarski stroki na Križ, sicer pa v svojem rojstnem okraju ni veliko delal. Dobro sta zastopana dalje poznobaročna slikarja J. Potočnik in L. Layer.
Kar se posameznih posebne omembe vrelnih spomenikov tiče, moramo v prvi vrsti opozoriti na mesto Kamnik, ki spada že po svoji zunanji kompoziciji, posebno pa po srečni slikoviti zvezanosti s položajem med najinikavnejša stara mesta naše domovine. Grajske razvaline, na rob hriba pri vhodu v mesto srečno postavljeni grad Zaprice ter iz ozadja tujca mikajoč samostan Mekinje dajo mestu izredno učinkovit kulturno historični milje. Kakor so posameznosti na podedovani starini v mestu že skoro povsod, razen malih izjem na Malem gradu, Trgu in v Veliki ulici, že zabrisane, vseeno tako v celotni koncepciji mesta, njegovih ulic in delov še jasno odseva uloga historičnega razvoja mesta in njegovega značaja kot svoj čas utrjenega selišča. Na Malem gradu je v dvonadstropni romanski kapelici s kripto pod prezbiterijem ohranjen redek primer srednjeveške grajske kapele z ogleda vrednim portaloni in notranjščino. Serija poznogotskih skluptur na fasadi hiše št. 32 na glavnem trgu in dve plošči z reliefi v mestni hiši so poleg drugih malenkosti vidni ostanki gotskega Kamnika. Estetsko visoko pa moramo ceniti pred vsem samostansko cerkev v Mekinjah, z velikim oltarjem, dwma kapelama in izrednim korom.
Izmed spomenikov izven mestnega območja Je po svojem bogatstvu in estetski moči na prvem mestu sv. Primož, ki je obenem eden viškov naše umetniške in spomeniške posesti. Obe cerkvi sta še dobro ohranili starinski milje zunanjščine in posebno notranjščine. V veliki cerkvi sv. Primoža imamo opraviti z bogato kasnogotsko arhitekturo, odlično predvsem radi bogatega figuralnega okrasja svodov in vsled vrste slokih stebrov slikovite prostornina. MaI biiinr tinLakfl arhitekturo ie v Ladji
spomeniki
v Kamniškem okraju
postavljeni kameniti baldahin, pod katerim se nahaja mala grobnica za relikvije patronov cerkve sv. Primoža in Felicijana. Zelo dobro dopolnjuj«jo okvir te arhitekture trije oltarji iz prve polovice in srede 17. stol Med njimi je posebne pozornosti vreden najstarejši med njimi, veliki, ki ga odlikuje neizrečeno nežna stara polihroniacija. Tudi priž-nica z Metzingerjevinii slikami spada med zanimivosti te cerkve. Ladjo pa dviga izme t stotin slovanskih gotskih cerkva v prvo vrsto pred ••sem fresko slikarija iz ok. 1520 na obeh stenah. Novi lepotri ideal renesanse se tu pri nas prvič v večjem dfclu spaja v učinkovito estetsko enoto z gotsko 'rndinio, ki se kaže posebno v sestavi posameznih prizorov, gubah oblek in slikanem arhitektonskem okviru slik ter v premnogih posameznostih. Slike predstavljajo pohod in poklonitev sv. treh kraljev, Marijo zašžitnico pred kugo, lakoto in vojsko s pla ščiem, ter obsežno, deloma zelo intimno pripovedovano življenje Marije.
Cerkev sv. Petra nad opisano je posebnost radi tega, ker je edina pri nas, ki je v notranjosti ohranila stari gotski leseni, bogato s paironi poslikani strop. Z rebri in sklepniki obokani gotski prebiterij in trije oltarji iz srede 17. stol. posrečeno dopolnjujejo sliko notranjščine Jo ens najbolje ohranjenih sploh.
Med gotskimi cerkvami sta velike pozornosti vredni ona v Praprečah pri Lukovici s slikarijami iz tretjega desetletja 16. stol. in po tlorisu in notranjščini brez prezbiterija edina pri nas ona v taboru na Krtini. Poleg gotske dvoranske obočne arhitekture jo odlikujejo predvsem ostanki fresk iz tretjega četrtstoletja 15. stol., ki predstavljajo svete tri kralje, rojstvo Jezusovo in posebno zelo zanimivo in posameznosti bogato sliko poslednje sodbe.
Izmed dobro ohranjenih in učinkovitih baročnih cerkva je treba omeniti predvsem s freskami okrašeni cerkvi v Grobljah in na Skaručini; prvo je slikal Jelovšek, druga pa je tudi sorodna njegovi umetnosti. Kot arhitektura pomembna je Mačkova cerkev v Šmartinu v Tuhinjski dolini, posebno bogata pa je tako po zunanjščini kakor po arhitektonski obdelavi tudi za okolico Kamnika velevažna cerkev v Tunjicah, ki ima izredno harmonično notranjščino.
Pozabiti ne smemo dalje vrste zanimivih gradov, katerih je kamniški okiaj zpIo bogat. Mnogi se odlikujejo po srečno izbranih položajih, tnko predvsem Križ, Habah, Brdo in Krumperk. Po arhitekturi starinski je posebno s te strani učinkoviti Krumperk. Sicer pa so podobno cerkvam tudi gradovi skoro vsi doživeli temeljito prezidavo in preureditev v 18. stol. Za baročno plemiško kulturo tega razkošnega časa nam nudijo še marsikak ostanek, ki zgovorno ilustrira tako dobo gosposkega sentimentalnega pastirjevanja kakor galantno družabnost nekdanjih prebivalcev. Posebno mnogo historično miljejskih vrednot je ohranil v svoji notranji opremi v prvem nadstropju Ilabah, nekaj tudi | Zaprire s svojimi slikanimi sobami, posebno dvorano z lovskimi prizori, končno pa tudi Križ v bogato slikani dvorani, v arhitektonsko učinkoviti drugi dvorani s finim marmornim kaminom in obsežno serijo plemiških portretov Pomembnejšo serijo slik tujih mojstrov hrani samo Ilabah v skupini šestih dopasnih slik apostolov, ki iih jc kon-cem 17. stol. naslikal znani štajerski slikar II. A. \Veissenkircher.
Izluščili smo samo najpomembnejše, kar ima kamniški okraj. Popotnik pa, ki bo peš ali z avtomobilom prepotoval ta kos naše domovine, bo odkril še mnogo drugih skritih, tnalo opaženih in mogoče ne tako vsiljivih vrednot kakor so opisane. Bodo to predvsem miljejske vrednote selišč, cerkvic ali graščin. Kdor ima odprto oko 7,a lepoto narave, bo brez mentorja sam občutil tudi lepoto kakega baročnega čebuljasto ostrešenega zvonika, kakega znamenja na križpotju ali kapelice sredi polja. Lepa narava bo v kamniškem okraju danes pred drugimi tisti element, ki bo v njegovih očeh dvigal tudi vrednost mogoče ne več pristnih, ker nerazumljivo spremenjenih, spomenikov. Narava in davni vidni zgodovinski spomini, ki se je drže, je predvsem tista, ki daje estetsko vrednost Kamniku kot selišču, ki ustvarja okvir, v katerem skoro verjamete na resničnost bajk kakor je ona o Veroniki na Malem gradu in druge. Bolj vabljivih vrat do skritih lepot Kamniške Bistrice in Kamniških Alp bi človeška umetnost ne mogla ustvariti kakor so ta, ki sta jih v sedanjem Kamniku dali naši domovini narava in kulturna preteklost.	Konservator Fr. Štele
Starodavne Stranje
Župnija Stranje leži ob vznožju Kamniških planin; na severu se dotika že župnij sosedne la-vantinske škofije. Lastno župnijo imamo od 1, 1792. Preje je spadala naša sv. Benediktu posvečena cerkev kot podružnica v Nevlje. Prvič se omenja v zgodovini naša cerkev 1. 1499; cerkev v sedanji obliki pa je iz 1. 1834. V župnijo spada tudi podružnica sv. Lenarta za Kalom. Ta cerkev se prvič omenja 1. 1457. Znamenita sta v njej oba baročna stranska oltarja. Vredno je omeniti, da je cerkev nekdaj imela kripto (spodnjo cerkev), ki je pa sedaj žal opuščena. Posvečena je bila baje sv. Nikolaju. V cerkvi se hrani spominska slika iz 1. 1779,, ki nas spominja na požar v Kamniku, ki je istega leta uničil predmestje Graben.
Znano je, da v Stranjah napravljajo izvrstno apno, ki ima sloves po vsej državi. Apno je mnogim posestnikom pomemben vir dohodkov. Če bi ga ne bilo, bi bilo med nami mnogo siromaštva,
Veliko naših ljudi najde svoj zaslužek v gozdovih kamniške meščanske korporacije v Bistrici in na njeni žagi v Stahovci. Precej delavcev je zaposlenih tudi pri kaolinskem podjetju v Črni. Drugi hodijo na delo v smodnišnico in v tovarno »Titan« in še v nekatera druga podjetja.
Pogoji za vspešno živinorejo so precej težavni. Travnikov je premalo, zato je pa preživljanje živine zlasti v začetku pomladi združeno z mnogimi zaprekami. V poletnem času, ko je živina na planinah, bi se dali iz mleka dobiti čedni dohodki. Manjka pa še mnogo zadružnega duha.
Turisti poznajo v naši župniji menda najbolj Stahovco. Od tam je izhodišče v Kamniško Bistrico, preko Sv. Primoža na Veliko in na Malo planino, po cesti pa k Novi Štifti in v Gornjigrad. Na zapadno stran je pa potov na izbiro, ki te pripeljejo na Krvavec.
25 letnica Hranilnice in posojilnice v Kamniku
V dobi splošnega preporoda našega gospo-darsikega življenja potom zadružništva je stopila v krog domačih denarnih zavodov tudi Hranilnica in posojilnica v Kamniku, ki obhaja
letos svojo 25-Ietnico. Zueetek zavoda je bil v mali sobi v kaplaniji, danes pn posluje na Šutni ob vhodu v mesto in sicer v eni najprijaznejših kamniških stavb, preje vpri Krištofu«. Hišo z vrtom in bivšim gospodarskim poslopjem je kupila hranilnica pred vojno za 53.000 kron. Razvoj zavoda in ljudsko zaupanje do njega kaže lanska bilanca, ki izkazuje prometa 25 milijonov Din, vlog nad 11 milijonov in 1254 članov. Uspeh zavoda pa ni samo v prometu, ampak tudi v vzgoji k varčevanju, ker so imeli ljudje pri rokah zavod, ki sprejema tudi male'zneske, ki bi se sicer porazgubili. Sedaj Ima zavod ni cd mladino lepo število domačih hranilnikov. Nudil pn je zavod kmetovalcem, obrtnikom in drugim potom posojil pod ugodnimi pogoji |h>-inoč, dn so mogli vdrževati in utrditi svoj gospodarski položaj. Nc bila bi slik« zgodovine zavoda popolna, če bi prezrli, da je zavod izdul tekom obstoja v povzcligo kmetijstva, izobrazbe in v dobrodelne namene do 200.000 Din.
Kurenčkova Meška
ma tud beseda
Binkštna sebota je blu tu. Jutr je biu tku lep, de b ga sam mojster Jakupič na mogu leuš namalat. Sonce m je že ob peteh zjutri pusjau glili na nus tku, de sni se mogla zbedet in ustat. Ke sm pa stupila u kuhna, de b fruštek skuhala, pa videni, de se m je mlek zaseru.
Na, kua u pa zdej, sni s mislela. Tu u spet dedec sitnast stresu, ke u ustou, pa kufeta na bo. Tu u tku situ ket prga. Pusebn dons, ke sa mel spet snuč du treh zjutri ena seja, in u mou mačka. Jest ga že na bom puslušala, ke jest nisni uržah te nasreče. Nč, kar na Rožnpoh um šla, pa um gor fruštkala', sm s naprej uzela. Dedec nej s pa pumaga, kokr s ve in zna, kedr se u zbudu. Iz mana se na u mogu špeterat.
Kokr sm s mislela, tku sm pa strila. Tu je blu še dobr, de je dedec spau, kokr de b ga ubou, in smrču, de sa kar šajbe u vokne šklefetale, Jest pa lepu pu prsteh vn, pa na Rožnpoh. De b m na blu preveč douhčes pu pot, sm pa še mojga pinSlna na ketnca prpela in ga uzela iz saba na lft.
Oh, če b Iblančani vedi, kuku je zjutri na vrh Rožnpoha lepu, pa kuku dobr kufe se gor dubi, pa kisu mlek in druge take žmahtne rči in pa kuku pucen, b na hudil sani usak jutr gor, ainpak pu trikrat na dan. Pusebn, če b dedci vedi, kašn fajn cviček se dubi gor, turška matikal Moj ta star se je kar ublizvou, ke sm mu ga prnesla iz saba
ena zaurprunarca za pukust. Na usa jeza je puzabu zaule fruštka. Še kušnu me je za zahvala, ke ga je pukusu. Kar prec je mlekarc udpuvedu in reku, de uva hudila ud zdej zanaprej raj na Rožnpoh fruštkat. Sevede, on na cviček, jest pa na kufe, al pa čukulada.
Ke sm se enkat vornk nafruštkala, sm ja pa pučas ubrala tam meni Drenika preke dum. Ja, jest vam na morili dupuvedat, kuku je tu fletn, če ukul čluveka tički žvrguleja in kukuce kukaja. Te kukuce use drgač kukaja, kokr pa tista u radio. Ta kukajne seže čluvek notr du srca, list u radio pa sam du varžeta.
Ja, Rožnpoh je res en lep hrib, sam tu je škoda, ke je vs iz dreujam zarašen, tku de se hriba prou za prou še na vid. Ampak, jest se tro-štani, de uja hmal tud Rožnpoh obraziral. Za kuse in kukuce lohka pustauja kaštie kamnitne kutn-fine, de na u treba tičkem glih kar pu tleh skakat in žvrgulet. Men je Latermanu drevured, udkar je brez dreuja, že bi ušeč. Predn sem pršla dol pu gojzd, du tiste sklede pud Radeckituvem gradam, ke se hod en zamursk fantiček not kopat, m je blu že kar frišn. Kokr sm pa pršla u drevured brez dreuja, sm se pa prec ugrela in je blu na usa muč luštn. Predn sin pršla dol du štreke, m je blu pn že tku fajn uroče, de m jo kar ježek iz ust mahu, pa mojmu pinčlne tud.
Use b se dobr izteki, ampak glih tam pr štrek pa prleti za mana tist aufzegar, ke na rožce merka, me zagrab za rukau in m začne kazat iz prstam tista tabla, ke je gor zapisan: »Pse na vrvico« in me začne izprašvat, kuku se pišem, kulk sm stara, pol, če mam koze staulene, ki sm u kvartiri, nazadne pa še, 5e sm ledek in frej. In use tu s je na en ceglc zapisu.
Jest sm ga en čas debel gledala, pol sm ga pa le prašala, če sni mu tku ušeč, de me inisl uzel.
>Ušeč ste m že, ampak uzeu vas pa na bom.« je reku. »Sam štrafenga ute plačal, ke nimate psa na vrvic, kokr je tle na tabl zapisan.*
Sprejem v škofove zavode
Razglas o sprejemu v Škofijski zavod sv. Stanislav* v ŠC Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1931-32
V	zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je klasična gimnazija s pravico javnosti, kje* se poučuje latinščina od 1. do 8. razreda, grščins pa od 3. do 8. razreda in vsi drugi predmeti kako' na državnih klasičnih gimnazijah.
Pod isto streho kakor gimnazija je konvikt ali dijaško semenišče, kjer dobivaio dijaki vso oskrbo: zdravo stanovanje, zadostno in tečno hrano ter krščansko vzgojo pod nadzorstvom in vodstvom duhovnikov. Splošna sodba pa je, da je mladina ravno v današuih razrvanih časih take skrbne vzgoje posebno potrebna.
Zavod ima tudi domačega hišnega zdravnika in domačo bolnišnico. Oboja postrežba: bolniška in zdravniška je brezplačna. Plačuiejo se samo izredna zdravila.
V	zavod se sprejemajo le teb-sno zdravi, versko nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih krščanskih staršev. Dovršiti morajo z odličnim ali prav dobrim uspehom vsaj 4 razredno osnovno šolo. Pred vsem morajo imeti dovolj slovničnega znanja, brez katerega se ne morejo na gimnaziji uspešno učiti tujih jezikov. Torej morajo dobro znati sklanjali, spregati in stavkovo razčlembo.
Sprejemajo se zlasti taki dečki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhovniškemu stanu. Prvi namen zavoda sv. Stanislava je namreč vzgoja duhovniškega naraščaja. Zato se daje vsem dijakom taka vzgoja, ki je primerna temu namenu, četudi se nihče ne sili, da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za to veselja in poklica.
V	smislu šolskih predpisov ne smejo biti oni dečki, ki vstopajo v 1. gimn. razred, mlajši kakor 10 in ne starejši kakor 13 let. — Skušnja pa uči, da so 10 letni dečki splošno še negodni za gimnazijo, ker so ali telesno preslabotni ali preotročji ali pa imajo premalo potrebnega znanja, Najprimernejša starost za vstop na gimnazijo ie 11 ali 12 let.
Prošnje (nekolkovanel za sprejem se naslov« na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji se priloži še dečkov krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vse te listine pa se ne pošiljajo po pošti na škofijski ordinariat, ampak jih morajo starši (oče ali mati) ali njihovi namestniki osebno prinesti k vodstvu v zavod sv. Stanislava in sicer tekom meseca julija. S seboj pripeljejo obenem dečka, za čigar sprejem prosijo, da ga vodstvo osebno spozna.
Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotične družine. Maksimalno plačilo za dečke iz ljubljanske škofije znaša letn« Č000 Din. Ubožnim prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primerno zniža. V naslednjih razredih se ravna plača pri ubožnih dijakih po njihovih .šolskih uspehih, njihovem življenju in vedenju. Čim boljši je dijak, tem nižje je plačilo. To je torej najbolj odvisno od njega samega. Ubožnim, pridnim in pobožnim dijakom kmetnkih in delavskih staršev se naklanjajo tudi štipendije in druge podpore, v kolikor so pač vodstvu na razpolago. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd, se dobe
0	priliki zglasitve v zavodu v Št. Vidu.
V	drugi, tretji in četrti razred se sprejemajo samo dobri in pošteni dijaki s klasičnih gimnazij, z dobrimi izpričevali. Repetentje se nc sprejemajo.
1	udi za te prosilce traja čas za priglašenie od 1 do 31. julija.	'
Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 1. junija 1931.
Radio
Programi tiartio-Liubllcina i
Nedelja, 7. junija: 0 Obrtno predavanje: »Današnji položaj obrtnika«, govori Ivan Ogrin, podpredsednik TOI. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 P. dr. R. Tominec: Versko predavanje. — 10.20 Ferdo Jelene: Knjigovodstvo za hotelirje (zaključno predavanje). — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče (instrumentalna glasba). -- 15.30 Koncert pevskega zbora iz Žužemberka. — 17.00 Blumenthan-Kadelburg: čez leto dni (igra Ljudski oder). — 20.00 Akademski pevski zbor. — 20.45 Prenos z Bleda. — 22.00 Čas, dnevne vesti. — 22.15 Harmonika solo, g. Stanko!
Ponedeljek. 8. junija: 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. — 19.00 Prof. France Vodnik: Poljščina. — 19.30 Zdravstvena ura. — 20.00 Flavta solo s klavirjem (izvaja g. Korošec, pri klavirju dr. Švara). — 21.00 Salonski kvintet -22.00 Čas, dnevne vesti.
Drugi programi t
Ponedeljek, 8. junija.
Belgrad: 12.45 Koncert Radio-ork. — 17.00 Jugoslovanske pesmi. — 17.30 Narodna glasba. — 20.30 Narodne pesmi. — 21.00 Odlomki opere »Ri-goletto«. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 20.30 Koncertni večer. — Buda pest: 12.05 Radio kvartet. — 17.30 Plošče. — 19.30 Ciganski orkester. — 21.15 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 20.10 Komorni večer. — 21.20 Večerni koncert. — Milan: 21.00 Komedija. — 21.40 Komorna glasba. — Praga: 21.10 Orkestralni koncerl. — 22.20 Nočna glasba. — 23.00 Plesna glasba. — Rim: 17.00 Vokalni koncert. — 22.50 Plesna glasba. — Katovice: 20.30 Ve-.erni koncert. — 22.30 Lahka in plesna glasba. — Toulouse: 19.45 Orkestralni koncert. — 20.00 Španske pesmi. -— 21.00 Koncert. — Stuttgart: 20.15 Komorna glasba. — 23.00 Plesna glasba.
Torek, 9. junija.
Belgrad: 12.45 Koncert Radio-ork. — 20.30 Zagreb. — 22.50 Koncert Radio-ork. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 20.30 Violinski koncert: E. Kahr, Dunaj. — 21.30 Vesel večer. — Bndapest: 12.05 Orkestralni koncert. — 17.30 Koncert balalajk. — 18.45 Vokalni koncert. — 19.45 Koncert. — 20.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 20.10 Koncert. — 21.00 Šlagerji. — Milan: 19.10 Pestra glasba. — 19.50 Plošče. — 21.00 Simfonični koncert. — Pragn: 21.00 Ljudski orkester. — 22.20 Plošče. — Langenberg: 20.00 Večerna glasba. — 21.15 »Levinja in general«, igra. — Rim: 17.00 Vokalni in orkestr. koncert. — 19.50 Plošče. — 20.40 Pester koncert in komedija. — Berlin: 18.25 Zabavna glasba. — 20.00 »Hoffinanove pripovedke«, opera, J. Berbier. — Katovice: 18.00 Simfonični koncert. — 20.15 Večerni koncert. — 22.30 Lahka in plesna glasba. — Tonlonse: 19.15 Melodije. — 20.00 Operna glasba. — 21.00 Vokalni koncert. — 23.00 Plesna glasba. — Stuttgart: 20.05 Ljubavna pisma. — 20.30 Koncert — 21.15 »10 let in eno sekundo«, igra. — 22.15 Stara glasba.
»Sej ca mam, a na vidte?«
»Tu ni vrvica, tu je ketnca. Pr nas na rotuže pa pugervaja use pu foršrift.« Tku m je pnvedu in m ubmu hrbet, pa šou naprej grešnke in gre-šnce luvit, ke maja pse na ketne namest na vrvio
K. N.
Dnevna kronika
Koledar
Nedelja, 7. junija (2. pobinkošlnu nedelja): Robert, opat; Babtista Var.
Ponedeljek, 8. junija: Medard, škof; Pacifik. —
Zadnji krajec ob 7.18. Hersehel napoveduje spremenljivo vreme.
^nasnia
Osebne vesti
— Sodnopisarniški izpit. Pred izpitno komisijo višjega deželnega sodišču sta napravila I. pisarniški izpit dnevničar pri višjem dežel-nem sodišču g. Vinko Jeločnik in dnevni-čar pri deželnem sodišču \ Ljubljani g. Flo-rijau I' e k I n r.
S pošte. Nastavljeni so: za pb. inanipulanta X. skupine Mihelj Jožef, žand. nar. II. razr. na Pragerskein; za služitelja 2. skup.: Trunk Franc na mariborski gl. pošti. Lovše Ivan pri XXXI. ter. t. t. odseku v Ljubljani, Košir Vincenc v Medvodali, Košir Silvester na Pragerskein, Sitar Bgidij v Kočevju, Smreka r Pavel in HavliSek Vladislav na ljubljanski- kol. pošti, Tomšič Rudolf nu ljubljanski gl. pošli, Mavric Ivan na Jesenicah na Gor. in za
dnevničarja Smogovec Stanko v Domžalah. — Napredovali sn: n pb. ur. X. skup. Sušnik Ivan, pripravnik na ljubil gl. pošti; za uradniške pripravnike zvaničniki i!, skup.: Uršič. Krnil v Ljubljani na gl. pošli, Jerančič Franc in Jereb Maks na ljubljanski kol. posti. Godec Štefan ua Pragerskein. Zabel Ivan na Jesenicah na <ior„ Hudina Franc v Ptuju, Rozman Matej na mar. kol. pošti iu Drolr Ciril v Murski Soboti. — Premeščeni so: svetnik 1-5 dr. Tavzes Janko iz Zagreba v Ljubljano k postnemu ravnateljstvu, pb. ur. VI. Krulej Pavel z Zidanega mosta v Gornjo Radgono: na ljubljansko gl. pošto: Gasperinova Emilija z Viča in Kalo-kira Anton - kol. ljublj. pršle; pb. ur. Vil. Megli-čeva llo/.ka iz Rimskih toplic v Belgrad. Sivkova Anica iz Brr-iui v Velenje. Globočnikuva Marija iz Ljubljane v Ribnico ua Dol.. Ilabkova Terezija roj. Lesjakova iz Podčetrtka v Trbovlje; na gl. pošto v Ljubljani: Ambrožič Miloš s kol. pošte istotani
raiMiiiiMiiiH mu..............g
m\m j
ter Mesojedčeva Marija iz Velenja; pb. ur. Vili. iz 'Ljubljane: Povšelma Ljudmila na Bled, Kocjanči-čeva Mara na Vič, Rupnik Joško na mar. kol. pošto in Petričeva Marija v Kranjsko goro; Čopova llilda z Jesenic na Gor. v Kranjsko goro. Dularjeva Mara iz Novega mesta v Kranj. Kosova Marija iz Kranjske gore v Novo mcoln iu Pelerneljeva Ivanka z Hloda v šl.ofjo Loko; jirb. ur. VIII: Legat Franc z ravnateljstva na ul. pošlo v Ljubljani; pb. ur. IX. V o n čina Alinei j z ljublj. gl. pošte v Zagreb; pl. manip. IX.. Kurinčičeva Pavla s Pragerskega v Laško, Korene Anton iz Valjeva na Jesenice na Gor., Brazova Lavra iz škofje Loke na ljublj. gl. pošto, Mikuževa Vladislava z gl. ljublj. pošte na pošlo 3 v Ljubljani, Peršetova Milena i/. Gornje Radgone na mar. gl. pošto in Juhova Avguština iz Ljubljane v Mursko Soboto; zvan. 2. skup. Draks-ler Martin s Pragerskega na mar. kol. pošto; zvan.
.3. skup.: Kandaretova Tatjana z ljublj. gl. pošte v
Tržič, Zupančeva Frančiška iz Brežic v Mursko Soboto in Tankova Alojzija i/. Tržiča na ljublj. gl. pošlo; služ. 2. skup.: Tankova Anica in saleliarjevu Justina z ravnateljstva na ljublj. gl. pošto, Marin-kova Linda iz Šmartna ob Paki v Celje, Kordiš Ivan iz Kočevja na Vrhniko, Jakličeva Elizabeta iz Trbovelj v Podčetrtek; na ljublj. gl. pošto: Pod-berščkova Marija iz Trbovelj ter Bačnik Anton iz Zagorja ob Savi. — Prestanek službe: 2. skup.: Škrobnr Matija na Pragerskein, Lužar Angela in Iskra Ivan na ljublj. gl. pošti ter Vogrinčič Ivan v Murski Soboti. — Umrli sta: pb. ur. VI. Koman Valentin na ravnateljstvu in zvan. 3. skup. Rossma-nitH Franc pri ter. teh. odseku v Ljubljani. — Upokojena sla: zvan. 1. skup. Poljanec Franc v Škot.ji Loki in Kmet Anton v Trbovljah.
ekseima!

Nov i grobovi
-j- Umrla je 5. junija po težki bolezni gospa Kranja žužek, roj. Selan v starosti 68 let. Pokoj-nica je bila soproga uglednega in splošno priljubljenega Ivana, posestnika v Hkofji Loki. Kakor je bila globoko verna sama, je vzgojila tudi vse svoje otroke v strogo krščanskem duhu. Bila je vzorna žena in zgledna mati. Pogreb bo v ponedeljek, dne 8. junija ob 5 popoldne v Ljubljani iz hiše žalosti, Vodmalska ulica 27. Pokoj njeni blagi duši, težko prizadetim pa naše iskreno sožalje!
■f Pri Sv. Tomažu pri Ormožu jc umrla Juli-lijana Meško, soproga bivšega deželnega poslanca in mali Josipa Meška, kaplana pri Sv. Magdaleni pri Mariboru. Blagopokojnica je bila daleč na okrog poznana kol velika dobrotnica revežev, zlasti •ljubiteljica siromašnih otrok. Bila je vzorna krščan-■ika mati, ki jo bodo preostali težko pogrešali. Pokopali jo bodo danes pri Sv. Tomažu. Bodi ji lahka domača sruda. preostalim naše iskrnno sožalia.
Ostale vesti
—Cenjene naročnike in čitatelje nagega dnevnika opozarjamo na današnji članek na 3. strani pod naslovom: »Slovenčev naročnik — žrtev nesreče« in prav posebno na dejstvo, kako velike važnosti je točno plačevanje »Slovenca«.
— Zahvala za pozdravno brzojavk« Nj. Vel. kralju. G. dr. Franc Debevec, zdravnik v Ljubljani, jo prejel sledečo zahvalo: Po nalogu pisarne Nj. Vel. kralja mi je prijetna dolžnost, izjaviti Vam zahvalo za pozdravno brzojavko, ki ste jo poslali Nj. Vel. kralju dne 25. maja o priliki zborovanja Katoliške akcije na Sv. Joštu. — Upravnik policije: Kerševan.
— Na Holmec pri Škofjiloki poroma danes teden ob vsakem vremenu Križanska moška iii mla-deniška Marijina družba, kateri se pridružijo tudi mnogi somišljeniki-nečlani. Prijave za opoldansko kosilo v Škofjiloki sprejema vodstvo v Križankih in posamezni člani pred-slojništva do vštetega 10. junija. — Odhod iz Ljubljane z navadnim gorenjskim vlakom ob pol 8. zjutraj.
Znatne stavbne prihranke
PIJTE BREZALKOHOLNO PiJfllO
JOGURA*
do tja stane približno 180 do 200 Din, ako jim da borza dela polovično vožnjo. Sprejme sc tudi potrebno število dninarjev v pomoč zidarjem. Plače za dninarje in zidarje bodo iste kot so tu v Sloveniji. Natančnejša pojasnilu .se lahko dobe pri borzi dela. Reflektuuti naj se javijo čiinpreje, ker mora borza dela odgovoriti stavbeniku do 5. junija.
—	Preprečena nesreču pri Vrhniki. V petek, dne 5. t. m. bi se zopet kmalu pripetila taka ali še hujša nesreča tam, kjer se je ponesrečil avtobus, na cesti pri Drenovem griču. Ob 2. je privozil vlak na cesto, tik do vlaka pa je pripodil avto, ki bi se gotovo zaletel vanj, če ne bi imel šofer toliko prisotnosti duha. da bi zapeljal na kolovoz, ki vodi tik ob tiru. Nikdar ni dovolj poudarjena nevarnost na tem mestu! — Gasilno društvo Verd priredi v nedeljo dne 7. junija ob 3. popoldne svojo vsakoletno vrtno veselico.
—	Dva poškodovanca. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sprejela dva poškodovanca. Prvi je 50 letni Matevž Terčaj, delavec pri KID na Jesenicah in stanujoč na Savi 80. Tega so predsinočnjim napadli neznanci ter ga pretepli. Terčaj ima poškodovano desno nogo. — Drugi ponesrečenec je 40 letni Blaž Kimovec, čevljar in posestnik iz Litije 56. Ta je šel včeraj dopoldne na lov na srnjaka. Srnjaka pa ni dobil. Zato je bolel ustreliti vrano z drevesa. Pri tem 11111 je razneslo puško, tako da si je ranil desno roko.
—	Neznan utopljenec pri Ormožu. Pri Ormožu je Drava naplavila na sipino neznano moško truplo, ki je ležalo v vodi 10 do 15 dni. Utopljenec je star 50 do 00 let, manjše postave, 11:1 glavi ima plešo, je brez brade in brk, oblečen pa je bil v suknjo in hlače iz cajga, čevlje pa je imel iz svinjskega usnja. Najbrž je bil lo kak ponesrečen splavar.
—	Še en utopljenec v Dravi. Iz Sv. Janža na Dravskem polju poročajo, da je bil pred dnevi najden na desnem bregu Drave neznan utopljenec. Bil je v vodi že najmanj 2 do 3 mesece. Oblečen jo bil v pisane suknjene hlače, čevlje pa je imel iz boks usnja. Utopljenec je srednje postave, dobro razvit, koliko pa je bil slar, ni bilo mogoče ugotoviti, ker jo truplo že razpadalo. Je pa najbrž tudi

Železno medeno
NA]SOLIDNEJSE in NAJCENEJŠE
PRI
ZAGREB ZtmtgrJ
BARONA 3ELAČIČA 2 KtiHKJU
dosežete, če Vam izvrš-načrte, proračune in nadi zorstvo Tehnični biro «Tehna«, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
—	Zahvala koroških igralccv. Ni nam mogoče, da bi se vsem posebej, ki so nas ob priliki našega gostovanja z igro »Miklova Zala« v Ljubljani, Celju in Mariboru tako slovesno sprejeli, spremljali in pogostili, dostojno zahvalili. Zato si usojamo s tem izreči našo najiskrenejšo zahvalo za tolike dokaze ljubezni, naklonjenosti in nezasluženega priznanja! Predvsem se zahvaljujemo našim rojakom
Klubu koroških Slovencev« v omenjenih mestih za njihovo pomoč; dalje izrekamo globoko zahvalo ravnateljstvom gledališč, mestnim zastopstvom, ki so nam šla povsod kar najbolje na roko, številnim govornikom za prijazne domače pozdrave ob sprejemu in slovesu in slavnemu občinstvu za udeležbo pri naših prireditvah. Ti dnevi nam ostanejo v trajnem in najlepšem spominu. — Izobraževalno društvo i Kot« v Šl. Jakobu v Ružu.
—	Vidovdanske proslave v Cerkljah pri Kranju. V nedeljo, due 28. t. m. praznuje cerkljanska osnovna šola 140 letnico svojega obbsotja. Ta dan bo v Cerkljah cela vrsta slovesnosti in sicer blagoslovitev nove društvene zastave, otvoritev razstave, ki se nanaša v prvi'vrsti na slavne rojake cerkljanske, ki so svoje prve nauke začeli v cerkljanski šoli. Popoldne ob pol 3 se odkrije spominska plošča slavnemu skladatelju Davorinu Jenku, lakoj zatem pa najizrazitejšemu slovenskemu gledališkemu umetniku Ignaciju Borštniku. Zatem bo prireditev šolske mladine v Društvenem domu in pa velika ljudska slavnost, ki jo priredi na Vavknovem vrtu gasilno društvo v Cerkljah. Rojake vabimo, da ta dan v obilnem številu posetijo Cerklje in se udeležijo slovesnosti. Za razne vozne ugodnosti bo preskrbljeno bodisi iz Ljubljane, Kranja ali Kamnika. Ker sta takrat dva praznika, se nudi lepa prilika za izlete v kamniške planine.
—	Slavnostna otvoritev iu blagoslovitev novega šolskega poslopja v Semiču bo v nedeljo, dne 7. junija I. 1. ob 9 s slavnostno sv. mašo. Popoldan bodo šolski otroci igrali igro »Prstan«.
—	Važno zn zidarje. Stavbenik Korošec iz (lorenjega pri šmartnem ob Paki išče za večja stavbna delu v Južni Srbiji v Skopi ju in Bi-tolju 60 do KM) dobrih zidurjev, ki morajo in/umeti zidarska dela vsake vrste. Vlak od tu
kak ponesrečen splavar. Truplo so pokopali na pokopališču v Sv. Janžu.	(
—	Francoski cigani. Cigani so doma menda v vseh deželah in zakaj naj bi bila ravno Francija brez njih? Francoski cigani pa so prav tako ueza-željeni in nedobrodošli gostje kakor drugi navadni in domači cigani. Te redke in nedobrodošle gosto ima sedaj ljubljanska okolica. Ti francoski cigani so doma menda iz Alžlra, klatili pa so se že po vsej Evropi, nazadnje v južni Srbiji. Sedaj pa so prišli v ljubljansko okolico. Neki posestnici jo te dni nekaj zmanjkalo in obdolžila je tatvine francoske cigane. Dva od njih je včeraj zaslišala ljubljanska policija. Prav težko jih je zaslišala, zakaj cigana sla govorila mešanico francoščine, italijanščine in arabščine, med katero sla vpletala nekaj srbskih besedi. Bila sta pripravljena vso škodo poravnati 111 zato jim je posestnica tudi odpustila greh. Slvar je namreč laka, da je vse, kar je francoskega, bolj nobel od domačega, in tudi ti francoski cigani so bolj nobel od naših. Imajo namreč nekaj, česar domači nimajo, to je denar, in so tudi vsi še dovolj čedno oblčeeni. Vsaj raztrgan ni nihče od njih. Cigani bi radi odpotovali v domovino, ne morejo pa dobiti vizumov. Menda bodo napravili sedaj tako. da bodo odpotovali čez Sušak po morju v Alžir.
—	V Službenem listu št. 34. od 5. junija t. 1. je objavljen »Zakon o dopolnitvi čl. 11. zakona, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti , dalje »Uredba o opravljanju prisege državnih uslužbencev v resortu ministrstva za notranje posle«, »U-
; redba o razporedu zvaničniških iu služiteljskih
I zvanj ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje«, »Uredba o ustanovitvi fonda za preskrbovali je brezposelnih rudarskih delavcev pri bratov-skih skladiiicah in pobiranju prispevkov za ta fond«, »Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) komisarjev za izredne preglede«, »Izpreinemba točke 11. člena 2. pravilnika o organizaciji, notranjem delu iu vzdrževanju službe v državnih bolnicah z dne 16. maja 1930«, »Izpreinembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine« in :>0bjave kraljevske banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1930«.
—	Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Szep Va-gy Magy arorszag- izdano v madžarskem jeziku od Genins Kiadas v Budimpešti.
Oblečemo las
elegantno od nog do glave
za ma! denar
zelo ugodno, tudi na obroke!
R. P RES KER
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
— Okrasne spenjavke za vrt in dom. Spisal ing. agr. Ciril Jeglič. Založila Družba sv. Mohorja, natisnila Mohorjeva tiskarna v Celju. Z 52 podobami. Cena broš. izvodil za ude 21 Din, za neude Din 28.—, vez. za ude Din 30.—, za neude Din 40. Jegličeva knjiga - Naše prijateljice - je zbudila resnično zanimanje. Saj res ni hiše ne hišice brez rož in cvetja. So pa lo živa bitja, ki potrebujejo ljubeznive nege, sicer omagajo iii poginejo. Za cve- j ilicanii pa je napisat isti strokovnjak drugo knjigo: j Okrasne spenjavke«. Čemu le? Danes že kar več . ne grade stanovanjskih hiš brez vrtov. Vs:: ; si postavi dom, še tako skromen sredi vrta. Lrog takega doma in na tal; vrt pa spada mnogo zelenja iu mnogo cvetja. Koliko slen, pustih ograj in plotov, koliko golih senčnic lahko poceni spremenimo v resnično življenje, v pisano ubranost, ako jili ob-sadimo s spenjavkami. Te hitro raslo, premnoge lepo in bujno cveto ter spreminjajo pusti dolgčas krog hiš in vrtov v samo pesem. Ker je torej še mnogo domov tako pustih in golih, mnogo vrtov brez pravega zelenja, zato je Jeglič hotel povedati iu svetovali, kako naj si odpomoremo z umno gojo spenjavk. V tej knjigi so zbrane vse za naše razmere prikladne spenjavke'(pojasnjuje jih 52 slik). Dano je navodilo, kako in kje naj jih uporabljamo, kako oskrbujemo. Po lej knjigi si lahko vsak izbere prav tiste plezavke 111 spenjavke, ki bi bile za njegovo hišo, vrt, uto, ograjo, balkon itd. najbolj prikladne. Zalo bo ta knjižica res kažipot iii svetovalka zu vsakega posestnika vrta, hiše, da ludi najskronmejše bajtice, ki jo bi lahko okrasil, neprijetne stene zakrivil in jih spremenil v ljubo cvetje. Res: kar nepogrešljiva knjiga za vsako hišo. Pisatelj pa ni opisal vse nekam pusto, suhoparno. Iz sloga žari njegova ljubezen do teh božjih j lepot, iz vsebine pa resnično strokovno znanje. | Knjigo dobite po vseh knjigarnah in pri Družbi sv. Mohorja v Celju. Za ude Mohorjeve znižano cene.
Damske obleke
iz uiuelue svile od Din 120'— naprej, vsakovrstne perilne od Din 60'— naprej; kakor tudi boljše svilene iu volnene obleke, krila, blue.e, otroške perilne oblekce v vseh velikostih po jako nizkih cenah nudi tvrdka F. I. Goričar. Ljubljana, Sv. Petra e. 2lJ Oglejte si blago iu ceno v naših izložbah.
—	Cankarjevi in Finžgarjcvi zbrani spisi so zaradi svojo tehtne vsebine in odlične opreme tiste knjige, ki jih mora iineti vsak resnični prijatelj naše književnosti. Cankar nam jc potreben zaradi svoji! neizprosne ljubezni do resnico in pravice, Finžgar pa nam kot moder in trezen opazovalec življenja poleg ran, ki jih vidimo v svetu, kaže ludi pota do zdravja in sreče. Oboje spise izdaja Nova založba v Ljubljani, Kongresni Irg 19, in nudi naročnikom na celotna dela ugodne plačilne pogoje.
—	Dr. Fr. Bradač: Slovar tujk obsega več kol 15.000 tujk. ki se rabijo v vsakdanjem življenju ali pa črtajo zlasti v časopisju. Zalo je Bradačev slovar, ki vsako tujko točno in skrbno tolmači, vsakemu ifašemu človeku neobhodno potrebni pripomoček tako ))ri čltanju kakor v dnevnem občevanju, kjer sc tujka vedno sliši. Slovar tujk stane broširan 40 Din, vezan 50 Din in se kupuje v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Cenj. občinstvo opozarjamo, da se v slučaju, ako potrebuje dobrega inštruktorja, prevajalca, risarjft ali moč za kako drugo zaposlitev, obrne edino na \kadeiuski urad dela. Ljubljana, univerza, ki bo lakoj preskrbe! zanesljivo in kvalificirano moč.
— Žično mrežo za ograje. Stavb, okovje, ml- I zarsko orodje in Ia jteniseheidske žage kupite naj- i ugodneje pri »Jeklo-, Ljubljana, Stari trg. — Te- 1 lefon 28-15.
Svetovno reuma - kopališče
Koplie se naravnost pri vrelcu 67" C vroče žvcplene blatne kopeli, spojene z velehotelom THERMIA, za srednji stan CIRILOV DVOR, 5000 sob v mestu, cenena oskrba, .šport in zabava vsake vrste.
Pojasnila:
Drogerija GREGORIČ, Ljubi,ana, Prešernova 5
—	Mozaični tlakovi, stopnice, ograje, cevi, podboji itd. Cementarna Gostinčar, Pešata — Dol pri Ljubljani.
— Priporočamo ogled blaga za pomlad, obleke pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). Velika izbira in najceneje.
—	Pri razdružljivosti živcev, gluvobolu, pomanjkanju spanju, utrujenosti, pobitosti, tes-nobnostneni čutu imamo z naravno »Franz-Josef« greučico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega delu, takoj ukroti. Zdraviliški strokovnjaki priznavajo, du učinkuje »Franz-J osel« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoko starosti. »Frunz-Josef« grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
OPAŽA SE,
da neke osebe prodajajo čevlje po Jcsenicah in okolici, kot moj lastni izdelek. Sporočam pa, da sc čevlji mojega izdelka dobijo stalno v trgovini na Jesenicah (pri Tancerju 102) in v delavnici v Ljubnem. Nimam pa nikakih potnikov. Zato prosim cenj. odjemalce, da vsak ponovni slučaj poročajo meni, da se bo isto sodnijsko preprečilo. — Anton Mohorič, Irgovina s čevlji, Jesenicc.
Nove umetnine
Novi umetniški nastavek krstnega kamna v ljutomerski cerkvi
Ljutomer, junija.
Ljutomerska cerkev, ki po prenovljenju oltar-' jev in slikarije, dobiva vedno lepšo notranjost, je za binkoštue praznike dobila novi umetniški nastavek krstnega kamna, delo domačega podobarja g. Jakoba Golobica. Zamisel nastavka je prav originalna. Figure nastavka izpričujejo umetnika. Pokrov nad krstno vodo je razdeljen na 6 polj, na katerih so reliefno upodobljeni jeleni, košute iu jelenčki. — Kakor žejni jelen hrepeni po studencu...: Osredjo teh polj tvori majhna hišica, ta-bernakl za sveta olja. Ta tabei nakl je od zunaj okrašen z oljkovimi. vejicami, od znotraj prevlečen s svilo. Nad njim se nahaja skulpturna skupina Jezusovega krsta v reki Jordan, s figuro Gospoda in Janeza Krstnika.
/Gospod Golobič, odkod imate zamisel posebnega tabemakla za sv. olja?« — »Pri nas nisem nikjer videl kaj stičnega. Misel je deloma originalna, deloma sem jo našel pri Flisu.«
Šest okroglih stebričkov nosi visoko streho, katero -zaključuje na vrhu skupina Boga-Očeta z angeli. Pod streho plava sv.Duh v podobi goloba.
Celotni nastavek z rezbarijami je bogato okrašen. Dosega visokost 3 metrov. Izdelan jo iz lesa, v romanskem slogu, kakor spodnji krstni kamen sam.
Izrezljane podobe izpričujejo umetnika. Go* spod Golobič je podobar. V njegovi delavnici vidiš polno steno raznih osnutkov in modelov, posebe primernih za nagrobne spomenike. Gospod Golobič izvršuje namreč kamnoseško obrt. S kiparstvom se peča samo po potrebi, dasi ima do tega veliko veselje. Ni tovrstnega naročila, lo delo vzame mnogo časa iu se težko poplača trud«, mi je rekel.
Ljutomerska cerkev je dobila tako umetniški nastavek krstnega kamna, gosp. Golobič pa si je s svojim delom poslavil spomenik, ki mu bo ohrani) spomin še dolga leta.
Iz raznih hm$ev
Vrhnika. Med razstavljenimi predmeti na letošnjem velesejmu je tudi motorna brizgalna, katero je naročilo Vrhniško gasilno društvo pri Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Opozarjamo cenj. občinstvo, da si jo lahko danes in jutri ogleda na velesejmu, ali pa julija ko bo slovesna blagoslovitev združena z zletom Vrhniške gasilske župe.
št. Vid nad Ljubljano. Prostov. gas. društvo v šl. Vidu uad Ljubljano obhaja v nedeljo dno 12. juliju 1931 slovesnost blagoslovitve nove motorne brizgalne s 36 KS, ki je izdelek Strojnih tovarn iu livarn, razstavljena v paviljonu ua velesejmu.
Vojnik. Podružnica Kmetijske družbe v Voj-niku priredi veiiko kmetijsko efektno loterijo z nad 200 dobitki v skupni vrednosti uad 40.000 Din.
Ruše. Nesreča. Posestnik Alojzij llurič v Sniolniku si je pri podiranju smrek zlomil nogo.
SI. Janž na Dravskem polju. Požar je uničil na Braunsvajgu gospodarsko poslopje g. Pignerja. Zavarovalnina komaj krije ogromno škodo. — Poročila sta sc čevljar Franc Pavli.n z zgledno Marijino družbenko Alojzijo Koserjevo. Novoporočen-cema obilo sreče!
Senovo pri Rajhenburgu. Dramski odsek prostov. gasil, društva na Senovem j« uprizoril d.ile 4. juniju uu praznik sv. It. T. v šolski dvorani veseloigro Težke ribe«. Igra je bila za večino igralccv trd oreh, u so vsi pokazali mnogo dobro volje. Taka igra inogove nu mestnih odrih bolj uspe. Udeležba je bila srednja. Občinstvo se jo razhajalo z utisoni, du je podprlo dobro stvar, ker jo čisti dobiček luiuieiijeu za nabavo nove motorne brizgalne, katero na-meruvu društvo še v leni letu naročiti.
Samo tedaj potuješ brezskrbno na počitnice, ako si pred odhodom nabaviš
SBgillTfia smrt vsemu mrčesu!
Čitatelj e m „Sl ovenčau za nedeljo
Na Uralski stepi
Vasil Leontič je bil po rojstvu in krvi kozak iz svobodne Uralske stepe. Njegov oče je bil še drvil na čelu stotnije. Toda Vasil Leontič bi se moral danes v kočiji peljati na bojišče. Čeprav se je bil v svoji mladosti naučil, da je jezdeč njuhal tobak, če konj ni šel ravno skokoma, marveč v gladkem diru, ga je pozneje poklic vsega prevzel, da je živel le zanj in se hudo zredil.
Nezaslišano se je redil iz dneva v dan, toda z obsegom njegovega telesa je rasel tudi njegov sloves v mestu in po vaseh in še na oni — to je na »buharski« strani reke Urala. S 40 leti je tehtal Vasil Leontič svojih 250 funtov in niti v sanjah ne bi bil mogel več zajezditi konja. Kadar je splezal na svoj enose-dežni voziček, mu je moral vedno kdo pomagati, da je prekobalil nogo čez sedež. Voziček so zgradili nalašč zanj, na vzmeteh, iz posebno trpežnega materijala, in ker v vsem Uralskem ni bilo kolarja, ki bi bil imel tak materijal, so morali vse naročiti od Volge, iz gubernijskega mesta.
Z voza Vasil Leontič ni skoraj nikoli prišel. Včasih, po zajtrku, je na njem zaspal; kratke nožice je potegnil kvišku, s komolci se je pa oprl na košaro z živežem, ki je bila privezana za sedežem. Njegova služba je bila polna izprememb in naporna; sedaj je moral biti tu, sedaj tam — kako naj bi bil prišel s sedeža pa zopet nanj?
Vasil Leontič je bil veleposestniški upravitelj, služba, ki je ni opredeljeval nikak zakon, toda vplivna, posebno če je bil velepo-« eestnik iz visokega plemstva in je živel daleč proč v Petrogradu ali inozemstvu. Razen gospodarjeve osebne lastnine so bila tu še bogastva, ki so pripadala kozakom — veleposestnik je bil iz starega kozaškega rodu — iz zajamčenih svoboščin. In tega je bilo veliko, premoženje se je kupičilo in kupičilo. Vse pa je upravljal Vasil Leontič in v njegovih rokah se je vse množilo.
Še onstran kozaškega ozemlja, v samarsko gubernijo so segale pokrajine, v katerih so sejali svoje žito, redili živino in imeli svoje ko-njarne. V mejnem pasu med Volgo in Uralsko stepo so od pamtiveka kosili travnike, hru-stavo, obilo stepsko travo. Ob tihjh, stoječih vodah Čagana, kjer so nekoč napajali konje uralske kozaške vojske, na travnatih jezikih, ki so se stikali v ovinkih reke Cagana, so cveteli vrtovi dišečih jablan. V mestu Uralskem, starem sedežu hetmanov, so stale prostrane lesene hiše. Onstran Urala, na buharski« strani, pri Kirgizih, so se pasle nakupljene ovčje črede, ki 60 se potem v vročem, sušnem poletju, ko je stala stepska trava vsa ožgana, v nepreglednih gomilah, valile naprej do Urala, kjer so jih prepeljali s splavi, pa dalje do Cagana, ki so ga pregazile, na travnato Povolžje in slednjič v mesta.
Pa kaj ni bil Vasil leontič saui kozak, in ali niso bili kozaki njegovi sinovi? Ali naj upravljajo samo tuje premoženje? Imel je tudi svojo lastno zemljo, zase in za svoje sinove, in v stepi je bila določena košnja zanj in njegove sinove. In kdo — strela božja! — razen Vasila Leontiča je vedel, kje se začenja Ka-revo in kje končuje tuje? Širen je bil svet do tje, kjer sta se stikala nebo in stepa; konji so se pasli na njem, ovce prežvekovale, kdo naj bi jih preštel, kdo tehtal seno, kdo zlagal Jabolka v plast za plastjo?
Vasil Leontič je sedel na svojem vozičku. Vozil se je od samarskih polj v stepo, iz stepe ▼ sadovnjake in odtod v>Buharo< h Kirgizom. Sopihal je, stokal, porival svoje težko telo na kratkih nogah in si z debelo roko drgnil, prašno, potno, od solnca ožgano čelo.
Sčasoma je ostalo vedno manj kozaškega v njem, docela jo zrastel z mnogovrstnimi gospodarskimi skrbmi. Novi posli so izpodnašali stebre, na katere je bil vajen kozak od pamtiveka graditi svoje gospodarstvo. Včasih se je nenadoma zamislil in zagrizel v svojo trmo. >Oče ima zopet svoje muhe,< so šepetali otroci in posli.
>Da vas puščam, da se pokmetite?« je potem pihal. »Visoko hočete letati? Pri trgovcih se ženiti? Za profesorje študirati! In kaj sem jaz? Oče! In konec besedi! Kakor sem rekel, lako bo.<
In tako je bilo v resnici. Eno hčer je dal kratiti za Mastrido, ko se je bil v svoji muhavosti ravno domislil, kako lepa, stara kozaška imena so včasih imeli. Jezilo ga je, da svojih starejših otrok ni dal krstili za Tavriona ali Olimpijado ali Artemijo, vse pristna kozaška imena, ki so še danes svetu v kras.
In kdo ve? Ali se ni imel tudi sin Nikita tahvuliti očetovim muham, da je postal godec?
To poletjo je jadralo nad njim kakor zelen oblak. Cesto je v poznejšem življenju mislil, da je bilo to poletje zadnje srečno, v resnici srečno v njegovem življenju.
Meseca maja se je odpeljala vsa družina, kakor Kirgizi, iz zimovišča do čaganske reke v sadovnjake, in živela nomadsko življenje. Stepa je ležala nasičena, kakor da bi prebavljala ogromne snežene mase, ki jih je bila posrkala pozimi; ob posebno tihih večerih ni bilo slišati nobenega glasu.
Mnogo kasneje, ko so se v življenje vgne-zdili mnogi grdi šumi, v redkih lepih trenutkih, je Nikita segel v globine svoje duše po doživetju one tišine, in potem mu je bilo, kakor da je vse to izgubil za vedno.
Spomnil se je, kako so nekoč o mraku dospeli na cilj in pripravili tabor. Tekel je iz taborišča daleč, daleč v stepo. Preko vršičkov travnih bilk je bilo videti negibne, valovite Erte kamel in navpično postavljenih ojes. Solnce je poševno padalo na velblodje glave, jih barvalo rjavo-rdeče; kot tenke niti so viseli povodci z njihovih nozdrvL
Nad Nikito je v lenih krogih letel skozi sinjino skobec. Ena perot je morala biti ranjena. Od spodaj se je skozi vrzel v perju videla luč, in dolgo je bilo slišati enakomerno žvižganje zraka skozi režo. Nato je zopet nastala tišina, tako nenavadna tišina, da je Nikita iznenada začel jokati in v hipnem strahu bežal k materi.
Prvič je tedaj občutil, kako neizmerno velik je svet, in zaslutil nepojmljivo stroge zakone tega sveta.
Pa poletje ni nič vedelo za to strogost.
Ob čaganski reki je sprejel družino Kare-vih Jevgraf. Ta znameniti sestavni del Ka-reve hiše je igral v družini zelo določno, včasih kar tiransko ukazujočo vlogo, ne glede na to, da njegov čin ni bil visok. Svojčas so sprejeli Jevgrafa kot sadjarja. Starejši sadjarji so se radi norčevali iz njega, vendar mu pa niso skoraj nikoli ugovarjali, ker je znal brez mnogih besed vztrajati na svojem sklepu. Sedaj je bil že sani neke vrste praznik nad drugimi kmeti. Otroci so se držali Jevgrafa kakor klopi, hodili z njim po vrtovih; zabavati jih je znal — pomladno delo je bilo končano in drevje je čakalo dežja — spretneje nego vsaka pestunja.
Nikita je bil v osmem letu. Bil je čas, da se nauči, kako polagati mrežo in trnek, kako je vladati z drogom čoln, streljati s ptičarico in jezditi konja.
Tako se je zibal in jadral Nikitin zeleni oblak.
Pred Jevgrafovo kočo so zvečer kuhali večerjo 7,a vrtne delavce. Bila je krasna ura, ko so utrujeni, malobesedni delavci polegli v travo okrog brbotajočega, dišečega kotla, ki je visel med prekrižanimi kol mi. Včasih so se potem dolgo pletli pogovori o čudnih deželah, o ogromnem jesetru, ki je bil tako težak, da ga vsa kozaška naselbina ni mogla potegniti iz Urala, o starih naplenjenih zakladih Kirgizev, o drznih in velikih činih.
Ko je bila polem v poznem poletju stepa izsušena in siva, da je prasketalo pod stopinjo ter ležala kakor suha koža, se je lotil Jevgraf nadaljnjega dela: preganjati je začel poljske miši iz njihovih skrivališč. V mestu, v kmetijskem uradu, so plačali za vsako ubito poljsko miš po enajst kopejk. Oddati je bilo treba samo repe in zadnje krake; te so vknjižili, koža ni bila za rabo.
Vsa gola ploska stepa je bila posuta s črnimi obronki mišjih skrivališč. Samo Jev-grafov ostri čut je mogel v tem omrežju brazgotin izslediti prave mišje luknje. Lov se je vršil blizu čaganskega brega ali pa poleg vodnih tolmunov, ki jih solnce ni moglo izsušiti. Jevgraf je nosil vodo v čebrih, Nikita je pa vlival vodo v mišje rove. Grgraje so luknje požirale vodo. Nenadoma je začela voda vreti nazaj kakor iz prenapolnjene steklenice.
»Vidiš,« je dejal Jevgraf, »sedaj se jc zagozdila v luknjo. Toda dolgo ne zdrži, le kar vlivaj.«
Nekaj minut sta stala molče in dolila le še par perišč vode. Naenkrat je rov zopet požiral kakor prazen lijak. Jevgraf se je režal:
>Ne zmore več,«
lz zemlje se jc pokazal umazani, mokri podganji smrček. Poljska miš je prilezla na dan. Jevgraf je zavihtel gorjačo in jo udaril po glavi.
»Jojl« je zakričal Nikila.
>Ali se ti smili?« je vprašal Jevgraf. »Treba vedeti, kaj naj se smili. Enajst kopejk sva zaslužila skupaj — štiri funte kruha dobiš za ta denar.«
In iskala sla novih skrivališč.
Toda najlepše v tem srečnem Nikitovem poletju je bila njegova prva ježa na konju.
Srce mu je zastalo od ponosa in strahu, ko ga je Jevgraf prvič posadil nn majhnega, rjavega, sršastega kozaškega konjička. Bil je neosedlan, neobrzdan, namesto vajeti je imel okrog kocljantega vratu ovit povodec. Jevgraf je velel Nikiti, naj noge tesneje pritisne v konjičkove lakotnice, popravil je dečkovo držo v križu, da se ne bi nagibal naprej, in mu dal povodec v roke. Potem je pognal konja z lahnim ploskim udarcem.
Ježa je šla po brezovem drevoredu, ki je ločil nove nasade od starega vrta, v enakomernem, mirnem koraku, kakor da bi žival vedela, da nosi krhko breme.
Nikita si skoraj dihati ni upal. Sedel je kakor privezan in se boril proti želji, da bi potegnil za povodec in zaklical živali. Klobuk mu je zlezel v zatilnik. od vročine in zadržanega napora je ves rdel.
Slednjič se ni mogel več premagati, roka je segla naprej in potegnila povodec.
>lIop,< je dejal hripavo in pot ga je curkoma ohlil.
Sedaj se je začel odločilni trenutek. Konj je dobrodušno zganil z ušesi, kakor bi hotel vprašati jezdeca, če je prav razumel, potem je voljno prešel v vajeni drnec.
In Nikita ni padel s konja — ne, ne — niti na stran ni zlezel, ni se držal niti za grivo, njegovo telo je odskakovalo na konjskem hrbtu kakor žoga. Vesela samozavest je vstajala v njem, in ponosno je zvenel jasni krik v skladu z udari kopit:
»Hop, hop, hop ...«
In potem: »Stoj! Prrk
Ravno pred njim je rezal njegovo pot globok odtočni jarek, dobra dva koraka širok.
Konj se je ustavil. Nikita je zdrsnil na tla. Kaj storiti? Vrniti se? Nemogoče, ko je ravno prav začel jahati — jahati v diru. kakor pravi kozak. Pred njim, na drugi strani jarka, se je širil z osatom, polževko in votlimi drevesi obraščen travnik, po katerem so tekle ozke steze.
Nikita je sklenil, da mora na ono stran.
Dolgo je potezal povodec sem in tja, konj pa njegovih nerodnih in boječih pozivov ni
razumeL sklonil je glavo na tla in zdolgočasen začel muliti travo. Nikita ga je potrepljnl po vratu, skočil v jarek in ga hotel s povodcem potegniti za seboj. Toda konjiček je stal kakor vkopan, in Nikiti se je zdelo, da čita v njegovih očeh nem očitek. Skušal ga je pognati, mlaskal z jezikom in mu prijazno prigovarjal:
»Karinka, hop, hop, liajd!«
Vse zastonj, ni se ganil.
Nikita je zlezel zopet iz jarka in žalostno razmišljal. Na srečo je začel konj muliti travo.
Nikita se je prijel za grivo, se zavihtel kvišku, dosegel hrbet, se vzravnal in hotel konja obrniti. V tem trenutku pa se je konjiček pognal in že bil onstran jarka.
Kako se je obdržal na konju, Nikita sam ni vedel. Znašel se je nenadoma skoraj ležeč na konjevem hrbtu, in si iz vseh sil prizadeval, da bi ravno sedel.
Njegova rešitev je bila, da je konj neposredno po skoku prešel v skokot. In Nikita je sedel zopet ravno in držal povodec z obema rokama.
Neznan čut prelivajoče se toplote je pre-
vzel njegovo majhno telo. Nežno je ljubil ko-njička kakor človeka. Sramoval se je, da ni bil zaupal, tej lepi, pametni živali, da je bil dvomil nad plemenitim in hrabrim srcem kozaškega konja, ga pred prvo oviro plaho zadržal.
Podil je po senčnem, hladnem travniku, njegovi lasje so se dotikali listja na vrbah in brestih, njegov klobuk je ležal nekje onstran jarka; vsega tega pa niti opazil ni, letel je, in rjavi konjiček je bil kakor bliskovito urna gazela.
Ko se je vrnil, je pripovedoval staremu Jevgrafu, kako je preskočil jarek, pri tem pa zamolčal, da je bil najprej zlezel v jarek in skušal potegniti konja za seboj.
»Si ostal gori?« je nezaupno vprašal Jevgraf. Na vroče Nikitino zatrjevanje je dejal ravnodušno:
»Jezdec ne laže kakor lovec.<
Nikita je bil najprej tako užaljen, da je hotel vse izpovedati, toda preveč je bil srečen — prenesel je sumničenje in žalitev...
(Iz knjige: Konstantin Fedin: Bratje.)
M. Corday:
Tat
Lucija Hertal in Marcel Valcor sta sc zaročila. Lucija je živela v hiši svojega očeta in mu pomagala pri njegovih delih kot tajnica.
Dr. Hertal, ki je zgodaj postal vdovec, je našel v svojih študijah tolažbo in pozabljenje. Njegova fiziološka odkritja so bila zelo važna.
Njegov zet Marcel Valcor je obetal s svojimi tridesetimi leti, da postane slaven kirurg. Hvalili so jasnost njegovih diagnoz, drznost njegovih operacij in njegovo varno roko. Nekateri so ga dolžili celo prevelike smelosti, čeprav je doslej vse njegove operacije spremljal uspeh.
Ko sta se bila mlada človeka prvič srečala v očetovem laboratoriju, v katerem sta moža skupaj eksperimentirala, je imela Lucija nejasen, a globok vtis, kakor da je bila Marcela že nekoč videla. Kje? Kdaj? tega ni vedela povedati. Blesteče oči pod gostimi obrvmi so se ji zdele znane. Drugače ji je bil njegov možati obraz tuj. Morda ga je videla še kot mladeniča ali dečka? Na vsak način je moralo od njenega neznanega srečanja miniti že mnogo časa. Najsi pa je bilo tisto srečanje samo slučajno, je moralo imeti vendar nekaj posebnega na sebi, ker je še po tako dolgem času živelo v njenem srcu. Polagoma vzbujajoča se ljubezen do Valcorja pa je Luciji ta vtis kmalu potisnila v ozadje in nj več mislila nanj.
Valcor je neprestano delal v laboratoriju in Lucija ni nikdar z večjo vnemo pomagala svojemu očetu pri njegovih raziskavanjih. Tako sta se pogosto videla in Luciji se je zopet zgodilo, kakor da se spominja Marcela že od nekoč preje. Morda je to izviralo samo iz njene domišljije, ker je bil Marcel čisto podoben njenemu moškemu idealu; gotovo ga je videla samo v svojih sanjah. Vendar ji poslej ta stvar ni šla več iz spomina, niti po zaroki ne.
Nekega dne je vprašala svojega zaročenca: »Ali si gotov, da se nisva žc enkrat pred davnim časom videla?«
»Zal, da se na to ne spominjam,« }t je odgovoril smehljaje, »res mi je žal, kajti zelo rad ; bi te poznal, ko si bila še majhno deklctce.« |
Potem ni več silila vanj. Bila se jc torej motila. Dokler ji niso slednjič padle luskine z oči, ko je nekega dne izrekel ime svojega starega prijatelja. Rochemonl! To ime ji jc zadostovalo, da ji je oživel spomin. V duhu je videla otroško družbo pri Rochemontovih.
Tedaj ji je bilo približno deset let. Ker je bila precej tuja v tem krogu, je ostajala plaho v ozadju in tako je postala priča tistega prizora ...
Skupina dečkov je listala po albuma z znamkami, ki je bil last malega Rochemonta. Trgali so se zanj, vsak ga je hotel prvi videti. Tedaj se je posrečilo enemu, da ga je dobil v roke. Izkoristil je kratek pretep med ostalimi dečki, se splazil za neki naslonjač in jel s strani trgati posamezne znamke — pač najredkejše — in jih spravljati v žep ... In dasi je preteklo od takrat žc dobrih petnajst let, je videla Lucija dečka svetlih oči in gostih obrvi živo pred svojimi očmi. Tat je bil Marcel Valcor! Spomin je ni varal, da ga je bila žc nekoč videla. On je na to pozabil, toda ona je imela posebne razloge, da se jc nanj spominjala. On je bil kradel znamke, ki so imele za dečke veliko vrednost. Sposoben je bil storiti kaj ta-kcin — V kakšni strašni luči je vstajala sedaj Dred nio njegova podoba... Ali more iz ne-
poštenega dečka poslati pošten mož? Ali pa je ostal lakomen, nesposoben, da se upre iz-kušnjavi? Ali se sme s takim človek za vedno zvezati?
Ta vprašanja so jo mučila, kadar ji je zrl v oči in ji niso dala pokoja niti v njegovi odsotnosti; zaradi njih je prebila veliko noči brez sna.
Slednjič se je odločila, da vpraša očeta za svet, ne da bi imenovala Valcorja in ne da bi mu odkrila svoje boje. Lucija je zelo zaupala jasni očetovi pameti. Pričakovala je njegov odgovor kakor obtoženec razsodbe.
In oče se ni obotavljal s svojo sodbo. Po njegovem mnenju drži mož to, kar obeta kot deček, da se poteze značaja kakor poteze obraza z leti le ostreje izoblikujejo; glavne črte potekajo neizpremenjene od zibeli do groba. Življenje ostaja samo sebi zvesto. Človek se razvija po svoji naravi.
V Luciji sc jc nehote dvignil odpor proti takemu mnenju. »Kaj, človek naj se ne bi mogel otresti krivde, otroški greh naj bi ga obremenjeval še v moški dobi? Ali otroški pregrešek sploh zasluži označbo tatvine? In če je bil Valcor morda v resnici slabič — ali se ji ne bo posrečilo, da ga ozdravi, ali ga njena ljubezen ne bo mogla pretopiti in očistiti? — Potem pa jo je zopet prevzel strah: Ali je mogoče ljubiti, kogar ne cenimo? Za zdravniški poklic je potrebno najčistejše in najtrdnejše poštenje; saj se mu življenja slepo zaupajo. Kaj, če spada Valcor med tiste zdravnike, ki brezvestno izvršujejo operacije, naj so potrebne ali ne, naj bo nada na uspeh ali ne, samo zaradi mamona?
Ker svoje tajne ni mogla nikomur zaupati, je preživljala težke ure. Mnogokrat je bila na tem, da bi naravnost govorila z Valcorjem, toda bila je pretenkočutna, da bi mogla izreči obdolžitev.
Nekoč pa sc je vendarle osmelila.
»Ali večkrat kaj slišiš o svojem mladostnem prijatelju Rochemonta, s katerim sta se zadnjič slučajno srečala?«
»Žal, da ne; lako ljubezniv človek je, vedno sva se imela zelo rada. Spominjam se, kako mi je podal nekoč dokaz svojega posebnega zaupanja...«
»Kakšen je bil ta dokaz?«
»Njegovi starši so bili zanj in njegovo sestro povabili otroško družbo. Zjutraj tistega dne je pa imel nekoliko mrzlice ter je moral zato ostali v postelji. Vabil ni bilo mogoče več odpovedati. Zato ga je zastopala njegova sestra. Med zabavo sem letal ves čas med salonom in njegovo spalnico, da sem ga o vsem sproti obveščal. Ko sem mu povedal, da pregledujejo tovariši njegov album za znamke, ki mu je bil silno drag, se je zelo razburiL
»Sedaj jim ga ne moreš enostavno vzeti ix rok,« mi je dejal, »toda poizkusi iztrgati iz njega vsaj najredkejše znamke. Drugače mi pb utegnejo ti cepci izmakniti!«
Opozoril me je na najdragocenejše znamke in jaz sem storil, kakor mi je veleL Toda če bi me bil tedaj kdo zalotil, bi me bil gotoro imel za malopridneža!«
Valcor ni vedel, zakaj je la priprosta zgodbica tako silno učinkovala na Lucijo. Viharno ga je objela in ga vsa solzna vroče poljubila, kakor da bi tfa bila izgubila in sedaj zopet tuOla.

J tsgoslov.-francoske manifestacije
Ob obisku jugoslovanskih bojevnikov v Parizu
Celje
Pariz, (1. junija. AA. Danes je bila na svečan način izvršena posvetitev pokopališča jugoslovanskih bojevnikov v Thiaisu. Posvetitvi je prisostvovala delegacija bivših bojevnikov, predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter jugoslovanskega poslaništva in jugoslovanske kolonije. Grobovi so bili okrašeni s francoskimi ln jugoslovanskimi zastavami. Na pokopališču je dozdaj pokopanih 612 jugoslovanskih vojakov. Ko bo postavljen drugo leto na pokopališču spomenik bo pokopanih tam še !KK) junakov ter bodo ob tej priliki postavljena posebna vrata. Vsa delegacija bivših jugoslovanskih bojevnikov je prišla na pokopališče ob 9. Na čelu delegacije so bili predstavniki »Poilus d'Orient« in jugoslovanska zastava. Sredi pokopališča je bil postavljen sarkofag 6 cvetjem.
Minister za pokojnine Champetier de Ribes je imel govor, v katerem se je spominjal obiska francoskih bojevnikov v Belgradu, ki je bil posvečen francoskim junakom, ki tam počivajo, kakor je posvečen obisk jugoslovanskih bojevnikov spominu jugoslovanskih junakov, ki počivajo v Parizu. Ti mrtvi so jamstvo za francosko-jugoslovansko prijateljstvo.
Nato je govoril predsednik združenja jugoslovanskih rezervnih oficirjev in bojevnikov Rado-savljcvic, ki se je zahvalil ministru za tople besede.
Poslanik Spalajkovič je v svojem govoru dejal, da so misli in občutki v teli svečanih trenutkih posvečeni enako padlim francoskim kakor jugoslovanskim bojevnikom.
Nato se je izvršila posvetitev kolača, ki je bil prinešen iz Belgrada. Prisotni so si ogledali grobove ter položili nanje vence, prinesene iz Belgrada, Zagreba in Ljubljane.
Nn grobove jugoslovanskih borcev je bil položen venec združenih slovaških žen v Stari Pazovi. >
Pariz, 0. junija. AA. Dopoldne ob 11.15 je bil j
prirejen delegaciji bivših jugoslovanskih bojevni-kov svečan sprejem v vojaškem cerclu. Vojnega mi- , nislru je zastopal francoski maršal iu jugoslovanski < vojvoda Franchet d'Esperay, ki je imel govor, v katerem jo dejal, da vojni minister obžaluje, da je osebno zadržan pozdraviti jugoslovanske bojevnike. Francija in Jugoslavija sta bili zvezani za časa borb svetovne vojne in tako bosta ostali tudi zvezani v miru za večne čase.
Jugoslavija ima v osebi kralja Aleksandra najsposobnejšega vodjo, ki ga je spoznal pri delu za rešitev in blagor svojega naroda. Prepričan sem, je dejal maršal, da bo Jugoslavija pod njegovim vodstvom doživela vrhunec razvoja in moči. Besede maršala so prisotni pozdravili s klicem: Živel kralj Aleksander! Živela Francija! Glasba je in-tonirala nalo jugoslovansko in francosko himno. Predsednik združenja francoskih bojevnikov in rezervnih častnikov Ferry je nato v svojem govoru naglasil, da ne smemo pozabili, da sta naši dve državi največ trpeli za časa svetovne vojne.
Jugoslovanskim bojevnikom so bile nato razdeljeno značke združenja francoskih rezervnih častnikov in bivših bojevnikov. Podpolkovnik Rado-savljevič se je v lepem govoru zahvalil za dokaze tolikega prijateljstva ter naglasil ljubezen do Francije in francoske vojske.
Parriz, 6. junija. AA. Po govoru jugoslovanskega poslanika Spalajkoviča pri sprejemu bivših bojevnikov v vojaškem cerclu je bilo servirano prisotnim častno vino. Danes popoldne bo bojevnike sprejel predsednik francoske republike Doumergue.
Kraljevič na Jadranu
Split, 6. junija. AA. Včeraj popoldne so Nj. Vis. prestolonaslednik Peter in princa Tomislav in Andrej napravili izlet do Marjanske ceste. Tu so stopili v hišo št. 13 in obiskali go. Dojko Radino-vič, soprogo Gjure, ki je polnih 6 let bila zaposlena v dvoru pri negi kraljevičev. Ta visoki obisk je prijetno iznenadil go. Radinovič in vse one, ki so videli s kakšno ljubeznijo se mladi princi spominjajo vseh onih, ki so zanje skrbeli.
Nezgoda generala Ba^bo
Rim, 6. junija. AA. Uradni komunike pravi: Po končanem pregledu letalskih naprav v Neaplju je minister za letalstvo general Balbo dal znamenje za povratek v Rim. Vodno letalo, ki ga je upravljal sam, pa se ni hotelo dvigniti in je z veliko hitrostjo padlo v vodo. Očividno je bilo letalo pri pristanku zadelo v trd predmet, tako da je bilo že pred odletom poškodovano. General Balbo in njegov spremljevale major Cagna sta bila z letalom hipoma pod vodo. Po dolgem naporu sta se rešila iz letala in splavala na površino. Tu sta se prijela za polomljeni krili letala, nakar so ju rešili. General Balbo je bil ranjen na obrazu, na prsih in po nogah. Po zdravniškem pregledu je z drugim letalom odletel v Rim in takoj poročal predsedniku vlade o nesreči.
Nemčija ne snisli na bankrot
Berlin, 6. junija. AA. V političnih in finančnih krogih nemške prestolnice je bil z začudenjem sprejet članek, ki ga je objavil »Daily Herald« nn dan prihoda nemškega državnega kancelarja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa v London. List je namreč objavil debelo tiskani članek pod naslovom: »Ali bo Nemčija proglasila bankrot?« Pisec tega članka se vprašuje, kaj bo neki storila Nemčija spričo njenih gospodarskih težkoč in ali bo z reparacijskimi dajatvami odpovedala tudi obrestna plačila svojih zunanjih posojil.
Berlinski finančni in politični krogi izjavljajo, da v Nemčiji nihče ne misli na državni bankrot in opozarjajo na opetovane izjave članov državne vlade in predsednika nemške narodne banke, da reparacijske dajatve nimajo nikake zveze z zasebnimi posojili. Nemčija zahteva moratorij za Youn-gove reparacije le, da si olajša svoj notranji gospodarski položaj in da si s tem omogoči nadaljno redno odplačevanje svojih zaseb. zunanjih posojil.
Na Švedskem sneži
Stockholm, 6. jun. ž. V Stockholm in srednjo Švedsko se je vrnila zima in temperatura jc padla pod —4. V Stockliolmu in drugih pokrajinah Švedske jc padal debel sneg.
Marihov
In Maribor?
To dni se vrši v Ljubljani velesejem. V zadnjih letih 60 opaža, da zanimanje za velesejem v območju bivše mariborske oblasti vsebolj usiha. Razlogi so precej očividni in otipljivi in ne kaže o njih razpravljati. Pač pa smo videli, da je nedavna vinska razstava v unionekih prostorih krasno uspela. Težki so udarci, ki so v zadnjih letih prišli nad Maribor in njegovo gospodarstvo v obliki neštetih likvidacij. Ali bo mariborsko gospodarstvo moglo vse to sploh preboleti? To vprašanje se je vsiljevalo samo po sebi. Sledili so številni konkur-zi, ki so se namnožili do usodnega števila. Edino, kar bi moglo mariborsko gospodarstvo še rešiti, je tujski promet in so merodajni krogi v intenzivnem delu za dvigom tujskega prometa. K vsemu temu pa bi moglo priti še to, da se vsako Ir.etje ali četrto leto- priredi v Mariboru posebna razstava, ki naj bi bila viden dokaz visoke stopnje, na kateri se nahaja naše obrtništvo in druge gospodarske panoge. Vinska razstava bi se mogla vršiti vsako leto. Vse to bi ne pomenilo niti zdaleka kakšne konkurence. Dejstvo je namreč: ljubljanski velesejem ne more iz naravnih razlogov zajeti vsega našega gospodarstva. Samo več pobudnosti bi bilo treba in — korajže. Ne 6pati in potem jamrati!
□	Na obletnico škofovskega imenovanja vla-dike dr. Karlina za nadpastirja lavantinske škofije se je vršila včeraj dopoldne v tukajšnji stolnici pontifikalna sveta maša, ki jo je ob asistenci daroval pomožni škof dr. Tomažič in ki se je zaključila s svečano zahvalnico.
□	Krstno slavljc mariborskega topniikega polka se je v vojašnici vojvode Putnika na svečan način obhajalo dne 5. junija kot spomin na oni svečani trenutek, ko so čete 32. topniškega polka zmagovito prestopile tla Gosposvetskega polja. Slavlja so se udeležili predstavniki posameznih oblastev in uradov. Obrede je opravil za katoliško vero izpoved garnizijski svečenik Zavadlal, za pravoslavno pa prota Trbojevič. Slavnostni govor je imel polkovni poveljnik polkovnik Radovanovič, ki je svoja ognjevita izvajanja zaključil z vzklikom: Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander. Gromko je odjeknil »Živio« iz grl topničarjev. Po defileju je bila na vrtu pred častniškim paviljonom zakuska, h kateri jc domačin polkovnik Radovanovič povabil številne odlične goste.
□	Likvidacija. Te dni se^jc izvršila likvidacija tukajšnje podružnice Radio-Ljubljana; kakor do-znamo sc bo na novo osnovala zadruga Radio-Ma-ribor.
□	Nezgoda 6 letnega fantka. Afoert Plakolm, kočijažev sinček iz Slivnice, je prišel po nesrečnem naključju pod voz, Strlo mu je desno nogo v pod-,<olenu. Razen tega je zadobil poškodbe po celem telesu. F»epeljali so ga v splošno bolnišnico.
acherlin
rarčesni prašek v originalnih steklenicah tn škat-Jjicah uniči ves mrčes. Dobiva se povsod Zarhcrlin«, f jnbljana Beethovnova ulica štev. lfi
& Na osebno delo (kuluk) na občinskih cestah v Celju je pozvanih v mestu 45 oseb za 9. in 10. t. m.
0 Hišni vodomeri. Mcstnu občina ccljska oddaja montaže 425 komadov hišnih vodomerov iu sprejema ponudbe do 12. t. m. Natančnejše podatke si eventl. reflektunti lahko ogledajo na uradni deski mestnega nučelstva.
0 Pogumna žeiisku je 35 letna posestnicu Marija Cvikel iz Mozirja. V četrtek jc nastal na njenem posestvu silen požar, ki je hitro u pepel i I hišo, hlev iu svinjak. Vkljub veliki nevarnosti je žena še revšila živino iz gorečega hleva. Medtem ko jo reševala svinje, se Je zrušila streha svinjaka, tako da je komaj še ušla na prosto. Nato je rešila še otroke i/ poreče hiše. Zadobila pa je pri reševanju smrtno nevarne opekline, zaradi česar so jo odpeljali v celjsko bolnišnico.
0 Šport. Danes ob pol II dopoldne se vrši na igrišču Atletikov prvenstvena nogometna tekmn med SK Trbovlje in SK Atletik — Prvenstveni tenis turnir med SK Celjem in SK Itapidom bo danes oh 9 dopoldne v mestnem parku na prostoru SK Celje.
0 Okoliška občina razglaša, da se dobijo hišne tablice samo še do 13. t. ni. na občinskem uradu, kjer jih naj hišni posestniki dvignejo. Hišni posestniki, ki jih do takrat ne bi dvignili, se opozarjajo, da se bodo po tem terminu tablice pritrdile od občine na njihove stroške.
S2f Umrla je v javni bolnišnici 57 letim Kvartič Julijami iz Velenja.
0 Izlet na Brezje-Bled iz celjske kotline je zagotovljen, ker se je prijavilo zadostilo število udeležencev. Kdor bi se hotel še prijaviti. naj to stori do S. junija. Odhod iz Celja je v soboto. t3. t. m., ob |iol 2. povratek v Cel je v nedeljo okrog polnoči.
0 Ponovno opozarjamo na izlet Družabnega kluba na goro Oljko v nedeljo, 14. t. m. Odhod iz Celju ob 8 zjutraj s savinjskim vlakom. Vabljeni so vsi člani in prijatelji kluba.
0 Nočno lekarniško službo ima ta teden do sobote, 13. t. m., zjutraj lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
0 Stavbna zadruga državnih uslužbencev v Celju ima v torek, 23. junija, ob pol 8 zvečer svoj redni občni zbor v gostilniških prostorih Narodnega doma v Celju. Zadružniki morajo javiti svoje samostojne predloge v smislu pravil 8 dni pred oibčnim zborom.
□	Mariborska industrija se razvija. Tovarna svilenih izdelkov v Mlinski ulici bo svoj obrat znatno povečala. Sedanjim objektom se bodo dogradili še drugi novi objekti in sicer predvsem barvarne, sušilnice in apreturni lokali. Izpopolnitev navedene tvornicc se bo izvršila že tekom poletja.
□	Moški zbor »Maribor« ima jutri ob 20 pevsko vajo. Vsi!
□	Smrt 5 letnega dečka radi avtomobilskega izpuha. Pri Mrovletovih so prejeli kurivo, katerega so dostavili z tovornim avtom na dom. Mrovletov 5 letni sinček je šel za avto in šel z ustmi v cev, ki je namenjena za izpuh, skušajoč na tak način »telefonirali«. Toda v tem trenutku je šofer pognal avto in v dečkova usla je puhnil plamen ter ga ožgal, tako da je deček umrl na posledicah težkih poškodb.
□	Nova trgovina živil Lcsjak, Gosposka 11,
nudi svežo in praženo kavo, čaj, kakao, riž, olje po najnižjih cenah. Se priporoča za obisk.
O Pečenje brez masti, peka brez nadzorstva. Gdč. Frika Perg iz Dunaja-Karlsruhe, ki je predavala z velikimi uspehi v Ljubljani in Zagrebu, pride tudi v Maribor in bode predavala o praktičnem pečenju in peki dne 8. in 9. junija ob 17 dne 10. junija pa ob 20 v obednici dekliške meščanske šole, vhod Razlagova ulica 14. Vstop popolnoma prost, po predavanju pa se bodo razdeljevala med predavanjem pripravljena jedila brezplačno za obiskovalce tečaja. Ker se bodo vršila predavanja gdč. E. Perg samo ob zgoraj navedenih dneh, prosi imenovana p. n. gospodinje za polnoštevilno udeležbo.
□	Vse posle lahko opravite ludi v naši podružnici na Aleksandrovi cesti. Tamkaj se lahko oddajo tudi vesti namenjene za uredniški del našega lista. Zlasti se tiče to vseh tistih, ki stanujejo v Melj u in v graškem predmestju.
n Otvoritev dečje počitniške kolonije na Pohorju bo dne 15. t. m. Med drugim je sprejetih v Počitniški dom kraljice Marije več revnih otrok iz Korotana, 26 iz Trsta in 10 iz Vestlalije.
rtovo mesto
Novi garnizijski komandant novomeške garni-zije podpolkovnik g. Vaclav Dic, je prispel v tukajšnjo garnizijo dne 2. junija. Novega g. komandanta najprisrčneje pozdravljamo in mu želimo v naši dolenjski metropoli vse zadovoljstvo.
Farna procesija presv. Rcšnjega Telesa se jo izvršila ob najlepšem vremenu, obilni udeležbi in v najlepšem redu. V procesiji so bili zastopani vsi tuk. uradi, šole, gimnazija, društva in korporacije. Procesijo je zelo poživilo vojaštvo novomeške garnizije, ki je ob zvokih tukajšnjega »Godbenega društva« strumno korakalo. Vojaštvo je tudi ob baldahinu, katerega so nosili ludi letos člani Kat. društva rok. pomočnikov, imelo častno stražo Najsvetejšemu, katerega jo nosil presvetli g. prošt Karel Čer in. Po 15 letih smo zopet slišali častne salve, ki jih je oddalo vojaštvo pri vseh štirih evangelijih. Za mlajšo generacijo, ki se ne spominja nekdanje meščanske garde, je bilo to nekaj povsem novega.
Poizvedovanja
Našla se je večja vsota denar,ia. Dobi sc: Poljanska cesta 23, dvorišče, od pol 12 do pol 1.
TVCRNtCA
ČJKCrUJS
^ t * w
Olj-
Okusno in zdrava je
G. Ivan Jelene, načelnik gasilnega društva v Celju, katero obhaja svojo 60 letnico (glej llustr. Slovenec!). G. Jelene že 21 let deluje pri gasilnem društvu.
REKLAMNE CENE!	REKLAMNE CENE!
TRAJNA ONDULAC1JA
120—150 Din, zajamčeno mojstersko delo, brez bolečin in opeklin. F. KRAN|C, frizer za dame. Celje, Glavni trg št. IS, E. PAIDASCH, frizer za dame, v hiši trgovca Koniga.
P(ui
Gospodinjska šolu šol. sester v Ptuju, V Mladiki v Ptuju se prične s I. oktobrom celoletna gospodinjska šola iu trimesečni gos|io-dinjski tečaj. Sprejemajo se deklice, ki so dovršile obvezne šole in ki sc žele praktično in teoretično izobraziti v gospodinjstvu. Natančnejša pojasnila daje vodstvo samo. V zavodu lahko stanujejo tudi deklice, ki obiskujejo znn. šole gimnazijo ali mešč. šole.
Sv. Jurij ob f. žel.
Kolesarska nesreča. Ni še dolgo, ko je. kolesar zavozil v taksi in si napravil veliko škodo na kolesu in še poškodoval samega sebe. Sedaj pa že zopet na praznik presv. R. Telesa nova kolesarska nesreča, ki pa sc je zgodila kukor po navadi, radi neprevidnosti kolesarja samega. B. jc v svoji dirki skozi Irg zavozil v skupino starili žen in v tem ka-rambolu podrl s kolesom neko ženico ua tla in jo prav občutno poškodoval. Tudi sam se jo znašel na zemlji in se pri padcu poškodoval levo roko lako, da si je moral iskati pomoči pri tukajšnjem zdravniku. Sploh se opaža v našem Irgu, da so postali nekateri kolesarji preveč predrzni. Dirkajo navzlic prepovedi kar po trotoarju v spodnjem Irgu, ki je napravljen samo za pešce, nikakor pa ne za kolesarje.
Murska Sobota
Veliko zanimanje za grofovsko knjižnico. Pred nedavnim srno poročali, da je knjigarnar Halni Izidor kupil knjižnico grofa Szaparvja. Knjige je začel razprodajah. Za nje vlada veliko zanimanje. Dosedaj so se oglasili kupci iz: Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Budimpešte, Dunaja, Tropava, Graza, Szombatlielya itd. V knjižnici je več znamenitih knjig, ki bodo v ponos vsaki veliki knjižnici.
Društvo za narodno zdravje je imelo sejo, na kateri se je razpravljalo o načinu, kako prodreti z organizacijo med narod. Za podnačelnika društva jc bil izvoljen g. Fr. Koicnc, urednik Novin.
Zmaga »Mure«. V četrtek, dne 4 t. tn. se jc tukajšnji športni klub pomeril z Železničarjem iz Maribora. Mura je zmagala v razmerju 3:1.
Rogašha slatina
Desetletnico neumornega in zaslužnega deta v Slatinskem zdravilišču zaključi 11. t. m. njegov ravnatelj dr. Fran Ster. Bodi mu dano dovesti zdravilišče do čini višjega razmaha in blagostanja. Nebroj čestitk in srčnih voščil od gostov in domačinov!
Petnajsti junij započne glavno sezono. Število gostov raste. V ponedeljek 8. t. m. pričakujemo lavantinskega vladiko prevzv. gosp. dr. Andreja Karlina.
Poinladck Rdečega križa priredi v soboto 13 t. in. ob 8 zvečer in v nedeljo 14. t. m. ob pol 4 popoldne gledališko predstavo. To je: »Zgodba Male Rože. Dejanje se vrši v deželi in mladostni dobi svete Male Terezije od I. 1S77 do I. 1888.
Knjižnica je gostom svak dan ob vsaki uri na razpolago.
»Lepa knjiga« je naslov izložbenemu oknu na prometnem kraju, kamor se od tedna do tedna vlagajo nekatere pomembnejše književne novosti iz našega in inozemskega kulturnega sveta.
S
V odprti igri naj se. Primorjc spopade danfcs z državnim prvakom Concordijo!
Danes gre za vse:
Ljubljanski klubi morajo z zadnjih mest prvenstvene tabele. Če zaostane jo, so za nadaljnjo borbo izgubljeni.
It-ga se Primorje dobro zaveda Ve pa ludi, dn je zadnja predvčerajšnja tekma Concordijo z. Grndjanskim potekla nn nizkem nivoju in da zato ne bo prav noben čudež, če ostanejo domačini nu svojih tleh zmagoviti.
V	to je jx>trebno sodelovanje občiustvu. Ljubljana ima dokaj vnetega športnega občinstva, ki se zaveda, kaj pomeni, če Concordija zapusti Ljubljano poražena. Coneordija je državni prvak in kot tak reprezentant najboljšega nogometa v državi. Jutri naj Ljnbljana prvič v odprti prvenstveni borbi dokaže, da ne zaostaja zn ostalimi mesti v državi, če se le hoče borili s tnko vnemo in doslednostjo, kakor moštva iz. Splita. Zagreba in Belgrada.
lega trdovratnega člana doslej ni bilo med nami. Primorje pn je opetovano pokazalo, da gn ceni in da se ga zna posluž.itl.
Zato bo današnja tekma nu igrišču Primor-jn, lahko brez prctirnvnnjn rečemo, dogodek, kakoršnim ljubljanski športnik nc prisostvuje vsak dan.
Tekma se odigra ob vseken- vremenu ob 17.30 na igrišču ASK Primorje. Prcdtekma ob 15.43 Jadran : Grafika.
Danes v nedeljo goslujc v Novem mestu in se fKinieri z domačim moštvom SK Ilirija rez. iz Ljubljane. Moštvo SK Ilirije goji lep in koristen nogomet, kar prič i rezultat nedeljske tekme z SK Gradjanski. Moštvo domačega kluba SK Klan je v formi, zato bo tekma niid vse zanimiva.
ASK Primorje (nogom. sekcija). Pri današnji tekmi vršijo službo gg.: Vrhovni reditelj g. Zupane, bil jeter ji: Buiičič, Glinšek. Reditelji: Cek. Fuclt«:, čuk. Zaje. Jnntcs. Strnnd, Podboršek, Končan, Barie, Cnlcari. Blagajna: llusl, Rovnn. Gostišn, Vrhovnik, Snncin, Mo-dest, Vončina Miro. Vsi imenovani morajo biti najkasneje ob 15 na našem igrišču.
SK Grafika. Danes ob 14.45 naj hodo naslednji igralci pri glavnem vhodu nn igrišču SK Pri morja: Zupančič. Kobnl. Novak-ficžan, som. J u vn n (Žagar)-T robe v šok, Srcbotnjak. Kmetic, Polnilo. Stupica 11 in štromnjer. Gospodar naj bo ob pol 11 v društvenih prostorih.
si navedeni naj prinesejo opremo seboj. Vsi in točno! — Načelnik.
Cerkveni vesintU
Tri d nevne duhovne vaje 7a nkademičork** b*> do v uršulinskom samostanu v Ljubljani. Začetek y nedeljo 14. junija ob 5 popoldne. Udeleženke imajo vso oskrbo v samostanu proti mali odškodnini. Prijave prosimo čimprej na predstojništvo uršulinskegn samostanu v Ljubljani. Vabimo k obilni udeležbi vso, ki so željne verske poglobitve.
V	uršulinski cerkvi sc prične v petek 12. junija osmina presv. Srca Jezusovega. Vsok dan bo ob G sv. masa z blagoslovom in zvečer ob pol S govor in litanije.
II. Vnanja kongregacija pri čč. nršiilinkah v Ljubljani ima danes popoldne ob 2 »kod. Pridilo vse. — Voditelj.
f: firaštrenefa {'vVfnic
Francoski institut opoznrjn, <!n bo v četrtek 11. t. ni. predaval g. R. Warnier, in sirrr v društvenih prosiorih v Narodnem domu. Naslov predavanja: Gobineau. njegovo življenje In pomen, j Začetek ob 21. Vabimo.
Nar. žel. glasbeno društvo *Kln?!i< ima svoj Vil. redni letni občni zbor v pone b liek 8. junija ob 0 zvi čer v Ljubljanskem dvoru. Udeležba z.a vse člane obve,.4j.
Ji
Nagajivha
Jnkec bcdakec rad vino je l<-kal — pa prišla ponj bela žena i 'iiirt. Jakec bedakec je milo zajt, in se zaril pod odejo kot krt.
Smrt pa je dvignila koso — švrk! švrk! — Jakec bedakec je moral umreti. Smrt ga ponesla pred raj je. >Trk! trk!< — tam pa pijančka niso hoteli sprejeti...
Mirko Kunčič:
Gospod Muholjub
i.
Gospod Muholjub je čepel v mreži na preži in zehal od dolgočasja. Slab lov se mu je obetal ta dan. 2e tri muhe debeluhe so se bile zaletele v njegovo zanko, pa so vse tri pravočasno odnesle pete...
Gospod Muholjub je vdano skomignil z rameni in zamodroval:
»Na svetu je že tako. Včasih nas smola preganja vsepovsod, vč«sih pa se nam sreča smehlja od vseh strani, ln je naša smola včasih za druge sreča in naša sreča za druge brikost... V tem smo si enaki vsi: ljudje, muhe in pajki.<
Komaj je utegnil to modrost do kraja pretehtati — je postal pozoren.
Dve klepetavi muhi sta prifrčali odnekod in sedli na okvir velike stenske slike nedaleč od njegove pajčevine.
Prva muha je za brenčal a:
»Jej, to ti moram še povedati! Pravkar mi je pravila debela Maruša — saj jo poznaš: na umazanem stropu krčmarja TolsUoglava domuje in zoprno brenčeč je njen glas — pravila mi je torej, da bo zdajle popoldne pri Tolstoglavu gostija. Pili bodo kuhano vino, je pravila, ki je baje tako sladko — nuni —, je pravila, da se povabljeni gostje že naprej oblizujejo okoli ust, je pravila. To bi bilo nekaj za naju!«
Druga muha je zabrenčala:
»Ce je resnica, kar je Maruša pravila, se nama obetajo lepe urice. Nasrkali se ga bova, da bo veselje. Saiuo,< jo je zdajci močno zaskrbelo, »da naju ne prehiti drhal takih požeruhinj, kot jo debela Maruša. Kar koj odletiva tja, da si izbereva prostor, odkoder bova lahko nemoteno oprezovali.«
Rekši sta gospodični muhi jadrno od-brzeli.
Gospod Muholjub je debelo požrl slino, srdito udaril z nogo ob zid in razočarano vzdihnil:
>Na — žo zopet nič!«
Čemerno jo povesil glavo in se iznova res pogreznil v mrke misli tn dolgočasno zehanje.
2.
Večerilo se je.
Uspavajoča tišina je zavladala v samotni
izbi.
Gospod Muholjub je zadremal in pozabil na vse.
Iz najslajšega spanja so ga predramili razigrani glasovi in glup grohot.
Gospod Muholjub je oprl oči, krmcžljavo pogledal okoli sebe, zlezel na prag svojega ozkega domka in prisluhni!.
»Aha!« se mu je posvetilo v glavi. »To sta bržkone oni dvo klepetavi muhi. Bo vsaj nekaj zabave spet, hehe ...«
Vriskajoč in prepevajoč sta privihrali gospodični muhi skozi okno. Nekaj časa sta se razposajeno podili po izbi sem in tja in prešerno opletali s krili okoli sebe, nato pa sta upehani sedli na zid tik Muholjubove pajčevine.
»Aha!« je uganil gospod Muholjub. »Pi-
jani sta... Topot bom imel morda kaj več sreče. Poskusimo!«
Iu je začel s sladkim glasom vabiti razposajeni par:
>Klanjam se, krasotici moji, klanjam se! Odkod pa tako zidane volje, odkod? Pridita bliže, pridita! Mi bosta kaj lepega povedali. Dovolita, da se vama predstavim: Gospod Muholjub, hišui posestuik in modrijan in še kaj.«
Gospodični muhi sta osupnili. Takšne prijaznosti nista bili vajeni.
»Hm,« je pomislila prva, ko si je ogledala gospoda Muholjuba od nog do glave, »hm, saj je čedeu dečko. Takšne oči, kot jih ima on, ne morejo lagati. Krasotici — je dejal. Lep pcklon. Bo že re6. Pa se dajmo malo pozabavati, no, ko 6mo že tako veselo razpoloženi in imamo toliko zlatega časa!«
In se je pomaknila za prst bliže.
> Dober večer, gospod Muholjub 1« je nežno zabrenčala druga muha. ^Prijetno ste naju izneuadili s svojim veleprijaznim povabilom. Dovolite, da se vam tudi midve predstaviva: gospodična Zlatku in gospodična Slatka. Da bi vas obiskali? Hm, ali se vam ne zdi, da je že malce pozno?«
In se je pomaknila za dva prsta bliže.
>Kaj bo jK>zno, krasotici moji. Saj še zarja ni ugasnila, saj še zvezde niso zasijale! In naj bi bilo pozno ju naj bi bilo temno kot v rogu — kaj za tol Vajine divne oči lii liki sobice razsvetlile najtemnejšo noč... Pridita, pridita, da vama zapojem najlepšo pesem, ki jo znam!«
Pijanima muhama je burito zatrepetalo srce. Nič več se nisla obotavljali. Vrtoglavi, kakor sta bili, sla brez pomisleka in brez zle slutnje vstopili.
»Izvolita sesti, gospodični,« jima jc vljudno velel gospod Muholjub. »Saj je preproga v mojem domku mehkejša od svile in žameta v pravljičnih dvorcih.«
Kakor sladka godba je zvenel pajkov glas muhama na uho. Omamljeni sta se kar koj odzvali vljudnemu povabilu in sedli na mehko preprogo. A v tem hipu sta so že povsem zamotali s krili in nožicami v paj-čevino...
>.Toh! Prejeli!« sta zavriščali in v smrtni grozi izhulili oči. »Kaj pa je to, gospod Muholjub, kaj pa je to? Pomagajte I Pomngnjte!«
5-Takoj, takoj I« se je veselo zahehetal gospod Muholjub in si zadovoljno pogladil dolge brke. Nato se je skokoma pognal do njiju in Jima ročno upihnil luč življenja...
Sit sladke mušje krvi je i/rekel gospod Muholjub ono noč tele znamenite hesede, ki zaslužijo, da jih ovekovečim:
»Na svetu je že tako! Nekaj jih je, ki živijo od lastne pameti, nekaj pa, ki živijo od neumnosti drugih. V tem smo si enaki vsi: ljudje, muhe in pajki...«
Kenda Ivan:
Zlata krona
Na Štajerskem nekje se nahaja visoka gora Kozjak, čije Se precej strmi vrh pokrivajo sive skale. Pod njimi pa so najiajajo gozdovi in Širni pašniki, na katerih se pasejo ogromne črede ovac in koz. Ce je gora dobila ime po teh kozah, ne vem.
V tej gori, tako sem slišal praviti stare ljudi, je gospodovala v svojem podzemeljskem kristalnem gradu mogočna gorska vila.
Nekoč je iskal tod okoli neki pastir svoje od črede ubeglo jagnje. Šel je vedno višje in višje ter slednjič že ves poten prispel do sivih skal, ne da bi našel jagnje. Pred nekim rovom, katerega še nikoli ni bil opazil, j se mu je zdela trava poteptana. Zato se je v nadi, da najde izgubljeno jagnje, splazil vanj. Rov je bil vlažen in temen, le v daljavi je zapazil nekaj se sveti ikajočega. Radosten je hitel pastir k svetlobi, misleč, da je to njegovo jagnje. Kako se je pa začudil, ko je namesto ovce našel dragoceno zlato krono, posuto s samimi biseri in smaragdi. Radovedno je pobral dragocenost in ob siju biserov šel dalje po hodniku ter prispel do nekih kamenibih vratic, odkoder mu je zadonelo naproti krasno petje. Brez strahu je pritisnil na kljuko in hip nato je že stal v veliki svetli dvorani iz samih krasnih kapnikov. Ob siju neke modrikaste luči je ob stenah zagledal majhne gredice polne najlepših cvetlic. Pla-ninke, rododendroni, ovišči, rdeči nageljni in še nmoge druge lepe cvetlice so rastle tam. V sredini dvorane pa je zagledal na prestolu iz srebra in zlata in biserov krasno gorsko vilo, ki je pela prelepo pesem. Brž, ko ga je zagledala, je skočila k njemu in vzkliknila: sMrja krona!«
Pastir ji je izročil dragocenost, katero je posadila na svoje valovite zlate lase, nato pa rekla: »Kako seru vesela, da jo zopet imam, ti si mi vrnil mojo moč. Včeraj, ko sem zopet po dolgem času posetila vašo zemljo, sem jo nekje zgubila. Pod katero zvezdo si rojen, da si našel to dragocenost?« To iz govorivši ga prime za roko in pelje ob stenah okrog. »Poglej sem, vso te cvetlice so ča-rovne in če si jih nabereš za šopek, si eden najsrečnejših ljudi na svetu. Te planinke ti prinesejo zdravja, ti svišči zndovoljnost, ro dodendron denar, oni jeglič tam pa večno mladost.«
Pastir je utrgal od vsake cvellice po nekaj cvetov ter si tak« kmalu nabral lep šopek, za katerega se je radosten zahvaljeval I gorski vili — — —
Ivan Albreht:
Nevidni koren
Cirkuška gospodična ga gleda, zmajuje z glavo in meni:
»Malo počakaj, morda ti bom kmalu lahko povedala!«
Nato smukne venkaj, n Tinče ostane kakor v začarani votlini sam v zatohlem cirkusu. Tu in tam mu udari na uho glas neznano živali, včasi tuja popevka cirkuških vetrnjakov, potem je vse tiho kot mrtvo. Za hip pomisli Tinče na dom in na babico. Morda se je medtem prebudila in ga začela klicati, pa ni bilo nikogar, ki bi jo sprenvil na klop pred hišo. — Kaj so si mislili mati, ko so dopoldne prišli kuhat kosilo in so zaman iskali Tinčeta, da bi jim rianosil v kuhinjo drv? — Jedko kesanje ga obhaja in vrhu tega je še truden, da bi najrajši legel in zaspal.
Tinče, Tinče,« kljuje očitanje v srcu, J grdo si naredil, ko si se tako tatinsko po-tepel z doma! Babica ti pije za teboj, mati te v skrbeh iščejo. — Kaj bo, če ne dobiš nevidnega korena?!«
Solze mu začno silili v oči, tedaj pa spet zasliši Belo:
> Preskrbi m ti ž«, kar želiš, ali tako lahko kakor si morda misliš, to no pcjde!
Kakor bi ga vrglo, piano deček k njej in se začne naglo zahvaljevati, Bela pa se farno prijazno smehlja, češ, da ni treba ni-kake hvale, ker mu kot pridnemu dečku rada pomaga in ust reže, kolik r le moro. Opomni ga tudi. dn bo treba domov, ker ga s:arši bržkone žc iščejo in >o nt' fda rcl < v skrbeh zanj.
Malega spet zaskrbi dom, toda Beta ga potolaži, da pojde sama ž njim in ga bo tudi zagovarjala, če bi bili starši kaj hudi nanj.
samo neroden naj ne bo in naj vse lepo potrdi za njo. Slednjič ga odvede na piano, vzame bicikelj in posadi Tinčeta v čolničku slič.no prikolico, pa se odpeljeta. Dečku se zdi kakor v nebesih in kar samo se mu smeje, ko drvi s prijazno gospodično skozi Bo-rovlje in dalje po prašni cesti proti domu. Kjer jo klanec preveč strm, stopi Beta s kolesa in tudi Tinče skobaca iz svojega čolničku ter pomaga gospodični pehRti vozilo navkrelier. Zdaj ga nič več ne skrbi. Razigrano poskakuje in celo tu in tam zatika, tako ie vesel.
Dan se žo nagi bije k večeru, ko morala
s ceste na kolovoz. Gospodična shrani pri nekem kmetu svoje vozilo in odsopiha po razdrapani poti proti Završnikovim. Tinče že od daleč zasliši tarnanje in klicanje in se zboji:
»Mati —«
»Nič se ne boj,« meni Beta, snmo men daj govoriti, pa bo dobro.«
»Križ božji,« se prestrašijo in hkratu razvesele mati, ko prikorači deček pred hišo. »kod vendar hodiš, otrok?!«
Mesto Tinčeta začne govoriti Beta in ji beseda drvi kakor hudournik ob nalivih. Da so ga zvabile vešče, ko se je zjutraj malo preveč oddaljil od hiše, zlobne vešče so ga zvabile, pripoveduje Beta. Zgolj vešče so ga nagnale v dolino. Bržčas je davi pozabil moliti ali kaj, sicer vešče ne bi bile imele take strašanske oblasti nad njim. Gospodična jo nakupovala mačke, zajce in tako drobnjavo, s kakršno krmijo kače in zveri. Mimogrede je našla nezavestnega dečka ob cesti. Srčkani pobič se ji je zasmilil in ga je odpeljala v Rorovlje, ker ni vedela, čigav je in od kod Ko ga je spravila k zavesti in izvedela, da je Završnikov Tinče. se je podala ž njim na pot, da ga vrne dobri mamici.
»Ali to nisem res sama pripeljala domov?« je stisnila Tinčeta k sebi in ga bo-drilno božala po razgretih licih.
Mali je bil kakor pijan njenih besedi in je samo prikimaval, mati pa »o strmeli spričo čudne dogodivščine in so prijazno povabili zgovornjo tu>ko v liišo. Postregli so ji i. naj-l boljšim, kar so imeli, in so jo kakor zamaknjeni poslušali, dokler ni pognal Cene živine s paše. Za slovo so ji naložili masla in jajc, dve kokoši in celo gnjnt, tako so bili veseli, da jim je otela sinka. (Dalje prih. nedeljo).
Vila je zopet pričela peti. Ko pa je med petjem plosknila z rokami, »o skozi vrata priskakljale lepe deklice in začele plesati kolo.
Začuden jih je opazoval pastirček. Ko »o končale, so tri najlepše izmed njih pristopile k njemu in ga poljubile. Pri tem pa mu je vsaka izročila svoj dar. »Dam ti lepoto,« je dejala prva; »dam ti ponižnost,« mu je rekla druga; tretja pa mu jo podarila blago srce — —
»Ker si mi,vrnil mojo moč, ti izpolnim še eno željo,« se jo tedaj oglasila kraljica vil. »Kaj si želiš?«
Dolgo je premišljeval, nato pa jo dejal, da si želi lepe violine, na kateri bi lahko igral vse, kar bi hotel. Takoj je odšla na kraljičen ukaz ena izmed vil iz dvorane po njo. Preteklo je nekaj sekund in že je držal v roki krasno violino, na kateri so bile mesto strun razpeti zlati vilinski lasje.
»Zaigraj!« mu je ukazala vila.
Prijel je za lok in že so se po dvorani širili mili zvoki. Ko pa je končal, ga je prijela za roko sama kraljica in ga peljala iz dvorano na prosto, kjer je zagledal svoje izgubljeno jagnje.
Vesel je odšel proti domu. Mislil je, da sanja, toda šopek in violina sta pričala, da je vse resnica.
Odslej je živel srečno in zadovoljno, ko pa je umrl sto let star, je bil še vedno inla-deniško čil...
IIHIIIIIUIIIItMIMMMMIlIMIIIIIIIIIMIMIMIMIIIUlUIIMMIlMNMIlIMMMIlHMMMINIHIUlMHMMMN
STRICKOV KOTIČEK
165.
Dragi Kotičkov striček! 2e mnogokrat sem sedel pri mizi in držal peresnik v rokah, da bi Ti pisal, a vodno iznova sem se ustrašil Tvojega požrešnega koša. Danes pa sem se le ojunačil in Ti pišem tole skromno pisemce.
Veš, ljubi striček, jaz imam zajčka. Tako je črn kot niurn. Najraje zoblje korenje. — Drugič kaj več!
To lepo pozdravlja
Anton Klopči?, učenec II. razr. v Ljubljani.
Odgovor: Dragi Anton!
Moj koš jo ros od sile krvoločna in požrešna zver. Noč in dan prihuljeno preži iz temnega kota in odpira svoje ogromno žrelo... Zato se čudim Tvoji hrabrosti, da si mi upal kljub temu pisati. Malo, prav malo je manjkalo, da tudi Tvoje pisemce ni postalo žrtev košove nenasitnosti. Kajti ima moj koš taka pisma, ki malo ali nič ne povedo, prav IHJsebno v čislih ...
Zajčka imaš, ki najraje korenje jč? Daj no, pobaraj ga, čo bi hotel prevzeti posle mojega pisma spet ni bilo v Tvojem kotičku, mojih kotičkarjev. Se namreč resno bojim, da bo mojemu košu želodec kaj kmalu rekel -zapik!«, če bo moral požirati take dolgočasne in nezanimive pisarijo, kot jih zadnje čase dobivam ... Mogoče ima zajček bolj čvrst želodec in bi prebavil vse? Pobaraj ga!
Kotičkov striček.
16«.
Dragi Kotičkov striček!
Z žalostjo sem v nedeljo videla, da mojega pisma spet ni bilo v Tvojem potičku.
—	Mama pravi, da sem pridna, Ti pa najbrž misliš, da sem poredna, ker mi nočeš odpisati.
Dragi Količkov striček, kajne, če bom »e bolj pridna, boš pa žo našel zame prostorček v svojem kotičku?
Tc prisrčno pozdravlja
Marica Matico
učenka lil. razr. pri Sv. Petru v Sav. dol.
Odgovor: Draga Marica!
Ja, saprabolt vendar, ali res ne znate nič drugega pisati, kot edino le o tem. kdaj Ik> kakšno vaše pisemce prišlo ua vrsto? Kadar sto sami med seboj, si imate toliko važnih in zanimivih reči povedati — meni pa lajtuito vedno eno in isto peeeml Jaz sem so že prav zares naveličal odgovarjati na sto in sto enakih vprašanj. Pišite mi kaj iz svojega življenja — kako in s kom ne igrate, kako je kaj v šoli, doma ild. —, drugače bo postal moj kotiček tako enoličen in nezanimiv, da bodo še črke v njem jele zehati od ljutega dolgočasja... Ali se to sploh more imenovati »pismo«, če mi eden pišot »Dragi striček! Vtakni me v svoj kotičekl Zbogom« To je brzojavka, pa ne pismo! Boni nazadnje res 7* čel tudi jaz take odgovore dajati: »Draga Leska, Spelca, Nežka, Micka, — itd.I Vtaknil sem Te v kotičekl Zbogom!« Bi dejal, da vam bodo taki odgovori prav tako malo všeč, kot meni in še marsikomu drugemu ...
Pozdravljena I	Kotičkov striček.
Za bistre glave
Zloženka
Čriček — cerkev — okno — Ime — teloh
—	narcise — ena — igla — Petrček.
Postavite te besede t drngačnem vrstnem redu drugo pod drugo tako, da Inste iz njih začetnih frk od zgoraj navzdol ritali nekaj, kar vam je na knneu šolskega leta nnjljuhS*.
—Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
Rešitve pošljete najkasneje do četrtka, 11. t. m., na naslov: Kotičkov slričck, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani
A. Schnack:
Gandi odhaja z gosti
Mohandas Karamčand Gandi, poznejši I predsednik indijskega naroduega kongresa in mogočni voditelj milijonskega naroda, še ni bival dolgo nn Angleškem, ko ga je lord A. — na nemano priporočilo — povabil na obed. Gandi je na zunaj igral angleško-evropskega gentleniana: v notranjosti je žarela Indija, velika ia tiha skrivnost materinega obličja, staro mesto Pordanbar, ožgano od molka, nalivov in vročine, pa trpeče in ponižno vdano indijsko ljudstvo. Vpisal se je bil kot slušatelj prava v Londonu in dobil s tem stik z angleško družbo ...
Tu je tedaj sedel za mizo kot osemnajsti v dolgi vrsti povabljenih gostov. Njegov obraz se je dvigal iznad toge beline njegovega o-vratnika čudno siv in nelep, tcda svojski in zanimiv. Takrat je nekoliko pokašljeval, njegovo grlo je slabo prenašalo vlažni, z dimom in sajami prenasačeni angleški zrak. Gandi je zbadal v oči: smešen človek, si je dejal ta ali oni, ko ga je videl. Imel je velika, strčeča ušesa kakor školjke, pripravljena, da ujemo vse razne šume in pogovore in jili pošljejo v notranjost. Silna, neugnana želja po znanju iu učenju je žarela iz njega. Njegova ušesa so bila v čudnem nasprotju z njegovimi širokimi, trdimi ličnicami, ld so izdajale žilavost in vztrajnost.
Največkrat je sedel kakor molčeča, do zadnjih globin otrpla maska. Kdor je pogledal v njegove oči, je videl ali žival ali gozd ali kovino ali pa vodo. Ponižne, toda v globinah zaprte in neizvestue so se zdele te oči. Vsak je čutil: ta ni bil tu, da bi kaj povedal, marveč da bi slišal, tehtal, zavrgel.
Gandi je v veliki tesnobi prevdarjal; v duhu in predstavi je imel pred očmi dobrotno in ožarjeno obličje svoje matere; videl jo je v roditeljskem vrtu v Pordanbarju, kako prihaja izmed cvetlic in dreves proti njemu, sinu, z vprašujočim smehljajem. Spomnil se je njene tople, prekipevajoče ljubezni in skrbnosti, ki mu je dala na pot tri prošnje: naj ne pije vina, ki zavaja v pijanost, stemnuje um in kali jasnost duha; dalje, naj se ne dotakne nobene ženske, kajti ženska z zapada bi ga zvabila od božje zavesti in od plemenite in dobrotne sile njegove čistosti ter ga po-gubila; in tretjič naj ne je mesa; uživanje mesa je greh proli življenju in njegovi veri ter bi ga oddaljilo od njegovih prednikov, ki niso nikdar sprejemali in presnavljali v sebi živalskih snovi.
Na to je mislil Gandi, ko so prinesli strežaji dolgo vrsto solat in predjedi, skled in skodel z belimi mayonaise-ami in paštetami, iz katerih je prihajal oster dišavni vonj. Gledal je v evropejske obraze. Otipaval, vohal jih je s pogledom, skušal v njih Citati. Ugotovil je: vsi sami mesožrci, obnovljeni iz živali, obteženi z oteklinami, novotvorbami, nečistostmi, maščobo in bradavicami. Njegove duševne oči so strmele na'živalsko pokopališče, ki se mu je izpremenilo v teleta, prašiče, gosi, kokoši, rake in ribe. Iz duševnega sveUt ga je opominjal materin glas: »Sin, obljubi mi, ne hrani se z mesom!«
Gandi ni vedel, kaj naj stori. Imel je nagnenje do anglesko-evropejskega, toda močnejši, silnejši zakon ga je vezal na prednike in na njihovo tisočletja staro versko izpoved. Vprašal se je, ali naj to je? Ali je čisto? Ali pa naj ne je? Ali je nečisto? Rile so ve-činoma neznane in čudne jedi, v katerih se ni spoznal. I)a, je dejal v duhu: Mati, pokoren sem til Nikoli ne bom jedel od živali, ki jih ljubim in ki so bile zaradi ljudi usmrčene. Ne dam si uničiti božjega očesa, ki živi v njih. Tako je mislil Gandi, molčeč, slrineč predse in plaho prevdarjajoč.
Tedaj jo prišel dasno do njega jodonosee s piadnji. Sklonil se je nekoliko proti Gandi-ju in že hotel vprašati, česa želi. Toda Gandi ga je potegnil zn rokuv iu mu zašepetal: »Kaj je ta jed? Ali je i/, mesa ali iz rastlin?<
Natakar je osupnil: >Ne razumem, gospod. Kako menite? Meso? Sočivje? To so paštete!« — Oh,« je odvrnil Gandi, »vedel bi rad, čc je v teh paštetah meso ubitih živali?« In zopet se čudi jedonosec; sedaj se že nekoliko zaničljivo smehlja nad rjavim, suhim Indijcem s strčečimi uhlji. Gandi pa je opazil prevzeljo in odmikanje evropskega posla. »Povejte mi kratko in jasno: ali je v teh paštetah meso?!«
Aha, si je mislil natakar, vegetanianec iz Indije. In bliskovito mu je šinila misel: saj bi mu lahko povedal, da je kurje meso v njih; toda tedaj je opazil, da je postal njegov gospod, lord A., ki jo sedel v sredi na nasprotni strani, pozoren na njegov pogovor s tem mladim, smešnim Indijcem. Lord A., zagrizen, polnokrven Anglež, je bil ozlovo-Ijen: neznosno, enostavno nepristojno, da se za mojo mizo pogovarjata gost in sluga. Noben Anglež ne bi kaj takega napravil, je mislil dalje. Zanj je nastopilo plemensko vprašanje ter je ugotovil: »Ce že temnopoltemu izkažeš čast, da je gost v angleški hiši, takoj pokaže svojo nepopolnost, manjvrednost in ne-vzgojenost.c
In tega še vedno ni konec, je postajal že srdit, ko se je skrivoma ozrl na desno in levo in opazil, kako je državni tajnik A. zaničljivo in zdolgočasen gubančil čelo. Bog-me, si jc dejal, tega ne morem dopuščati! Moja družabna čast in moja hiša bi zaradi te nepristojnosti in nedružabnega bratenja nosili posledice.
Gandi je svoj otožni in plaho vprašajoč pogled še vedno vpiral v zlobni, rdeči natakarjev obraz. Z duševnimi očmi je videl: tudi ta mož je imel v obrazu in telesu mnogo živalskih snovi, ki jih je žrl dan za dnem. Bliskoma je preštel živali, ki jih je la mož že pogoltnil. Utegnil je imeti petintrideset M: na desetine, morda stotine živali je že pojedel, vedomn, rad in navdušen od užitka.
Prelomil bi materi dano besedo, je premišljal Gandi, izdal svoje prednike in kršil postavo svoje vere in svojega življenja, nko bi si prisvojil nagnenia leh Evropejcev. Doslej sem se hranil z rižem, lečo in sadjem in podedovnl lepe in nežne čednosti rastlin.
Gandi je hotel jcdonoscu ravno reči, naj ga ne nadleguje s paštetami; tedaj je opazil, kako je pc.govor v dvorani nenadoma zaslal in nagonsko je čutil, da se nekaj pripravlja, odločitev ali žalitev. Tu ga je pa zadel glas lorda A.: »Gospod Gandi« — Gandi so jo okrenil in videl, kako se lord r. nejevoljno gubo med obrvmi sklanja proti njemu.
>Kaj imate z natakarjem Jurijem ali kaj hočete?« Namenoma je še prekoračil mejo svojega vprašanja: »Ali ne vidite, da vaš pogovor s slugom moti potek obeda in pogovore!«
Gandi sc zaradi tega udarca z bičem. ki mu ga je lord A. vpričo vseh gostov rrpletel okrog ušes, ni vznemirjal. Se enkrat se je spomnil, kaj je bil materi v Pordanbarju ob odhodu obljubil, in dostojanstvo in položaj gostitelju, čegar obraz je postajal vedno srdi-tejši in odklonilnejži, mu ni bil na ntari. Njegov hitri in zanesljivi nagon mu jc trenutno pokazal, kako ogromna in širna razlika loči njegov in Angležev svet. Takoj je to opredelil politično: imperij se bori s kolonijo, gosprd z izkoriščanim, beli s temnopoltim.
Omizje je umolknilo in otrpnilo, čisto iz-nenada, brez prehoda, v škodoželjno, mrzlo.
nasprotno maso. V dvorani je bilo tiho; celo sluge so bili kakor vkopani.
»Vaš odgovor, gospod Gandi,« jo ostro in strupeno zanikal Anglež, >kaj vam je, kaj
hočete?«
Gandi pa, ki je slal majhen in žilav in čutil odločitev, ki so jo zahtevali od njega, se je povrnil iz svoje zamišljenosti, iz čistih in pobožnih prizorov svojega spomina v sedanjost, ki mu je udarjala nasproti ledeno-mrzla in sovražna.
>Sir, rad bi vedel, ker ne jem mesa, ali ta pašteta'- — s prstom je pokazal na plndenj
— -»vsebuje meso?«
Omizje — možje iz diplomacije, odvetniki, bančni ravnatelji, vojaki in dobičkarji — se je smehljalo; kajti zdelo se mu je, prav kakor lordu A., strašansko otročje, prihajati s takimi zastarelimi in malenkostnimi nazori v angleško družbo in jo z njimi nadlegovati. Glava se je sklonila do glave: »Kako bedasto, kaj ue! Nepotrebno, nemožato lake stvari vlačiti s seboj na Angleško! Slaba vzgoja, premalo samozataje —« tako je glava šepetala glavi.
Gandi je postal za to družbo Angležev in poangloženih Indijcev — lo je s svojo budno in preobčutljivo dušo jasno čutil — smešen bedak in družabna ničla. Kdo od teh mož je
Nedavno sem se seznanil z gospodom, ki ga je bilo v vojni zasulo, nakar je oslepel. Bil je to eden listih slučajev, ko slepote ni zakrivila kaka organična peškodba, marveč so enostavno odpovedali možgani. Prvi čas ga je nesreča silno potrla. Potem je pa v domu za slepce naletel na slepo ženo, katere glas ga je v njegovi osamelosti in temi ganil do solz. Razvila se je polagoma prečudno nežna ljubezen, ki sc je prelivala po glnsu in plahem dotiku rok.
Stanje neskončne praznine, brezupnosti in zagrenjenosti je počasi ginilo. Drugi jc začel drugemu verjeti, sicer nikomur, kajti drugi so videli. Našla sta se v svoji zapuščeno-sti, si obotavljaje, iskaje podala roko; zaročila sla se in potem poročila.
Po vojni sla se umaknila na deželo, kajti mož, moj znanec, je bil premožen; dve dekli sta oskrbovali gospodinjstvo. Dnevi so potekali tiho, neslišno; prišla je pomlad in za njo toplo poletje. Slepca sla čutila solnce in vonj zemlje; govorila sta malo ali nič, kajti njuna ljubezen je ostala plaha in nežna.
Potem je prišla jesen pa zima; od gozda in jezera je hrumel čez hišo vihar. Ena izmed dekel je ležala bolna, toda slepa zakonca sta se držala za roko, tekla po snežnem viharju in pozabila na vse: na svet, mesto, ljudi; oba sta bila srečna, mirno srečna. Mož je rekel nekoč: 'Kako čudovito, kaj ne. da sem slep in da si slepa tudi ti; tako mi je, kakor da bi bil vse življenje hrepenel po tem, da bi bil slep. 6ele sedaj som pozabil vse, kar je budilo v meni nezadovoljnost in mi težilo srce, samo sebe vidim sedaj in tebe. Nič me ne teži in nič me ne vabi.«
Oba sta jokala od sreče. V sobi je bilo vroče, v peči je pre«<k©tal ogenj in dišalo je po sežganem smrečju.
Naslednji teden je moral mož zaradi neke zapuščine v glavno mesto. Ob sebi jo bilo umevno, da pojdeta oba zakonca skupaj na pot, toda žena jc nenadoma obolela in mož je moral brez nje odpotovati. V mestu se je zapuščinska razprava zavlekla za par dni, ki jih je preživel pri sorodnikih.
O priliki večje večerne družbe se je seznanil z znamenitim zdravnikom okultistom, ki mu je po površni preiskavi izjavil, da mo-
hotel še v bodoče z njim občevati? Kdo bi se hotel so z njim javno pokazati?
To splošno razpoloženje je čital lord A.
iz ledenih iu zaničljivih obrazov svojih gostov in bil jo pripravljen, da to mnenje tudi javno izrazi.
Gospod Gandi,« mu je odgovoril preko mere glasno, enakega mnenja sem kakor celokupno omizje: samovolja in pomanjkanje samozataje v vaših posebnih željah sta gentle-mena nevredni L:
V Gandiju se ni zganil noben živec. Zdel se je kakor azijsko božanstvo, ki je pred mnogo stoletji otrpnilo in okamenelo. Čeprav so ga ravnokar, s pristankom vseli, razžalili, je vendar le bilo tako, kakor da je le on sam zmagovalec, nedotakljiv in vzvišen. Celo najgloblje neumni in najbolj ošabni so čutili, da se je s tem nekaj odločilo.
Gandi je odšel do zadnjih globin veder in zbran, pogum in vera sia gorela v njegovih očeh. Nobene besede ni izpregovoril, tudi glave ni ckrenil. Počasi iu nemo sla zledeue-la zasmeh in šepetanje na obrazih lorda in njegovih lakajev.
Z Gandijem je šlo nekaj, kar se ni dalo razložiti in česar tudi ni bilo mogoče razžaliti in poteptati. Šel je ven in zdelo se je, da ga spremlja nekaj milijonskega, zamolklega, silnega in podzemeljskega: ves nevidni uarod.
re s pomočjo novih meiod znova spregledati.
Tu je v možu zamrla zavest srečne slep-čeve osamelosti in takoj je povabil zdravnika, naj ga obišče v njegovem dvorcu na deželi. Zdravnik je prišel, preiskal tudi ženo in izjavil, da je tudi zanjo nada, da se ji vrne vid. Oba zakonca sta se preselila ua zdravnikovo kliniko in se podvrgla dolgotrajnemu zdravljenju.
Ko so jima po dolgem času odvzeli obveze, je mož čutil slabolno svetlikanje, v (emo njegove ženo pa ni prodrla najmanjša sled svetlobe. Bolj prestrašen nego srečen je dobival na vsa svoja vprašanja odgovor, da nič, prav nič ne vidi, da jo slej ko prej obdaja prijazna enakomerna tema; on je pa že ločil svetlobo od teme, razločil polagoma obrise predmetov in slednjič predmole same. Še nekaj časa in mož jc popolnoma spregledal, dočim je njegova žena ostala neozdravljivo slepa.
Zopet sla sedela po cele ure in dneve drug ob drugem in mož jo držal ženino roko v svoji. »Ali kaj vidiš?< ga je vprašala.
Da, videl je skozi okno prekrasno pokrajino; bila jc jesen in žive jesens\e barve so se prečudno odražale na viharnem nebu. Prizor ga je vsega prevzemal, da bi najraje pohitel na piano, na zrak in tekmoval z viharjem — — toda odgovoril je: Ne, tudi jaz ne vidim nič!«
Naj so sj zdravniki in sorodniki še toliko prizadevali, da bi ga odvrnili od te nespame-ti. kakor so oni to imenovali, se ni dal pregovoriti. Zanj je bila sreča ostati z ženo skupaj v njeni osami, sedeti pelg nje in držati njeno roko v svoji kakor preje. Nikdar ne sme žena zvedeti, da je spregledal. Tako je zvesto igral ulogo slepca, tipal, dasi je videl, dasi mu je bilo treba samo poseči.
Leto potem, ko sta zakonca zapustila kliniko in zopet živela v svojem dvorcu na deželi, je žena povila dete. Ko so otroka podali očetu, je zavpil:
»Sinje, sinje oči ima! Vidi!«
Tedaj je mati, ki jc slabotna, smehljajoča se, slepa ležala na blnzinnh, spoznala, da jo je bil mož ves čas varal. Smehljala se je še dalje, toda kmalu nato je umrla, nihče ni vedel ali iz sramu, ker jo Je mož varal ali pa jc bila za porod prenež.na.
11. Lieprnann:
Slepcu
Polvtecliničnn univerza — Pariš
20. l»to.
Študij za inženerje »ln Absentia«. Oddelki: gradnja avtomobilov, aeroplanov. elektrarn, telezobeton. • Centralna kurjava. • V nemškem in v francoskem jeziku. Krajši Študij za kandidate e posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje: General-Sekretariat, dept L. S. 38, rue tlalld. Pariš.
1. SLANOVIC
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, LJUBLJANA GAJEVA ULICA STEV. 2.
■c priporoča za via v to itroko spadajoč« dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in iz oZbena stojala iz mt denine ali železno poniklovana.
GOSPODARSKA ZIIEZt UEUl
1I.KL
Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske slroje in orodja, umelna gnojila,
cemenl, premog ild.
Prvovrstno moko milno rorgocs, DoCko Topola
je stolno no zalogi.
Poeeni in vendar najboljša jo
Saerjaa otoinana
Z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. velikost 185x78 najboljši materija!, cena od 570 do 850 D po izberi prevleke Zahtevajte vzorce! RUDOLF SEVER ~ Ljubljana - Marijin trg 2
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dožntko« solnčnlkov In sprehajalnih paltf Popravila točno In solidno
Novost!
Najboljše obleke iz pravega angleškega šport tekstnega blaga in kamgarna Vam nudi
Maks Zabukovšck, Celje, Cankarjeva ul. 2
modna krojačnlca.
INSERIRAJTE V »SLOVENCU«!
ZH:
Dom,
OBRT m INDUSTRIJO
DURKOPP
ŠIVALNI STROJI
ZHLOGfl:
LUDV. BHRHGH
LJUBLJHHH
ŠELENBURGOVH ULICH G
TELEFON 28-30
Najboljši šivalni
stroji in kolesa
„Adler" - ..Gritzner"
švicarski pletilni stroj ..Dubled" za dom, obrt
in industrij.) edino le pri
JOS. PETEUNC
Ljubljana — Telefon 2913 Elegantna oprema, neprekosljiv materijal I
Novost!
Šivalni stroj kot damtka pisalna miza. Klike r«nel Tudi no obroke I
Potrebe in zahteve našega gospodarstva
Plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani
Ljubljana, fl. junija 1931.
Danca dopoldne se je vršila javna plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. To je prva letošnja plenarna seja. Na njej so obravnavali vsa aktualna vprašanja slovenskega gospodarstva. Seja pa je tudi pokazala, da vrši Zbornica res veliko delo in da nimajo prav oni, ki se iz kakršnihkoli razlogov zavzemajo za ločene zbornice.
Predsednik g. Ivan Jelačin ml. je otvoril ob 9 sejo, pozdravil navzoče ter se spominjal smrti gospoda Ivana Kregaria, ki je bil član Zbornice od lela 1902 do 1920, v letih 1010 in 1011 pa njen podpredsednik. Zborovalci so počastili spomin Ivana Kregarja s klici »slava«.	,
Predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin je odgovoril na Interpelacijo g. Rebka o volitvah za Trgovsko zbornico, da so bile pravilne, ker je na-čeloval volilni komisiji neodvisen sodnik in je tako bdo vse poslovanje pod uradno kontrolo, nakar je izjavil g. Rebek, da ni ugovarjal proti izvršitvi volitev, pač pa da je proti sedanji sestavi Zbornice.
Predsedstveno poročilo
Nato je podal zbornični predsednik obširno poročilo o delovanju Zbornice v dobi od 30. decembra 1930, torej od zadnje plenarne seje sem, pa do današnjega dne. Med drugim je poudaril, da sta nas pretekli mesec v sredi skrbi in težav razveselila dva dogodka: Emisija stabilizacijskega posojila in zakon o stabilizaciji dinarja. Obširno se peča poročilo z gospodarskim položajem zborničnega področja. Ta se v teku preteklega polletja ni bistveno izpremenil v primeri z lanskim letom. Mrtvilo je v nadrobni trgovini, neprodane zaloge se kupičijo in industrijski obrati so bili primorani znatno omejiti produkcijo. V tem položaju je bil edini izhod, da se v čimvečjein obsegu organizirajo javna dela. Razven v Ljubljani pa jih je v dravski banovini malo. Posebno pogrešamo v resoru železniške uprave potrebne kredite za nujna, obnovna, razširjevalnn in preureditvena dela. Med temi omenjamo otvoritev prometa z Madjarsko na prekmurskih progah. Zato je nerazumljivo zakaj sc obljubljena otvoritev tega prometa tako zavlačuje, kar ni v interesu železniškega erarja. Ker se čuje, da se bo del inozemskega posojila porabil za financiranje javnih del. smatram za svojo dolžnost zaprositi kr. vlado, da pri sestavi programa za izvedbo teh del upošteva naše nujne prometne potrebe. Glede poštnega resora pričakujemo, da bo v letošnjem letu prišlo do izvedbe dolgo pričakovane avtomatizacije telefonske rentrale na Bledu. Obeta se nam tudi izboljšanje razmer v Ljubljani. Upati je, da bodo ta dela uspešen pričetek splošne modernizacije našega telefonskega omrežja. Zbornica naglasa potrebo, da se vprašanje zgradbe mednarodnih telefonskih kablov reši v smislu predlogov Zbornice iz. leta 1920. Sedanje zveze v medkrajevnem prometu so nezadostne. Vedno bolj pereče postaja vprašanje našega cestnega prometa. Toda način financiranjn, kakor ga je predvideval banovinski proračun, za sedanje gospodarske razmero ni sprejemljiv. Ta dela nnj se izvrše z dolgoročnimi posojili. Ravno tako postaja vedno bolj neodložljivo vprašanje znosnejše uredilve cestnih financ. Glede odškodnine za ljudsko delo (kuluk) jo omenili, da je imela akcija Zbornice za uspeh dejstvo, da se jemlje za podlago te odškodnine samo osnovni davflek in da se je izmera ljudskega dela znižala od 5 na 3 enote. Gospodarske kroge zelo zadeva pobiranje izrednega prispevka za zasebno uporabo cest. Tu si Zbornica veliko prizadeva. Z zadovoljstvom je bila sprejela vest, da se bodo koncem leta pričela graditi poslopja za carinarnice v Ljubljani, pn Jesenicah. Rakeku iu Dravogradu ler obmejne carinske strnžarnice na glavnih obmejnih prehodih k Italiji. Avstriji in Madjatski.
Državni proračun je ostal na lanski višini. Lc pri državnih podjetjih so se zmanjšali dohodki in izdatki. Banovinski proračun je v izdatkih zn javno tipravo za 20 milj. mnnjši, zato pa so za banovin-ska podjetju proračunane znatne svote. V novem finančnem zakonu je bila znižana vojnicn od 50 na 20% predpisanih neposrednih davkov.
Zbornični urnd je bil v tekočem lelu Intenzivno zaposlen. V začetku leta je na podlagi vpč mesečnih anket pripravil obširni materijnl za sestavo tarife za prometni davek. Zbornica je nadalje intenzivno nadnljcvnln delo na nnčrtu zakona za reformo socialnega zavarovanja. Glede efektn novega zakona obstojata dve cenitvi. Prva je od Osrednjega urada in navaja nove dajatve s ca. 100 milj. dinarjev. Druga pa je cenitev zavarovalnih niate-mntikov s ca. 170 milj. Din. S L januarjem so stopile v Veljavo nove nevarnostne tablice proti nezgodam. Ker so prinesle povišanje dajatev, so je Zbornica zavzela za revizijo in Osrednji urad ima te naročilo od ministrstva, da se tabele revidirajo. Socialne dajatve v dravski banovini so lani znašale skoraj 100 milj. Din. ali točno 94.8 milj. Din. Od tega odpnde na Okrožni urad 65.1, na glavno bra-tovsko sklndniro 25.0 in Trgovsko in bolniško podporno društvo 4.1 milj. Din. Upoštevati je treba, dn je vseh zavarovanih delavcev v Sloveniji ca. 120.000.
Zbornica se jo udeležila konference o krizi lesne industrije in trgovine ter predložila svoje konkretne predloge. V veliki meri zaposlujejo Zbornico priprave zn trgovinskn pogajnnjn z inozemskimi držnvnmi. S 1. junijem je bila uveljavljena pogodbena tarifa s češkoslovaško in predsednik uporablja priliko, dn čestita tajniku Mohoriču k visokemu češkemu odlikovanju v zvezi s to pogodbo. Pogajanja so sedaj ludi z Avstrijo in pripravljajo se 7. Nemčijo in Italijo. Kar se tiče sklepa carinske unijo med Avstrijo in Nemčijo, bi imela tn najdalekosežnejSe posledice zn nase gospodarstvo na skrajnem zapadu države. Tnka unija bi sprnviln našo Industrijsko in obrtno delavnost le še v mnogo '.ožji položaj in v še težjo borbo za obstnnck. Ta naklep je z vsemi sredstvi pobijati.
Za skupne zbornice
Končno ne prehaja g. predsednik molče mimo ncilacije, ki se je po naročilu od zunaj pričela razvijati v zadnjem čnsu. V svoji neitnciji za ločene zbornico, agitatorji ne vedo navesti nikjer nič stvarnega proti delovanju naše zbornice, mnrveč begnjo obrinišlvo le s pavšalnimi in neresničnimi navedbami, in lo v dobi gospodarske krize, ko mora zbornica koncentrirati do skrajnosti vse svoje moči v zaščito interesov našega gospodarskega dela. Ni trebn mi poudnrjsti. dn obstoin nbsotutnn povezanost interesn gospodarskih panog, dn je uspeh enegn tudi korist drugega in zaslužek tretjpgn. Naša zbornica proresno pojmuje svojo znkonito dolžnost varovanja gospodarske solidarnosti, podpiranja gospodarskega napredka in zaščite gospodarskih interesov Zalo obsojamo najodločneiše osnutke
nelenja razdora v krogih našega obrtništva. Prepričani sino, da bo vlada pri reševanju zborničnega vprašanja našla ono rešitev, ki jo diktirajo potrebe napredka in državni interesi. Nato je spregovoril še par besed in odklonil umešavnnje voditeljev srbskih obrtnikov v naše zadeve. Mi smo že ogromno žrtvovali za obrtništvo, tam, kjer so pa ločene zbornice, pa so Sli za pospeševanje obrtništva malenkostni zneski. Zato odklanjamo nauke, ki se tičejo pospeševanja obrtništva. Skupne zbornice so se obnesle in žalostno je, da so se našli posamezniki, ki rušijo našo solidarnost. Kot dobri jugoslovanski patrioti stojimo na slovenskem gospodarskem stališču ter ugotavljamo, da se nai agitatorji zavedajo posledic svoje žalostne agitacije. Avtonomno stališče vsakega odseka je pri nns vnrovnno. Oni krnt-kovidneži, ki se sedaj zavzemajo za ločene zbornice, pa bodo morali nositi težko odgovornost za svojo propagando.
Dalje je velikega pomenn, dn se bo že spo-mlndi začeln graditi trerovskn akademija v Ljubljani, kajti predsednik vlade je odobril nnietje posojila 4.7 milj. Din.
Žel. zveza z morjem
Ker je postalo zopet aktualno vprašanje financiranja javnih zgradb z novim inozemskim posojilom, je zbornični svetnik g. Josip Lenarčič predlagal, da naj se zbornica zavzame za čim prejšnio gradbo železniške zveze Slovenije z morjem. Ze 1. 1927. je zbornica sklenila naprositi vlado, da naj se brez odlašanja prične z zgradbo železniške z.veze Slovenije z morjem. Ze četrto leto poteka, ko so bili izgotovljeni detajlni načrti za projektirano progo, z delom pa se žal še ni pričelo. Zbornica je na ta predlog soglasno sklenila, naprositi kraljevsko vlado, da v gradbeni program del, ki se bodo financirala s pravkar najetim posojilom, sprejme predvsem gradba železniške zveze Kočevje—suša-škn proga. Zbornica je soglasno odobrila to resolucijo. Nadalje je zbornični svetnik govoril obširno se o stabilizacijskem posojilu ter o oddaji raznih državnih in banovinskih dobav in z dajatvami v socialnem zavarovanju.
Računslti zahiuček za 1930
V imenu pregledovalcev računov je poročal zbornični svetnik g. Jernej Ložar. Pri pregledovanju zborničnega računskega zaključka 7. dne 7. maja so revizorji ugotovili, da je predloženi obračun za I. 1930. bil pravilen, ravno tako vse vknjižbe. Pri skontriranju blagajne so ugotovili popolno soglasje. Iz poročila je nadnlje razvidno, <la je znašalo premoženje posnmeznih znklndov (v tisočih dinarjev) na koncu I. 1930.: zbornični znklad 5418, pokojninski 22G5, sklad zn višjo trgovsko šolo in trgovsko akademijo 4fi0, sklad za prireditev razstav 161, pomožni kreditni fond za malo trgovino in obrt 11, fond za izdajo učnih knjig 87, obnovitveni fond za centralno kurjavo 102, fond za zbirke narodopisnega in uiuetno-obrtnega značaja (il, fond Zavoda za pospeševanje obrti 522, fond zn obnovitev inventarja 7, fond za pospeševanje industrije pa 15. Soglasno je bilo sklenjeno, da se računski znključki odobre in predlože banu v potrditev. Zborničnemu generalnemu tajniku g. dr. Franu VVindischerju pa sc podeli absolutorij.
Davek na poslovni promet
O tem vprašanju je poročal zbornični konzu-lent g. Žagar, ki je pravkar prispel iz Belgrada. Ugotovil je, da je pri sedanji reformi davka na poslovni promet pokazala praksa dobre in slabe strani lega davka. Ena glavnih Irdot je bila dana s tem, da je donos reformiranega davka proračunnn znatno višje kakor preje. Pri tarifi, oziroma pri nje sestavi, so deloma sodelovale tudi zbornice in med drugim dosegle, da se je osnova za pobiranje ilavka od poštnih paketov znižala od desetkratnega na petkratni iznos. Nadalje, da se je uvedel sistem odkupa. Neupoštevane pa so ostale mnoge zahtevo gospodarskih zbornic, med njimi, kar so tiče za-.irug in pa glede obremenitve produkcije po novem davku, kajti nova obremenitev onemogoča prevali-tev davka nn konzumente, posebno pri pošlnili paketih. Tn obremenitev je pri poštnih paketili naravnost prohibitivna in absorbira ves zaslužek v veletrgovini. Mnogo so zbornice dosegle tudi glede likvidacije prejšnjega dnvkn. Izredne važnosti pa je izjava pomočnika finančnega ministra g. Dušana l.etice, ki je dejnl, da je pripravljen odstraniti vse trdote novegn davka, če mu bodo pač predloženi konkretni dokazi z vsemi računi itd. Zbornica je z odobravanjem vzela na znanje to poročilo.
O krošn;ar^cn;u in detajlne m prodajanju
O nezakonitostih, ki se vršijo pri tej vrsli kup-čevanja, kakor tudi o posledicah takega kupčevanja z.a nastanjene, trgovce in konzumente, je obširno poročal tajnik dr. Ivan 1'less. Če je postavila zbornica to vprašanje ponovno nn dnevni red plenuma, je to znamenje, da so nedopustnosti pri krošnjar-jenju in detajlnem potovanju znvzele tak obseg, da je odpomoi nujno potrebna. Krošnjarjenje z manu-fnkturno robo je postalo pri nas reden pojav. V manutakturl in galanteriji so nastanjene trgovce nn deželi in periferiji mest skoraj popolnoma izpodrinili. Uvrstitev krošnjarjev v drugo davčno skupino s pavšalnim davkom v iznosu i*) Din |>oinenja favoriziranje napram malemu trgovcu. Pri zaslužku 12.000 Din letno in 150% avtonomnih doklnd pln-čuje krošnjnr 00 Din davka in 90 Din na dokladah, skupaj torej 150 Din, dočim plača mali trgovec pri istem lasluzkn 1200 Din osnovnega davka, 300 Din dopolnilnega, 1800 Din na 150% avtonomnih dokladah, torej skupaj 3.'HX) Din. Po sestavljeni statistiki je bilo v letu 1930. vidiranih krošnjnrskih knjižic pri okr. nnčelstvu ljubljanskem 577, pri mestnem in obeh okr. načelstvili v Mnriboru 173, pri okr. nnčelstvu v Ptuju 135, Brežicah 126, Krškem 113, v mestu Celju 101, Konjicnh 97 itd. Sumljivi tipi se pri okrajih sploh ne jnvljnjo. Določila o odpiranju in zapiranju se ne upoštevajo. Tudi prepovedano detajlno potovanje od liiše do hiše zavzema vedno večji obseg. Poslužujejo se ga inozemski, pa tudi domači potniki. Iz savske banovine prihajajo številni potniki, ki ponujajo mnnufakturo od hiše do hiše. Pri ugotovitvi kršitev so globe prenizke. Predpisi postajnjo zato iluzorni. Po južni Srbiji se klatijo potniki, ki zbirajo naročila in sprejemajo predujme za ljubljanske tvrdke, ki sploh ne obstojajo. Tnko početje Ima poleg materijnlnih škod zn konzumente tudi nnjtežje posledice za dobro ime in ugled našega trgovstva. Določila o izdajanju legitimacij je treba poostriti. V letu 1930. je bilo izdanih 868 potniških legitimacij, dočim imamo v Sloveniji jedva 150 poklicnih potnikov in zaup-
nikov. Od referenta stavljeni predlogi so bili so-glnsno sprejeti.
Trgovinske pogodbe
O tej temi je podal poročilo zbornični tajnik g. Ivan Moborič. Letos so so vršila trgovinska'pogajanja z državami, ki zavzemajo v našem izvozu in uvozu prva mesta. Prvo so se pričela pogajanju s ČSR za dodatni sporazum k splošni jugoslovnn-sko-češkoslovnški trgovinski in plovbeiii pogodbi, sklenjeni I. 1928. in uveljnvljeni 1. 1929. Brezpo-godbeno stnnje med Madjarsko in ČSR od decembra lani je škodovnlo tudi nnšenm izvozu. Nnša trgovinska bilnncn s ČSR pa je bila že itak izredno pasivna. Zato ie bilo treba skleniti tarifni sporazum s ČSR. Izgledi sicer niso bili ugodni, vendar je prišlo do razmeroma ugodnega spornzumn.
(lospodnrstvo v Dravski banovini interesira v tem sporazumu posebno sadje, hmelj, prešiči, frpvn, vino, siri, nadnlje tudi vseh pet industrijskih produktov, ki so bili poleg agrarnih pridelkov predmet pognjnnj, nnmreč strojilni izvlečki, likanec, elektrodi, terosilicij in kalcijev cinnnmiil. Zn navedene predmete smo dosegli deloma cnrinskn znižanja, deloma pa vezanje veljavnih carinskih postavk. tnko da se ne hodo mogle tekom pogodbene dobe avtonomno povečati.
Nasprotno so bile za uvoz v Jugoslavijo pogodbeno dogovorjene carine nn cikorijo, pivo. bombaževe tkanine, platno, volneno blago, nekatere vrste poznmenterije, usnje, porcelnn, stekleno posodo, železno galanterijo in godbene instrumente. Pri tekstilijnh in usnju so bile vezane sedanje carine, znatne popuste pa se je dovolilo za porcelan, pivo in godala.
Mora se priznati, da je ČSR pokazala mnogo razumevanja za potrebo razvoja in zaščito industrije v Jugoslaviji in da je tekom pogajanj v tem oziru revidirala ponovno stališče elede svojih zn-htev in lako omogočila, da je prišlo do sporazumn, o katerem pričnkujemo, dn bo nnšo trgovinsko bilanco s ČSR lahko znatno zboljšal.
S 1. decembrom 1930 jo stopila v veljnvo tudi direktna tarifa z.a promet med Jugoslavijo in ČSR. Za Jugoslavijo je važen veterinarski sporazum. Nato je obširno govoril o trgovinskih pogajanjih z Avstrijo, kjer carinsko zaščitni pokret zavzema vedno večji obseg. Veliko pozornost je treba posvetiti tudi pogodbi z Italijo. Povsem ugotavlja referent, da obe pogodbeni državi nimata razloga menjati sedanjega stanja medsebojnih gospodarskih odnoša-jev. Glede pogajanj 7. Nemčijo so žal izgledi zn uspešno zaključitev tarifnega sporazuma minimalni. Ko stojimo v trgovinskih pogajanjih v vprnšnnju, če more služiti naša carinskn tarifa za uspešno podlago pogajanj, ali naj zamenjamo dosedanji nn-čin sklepnnjn carinsko-tarifnih pogodb za kak drug sistem, ki ga prakticirajo druge srednjeevropske države. Priznati moramo sicer, da so se razmere od I. 1924. znatno spremenile, cene pa so padle in se je s tem v splošnem zvišala carinska zaščita. Klavzula največjih ugodnosti brez dvoma v današnjem položaju otežkočuje pogajanja in imnmo posebno mi od nje več škode kot koristi. Knjli od pogodbe do pogodbe prihnjnmo v vedno težje razmere in zato je za nas edino pravilna gospodarska politika 011.1, ki Stremi za okrepitvijo domačega triišfa in za čim večjo neodvisnost od inozemstva. Po sprejetju poročila je predlagal zbornični svetnik Av-senek, dn so naj začne smotrena akcija za to, da bi se sedanja carinska tarifa novelirala in dn bi se spremenil tudi carinski zakon.
Obrtniške zadeve
Predsednik obrtnega odseka g. Ogrin je podal kratko poročilo o sednnjih težkočah obrtništvn, kakor ludi o potih k izboljšanju. SuSmarstvo zelo škoduje našemu obrtništvu. Treba bo misliti nn to, da se obrtniški kredit organizira in poceni. V novem obrtnem zakonu nnm preti, da bo obveljavlje-na določba, ki ne bo dovolj strogo pazila na uspo-sobljenostni dokaz. Vprašanje zavarovanja samostojnih obrtnikov zn starost in onemoglost je tudi z.elo aktualno in splošno mnenje je, da se naj Izvedba lega zavarovanja nnsloni na zbornico. Končno poudarja, da je trebn domače proizvode še bolj zaščititi in priboriti več uvnževanja. To pa se da doseči le z izboljšanjem izdelkov. 7.nto Zavod za pospeševanje obrti toliko žrtvuje za obrtniško izobrazbo. K poročilu, ki ga je zbornica vzela z odobravanjem nn znanje, je pripomnil zbornični svetnik Vrečar, da moramo sami gledati na to, da v prvi vrsti kupujemo domače blngo. Obračun Zavoda za pospeševanje obrli Zbornice za TOI za prvih pet mesecev izkazuje 254.803 Din izdatkov in 22.570 Din dohodkov. Največ izdatkov je bilo za Tečaje (ca, 60.000 Din) in za nakup paviljona in opremo predavnlnih prostorov (80.902 Din). Stanje vlog je znašalo 31. mnjn 325.614 Din.
O obrtovanju brez obrtne pravice je poročni tajnik dr. Jos. Pretnar. Ugotovil je, da se je kljub vsem predpisom obrtovnnje brez obrtne pravice ali tako zvnno SuSmarstvo izredno rnzpnslo. 'lo obrto-vanje brez obrtnega lista se pojnvlja v raznih prilikah nn prikrit in nejirikrit način. Najpogostejši so primeri neprikritegn šušmnrstva poedincev, ki se bnvijo z obrtnimi opravili brez obrtnega lista v svojem čnsu polet: svojegn glnvnegn poklica, ali pa celo tako, dn jim je tn nedovoljeni posel nnrnvnost glavni vir dohodkov. Najhuje trpe zaradi nelegalne konkurence krojači, šivilje iti Čevljarji- Slevilne so pritožbe mesarjev. gostilniJarjcv itd. Druga vrsta neupravičenega obrtovanju, ki dela bolj nn veliko, pn je ravno tako škodljiva. Ta se skriva za razne družbe z omejeno znvezo, gospodnrske zadruge, lin-girane filijalke in navidezno tovarniški obseg obratovanja. Oseba, ki zaradi nezadostne usposobljenosti ne more prijaviti obrtn ali dobiti koncesije, ustanovi družbo z o. z. in prijavi slamnatega moža za namestnika, pa pride na tn način po družbi do obrtne pravice. Tnke primere srecavamo cesto v stavbenih obrtih. Zbornica ugotavlja, dn je prenulo knznovnnje mnogo krivo, dn se nelegnlno obrtovnnje vrši v tolikem obsegu. Tudi oziri nn socialni položaj ovadenen gredo velikokrat prednleč. Če se ne bo hotelo nnstopnti proti šušinarjem, bodo morali na cesto mnogi mali obrtniki. Zelo preseneča ludi praksa nekaterih obrtnih oblastev, lu smatrajo kot postrnnskn domnčn opravila krntkomnlo vsa rokodelska opraviln, ki jih vrši knkn oseba brez pomožnega osebja, postransko v svojem prostem času. Prelibernlnn je tudi praksa prt razlagi določb, knj je smatrati zn poljedelskn postranska obrt-nn opravila. Zbornica jo nn podlagi tegn poročila soglnsno skleniln, naj se store potrebni koraki pri banski upravi, knkor tudi pri trgovinskem ministrstvu, dn se znščiti legnlnn obrt, osobito pn gospodarsko šibkejši obrtniški sloji pred neznosno konkurenco oseb, ki izvršuieio obrtna opravila brez obrtne pravicam
Samostojni predlogi
Zbornični svetnik g. Jernej Ložar je predlagal v imenu obrtnegn odseka, dn se naj zbornica zavzame za to, da bi dobivali dnvčne tiskovine, ki prihajajo često v srbohrvatskem jeziku, v slovenskem jeziku, kar bo omogočilo uspešnejše poslovanje davčnih obrti. Nadnlje je predlnpal, da zbornica posreduje na merodajnem mestu, da dobi telefon za občevanje s strankami tudi davčni urad za mesto Ljubljana, ker zamude stranke, ki imajo z njim opraviti, mnogo nepotrebnega časa, saj morajo hoditi 7.a vsako najmanjšo stvar na ta urad, dasi bi se v mnogih primerih dalo popraviti s kratkim telefonskim pogovorom. V imenu trgovskega odseka je predlegnl načelnik g. Brudermnn resolucijo, dn se nnj zaradi množečih se insolvenc zviša kvota pri prisilnih poravnavah od 40 na 75%. Zbornica naj to predloži skupno z ostalimi gospodarskimi korporncijnmi na pristojna mestn. V drugi resoluciji pa zahteva izenačenje občinskih trošarin v vsej banovini. Zbornični svetnik Lipej predlaga, da se naj trošarinski pravilnik prilagodi dejanskim razmeram, ker dosedanja meja glede prodaje na drobno in debelo ni pravilna. Zato nnj se spremeni tako, da bo veljala namesto dosedanjih 100 litrov že prodaja 10 litrov špirita za prodnjo nn debelo. Prodaja žganja pa namesto dosedanjih 25 1 samo 10 1. Zbornični svetnik Andrej Oset predlaga, da zbornica podvzame vse potrebno za ukinitev takse nn založne kleti v znesku 500 Din, ker bi se z ukinitvijo to visoke takse odločilo mnogo gostilničarjev, da si napravijo zatožno klet in se na ta način ognejo plačevanju visoke trošarine v naprej. Nadalje je predlagal, nnj se pobira trošnrinn Sele od nastavljenega soda, ker je plnčovnnje trošarine v naprej na vso znlogo eden izmed glnvnih krivcev krize. Trošnrina bi se pobiraln tnkoj, knkor hitro bi Re uvedle tnko zvnne revizijske knjige, ki jih vodijo do sednj finančne kontrole. Tretji predlog je, naj zbornica zaprosi finnnčno ministrstvo, nnj nemudomn ukine v naši banovini trošarinski register, ki niknkor ni v stanu vršiti točno kontrolo pri razpečavanju alkoholnih pijač. Zaradi njih pomanjkljivosti je tukajšnje finančno ravnateljstvo izdalo svojim organom tnko zvnne revizijske knjige, ki omogočajo točno kontrolo po državnih organih brez sodelovanja točilcev. Zbornični svetnik predlaga, nnj se zbornica zavzame za to, da so ne bi pri revnih obrtnikih za davčne zaostanke znrubljali stroji, ki pomenjajo njih življenjsko eksistenco. Nadalje predlaga, da se obdavčba malih obrtnikov revidira in zniža na znosno mero. Zbornični svetnik Andrej Kralj predlaga, da naj zbornica podvzame na me-rodajnih mestih potrebne korake, da se obljubljena elektrifikacija Posnvja, osobito brežiškega okoliša, v okviru programa, ki ga Je izdelaln banska upravn, čimpreje izvede. Vse te snmostojne predloge je zbornim soglasno sprejela.
Tajna seja
Na sledeči tajni seji je bila zbornici predložena prošnja generalnega tajnika g. dr. Franu Win-diseherjn za upokojitev. Zbornica je to prošnjo upoštevala in so ob tej priliki g. generalnemu tajniku iskreno zahvaliln za niegovo vestno službovanje v zbornici v teku 30 službenih let. Nato jo bil imenovan za generalnega tajnika tajnik g. Ivan Moborič.
Narodna banka o gospodarskem položaju
Pravkar jc objavila Narodna banka svoje poročilo za prvo četrtletje 1931. Uvodoma ugotavlja v splošnem to-le: Nepovoljna tendenca splošnih gospodarskih razmer, ki je bila ugotovljena v zadnjem poročilu, ie prevladovala tudi v prvih dveh mesecih tekočega leta, dočim smo mogli v marcu ugotoviti izvestno zboljšanje v nekaterih važnih panogah gospodarske delavnosti. Vendar so v celem rezultati gospodarske delavnosti v tem četrtletju slabši kakor rezultati v istem času 1. 1930. in 1929. Tako je padel promet na jugoslovanskih borzah za 15.8% v primeri z istim četrtletjem 1930, in tečaji delnic so padli posebno v kmetijski industriji, padli so za 32.2% (po indeksu Narodne banke). To zmanjšanje je posebno znatno v izvozu (za 31.67»), manj pa v uvozu (za 22.9%). Nazadovanje poslovanja v državi sc kaže v manjšem številu natovorjenih vagonov. Skoro vsi državni dohodki padajo, posebno trošarina, ki izkazuje padec za 16.7V'h.
Toda kljub vsem težkočam je treba ugotoviti, da prevladuje v gospodarskih krogih optimizem Valutna reforma je proizvedla najboljši vtis na vst prebivalstvo in bo gotovo doprinesla k zboljšanju položaja narodnega gospodarstva. Na drugi strani pa dovoljuje energija, ki jo razvija kmetovalec v svoji borbi proti gospodarski depresiji, gledati i zaupanjem v bodočnost.
*
Podpore za gnojišča. Ljubljana, 6. junija. A A. Kraljevska banska uprava razglaša: Tudi letos velja za priznavanje prispevkov pri ureditvi gnojišč pravilnik, po katerem morejo predložiti tozadevne jirošnje samo korporacije (občine, zadruge. strokovna društva itd.) Prednost pri priznavanju pri spevkov imajo srednji in manjši posestniki. Obrazci za prošnje se dobijo pri okrajnin načelstvih. Prošnje, ki ne bodo pri kr. banski upravi do 30. junija, se letos ne bodo vpoštevale.
Prošnje za brezobrestna jiosojihi in 7.1 prizna vanje prispevkov pri gradbi in ureditvi hlevov naj se ne vlagajo, ker ni v to svrho nikakih proračunskih sredstev.
Pri nabavi gnojničnih sesaljk in sodov sc pri znava prisjievek ilo ene tretjine nabavne cene. Se-saljke naroča kr. banska uprava, zato mora biti v prošnji, ki jo jc vložiti preko občine i ti pristojnega okrajnega načelstva, točno označena dolžina se-saljke.
Zveza obrtnih zadrug ima svoj izredni občni zbor 14. t. m. ob 9 v Trgovskem domu. Na dnevnem redu je razprava o sistemu ločenih ali skupnih zbornic.
Solnce dnje vsem bitjem življenK še rastline obračajo svoje liste k solncu — tudi človoku je potrebno solnčenje. Najbolj koristno vplivajo solnčni žarki nn človekovo telo, ki je namnz.nno z originalnim Niggeroi olierr« a l kremo (Patent štev. 5921 zn «o'nrer> fn mn-sn>o. — Dobi se v vseli lek iinah 111 drogerijah. Droserija Grcgorič, Ljtiblinna 1'rcseriiuia ulica 5.
Domače ognjišče
Zdravniški nasveti
L Z. v C. Pegavost sc vas loteva po obrazu in vratu, torej po onih mestih, ki so izpostavljena solnčnim žarkom. I/ tega dejanskega stanja je razviden vzrok tej zelo splošni nadlež-nosti: koža je preobčuthn, da tvori na dražljaj solnčnih žarkov obilno šnsila (nli pigmenta) in sicer ne enakomerno, kakor je pravšen odziv, marveč v pegah in lisah, tako da je videti koža med njimi še bolj bela. Zdravniška veda ne pozna doslej sredstva, da se taka nevšečna odzivnost odpravi, zato je toliko sredstev na ponudbo! Preprečiti se da pegavost, ako se občutna koža zavaruje pred solnčnimi žarki; v te svrhe so solnčnik, pokrivalo in morda tudi tenčica, ki pa naj so rdeče, oranžne, rumene ali zelene šare, ki ne p ro pušča j o kemično delujočih, prekovioletnih žarkov, v novejšem času so prišle v modo razne maže in štupe, ki dejansko tudi v najtanših plasteh dobro varujejo kožo. Zdravljenje pegavosti je precej kočljiva zadeva, zakaj uspešna sredstva (po-največ živosrebrne spojine) so tako močna, da lahko več škodujejo kakor koristijo, zato naj se rabijo samo po naročilu in navodilu zdravnika, ki presoja odzivnost kože in nadzoruje učinke. Sicer pa je pegavost preizkusna oslica nečimurnosti, pametnim se nakaznost preobrača v dražest.
J. K. v Sv, J. Srbeč spuščaj vas muči že pet let navzlic strokovnjaškemu zdravljenju, in jaiz naj vam dam pameten nasvet, ne da bi vas poznal? Težka zadeva! Dajte si preiskati seč, morda se najde v njem sled, ki omogoči pravilno presojo bolezni. Vsekakor vain svetujem, da se odrečete vsaj za tri mesece mesu in jajcem ter živite zgolj ob mlečni in rastlinski hrani, kar bo zdaj v dobi zelenjav in sadja lahko izvršljivo. Varujte se tudi soli, ki je mnogim zelo škodljiva kot močno dražilo. V kakšni zvezi je bilo s kožno boleznijo kostno vnetje (navadno gnojnoalituberkuloz.no), ki vam je z operacijo prešlo, ne morem presoditi na daljavo, najbrž v nobeni, saj kostna Irolezen je minila, spuščaj oa je bil že prej in je ostal doslej.
Isti. Živčno razboljenost sjvolnc narave imate še vedno, ker vas vznemirjajo breizpomemb-ni pojavi, ki se za nje pameten človek ne zmeni. V sedanjem stanju vam še treba neposrednega vodstva, da se otresete bolestnih predstav in domislekov, zato pojdite vsak mesec enkrat k zdravniku svojega zaupanja, ki vas povede iz kraljestva strahov na pot v stvarno življenje.
M. N. v Lj. Ohlapne prsi mlade žene, matere ».kopice ljubkih otrok«, ki jih je vse sama oddojila, da vtegnejo odbijati soproga? Dvomim, zelo dvomim o upravičenost vaše bojazni, zakaj to užitkahlepno moško svojat poznam l»oljc od vas! Saj sem že od rojstva njen član in živim ž njo in v nji v vseh mogočih vlogah. Navzlic zunanji grobosti in tvarinstvenosti je mož v svoji notranjosti vendar zelo dovzeten in celo občutljiv za netvarinske vrednote, ljubi prislnost, gubi »e mu potvara, ceni požrtvovalnost, spoštuje v življenjski borbi zadobljene brazgotine. V to skupino spada vaša odvišjia skrb. Za zdaj sc kar poslužujte tistega oprtnika, ki je v modi. Menim, dn vam postane kmalu nepotreben, in kasneje sploh odvišen, ko dobra mati priroda pričara prvotne oblike v pomnoženi izdaji.	*
G. H. v I. t met na prehrana dojencev je v vročih mesecih vedno združena z resnimi nevarnostmi za otrokovo zdravje in življenje. Ne-▼arnost je v tem, da se živalsko mleko v poletni toploti kaj hitro skvari, deloma ker sc v njem »Uno naglo razmnožujejo razne bakterije, deloma ker »e razkrajajo mlečne beljakovine. Za večjega otroka in odraslega človeka je tako mleko še dobro in neškodljivo, občutnemu do-jencu pa enako mleko že škoduje kot strup. Odtod tako pogostna obolenja dojenccv zavoljo bljuvne driske, ki je po znakih in učinkih podobna koleri. Tej nevarnosti se izognete, če si pre.sk rbite zares sveže mleko brž po molži. V vajšem kraju je to bržkone lahko dobiti, težje po večjih krajih, kamor se prinaša ali privaža mlnko od daleč. (Hvala Bogu, da so začele Osrednje mlekarne v Ljubljani po zgledu drugih mflit proizvajati mleko za dojence, »bio-mlriko«. ki obeta biti neoporečno v higienskem pogle dn!) Najbolje je. da pripravite s svežim mlekom hrano otroku kar za 24 ur. Mleko se namreč, kakor zahteva dojenčeva starost in njegovo "»tanje, primerno razredči in na kratko zavre. Ako imate dovolj sredstev na razpolago, si omislite Souhletov aparat, ki vam nudi možnost, da si napravite potrebno število obednih obrokov v neprodušno zaprtih steklenkah. Ako vam je ta priprava predraga, naibavite si porcelansko ali kovinsko (znotraj pocinjeno ali poniklano) kanglo s pokrovom in odtočno cevjo, ki jo z zredčenim mlekom napolnite, pokrijete in še cev od zunaj zataknete s kosmičem čiste vate Ko je mleko v tej ali oni p»»odi zavrelo, jo postavite, če imate hladilno omaro, vanjo ali pa v mrzlo vodo. Po potrebi vzamete Soxhletovo »te.klcnko iz. priprave nli natočite navadno ste-alenko iz kangle. jo v topli vodi segrejete do pravšne topline (kuhati ni več treba!), nakar jo dobi otrok. Ako imate sveže mleko večkrat na dan nu razpolago, si smete posamične obroke pripravljati sproti, kar pa je očitno bolj zamudno. — Razvidno je, da je poletna prehrana dojenccv izredno sitna z živalskim mlekom in vrh tega še nevarna, lahka in varna pa na prsih. Zato naj se vsaka mati resno potrudi, dn ohrani otroka na prsih preko vročih mesecev, kar je zanjo in otroka največje važnosti. Naj vas letošnja preskušnja i/.inodri za drugič!
J. K. v Lj. Mrzlica in nahod od sena sr vas prijemlje, kakor vsako leto, a letos že zdaj močnejše, da ste oviran pri poklicnem delu. Težka in za letos že zakasnela zadeva! Tiwta običajna sredstva za njuhanje, mazanje nosa In oči itak poznate. Vživajte kakšno kalcijevo •ol več mesecev zaporedoma, drugo leto pred
koncem zime začnite zdravljenje s posebnimi zdravili, ki otope in časih t-udi trajno odpravijo občutljivost za cvetni prah naših navadnih trav in žitnih vrst. Ko hodite v tem času, ko je zrak napolnjen s tem prahom, nosite naočnike, ki vam zapirajo oči (kakor jih nosijo avtomobi-listi), nosnici pa imejte zataknjeni s čisto pa-volo.
M. M. v M. Izpitna zbeganost se vas loteva že tri tedne pred izpitom in zato želite sredstvo za pomirjenje in osrčenje. V Kini vživajo že od
Odškodnina za smreke. I. K. Ž. Posekali ste leta 1926 ua svojejn nekaj smrek, ki se jih pa je lastila tudi soseda. Dogovorila sta se, da bosta dala sporni svet odmeriti po geometru in čigar bo svet, la bo imel posekane smreke, ['redno je prišel geometer, pa je že leta 1927 soseda vzela smreke, da se ne skvarijo iu obljubila po raizmeritvi po geoinetru vrednost smrek vrniti. Leta 1929 je geometer svet odmeril Vam v dobro. Soseda pa se brani vrniti vrednost smrek, češ da je po preteku 3 let Vaš zahtevek zastaran. — Ker leta 1927, ko jc soseda vzela smreke, še niste vedeli točuo ali so Vaše ali ne in je bilo to vprašanje rešeno v smislu Vašega dogovora šele po razmeritvi sveta po gepmetru v letu 1929, ste bili po našem mnenju šele takrat odškodovani, ko Vam soseda po razmeritvi ni hotela vrniti vrednosti vzetih smrek in teče 3 letna doba zastaranja za ta odškodninski zahtevek od leta 1929 dalje ne pa že od leta 1927. Tožite pa lahko sosedo nc samo odškodninsko anijKik ludi iz pogodbe, češ, da bo plačala vrednost, čim bo geometer razmeril.
Pobeg v Avstrijo radi plačevanja alimeii-tov. N. G. Lj. Nezakonski oče, ki ga je tukajšnje sodišče s sodbo spoznalo za očeta in mu naložilo plačevanje alimentov zu otroka, je odšel v Avstrijo, da bi se tako odtegnil dolžnosti plačevanja. Kako se ga kljub temu lahko prisili k plačevanju? — Nezakonski otrok ima varuha, ki je ali njegova mati ali pa kaka dTu-ga oseba. Ta varuh mora, čim ima pravomočno sodbo v rokah, predlagati izvršbo zoper zavezanca. Pri varstvenem sodišču otroka dobi varuh na prošnjo ubožno spričevalo, na temelju katerega bo izvršilno sodišče podelilo otroku pravico revnih in ne bo treba plačevati nobenih taks. Predlog na izvršbo sme varuh staviti na zapisnik pri sodišču, ki je nezakonskega očeta obsodilo. To sodišče bo ta predlog nato odstopilo pristojnemu sodišču v Avstriji, v čigar okolišu sedaj nezakonski oče biva. Če ima nezakonski oče sedaj v Avstriji kako imovino ali pa zarubljivo plačo, mu 1h> to avstrijsko sodišče za alimente otroka vsled vzajemne pravne pomoči med Avstrijo in Jugoslavijo zarubilo.
Rejenee in njegova pisana pravica. R. K. S. Neki posestnik je vzel pred leti v hišo dečka-siroto, ki je po dovršeni osnovni šoli stalno pomagal na posestvu. Ker so posestniku med tem dorasli lastni otroci, želi. da bi si rejenee poiskal drugod službo, rejenee se pa noče umakniti z doma. — Posestnik ne more rejencu odpovedati službe, ker sc gospodar z rejencem sploh ni pogodil, kakor n. pr. s hlapcem ali z deklo. Rejenee ima pravico zahtevati za zadnja tri leta primerno mezdo. V slučaju pravde bi višino mezde sodišče določilo po zaslišanju izvedencev; odšteti pa lw> od tega vse, kar je v zadnjih treh letih dobil rejenee v denarju ali v blagu. Č« bi se rejenee res ne hotel odstraniti od hiše, bo moral gospodar tožiti rejenca na odstranitev iz hiše, v kateri se sedaj nahaja brez pravnega naslova. Če pa bo gospodar rejencu plačal toliko, kolikor mu je rejenee s svojim delom dejansko prihranil, se bo rejenee gotovo prostovoljno umaknil.
Zavarovanje. I. Ž. D. B. Leta 1911 ste pri neki dunajski zavarovalnici dali zavarovati svojega sina tako, da bi pri izpolnjenem 20. letu dobil 1000 K. Do leta 1920 ste redno plačevali premije, potem pa ste kljub opominom zavarovalnice prenehali r nadaljnim plačevanjem. Se-daj je sin izpolnil 20. leto in hočete dobiti vrnjene vplačane premije. — Ker ste plačevali nad 3 leta redno premije, se je avtomatično
pamtiveka hrabri vojščaki pred bitko prašek iz posuišenega levjega srca, naš kulturni svet pa še ni izumel specifičnega sredstva za izpitne kandidate. Po mojih precej obsežnih izkušnjah doživljajo kandidatje poraze ne toliko radi neznanja kolikor radi zmedenosti in zbeganosti. Nekoč sem se oglasil za strog izpit, trije izmed štirih profesorjev so mi napovedali polom (radi nekih političnih demonstracij tedanje dobe). Tri dni pred izpitom nisem pogledal knjig ne spisov, krokal sem in spal do tik pred izpitom. Z vedro glavo in obešenjaškim pogumom sem se otepal sitnih dedcev in se jih srečno otepel. Poskusite še vi tako!
nasveti
Vaše zavarovanje po prenehanju vplačil ]>o devetih letih spremenilo in znižalo po ključu, ki ga ima zavarovalnica že vnaprej določenega za take slučaje. Pošljite zavarovalno polico zavarovalnici, ki bo vplačanim premijam primerno zavarovalno vsoto Vam morala nakazati.
Domače razmere. I. A. K. Kot sin ste poravnali za očeta dolg, ki je bil na posestvu. Ker se pa z očetom dobro ne razumete, in Vam oče večkrat govori, da lahko napravi s svojim posestvom, kar hoče, se bojite za svoj denar. — Zahtevajte od očeta, da Vam dovoli vknjižbo na posestvo za posojeni denar. Če bi oče to odklonil, ga boste morali tožiti na povračilo posojila. Na podlagi tozadevne sodbe se boste potem iahko vknjižili na očetovo posestvo za posojilo in vse stroške. — Svetujemo Vam, da Vi in bratje in sestre, ki ste doslej delali nn posestvu, z lepim pridobite očeta, da Vam dovoli vknjižiti sc na posestvo /a vsote, ki bi odgovarjale zaslužku. Če oče na to ne pristane, ga k temu ne morete siliti. Ravno tako ne morete preprečiti poroke očeta-vdovca, Ne bo Vam preostalo drugega, kot doma čakati v negotovosti, ali pa iti takoj z doma in se postaviti IiovRcm na lastne noge.
Kako se zaračuna vojnira. D. A. B. Vojni-ca znaša za osebe stalno in začasno nespodobne 50% letnega neposrednega davka. Za osebe, ki so postale nesposobne, ker so se same pohabile, pa znaša vojnica 100 odst. letnega neposrednega davka. Le pri plačilu vojnice za leta od t. januarja 1924 do konca leta 19G8, v kolikor še ni bila plačana, sc je v finančnem zakonu za leto 1928-29 napravila izjema. Ta zakon je določil, dn se ima za navedena leta iztirjati le 25% zneska, dočim se morajo ostale tri četrtine odpisati. Kot osnovo za odmero vojnice za leto 1930 se jc vzel nnposredni davek po odmeri leta 1929. — če torej veste, koliko znaša osnova (neposredni davek), boste lahko izračunali višino vojnice.
Dolžnost plačevanja vojnice. A. K. P. Ka-derskega roka niste služili, pač pa ste služili v vojski kot črnovojnik. Sedaj ste pa dobili nalog, da morate plačati vojnico. Ali jc to prav? — Dolžnost plačevanja vojnice ne zavisi od odslužitve vojaSke službe, antpak od sposobnosti oziroma nesposobnosti za vojaško službo. Če ste za vojaško slnžbo nesposobni, boste morali plačevati vojnico do petdesetega leta fttaroati. Drugače pa napravite pritožbo na komando vojnega okrožja.
Ločitev /akona. A. S. P. Ločena katoliška zakonca se ne moreta veljavno poročiti, dokler živi ločeni zakonski drug.
Pravica ubogih. A. S. P. Pravdo, za katero se vam je dovolila pravica ubogih, ste izgubili in ste bili obsojeni v plačilo atroAov nasprotne stranke. Vprašate, če vas more sedaj nasprotnik rubiti za sodno mu priznane stroške in če more vaš odvetnik kaj zahtevati od vas. — Kakšne pravice ima stranka, ki ji sodišče podeli pravico utvogih. smo pisali na tem mestu v št. 109. Iz tega razvidile, da morate kljub pravici ubogih nasprotniku plačati stroške, na katere ste bili obsojeni. Če ne boste plačali prostovoljno, vas bo nasprotnik lahko rubil seveda, če imate kaj imovine. Tudi svojega advokata morate plačati, če imate kakšno imovino. Zastopanje po advokatu, ki se postavi stranki s pravico revnih. je. Ir začasno brrzplačno t. j. le dotlej, dokler stranka ničesar nima. Kakor hitro pa stranka pridobi kakšno imovino, jc p« dolžna plačati zastopnika.
Otroške modne novosti
mm • iifi -"-i
I®
Deška oblckca: temnoinodre hlačke in za vratom pentlja iz enake barve.
Dekliška oblckca iz lahnega volnenega blaga z vezenimi cvetkami, belini ovratnikom in temno pentljo.
Dojenčkom zraka in solnca!
Precej je že prodrlo spoznanje, da frta zrak in solnce najboljša pospeševalca zdravja; pametne matere skrbe za to, da so te dobrote čim največ deležni tudi dojenčki. Vsaj dve do pet ur naj bi bil dojenec vsak dan na prostem. Seveda pa je treba pri tem primerne previdnosti. Dojenčka moramo zavarovati pred prevročimi solnčnimi žarki, posebno glavico. Ni prav, če leži dete nago ali napol nago bodisi na vročem solncu bodisi na hladu. Dalje je treba paziti, da dojenčki niso izpostavljeni prahu; večji otroci naj se v njihovi bližini ne igrajo s peskom in ga ne mečejo v zrak. Matere, ki imajo pestunje, naj bi večkrat nadzirale, kako se godi njihovim otrokom in posebno dojenčkom na sprehodu. Na Angleškem imajo posebne sestre, ki po javnih parkih nadzorujejo pestunje in njihove varovance, ki si sami ne morejo pomagati.
Uganke
Rešitev ,,Ukradenih novcev44
Sluga je porazdelil novce naslednje:
Sfevilbe dokazujejo
Jedilni list za mesec junij
(Dr. Krekova mešč. gospodinjska šola).
Ponedeljek. R. junija.
Kosila: Sadje. Orahova juha. Puding iz. špi-nače obložen t drobnimi dušenimi korenčki. Ho-landska omaka.1) Čresnjeva pogača.
Večerja: Kolački iz bezga in prepečen por.
Torek. 9. junija.
Kosilo: Sadje. Juha iz ovsene moke. Krompirjeve klohasirr, grah s korenčkom. Mfšana r.e-lenjadna solata. Zdrobovi kolački.
Veeerja: Zelenjad r oljnato omako (majonezo) in črn kruh. Citronada.
Sreda, 10. junija.
Kosilo: Sadje. Spinačna juha. Ocvrta mešana zelenjad okrašena s solato in citronovimi rezinami. Remuladna omaka nli majoneza v škodeliri. Sirove palčice.
Večerja: Krompirjevi rezanci in šolala.
Četrtek, 11. junija.
Kosilo: Sadje. Krompirjeva juha s porom. Fižol v stročju, pretlače.no korenje in ocvrta zel. Lešniknva krema.
Večerja Rezine s sirom in solata.
Petek. 12. Junija.
Kosilo: Sadje. Ječmenčkova juha. Špinačni zavitki in maslena omaka. Rdeči zdrob z vaniljno krema.
Večerja: Krompir v oblicah, s presnim maslom in sir. Zelena solata.
Sobota* 13. junija.
Kosilo: Sadje. Močnati žličniki na juhi. Na-rasle.k iz špinače, zelena mešana solata. Omelete.
Večerja: Makaroni s paradižnikovo omako.
Nedelja, 11. jnnija.
Kosilo: Sadje. Juha n sirovimi cmoki. Spar-geljni z masleno omako, dušeno korenje in pečen krompir. Masleno testo nadevano s tolčeno sladko »metano.
Večerja: Nadevan krompir in zelena solata. Citronov narastek.')
') Citronov narastek. Vmešaj 3 rumenjake, 2 žlici sladkorja ter sok od % citrone. Primešaj sneg ter 2 žlici moke ali piškotnih drobtin. Daj v pomazano in z drohtinami potreseno skledico in v vroči pečici peci 10—15 minut. Daj takoj na mizo.
') Holandska omaka. Kuhaj sok K citrone, 4 žlice vode, drobno zrezano šalotko, zel. peteršilj, cel poper in malo soli. Tekočino precedi in ohladi. Dodaj 2 rumenjaka in tolci zme« na ognju, da postane gosta. Sedaj primešaj po kapljicah 5 dkg presnega masla in končno še sok citrone. Omako ser-viraj topla
11—-t 7	i— 4	i— I	i 8	►—t 5	i—i 6	< 2
2	3	6	7	2	3	6
3	4	9	8	3	2	9
8	S	6	1	4	5	8
5	4	9	2	7	6	7
6	l	8	9	4	1	4
v i—i	6 <	3 —i	8 —i	3 ►—i	2 1—4	5 —11
Zvežite v eni potezi vsa soda ali pa vsa lfha števila s črto med seboj. Črta naj teče čez pike do srede kvadratov; če vežete soda števila, se črta n« sme dotakniti kvadratov z lihimi števili — in obratno. Posameznega kvadrata se smete samo enkrat dotakniti. Možnih je več rešitev. Čim hitreje se Vam rešitev posreči, tem več smisla imate za pregled zapletenih položajev.
Glazbila za vse!
Violine . • . . od Din
Kitare.....od Din IM -
Tromho .... od Din 481"-llarmonlke . • od Din SS'—
Kromatlfn* In klavlrnks harmonike. J«»i Instromcntl Zahtevajte veliki hrriplafnl CENIK „d največje In na]Mne]Hp potil J. tv. clazhll .ToRonlavlJe
MEINEL & HEROLD
Tovorna glnr.bll In Harmonik Prod, poclr. Mlflbor »t. 103_
VATA
tudi po 50 kg bal«, vedno na razpolago. — Zahtevajte vzorce in ceniki —
TOVARNA VATE, Maribor. Dravska ulica 15*
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.Zaogtasestro-l go trgovskega ln reklamnega značaja vsaka vrstica2D1n.Najmanjši znesek/lO Din. Pristojbina za Jifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,če je prilože-l na znamka. Čekovni račun Ljubljana-lO.B^.v.-' -i |
Zaradi nesreče inventurna odprodaja
manufukturnega in konfekcijskega blaga po gltboko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča
Marija Rogelj, Sv. Petra cesta št. 26 Ljubljana
Dijak
višje gimnazije želi med počitnicami primerne pisarniške službe. Vsestransko sposoben. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« Maribor pod .Zadovoljiv'.
Gospodinja
vajena vsega gospodinjstva, išče mesta v župni-šče. Naslov upravi »Slovenca« Maribor.
Čevljar, pomočnik
s strokovno šolo, vajen vseh boljših del — išče službe za takoj ali za pozneje. Naslov pove upr. št. 6347.
ilužbodobe
Kovaškega pomočnika
sprejme takoj Franc Kuhar, Dol pri Ljubljani.
2 vajenca
za tašnersko in koiersko obrt, s stanovanjem in
hrano v hiši, sprejme takoj Franc Zorn, Ljub-ljana-Šiška, Lepodvorska št. 23,
Pozor!
Iščem službo ordonanca ali podvornika. Zmožen sem poleg slov. tudi srbo-hrv. in nemškega jezika. Ponudbe na naslov: Peter Krušič, p. Mengeš 49.
Trgov, pomočnica
mlajša in izurjena v mešani trgovini in zelo po-šteaa, išče službe. - Ponudbe prosim pod »Poštena na upravo lista.
Stavbni delovodja
in bivši inž. gažist, s 25-letno prakso ter popolnoma samostojen delavec na visokih, talnih, cestnih in železniških zgradbah, išče stalno službo. Na željo se osebno predstavi. Cenjene ponudbe pod Inž. gažist« na upravo »Slovenca«.
Kuharica
mlada, snažna, zdrava in poštena želi mesto za takoj. Ponudbe na upr. pod »Pridnost« št. 6452.
Mladenič
pošten, delaven gre za hlapca samo h katolišk. gospodarju, še raje pa v župnišče. Cenj. ponudbe na upravo pod »Krščanska hiša št. 6451.
Službe želim
v večji restavraciji ali hotelu, ali pristopim kot tihi družabnik z 40 tisoč Din. Sem šofer in vešč kletarstva. - Ponudbe na upravo pod »Samski«.
Dekla
vajena vsega kmečkega dela, išče službe. Naslov v upravi pod št. 6462
II
Zaslužek
150 do 300 din dnevno
zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko! - Kos-mos, Ljubljana, pošt. predal 307.
Dva kroj. pomočnika
mlajša, sposobna za kon-lekcijo, sprejme takoj Matija Klojčnik, krojač, Sv. Peter pri Mariboru.
Vajenka
za trgovino z mešanim blagom, poštenih staršev, z dobrim spričevalom, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava pod št. 6417.
»VTVWVWTVVWV»WTTfVVTTVTVTVTTVVVVVWVVVVVTTVVVVVVVVVVVVrvVVVVVVVVWVVTTVT||
Vsak
Služb« dobijo
pridno, zanesljivo dekle, ki bi opravljalo vse gospodinjstvo; pridno 14 do 16 letno dekle k 2 letnemu dečku, in natakarica. Ponudbe na Katico Verd-nik, restavracija, Sv. Martin pri Slovenjgradcu.
Solidno gospodično
se sprejme kot sostanovalko s hrano takoj ali po dogovoru. - Sprejmejo se gospodične tudi samo na hrano. Kolizej, vrata 74,
Dva vajenca
za pleskarstvo in sobosli-karstvo se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. -Grosuplje, Stara pošta 11.
Potnike
sposobne in agilne, po možnosti s prakso v zava-varovalni stroki, kakor tudi zastopnike v vseh mestih in trgih sprejme velika domača zavarovalnica. Fiksna plača in velika provizija! - Ponudbe pod »Agilen« na upravo,.
Ravnateljstvo drž. bolnice za duševne bolezni v Ko-vinu (Banat) sprejme takoj
bolničarja
ki pa mora biti izučen brivec. — Mesečna plača 500 Din, razven tega brezplačna hrana in stanovanje, pranje perila in dve uniformi, letna in zimska. Prosilec mora prošnjo s kolekom za 5 Din in navadnimi prepisi spričeval o tem, da je telesno in duševno zdrav, kje je rojen in pristojen, kaka mu je šolska izobrazba, kje je služil v vojski in civilni službi ter kakega vedenja je, in svojo sliko iz tek. leta takoj poslati na naslov gornjega ravnateljstva.
obrtnik, ki razstavlja svoje izdelke na letošnjem velesejmu, četudi le v manjšem obsegu, gotovo
na svoj račun le tedaj, če v dnevih velesejma obvešča o razstavljenih predmetih širše občinstvo potom oglasov v Slovencu. Ako hočete tudi Vi priti
naročite takoj jutri pri upravi ali pa pri naši ekspozituri na velesejmu oglas, ki se Vam bo v resnici prav dobro izplačal
Kamnoseškega
vajenca
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Jože Lukšič, kamnosek, Kandija-Novo mesto.
Mlinarja
1 ali 2 dobro izvežbana, pridna in poštena se takoj sprejmeta za nov valjčni mlin. Naslov pove upr. pod št. 6339,
Fanta
18 let starega, zanesljivega, se sprejme za gospodarskega pomočnika. -A S., Ljubljana, Zaloška cesta št. 21,
Učenko
ali učenca s predpisano šolsko izobrazbo sprejme trgovina v Ljubljani. Naslov v upravi št. 6454.
Vajenca
ki ima veselje do krojaške obrti, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Istotam dobi dobra šivilja trajno zaposlenje. Ivan Vrhovec, krojač, Št. Vid nad Ljubljano.
Samostojno služkinjo
srednjih let, zdravo, pošteno in snažno, veščo kuhe, vseh hišnih ter vrtnih del, se sprejme takoj v stalno službo na deželo. Naslov pod štev. 6449.
Sedlarski pomočnik
(torbar) se sprejme. Gosposvetska cesta 12.
Vajenka za šteparico
dobro vzgojena, se sprejme v dobro, moderno delavnico na deželi. Prednost imajo revnega stanu z vso oskrbo v hiši ali brez. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod »Čevljar« št. 6136.
Priporočamo
izredno poceni
Sportni-modo ševiot
3 m blaga in celotna podloga za
Modui polkRingarn, kupon
3 m in kompletna podloga za .
Modni čisti kamgarn, kupon
3 m in kompletna podloga . . .
IJlago za obleko iti kompletno podlogo:
.......Din
Din 445 .......Din 515 -
Velika izbira prignano dobro blago.'
Pri takojšnem plačilu popust — sicer plačilne ugodnosti! Specielna trgovina sukna in krojaških potrebščin
fflovak - Sjubijam
Kongresni Irg štev. 15.
Nasproti nunske cerkve
Fantje — dekleta!
Doto 5 do 75.0U0 Din dobite, če se poročite ali pa nc. Za pojasnila pošljite 10 Din na naslov - Jože Grašek, Ljubljana, Mariborska ulica 21.
I HI HHMHHHMMHH1
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospem št. 16 zastonj. Pišite ponjl
Dame pozor)
Najlepšo priliko imate sedaj posebno one gospodične. katere so končale šole priučiti se krojenja in šivanja damskih oblek v krojnem učilišču in modnem ateljeju ROZA MEDVED, Mestni trg 24, III. nadstr., nasproti magistrata, Ljubljana. Uspeh zajamčen. Kroji po meri.
Vaje
v nem. konverzaciji nudi dijakom za počitnice nemška družina. - Dopisi na: Adlassnig, Klagenfurt -Annabichl, Akazienhofstr. Avstrija.
Stanovanja
Lepa, zračna soba
poseben vhod, prazna ali opremljena, se takoj odda v Prešernovi ulici št. 20, Zelena jama.
Gospoda
sprejmem na hrano in stanovanje, v Mariboru, Tattenbachova 16, vrata 4
Iščem stanovanje
z oskrbo, pri pošteni družini v mestu za dve dijakinji gimnazijki za prihodnje šolsko leto. Ponudbe na upravo - Slov.« pod »Gimnazijki« št. 6447.
Gorenjsko
Mala uradniška družina išče čez počitnice vsaj za julij nrebivanje s uoorabo kuhinje, najrajši pri kmetih. Ponudbe na upravo pod »I. K. Ljubljana«.
Stanovanje
s 4 sobami, kopalnico in pritiklinami za mesečno Din 1200, se odda. Poizve so v uprav ipod št. 6448.
Opremljena soba
s posebnim vhodom, sredi mesta se odda gospodu. Naslov v upravi lista pod _št. 6500,_
Starejša gospa
tudi obrtnica, dobi v najem eno sobo proti malemu opravilu v hiši, pri starejšem gospodu v Ljutomeru. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Starejša najemnica« št. 6342.
Lepo stanovanje
(2 sobi, kabinet, pritikli-ne) v visokem pritličju vile v Pleteršnikovi ulici 24 s 1. avgustom. — VI, nadstropju 2 prazni (ev. meblirani) sobi tudi s 1. avgustom. i
Večja soba
in predsoba s štedilnikom se odda. Pod Rožnik l/L
Sobo
z dvema posteljama oddam na Tržaški cesti. -
Naslov v upravi lista pod št. 6472.
Stanovanje
sobe in kuhinje z nekaj vrta in posebnim vhodom, oddam onemu, ki plača za deset let naprej. Mesečna najemnina Din 130. Cerkev, šola, železniška in avtobusna postaja blizu. Cenj. ponudbe ua upr. pod »Lepo in suho stanovanje«.
„POSEST"
Itealltetna pisarna, dr. z o. z.
LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4, odda sledeča stanovanja
Trisobno, center, 1.500 Din, pri Taboru, Din 1500 Mirje Din 1300, pri Blei-vveisovi cesti Din 850, Poljanska cesta Din 1.500, Sp. Šiška Din 1.100, Bežigrad Din 1.300, pri »Zvezdi« štirisobno Din 1.800. Dvosobno; Dunajska cesta 600, 900, Kodeljevo Din 600, mesto Din 700, Sp. Šiška Din 500, 750, Sto-žice Din 450, 550, St. Vid Din 300, Moste Din 400. Enosobno: Moste Din 250, 350, Zg. Šiška Din 400, Sp. Šiška Din 400, Ižanska c. Din 280, 300, 350. — Poleg tega več drugih stanovanj, mesečnih sob, lokalov itd. v naivečii izhorj.
Lokal
za trgovino sc odda s 1 avgustom v Gajevi ulici v Ljubljani v novi zgradbi. Natančna pojasnila da|e Hranilni in posojilni konzorcij, Aleksandrova c. 5
Lokal
za trgovino v sredini mesta Ljubljane, se odda ne glede na stroko, ker je na zelo prometni točki. -Naslov pove upravništvo pod štev. 6333.
Samo kdor v miru izbira — dobro kupi!
pučmci
Ako morale iz trgovine v trgovino, da si ogledate blago, se boste v stiski in naglici odločili morda /.a nekaj, radi česar so boste pozneje kosali; ZATO IZBIRAJTE BLAUO DOMA! Tu imate čas, da pregledate in precenito vzora kos za kosom, nikdo Vas ne bo prigovarjal za nekaj kar ne odgovarja Vašemu okusu.
ZAHTEVAJTE NAŠO KOLEKCIJO
MATERDALA ZA BRISAČE PO METRU
in dobili jo boste v par dneh, seveda brezplačno ii brezobvejno.
Potem sedite in izberite ono, kar najbolj odgovarja Vašemu okusij.
Ker nabavljamo blago direktno iz tovarne ii ga prodajamo naravnost Vam, odpadejo razne provizije; Vi kupite torej boljšo blago za manj denarja. 2e pol stoletja strežeuio zadovoljnim odjemalcem
Največja trg. in odpremna tvrdka
Ako šo nimate našega glavnega kataloga zahtevajte
ga. Čez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno.
K
Lokali
za pisarno ev. stanovanje v Ljubljani, Aleksandrova c., se za avgust od dajo (2 ali 3 sobe s postranskimi prostori I. n.). Vprašati pri Aloma Com-pany, Aleksandrova 2.
Prostor
primeren za kakršnokoli delavnico brez ognja, se odda v Ljubljani, Bohoričeva ul. 9.
Trgovino
tik cerkve oddam (bolj priletn. samskemu trgovcu. Naslov v upravi lista pod štev. 6439.
Posestva
Naprodaj je kmetija
z dvema hišama, gospodarska poslopja v prav dobrem stanju, dva vinograda, njiv za 70 mernikov posetve, gozdovi, po večini dobro zaraščeni. -Cena 125.000 Din. Naslov v upravi pod št. 6379.
Z gotovino 30.000 Din
lahko kupite enodružinsko hišo, veliko zidano delavnico, vrt in dvorišče blizu stare remize. — Ostanek kupnine na zelo ugodne obroke. Pojasnila daje »Posest«, Miklošičeva cesta 4,
Gostilna in mesarija
na lepem kraju v Novem mestu s po predpisih urejeno klavnico in lepimi stanovanjskimi prostori, se proda za 200.000 Din. Ponudbe slaviti na podr. »Slovenca- Novo mesto, pod »Lepa priložnost«.
Nova hiša
trostanovanjska, na zelo lepem kraju v Ljubljani, po nizki ceni naprodaj. Naslov v upravi lista pod it. 6468.
»POSEST
ttealifetna pisarna, dražba z o, z.
LJUBLJANA
- PRODA:—
Vilo, novozidano enonad-stropno, tristanovanjsko, mestni del Rožne doline, 700 m- vrta, Din 400.000. Vilo, dvostanov. novozidano, enonadstr., 900 m'"', vrta, mestni del Rožne doline, Din 225.000. Hišo, dvostanov., 1100 m- vrta, ob Zaloški c., Din 270.000 Hišo, priti., novozidano, 3 sobe, 1300 mJ zemljišča, Dolenjska c. Din 85.000. Hišo, novozidano, enonad. štiristanov., 400 m3 vrta, pri novi šoli v Šiški, Din 175.000. Hišo, novozidano, dvostanov. 500 m' vrta, Zg. Šiška, Din 125.000. -Hišo, novozid., visokopri-tlično, dvostanov. prostoren vrt, Zelena jama, Din 150.000. Hišo, visoko-pritl., novozidano, tristan. 400 m'-' vrta .Kodeljevo, Din 215.000. Hišo, novozidano, dvostanov. 600 m3 vrta, Dravlje, Din 110.000. Hišo, enonad. prenovljeno dvostan., hlev, šupa, pod, 1300 nr vrta, Rožna dol. Din 280.000. Hišo, enonadstr., tristan,, 1300 m3 vrta, Podrožnik, 285.000 Din. Hišo, enonad., vpeljana pekarija, tristanov., trgovski lokal, prostoren vrt, blizu Tobačne tovar., Din 420.000. Hišo, enonad. novozid., dvostan., trgov, lokal, prostoren vrt, Bežigrad, Din 450.000. — Stavbišča: pri Sv. Krištofu, 600 m- po Din 130, ob Vodovodni c., 600 m', po Din 65, ob Dunajski c. 600 m', po Din 65, Bežigrad, po Din 60, na Fri-škovcu, 800 m3 in 1000 m5 po Din 140, pod Šmartin-sko cesto, 750 m3, po Din 80, 600 m- po Din i 40, 1200 m'J po Din 35, ob Dunajski cesti, 716 m3 nri cerkvi v Šiški Din 75.000, na Taboru, 800 m3 po Din 200, pri novi cerkvi v Šiški 500 m3 po Din 90, 3000 m3 pri »Stadionu« po Din 30, med Dunajsko in Vodovodno cesto 500 in 700 m3 no Din 65 in 75. — Na Bledu: Vilo, 7 sob, komfort, 4 min. od jezera, 2400 m3 vrta in parka, Din 360,000. Hišo v gradbi, 1000 m3 vrta, Din 30.000. Stavbišče v centru. 2200 m3 po Din 60. Vilo, trislan, kopalnica. pralnica, 370 m3 cvetličnega, sadnega in zelenjadnega vrta, nova, s pohištvom za 6 sob, Din 260 000. Trgovska hiša pri Radovljici, v pritličju trg. lokal, 3 sobe, kuhinja, drvarnica ,vrt, dvorišče, njiva 3000 m3, 130.000 Din Poleg tega več stanovanjskih. trgovskih hiš, vil, stavbišč itd. v Ljubljani, kmečka posestva, industrije, gostilne itd. na deželi, v največji izberi, po najogodnejših cenah.
Širite ^Slovenca«!
Nova hiša
s tremi stanovanji in lepim vrtom, voda in elekt. v hiši, se proda. Naslov v upravi pod št. 6461.
Za Din 32.000
naprodaj enodružinska hiša s sobo in kuhinjo, blizu stare remize. Takoj potrebno samo Din 10 liso, ostanek na ugodne obroke. — Informacije: •Posest«, Miklošičeva 4.
Hiša
visokopritlična naproda) ob Dunajski cesti Stožic» št. 92.
Več stavbnih parcel
se proda. Solnčna lega Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 6440.
Izredna prilika
Stavbna parcela v izmen 1300 m- v Ljubljani, ležeča ob Dunajski cesti ugodno naprodaj. Idealno stavbišče za stanovanja ali vsakršno obrt posebno primerno za kavarno. -Eventuelni reflektant na drugi del parcele v slučaju dveh kupcev, na polovico, bi zamogel s takojšnjo ponudbo tudi priti v poštev, ker bi pri gradbi dveh hiš prihranila do 30.000 Din. Ponudbe pod »Parcela-- na upravo.
Nova hišica
enodružinska, s 3 sobami, na solnčni legi ob državni cesti, oddaljena 25 minut od kolodvora, sc proda. Naslov se izve v podružnici Slovenca« v Celju.
Hišo ali vilo
novozidano z 2 do 4 stanovanji in nekoliko vrta na severovzhodnem delu Ljubljane, kupim. Plačam takoj. Ponudbe na upravo pod -Solnčna lega«.
Hiša
z vrtom v Mariboru v bližini glavnega kolodvora -naprodaj. Pojasnila daje Ašič Ivan, javni notar v Mariboru.
Hiša z vrtom
1000 m3 pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru, se proda. 5 sob, pritiklinc, električna razsvetljava. Ivanka Pavšck, Moste pri Ljubljani, Krekovft ul. 9.
Hišo, enonadstropno
novo zidano, eno štirisobno in dvoje manjših stanovanj, elektrika, par-keti, vodovod, kanalizacija, 1.400 m3 vrta, vsajenih nad 50 sadnih dreves, ugodno prodam pod Rožnikom (ob posestvu g. Kolmana). Potreben kapital Din 130.000. Naslov v upravi pod št. 6058.
■■■■■■■■■■■■■■■■
Čitajte in širite
»Slovenca«! "■■Hiiiiiiiin
Ljubljanski tramvaj nekdaj
bodočnosti
m v
Ob otvoritvi nove proge v Šiško je povedal predsednik Moloielezniške družbe dr. Oton Fettic nekaj o programu 7,a prihodnja leta. Najprej pa obudimo spomine o trideset let starem tramvaju, ki je bil otvorjen 6. septembra 1901.
Na podlagi statistike c. kr. železniškega ministrstva iz leta 1912 posnemamo sledeče: Dolžina proge znaša 5276 m, od tega odpade na progo re-miza-glavni kolodvor 11220 m, na dolenjsko progo 2012 m, na zvezno krivuljo pred magistratom pa 44 m. lzogibališča merijo v skupni dolžini 983 m. Skupna dolžina lira znaša torej 6259 m. Teža vseh tračnic je znašala 464.900 kg. Vseh kretnic ima 30. 31 krat preide proga iz horizontalne črte v poševno, iz česar sledi, da slari ljubljanski tramvaj vozi precej gori in doli. Največji padec znaša 5.5% ali 1/ts. Najvišja nadmorska višina proge znaša 299 m in 3 cm, kar velja seveda samo, če se ni Ljubljana kaj pogreznila. Najmanjši krivinski po-lumer proge znaša 18 m. Po tej statistiki je imela stara cestna železnica celo štiri optične signale. Kje so ti, ve mogoče najstarejši uslužbenec. Železnica je premogla 1. 1912 tudi lasten telefon. Vzdrževalni stroški so znašali za 1. 1912 11.568 K. Od tega je padlo 9619 kron na vzdrževanje zgornjega ustroja. Za zgradbo tramvaja se je slvorila delniška družba s kapitalom 1,200.000 kron. Nje upravni svet je imel svoj sedež na Dunaju, obratno vodstvo pa v Ljubljani. Koncesiia na je bila dodeljena za dobo od 10. 6. 190'2 do 30. ii. 1949. Družba je bila oproščena davka do 9. 6. 1917 in je porabila za zgradbo proge 1,617.718 kron. Kilometer proge je stal torej 194.601 krono. Stara električna železnica je dobila 14 pogonskih voz z 28 osmi, ki so premogli skupno 700 konjskih sil. Priklopnega voza 1. 1912 ni imela ljubljanska cestna železnica še nobenega. Vsi vozovi so imeli 224 sedežev in 224 stojišč, skupno so mogli torej prevašati 448 oseb hkrati. Vsi vozovi so tehtali 110 ton 600 kg. Poleg tega pa je imela družba še en voz za posipanje soli. Vsi vozovi so stali 254.585 kron._ Na dan so naredili vsi vozovi približno 246 voženj, na leto 163.070. Prevozili pa so v enem letu 427.568 km. na dan 1168 km. L. 1912 so prevozili vsi vozovi 1,136.736 oseb, na dan poprečno 3106. V povprečju je prevozil vsak potnik 1 km 370 m. Na prevoznini so plačali potniki 138.001 krono. Ostalih dohodkov je bilo 1185 kron. Skupno torej 139.4S6 kron. Obratovalni izdatki so za leto 1912 znašali 127.764 kron. Od tega je odpadlo na mestni davek 200 kron, na humanitarne prispevke 470, kron, na nezgodno zavarovanje 1443 kron, ves ostanek pa za prave obratovalna stroške. Leta 1912 je doživela železnica tudi en karnmbol 7. vozom, ki je tudi vestno zabeležen v statistiki, in še tri druge nesreče, pri katerih sta se ponesrečili dve osebi, vendar ne smrtno. Uradnikov je imela 7 in 34 nižjih uslužbencev, dnevničarjev pa 15, skupno 56. Izdatki za vse uslužbence so znašali 66.930 kron. Naj bo zadosti drobtinic iz te statistike, ki je kljub temu, da je nekoliko skromna, vendar vzorna.
Poglejmo sedaj še, kako je shajal tramvaj zadnja leta. Prinašamo tabelo dohodkov in izdatkov v zadnjih letih (vse v tisočih Din):
dohodki tramvaj avtobus
.1926
1927
1928
1929
3.753 3.529 3.618 3.674
325 1.538
izdatki tramvaj avtobus 8.236	—
3.982
3.676 . 286 3.703 1.723
že znano za 1. 1931 zgradbo sledečih novih prog: do konca meseca junija izvršitev proge Vič—Zgornja —Šiška, do konca oktobra pa izvršitev proge Zg. Šiška—St. Vid. Za leto 1932 pa je sklenila Moloželeaniška družba, da bo predlagala v občinskem svetu renovacijo in razširjenje stare, že obstoječe proge. Tozadevni načrt predvideva položitev dvotirne proge na dolenjski progi od Sama-sove tovarne do križanja cestne železnice z dolenjsko železniško progo. Hkrati se bo na Ambroževem trgu zgradil odcep za kasnejšo progo, ki se bo gradila do mestne klavnice. Od sedanje remize pa se bo proga podaljšala v Moste, in sicer do tja, kjer se odcepi cesta na Fužine in Studenec in kjer stoji na cesti tudi znamenje. Tu proga ne bo imela običajnega konca, ampak bo napravila pentljo, tako da bodo vozovi v neprekinjeni vožnji lahko obračali. Hkrati se liodo namestili na prenovljeni progi novi vozovi, dočim bodo stare pogonske vozove preuredili v priklopne vozove.
Za 1. 1933 pa je v programu zgradba nujno potrebne proge do Sv. Križa od Gospodarske zveze na Dunajski cesti čez železniški prevoz na Linhartovo ulico do Sv. Križa. Hkrati s to progo bodo gradili najbrže skozi do Jedače dvotirno tramvajsko progo, za katero se vršijo merjenja prav sedaj. S tem bo prišla končno Jezica na svoj račun, ki se je čutila zlasti sedaj, ko so gradili progo v Št. Vid, izredno zapostavljena.
V 1. 1934 bodo zgradili podaljšek od Ambroževega trga do klavnice in podaljšali konec proge ob glavnem kolodvoru po Masarykovi cesti, Sinar-tinski cesti in Ahacljevi cesti do cerkve sv. Petra, kjer bo priključena na staro progo, s čemer bo Ljubljana dobila prvo, sicer majhno, krožno linijo.
Za I. 1935 pa je v načrtu zgradba proge K rakovo—Trnovo. Proga se bo odcepila na vogalu Rimske ceste od viške proge in bo šla po Emonski cesti, Gradaški ulici in Krakovskem nasipu na Trg sv. Jakoba. Možno pa je tudi, da bo šla čez tedaj že zgrajeni novi most čez Gradaščico pri trnovski cerkvi in naprej skozi trnovsko predmestje do Opekarske ceste, po kateri bo zavila nazaj in se priključila v bližini Gruberjevega kanala dolenjski progi. Za isto leto bi prišel resno v poštev podaljšek šentvidske proge do Tacna, s čemer bi dobil ludi načrt vzpenjače na Šmarno goro resnejše ozadje.
Od doslej zgrajenih prog ali pa prog, ki so v gradbi, bodo prišle v poštev še malenkostne spremembo, tako |joložitev dvojnega tira skozi in skozi po Gradišču, potem ko bo padla enkrat Lukmanova hiša. Važno l>o vprašanje promenade v Šelenbur-govi ulici, ki bo z ozirom na tramvajski promet postala nemogoča. Tako bi bilo pametno, da novi eestno-policijslfi red prepove promenado v šelen-burgovi ulici, dočim naj se Aleksandrova cesta bolj močno razsvetli, da bodo sprehajajoči tudi zvečer lahko videli.
Upamo, da bo Maloželezniški družbi izvedba teh lepih načrtov uspela prav tako, kakor ji je uspelo, zgraditi sedanjo novo progo. Če bo občina voljna s posojilom podpreti Maloželezniško družbo, smo lahko gotovi, da bo Ljubljana imela čez 4 do 5 let veliko tramvajsko omrežje, ki bo mnogo doprineslo razširitvi mesta Ljubljane.
KULTURNI OBZORNIK
kakor vidimo, je donos voznih listkov tramvaja približno vsako leto enak. Podobno se drže približno v isti višini vsakoletni stroški.
Gradbeni program za bodočnost
Razširitev tramvajskega omrežja, ki se je začela lani s polaganjem tira v Šiško, obsega, kakor
Dom in svet
Tretja in četrta številka Doma in sveta sta pravkar izšli, nadaljujoč delo in smer novega letnika. Kar dela pričujoči zvezek izredno zanimiv, je ne le formalna vrednost priobčenih stvari, ampak predvsem njihova aktualnost, kar kaže na to, da je za dominsvetovce v prvi vrsti značilna živahna zainteresiranost za vse naše duhovno živ-' ljenje. Na ta način ustvarjajo sotrudniki Doma in sveta iz njega revijo, ki posega odločujoče v duhovno borbo naše sodobnosti, radi česar ne more in ne sme iti malomarno mimo nje noben slovenski izobraženec.
Dasi je težišče pričujočega zvezka v eseju in v kritiki, je nedvomno zanimiv tudi pogled na literarne prispevke. Popotna pesem, s katero Edi Kocbek daje primer svoje novejše lirike, res da spominja morda na Tagorea ali Claudela, vendar-le pa ni mogoče odrekati avtorju pesniške nadarjenosti, zlasti v oblikovno-metaloričnem pogledu. Neurejena bujnost izraza tu in tam seveda dela vtis nepopolne izzorelosti. Domač in svojstven je Joža Pogačnik v »Dekleta pojo« in »Temni se«. Posebnost njegovega pesniškega sloga je, da rad druži izredno mehke in pojoče verze z neuglaje-nimi trdotami, kar ni razvidno le iz pričujočih dveh primerov, marveč tudi iz marsikatere pesmi v njegovi pravkar izišli pesniški zbirki »Sinje ozare«.
Med prozaičnimi spisi moram posebno toplo omeniti »Poljano«, s katero prvič nastopa v Domu i in svetu mladi prekmurski pisatelj Mihael Kranjec, ki nam je znan sicer že iz zbirke »Sedem mladih slovenskih pisateljev«. Tudi ta »prekmurski motiv« kaže, kljub začetniškim napakam, nadarjenega novelista, ki kaže zmisel zlasti za življenje pokrajine. Vendarle ne podaja golega opisa, marveč staplja vse skupaj v mehko pesniško občutje, s čimer vsaka slika posebej zadobi novo, intim-nejšo perspektivo. Njegova šibka stran je zaenkrat kompozicija, tudi jezikovno se bo moral še iskati. Ničesar nimam proti njegovemu prekmurskemu
dialektu, toda vmes so tudi nečiste primesi. Razen njega je priobčil France Bevk novelo »In dan se je nagnil...« Bevk zna vedno najti aktualno snov, značilno zanj pa je, da prav v zgodbi išče tal svoje umetnosti, medtem ko njegov jezik in slog vedno bolj zadobivata zgolj referativen značaj, kar pomeni, da se neposrednost umika racionalizaciji umetnosti.
V esejističnem delu je začel objavljati France Vodnik serijo literarnih portretov iz povojne slovenske literature pod naslovom »Obrazi novega rodu«. Po kratki splošni karakteristiki novejših literarnih prizadevanj, kjer je govora zlasti o razliki med povojno slovensko liriko ter prozo, sledi kot prvi »obraz« študija o mladem pisatelju-zdrav-niku Bogomiru Magajni. Vsebinsko ga označuje avtor kot zastopnika novega življenjskega idealizma, njegovo oblikovanje označi za način alegoričnega simbolizma. Izredno pozornost pa zasluži študija Franceta Koblarja o F. S. Finžgarju, ki se v tem zvezku z drugim in tretjim delom zaključi. To je cela majhna monografija, do sedaj ne samo največji, marveč tudi najboljši spis o Finžgarju. Dasi napisan ob priliki šestdesetletnega pisateljevega jubileja, je ta spis delo trajne vrednosti, tako izčrpno in sposobno je zasnovan. Razen zgodovinskega orisa tedanjih kulturnih in literarnih razmer, dalje označbe razvojne črte, ki kaže pot iz romantike v realizem, je treba še posebej opozoriti na izvajanja o snovi, kompoziciji in stilu. Prav tako je novost za nas člavek St. Vurnika »Stil o zgodovini glasbe«, s čimer avtor začenja drugi del svojega »Uvoda v glasbo«. V tem zvezku razpravlja o glasbi grške antike, kar je za nas nekaj absolutno novega. Radi zasnove nam avtor razgrne širši kompleks celotnega kulturnega gledanja, ne le glasbenega, radi česar so njegova izvajanja nad vse zanimiva tudi v primeri s filozofijo in literaturo. Vsebine na tem ozkem prostoru ni mogoče zadostno obnoviti. Zato naj omenim kar še Steletov referat »Karakteristika poljske umetnosti«. Pisatelj je tu podal ne le informativen izvleček, marveč tudi, kot dober poznavalec poljske umetnosti, kritične pripombe k knjigi Alfreda
Kuhna »Die polnische Kunst seit 1800«, »L'altissi-mo poeta« pa je naslov beležki o Paulu Valeryju, kjer nas Silvester Skerl seznanja z enim najznamenitejših francoskih pesnikov polpreteklega časa. Kljub oblikovni dovršenosti, kar je že samo po sebi v zvezi z neko aristokratsko potezo njegove poezije, je ta »nesmrtnik« vendarle obtičal v relativizmu, kar se tiče svetovnega naziranja.
V kritičnem delu poročajo Ivan Pregelj o Finžgarjevem romanu »Pod svobodnim solncem« z nadvse zanimivimi izvajanji. Dr. Jakob Šile je napisal oceno o Velikonjevih Sirotah«, Savinškovih »Delavcih«, o knjigah Kmetijske Matice ter o Ta-gorejevem »Domu in svetu«. Dalje je napisal Miran Jarc poročili o prvih dveh knjigah Leposlovne knjižnice Jugoslovanske knjiga ne, o Timmerman-sovem »Župniku iz cvetočega virograda« ter o Mauriacovem romanu »Gobavca je poljubila«, ki ju označuje kot dela velike umetri^Ue vrednosti. Isti avtor ocenjuje nekatere književne novosti iz srbo-hrvatske književnosti. O rednih knjigah Založbe Modre ptice za I. 1930 je napisal referat s književnimi karakteristikami Tine Debeljak. Slede poročila o Strahlovi umetniški zb rki (Rajko Ložar) in o glasbenem življenju (St. Vumik). Zapiski pa prinašajo protŽst Antona Vodrika zoper »neodgovornost kritike«. Zvezku je pridejanih šest umetniških prilog iz Strahlove zbirke.	Fr. V. '
Borzo
Dne 6. junija 1932.
Denar
Ta teden so se vršili samo štirje borzni sestanki in promet ni bil tako znaten. Znašal je le 9.95 milijona Din v primeri s 15.9, 22.1, 14.9 in 15.6 milijona Din v prejšnjih tednih.
Tečaji državnih papirjev so ta teden znatno popustili, kajti v Newyorku so naši dolarski papirji izredno padli. Toda temu padcu niso tako hitro sledile tudi naše borze in tako smo imeli vsak dan večjo dispariteto med tečaji v Newyorku in na naših borzah. Interes za dolarske papirje je bil zaradi na-zadujočih tečajev znaten in tudi promet. Naši do mači državni papirji so sledili razvoju dolarskih pa pirjev in so tudi bili slabejši, čeprav se je v zadnjil dneh njih napredovanje ustavilo.
Curih. Belgrad 9.115, Pariz 20.19, London 25.095, Newyork 515.65, Bruselj 71.84, Milan 26.995, Madrid 49.40, Amsterdam 207.475, Berlin 122.35, Dunaj 72.47, Stockholm 138.275, Oslo 138.10, Ko-penhagen 138.10, Sofija 3.74, Praga 15.28, Varšava 57.85, Budimpešta 90.05, Atene 6.69, Carigrad 2.45 Bukarešta 3.07, Helsingfors 12.9S.
Vrednostni papirji
Notacije državnih papirjev v inozemstvo. Lon-don: 1% Bler. pos. 77.50—79, Newyork: 8% Bler. pos. 86.25-90, 7% Bler. pos. 78-79.50, 1% pos. Drž. hip. banke 80.375—82.625.
Dunaj. Podon. savska-jadran. 92.50, Wiener Bankverein 15.15, Escompteges. 153.10, Živno 81.50, Guttmann 14.25, Mundus 14.55, Alpine 14.55, Trboveljska 31, Kranj. ind. 35, Leykam 2.40, Rima Mu-rany 38.90.
Žitni trs
Novi Sad. Pšenica 79-80 kg srbč. okol. Novi Sad 170—175, bač. okol. Sombor 160—165, bač. potiska šlep 180—185, gbč., gbn., ban. Bega šlep 175 —180, jbn. 78 kg 160—165, sr. okol. Indjija 78 kg 165—170, slav. 78 kg 162.50—165, slav. šlep 77-78 kg 160—162.50, koruza bač. okol. Sombor 103—104, otrobi bač., sr., ban., slav. 105—110. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: 3 vagoni pšenice, 21 vagonov koruze, 2 vagona otrobov, 1 vagon moke. Tendenca slaba.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet ome* jen. Pšenica junij 14.51—14.60, zaklj. 14.59—14.60, koruza julij 13.56—13.72, zaklj. 13.65—13.67, avgust 13.85—13.90, zaklj. 13.85—13.87, maj 1932 12—12.15, zaklj. 12.06—12.08.
POZOR! RUTO-K IIPCI POZOR!
ne nasedajte brezveslnim klevefnikom ali hvalivcem — temveč se predvsem sami prepričajte pred nakupOHl o kvaliteti avtomobila, katerega vam grajajo ali pa preveč hvalijo. To preizkušnjo vam nudi vsako generalno zastopstvo RENAULT - AUTOMOBILOV radevolje vsak čas brez obveze za Vas. Zato si oglejte »RENAULT - E« na velesejmu v paviljonu Q, kjer se bodete čudili cenam, ker novi RENAULT-S so najcenejši, najtrpežnejši in najekonomičnejši avtomobili svoje vrste.
—_ ■ _ RAZSTAVLJA
REKA1ILT"
generalno zastopstvo
SIKORdr.zo.z.
LJUBLJAHA
m Rsinik šfeo.ig
Telefon 25-02
Velika zaloga
AVTOMOBILOV vseh vrst motornih požarnih hrizsaln ii vseh rezervnih delov
VELESEJmU PR VIL JON: G
PrfDoroCalo se sledeče kamniške tordke:
ZOBNI MIHE

Zlata in kaučuk tehnika
Žgane porcelan krone in plombe
V.Stuzzi
Kamnik
Suma 31
Vsa zobna delo
Jos. Klemenčič
trgovec v Kamniku
priporoča svojo zalogo vedno sveže mineralne naravne kisle vode, kakor: posebno izborno si-sočko, rogaško Tempel, Donali In radensko kisellco
V zalogi tudi pristni mnllnovec iz najboljših gorskih malin
I. HOČEVAR
ŽELEZN1NA — PORCELAN — STEKLO
KAMNIK - ŠUTNA
Kadar rabiš obleko, oglej si zalogo trgovine
M. KRAMAM
KAMNIK - GLAVNI TRG
Prodaja Koles, gramofonskih automatov z vložkom na t O, šival' nih strojev, otr. vozičkov, brzokiepalnlkov, plošč, igel in vseli na-
domesinih delov. Specialna mehanična delavnica za vsa tehnična dela.
Se prlporoCa
K.DRAŠCEK
V KAMNIKU
Zobni atelje prt Orogu
na Grabnu štev. 12, L nadstropje
JOSIP ŽIBERT
zobotehnik - KAMNIK
Ure za birmo
KAROLSKALA
Manufaktura - špecerija - galanterija
KAMNIK
verižice prstane
uhane itd. po konkurenčnih cenah pri
JOSIP JANKO
urar. KAMNIK nztpr. fai ne cerkve
Ai
aro! Mlbrechf
Kamnih (mesto) O lavni irg
Trgovina z zeleznino, steklom, porcelanom itd. Laslna ključavničarska delavnica Izdelujejo se štedilniki, omrežje In vsa v to stroko spadajoča dela
Anten Stergar, Kamnih
priporoča vae vrste čopičev, lakov, suhe in oljnate barve ter sveže špecerijsko blago. Gospodarjem nudi po najnižjih dnevnih cenah cement, dalmatinski in trboveljski, zarezno strešno opeko, Salonit in apno. Zaloga vina v steklenicah in sodih.
Pero Satler
Kamnih, riotstrova m. 3
Trgovina šivalnih strojev, koles in gramofonov
Opozarjamo na ,,Slovencev"
MALI OGLASNIK
m Vflho Cerar
Novo ustanov, trgovin* nr, zlatnine In ere-- brnine, očala vseh vr.l - Izvršujem »ta v lo i stroko spadajoča popravita - Ovokolesa svetovno znanih znamk • Prodajam na obroke
Prva kamniška pralnica in svetlolikalnlca perila
Kemično snaženje oblek in prodaja čevljev
ISJ&i KAMNIK
» - J^. v CJ MAISTROVA ULICA 20
Oglašujte v ^Slovencu"!
IVAN PETEK
trgovec, KAMNIK
priporoia rasno špecerijsko blago po n a 1 a i 1 j 1 ceni
jerica Šinkovec,
manufakturna trgovina v Kamniku
priporoča svojo zalogo mann-fakturnega blaga za zimske in letne obleke po najnižjih cenah.
posojunicH u KnmniKU
U sdssJI lastc!
registrovana zadruga e neomejeno zavezo
IBIIzn postale!
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodnejše. Za mlado vlagatelje Ima na razpolago domače hranilnike (šparovčke). — Vse davke plačuje posojil, sama.
Šafna, Steč. 22
BST Daj« posojila na vknjižbo, na poroštvo in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Uradne ure Sad^iJSiJE
Dražba zastavljenega blaga M. Osterman, Kranj
v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica štev. 46, bo dne 10. junija 1931. Efektna dražba od 9 do 12 dopoldne. Dragocenosti od 14 do 18 popoldne.
mesarija in prekajevalnica. Vedno sveže meso in vsakovrstni mesni izdelki.

Klanjajoč se volji Najvišjega naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da nas je danes 6. junija za vedno zapustila naša ljubljena mama oziroma sestra in teta, gospa
Ivana Cegnar
Veliko je trpela, a udano v voljo božjo, večkrat previdena
s sv. zakramenti, zaspala v Gospodu.
Našo ljubo mamo spremimo na njeni zadnji poti v ponedeljek 8. junija ob S zjutraj na farno pokopališče v Moravčah.
Svete maše zadušnice sc bodo darovale v Moravčah in v uršulinski cerkvi v LjubIV.ni.
M o r a v č c - L j u b 1 j a n a , dne 6. junija 1931.
JANKO, dekan, in FRANC, sinova. IVANKA, učiteljica, hči.
i
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJI2ICE RISALNE BLOKE ITD.
j
•u
B5
C2 g
nudi po izkedno d godnih cenah
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15
Zaloga neprekosljivih Švicarskih žepnih ur:,Schaffhausen', .Omei;«', .Tissot'. ,Doxa', .Cortebert', .Junghans'. ,Langen-dorf'. Velika izbira: briljanti. zapestnice, uhani, vorižice, prstani, obeski, doze za svaljčice, poročni prstani. Električno stenske ure. budilke vseh vrst,srebrno jedilno orodje, krstna in birmanska darila. Konkurenčne cene, tudi na obroke.
Inserirajte v »Slovencu"!
m

Zahvala
Vsem, ki so nas tolažili ob prebridki in nenadni izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata in strica, gospoda
Jerneja Pogorele
in mu izkazali zadnjo čast ter ga spremili na njegovi zadnji poti, naša najiskrcnejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Orehku za njegovo spremstvo in nagovor pri pogrebu, obema gasil, društvoma v Strugah za polnoštevilno udeležbo in spremstvo na pokopališče ter ganljiv nagovor g. načelnika Andoljška.
Struge, dne 4. junija 1931.
Rodbina POGORELC-VIDMAR.
MMMdi
I — • D-__f •». ';«,
nnitintiA*
Vinotoč pri »majorju«
v Razvanju - Pivola zopet odprt. - Dobra in pristna kapljica.
Dražbeni oklic!
Na prostovoljni javni dražbi, v nedeljo, dne 7. junija ob t pop. bo naprodaj nova dvostano-vanjska hiša slična vili, z nekaj zemljišča in še j ena poleg stoječa stavbna parcela cca 500 nr, ob I Vodnikovi cesti v Zg. Šiški 201.
Kolesa
na 12 mesečna odplačila! »Tovarna koles«, Ljubljana, Poštni predat 307.
Košnjo
šestih travnikov prodam ob Cesti dveh cesarjev in Rakova jelša. Kupci naj ce zglasijo v nedeljo, dne 7 junija pri lastnici Klemene, Sv. Petra cesta 79.
Dijaški orkesterček
gre brezplačno na letovišče. Ponudbe na upravo pod »20. junij«.
Harmonike
izdeluje in popravlja dobro in poceni Anton 2e-leznik, izdelovatelj harmonik, Vrhnika, Stara cesta 101.
Muzikalije
za klavir, mešane in moške zbore, 4 letnike Mladike in zgodbe sv. pisma novi zakon, ceno proda Loboda, Kolodvorska 23.
Kupimo
Kupujemo
cvetje od bele akacije, bezgovo in lipovo cvetje ter vsa druga zdravilna zelišča. Zelišča naj bodo čista, izbrana in sušena v senci. - Vprašati je v drogeriji »Sanitas« Celje in Trbovlje.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6, II. nadstr.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Vsakovrstno
zlito ftapnšK
po najvišjih cenah CERNE, juvelir. Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Kupujemo
evetje bele akacije, bezga, lipe in druga zdravilna zelišča kot lapuh itd., vse v senci sušeno. Vprašati: Drogerija .Sanitas', Celje.
Prodamo
Premog, drva, koks
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Tel. 33-13.
Avto-limuzina
»Chevrolet«, šestsedežna, dobro ohranjena, se zelo ugodno proda. Poizve in ogleda se v avtogaraži Kopač, Bleiweisova cesta
Ribiči!
Na velesejmu dobite po tovarniški ceni vse ribiške potrebščine, — od tvrdke Ziegenspech, Berlin. Paviljon G 196.
Pisalni stroj
A.E.G., najnovejši model, nov, in štedilnik, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v upravi pod 6419.
Stole
petrolejske svetiljke, obešalnike in okvirje prodnm. Ogled od 5—7 popoldne v Slomškovi ulici 3, pritličje, desno.
Knjige
stare revije ceno prodam. Ogled od 5—7 popoldne v Slomškovi ulici 3, pritličje, desno.
Več lepih spalnic
masivnih, politiranih, po ugodni ceni proda Joža Vižin, mizarstvo, Dorfarje (20 min. od postaje Škofja Loka).
Restavracijo
dobro vpeljano, sredi Beograda, prodam vsled selitve v lastne prostore. Za pogoje se je obrniti na restavracijo »Rumunj-ski kralj«, Beograd, Kraljice Natalije ulica.
Veliko izbiro okvirjev za slike in svete podobe dobite v zalogi
M. Rauch, Celje
Prešernova ulica 4.
Pletilne stroje
rseh številk, na enoin-p.!leti-~ odplačevanje! -»Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307.
Drva, premog, trame
in deske dobite pri Josip Prelesnik, nasl. Drobniča, Ljubljana, Janševa ulica, tel. 3389. Državni in samoupravni uradniki dobijo tudi na obroke.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Dio kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIC - Zagreb, Uica 82. Kemična čistilnica perja.
Opekarnski stroji
v dobrem stanju, malo rabljeni se prodajo. Poizve se pri stavbni družbi »Gradi dom«, Ljubljana, Sredina 15.
Stara vrata
in okna zasteklenele se
poceni proda na Ižanski cesti 79 (Kolonije).
Volno za modroce
zelo poceni razprodaja: Šega — Cankarjevo nabrežje 5/1.
TRBOVELJSKI PORTLAND CEMENT
■edno svež, ravno okovje za stavbe in pohištvo priporoča
Jos. Jagodic,
Celje — Glavni trg.
Domač proizvod
vsakovrstne opeke: zidne, strešne zarezne, bobro- | vec, votla in tlak se zo- j pet dobi na opekarni na Črnučah. Priporočam lončene peči, štedilnike, obložene z navadnimi ali z email posodo. Vsa dela in naročila se vrše točno po dogovoru. - Priporoča se Fr. Jerko, Črnuče pri Ljubljani.
Ure popravlja
z enoletnim jamstvom — Fran Korošec, urar, Sv. Petra cesta 55, preje Barvarska steza.
Ležalne stole
Več spalnic
hrastovih, bukovih in tudi mehkih, ter kuhinjskih
la Izredne važnosti, da stalno zasleolujete gospodarska In druga poročila v dne vnlku »Slovencu" In pregledate tudi nl«SO» oglasni del. Trgovcu in obrtniku, pt» tudi poljedelcu Je najboljši svetovalec »Slovenec". Naroča se pri upravi v LJuPlJenl ali pri njenih podružnicah In «astoi»stvlh

Singer šivalni stroj
malo rabljen, Din 600. Kolodvorska 27.
oprav, po znižani proda Josip Kurnik, mi- j zar, Zg. Šiška 51 hribom.
Dva oleandra
poceni naprodaj. Naslov
Brusnice
prvovrstne, nudi v vsaki j množini tvornica Srečko Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova ul. 13.
Proda se
radi družinskih razmer stara, upeljana in dobro idoča trgovina v zelo prometnem kraju Posavja. Kot pogoj se stavi prevzem blagovne zaloge za približno 150.000 Din po nabavnih cenah, nepremičnine se prevzemo s hipoteko in delnim napla-čilom. Natančnejše podatke da uprava lista pod št. 6218.
cel?' i pove uprava pod št. 6471. mi-
<P°d	Jedilnica
črna, skoraj nova, se poceni proda. Naslov v upr. pod št. 6469,

močno blago cene niz.ke
Modroce, otomane, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsoli-dneje in najceneje
Ignacij Narobe,
tapetnik in dekorater LJUBLJANA, G os posvet' ska cesta 16 (pri Levu).
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana. Stari trg št. 32.
Mala limuzina
6 cilinderska, 4 sedežna, malo vožena z novo pnevmatiko, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava lista pod štev. 6345.
Odprt avto
4 sedežen, naprodaj. Pismena vprašanja na upr. pod »Šport avto«.
Kosilnica
dobro ohranjena, naprodaj za Din 2500. Škafar, Rimska cesta 11, Ljublj.
RS. proso, ajdo io tečroen kupite najceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Reslieva cesta 24. Veletrgovina žita in moke.
Generalno zastopstvo
mojih idealnih Patent-cvetličnih loncev, kateri bi se izdelali iz kamenine in ila, proti primerni kavciji oddam za Jugoslavijo. Cene za kamenitaste lonce znane. - Vprašanje na Jurija Posch, Mežica.
Stavbeno podjetje Rudolf lerčelj,
Ljubljana, Vodovodna c. se priporoča. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ceno in solidno
Modroce in divane |
in ostale tapetniške iz- | delke izdelujem po naro- j čilu. Franc Iskra, tapetnik Vič 16.
Striženje psov
po nizkih cenah. Osval Glince VI, 4. (Za gostilno Newyork.)
Voluharje, miši
in podgane zanesljivo pokonča »Pantiganin«. Zor, Dunajska cesta la/IV/
vseh vrst ima v zalogi in izdeluje po meri — po znatno znižani ceni
Zalokar - Ljubljana, Mestni trg št. 19.
Popravila sprejemam.
Maiinovec
pristen, naraven, na malo
in veliko prodaja lekarua Dr. G. PICC0L1, Ljubljana, Dunajska c. li
Elektropodjetje
il. ARHAR
Celovška cesta 80 Sp. Šiška
prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke
Posečajte sov. Man!
Celodnevno oskrbo za 6 šil., v sezoni 7 šil., dobite v edinem slovenskem hotelu na Koroškem
Pension Ivan Vošpernih
5 minut od postaje Podravlje (P. Foderlach). Sobe s toplo in mrzlo vodo. Krasen park. Kopanje v hiši ali v Baškeni jezeru. Velike ugodnosti na železnicah. Zahtevajte prospekte.
Za potovalno ttszoao
kovčki in torbice
v največji izberi po nainiž.oenl prlporofta
J. Kravo s, Maribor
Aleksnndrova cesta IS
zajamčene, tudi novi patent »Flugs«, brusne kamne in drugo železnino ter specerij'- kupite dobro pri Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg. V zalogi drevesne in vinogradske škropilnice.
Vrbovo protje
suho prvovrstno, gojeno, 400—500 kg, prodam. Cena Din 3.25 za kg. Naslov pod štev. 6466.
Cepilni gumijasti trakovi za trte
gumijeve vodovodne cevi za vrtove, gumijeve cevi za pretakanje vina so pravkar prispele.
M. RAUCH - CELJE
Prešernova ulica štev. 4.
Pletilni stroji
Šakart 10/80—8/80—8/40 in skoraj nov Overlok šivalni stroj in več Singer šivalnih strojev za Din 600 prodam. Kolodvorska ul. 27, dvorišče.
Radio zvočnik
prvovrstni, angleški, »Am-plion« C. 27. Zvočnik je skoraj popolnoma nov. -Cena nizka. Naslov v upravi pod št. 6453.
Proda se:
nov projekcijski aparat za diapozitive do 9x12 z 1200 svečno 220 V žarnico in radioaparat. Na slov v upr. pod št. 6446.
Mlekarstvo
dobro vpeljano z vsemi potrebnimi stroji in kompletnim inventarjem, — dnevno gotov denar, se proda radi odhoda iz Zagreba. - Podrobno se poizve pri V. Freibauer, Zagreb, Ivkančeva 6/1.
20 kompletnih oken
z okvirji in šipami, v zelo dobrem stanju, vsled predelave hiše ugodno prodam. Ponudbe na upravo pod »Okna«.
Za misijone
Gdč. proda lep briljantni prstan, cenjen na 3200 Din ceneje, da bi se kupila monštranca in en ciborij za misijone. Kje, se poizve v upravi pod št. 6470.
Polaganje parketnih podov in vsa druga parketska dela izvrši točno in solidno v mestu in na deželi
A-rtfort Bokal
Dobava in polaganje parketov
Ljubljana
Slomškova ul. 19 Telefon štev. 25-27
Otroški voziček
skoro nov se proda v Ljubljani. Naslov v upr. pod št. 6444.
Radio
3 cevni, kompleten, akumulator, anoda baterija, slušalke, prodam ali za menjam za moško kolo ali fotoaparat Naslov v upravi pod št, 6450,
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške .! izdelke nudi najceneje
Sprejme se
starejšo osebo v dosmrtno oskrbo, s posojilom do 100.000 Din.
Posojilo se vknjiži na po-. RUDOLF RADOVAN sestvo. Vse drugo po do-11 tnjk Mcslni it6 13. govoru. Pgnudbe na po-; D dni n a k morsUe
trave. žime. cvilha za
T
modroce in blaga prevleke pohištva.
družnico »Slovenca« v Novem mestu.
Košnja sena in otave
na travnikih dr. Oražnove dijaške ustanove pod Dolenjskim kolodvorom in nad Zelenim hribom se odda. Pismene ponudbe
sprejema do 12. t. m. upr.	_
S^SjaSr&SžE IZDELANE POROČNE
PRSTANE
»Javor« lesna industrija v Logatcu
ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice.
garantirano 23karatno, za črkoslikarje — podobarje, kamnoseke — knjigoveze
nudim
v vsaki množini po naj-n žjih dnevnih cenah.
k Janežič
Ljubljana
Floriauska ulica 14
▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼VTTVVTTTTV V V
Entlanje
m po 1 Din. Predtisk in | vse vrste ročnega vezenja najceneje: Vezilja, Dunajska cesta 1 a/4.
na več parcelah se odda ^ OlilL^Ijl^l danes popoldne ob 3. -
Zbirališče: prelaz želez. PRE$EttftO J/A WL. I proge za novo tramvajsko remizo v Zg. Šiški.
Izmed sodobnih književnih izdaj so
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60"—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Najnovejši
Sachs44
motorji, dvokolesa, otročki vozički. Šivalni stroji nosa pneumatika. Ceniki franko Najnižje oen"
..TRIBUNA" F. B. t.
Ljubljana, Karlovska ccsta št. 4.
2000 Dinarjev mesečnega pavšala in poleg tega še provizijo zaslužite lahko pri nas. Mi Vas namestimo z dogovorom za zaposlenje v Vašem lastnem bivališču, ako hočete za nas delati marljivo in pošteno. Dela se z brezkonkurenčnim mnogo-iskanim specialnim predmetom. Akcepriranim damam in gospodom dajemo kolekcijo proti plačilu 28 Din. Prosimo samo pismene ponudbe z znamko za odgovor. »Commercia«, trgov, podjetje, Osijek.
RAZPIS. Oddelek naše Zadruge za »hišni obrt« ustanavlja rajonska zastopstva. Iščemo nujno agil-ne in zanesljive zastopnice za prodajo naših strojev za pletenje in za poučevanje v obratovanju istih. Prosimo samo pismene ponudbe s priloženo na ime reflektanta glasečo se markirano povratno kuverto. - Zadruga jugoslov. pletača (oddelek zo »hišni obrt«), Osijek.	»
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne inlorinacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev 3030.
Ljudje slabih živcev
izza kake bolezni, preobremenjenja, žalosti, raz-burienja, kakor tudi stari, oslabeli ljudje, ki jim pojema moč, prebava, ki radi poapnenja žil nimajo teka, si hitro opomorejo in se okrepe, če uporabljajo	VINO ŽIČANICA. Cena steklenice 40 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaplolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20. Dobi se v vseh lekarnah.
Kdor rabi vreče hU|)! |||1 najceneje pri tvrdki:	1
Mig h« raiakur
9 Ljubljana - Slomškova ulica št. 11
Telef. štev. 2947.
Mojo dobro mamo, gospo
Mary Widmer
roj. baronico p!. Ccilisto y Borgia
je včeraj Gospod odpoklical v boljše življenje miru in pokoja.
Pokojnico prepeljemo v Stožice pri Jezici k večnemu počitku Ljubljana, dne 6. junija 1931.
Žalujoča hči PAVLA HROVATIN.
Gostilna Heu
(Marinšek, 10 min od Lovskega doma v Mariboru). Krasen sprehod mimo Treh ribnikov. Prahu in vetra prost vrt. Za prigrizek šunka, sir, čajno maslo, pristne kranjske klobase, kava. Izborna vina po 10, 12 in 14 Din. Pivo vrček po 3.50 Din.
Zdravniški
kompletni (instrumentarij, domača apoteka in knjige), vse jako dobro ohranjeno, se vsled smrti
poceni proda. Podlesnik, Maribor, Vinarska ul. 13. -- ;
Dražbeni oklic
Dne 15. junija 1931 dopoldne ob 9. uri in nadaljnje dni se bodo prodale v Škofji Loki-Kolo-dvor (na Trati) po javni dražbi vse v konkurzno maso tvrdke »Mlinostav«, d. z o. z. v Škofji Loki-Kolodvor spadajoče premičnine, kakor: razni stroji, vsakovrstni vijaki, matice, razna pločevina, kotno in drugo železje, osovine razne debelosti, elek trični materijal itd.
Upravitelj konkurzne mase: dr. Fran Jerala.
Ogledala
teb vrst, velikosti in oblik
Sleklo
zrcalno 6—8 mu- mašinsko 4—6 mm, ptrlalno, leaasc alabaster itd.
Speclrum d.dL
Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek
m
PHRKETE
SLHUOniJH
po Izredno
znižanih cenah,
d. na d. za ind. tirua
BEOGRAD: Karadjordjeva 101 ZAGREB: Savska cesta št. 25
OSIJEK: Kapucinska ulica št. 7 SKOPLJE: Kralja Petra ulica 10
Kadi prezidave
odprodaja
vsega manufakturnega blaga po že znalno znižanih cenah Se
pri takojšnjem plačilu. Oglejte si veliko izbiro in izkoristite ugodno priliko cenenega in neobveznega nakupa.
0
o popusti
/. PREAC - MARIBOR -
SAMO
GLAVNI TRG 13
Odprodaje* in popust nepreklicno do Julija.
ftl H
-ac-asacaciSEcs:-:

i
H
M
H H H M H H H M M M
I
H H
aparat zastonj!
V propagandne namene oddamo za časa letošnjega spomladnega veiesejma večje število kompletnih
detektorskih radioaparatov
s kristalom, slušalko in antenskim materijalom
POPOLNOMA BREZPLAČNO!
Pogoji so sledeči:
1.	Detektorski aparat more dobiti vsakdo, ki ima stalno zaposlitev in stalno bivališče v detektorskem območju ljubljanske radijo oddajne postajo ter dosedaj še nima radijskega aparata.
2.	Prejemnik brezplačnega aparata so obveže, da bo aparat vporabljal vsaj euo leto. Ce ga hoče prejo odpovedati, je dolžan aparat naui vrnili ter plačati za vsak mesec porabo odškodnine Din 7'—.
Prijave se sprejemalo v slavni pisarni Radijske oddajne postaje na Miklošičevi cesti št. 5, Akademski dom, ter na naši razstavi na velesejmu, paviljon K.
Ker je število radijskih aparatov iz Finančnih razlogov omejeno, prosimo Vaše takojšnjo prijave.
Radijska oddajna postaja v Ljubljani
H
H H
H
*
H H
H a
H
H
a
H
H
«
H H H H H H H H H
EOC X -X- X Cfc CZ M
Sigurna naložba denarja
9% obrestovanje francoskega denarja
Hrezplačna pojasnila daje list finančnikov ,,l)er An-lagebote", \Yien i., Gluck-gasse 2, poleg kapucinske grobnice
CITROEN
4 cil.
Torpedo 4 sed. Din 56.500'— 6 „ „ 61.500'—
znižuje izdatno vse orodajne cene
Oglejte si najnovejše modele na sejmu paviljon
6 cil.
Torpedo 4 sed. Din 69.500'—
Limuzina 4 6
Taxi 6 Cabriolet 2
62.500'— 71.000'— 74.000'— 65.500'—
Limuzina 4 6
Cabriolet 2
75.500'— 77.500 — 85.000 — 77.000'—

specijalna luksuzna izdelava 6 cil. CGL	Limuzina 4 sed. Din 100.500'—
6 „ „ 104.500 — Cabriolet 2 ,, Tovorni chassis za 2000—2500 kg „ 66.500'— Zastopstvo za Slovenijo: Lampret & drug, Ljubljana, Šelenburgova 4.
rOTO ODDELEK
JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE V LJUBLJANI
nudi amaterjem Kamere in vse (OlO POtrebSttnC
svelovnoznanih tovarn.
Imamo stalno izbiro plošč, filmov, papirjev, kemikalij in drugih amaterskih pripomočkov. — RAZVIJAMO plošče in filme ter kopiramo slike po zmernih cenah.
Zahfevotte cenik!
Delniška družba pivovarne
Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani I. Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (preje T. Gotz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit.
Ljubljana
T e 1 e I o n:
LJUBLJANA 23tO in 2311 MARIBOR 2023
Krzojavi:
Pivovarna .UNION" Ljubljana Pivovarna .UNION' Maribor
_I
Tudi meni je bil prihod gospoda Maddena nepričakovan — pa tega vendar ne bi pokazal nadutemu policaju z velikimi nogami. Toda gospodična Wendell naju ne sme predolgo čakati! Nekaj svojih reči imam še v kuhinji — takoj se vrnem!«
kuhinji? Madden je zaeol poželjivo vohati. »Koklja nuj me brcne, če nisem lačen ko volk. Nič čudnega oh hrani s konzervami v rudniški ječi!
Nekam plašno se je namrdnil Kitajec. Kako je lo žalostno! Zal se je dosedanji kuhar zopet lotil prejšnjega poklica! V petih minutah bom zopet tukaj, gospodična Wendell!
Evelina Madden je ovila roke okrog očeta. Lr pogum, papa! Popeljem te v mesto in prenočiva v hotelu. Kadi svoje rane moraš poklicati zdravnika. Saj je v Eldoradu kaka restavracija, gospod Eden?*
»Seveda je! Imenuje se kavarna .Oaza'. Ondotm beefsteake vam iskreno priporočam!
P. J. Madden je bil zopet stari. Dobro, Evelina! Pokliči hotel in naroči nadstropje za naju! Gostilničar naj poskrbi, da nama večerjo prineso v solni. Dva beefsteaka in vse. kai spada zraven! Najboljši zdravnik v mestu naj bo pripravljen, ko pridem. Poskrbi. da l)om v Eldoradu dobil koga, ki bi mu narekoval. Mešetarju z zemljišči naroči, naj proda farmo. Nikdar več ne prestopim toga nesrečnega praga. Tn dalje... Naš sloviti prijatelj iz llonoluluja naj ne odide, preden mi ni dal roke. Z njim se nisem opravil.«
Bob je pohitel v svojo sobo in pobasal svojo polno torbo. Ko se je vrnil, je Charlie Chan držal v roki debel šop bankovcev, ne vedoč, kaj bi. Gospod Madden mi je dal pobotnico, da ie prejel biserni niz. Vsilil mi je tudi ta veliki znesek, pa mi je mučno, vzeti ga.«
JJuTctH d
S
■■3*12
-r
og s- o S .s!
D	t-,
H?	n
to ftj
po .. ^^ m
3 S a
3 iS« Sttg
Jjo
o .a o „ > rj S »N-J 9, N ' N J .SP« .Saa '5- 5 s s " a ■ o • I 03
O ,2 <M 1 —
— 1 a I -9_f
g I « 1 a «
H&Ul
« Je -M cj
> <m -r	m	11 ..
rn	n	.	t. ^
. OJ	■■>	, a.
a n	>	<l>	a
w ® 5 > .2 ® S > . .0 j;
n r-< a ~
-^Sggi
1 T, 1
.'S, i; a n; c J , = > ei jjoS* aC3 » ^ ^	"> o
•^O a a a »
^gCl gen l
Earl Derr Biggers:
Kitaičeva papiga
77
»Najbrž imate prav,« je pokimal urednik. Sicer smo pa mislili, ko smo se vračali iz rudnika, da vas
bomo strašno presenetili, Charlie, pa sle nas vendarle prehiteli.«
Le za las! Sedaj me je sram; kajti dolgo je trajalo, preden sem spoznal spletke teh sleparjev. Šele nocoj se mi je posvetilo. Da bi ustregel temule Viktorju, sem izročil bisere. Madden je podpisoval pobotnico — pisal je nerodno in s težavo. Hipoma mi je prišlo na misel: z desnico delu vse počasi in s težavo. Zakaj? Domislil sem se Delaneyevega telovnika, ki je bil narejen za levičarju. Du poskusim, sem mu iztrgal bisere. Madden stegne roko za njimi, toda v razburjenju levico! Dvigne pištolo — zopet z levico! Tedaj sem vedel, pri čem sem.c
»To se pravi naglo misliti!: je v spoštljivem občudovanju rekel Holley.
Zakaj pa ne? Ubogi stari možgani so se lahko odpočili. Že več dni niso nič delali. Ko sem posadil poštenjake na stole, da bi vas počakal, sem si bridko očital. Kaj sem počel, da sem tako pozno spoznal resnico? Ze davno je bilo vse jasno kakor puščavsko jutro. Mož je pisal važno pismo, ga skril v podlogo in odšel. Ko so je vrnil, se ni več dotaknil pisma. Zakaj ne? Ker se ni več vrnil! Tn dalje: napačni Madden je sprejel doktorico Whitcomb v mraku na verandi. Zakaj? Dama ga je videla že poprej. Govoril je s hišnim oskrbnikom v Pasadeni — kedaj? Ob šestih, ko se je že mraČilo. Ni maral stopiti iz avta. Le kako sem mogel biti tako neroden? Najbrž jc tega krivo podnebje južne Kalifornije. Brž sc vrnem v Honolulu,
kamor spadam.*:
. Nenavadno ste strogi sami s seboj!« je blagohotno zadrdral P. J. Madden. »Če bi vi ne bili tako oprezni, bi bil gospod Eden v dobri veri izročil bisere in lopovska tolpa bi bila mirno izginila v Orient. Veliko hvaležnost sem vam dolžan, gospod Chan, in če besede...«
^Ne zahvaljujte se meni — ampak Tonyju! Ko bi bila papiga ono prvo noč .ostala nema — joj, kje bi že danes bili biseri!? Ubogi Tonv, sedaj je zakopan za skednjem! Preden boste, Viktor, odpotovali na sever, bi bilo, mislim, prav, ko bi položili nanj kako cvetko. Tony je mrtev — toda njegovo preprosto življenje ni bilo brez haska: rešil je biseri1 Alice Phil-limorove!«
Mladi gizdalin je resno pokimal. Moj vrtnar naj pošilja semkaj cvetice, Charlie. — Toda, kako se bom sedaj mogel vrniti v mesto?
Vzamem vas s seboj,« je ponudil Holley. Čimprej moram sporočiti v imenitni brzojavki začudenemu svetu to sijajno dogodivščino. Charlie, saj se šo vidiva ..
Odpeljem se s prihodnjim vlakom. Pridem še v vašo pisarno po svojo obleko. Sedaj me pa ne čakajte! Gospodična Wendell mi je prijazno ponudila prostor v svojem avtu.
Will Holley in Viktor Jordan sla se poslovila.
Kako pa lo, Charlie? je vprašal Bob svojega mežikavega tovariša. "Ko je prejle gospod Madden stopil v sobo, niste bili prav nič osupli. In vendar ste si morali takoj misliti, ko sle spoznali Delaneva, da so Maddena umorili.«
Chan se je tiho zasmejal. Vidim, da ne poznate navad detektivov. Presenečen detektiv naj si obesi mlinski kamen za vrat ter skoči v vodo. Jc žc opravil.
Stran 18.
>SLO VENEC«, dne 7. Junija 1081.
dterv. 1
mamo poznali, prosimo, naj ji
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zad uga z neomeieno zavezo v Uubliani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vlo«e po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred voj ko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, k presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vlog? znašajo nad 180 milijonov dinariev.
Pralno čudo v Ljubljani
Tudi letos so na prvem mestu francoska kolesa
Brezelkohoine pn:
malinovec, limonada, oranžni, marelčni, ribezov, jagodov, borovničev bezgov, črešnjev in višjev sok se prodajajo v pisarni
JIETE VOJSKE" v Piani
Dunajska cesta 17 (Medijatova hiša).
Pri več.em naročilu primeren popusti Privoščite si jih v vročini in postrezite ž njimi tudi drugimi S (cm podpirate tudi delo za treznost
Danes je umrla naša mama
Franja Žužek roj. Selan
posestnica v Skofji Loki
Po dolgem in hudem trpljenju je — vdana v svojega Boga — odšla po večno plačilo, ki si ga je v ljubezni in delu za nas vse svoje življenje služila.
ohranijo blag spomin.
Svete maše za pokoj njene duše se bodo darovale v Skofji Loki in Ljubljani.
Skofja Loka-Ljubljana, dne 6. junija 1931.
Ivan Žužek, soprog; Angelca Sušteršič, hči; Tone in Viko, sinova; Fini in Agnes, sinahi; Adolf, zet; Ina. Vladko, Branko, Adi, Bibiča. Jaromir, Milko in Anja, vnuki in vnukinje.


mmmm PIICI HfiiESA SJ*
po solidnih cenah in tudi na obroke Hrani, Glavni trg 101; NOVO II1CSIO

KOPIRANJEM NUDI LE
JUGOSLOVANSKA
TISkARNA V LJUBLJANI
Brezobrestno posojilo
za zidavo hiš, za naftup hiš in posestev, za prevzem hipotek ua bišab in posestvih daje svojim članom
,,)ugrad"
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1. Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48
Pravila proti plačilu Din 5*— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne ure od 8—12 in 14—18.
Za nakup	se priporoča tvrdka
Franc Izgoršek -- Šmartno pri Lftill
Moderno urejene delavnice in velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober in soliden izdelek. Prevzema tudi stavbna dela, opreme za hotele, banke etc. Koja E 34 — 36 na -velesejmu. Prodaja tudi v Trbovljah in Stični 1
HS1L0L1TN11 LAK
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrije, ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag — polaga
UMERIM IRG. DR. Z O Z.
LJUBLJANA
Dunaisha cesta 30/11.
Telelon 27-16 Drzolavl: Material
Dan pranja za veliko perilo je muka in težko delo za vsako gospodinjo. Perilo samo se uniči vsled ribanja in žehtanja in visi v kratkem času zakrpano na vrvi. — V 5 minutah je perilo snežnobelo oprano in splahnjeno, brez kuhanja, brez ribanja, brez žehtanja ali krtačenja.
Otrok opere v dveh urah več, kot mama v enem dnevu.
To čudežno iznajdbo bomo razkazovali
jutri v pondeljek in naslednje delavnike
točno ob 16. uri popoldne v hotelu „U NI O N" v „Zeleni dvorani", Miklošičeva c. i, popolnoma brezplačno.
Prinesite umazano perilo seboj, tudi gardine in škrobano perilo. - Če kupite pri razkazovanju, dobite znaten popust
Prvovrstni izdelek in materijal. Najlažji tek.
Cene bres konknrencel VIKTOR BOHINEC . LJUBLJANA Dunajska cesta 21 Cenikibrezplačnol
OPEKO
vseh vrst najboljše kakovosti po zmernih cenah nudi za takojšnjo dobavo
Ormoška opekarna v Ormožu
N/UVlCl/1 ZAMMiA ItOHVlSHSI HHSI
V DRAVSKI BANOVINI
Kovinaste krste za deco:	do 2300'— iz zaloge v
80 do 160 i m dolge, Din	Mariboru. Izbira v
650 —do 1100—, Kovi-	vseh velikostih. Najmanj
naste krste zn odrasle:	40% prihranka potom
200cm dolge, Din 1500-—	nakupa pri izdelovalcu.
MnhsUssor. Mnrlnor flrcfiorfltiva ul.17
if fci1 Mf 9m 1 yA±H k 1	/i/n, xrkoAH/ želottec, ffjvt "^MoJU I odfJtaviMl Ttfb K : 4 I .vpetovnifv iitclfrtih. B 3 •naSc Mj-T cMfi^Je^aAfilmcjio' j$;: g|i mcfv AžmmJl^ueta,.. fiii: K::: >£«5 "(ovotmica ci/rtan motena fig & teh 4861 - r il	
		
1 ii mi	Ht «St'ul	TrlTiJI;
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica štev 50 (v lastnem poslopju)
Obrestovala vlog, nahun In orodaia vsaho vrstnih prednostnih nadirjev deviz in valut borzna naroČila, preduimi m lirediti vsaht vrste, eshomnt in inkaso menic ter nakazilo v tu- in inozemstvo safe-denositi itd. itd
Brzojavke Kredit Liubliana Tel. ZOiJO ZIJ57 Z5¥8: inferurban Z7D5. ZSOr.
Umetnostni
spomeniki
v Kamniškem okraju
Kakor sem že v uvodu k spomenikom kamniškega sodnega okraja pribil, je kamniški okraj razmeroma bogat na spomeniških posameznostih, nudi pa le malo estetskih celol, ki so za turista kot neposredni iztočniki umetnišk6 estetskih ali vsaj miljejsko estetskih utisov predvsem važne. Pod prvimi razumemo ostanke in priče umetniške preteklosti, Ui same kot proizvodi na umetniško ustvarjanje usmerjenega človeškega hotenja in dejstvo-vanja neposredno učinkujejo in mikajo. K drugim pa prištevamo same posebi sicer manj pomembne stavbe in umetnine, ki pa vsled svojo srečne združitve z naravo ali v skupine kot povdarek ali dopolnilo tudi že po naravi estetsko pomembne točke ali položaja zadobijo takozvauo miljejsko vrednost, ki jo doživljamo kot bistven del lepe narave.
Zgodovinski vzroki so povzročili zgoraj označeno stanje spomeniške posesti kamniškega okraja. Srednji vek s svojimi, v romanskih in gotskih oblikah izvršenimi spomeniki je doživel v tem okraju kakor drugod na bivš. Kranjskem začetek IS. stol., ko se je pod vplivom ojačenega kulturnega središča v Ljubljani izvršila do druge polovice 19. stol. največja umetniška revolucija v naši zgodovini. l'o stoletni pripravi od časov protestantizina do konca 17. stol. je nastopil okr. 1700 pri nas navidez kar naenkrat popolen preokret umetniškega naznanja, ki se javlja v Vsem, tako v tlorisu in splošnem konceptu stavb, kakor v slogu in vsebini slikarstva in kiparstva, pa posebno tudi v njih skupnem vpo-rabljanju v cerkvah, gradovih ter meščanskem in celo kmečkem življenju in njega estetiki. Zunanje se ta preobrat veže na organizirano družbo učenih in unfetniško stremečih mož v Ljubljani, na 1.1693. ustanovljeno academijo operosorum. Redko kje kakor v kamniškem okraju se tako neposredno čuti vpliv teh mož, v katerih krog je spadal tudi takratni kamniški župnik M. L. Rasp in njegov goreči so-trudnik tuhinjski vikar Paglovec. Možje istega duha so delovali v vseh drugih krajevnih središčih tako v Moravčah in Vodicah kot v Mengšu; neko svoje stališče, ki pa je po svojih ciljih skladno z onim, pa zavzema komenska fara, kjer sta delovala P. J. baron Testaferrata in njegov varovanec legendarni duhovnik in narodni gospodar P. P. Glavar. Z malimi izjemami vse cerkve kamniškega okraja so bile takrat temeljito restavrirane in prilagojene zahtevam novega baročnega sloga, ako niso bile sploh podrte in na novo sezidane. Tako je v cerkvenem stavbarstvu kamniškega okraja gotika potisnjena na razmeroma zelo majhno število, posebno če vpo-števanio dejstvo, da nam stari seznami, posebno oni iz 1.1526., pričajo, da število stavb koncem srednjega veka ni bilo manjšo od današnjega.
Drugo globoko rano je zadala stari spomeniški posesti kamniškega okraja druga polovica 19. stol., ki je v novejši evropski zgodovini splošno najusodnejša doba estetske dezorientiranosti, doba, ki je hotela za vsako ceno ustvariti novo, boljše od starega, a zato notranje ni dozorela. Dočim je barok nadomeščal stare vrednoste z neoporečnimi novimi, je ta novejša doba stare vrednoto pač pridno odstranjevala in nadomeščala z novimi, pa največkrat uničila prbdvsem ono, kar je razen absolutne umetniške vrednosti najvažnejše, medsebojno harmonijo predmetov z naravo ali v notranjščinah stavb harmonijo med seboj, torej zgoraj imenovane miljejsko vrednote. Na pomoč je tej tendenci prišel ravno v kamniškem okraju šc prav posebno potres 1.1895., ki je povzročil pogosto prenagljeno uničenje tega, kar bi bilo sicer bržkone kljubovalo sili človeško volje, 5c bi bilo uničevalno delo samo njej prepuščeno.
Ko govorimo o baročni umetniški preobrazitvi kamniškega okraja, ne smemo pozabiti tudi imen tistih mož, ki so jo izvedli, llili so lo kar po vrsti prvaki domače baročne umetnosti, od katerih sta dva tudi kamniška rojaka: slikar Franc Jelovšek ali Ilovšek je rojen v Mengšu, slikar Fortunat Ber-gant pa v Mekinjah pri Kamniku. V arhitekturi je igral vodilno ulogo stavbenik novega ljubljanskega magistrata Gregor Maček, ki ga srečamo povsod pri stavbnih delih v našem okraju. V kiparstvu je delovala pomembna rezbarska delavnica, ki smo ji dali ime frančiškanska, ker se zdi, da je identična s tisto samostansko delavnico, ki jo omenja kot iz-vršiteljico novih frančiškanskih oltarjev samostanska kronika v Kamniku. Njeno največje delo je veliki oltar v Mekinjah. Med pomembne kiaarje tega časa moramo šteti tudi Janeza Gabričn, ki jc izdelal veliki oltar v Komendi. Med slikarji srečujemo sama znana imena: Valentin Metzinger ima v kamniški župni cerkvi in pri frančiškanih "«> največjih serij svojih popularnih slik. Njegova dmn srečavamo skoro po vseh važnejših cerkvah, na gradu na Križu pa doslej edine znane njegove historične slike. Mengšan Fr. Jelovšek, najboljši slovenski fresknnt-iluzijonist, je zapustil svoja najzgodnejša doslej znana dela pri Sv. Miklavžu nad Smartinoni v Tuhinju, treske pa v Kamniku, Grobljah, N«vljah in Komendi. Vipavec A. Cebej je ustvaril poleg drugih del posebno serijo slik za Moravče. Najosebnejši med slovenskimi baročnimi slikarji, Kamničan F. Bergant je zastopan s slikami v Kamniku; klican jo bil kot strokovnjak v slikarski stroki na Križ, sirer pa v svojem rojstnem okraju ni veliko delal. Dobro sta zastopana dalje poznobaročna slikarja .1. Potočnik in L. Layer.
Kar se posameznih posebno omembe vrednih spomenikov tiče, moramo v prvi vrsti opozoriti na mesto Kamnik, ki spada že po svoji zunanji kompoziciji, posebno pa po srečni slikoviti zvezanosti s položajem med najmikavnejša stara mesta naše domovine. Grajske razvaline, na rob hriba pri vhodu v ineslo srečno postavljeni grad Zaprice ter iz ozadja tujca mikajoč samostan Mekinje dajo mestu izredno učinkovit kulturno historični milje. Kakor so posameznosti na podedovani starini v mestu že skoro povsod, razen malih izjem na Malem gradu, Trgu in v Veliki ulici, že zabrisane, vseeno tako v celotni koncepciji mesta, njegovih ulic in delov še jasno odseva uloga historičnega razvoja mesta in njegovega značaja kot svoj čas utrjenega selišča. Na Malem gradu je v dvonadstropni romanski kapelici s kripto pod prezbiterijem ohranjen redek primer srednjeveške grajske kapele z ogieda vrednim portaloni in notranjščino. Serija poznogotskih skluptur na fasadi hiše št. 32 na glavnem trgu in dve plošči z reliefi v mestni hiši so poleg drugih malenkosti vidni ostanki gotskega Kamnika. Estetsko visoko pa moramo ceniti pred vsem samostan-iko cerkev v Mekinjah, z velikim oltarjem, <nema kapelama in izrednim koroni.
Izmed spomenikov izven mestnegi območja Je po svojem bogatstvu in estetski moči na prvem mestu sv. Primož, ki je obenem eden viškov naše umetniške in spomeniške posesti. Obe rerkvi stn še dobro ohranili starinski milje zunanjščine in posebno notranjščine. V veliki cerkvi sv. Primoža imamo opraviti z bogato kasnogolsko arhitekturo, odlično predvsem radi bogatega figuralnega okrasja svodov in vsled vrste slokih stebrov slikovite prostornino. Mal hiaAr unlske arhitekture ie V ladji
postavljeni kameniti baldahin, pod katerim se nahaja mala grobnica za relikvije patronov cerkve sv. Primoža in Peticijami. Zelo dobro dopolnjujejo okvir te arhitekture trije oltarji iz prvo polovice in srede 17. stol Med njimi je posebne pozornosti vreden najstarejši med njimi, veliki, ki ga odlikuje neizrečeno nežna stara polihromacija. Tudi priž-nica z Metzingerjevimi slikami spada med zanimivosti te cerkve. Ladjo pa dviga izmed stotin slovanskih gotskih cerkva v prvo vrsto pred ,-sem fresko slikarija iz ok. 1520 na obeh stenah. Novi Icpufri ideal renesanse se tu pri nas prvič v večjem delu spaja v učinkovito estetsko enoto z gotsko 'radiriio, ki se kaže posebno v sestavi posameznih prizorov, gubali oblek in slikanem arhitektonskem okviru slik ter v premnogih posameznostih. Slike predstavljajo pohod in poklonitev sv. treh kraljev, Marijo zaščitnico pred kugo, lakoto in vojsko s pla ščem, ter obsežno, deloma zelo intimno pripovedovano življenje Marije.
Cerkev sv. Petra nad opisano je posebnost radi tega, ker je edina pri nas, ki je v notranjosti ohranila stari gotski leseni, bogato s paironi poslikani strop. Z rebri iu sklepniki obokani gotski prebiterij in trije oltarji iz srede 17. stol. posrečeno dopolnjujejo sliko notranjščine do en-; naioulje ohranjenih sploh.
Med gotskimi cerkvami sla velike'pozornosti vredni ona v Praprečah pri Lukovici s slikarijami iz tretjega desetletja 1(i. stol. iu po tlorisu in notranjščini brez prezbiterija edina pri nas ona v taboru na Krtini. Poleg gotske dvoranske obočne arhitekture jo odlikujejo predvsem ostanki fresk iz tretjega četristoletja 15. stol., ki predstavljajo svete tri kralje, rojstvo Jezusovo in posebno zelo zanimivo in posameznosti bogato sliko poslednje sodbe.
Izmed dobro ohranjenih in učinkovitih baročnih cerkva je treba omeniti predvsem s freskami okrašeni cerkvi v Grobljah in na Skaručini; prvo je slikal Jelovšek, druga pa je tudi sorodna njegovi umetnosti. Kot arhitektura pomembna je Mačkova cerkev v Šmartinu v Tuhinjski dolini, posebno bogata pa je tako po zunanjščini kakor po arhitektonski obdelavi tudi za okolico Kamnika velevažna cerkev v Tunjicah, ki ima izredno harmonično notranjščino.
Pozabiti ne smemo dalje vrsto zanimivih gradov, katerih jo kamniški oktaj zelo bogat. Mnogi so odlikujejo po srečno izbranih položajih, tako predvsem Križ, llabah, Brdo in Krumperk. Po arhitekturi starinski je posebno s te strani učinkoviti Krumperk. Sicer pa so podobno cerkvam tudi gradovi skoro vsi doživeli temeljilo prezidavo in preureditev v 18. stol. Zn baročno plemiško kulturo tega razkošnega časa nam nudijo še marsikak ostanek, ki zgovorno ilustrira tako dobo gosposkega sentimentalnega pastirjevanjn kakor galantno družabnost nekdanjih prebivalcev. Posebno mnogo historično miljejskih vrednot je ohranil v svoji notranji opremi v prvem nadstropju llabah, nekaj tudi Zaprice s svojimi slikanimi sobami, posebno dvorano z lovskimi prizori, končno pa tudi Križ v bogato slikani dvorani, v arhitektonsko učinkoviti drugi dvorani s finim marmornim kaminom in obsežno serijo plemiških portretov Pomembnejšo serijo slik tujih mojstrov hrani samo llabah v skupini šestih dopasnih slik apostolov, ki jih je koncem 17. stol. naslikal znani štajerski slikar 11. A. \Veissenkircher.
Izluščili smo samo najpomembnejše, kar ima kamniški okraj. Popotnik pa, ki bo peš ali z avtomobilom prepotoval ta kos naše domovine, bo odkril še mnogo drugih skritih, malo opaženih in mogoče ne tako vsiljivih vrednot kakor so opisane. Bodo to predvsem miljejske vrednote selišč, cerkvic ali graščin. Kdor ima odprto oko za lepoto narave, bo brez mentorja sam občutil tudi lepoto kakega baročnega čebuljasto ostrešenega zvonika, kakega znamenja na križpotju ali kapelice sredi polja. Lepa narava bo v kamniškem okraju danes pred drugimi tisti element, ki bo v njegovih očeh dvigal tudi vrednost mogoče ne več pristnih, ker nerazumljivo spremenjeniii, spomenikov. Narava in davni vidni zgodovinski spomini, ki se je drže. je predvsem lista, ki daje estetsko vrednost Kamniku kot selišču, ki ustvarja okvir, v katerem skoro verjamete na resničnost bajk kakor je ona o Veroniki na Malem gradu in druge. Bolj vabljivih vra,t do skritih lepot Kamniške Bistrice in Kamniških Alp bi človeška umetnost ne mogla ustvariti kakor so ta, ki sta jih v sedanjem Kamniku dali naši domovini narava in kulturna preteklost.	Konservator Fr. Štele
Starodavne Stranje
Župnija Stranje leži ob vznožju Kamniških planin; na severu se dotika že župnij sosedne la-vanlinske škofije. Lastno župnijo imamo od 1. 1792. Preje je spadala naša sv. Benediktu posvečena cerkev kot podružnica v Nevlje. Prvič se omenja v zgodovini naša cerkev 1. 1499; cerkev v sedanji obliki pa je iz 1. 1834. V župnijo spada tudi podružnica sv. Lenarta za Kalom. Ta cerkev se prvič omenja I. 1457. /namenita sta v njej oba baročna stranska oltarja. Vredno jc omeniti, da je cerkev nekdaj imela kripto (spodnjo cerkev), ki je pa sedaj žal opuščena. Posvečena je bila baje sv. Nikolaju. V cerkvi se hrani spominska slika iz 1. 1779., ki nas spominja na požar v Kamniku, ki je istega leta uničil predmestje Graben.
Znano je, da v Stranjah napravljajo izvrstno apno, ki ima sloves po vsej državi. Apno je mnogim posestnikom pomemben vir dohodkov. Če bi ga ne bilo, bi bilo med nami mnogo siromaštva.
Veliko naših ljudi najde svoj zaslužek v gozdovih kamniške meščanske korporacije v Bistrici in na njeni žagi v Stahovci. Precej delavcev jc zaposlenih tudi pri kaolinskem podjetju v Črni. Drugi hodijo na delo v smodnišnico in v tovarno »Titan« in še v nekatera druga podjetja.
Pogoji za vspešno živinorejo so precej težavni. Travnikov je premalo, zato je pa preživljanje živine zlasti v začetku pomladi združeno z mnogimi zaprekami. V poletnem času, ko je živina na planinah, bi se dali iz mleka dobiti čedni dohodki. Manjka pa še mnogo zadružnega duha.
Turisti poznajo v naši župniji menda najbolj Stahovco. Od tam je izhodišče v Kamniško Bistrico, preko Sv. Primoža na Veliko in na Malo planino, po cesti pa k Novi Stilti in v Gornjigrad. Na zapadno stran jc pa potov na izbiro, ki le pripeljejo na Krvavec.
Sprejem v škofove zavode
Razglas o sprejemu v školijski zavod sv. Stanislav; v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1931-32
V	zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je klasična gimnazija s pravico javnosti, kje' se poučuje latinščina od 1. do 8. razreda, grščina pa od 3. do 8. razreda in vsi drugi predmeti kako1 na državnih klasičnih gimnazijah.
Pod isto streho kakor gimnazija je konvikt ali dijaško semenišče, kjer dob.va o dijaki vso oskrbo: zdravo stanovanje, zadostno in tečno hrano ler krščansko vzgojo pod nadzorstvom in vodstvom duhovnikov. Splošna sodba pa ie, da je mladina ravno v današnjih razrvanih časih take skrbne vzgoje posebno potrebna.
Zavod ima tudi domačega hišnega zdravnika in domačo bolnišnico. Oboja postrežba: bolniška in zdravniška je brezplačna. Plaču:eio se samo izredna zdravila.
V	zavod se sprejemajo le telesno zdravi, versko nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih krščanskih staršev. Dovršiti morajo z odličnim ali prav dobrim uspehom vsaj 4 razredno osnovno šolo. Pred vsem morajo imeli dovolj slovničnega znanja, brez katerega se ne morejo na gimnaziji uspešno učiti tujih jezikov. Torej morajo dobro znati sklanjati, spregati in stavkovo razčlembo.
Sprejemajo se zlasti taki dečki, o katerih je upali, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhovniškemu stanu. Prvi namen zavoda sv. Stanislava je namreč vzgoja duhovniškega naraščaja. Zato se daje vsem dijakom taka vzgoja, ki je primerna temu namenu, četudi se nihče nc sili, da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za lo veselja in poklica.
V	smislu šolskih predpisov ne smejo biti oni dečki, ki vstopajo v 1. gimn. razred, mlajši kakor 10 in nc starejši kakor 13 let. — Skušnja pa uči, da so 10 letni dečki splošno še negodni za gimnazijo, ker so ali telesno preslabotni ali preotročjl ali pa imajo premalo potrebnega znanja, Najprimernejša starost za vstop na gimnazijo jc 11 ali 12 let.
Prošnje (nekolkovane) za sprejem se naslov« na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji se priloži še dečkov krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vse te listine pa se ne pošiljajo po pošti na škofijski ordinariat, ampak jih morajo starši (oče ali mali) ali njihovi namestniki osebno prinesti k vodstvu v zavod sv. Stanislava in sicer tekom meseca julij a. S seboj pripeljejo obenem dečka, za čigar sprejem prosijo, da ga vodstvo osebno spozna.
I.etno plačilo se določa po izpričevalo in gmotnih razmerah dotične družine. Maksimalno plačilo za dečke iz ljubljanske škofije znaša letn« 6000 Din. Ubožnim prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primerno zniža. V naslednjih razredih sc ravna plača pri ubožnih dijakih po njihovih šolskih uspehih, njihovem življenju in vedenju. Čim boljši je dijak, tem nižje je plačilo. To jc torej najbolj odvisno od njega samega. Ubo/.nim, pridnim in pobožnim dijakom kmelUkih in delavskih staršev se naklanjajo ludi stipendi-c in druge podpore, v kolikor so pač vodstvu na razpolago. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd, sc dobe o priliki zglasilve v zavodu v Št. Vidu.
V	drugi, trelji in četrti razred sc sprejemajo samo dobri in pošteni dijaki s klasičnih gimnazij, z dobrimi izpričevali. K»pe!enlje sc nc sprejemajo, ludi za le prosilce traja č a* za priglašenic od t do 31. julija.
Vodstvo zavoda Sv. Stanislava v Šl. Vidu nad Ljubljano, dne 1. junija 1931.
Radio
25 letnica Hranilnice in posojilnice v Kamniku
V dobi splošnega preporoda našega gospodarskega življenja |>otoin zadružništva jc stopila v krog domačih denarnih zavodov tudi Hranilnica in posojilnica v Kamniku, ki obhaja
letos svojo 25-lclnieo. Začetek zavoda je bil v mali sobi v kuplaniji, danes pa posluje na šutni ob vhodu v mesto in sicer \ eni najprijaznejših kamniških stavb, preje >nri Krištofu«. Ilišo z vrtom in bivšim gospodarskim poslopjem ji- kupila hranilnica prod vojno zu 51.000 kron. Razvoj zavoda iu ljudsko zaupanje do njega kaže lanska bilanca, ki i/ka/.uje prometa 2> milijonov Din, vlog nad 11 milijonov in tJ^-l članov. Uspeh zavoda pa ni samo v prometu, ampak tudi v vzgoji k varčevanju, ker .*o imeli ljudje >ri rokah zavod, ki sprejema t ml i male zneske, i bi se sicer porazgubili. Sedaj Ima zavod med mladino lepo število domačih hranilnikov. Nudil pa jc zavod kmetovalcem, obrtnikom in drugim potoni posojil po<l ugodnimi pogoji pomoč. da mi mogli vdr/evnti in utrditi svoj gospodarski položaj. Ne bila bi sliko zgodovine zavodu |M>polna, če bi prezrli, da je zavod i/d.il tekom obstoja v povzdigo kmetijstva, i/obra/bc in v dobrodelno namene do 2110.000 Din.
I
Kurenčhova Neška
ma tud beseda
Binkštna sobota je blu tu. Jutr je biu tku lep, de b ga sam mojster Jakupič na mogu lcuš namalat. Sonce m je že ob peteh zjutri pusjau glih na nus tku, de sm se mogla zbedet in ustat. Ke sm pa stupila u kutina, de b fruštek skuhala, pa videni, de se m je mlek zaseru.
Na, kua u pa zdej, sni s mislela. Tu u spet dedec sitnast stresu, ke u ustou, pa kufeta na bo. Tu u tku sitn kot prga. Pusebn dons, ke sa mel spet snuč du Ireli zjutri ena seja, in u mou mačka. Jest ga že na boni puslušala, ke jest nism uržah le liasreče. Nč, kar na Rožnpoh um šla, pa uni gor fruštkala, sm s naprej uzela. Dedec nej s pa pumaga, kokr s ve in zna, kedr se u zbuilu. Iz mana se na u mogu špeterat.
Kokr sni s mislela, tku sm pa strila. Tu je blu še dobr, de je dedec spau, kokr de b ga ubou, in snirču, de sa kar šajbo u vokne šklefelale. Jest pa lepu pu prsteh vn, pa na Rožnpoh. De b m na blu preveč douhčes pu pot, sm pa še niojga pinčlna na kelnea prpela in ga uzela iz saba na Ift.
Oh, če b Iblančani vedi, kuku je zjutri na vrh Rožnpoha lepu, pa kuku dobr kufe se gor dubi, pa kisu mlek in druge lake žmahtne rči in pa kuku pucen, b na budil sam usak jutr gor, ampak pu trikrat na dan. Pusebn, če b dedci vedi, kašn fajn cviček se dubi gor, turška matikal Moj ta star se je kar ublizvou, ke sm mu ga prnesla iz saba
ena zaurprunarca za pukust. Na lisa jeza je puzahu zaule fruštka. Še kušnu me je za zahvala, ke ga je pukusu. Kar prec je nilekarc udpuvedu in reku, de uva hudila ud zdej zanaprej raj na Rožnpoh fruštkat. Sevede, on na cviček, jest pa na kufe, al pa čukulada.
Kc sm se enkat vornk nafruštkala, sm ja pa pučas ubrala tam meni Dronika prekc dum. Ja, jest vam na moriti dupuvedat, kuku je tu (letn, če ukul čluveka tički žvrguleja in kukuce kukaja. Te kukuce use drgač kukaja, kokr pa tista u railio. Ta kukajne seže čluvek notr du srca, tist u radio pa sam du varžeta.
Ja, Rožnpoh je res en lep hrib. sam tu je škoda, ke je vs iz dreujam zarašen. tku de se hriba prou za prou še na vid. Ampak, jest se tro-štam, de uja hinal tud Rožnpoh obraziral. Za kuse in kukuce lohka pustauja kašne kamnitne kuni-fine, de na u treba tičkem glih kar pu tleh skakat in žvrgulet. Men je Latermanu drevured, udkar je brez dreuja, že bi ušeč. Predn sem pršla dol pu gojzd, du tiste sklede pud Itadeckituvem gradatn, ke se hod en zamursk fantiček not kopat, tli je blu že kar frišn. Kokr sm pa pršla u drevured brez dreuja, sni se pa pter ugrela in je blu na usa muč luštn. Predn sni pršla dol du štreke, m je blu pa že tku fajn uroče, de m je kar ježek iz ust mahu, pa mojinu pinčlne tud.
Use b se dobr izteki, ampak glih tam pr štrek pa prleti za mana tist aufzegar, ke na rožce merka, me zagrab za rukau in m začne kazat iz prstani tista tabla, ke je gor zapisan: Pse na vrvico< in me začne izprašvat, kuku se pišem, kulk sm stara, pol, če mam koze slaulene, ki sm u kvartiri, nazadne pa še, če sm ledek in frej. In use tu s je na en reglc zapisu.
Jest sm ga en čas debel gledala, pol sni ga pa le prašala, če sni mu tku ušeč. de me misl uzel.
»Ušeč ste m že, ampak uzeu vas pa na bom,« je reku. >Sam štrafenga ute plačal, ke nimate psa na vrvic, kokr jc tle na tabl zapisan.«
Programi Hadio-Lluftliann»
Nedelja. 7. junija: 9 Obrtno predavanje: Da-naSnji položaj obrtnika , govori Ivan Ogrin, podpredsednik TOI. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.00 P. dr. R. Toininec: Versko predavanje. — 10.20 Kerdo Jelene: Knjigovodstvo za hotelirje (zaključno predavanje). — 11.00 Salonski kvintet. — 12.00 Čas. dnevne vesti, plošče (instrumentalna glasba). —- 15.30 Koncert pevskega zbora iz Žužemberka. — 17.0(1 Blumenthan-Kadelburg; čez leto <lni (igra Ljudski oder). — 20.00 Akademski pevski zbor. — 20.45 Prenos z Bleda. — 22.00 Čas. dnevne vesti. — 22.15 Harmonika šolo, g. Stanko!
Ponedeljek, s. junija: 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 17.:«) Salonski kvintet. — 18.30 Dr. A. Bajer: Italijanščina. — 19.00 Prof. France Vodnik: Poljščina. — 19.30 Zdravstvena ura. — 20.00 Flavta solo s klavirjem (izvaja g. Korošec, pri klavirju dr. Sva rs). — 21.00 Salonski kvintet. -22.00 Čas, dnevne vesti.
Drugi programi i
Ponedeljek. 8. junija.
Belgrad: 12.45 Koncert Radlo-ork. — 17.00 Jugoslovanske pesmi. — 17.30 Narodna glasba. — 20.30 Narodne pesmi. — 21.00 Odlomki opere >Ri-goletto . — Zagreli: 12.30 Plošče. — 20.30 Koncertni večer. — Budapest: 12.05 Radio kvartet. — 17.30 Plošče. — 19.30 Ciganski orkester. — 21.15 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 20.10 Komorni večer. — 21.20 Večerni koncert. — Milan: 21.00 Komedija. — 21.40 Komorna glasba. — Praga: 21.10 Orkestralni koncert. — 22.20 Nočna glasba. —■ 23.00 Plesna glasba. — Rim: 17.00 Vokalni koncert. — 22.50 Plesna glasba. — Katovire: 20.30 Ve-.erni koncert. — 22.30 Lahka in plesna glasba. — Toiilouse: 19.45 Orkestralni koncert. — 20.00 španske pesmi. — 21.00 Koncert. — Stiittgart: 20.15 Komorna glasba. — 23.00 Plesna glasba.
Torek. 9. junija.
Rplgrad: 12.45 Koncert Radio-ork. — 20.30 Zagreb. — 22.50 Koncert Radio-ork. — Zagreb: 12.30 Plošče. - 20.80 Violinski koncert: E. Kalir. Dunaj. — 21.30 Vesel večer. - Budapest: 12.05 Orkestralni koncert. — 17.30 Koncert balalajk. — 18.45 Vokalni koncert. — 19.45 Koncert. — 20.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 20.10 Koncert. — 21.00 šlagerji. — Milan: 19.10 Pestra glasba. — 19.50 Plošče. — 21.00 Simfonični koncert! — Praga: 21.00 Ljudski orkester. — 22.20 Plošče. — Langenberg: 20.00 Večerna glasba. — 21.15 >Levinja in general -, igra. — Rim: 17.00 Vokalni in orkestr. koncert. — 19.50 Plošče. — 20.40 Pester koncert in komedija. — Berlin: 18.25 Zabavna glasba. — 20.00 »Hoffmauovo pripovedke«, opera, J. Berbier. — Katovire: 18.00 Simfonični koncert. — 20.15 Večerni koncert. — 22.30 Lahka in plesna glasba. — Tonlnuse: 19.15 Melodije. — 20.00 Operna glasba. — 21.00 Vokalni koncert. — 23.00 Plesna glasba. — Stiittgart: 20.05 Ljubavna pisma. — 20.30 Koncert. — 21.15 »10 let in eno sekundo«, igra. — 22.15 Stara glasba.
Sej ga mam, a na vidte?«
»Tu ni vrvica, Iu je kelnea. Pr nas na rotužo pa pugervaja use pu foršrift.« Tku m je puvedu in m ubrnu hrbet, pa šou naprej grešnke in gre-šnce luvit, ko maja pse na ketne namest na vrvio
K. N.
DOBER GOSPODAR štedi svoje in svoje družine moči, če mlati z MLATILNICO, ki jo kupi pri meni po lastni izbiri. — MLATILNICE vseh vrst, geplje, čistilnike, trijerje, mline in stiskalnice za grozdje in sadje, slamoreznice, LISTER-motorje in DEERING-kosilnice, pluge in brane, črpalke za vodo in gnojnico, kotle za krmo in žganje, ves stavbeni materijal in razno želeanino kupite ugodno v stari domači trgovini
v ljubljen!, Gosposvetska 1.
Luče ofo Savinji
so najprimernejša točka za letovanje: Sveži gorski zrak. lepi iz-prehodi po romantični okolici, izhodna točka v Savinjske planine. Dnevno autobusna zveza Celje—Luče-Logarska dolina Na razpolago so gostilniške in privatne sobe. — Informacije daje Tujsko prometno društvo v I učah.
PROMETNI ZAVOD ZS PREMOG o.o. LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah iD samo na debelo
domači in inozemski za domačo * I vIIIWy kurjave in industrijske Rvrhe.
Kovaški premog —h ^
Koks livarniški, pluvžarski m plinski.
Brikete.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani. Miklošičeva IS/I.
Birmanska darila
kupite poceni in dobro pri
h. sum
LJUBLJANA
Prešernova ulica št. 4
Lastna protokolirana lovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije.
Velika zaloga ur z znamkami Glashiitte, J. W. C. Schaffhausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr cenik zaslon j in poštnine prosto od
H. SUTTNER. LJUBLJANA 2
Raznovrstne knjigoveze potrebščine: platno, usnje, marmor papir, zlato, sukanec i. t. d Vam nudim po najnižjih cenah
NA. DBBEL01	NA DROBNO!
A. Janežic
Ljubljana, Florjanska ulica
SEEX
Najmodernejši in najcenejši aparati za hlajenje
llehfritne popolnoma avtomatične tiiad<lne omare
> Semperfrlgiae <
Dosežejo vsaho 2elte.no temperaturo 111 10 avi<nuaii€no Munovojo
Obiščite puviljon
„11", 335 531 Hi
Zastopstvo za Ljubljano:
EleklrolonsKo družbo
♦
Zahtevaile orosnekte! !
Prvovrstni izdelki v vseh potrebnih dimenzijah Kakor za mala. tako tudi za največja gospodinjstva, za trgovine z živili in mesnimi izdelki, mesarije, delikntese. hotele, letovišča, gostilne, restavracije in bolnice je mogoče dobiti le pri:
Samoprodni« tilfl<ttlnlt» stro ev
Scmpcrirlgidc
Bančni zavod ..raERKillOEr Kaicnih d Co.. d. z o z.
Uubl]ono, Šelenburgova ulica III
Blagovni oddelek
Popolnoma varno naložite svoj denar v
v Ljubljani, r. z. z o. z.
na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«, Hranilne vloge se obrestujejo
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa poi odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži iahko tudi po poštnih položnicah.
Ustanovli.
1845
7 strojev v 1
Naravnalnih, skobelnik, vrtalni stroj, krožna žaga, rezkalni stroj, brusilni aparat, aparat za brušenje lesa. Z vz^rajenim motorjem ali brez njega.
Najboljši, najcenejši stroji asa mizarje.
Brez konkurence. Najbolje reference. Tisoče komadov v rabi.
Zlata svetinja Bratislava 1930
Teichert & Sohn
HMlIMNiS.. "T-	Liegnitz 35
Beograd: Robert Fleischer, Zrinjskoga 58 / Ljubljana: L.Ileršič, Gledališka ul. 12. Na ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija dragocene novosti
Stolpne ure
Častitim župnim uradom se j)riporoča specielna delavnica za popravila stolpnih ur. Delo solidno po zmernih cenah s petletnim jamstvom
I. Ravnihar
LJUBLJANA, Dunajsha cesta 37 (nasproti Sv Hr!Stolo)
Elehtrltne nanellave za cerkve prevzame tvrdka
1. ilebein
oblastno koncesijonirano elektrotehnično in akumulatorično podjetje, ISIOIOm.
REPIC FRAN
sodarsko podjetje Liubliana, Kolezišska ulica St. 18
Se priporoča cenjenim obiskovalcem velesejma za ogled razstavljenih del v paviljonu E zunanje lope Detajlna prodaja.
Trgovci! Mnogokrat Vam dela mala napaka na Vaši
tehtnici
že občutno škodo. Z izgubo časn dveh minut ste že telefonično obvestili mojo tvrdko. ki Vam
tehtnico stavi zopet v precizno stanje.
LOVRO ROZMAN — LJUBLJANA
specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril Pred Prutami 5	Telefon 29-97
r

Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemna zavarovalnica
Lfnblfana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Star?evičev trg b, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulic« XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2

ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA
D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta to)
_A _AA AAA<	PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj, Šibenik,
Vloge nad Din 500,000.000- Maribor> KoCevie, cel*. Sombor, Djakovo, Split.
TELEFON STEV. 2057. 2470. 2979
Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-Izvršuje vse bančne posle najkulantneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu In inozemstvu

7.g Jugoslovansko tiskarno v Liublianl: Karel f!efc
'•*daiateli: Ivan Rakovee.
Urednik: Franc Kremžar,