ZtiAáüü
ŠTORE
15. avgust 1962 Št. 8 Leto 11
ZELEZAR

IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA JULIJ 1962
1.	Aglameracijn ...	. . . . 63,7 %
2.	Elektroplavž . . .	63,1 %
3.	Jeklarna . .	37,0 %
4.	Valjarna	. . . . 54,1 %
5.	Siva litina	64,1 %
6.	Livarna valjev	. . . . 35,7 %
7.	Obdelovalnica valjev	30,6 %
8.	Samotna	60,0 %
	Skupaj podjetje		58,6 %
ŠTORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni ured-niikit Stane Ocvtirk — Uredniški odbor: Avgust Boršič, Marjan Klinc, Rajko Markovič, Jože Mastnak, Stane Ocvirk, Viktor Opaka, Franc Rozman, Ivan Štefančič, inž. Niko Zakonjšek in Drago Završnik — Tiska- ČP »Celjski tisk« Celje
<J>
o smernicah III. Plenuma in izidu pisma IO CK ZKJ ter govora Maršala Tita kakor tudi objavi novih ukrepov v gospodarstvu, je politična organizacija ZK skupno z ostalimi organizacijami in organi upravljanja sprejela obvezo, da bo izdelala temeljite analize idejno političnih in gospodarskih problemov, ki se pojavljajo v našem podjetju.
Tako kot podjetje, ima tudi organizacija ZK obširen akcijski program, ki zajema smernice III. plenuma in napotila pisma) upoštevajoč stanje v naši organizaciji. in kolektivu.
Akcijski program zajema poleg ostalih političnih nalog tudi redno obravnavo gospodarskih pokazateljev kot: proizvodnja, Storilnost dela, poslovni stroški, kvaliteta in cena izdelkov, analiza tržišča, izvoz, delitev dohodka in ; OD, delitev dela, problemi splošnega in političnega izobraževanja, disciplina, analiza uspehov seveda v tesni povezavi z organi samoupravljanja.
Nehote se z izvrševanjem teh nalog postavi vprašanje ali lahko osnovne organizacije delajo uspešno in opravljajo vlogo usmerjanja aktivnosti svojih članov kot družbeno političnih delavcev.
Na podlagi zanimivih ugotovitev iz dela v I. polletju je sprejel konkretne sklepe, ki bodo v kratkem morali zajeti zelo širok krog članov kolektiva. Med drugim mora biti čimprej razčiščeno vprašanje spoštovanja naših skupnih dogovorov t. j. sklepov. Iz pregleda sprejetih sklepov političnih organizacij, organov upravljanja, uprave podjetja, sektorjev in ekonomskih enot je razvidno, da smo dovolj sposobni rešiti ali postopoma reševati tudi najtežje probleme, saj zdravih idej ne manjka. Tu ni več na prvem mestu vprašanje doslednosti in spoštovanja skupnih dogovorov. Pogosto sprejete obveze niso pravočasno in tudi kvalitetno izvršene, kar v podaljšku vpliva na celoten razvoj gospodarjenja v našem podjetju.
Stanje iz I. polletja, analizirano po mesecih nam kaže, da kljub velikim lastnim težavam, poleg splošnih sprememb v gospodarstvu, izvršujemo naloge v okviru družbenega plana z manjšimi odstopanji. Pri nihanju rezultatov po mescih, poleg splošnih vplivov, ne smemo prezreti tudi lastnih pomanjkljivosti, ki jih bomo s pravočasnim reagiranjem lažje odklanjali.
NAŠE NALOGE
Upoštevamo to, da je tudi v naši organizaciji manjše število takih, ki niso skrbeli dovolj za ideološko politično razgledanost in se danes v tem razgibanem življenju ne morejo aktivno vključiti v izvrševanje nalog na širšem področju, ampak poznajo le svojo ožjo okolico samo svoje lastne probleme.
Težimo za tem, da bo naš pro-izvajavec, kot nosivec družbene proizvodnje, delitve in potrošnje aktiven na vseh področjih. Predpogoj za to je seveda ta, da je o vsem pravočasno obveščen. Družbeno obveščanje postaja nujnost in ne več zgolj dolžnost. Poiskati moramo najbolj ustrezno obliko in način obveščanja, pri tem pa upoštevati splošno razgledanost in politično zrelost skupine ljudi ali posameznikov. Pri obveščanju gre za efekt in ne za formalnost kot je bilo cesto praksa. Morali bomo postati veliko bolj tenkočutni za izkoriščanje koledarskega fonda in upoštevati, da s številnimi sestanki lahko tudi škodujemo, če na teh ni dosežen efekt. Pojasnila proizva-javcem bi moralal biti krajša in bolj nazorna, torej dostopna tudi tistim proizvajavcem, ki svoje umske in fizične moči usmerjajo pretežno ves delovni čas na določeno delo v proizvodnji in so jim razni pokazatelji v obliki formul in atomskih številkah tuji. Za to nalogo pa niso odgovorni le člani ZK in fukcionarji političnih organizacij ampak sleherni član kolektiva, ki zasede vodilni položaj t. j. od preddelavca naprej, predvsem pa je to osnovna dolžnost tehnične in ostale inteligence, ki ima neposredni stik s proizvajavci in po svoji funkciji mora poznati problematiko svoje enote in podjetja kot celote.
Tovarniški komite je na svojih sejah temeljito razpravljal o gospodarskem stanju ter analiziral vplive na dobre in slabe ru-zultate posameznih ekonomskih enot in podjetja.
Namen tega članka ni, da bi poudarjali vpliv zveznih predpi-sov na pogoje ustvarjanja dohodka in s tem v zvezi na ostale činitelje v gospodarjenju, čeravno smo se znašli kot tudi druge gospodarske organizacije pred odločitvijo ali dobro in poceni proizvajati in tako napredovati ali pa životariti še nekaj časa, vendar ne moremo mimo tega, da ne bi izrazili bojazni za razvoj našega podjetja. Temeljite analize kažejo, da imamo pogoje, da z največjo prizadevnostjo in sodelovanjem celotnega kolektiva dosežemo. pozitivne rezultate in S tem ustvarimo potrebna sredstva tudi za- razvoj našega podjetja, računamo pa na pomoč pri občinskih republiških in zveznih forumih.
Kljub priporočilom, da naj razprave zajamejo v glavnem gospodarsko problematiko, še vedno opažamo, da člani kolektiva poleg vprašanja osebnih dohodkov vse premalo obravnavajo problematiko iz proizvodnje kot kvaliteto izdelkov, reklamacije, storilnost, koriščanje koledarskega fonda, prizvodne stroške. predpise in s tem v zvezi disciplino, pravilno delitev dela, odnos do osnovnih in obratnih sredstev in končno medsebojne odnose.
Osnovna naloga enote, je, da svoje delo zasleduje skozi poslovne stroške in prodajno ceno. V tej razliki se odraža delo enote in tudi posameznika. Stimulacija skupine proizvajavcev ali. posameznikov je V veliki meri odvisna od vplivnih faktorjev, ki se pogosto menjajo brez krivde enote ali podjetja, vendar ne more biti osnova za proizvodne uspehe osebni dohodek in še le nato pozitiven rezultat, ampak ravno obratno. Dosedanji način osebne stimulacije je bil preveč usmerjen na količino, proizvodnje, premalo pa na izvajanje proizvodnega programa in kvalitete izdelkov, zato
(Nadaljevanje na 3. strani)
KAKO SMO DELALI ;.E
Poslovanje se je v I. polletju odvijalo v okviru postavljenega družbenega plana. Letni proizvodni načrt je dosežen v povprečju za podjetje 50,2 odstotno.
aglomeracija	gj Izvršitev proizv. b načrta I.—VI.	h- Indeks proizv. § I. poli. 1962:1961
elektroplavž	54.0	103
jeklarna	48.5	100
valjarna	47.6	97
livarna sive litine	56,5	126
livarna valjev	29.7	64
obdelovalnica valjev	27.2	58
Samotna	51.2	102
povpreček podjetja	50.2	102
Proizvodni načrt' v efektivnih tonah so izpolnili vsi obrati, razen jeklarne, livarne valjev in obdelovalnice valjev. Valjarna sicer dosega plan obračunskih ton, vendar je na izvršitev plana po
efektivnih tonah vplival spremenjen asortiman, ki se pa pozitivno odraža na finančnem efektu, Jeklarna proizvodnega načrta ni izpolnila, ker je imela letos zaradi slabega stanja peči že dva remonta. Pomanjkanje naročil za livarno valjev onemogoča izpolnitev proizvodnega" načrta tega Obrata in vzporedno tudi obde-lovalnici valjev. V drugem polletju se pričakuje tudi pri tej proizvodnji izboljšanje rezultatov.
Ce primerjamo doseženo skupno proizvodnjo napram X. polletju
1961, se je ta povečala za 2%, kar je zlasti pomembno, ker se je tudi proizvodni načrt za leto 1962 povečal za 4,4%. .
Ugotovljeni finančni rezultat za I polletje nam prikazuje, da smo dosegli napram planu zadovoljiv rezultat, če izhajamo pri delitvi dohodka na fakturirano realizacijo. Manj ugodni so pa rezultati delitve dohodka po vnovčeni realizaciji, ker visoke neplačane terjatve do kupcev bistveno znižujejo dohodek, ki ga po letošnjih predpisih priznava družba.
Ugotovitev in razdelitev dohodka
	% na letni plan po faktur, realiz.	po vnovčeni realizaciji	Indeksi
Realizacija	49.2	36.0	73
Celotni dohodek	49.7	36.6	74
Skupni stroški	50.9’	37.8	74
Dohodek	47.2	34.0	72
Družbeni prispevki	39.7	25.2	64
Čisti dohodek	49.4	36.7	74
Fakturirana realizacija se za prvo polletje giblje v mejah plana in je dosežena z 49,2%. Neugodna pa je vnovčena realizacija, iti je dosežena s 3,6% ali 73% od fakturirane. Značajno znižanje tako celotnega dohodka, kot tudi čistega dohodka izvira ravno iz visokih terjatev do kupcev v -letošnjem letu, kakor tudi v lanskem letu. Saldo kupcev 31. 12. 1961 vpliva namreč na znižanje dohodka tako, da zmanjšuje dohodek za odgovarjajoči: procent neplačanih terjatev iz prejšnjega leta. Dohodek se bo zmanjševal toliko časa, dokler ne bo saldo kupcev, ki je znašal 1.584; milj., koncem leta 1961 v celoti obračunan.
Neugodno pa so vplivali na znižanje čistega dohodka tudi višji kupci za 276 milij. napram 31. 12. 1961. Vprašanje kupcev predstavlja resen problem že več let, vendar je ravno v letošnjem letu postal toliko bolj občutljiv, ker vpliva na ugotovitev dohodka. Vodstvo podjetja ukrepa z vsemi razpoložljivim- merami, da bi se stanje izboljšalo. Tako imamo 700 milijonov na tožbah in izvršbah od salda 1.860 milijonov, ki še ni plačano.
Težave so v tem, ker predstavljajo 40% vsega salda ravno kupci — železarne, ki so v enakem položaju kot mi.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PROSLAVILI SMO DAH VSTAJE
V okviru proslav Dneva borca in Dneva vstaje, je v nedeljo, 15. julija, krajevna organizacija -Zveze borcev Štore proslavila pomembno zmago z otvoritvijo počitniškega doma pa Svetini. Otvoritve so se udeležili borci iz štor, Šentjurja in Celja,, prav tako pa tudi njihovi svojci in predstavniki političnih ter družbenih organizacij.
Predsednik krajevne organizacije Zveze borcev NOB Štore, tov. Ivan Zmahar je odkril ploščo, na kateri je zapisano, da je dom posvečen junaku Franju Vrunču.1 V svojem govoru je poudaril zgodovinski pomen julijskih praznikov, ki so vezani na leto 1941, ko je bilo izdanih vrsto odločitev, ki povezujejo našo zgodovino in so povsem plod notranjega družbenopolitičnega razvoja naših narodov. Ko je budil spomin na junaške boje, je rned drugim dejal:
»Tudi naš kraj je vključen v to zgodovino. Kot prva izmed partizanskih čet je bila 20. julija 1941 ustanovljena celjska četa — torej celo pred dnevom, ki ga Slovenci štejemo za Dan vstaje. Celjska četa je bila ustanovljena prav v tem kraju, njen prvi komandant je bil Franjo Vrunč, ki je bil istočasno sekretar Okrožnega komiteja KP Celje. Četa je štela 15 borcev, od katerih je še samo 7
‘ostalo živih. Čeravno je bila četa maloštevilna, je vsadila revolucionarni duh pri prebivavcih tega kraja. To nam potrjujejo masovne aretacije vseh naprednih ljudi, ki so bili v letih 1942 in 1943 masovno preganjani od akupator-ja in poslani v razna koncentracijska taborišča, kot so Dachau, Aušvic in drugi, od koder se jih mnogo ni vrnilo. Hitlerjevim krvnikom je uspelo, da so delno za-
dušili organiziran odpor v tem kraju. Ponovno so zaživeli naši gozdovi po prihodu slavne XIV. divizije,’ki je v noči med 13. in'14.. februarjem 1944 prešla preko Svetine proti Pohorju in vsejala val splošnega upora na Štajerskem. Po tem času so se pričeli prebiva vci teh krajev .masovno vključevati v Kozjanski odred in druge enote NOV.
(Nadaljevanje na 2. sitrani)
à* ■. y ' y ' ' s -3% s f i> ,\ 1	t J
Hbb8k$&& u	
JHI	¡II lil ■HHlj
f? :	
	A -1
|{¿j>
S
IH
iiaMKii
Predsednik krajevnega odbora ZB tov. Žmaher govori na otvoritvi »Vrunčevega doma«
PROSLAVILI SMO DAN VSTAJE
KAKO SMO DELALI POLLETJU
Najtežje dni pa so ti kraji doživeli marca 1945, ko smo vsi vedeli, da je naša zmaga pred vrati. Takrat, ko so zavezniki stiskali fronte, je bil sovražnik pripo-ran k umiku čez Balkan in tako
v besnosti skušal zadati zadnji udarec Narodno osvobodilni vojni. Tako so dne 18. marca 1945 Nemci obkolili na Slemenih in Resevni II. bataljon Kozjanskega odreda, ko je po junaški borbi padlo okoli 100 borcev in z njimi okrožna sekretarka SKOJ Cvetka Jerinova. Nekaj dni nato pa je 25. marca v Javorniku vodila borbe XIII. udarna brigada Mirka Bračiča, potolkla hajkajoče Nemce, ki jim je pomagalo letalstvo. Vse' te zgodovinske borbe pa obeležujejo številni spomeniki, ki so postavljeni po teh krajih, to so grobovi naših tovarišev, katere čuva in vzdržuje naša organizacija ZB, saj nas veže odgovornost do njihovih žrtev, njihovemu naročilu pa smo dolžni zgraditi tako domovino, ki bo vredna tolikih žrtev. Toda dostikrat sredi težav pri vsakdanjem delu kaj radi pozabljamo, da nikoli ne bomo mogli za stvar lepše in srečnejše bodočnosti žrtvovati toliko, kolikor so žrtvovali vsi, ki so dali življenja.
Prav je, da se v tem mesecu spomnimo tudi tistih živih borcev NOV, ki so v skupnih naporih z drugimi delovnimi ljudmi dali svoj prispevek k hitrejši graditvi tega sistema, h krepitvi materialne osnove, družbe in hitrejšemu * razvoju socialističnih družbenih odnosov. Ob tem so prenašali bogate izkušnje revolucionarnega boja in socialistične graditve na mlado generacijo, ki danes stopa
na njihova mesta.
Lahko rečemo, da je TO odstotkov našega članstva ZB družbeno aktivnega na najrazličnejših področjih, tako v tovarni, kot strokovnjaki, družbeno politični de-
lavci, kot neposredni upravljavci v organih družbenega in delavskega upravljanja in v organih ljudske oblasti.
Če bi obšli vse družbene in politične funkcije, ki jih vršijo naši člani ZB, je ena izmed prav tako važnih osnovnih nalog tudi ta, da posvetimo vso skrb zdravju našega človeka. S tem namenom je občni zbor sprejel sklep za gradnjo doma oddiha. Vsi smo si edini v tem, da je zdravje in krepitev fizičnih sil prav tako važen element v gospodarstvu, v socia-
lizmu, pa še posebej, ker izhajamo iz. načela, da ustvarjamo dobrine za našega delovnega človeka. S tem namenom smo leta 1960 pristopili h gradnji tega doma zavedajoč, da bomo s tem našim članom pripomogli, da se v tem prelepem kraju na svežem zraku riabero novih moči za večje uspehe pri vsakdanjem» delu. Pri tem jih bo ta dom bodril na tisto revolucionarnost, ki še je v tem kraju rodila v času vojne. Še več, ta dom bo poleg številnih spomenikov in obeležij spominjal vse mlajše rodove na borbenost, ki jo je naš narod izkazal v II. svetovni vojni.
Tudi pri tej gradnji se je pokazala solidarnost pri delu. Ne samo člani ZB, temveč tudi nečlani so pripomogli k tej akciji, da smo v tem času s tako skromnimi sredstvi uspeli dograditi ta dom.
Ne bi naštevali težav, ki so nastopile pri sfimi gradnji, vendar smo ponosni, da je pri tem sodelovalo nad 200 članov in je bilo pri tem vloženih 2.720 prostovoljnih ur.
Prav bi bilo sicer, da bi nekatere posameznike ali posamezne organizacije posebej pohvalili, vendar naj mi bo oproščeno, če vsem skupaj s tega mesta izrečem največjo zahvalo za dano pomoč.
Ker je zgodovina prve celjske čete močno povezana z njenim komandirjem Francem Vrunčem, je organizacija ZB Štore na čast njegovemu spominu odločila, da ta dom imenujemo »VRUNČEV DOM«. Naša želja je, da bi s tem posvetilom negovali spomin na dragocene pridobitve NOV.
~ Še posebno svečano vzdušje so vzbujali ob otvoritvi (preživeli borci in aktivisti celjske čete, ki so bili tu zbrani. Dom stoji na izredno lepem kraju z razgledom na Celje in celotno celjsko kotlino.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Primerjava doseženega dohodka v I. polletju letošnjega leta na-
Realizacija	4.158
Celotni dohodek	4.208
Stroški proizvodnje	2.487
Dohodek	1.721
Družbeni prispevki	475
čisti dohodek	i.246
Osebni dohodki	549
Skladi	697
Finančni rezultati letošnjega polletja napram lanskemu so manj ugodni zlasti zaradi nižjega dohodka. Že v planu se je predvidelo znižanje povprečnih prodajnih cen nekaterim izdelkom. Nepovoljno vplivajo tudi na nižji dohodek povečani proizvodni stroški, ki so deloma tudi od-
Sindikalna organizacija je v • zadnjih dveh mesecih obravnavala aktualne gospodarske in politične probleme podjetja. Nadalje: aktivnost komisij, delo organov upravljanja, ter delo sindikalnih podružnic enot. Široke in hkrati poglobljene razprave na sejah Izvršnega odbora sindikalne podružnice, so dale tudi zaključke in priporočila tako organom upravljanja, kakor tudi smernice za čimboljše delo sindikalne organizacije pri reševanju nakazanih problemov..
Tako je na tretji redni seji izvršnega odbora sindikalne podružnice bilo obravnavano: aktualni gospodarski in politični problemi podjetja. Uvodoma je bila nakazana problematika gospodarstva podjetja, problemi notranje delitve, informativna služba, decentralizacija ter odgovornost sindikalne organizacije za pravilno delitev čistega in osebnega dohodka. V razpravi je bilo poudarjeno, da je premajhno sodelovapje 'med obrati, da je informativna služba slaba. Že pred leti je bilo predlagano, da bi vprašanje informativne službe rešilo centralno ozvočenje. Imelo bi to prednost, da bi seznanjali vse ' obrate enotno. Seveda je za centralno ozvočenje potrebna pravilna ' organizacija
pram I. polletju preteklega leta, je mogoče samo če primerjamo letošnjo delitev dohodka po fakturirani realizaciji.
3.821	92
3.881	92
2.725	110
1.156	67
227	48
928	74
570	104
358	51
raz višjih nabavnih cen surovin in ostalega reprodukcijskega materiala.
Zaključek polletnega poslovanja kaže, da bo leto 1962 v pogledu razpoložljivih sredstev iz čistega dohodka za sklade in osebne dohodke manj povoljno od preteklega leta. Albin Miklavc
strokovne službe, ki bo vse podatke analizirala v taki obliki, da bi bila celotnemu kolektivu razumljiva.
Mnogo je problemov, (konkretni primer: decentralizacija) ki si jih člani kolektiva napačno tolmačijo. Za člane delavskega sveta naj se v bodoče pripravljajo podrobne analize o vseh problemih podjetja.
Ugotovljeno je, da se velikokrat napačno tolmačijo predlogi in sklepi izvršnega odbora in zato se bo moralo v bodoče kontrolirati prenašanje sklepov, oziroma predlogov na kolektiv, Nekateri napačno razumejo revizijo pravilnika o delitvi čistega iri osebnega dohodka. Komisija nima nalogo ponovno ocenjevati delovna mesta, temveč, da ugotovi podatke v proizvodnji, vrednost, gibanje osebnih dohodkov po ekonomskih, obračunskih in predračunskih enotah ter te analize posreduje kolektivu. Pravilno pa je, da sindikalna, organizacija pregleda, če so se vse stvari pravilno odvijale. Vprašanje zaposlitve bolnih delavcev — invalidov, naj se reši tako, da se jih zaposli na delovna mesta, za katera so sposobni.
(Nadaljevanje na 3. strani)
S požrtvovalnostjo članov ZB in članov kolektiva železarne, je bil zgrajen ta prelepi objekt za oddih
Na otvoritvi so bili tudi nekateri borci in aktivisti prve celjske čete. Od leve proti desni: Strnad Jaka, Farčnik Jože, Boršič Milan, Seničar Hermina, Novak Ivan in Zupanc Albin
Izvršitev v milij.
1961 - I poli.
Izvršitev 1962 - I. poli.
Indeks 61:62
STALIŠČA DO AKTUALNIH PROBLEMOV
AKTIVNOST sindikalne organizacije

—NAPREDEK GOSPODARSTVA IN
Organizacija proizvodnega gospodarstva v naši deželi temelji na principu samoupravljanja v podjetjih po neposrednih proizva-javcih. Tak družbeni sistem sodi v najvažnejše pridobitve naše družbene ureditve. Organi delavskega samoupravljanja oziroma delovni kolektivi so nosivci in iz-vrševavci vseh pravic, ki omogočajo izvajanje vodenja gospodarske organizacije tako, da dejansko odločajo sami proizvajavci v vseh bistvenih elementih gospodarske in tehnične proizvodne dejavnosti svojega podjetja. Na ta način zajame delavsko samoupravljanje posredno ali neposredno celotno proizvodnjo in finančno dejavnost ali poslovanje podjetja, s čemer prevzamejo organi samoupravljanja skupno s proizvajavci tudi finance, vodenje, izvajanje operativnih nalog ter izvrševanje kontrole.
Naši delovni kolektivi določajo in vodijo ustrezno gospodarsko politiko podjetja, ki se zlasti odraža v naslednjem:
— v uresničevanju zasnov proizvodnega plana;
—	v vodenju kadrovske politike;
—	v politiki nagrajevanja;
—	v urešničevanju zasnov, načrtov za rekonstrukcije in razširitev podjetja;
—	v gospodarjenju z določenim delom sredstev presežnega dela.
Načela delavskega samoupravljanja narekujejo take organizacijske oblike, ki pogojujejo najustreznejšo možnost razvoja gospodarske organizacije.
RAZVOJ ORGANIZACIJE DELA V INDUSTRIJI
Izgradnja naše industrije v povojnem času je napredovala v večjem tempu kot je to v svetu običajno, zaradi te okolnosti pa je organizacija dela nekoliko zaostajala za tempom izgradnje, ker samih metod in oblik organizacije dela nismo mogliriako hitro graditi zaradi pomanjkanja industrijske tradicije.
Prvo obdobje razvoja do 1. 1955 je značilno zaradi intenzivne izgradnje naše industrije,'pri čemer se je vodilo računa predvsem o planskih odnosih tako, da bo
zgrajena industrija predstavljala zaokroženo gospodarsko celoto. V tem obdobju organizacija dela v industrijskih podjetjih ni bila na višini in se je odražala v raznih oblikah. V starih tovarnah je organizacija dela počivala na starih izkušnjah iz predvojne dobe, novo zgrajene tovarne pa so organizacijo dela povzele po že znanih izkušnjah sorodnih podjetij ali pa se je ta deloma prenesla iz tuje prakse kot nujna posledica tega, da smo nekatera podjetja prevzeli bodisi kot reparacije ali pa da smo investicijski program nabavili v tujini.
V tem času je izredno pomembna ukinitev administrativnega upravljanja podjetij in uvedba delavskega upravljanja. Izročitev podjetij v samoupravljanju po delovnih kolektivih ter samostojno izstopanje na domačem in tujem tržišču je rodila novo pobudo za razvoj organizacije dela in praktično od tega časa postaja le-ta notranja potreba slehernega delovnega kolektiva.
Čeravno do leta 1955 ne moremo govoriti o višji stopnji orga-
nizacije dela, se je kljub temu že pokazala potreba za čim boljšo pripravo v proizvodnji s tem, da se neposredni proizvajavec oprosti pripravljalnih del, da se izvedejo boljše delitve dela na splošno ter na vzpostavljanju raznih funkcij v podjetju, kar je že vse osnova industrijski organizaciji dela.
Že Lenin je poudaril v svojem delu »Velika iniciativa«, da delavski razred predstavlja in ustvarja višji tip družbene organizacije dela. Socialistična koncepcija organizacije dela se mora torej naslanjati na plan, ker vemo, da je le-ta objektivna nujnost socialističnega družbenega razvoja. Prav tako pa izhaja ta koncepcija od človeka kot osnovnega faktorja). S človekom moramo računati kot z zavestnim či-niteljem in upoštevati tudi njegovo sposobnost, da razvija in izboljšuje proizvodne procese.
Razumljivo je, da takšna stališča nudijo v večji meri možnost za lažje reševanje problemov organizacije dela. Računajoč na popolno podporo delovnega kolekti-
va in njegovo iniciativo v izboljšanju proizvodnje, mora biti organizacija dela v naših pogojih široko decentralizirana v pogledu reševanja proizvodnih in gospodarskih nalog.
Od dobre organizacije dela zahtevamo, da zadosti naslednjim pogojem:
—	da je učinkovita in da omogoči vsklajevanje vseh možnosti podjetja za izvrševanje gospodarskih nalog;
—	da je lahko učinkovita, mora biti enostavna, logična in sposobna, da se vse stvari pravilno postavijo;
—	da je dinamična, ker je potrebno, da omogoči reševanje problemov v vsaki situaciji, ki se pojavlja v toku izvrševanja zadanih gospodarskih nalog;
—	da je ekonomična, kar pomeni, da v vseh: svojih predpostavkah izhaja iz principa čim popolnejše racionalizacije in da pri tem ne zanemarja tako imenovane malenkosti, katere ravno največ obremenjujejo proizvodnjo.
Pravilno postavljena organizacija dela predstavlja osnovni po-
NAŠE NALOGE
AKTIVNOST
SINDIKALNE ORGANIZACIJE
(Nadaljevanje s 1. strani) je prav, da organi upravljanja o tem izrečejo svoje mnenje in sprejmejo ustrezne sklepe pri reviziji pravilnika o formiranju in delitvi osebnih dohodkov.
Zelo resno je vprašanje izgube delovnih dni, saj poleg dopustov znaša ta izguba zaradi bolovanj okrog 6 % ali 110 ljudi dnevno. Zavedamo se, da ima težka industrija povsod večje izgube zaradi bolovanj in nezgod kot~ ostale panoge, vendar ugotavljamo istočasno, da so te izgube večje v manjši meri tudi na račun tistih, ki prihajajo v podjetje po postranski zaslužek, osnovna dejavnost pa je usmerjena drugam. Pri tem ne moremo prezreti, da kolektiv žrtvuje letno preko 30 milijonov za prevoze z najboljšo željo, da bi delavci prihajali na delo spočiti, vendar je v več primerih doseženo nasprotno, da so s tem posamezniki pridobili na času za svojo, kot že rečeno osnovno dejavnost, za delo v podjetju pa nimajo več dovolj moči. Jasno mora biti vsakomur, da bomo svoj osebni položaj in položaj kolektiva izboljšali le tako, da bomo vlagali vse razpoložljive sile v podjetju, ne pa na opisan način.
Organizacija ZK bo skupno z organi upravljanja in vodstvom podjetja dosledno izvajala stališča, ki so nakazana na III. in IV. plenumu,. ter se odkrito spoprijela z vsemi tistimi, ki iz kakršnih koli razlogov ne morejo gojiti čuta za kolektivno izvrševanje družbenih obveznosti.
Posebno vprašanje predstavlja za vse ekonomske enote izvrševanje naročil v predvidenem času. Razmere na tržišču so se bistveno menjale, mi pa tem spremembam nismo vedno dosledno sledili. Zamujen rok povzroči izgubo za daljšo dobo ali celo za vedno, prav tako tudi nekvalitetni izdelki. Tehnična operativa bo morala svoje naloge opravljati z večjo skrbjo in tudi odgovarjati za morebitne neopravičene spodrsljaje pred celotnim kolektivom. V organiziranem podjetju so tolerance za spodrsljaje zelo ozke, ki jih moramo dosledno spoštovati.
Kljub temu, da obstoja posebna stimulacija za racionalizacije, tehnične izboljšave in novatorstvo, nismo uspeli spodbuditi širšega kroga članov kolektiva, zlasti tehničnega kadra, ki naj bi prvi dajal predloge in s tem spodbujal tudi druge.
Kadar govorimo o tehnološki disciplini, ki jo nujno moramo z vzgojo, deloma pa s posebnimi ukrepi, ki so v skladu s pravili podjetja še bolj učvrstiti, mislimo tudi na medsebojne odnose. Razumljivo je, da se mora ne
samo član ZK, ampak vsak član naše družbe, posebej pa izobražen človek zavedati bistva naše družbene ureditve in spoštovati slehernega sodelavca takšnega kakršen je, mu nuditi pomoč pri njegovi izobrazbi ter ga pri morebitni zaostalosti spoštovati, če je le pošten. Dolžnost nas vseh je, posebej pa političnih organizacij, da vedno gojimo in utrjujemo pravilne odnose, obenem pa odločno preganjamo tiste, ki te odnose kalijo. Vsak član naše družbe zasluži svoje mesto, zato naj se ga tako obravnava, pri tem pa upošteva pravično njegov delež, ki ga ima pri naših skupnih pridobitvah.
Ena najvažnejših nalog vodstva in organizacij ZK je v razvijanju in afirmaciji dela organov delavskega samoupravljanja. Obratnim delavskim svetom moramo nuditi vso pomoč, da bodo v polni meri zaživeli in se zavedali odgovornih nalog, ter jih samostojno po lastnem preudarku v skladu z interesi kolektiva in posameznikov z vso odgovornostjo tudi reševali. Osnovna dejavnost naj bo dobro gospodarjenje enote, ki s svojimi uspehi vpliva na osebni in družbeni standard. Bolj kot kdajkoli doslej se mora upoštevati upravičena kritika, dobri predlogi, mnenja in težnje, ki prihajajo iz vrst proizvajav-cev.
Ugotovitev, da politična razgledanost še vedno ni na ustrezni stopnji, sicer ni nova, je pa v tem času razgledanost nujno potrebna, kajti težko je slediti vsem gospodarskim spremembam v našem družbenem razvoju, če istočasno ne sledimo političnim ciljem. Organizacija ZK bo tudi v bodoče skrbela za izobraževanje svojih članov s predavanji, krajšimi tečaji, deloma tudi preko večernih in drugih političnih šoL
Številni problemi v podjetju se lahko hitreje in bolj rešujejo ob tesnejšem sodelovanju med organizacijo ZK, sindikalnimi odbori, obratnimi delavskimi sveti in vodstvi posameznih enot in oddelkov, če smo politično dovolj razgledani. Zato bo ena od bodočih nalog organizacije ZK in vodstva podjetij, da bodo vplivna delovna mesta zasedali strokovno najbolj sposobni in politično razgledani člani kolektiva. Ločeno obravnavanje in reševanje naših skupnih problemov otežkoča delo in večkrat povzroča za naše gospodarstvo in odnose težje posledice, ki jih pred celotnim kolektivom in družbo ne moremo več zagovarjati.	Boršič Avgust
(Nadaljevanje iz 2. strani)
Ugotovljeno je tudi, da se v enotah še ne kaže zadovoljiva aktivnost sindikalnih odborov, ter bodo morali člani izvršnega odbora pojačati delovanje v enotah, ter na ta način spraviti delo na tekoče.
Iz tega nakazanega gradiva je sekretariat izvršnega odbora izdelal konkretne predloge za boljše delovanje organov upravljanja. Na seji dne 7. 6. 1962, so bili sprejeti med drugim naslednji predlogi:
1.	Za poedine točke zasedanj naj pripravijo 'material ustrezne službe v podjetju, na zasedanjih pa naj jih tolmačijo po-ročevavci komisij po predhodni proučitvi.
2.	Seje upravnega odbora naj bi bile redno vsak. teden, zasedanje delavskega sveta podjetja pa enkrat mesečno.
3.	Nujno je, da se .. delovanje obratnih delavskih svetov usmerja. Ugotavlja se, da bi morali s temi organi imeti mesečna posvetovanja, na katerih bi izmenjali izkušnje ter sprejeli smernice dela.
4.	Delovne konference po enotah ne uspevajo. Zamišljeno je, da naj bi bile pred zasedanjem obratnega delavskega sveta, vendar člani niso točno seznanjeni s potrebnimi analizami in podatki svoje enote. Nujno je, da v bodoče obratni delavski sveti vsebinsko začnejo reševati problem obrata: ekonomičnost, produktivnost, delitev čistega dohodka, trošenje sredstev itd. Posamezne službe podjetja pa obvestiti, da potrebne pokazatelje pravočasno in pravilno posredujejo.
5.	Da bo vsaj 3 dni pred zasedanjem upravnega odbora vsem članom predložen dnevni red z vsemi potrebnimi pokazatelji. Slučajno in na hitro pripravljene točke dnevnega reda se ne bodo obravnavale.
6.	Po seji upravnega odbora je treba dostaviti zapisnike razprav obratnih delavskih svetov, da bodo na podlagi materiala lahko dali svoje mišljenje in predloge.
7.	Od strokovnih služb se bo zahtevalo točne pokazatelje, da se ne bo dogajalo, da morajo obrati preko političnih linij nakazovati napake, katere bi gospodarske analize preko svojih instrumentov morale izslediti.
Peta redna seja izvršnega odbora sindikalne podružnice z dnevnim redom: gospodarjenje v
podjetju za obdobje od januarja do junija. Veliko čistega in osebnega dohodka, disciplina v podjetju, poročilo komisij in poroči-
V novih predpisih zakona o zdravstvenem zavarovanju je precej . novosti. Najpomembnejše . so naslednje:
—	zavarovanci marajo prispevati ded istroškov za zdravila in sicer po 60 diin za vsako zdravilo, ne glede na mjeigovo vrednost. Prav tako 'bodo, po odredbah vsake republike posebej, morali v bodoče prispevati k istbroškom za prehrano in nastavitev ob priliki zdravljenja v raznih zdraviliščih.
—	lestvica nadomestil’ za osebne dohodke se 'bo spremenila, kakor sledi: 80%' za prvih 7 dni bolezenskega dopusta, 90% za čas od
8.	do 60. dne in 100% za čas od 61. dne dalje.
—	za čais, ko se zavarovanci adra-
Orgamzacijiski komite za prireditev metalurških iger v času od 28. 6. dio 3. 7. 1962 je podelil zelo odgovorne naloge posameznim članom komiteja. Vsi člani so naloge v radiu izvršili, posebno priznanje pa zaslužijo tov.: Tine
lo nadzornega odbora o finančnem poslovanju sindikalne podružnice, je postavilo izvršni odbor pred konkretno obravnavo.
vijo v bolnišnicah ali Mimikah, prejemajo nadomestilo (hranairi-no): 60 % če nimajo družinskih članov,- 80% z enim družinskim članom, 90 % z dvema družinskima elanoma din 100 % s tremi ali več družinskimi 'člani.
Gornje velja pod pogojem, da je zavarovanec pred boleznijo 6 mesecev nepretrgoma zaposlen.
Spremeni se tudi več predpisov, M bodo močno prizadela podjetja. Najvažnejše:
— podjetja bodo doslej morala izplačevati nadomestilo ea oseb. dohodke za 30 in ne več samo iza 7 dni bolezenskega dopusta. Novi predpisi se razen prispevka za zdravila — še ne izvajajo, vendar 'bodo v kratkem zaživeli tudi v praksa.
Veber, Pavle Stefančič, Stane in Sonja Ocvirk, Aleksander Kranjc, Srečko Kranjc in Franc Rozman. Imenovanim in ostalim članom organizacijskega komiteja kakor tudi vsem vodjem ekip in športnikom za uspešno opravljeno delo najlepša hvala.
Zahvala in priznanje
Sindikalni aktiv in mladinska org anizacija redno spremljata doga-jajanja v gospodarskem in političnem življenju kolektiva
Nekaj novosti iz predpisov o zdravstvenem zavarovanju

VLOGA. DELAVSKIH SVETOV
goj za dobro vodenje proizvodnje in garancijo za njen uspešni razvoj. Zaradi tega moramo operativno vsklajevati vse delovne procese in stalno skrbeti za njih neprekinjenost. Osnove tem principom pa so podrobno izdelani proizvodni programi, ki morajo vsebovati tudi posamezne delovne procese dela in ukrepe za čim uspešnejšo izvedbo.
Največja ovira za, hitrejši razvoj organizacijskih metod naših podjetij je pomanjkanje ožje specializiranega strokovnega kadra, kateri bi se moral prvenstveno ukvarjati s problemom priprave proizvodnje in pri tem koristiti vse sodobne izsledke metod dela. Praksa je pokazala, da je lažje kupiti stroje in naprave, zgraditi nove tovarne, kakor pa osposobiti kader v razmeroma kratkem času, ki bi lahko koristil sodobne metode organizacije dela.
Novo razdobje v izgradnji naše industrije prične z letom 1955, ko je težišče prenešeno v prvi vrsti na rekonstrukcijo obstoječih podjetij. Vzporedno s to rekonstrukcijo so izvršene tudi organizacij-
ske spremembe v proizvodnji, denarna sredstva za omenjene rekonstrukcije pa bi se dajala v obliki posojil pod pogojem, da je rekonstrukcija gospodarsko upravičena. Podjetja so bila zaradi te-
ga prisiljena, da uvedejo določene izboljšave na delovnih mestih, da izvršijo racionalnejšo delitev dela, kar je imelo za nujno posle-uico izboljšanje nivoja organizacije dela v industrijskih podjetjih.
Značilen za to obdobje je razvoj avtomobilske in strojne industrije, ki pa je imel tudi daleko-sežne organizacijske posledice v našem gospodarstvu z ozirom na značaj te ožje specializirane proizvodnje. Značilno za omenjeni industriji je, da sta ožje specializirani in organizirani na principu velike serijske proizvodnje in da imajo ta večja matična podjetja veliko število kooperantov, kar zopet zahteva večje število ožjih specializiranih manjših podjetij. Omenim nekaj primerov: TAM Maribor, »Crvena zastava«, Kragujevac, Industrija motora v Rakovici, Tomos, ITM, FAP, »Iskra« Kranj in še druga. Vsa ta podjetja so tako organizirana, kot je bilo omenjeno in imajo več 100 kooperantov, ki so v svoji proizvodni 'dejavnosti ožje specializirani, zaradi česar nastane nova delitev dela, skrčevanje asortima-ha v proizvodnji, kar omogoča
prehod na veliko serijsko proizvodnjo.
Tako organizirana industrija in način proizvodnje omogočata lažje uvajanje organizacijskih ukrepov, višjo stopnjo organizacije dela, logičen rezultat pa je cenejša proizvodnja in večja storilnost.
Po letu 1955 je pomemben porast industrijske proizvodnje in znaša indeks povečanja obsega proizvodnje v letu 1958 v primerjavi z letom 1953 190, produktivnost dela za isto razdobje 117, zaposlitev pa 163 za celotno industrijo. Če upoštevamo, da je produktivnost dela razmeroma dobro merilo nivoja organizacije, potem vidimo na podlagi doseženega indeksa, da obstajajo velike rezerve za povečanje produktivnosti dela kakor tudi, da se organizacijski ukrepi za intenzivnejše izkoriščanje kapacitet ne izpolnjujejo v dovoljni meri.
(Dalje v naslednji številki)
	-	:■ ■■■
	
bIMmBHB	Ig 111 J ¿ Yjr
	
	
	
	
Delo na skladišču valjanih izdelkov
Za boljšo kvaliteto
Težnja proizvajavca je, da 'zadovolji kupca tako v ceni in terminu, kakor tudi v pogledu kva-
litete. Za dosego kakovosti in varnega poslovanja so potrebne poleg izkušenj proizvajavca tudi posebne metode in naprave za preiskave, ki jih vključujemo v poglavje defektoskopije materiala.
V večini primerov je temeljila dosedanja preiskava na izboru vzorca, ki je bil preiskan na podlagi porušitve. S tem je bila preiskana le neznatna količina proizvodnje, ki je. služila, kot kriterij za celotno serijo.
Novejše metode, s katerimi bi lahko dosegli boljši pregled nihanja kvalitete proizvodnje, predvsem na podlagi homogene strukture materiala so magnetne pre-
iskave, iz katerih se je razvil, kot ugoden, aparat »feroflux«, ki je zlasti značilen za odkrivanje no-
tranjih napak (razpoke) na valjanem in drugem materialu.
Z uvedbo sevalne defektoskopije je bil storjen korak1 dalje. Rentgenski (X) žarki presevajo tanjše stene, s čimer se odpira možnost odkrivanja podpovršin-skih napak. Te preiskave so se z uvedbo radioaktivnih izotopov kot so kobalt, iridij, cezij še poboljšali. Ti izvori izžarevajo prodornejše gama žarke, ki imajo večjo možnost presevanja debeline materiala, in sicer 200 mm in še Več v zavisnosti od jačine izvora.
Tudi preiskave s pomočjo ultrazvoka so zasedle svoje mesto. V tem primeru preiskujemo izdelke
s pomočjo Ultra kratkih zvočnih valov, ki se prebijajo skozi stene odlitkov in v kolikor naletijo v svoji poti na vključke kot so luknjičavost, razpoke in podobno, se predčasno odklonijo, sicer pa sledijo odboji od hrbtne strani preiskovanega predmeta. .
Pri ultrazvoku gre Za zelo kratke zvočne valove, ki jih naše uho ne zaznava. Aparat te valove proizvaja in jih v željeni smeri imitira nato pa odbite ponovno zaznava ter prikaže na ekranu.
Poleg preiskave homogenosti omogoča ultrazvok s pomočjo merjenja moči dušenja valov tudi kvaliteto materiala kot je. na primer pri valjih bela plast in podobno.
Podoben aparat je tudi nabavila naša železarna pri firmi Kretz v Avstriji. Namenjen je predvsem za odkrivanje podpovršinskih napak v litini in deloma tudi v jeklu. Naša želja je, da bi aparat, ki ga trenutno že uvajamo v delo, čimbolj služil namenu, za katerega je bil tudi dobavljen.
Milan Žibret
DOPOLNILO
V valjanim je itaila ipred leti ¡na potisni peči zaradi nevarnosti .plina opozorilna tabla s 'Sledečim napisom:
POSTAJANJE OKOLI PECI JE PREPOVEDANO!
Nekdo je s kredo pripisal: Velja za maj, junij, julij, avgust.
Preiskava ingotov z ultrazvokom
Priznanja našim šoferjem
Šoferji in avtomehaniki v Sloveniji slavijo vsako leto 13. julij — svoj praznik, kot spomin na dan iz NOB, ko so šoferji —i partizani opravili pomembne naloge.
Danes družba visoko ceni napore šoferjev in avtomehanikov, ki dajejo svoje sile v splošen napredek, posebno pa za napredek cestnega prometa tako v pogledu varnosti, na cestah in vzdrževanju vozil. Ob takem prazniku podeljujeta Združenje šoferjev in avtomehanikov in Državni sekretariat za notranje zadeve priznanja najboljšim šoferjem in avtomehanikom.
Letos sta to priznanje dobila tudi dva naša člana kolektiva in sicer:
tov. Gornik Ivan, delovodja avtooddelka je na sprejemu ob Dnevu šoferjev na sedežu ObLO Šentjur sprejel diplomo in znak za vzornega voznika od Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, kot vzoren voznik motornih vozil, za tovariški odnos v prometu in za varno vožnjo. Tov. Gornik je udeleženec NOB. Bil je borec tankovske enote, kot šofer. V Železarni Store pa je od leta 1947.
Drugi zaslužni šofer, ki je dobil srebrni znak Združenja šoferjev in avtomehanikov LRS je tov. Belcer Alojz, kateremu je bilo podeljeno to priznanje za njegovo vestno upravljanje in vzdrževanje vozila, kakor tudi za discipliniranost v cestnem prometu. V našem kolektivu je od leta 1948.
Kot tretji šofer, ki je prejel posebno priznanje in sicer od Tovarne avtomobilov »Crvena zastava« iz Kragujevca, je tov. Kranjc Stanko. Za prevoženih nad 80.000 km brez generalnega pospravila ter brez karambola, mu tovarna podeljuje ročno uro in diplomo.
Tem vzornim šoferjem bi lahko sledili vsi, tako poklicni, kot amaterji. Mi pa jim želimo še v naprej varno vožnjo ter jim ob tej priliki iskreno čestitamo,	-ek
Nagrajeni šoferji Belcer, Gornik in Kranjc
TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK |g|gTEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TE
KISIK - NEVAREN PRIJATELJ
Kisik je od elementov, ki sestavljajo zemeljsko skorjo, najpomembnejši. Posebno pozornost pa moramo posvetiti zračni plasti, ki obdaja zemljo. Zrak vsebuje 20,9 vol. % kisika. Toliko kisika vsebuje zrak v splošnem z odstopanji, ki znašajo le nekaj stotink procenta. Do višine ca. 50 km se takšno stanje bistveno ne spremeni. Šele v večjih višinah nastopajo spremembe, tako je v višini ca. 100 km vedno več kisika v atomski obliki.
Skupno z 78,10 vol.%N2, 0,93 vol. % Ar in 0,03 vol. % CO,, sestavlja kisik atmosferski zrak. V tej plinski mešanici živijo ljudje in ■ živali in pri tem ima kisik glavno nalogo za ohranitev življenja. Pri dihanju prihaja kisik s pomočjo pljuč v kri, kjer ga prevzame hemoglobin ter tvori oksihemoglobin. Ta potuje po krvi v vse dele človeškega telesa. O, se srečuje s hrano, katera je prešla v kri (škrob in sladkor) in nastaja počasno zgorevanje (oksidacija) z nastankom toplote in energije, katera je nujno potrebna človeškemu organizmu za življenje. Proizvodi tega zgorevanja so v bistvu isti kot pr izgorevanju premoga, lesa, olja in podobno: ogljikova kislina (C02) in voda. Del produktov se izloča z izdihavanjem. Približno 1/5 kisika se pri dihanju porabi, izdihani zrak pa ima še ca. 16% kisika in 4,5 vol. % C02. Odrasel človek porabi, odvisno od njegove dejavnosti, precejšnje količine kisika:
v sedečem stanju	0,25 litrov. Oa/min
hiitra hoija	1,50	„
težko delo	2,0 — 3,0	„
Kisik pa uporabljajo poleg živih bitij na zemlji tudi živa bitja v vodi. V vodi se topita kisik in dušik, vendar kisik bolj, tako, da ga rje v primanjavd z, aitm. zrakom več.
Tako se torej zmanjšuje vsebnost O, v zračni plasti zaradi porabe kisika za živa bitja in za zgorevanje v industriji, obrti m gospodinjstvu, ter zvišuje vsebnost GO;. Vendar pa se vsebnost O» v atmosferi kljub temu spremeni le za nekaj 1/100 %. Kje je temu vzrok? Vzrok temu je v naravnem procesu — asimilaciji, pri kateri se obratno proizvaja kisik in porablja ogljikova' kislina (CO,) ter je tako vzpostavljanje ravnotežja v porabi kisika. Pri asimilaciji se s pomočjo klorofila, sončne svetlobe in rastlinskih celic veže CO» iz zraka in pretvori v CO. Pri tem tvori rastlina iz CO škrob, sladkor in celulozo (ogljikove hidrate), kisik pa oddaja v atmosfero.
Kisik je kot kemični element zelo aktiven. Veže se skoraj z vsemi ostalimi elementi. Spojine s kisikom imenujemo okside. Odporni proti kisiku so le žlahtni plini in več ali manj nekatere žlahtne kovine. Zaradi omenjenega je kisik v tehniki zelo pomemben, obenem pa tudi nevaren. Kisik sam ne gori, vzdržuje in pospešuje pa gorenje. Vsaka vrsta gorenja je torej pretvorba s pomočjo kisika ter jo imenujemo oksidacija.
Najpočasnejša oblika oksidacije je dihanje. Zelo važna pretvorba iste vrste je rjavenje železa. Omenjena procesa se odvijata pri normalni temperaturi, s prostim očesom ne opazimo pri tem nastajajoče energije. Drugače pa je, če se pri oksidaciji nastala toplota ne odvaja. Primer za to je samovžig premoga. To se odvija v normalnem zra-
ku, ki vsebuje le ca. 21 % 02, ostalo pa je dušik, ki zavira ta kemični proces. Če pa dušika ni ter je na razpolago samo kisik, bo proces oksidacije potekal mnogo hitreje in bolj intenzivno. Posebno pomembno je to za oksidacijo s plamenom — zgorevanje. Že pri zgorevanju z zrakom nastaja energija, katero občutimo v obliki vročine. V čistem kisiku pa poteka vsako zgorevanje občutno hitreje.
Nazorno je možno prikazati nevarnost pri uporabi kisika s sledečim primerom: košček blaga zažgemo v zraku. Gori z mirnim in malim plamenom, če pa dovajamo čisti kisik, nastane svetel in vroč plamen, ki v trenutku »požre« vso tkanino.
Hitrost zgorevanja v normalnem zraku je ca 0,7 cm/sek, hitrost zgorevanja v kisiku pa znaša ca. 40 cm/sek in je torej 57 krat hitrejša. Goreči kos lesa ali žareči kovinski delec bo težko povzročil vžig delovne obleke; nastalo žarenje lahko hitro zadušimo. Veliko večja nevarnost pa nastane, če zrak vsebuje več kisika kot normalno. Zato je osnovni varnostni predpis sledeč:
— kisik ne smemo uporabljati za obogatitev zraka,
—; komprimirani kisik se ne sme uporabljati namesto komprimiranega zraka.
Nepazljivost pri delu s kisikom lahko privede do takšnih posledic
Prepovedana je uporaba kisika za aparate za brizganje barv, za odstranjevanje opilkov, prahu itd. Posebno strogo je prepovedana uporaba kisika za prepihovanje oblek. Preprečiti je potrebno tudi dovajanje kisika v prostore in posode, kjer se vršijo razna popravila ter je zrak slab; na primer kanali, kotli in podobno. »
Da spoznamo polno nevarnost pri uporabi kisika, moramo spoznati najhitrejšo obliko oksidacije — eksplozijo. Pri eksploziji nastajajo vedno plini in pare in to tako hitro, da nimajo dovolj časa da bi se odvajali v širšo okolico. Nakopičijo se v okolici eksplozijskega mes-
ta ter povzročijo hiter dvig pritiska. Posledica hitrega dviga pritiska je zvišanje temperature. Nadaljna posledica tega pa je, da se na eksplozijskem mestu vsi kemični procesi mnogo hitreje odvijajo, saj že dvig temperature za 10° C povzroči, da se reakcijska hitrost podvoji. Že pri eksploziji v atm. zraku se razvije znatna vročina in velika reakcijska hitrost, ob višji koncentraciji kisika pa se eksplozija še mnogo bolj pospeši in eksplozijski proces se tako naglo odvija, da je tlačni (rušilni) val hitrejši od zvoka (332 m/s). V tem slučaju govorimo o detonaciji, ko nastopijo detonacijska nihanja, ki znašajo lahko tudi 1—4 km/sek.
Takšna vrsta detonacije lahko nastane s tekočim kisikom, če se veže z ogljikom v primerni obliki. Če na primer prepojimo lanen snop s fino zmletim ogljem ali s sajami, dobimo predmet z zelo veliko površinsko afiniteto. Ce takšen snop namočimo v tekoči zrak, nasesa le-ta za petkratni lastni volumen tekočega zraka. Ker pa ima N2 nižje vrelišče kot Oa, Na pri lahnem ogrevanju izpari, in končno ostane samo kisik ter tako dobimo snov — ogljik z veliko površino nasičeno s kisikom, ki ima ime oksilikvit ter je poznan kot nevarno eksplozijsko sredstvo.
Z omenjenega lahko vidimo, kako moramo paziti, da ne pride kisik v stik s snovmi, ki imajo ogljik, to je predvsem z olji in mastmi pa tudi s tekstilom vseh vrst, ker vsebuje tekstil veliko ogljika in je še poleg tega močno porozen. Osnovne zahteve pri delu s kisikom so torej: čista in nemastna obleka, čisti in razmaščeni priključki in ventili za O».
Poraba kisika je danes v industriji že vsesplošno vpeljana. Kjsik se uporablja indirektno iz jeklenk ali pa direktno preko kisikovih instalacij. V zadnjih letih so veliko' kisika uporablja v metalurgiji in to v jeklarstvu, livarstvu pa tudi v plavžarstvu.
Kako kisik proizvajamo?
Tekoči zrak je mešanica dušika in kisika kot normalni atm. zrak. Obe komponenti imata pa različno vrelišče. Dušik vre pri —195,8° C, kisik pa pri ca. —183° C. Mešanica (tekoči zrak), katera nima točnega vrelišča, vre pri ca. 193° C. Če segrejemo zmes na primer na —190° C, izpari v glavnem dušik ih ostanek je bogatejši na kisiku. Če ta proces večkrat ponovimo, govorimo o frakcionirani destilaciji. V končni fazi dobimo čisti kisik in čisti dušik. Postopek se po iznajditelju imenuje Linde-jev način pridobivanja kisika.
Glavne operacije so sledeče:
—	komprimiranje in čiščenje atm. zraka,
—	utekočinjenje zraka in doseganje za to potrebnih nizkih temperatur,
—	ločitev tekočega zraka na kisik in dušik.
Tudi pri proizvodnji kisika na veliko je potrebna vsestranska vestnost in budnost,, ker lahko nastopijo nevarne eksplozije. Januarja 1961. leta je nastala v kisikarni v Dortmundu težka eksplozija, katera je zahtevala 14 življenj. Kakšno razdejanje je povzročila, je razvidno iz priložene fotografije.
ing. Zakonjšek Niko'
S POTI PO INDIJI
ZOPET GASIVGI IZ ŠTOR
V mesecu maju letos sem skupaj z uslužbencem. UJŽ odpotoval v Indijo. Po programu bi si morala ogledati državne železarne, ki so združene v podjetju Hindustan Steli Ltd.: Rourkhela, Bhilai in Duirgapur. V,se tri železarne so 'gradila 'tuja podjetja, Imajo ipa integralni oiML proizvodnje, kar pomeni, da imajo vsakia lastno koksarno, visoke peči, jeklarno in valjarno.
Rourkhela proizva j a- v 'glavnem ploščate izdelke kat debelo pločevino, vrače valjane trakove, fino 'pločevino din belo pločevino. Ostali dve železarni valjata profile. Vsaka od njih proizvaja okoli 1 milijon ton ingotov, oziroma 700 do 800 tisoč ton valjanih izdelkov. Poleg teh železarn obstaja še železarna Tata in vrsta manjših.
Najino potovanje po Indiji se je pričelo v glavnem mestu New Delhiju. Tja sva prispela z letalom iz Rima preko Teherana. V Teheranu sva ostala inepredvido-ma en dan radi okvare motorja na letalu Boeing 707. Tako sem imel priliko, da si ogledam glav-'; ho mesto Perzije lin to po zaslugi letalske 'družbe Air France, ki je
vsem potnikom tega letala omogočila ogled mesta in znamenito-í sti z avtobusi. V New Delhiju sva- se javila na naši ambasadi pri trgovskem .svetniku, ki nama je priskrbel priporočilno pismo za Hindustan Steli Dtd, ki ima sedež v Kalkuti. Zaradi ogromnih razdalj sva morala potovati z letalom. Ker pa v Indiji potuje 'mnogo potnikov z letali sva čakala dva dni, da ¡sva dobila prosto mesto. Ta dva dni sva : izkoristila iza ogled glavnega -me-1 sta Indije.'
New Delhi je mili jonsko mesto, ki se 'zaradi načina gradnje razprostira na ogromni površini. Novi del mesta ' je zidan tako, da je vsaka hiša obdana z večjim vrtom .in zaradi tega zavzema neprimerno veliko površino. Stali del mesta ' je zidan normalno kot naša mesta v strnjeni Obliki. Še večjo površino zavzemajo upravne stavbe, -okoli katerih so večji parki in celo umetna jezera. Razdalje v mestu .so take, da brez prevoznega sredstva ne 'prideš 'nikamor. Na razpolago so - tri vrste prevoznih sredstev lin to : avto-tafcsi, motar-itaksi, (itrikoid-oa) in ikočij-e. Mesto mi preveč čisto .in mnogi Evropejci me premešajo pogleda mia nesnago v starem delu mesta. Stanovanjski problem glavnega mesta je zaradi ogromnih množic 'prebivavst-va praktično nerešljiv in zato živi precejšen .del prebivavstva -na ulici, kjer tudi spe. Brdbivavstvo je zaradi miiztkeiga standarda' podhranjeno (Indija ima -približno 15 krat nižji narodni dohodek kat visoko 'razvite evropske države).
V tem času j e vladala vNew Delhiju izredna vročina. Termometer je kazal 45°C in več, nad mestom pa je 'ležala 'nad 2 km -debela plast rdečega prahu. To je bila doba pred momsuimom, v kateri tudi iti-stlm Evropejcem, ki žive v Indiji dalj časa storilnost dela pade na minimum. Pokrajina je popolnoma izsušena kbit da bi bila -požgana' 'in domačimi težko čakaj-o deževje, ker takrat zemlja -ozeleni v nekaj urah. V dobi momsumia se iz -dblakav vsipajo ogromne količine vade in ceste so v mestih v trenutku zalite z vodo, 'ker kanalizacija ne .’zmore teh količin.
Iz New Delhija sva dopotovala v Kalkuto z letalom indijske letalske družbe Air Indija. Tu sva »uživala« podnebje, 'ki ga vsi geografski učbeniki -ocenjujejo za naj,slabše na zemlji. Tu v-lada vročina. 35° C in več v senci, zrak pa je nasičen z vlago v taki meri, da se človek počuti kot v parni kopeli. Kalkuta je večmilijonsko mesto. Kakor New Delhi zavzema ogromno površino — za pri- ' merjav-o naj pov-em, da traja vož-od letališča, ki je na nobu mesta pa do ; centra približn-o eno uro.
Prometna sredstva v Kalkuti so avtobusi, taksiji in rikše (vozilo -na dveh fcqlesih, v katero je vprežen človek). Poleg Hong-Kohga je Kalkuta edino mesto, kjer človek iimenovan kuli prevaža potnika v rikši. Ta’ skrajn-o poniževalni posel opravlja v tem mestu približno 60:000 moških in to za minimalen zaslužek. Vendar država tega problema ne more rešiti, ker 'bi ti ljudje ostali brez zaslužka, če bi prepovedali -opravljanje tega poklioa.
Drugi dan po prihodu v Kalkuto je stalni predstavnik podjetja Intertra-de v Kallku-ti, ing. Fux organiziral sestanek z -direktorjem lin pomočnikom direktorja Hindustan Steel Dtd. Obravnavali sm-o asortiman in kvaliteto ’'proizvodov indij',Skih železarn, seveda predvsem tistih, ki so v skl-opu Hindiuistan Steel Dtd. Pri tem shio prišli -dtf zaključkov, da. imata Indija in Jugoslavija na razpolago za prodajo težke in srednje profile, -medtem ko obe državi nimata dovolj ploščatih vaJJ-anih izdelkov za lastne potrebe (ito so v glavnem debela pločevina, vroče valjani trakovi in bela pločevina).
Razgovori. niso -bili. tako učinkoviti kot smo pričakovali, ker direktor j Hindustan Steel Dtd. kljub -temu,, da kontrolira . in dirigira celotno prodajo in nabavo železarn Rourkhela, Bbilai in Dur-gapur nima polnomočja za prodajo tistih -izdelkov, ki jih Indija uvaža. '
Po končanih razgovorih sva se odpeljala skupno z. ing. Fuxom in jugoslovanskim trgovskim pred-
stavnifcom tov. Mifcolb v železarno Rourkhela. Rourkhela je najmodernejša železarna iter proizvaja 720.000 ton valjanih izdelkov. Fizično delo je ¡omejeno na minimum, ker modemi stroji nadomeščajo človeka. V komandnih kabinah, iz katerih se -stroji -upravljajo, so hladilne naprave, ki ustvarjajo normalne delovne pogoje. Brez hladilnih naprav si je težko predata vij alti normalno delo, kajti temperatura v .senai -se v Riauikhieli dvigne, često ¡prek-o 45° C. V Železarni se čuti pomanjkanje. domačih strokovnjakov in so zato še vedno prisotni nemški -strokovnjaki. V Rourkheli imajo Nemci isvoj-e naselje, /ki' obsega več 10 hiš ¡in ; v kratkem pričakujejo še 300 Nemcev, ki jih je pozvala indijska vlada. Izgloda, da bo trajalo še več let, predno bodo lahko domačini prevzeli vse ■službe v tej modemi železarni, ki pa se še vedno bori ,s težavami pri proizvodnji. Železarna in novo naselje za 7.000 prebivavcev stoji na mestu, kjer je ¡stala prej mala vasica. Okolica je pusta in požgana zaradi velike I vročine.
Iz Kalkute v Rouinkhel-o in nazaj smo se vozili z vlakom. Na ■tej v-ožnjii ise vidi pravo Indijo, to je zemljo, od katere živi 3/4 vseh prebivavcev. Hiše po vaseh so večinoma iz ilovice in prekrite s slamo. Prad hišami se vi-dii kmete - 'sedeti,' ker ob suši nima pomena obdelovati zemlje. Z Obdelovanjem zemlje imajo težave, ker ponekod sploh ne poznajo gnojenja. Velika ovira za gospodarstvo je krava, katero smatrajo v Indiji za sveto žival. Krave se potikajo prosto po deželi in mestu, ,-teir dalaj-o ogromno škodo, od njih pa ni nobene koristi. Na ulicah Kalkute se »sprehajajo« po pločnikih in ves promet' se ustavi, kadar -ena od njih prečka cesto. Te krave ne poznajo razlike med predmestjem in strogim centrom mesta. Ponoči spe po cestah posamič ali v ¡Skupinah.
Indijec še hrani samo z rastlinsko brano. -Poleg krav ¡spoštujejo še opice in kače, ki s-e zato svobodno razmnožujejo; Strupene kače so ponekod velik problem, kakor tudi opice, ki pozno precej hrane, predvsem sadja.
Iz Rourkhete sva ¡se vrnila nazaj v Kalkuto in- od -tu čez dva dni .preko New Delhija — kj-er sva ostala en dan, da sva podala poročilo naši lamlbaisadi fi§ v Bombay. Bombay je od indijskih -mest -najbolj podobno evropskim. Tudi to • je milijonsko mesto, ki se razprostira db obali lindijskeg-a oceana. Po mestu se kakor po vseh indijskih -mestih pomikajo ■množice prebivavcev . in reka avtomobilov. Klimatski pogoji so . ugodnejši kot drugod in tu/di tisti, ki .ni v-ajen -indijske klime ise tu lahko poda peš na ogled, mesta.
Bombay je -mesto trgovine. V tesnili uLicah stroge trgovške četrti najde kupec vs-e kar želi. V tem predelu so tudi svetovno znane trgovine vis kožami kač in ku-šarjev in drugih živali. Visalk kdor obišče Bombay si bgleda vrata Indije (šlavolidk ' postavljen . na obali) in krotiloe kač, ki na tem mestu prikazujejo borbo ‘kobre in munga ter ples kobre. Mesto ima še mnogo zanimivosti, toda za ogled ni časa. Vračava se dz Indije z novimi vti-ši o deželi, ki nam je še vedno malo poznana.
U.
c.'Razmisli!
Ziuoja prva nezgoda je laFiko tudi zadnja!
Orajna gasivska zveza Celje je organizirala v nedeljo, dne 29. julija v Štorah tekmovanje industrijskih gasivskih društev iz celjskega okraja v disciplinah, ki so določene od Mednarodne zveze za gašenje in preprečevanje požarov.
Na tekmovanju so se zbrala društva, ki so na predtekmovanju v svoji občini zbrala vsaj 80% možnih točk, tako, da so se na dan tekmovanja y Štorah zbrala
kljub dežju naslednja društva: Emajl Celje, LIP slov. Konjice, Steklarna Rogaška Slatina, Tovarna usnja Šoštanj, Tekstilna tovarna Prebold in železarna Štore.
Tekmovanje je potekalo v dežju, borba za točke med posamez-mi ekipami pa se je stopnjevala od discipline do. discipline. Gasivci iz železarne Štore so že takoj v začetku dali slutiti' da bodo njihove priprave na tekmovanje zaključene z uspehom. Bolj, ko se je tekmovanje približevalo koncu, bolj je bil očiten naskok, želja tekmovavčev po uspehu je pomagala, da se je zbir točk tako hitro večal in končno obstal na 1132 točkah, ali na 96% vseh dosegljivih točk, kar je bilo več kot dovolj za osvojitev I. mesta.
Končni vrstni red tekmovalnih ekip je bil takle:
1.	Železarna Štore
2.	Tovarna usnja Šoštanj
3.	Tovarna emajlirane posode
4.	Tekstilna tovarna Prebold
5.	Steklarna Rogaška Slatina
6.	LIP Slovenske Konjice Z rezultatom, ki so ga dosegli gasivci iz Štor, so dokazali, da obvladajo temeljito vse, kar ga-sivec mora znati.
Po tekmovanju je predsednik Okrajne gasivske zveze Celje, dr. Spk razdelil pokale in diplome in ob tej priliki poudaril, da je Okrajna gasivska Zveza ponosna, da bodo prav gasivci iz železarne Štore zastopali Celjski okraj na
republiškem tekmovanju, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani. Prepričan sem, je dejal, da bo kolektiv železarne Štore dal gasiv-cem možnost, da se na to tekmovanje dobro pripravijo in da uspeh tudi tam ne bo izostal.
Tekmovalni ekipi, ki so jo sestavljali tovariši:
Krumpak Štefan, vodja gas. sl. Rozman Kari, energetski obrat Čehovin Boris, valjarna Hribernik Vili, valjarna Kum-perger Ivan, obd. valjev Vengust Ivan, modelna Flis Milan, jeklarna Trupej Ivan, mehanična Vodeb Valter, mehanična Žerdoner Jurij, gas. služba Benko Vili, Montana
res vse priznanje za osvojeno prvo mesto v Celjski občini^ in prvo mesto v okraju z željo, da še tudi na republiškem tekmovanju dobro plasirajo in s tem dokažejo, da sistematično delo rodi uspehe.
-ek
Naši gasivci pri vajah z novo motorno brizgalno
Kot je bilo že večkrat govora v našem časopisu, se je naš izvoz občutno povečal. Med novimi ar tikli so se pojavili tudi valji, ki
jih bomo izvozili v Indijo
I 1
iftf d j-"* «J *
1 1
■MSiAi
I I *■
mm
lip iliiir 11»!
# MS
mlSlasSm
Ä/W	'll
"im
8KÍ
■
ŠK
M
Zmagovalna ekipa železarne Štore z osvojenim pokalom in diplomo. V sredi med njimi predsednik Okrajne gasivske zveze dr. Sok
Nekaj o okrepčilnih
Delavcem, ki so zaposleni v vročih obnaitah, nudimo «krepčilne pijače v nadomestilo za izgubljene snovi pri izrednem potenju. Kot okrepčata) pijačo smo razdeljevali v smislu odobrenega »pravilnika o zašalbnih sredstvih« v Železaimi štore svodečesno emo kavo — bolje povedano kavni nadomestek, ki smo ga pred par leta na željo kolektiva zamenjali z zdravilnim šipkovim čajem, katerega se delavci prav radi poslužujejo. Pod zaščitno sredstvo namreč ni razumeti zgolj tehnično zaščito, temveč /budi zdravstveno zaščito in ne le artiklov, ki jih oblačimo in nosimo na sebi, temveč tudi predmete, tekočine in snovi, ki jih uživamo.
Količina čaja se dnevno razdeljuje v mejah odobrenega kvan-tuma, ki ga je odobril Delavski svet. Ker bo člane kolektiva zanimalo, koliko se pri nas te popularne »HTV pijače« popije, navajamo mesečno .potrošnjo v letu 1961, ki je bila naslednja: v januarju	11.840	1
v februarju	18.042	1
v marcu	26.315	1
v aprilu	24.820	1
v maju	25.910	1
v juniju v juliju v avgustu v septembru v oktobru v novembru v decembru
33.440 1 27.030 1 20.700 1 15.300 1 10.580 1
6.400	1
6.400	1
Skupaj	226.797 1
ali zaokroženo 2.268 hi.
Ako bi dali delavcem na vseh delovnih mestih vročih obratov pripadajočo maksimalno dovoljeno količin» «krepčilne pijače, potem bi se smela letna količina' porabe čaja najmanj podvojiti.
Dogovorno z zdravstveno službo je bilo pred par leti odrejeno kuhanje čaja in smo še vedno mnenja, da smo dobro izbrali. Da .bd bila morda gazirana voda ali pa razidični sadni saki boljši od toplega čaja za razgretega in znojnega delavca, ne bi mogli trditi, čeprav ne zanikamo njih neprimerne prednosti pred alkoholnimi pijačami. Pri vsem tem pa bd se sicer delavci posluževali mrzle in ne ravno najboljše vode, zlasti pa jabolčnika, o (katerem se tako vztrajno vzdržuje pri nekaterih delavcih krilatica, »da daje moč«. Nekateri ihi si. želeli tudi piva,
PtaktikauU 0
NEKAJ MISLI IN VTISOV O POČITNIŠKI PRAKSI
V skladu s perspektivnim razvojem skrbi delovni kolektiv železarne Štore za vzgojo strokovnih kadrov. Kakšen pomen daje temu faktorju je razvidno iz dejstva, da ima zato posebej organizirano službo — referat vzgoje kadrov pri kadrovskem sektorju. Ogromna večina naših štipendistov, dijakov in študentov preživi mesec dni med počitnicami v podjetju na počitniški praksi.
V kadrovskem sektorju nam referent tov. Uršič rad postreže s podatki. Tako si lahko v nekaj minutah ustvariš sliko o delu in življenju praktikantov in štipendistov. Pojma praktikant in štipendist ločim namenoma, ker je v železarni v »sezoni« več praktikantov kot pa štipendistov, (50 do 60) ker prihajajo ti- tudi iz bratskih republik, čeprav niso naši štipendisti. Slednjih je le 32, ki se bodo smiselno porazdelili na ustrezna delovna mesta v teku 3 mesecev. Od teh 32 mladih ljudeh, mladih administratorjev, bodočih tehnikov in inženirjev, ekonomistov in na koncu koncev tudi pravnikov, bi lahko govoril tov., Uršič ure in ure. On je namreč tisti, ki nas zaenkrat od vseh članov kolektiva najbolje pozna, z nami živi in nam skuša po .svojih močeh pomagati. Tako je bil z njegovo pomočjo v prejšnjem mesecu organiziran informativni sestanek praktikantov železarne Štore s predsednikom TK LMS tov. Medvedom. Ta je v krajšem nagovoru poudaril.
pomen in vlogo mladinske organizacije pri uvajanju mladih ljudi v proizvodnjo. Iz njegovih izvajanj je jasno sledilo, da je ravno organizacija LMS tista, ki naj mladega proizvajavca vzgaja in izobražuje — predvsem na družbeno političnem področju. Kajti danes, ko smo tako v imenovanem prehodnem obdobju, se pravi, ko smo priča izredno razgibanemu, dinamičnemu razvoju družbenih in produkcijskih sil, ni dovolj, da se udeležujejo produkcijskega procesa z v šolah pridobljenim znanjem! Upoštevati moramo vse tisto, kar se dogaja izven delavniških in pisarniških zi-dov — realno življenje. Če hočemo uspeti, napredovati, moramo skupaj s starejšimi tovariši uveljavljati načela decentralizacije upravljanja in demokratizacije odnosov. Zavedajmo se, da smo generacija, ki spremlja načelo »tovarne delavcem«, reintegracijo človekove osebnosti, ki iz objekta proizvodnje postane njen subjekt,
(Nadaljevanje na 7. strani)
pijačah
zopet čtaugi bd se navduševali »za nizko procantno pivo« itd.
Uprava Želez ama Štore se je pred par leti po temeljitem preudarku ter z odobravanjem vseh. obratnih HTV komisij odločila, da se v našem tovarniškem bifeju ukine vsakršno točenje alkoholnih pijač.
O alkoholizmu kot družbenem zlu, je bilo ob raznih prilikah že toliko go varen.j a in pisanja v javnosti, da >je o tem pač vsaka beseda odveč. Vsak dan se na žalost srečujemo vsepovsod s tem problemom. Poglejmo samo dnevno statistiko prometnih nesreč, pa si bomo takoj na jasnem, da povzroči alkohol v človeku notranje razdejanje, da vodi alkohol v revščino, obup in zapor, da je alkohol glavni vzrok telesnih in 'začetnih duševnih bolezni tar socialnega propadanja.
Pri ukrepih za higiensko tehnično varnost delavcev in za zmanjšanje nezgod, je borba proti vsakršnemu .alkoholizmu neizbežna. Svetovna statistika kaže, da je 50 % nesreč, pri delu prov-zročitelj alkohol
Tudi v naši tovarni je alkohol botroval marsikateri' nezgodi,- čeprav se je morda -H ne da bi se komu zamerili, iskala .din iznajdljivo našla upravičljivejša lokol-aast za navedbo glavnega vzroka poškodbe. 'Značilno pa je, da prav pijanost najraje .zamolčimo, s tem pa- tudi nehote sami kažemo, da nas je sram in strah j pred posledicami. Če bi bilo raziskovanje vzrokov pri nezgodah dosledno povezano tudi z ugotavljanjem vsebnosti alkohola v veku, >bi po vsej verjetnosti že samo to dejstvo doseglo svoj namen.
Naj bo kakorkoli, eno drži, da namreč v delavnici, v tovarni ni mesta ne za alkohol, ne za pijanega človeka. Zato je točneje, nošenje in pitje alkoholnih pijač na deloviščih ih tovarni vodiče zabnanjeno.
Prav gotovo se imamo tudi tej okolmosti zahvaliti, da smo v tako izdatni meri znižali nekdaj ne-' primerno visoko število obratnih nezgod, kar nas je neprimerno stalo, vsled števila odsotnosti iz dela ter izgube na narodnem dohodku.
Razumljivo je, da pri. prositro-jenjiih, kjer se zahteva poleg stmo-kovnega znanja tudi izredna pazljivost, pod vplivom .alkohola nuj-, no mora priti do nesreče! Iz vseh navedenih razlogov smatramo, da so koristmi gornji ukrepi, (ki končno obvarujejo delavca 'tudi pred nepremišljenim razmetavanjem denarja. Zato mimogrede rečeno bi grešili, če bi samo mislili bodisi iz kakršnih koli nagibov na zopetno obnovitev točenja alkoholnih pijač •—- pa čeprav samo nizko procentnega piva.
Hrane Mežek
Vvt	stiki a Jt»6a
Ko se sonce spušča za stolpe na Rabu, se nekateri pripravljajo na počitek po vročem dnevu, drugi pa odhajajo v mesto, da bi se razvedrili — saj dopust je kratek
Naši najmlajši se verjetno najbolj veselijo lepih dni na soncu, v vodi in na pesku
(Pisali so nam...
Slušatelji Metalurške tehnične šole iz Zenice Suljič Nihad, Tatarevič Fikret in Črnič Idriz, so bili pri nas na enomesečni strokovni praksi v livarni.
Pišejo nam, da so bili lepo sprejeti. Naši uslužbenci so jim takoj ob sprejemu razkazali tovarno ter jih seznanili s proizvodnim procesom. Naši ljudje so jim pomagali
prebroditi tudi težave z znanjem jezika tako, da je njihova praksa popolno uspela. To priliko koristijo, da se zahvaljujejo vsem tistim članom, ki so jim pomagali, posebno tovarišu Uršiču iz kadrovskega sektorja, Lebanu, Kramarju in Buletu iz livarne sive litine, kakor tudi celotnemu kolektivu železarne Store.
Ali je staro železo zanimivo?
V tem članku nameravam opisati staro železo, ki se uporablja kot osnovna surovina za proizvodnjo jekla. Čeprav izgleda, da pri tem ni nobene posebnosti, ker gre pač za staro železo, stvar ni tako enostavna — niti s stališča jeklarn, ki to železo uporabljajo, niti ne s stališča »Surovin« in »Odpadov«, ki to staro železo zbirajo, kakor tudi ne s stališča celotnega gospodarstva. Malokomu je znano, da je staro železo celo strateška surovina ter, da ga cela vrsta držav uvaža. Med uvozniki starega železa smo tudi mi.
Z naraščanjem industrije in s povečano proizvodnjo jekla se je pred več desetletji pojavila prva država, ki' je imela preveč starega železa. To se danes zdi neverjetno, vendar je bilo tako. Starega železa namreč nihče ni mogel uporabiti, pretopiti pa ga še niso znali. Okrog velikih tovarn, predvsem ladjedelnic, železniških delavnic, remontnih podjetij in drugih, so nastajali veliki kupi starega železa, s katerim niso vedeli kaj početi. To je ponekod n. pr. v Angliji postalo velik problem, da so morale celo oblasti
odrejati prostore, kamor so lahko odmetavali odpadno železo. Najprimernejši za to so bili prepadi, globače, večji jarki in celo morska obala. Tako so nastala prava pokopališča starega železa. Naraščajoča industrija je povzročala s svojimi železnimi odpadki vse do takrat velike težave, dokler ni Peter Martin zgradil prvo marti-novo peč. Surovine za izdelavo jekla sta bila grodelj in staro železo. Z vedno večjimi potrebami po jeklu, je rastlo tudi število peči in s tem seveda narastlo tudi povpraševanje po starem železu. Peter Martin je s svojo iznajdbo povzročil pravo industrijsko revolucijo, saj je ravno z njegovo pomočjo metalurgija jekla silno dvignila proizvodnjo. To staro železo, ki je bilo do takrat le neuporaben material, je čez noč postalo važna surovina, nujno potrebna vedno lačnim martinov-kam, ki so ga požirale v vedno.
večjih količinah. Od prve 10-ton-ske peči so se gradile 20, 30, 70, 100 in danes celo 300-tonske mar-tinovke. Potreba po starem železu pa je vedno večja.
Že pred prvo' svetoVno vojno, ponekod tudi po njej, so železarne same zbirale to surovino. Danes to nalogo opravljajo specializirana podjetja. Naloga le-teh je zelo zahtevna in se ji pri nas posveča vse premalo pozornosti.
Naša jugoslovanska metalurgija jekla je napravila v zadnjih desetih letih znaten napredek. Zgradili so modeme železarne in tudi stare so se izpopolnile. Nastal je velik'napredek tudi v izdelavi kvalitetnih jekel, katera zahtevajo izbrano staro železo. V elektro pečeh se izdelujejo izključno legirana jekla, katera zahtevajo posebno izbrano sorti-no in celo predelano staro železo. Vsem tem zahtevam pa naša zbirna podjetja ne zadostijo. Na
tem področju se je naredilo malo ali pa celo nič, za hitrim proizvodnim in kvalitetnim napredkom metalurgije jekla močno zaostaja zbiranje starega železa. Vpliv te ovire je danes tako močan, da že ovira napredek proizvodnje jekla pri martinovih, kakor tudi elektro pečeh. Nujno bo potrebno posvetiti tej panogi večjo pozornost, kot smo jo do sedaj, sicer bomo imeli vedno večje težave s količino in kvaliteto starega železa.
Poglejmo še nekoliko, kaj zahtevamo od starega železa. Staro železo prihaja k nam v različnih oblikah: od velikih kosov, do drobnih ostružkov, strojnih delov itd. V peč pa lahko zakla-damo le kose določene velikosti, tako glede razsežnosti, kakor debeline. Večje kose je zato potrebno rezati, da bi kosi bili dovolj veliki za vložitev v jeklarsko korito. Ta korita morajo biti
temeljito napolnjena, to je prostornina korita mora biti dobro izkoriščena in s tem vložena teža čim večja. S tem se ‘poveča tudi hitrost zakladanja peči. Drobne kose in pločevino je pa potrebno stiskati v posebni stiskalnici, iz katere dobimo tako imenovane pakete.
Nadalje je pomembno sortiranje sprejetega starega železa. Sortirati ga je potrebno tako glede na velikost oziroma težo in de- j belino, kakor tudi po kvaliteti. Predvsem je nujno, odstraniti vse j barvne kovine: baker, svinec, cink, cin, ležajne kovine, medenino, bron itd. To je potrebno iz j dveh razlogov. Barvne kovine so dosti dražje in takšno sortiranje pomeni prihranek, še važnejše pa je to, da so te kovine škodljive za kvaliteto jekla in škodujejo tudi peči, ker razjedajo dno ognjišča.
S tem svojim prispevkom sem hotel nakazati le osnovne proble- j me, okoli starega železa, ki pa so dostikrat zelo odločilne za kvalitetno proizvodnjo.
Ing. J. R.
Pred medobratnimi tekmovanji
Letošnje metalurške športne igre so pomaknile medob-ratna športna tekmovanja na jesen. Priprave za medobrat-na športna tekmovanja so se že začela. V teh pripravah že sodeluje vrsta članov kolektiva. Igrišča so ob popoldnevih zopet oživela. Člani kolektiva se pripravljajo, da bi tekmovanja čimbolj uspela. Treningi se že odvijajo po razporedu, ki ga je postavila komisija za rekreacijo pri izvršnem odboru sindikalne podružnice. Letos so za to dani ugodnejši pogoji, ker so športni objekti že končani, kar lansko leto še ni bil slučaj ter so morale ekipe iz obratov brez kakršnih koli večjih priprav tekmovati.
V program letošnjih med-obratnih tekmovanj, je komi-: sija vključila še dve panogi in sicer: atletiko in kegljanje. To je možno, ker sta bila dograjena dva velika objekta, to je kegljišče in atletska steza. Skupno se bodo obrati letos pomerili v sledečih panogah: atletiki, odbojki, . namiznem tenisu, nogometu, streljanju, kegljanju in šahu. V obratih že vlada veliko zanimanje, saj so nekateri že določili svoje ekipe.
S ftein tekmovanjem smo dosegli, da so se in se bodo na športnem polju pojavili tudi tisti člani našega kolektiva, ki do sedaj niso kazali zanimanja za športno izživljanje. Želja vseh je, da se. do 10. septembra, to je pri-, četek tekmovanj, vši tekmo-vavci čimbolj pripravijo, meh tekmovanji pa razvedrijo in pridobijo nove moči za težko delo, ki ga opravljajo vsak dan.
K. T.
Pišejo nora
Maj fte?
Vsakega 15. v mesecu, ko prejmemo kuverto ž osebnimi dohodki, je v kuverti poleg denarja tudi trak s podatki o obračunu prejemkov in odtegljajih. Prejemnik lahko tako tudi sam ugotovi pravilnost prejemkov in odtegljajev. Kaj pa bolniki,. ki prejemajo mesto osebnih dohodkov nadomestila zanje? Dobe sicer kuverto z denarjem, kakšen listič o morebitnem odtegljaju, toda prav nobenih podatkov o obračunu nadomestila. Samo poznavanje zakonskih predpisov, brez številk za vsak konkreten primer, žal ne omogoča prejemniku kontrole, ali se ni morda vrinila kakšna pomota. Zato mislimo, da bi bilo — ne samo zaželeno — ampak tudi potrebno, da bi bil tudi izplačilu: nadomestila priložen listek, vsaj z osnovnimi podatki kot npr.: nadomestilo za čas od .. .do
osnova za izračun: povpreč je mesecev ... = din... obračun od ... do ... X % = obračun od... do X % = din...
obračun od do X2 %
obračun od   do %
din... din... skupno
odtegnjeno za: DOZ itd. za izplačilo din 1
Bi šlo? Izračun mora biti itak izvršen, zakaj bi o njem ne bili obveščeni še koristniki nadomestil.
Zgradili smo novo kegljišče
Čeprav je minilo že skoro dva meseca od otvoritve kegljišča objavljamo slike o tem novem objektu oz. otvoritvene svečanosti sedaj. Ta novi objekt že služi svojemu namenu. Do sedaj je že dvakrat sprejel tekmovavce. Prvič ob sami otvoritvi in drugič ob metalurških igrah. Za to športno panogo vlada med člani ko-
lektiva veliko zanimanje. Kegljanje je tudi nova panoga, ki je vključena v medobratna tekmovanja.
Naši aktivni kegljači so pri izgradnji vložili veliko svojega truda in jim ob tej priliki lahko izrečemo priznanje in zahvalo za njihovo požrtvovalnost.
1.	Pogled jiayvnoyo - tristezno kegljišče.
2.	Kegljišče je predal svojemu namenu tehnični direktor inž. Nečemar.
5. Na otvoritvi sta bila tudi bivši državni prvak Likovnik in sedanji državni prvak Grom Leo.
4. Tekmovanje v okviru metalurških iger. Levo predstavnik Smedereva,, v sredini predstavnik iz Jesenic, desno naš
kegljač tov. Rukavina Dane, ki ima veliko zaslug pri izgradnji kegljišča.'
5. Da smo v Štorah dobili tako lep športni objekt gre velika zasluga našim aktivnim kegljačem. Nedvomno pa sla brata Srečko -in Emil Krajnc prispe-vaLa velik delež k skupnim naporom. Obema vse priznanje.
Praktikanti o sebi
(Nadaljevanje s 6. strani) ki razpolaga s svojimi proizvajav-nimi sredstvi in z delitvijo produkta dela. Delavski razred je avantgarda vsega razvoja,' iz njegovega osvobojenega dela naj vsakdo črpa uresničenje svojih pravic, materialnega in duhovnega • napredka. Ponosni smo. lahko, da smo očividci tega zgodovinskega procesa — procesa uveljavljanja ljudske' suverenosti. Toda ponos ni dovolj! Po svojih močeh se izobražujemo in si. tako ustva-. rimo široko obzorje, da bomo v ugodnem trenutku lahko prevzeli na svoja pleča najtežje naloge. Med drugim si moramo vzgojiti občutek za družbeno lastnino in zavest, da moramo družbi po svojih močeh dajati, če hočemo, da bomo po svojih potrebah od nje prejemali!"
Zato bomo stopali v stik z organizacijami in kolektivi, predvsem z organizacijo LMS, ki nam bo nudila prepotrebno znanje in pomagala z lastnimi 'izkušnjami. Praktikanti razumemo in odobravamo pomen takšnih zbliževanj. Sklenili smo (na sestanku je bila vsa julijska izmena), da-se bomo še sestajali. Vendar je takšne se-
stanke z ozirom na objektivne, deloma pa tudi zaradi subjektivnih težav težko organizirati.1 Zato smo se dogovorili z že omenjenim predstavnikom kadrovskega sektorja, da borno organizirali sestanek vseh štipendistov v najbolj primernem času in sicer proti koncu tega meseca.
Ob tej priliki bi rad izrazil željo, da naj bo avgustovski sestanek smiselni zaključek naše prakse. Na njem si bomo morali brez bojazni in brez kakršnih koli kompleksov pogledati v oči in podati obračun našega dosedanjega, obenem pa se pogovoriti o našem nadaljnjem delu. Upajmo, da sestanek ne bo izpadel kot formalnost ali golo fraziranje, ampak da bo predstavljal nov impulz tako za nas, kakor za tovariše iz kolektiva. Doseženi uspehi nas ne smejo uspavati, osvojiti moramo še nova načela za čim plodnejše sodelovanje. To je namreč edina-pot, da se bomo, sedaj še neproduktivni, čim hitreje in čim bolje vživeli v,realno okolje, katero sedaj le površno in vse preveč ozko spremljamo na praksi, deloma pa tudi v šolah in po časopisu!
Lojze Vrečko
Nekaj za šoferje
FILMI M
V ŠTORAH
15. 8. 1962 — jug. franc. »Ograja«
18. in 19. 8. 1962 jug. SCP barvni »Karolina Reška«
22.* 8. 1962 — »Spletka in ljubezen«
25. in 26. Q. 1962 »Yednp„isti storilci«
1. in2. 9. 1962 — »Pesem upornikov«
5. 9. 1962 — »Zasledovanje Aurike«
8. iu 9. 9. 1962 — grški »Nikoli v nedeljo«
12.	9. 1962 ~ Halj. »Škandal izza kulis« 15. in: 16. 9. 1962 amer. »Pot okoli sveta v 80 dneh«
XT/VT7nc*ti sir°kovne tehnične knjižnice llUVUhll Železarne Štore
Radoševič N.: TRIRUCNIK ZA KEMIČARK I TEHNOLOGE. Teh. knjiga Beograd 1962. Sig. 71/K.
Bčcjec dr. K.: PISARNIŠKO POSLOVANJE. Gosp. vestnik Ljubljana 1961. Sig. 150/R.
Domanjko: EKONOMIKA PROIZVODNJE U INDUSTR. PODUZECU. Biro-tehn. zavod Zagreb i960. Sig. 59/U.
Trifunovič: POZNAVANJE ČELIKA. SA PRIMJENAMA I SVETJIMA IZ PRAKSE. Tehnička knjiga Beograd1 1957. Sag. 155/T.
Horvat O.: MALA MEHANIČKA TEHNOLOGIJA VI. .pop. izd. Tehn. knjiga Beograd 1961. Sig. 156/T.
Poniž R.: OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II. del. El. tehn. prosveta Slov. Ljubljana 1960. Sig. 95/E.
Strojnik A.: USMERNIKI. EL tehn. prosveta Slov. Ljubljana 1961. Sig. 94/E.
Kostič: TELEQRAFSKO-TELEF. POSTROJENJA I LINIJE. Tehn. knjiga Beograd 1961. Sig. 95/E.
ELEKTRO WESTERMAN TABELLLEN. Georg Westerman . Braunschweig 1956. Sig. 96/E.
Stojkovič: ELEKTRIČNE MAŠINE I. in II. del. Tehn. knjiga Beograd i960. Sig. 97/E.
Friedrich: TABELLENBUGH FOR E-LEKTROTECHNIK. VEB-Verl. Lepzig 1961. Sag. 99/E.
Mlakar: SPLOSNE ELEKTRIČNE MERITVE. Blektrotehn. prosveta Ljubljana 1959. Sig. 100/E.
Barth: HANDBUCH FOR MASCHINI-STEN. Fachbuchverlag Lepzig 1956. Sig. 197/S. (
Friedrich: TABELLENBUCH FÜR M.E-TALLGEWERBE. Fachbuchverlang Leipzig 1961. Sig. 198/S.
Skuhala: TEHNIČNO RISANJE (Strojno risanje).- Drž. zal. Slov. Ljubljana 1958. Sig. 199/S.
Radičevič: EKONOMIKA STROJNOG PARKA U INDUSTRIJI. Biro-tehniika Zagreb 1958, Sig. 200/S.
Kuruz: TEHN1CKA MEHANIKA II. Dio (nauka o čvrstoči) Skolska knjiga Zagreb 1959. Sig. 201/S.
TEHNICAR.. MaSinski priročnik I. II. III. Gradij. knjiga Beograd 1961. Sig. 202/S, 203/S, 204/S.
Vukaišič: MEHANIKA — OTPORNOST MATBRIJALA. Zavod za izd. učb. Beograd 1961. Sig. 206/S.
DIN — W ER KZEUGNORMEN — TASCHENBUCH 6. Teil. A. Beuth Vertreib GMBH. Berlin 1958. Sig. 207/§.
Kraigher: STROJESLOVJE ZA KOVINARJE. Drž. zal. Slov. Ljubljana 1962. Sig. 208/S.
DÜBELS — TASCHENBUCH FOR DEN MASCHINENBAU. L H. del. Springer Verlag Berlin 1961. Sdg. 209-2jlO/S.
PROSECNE NORME U GRADJEVI-NARSTVU. I. H. UL i IV. Deo Gradj. knjiga Beograd 1962. Sig. 35/G, 32/G, 34/G, 35/G.
Peulič: GRADJEVINSKE KONSTRUKCIJE I. in II. šolska knjiga Zagreb 1959. Sig. 37/G in 58/G.
Spiwakovsky:	FÖRDERANLAGEN.
VER. Verlag-Technik Berlin 1959. Sig. 46/G.
Pogled na elektroplavž
Nov čistilni stroj v livarni sive litine
Čiščenje ulitka spada med najtežja in najbolj umazana dela v livarni. Ravno zato se je tehnika za to delo najbolj zavzela. Brusilni stroj, čistilni boben, peskar-ski stroj in peskarska kabina so prej bili pripomočki čistilca. Naprednejše livarne so se pravočasno pobrigale in iskale poti, da bi ž racionalno mehanizacijo olajšale delo čistilca litine. Z mehanizacijo strojnih kaluparnic in jedramic so čistilnice le težko sledile tempu dela. Proizvodnja je vedno bolj rasla, vendar je bil uspeh samo navidezen vsled stalnega naraščanja obolenj pri čistilcih.
Kremenov pesek, ki je bil najvažnejša snov za izdelavo kalupov in jeder se je tudi desetletja uporabljal v čistilnicah v peskarskih strojih in peskarskih kabinah. Pesek se je vpihoval s stisnjenim zrakom proti ulitku, pri čemer je kremenovo zrno razpadlo v droben prah. Ta je prodrl z vdihavanjem v čistilčeva pljuča, kjer se je vgnezdil in povzročil neozdravljivo bolezen imenovano »silikoza«.
Da bi temu zlu odpomogli, je tehnika razvijala nove postopke čiščenja. Z odkritjem povzročitelja te hude bolezni so odpravili kremen kot čistilno sredstvo v peskarskih strojih na stisnjen zrak. Amerikamci so kot prvi našli zameno s tem, da so kremen nadomestili s tako imenovanim jeklenim peskom. Povečana spec. teža peska je dala nove možnosti racionalizacije s tem, da ,so opustili uporabo dragega komprimi-ranega zraka s katerim so izpiha-vali pesek skozi šobe (ustnike) in ga nadomestili z rotacijskim kolesom (rotacijsko turbino). Jeklen pesek ni krhek in vsled tega ne razpade v drobce in prah kot kremenov pesek in ima dolgo . življenjsko dobo. Njegovi obrabni ostanki tvorijo težko usedlino, ki teži ostati v stroju. Tako ne nastanejo praktično od čistilnega sredstva nikake škodljive snovi za dihalne . organe. Z odstranitvijo kremena in komprimiranega zraka so tehniki konstruirali učinko-
vite čistilce, ki ne zahtevajo velikih nabavnih in vzdrževalnih stroškov.
Prvi čistilni stroji, ki so obratovali z rotacijsko turbino in z uporabo jeklenega peska, so prišli iz Amerike pod imenom »Wheela-brator«. Ti stroji so kmalu pridobili posnemalce po vseh kontinentih. Zmogljivost takega stroja je presenetljiva. Do danes še ni uspelo z nobenim drugim strojem očistiti jeklolitino tako temeljito, kot ravno z Wheelabratorjem. Ta stroj nudi največje jamstvo, da bodo ulitki hitro, poceni in temeljito očiščeni, ne da bi pri tem bilo ogroženo zdravje delavcev.
S preusmeritvijo naše livarne sive litine na masovno proizvodnjo lažjih ulitkov, je vodstvo železarne Štore nabavilo prototip takega čistilnega stroja z dvema turbinama in rotacijsko mizo. Stroj ima tudi čistilni filter, ki brezhibno vsrkava ves prah od pripečenega kaluparskega peska, grafita in jeder. Stroj je bil izdelan v kooperaciji podjetij: TAM Metalno Maribor in železarno Štore.
V. S.
BREZ BESED
V mesecu juliju 1962
NOVI ČLANI KOLEKTIVA
Žohar Vida, naša štipendistka, končala Administrativno šolo. Mlakar Marija, končala Ekonomsko srednjo šolo. GvAkl Ivan, KV strojni ključavničar, mehanična del., prišel iz JLA. Voga Alojz, NK delavec, jeklarna. Horvat Viktor, NK delavec, jeklarna. Petek Jožefa, naša štipendistka, pripravnica NS. Ivan-šek Gr e tiča, naša štipendistka pripravnica NS. Polak Veronika gospodinjska niica na Počit, domu na Svetini.
PODJETJE SO ZAPUSTILI
Jazbec Janez, NK delavec v livarni sive litine, sporazumno s podjet. Bobi n jak Karolina, KV kuharica v DUR-u, sporazumno s podjetjem. Trstenjak Ana, NS uslužbenka v komercial, sektorju, po lastni želji- Jager Alojz, NK delavec v valjarni, v JLA. Kozole Cecilija, KV kuharica v DUR-u, sporazumno s podjetjem. Jelič Marko, NK delavec v investicijskem skladišču, sporaz. s podjetjem. Mohar Jože, NK delavec v valjarni, v JLA. Vrečar Elifrdda, NiS-pripravnica, ;po izteku pogodbe. Burič Franjo, 'NK delavec na prometu, v JLA. Ogrizek Martin, NK delavec v samotama, sporazumno s podjetjem. Kroflič Gregor, star 60 let, KV tesar, v tem podjetju zaposlen preko 11 let, je bil invalidsko upokojen. Zupanc Anton, star 63 let, glavni delovodja v livarni, v tem podjetju, zaposlen preko 36 Let, je bil starostno upokojen. Žohar Alojz, star 50 let, KV kovač v valjarni, v tem podjetju zaposlen preko 6 let, je bdi invalidsko upokojen. Fandre Stanislav, star
55	let, VK el. mehanik v el. delavnici v tem podjetju zaposlen preko 16 let, je bil starostno upokojen. Flis Karl, star
56	let, (referent priprave dela v livarni sive litine, v tem podjetju zaposlen vso delovno dobo, je bit starostno upokojen. Škantelj Anton, star 58 let, arhivar, v tem podjetju zaposlen preko 15 let, je bil starostno upokojen.
POROČILI SO SE
Zore Jože, modelna mizama; Ocvirk Franc, livarna sive litine; Zajc Jože, gradbeni oddelek; Rozman Franc, mehanična delavnica; Zadravec Hilda, laboratorij; Mastnak Olga, kadrovski sektor.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO BILI
Leljak Ludvik, obdelovalnica valjev; Bizjak Julijan, valjarna; Selič Ivan, energetski oddelek; Tepež Jože, promet; Žmahar Karl, valjarna; Krašek Vinko, valjarna; Kuzman Franc, ekspedit; Bevc Franc, valjarna; ,Fidler Vinko, promet; Grob in Franc, skladišče; Zalezina Stane, priprava dela.
Čestitamo!
IZOSTANKI V MESECU JUNIJU
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.918 delovnih dni, zaradi rednih letnih dopustov 3.419, zaradi, izredno plačanega dopusta. 1)14,| zaradi neplačanih izostankov 47, zaradi neopravičenih izostankov 23, zaradi ostalih izostankov 721, torej skupaj 7.242 delovnih dni.
DISCIPLINSKE KAZNI
Skupno je bilo v preteklem mesecu 28 kaznovanih oz. izrečenih kazni.
Vodje .. enot oz. ob r at oi vodje so izdali odločbe o disciplinski ka^rni v , 20 primerih z -izrekom: opominov 4, ukorov 5, strogih javnih ukorov 5, denarna kazen 5 % od mesečnega OD za eh mesec 6.
Disciplinske komisije pri ODS so izrekle disciplinske kazni v petih primerih in sicer: ukor 1, strogi javni ukor 4.
Disciplinska komisija pri DS je zasedala trikrat in izrekla disciplinske kazni v treh primerih in sicer: denarno kazen 5 % od mesečnega OD za dobo treh mesecev 1, denarno kazen 10 % od mesečenega OD za dobo enega meseca 2.
Na izrečeno kazen sta se dva prizadeta .pritožila.
Značaj disciplinskih prekrškov je bil naslednji: zaradi neopravičenih izostankov je bilo 16 kaznovanih, zaradi malomarnega opravljanja delovne dolžnosti 4, surovi in netov »riški odnosi do sodelavcev 1, neopravičena odklonitev izvršitve delovnega naloga 6, neopravičena daljša zakasnitev prihoda na delo 1 primer.
Se nekaj značilnih podatkov o ljudeh, fci kršijo delovno disciplino: od 28 kaznovanih je bilo 23 takih, ki nimajo lastnega premažem j a., 9 je bilo Ž6 p redit aznovanih, 21 poročenih, 7 samskih in največ t. j., id v starosti od 36 — 40 let.
OBRATNE NEZGODE
Pri delu so se ponesrečili in radi tega bolovali v mesecu juliju 4 delavci:
Jeklarna: Privšek Mirko se je poškodoval na nogi pri zapenjanju kokil.
Livarna sive litine: Laubič Jože — pri kupolki ga je opeklo železo na nogi. Serbot Filip — Kos odlitka mu je priletel na glavo, ko. TcV^'delavec odbijal nalivek.
Promet: Žafran Alojz — pri skoku na. lokomotivo mu je stisnilo prst na roki.
Prijavljene so tudi 3 nezgode na poti na delo, ki so več ali manj prometnega značaja in sicer:
Iz elektroplavža: Dobršek Ivan, ki je z mopedom zavozil v obcestni jarek.
Iz jeklarne: Arzenšek Jože, ki se je spotaknil ob plot.
Iz prométa: Drobne Henrik, ki je zavozil s kolesom na kamen.
Komentar k nezgodam: prapomniti je, da so se zgoraj navedeni poškodovanci že večkrat ponesrečili in sicer: eden dvakrat, trije delavci po trikrat, Laubič Jože štirikrat lin Dobršek Ivan kar šestkrat. Pri večkrat poškodovanih je razmisliti o možnosti in načinu njihove nadaljnje zaposlitve, kjer naj bi ne bilo tolikšne priložnosti za ponovno nesrečo; istočasno pa je globje razmisliti o dosedanjih vzrokih ter s tem v zvezi o temeljiti obdelavi vsega okolja prizadetega delavca.
Nezgode na poti, ki se skoro kot izključno pojavljajo kot nezgode na poti na delo, je jemati kritično in dokumentirano. Ravno take nezgode na poti nam močno kvarijo splošno situacijo, medtem ko se delavci v proizvodnji večinoma že trudijo delati varno.
Ker nam kaže statistika, da se v veči primerih ponesrečijo občasno eni in isti delavci, je zato nujno diferenciranje med delavci, ki se trudijo, $4 delajo varno in brez nezgode in med onimi, delavci, ki jih spremlja nezgoda ne'-kako profesionalno. Odsotnost k del? povzroča motnje v proizvodnji, kar- -odraža pri ustvaritvi narcdJi.egvX 'dohodka. Upoštevati je, da ni ysfg| • primeren za vsako delo in 5^.1. Železarni — težkT industriji zahte^c/rj žične in kolikor toliko spre&vé ¿'k«- L'
V današnjem sistpmu go:^- i;; bodo ekonomske enote same ; I \ temu problemu pozornost in. o tem ’.áz~ pravljale.
Poročilo o poslovanju glasila Štorskl Železar
Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore »Štorski železar c izhaja drugo leto. Izdajati smo ga pričeli v juliju 1961. Izhaja enkrat mesečno v obliki časopisa formata A3 An je v -letu 1961 izšlo 6 številk, letos ,pa 7 številk. Glasilo je prvotno izhajalo v nakladi 2.000 izvodov, od tretje številke letos pa smo naklado zvišali na 2.200 izvodov tako, da znaša skupna naklada za 12 številk 24.800 izvodov. Casopds je imel 4,6 in 8 strani, kar je razvidno iz prilo-
Pregled
žene tabele. Dopisniki/ so občasni, v glavnem člana kolektiva. Skupno je do sedaj sodelovalo oziroma prispevalo članke in ' ostalo 214 članov kolektiva, od tega je 45 delavcev neposredno iz proizvodnje.
Časopis .razdeljujemo vsem brezplačno. Pošiljamo g-a tudi predstavnikom ljudske oblasti in političnih organizacij v občini Celje, v okraju, delno tuda v republiki. Prav tako dostavljamo časopis vsem jugoslovanskim železarnam
troskov za Štorsk
in nekaterim drugim podjetjem na podlaga zamenjave za njihova glasila.
Glasilo je tiskala Tomšičeva tiskarna v Ljubljani!, tehnično urejevanje pa je pogodbeno izvrševala Uprava in uredništvo »Delavske enotnosti c v Ljubljani.
V priloženi tabeli so razčlenjeni strošku za posamezne številke ločeno za leto 1961 in 1962. Stroški bremenijo po obstoječih predpisih materialne stroške podjetja. Vse navedene' zneske smo nakazovali Upravi »Delavske enotnosti.«
i Železar
	4 *TJ	p |	>• O <u		S t	r 0 š k	i		Cena
	iss	•g 0							za 1 izvod
		<¿> S	v'.'íi			avtorski	delo		
tn				Tiskarna	klišeji	honorarji	režija	skupaj	
1 9V6 1
1	2.000	4	12	127.216			81.684	, 208.900	101	
2	2.000	4	15	98.968	29.530	46.225	70.146	244.869	122	
• 3	2.000	8	31	196.930	61.780	49.438	130.738	438.886	219	
4	2.000	6	19	148.700	29.500	35.075	1O0J1O8 .	322.383 .	161	
5	2.000	8	29	301.663	v stroških	tiskarne	130.738	432.401	215	
6	2.000	6	17	146.690	32.960	36.563	99.108	315.321	157	
	•12.000	36	123	1,020.167	153.770	167.301	62il.522	1,962.760	165	. .. ,
1962
i	2.000	4	8	,38.71/1	16.760	25.750	77.258	218.479	109 .
2	2.000	6	13	146.690	20.320	34.375	99.608	300.993	150
3	2.200	8	10	205.800	25.820	34.375	112.988	378.983.	172 •
4	2.200	8	11	211.000	22.810	28.000	98.800	/ 360.610	163
5	2.200	8	25 ■	211.000	39.580	53.375	82.488	386.443	175
6	2.200	8	26	211.000	48.320	39.125	82.988 '	381.433	173
	12.800	42	93	1,084.2011	173.61Ó	215.000	554.130	2,026.941	157