Dopisi. Od sv. Ane na Krembergu. (V e s e 1 e i n žalostne zadeve.) Faraai naše alavne fare so pred kratkim maraikaj veselega doživili. Že prejšnje leto pričeto ponovljenje cerkve pod modrim in neutrudljivem napeljevanjem prečaatitega g. župnika a aodelovanjem ravno tako požrtvovalnih cerkvenih ključarjev Kranarja, Kukovca in šo drugih, prekoailo je nade vseh. Uže o av. birmi je sprejela prav, kakor neveata, zunaj in znotraj okinčana cerkev našega premilega knezoškofa. Mladim in atarim, oj koliko veaelja je doneael ovi čaa! Sedaj amo še dobili tudi novi altar, kojega diči nova kamnena altarna miza v dalnji hvaležni apomin darežuikov preč. gg. župnikov Kukovcev, enega v naši škofiji in drugega v soaeski, v družbi brata tukajšujega kmeta in cerkvenega ključarja. Gotovo jim bo hvaležna fara za ta kraaen dar. — Zaloatni apominki ao ae nam tudi pripetili. Dne tukajšnjega živinskega aejma je bilo uzrok uboja kmečkega aina Leharjevega. V predolgo odprti krčmi so ae pri vživanji letošnjega močnega vina aprli in v jutro ob treli zbudi trušč in šum tukajšnje prebivalce in najde ae zgoraj ubiti. Da bi se vendar krčme ob avojem času zapirale! Kako žalostno je vendar, da se celo doatikrat iz cerkvi bližnje gostilne ob