Stev. 117.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K26*— za pol leta „ „ 13'— za Jetrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu: za celo leto naprej K 20-—
za pol leta za četrt leta „ za «n mesec „
10— 5'-1-70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
_«Ljubljani, p torek, rnič 22. mala 1906.	LetO XXXIV.
niiENcr
^Hfck	H ^H flA flV	I^V^^HH ^^HHHP H|	v reklamnih noticah stane
flH	enostopna garmondvrsta
■■ K W	HS	večkratnem
m	primeren popust.
^^ LA U V I I k a m a
■■	IzvzemSI nedelje
ii^^V	V ^i^BHI fll fl^ V^^li	in	uri
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez
- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list zn slovenski narod
za ve? ko trikrat V reklamnih noticah stan« enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje ln praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, inserate ln
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Hohenlohe — (Dekerle.
Dunaj, 20. maja.
Princ Hohenlohe ima sedaj priliko, da se pokaže pravega avstrijskega državnika. Matematik je tembolj vesel računske naloge, čim več je zapletena, saj nima velikega rizika. Drugače je z državnikom, katerega prenagljena zmota se maščuje nad državo za dolgo vrsto let. Princ Hohenlohe ima dve jako zapleteni nalogi. Prva je volilna reforma, druga je nagodba z Ogrsko, obe velevažni vprašanji za Avstrijo. Volilna reforma je avstrijska stvar, in princ Hohenlohe ima bolj proste roke. Ako se posreči, oglajena je pot nadalj-nemu delu parlamenta. Ako se izjalovi, more princ Hohenlohe še vedno uporabiti druga ustavna sredstva.
Drugače je z nagodbo. Cez noč so se na Ogrskem izpremenile politične razmere. Ogrska kriza je končana, v kabinetu sede sami zaupni možje koalicijskih strank, ki morejo ves svoj politični in moralni vpliv vreči na tehtnico. Dr. Wekerle le v teoriji še priznava načela nagodbe iz leta 1867, v praksi pa se je že davno nagnil na stran Košuta, Polonyja in Apponyja, ki se dičijo s tulipanom. In tulipan pomeni meč, ki naj preseka zadnje vezi med Avstrijo in Ogrsko.
Princ Hohenlohe ima gotovo dobro voljo. V zbornici je izjavil z vso odločnostjo, da hoče braniti prosti in neovirani promet med Avstrijo in Ogrsko. Isto je v soboto zatrjeval zastopnikom avstrijskih tovarnarjev in trgovcev. Toda razlika med avstrijsko in ogrsko vlado je tolika, da ne pomaga lc dobra volja. Princ Hohenlohe sc more danes zanašati le na pooblastilo krone. V parlamentu nima zanesljive zaslombe, dokler visi v zraku volilna reforma. In če princ Hohenlohe kakor dr. Korber na Silvestrov večer leta 1902 kot »kurator« podpiše nagodbo z Ogri, nima danes najmanjšega zagotovila, da nagodbo odobri tudi avstrijski parlament.
Ogri, recte Mažari, so si ubili v glavo, da hočejo imeti svoj avtonomen carinski tarif. Postavke, številke so iste v skupnem, kakor v posebnem ogrskem tarifu. V f o r -m a 1 n e m oziru pa je med obema velikanska razlika. Ogri zahtevajo, da se med državama več ne sklene trgovinska in carinska zveza, ampak le pogodba, kakor z vsako tujo državo. Sklicujejo se na znano Szellovo formulo iz leta 1899, zraven pa še na pisan zakon. Trdijo namreč, da § 52. ogrskega nagod-benega zakona ne določa gospodarske skupnosti in da je tudi pragmatična sankcija ne pozna. Naglašal je , da mora ogrska vlada po § 58. istega zakona »sama urejevati trgovinska vprašanja tudi s carinskimi mejami«. Torej more ogrska vlada v smislu paragrafa 61. skleniti z avstrijsko vlado tudi le pogodbo na podlagi posebnega ogrskega carinskega tarifa. In ker so Ogri doslej sklepali posebne zakone glede skupne armade, valute in vseh gospodarskih vprašanj, torej smejo skleniti tudi poseben ogrski carinski tarif.
In to stališče je ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle v soboto z vso odločnostjo zagovarjal v razgovoru s princem Ho-lienlohe in v ministrskem svetu pod predsedstvom vladarjevim. Avstrijska vlada pa zastopa stališče, da sta najvažnejši trgovinski pogodbi z Nemčijo in Italijo že sklenjeni na podlagi skupnega carinskega tarifa, ki je v Avstriji odobren od parlamenta in uveljavljen ustavnim potom, na Ogrskem pa z naredbo Fejervaryjevcga ministrstva. Ogrski parlament mora torej odobriti z naredbo uveljavljeni carinski tarif, ker bi posebni ogrski, torej formalno drugi carinski tarif onemogočil v bodoče vsa nova trgovinska pogajanja. Ako pa žc hočejo Ogri imeti svoj avtonomen ca-
rinski tarif, potem se more to zgoditi le potoni revizije cele nagodbe iz leta 1867. In ta reciprociteta velja v smislu dogovora med Szellom in Korberjem vsaj do leta 1907; vsaka prememba bi bila prelomba pogodbe.
To stališče je odločno zagovarjal princ Hohenlohe v soboto tudi pred vladarjem. Dr. Wekerle je hotel od krone dobiti dovoljenje, da žc ta teden ogrskemu parlamentu predloži novo darilo z Dunaja. Krona bi se bila že včeraj odločila za avstrijsko stališče, pa dr. Wekerle je sam izrazil željo, naj ne pade zadnja beseda, dokler se nc zedini s svojimi ministrskimi tovariši. Dr. Wekerle si torej ni zagradil poti. Mogoče je, da bode ogrski parlament molče odobril Fejervaryjevo naredbo, s katero so uveljavljene trgovinske pogodbe. In ta je za sedaj še najboljši izhod iz zagate.
Ko pa bi se bila včeraj krona odločila za dr. NVekerla, bila bi avstrijska ministrska kriza neizogibna. Odjenljiva in slaba vlada jc danes v Avstriji nemogoča. V tistem hipu, ko princ Hohenlohe odjenja Ogrom, je pokopana tudi volilna reforma in vlada ž njo. Zato je bila zadnja sobota za avstrijsko vlado in volilno reformo jako kritičen dan. Princ Hohenlohe jc odbil mažarski naskok. Ali bode v bodoče tako srečen, to ni odvisno le od njegove dobre volje.
VOLILNA PREOSNOVA.
Princ Hohenlohe hoče izvršiti zadnji poizkus. da izvede kompromis glede volilne preosnove. Baje namerava vlada v petkovi seji odseka za volilno preosnovo nastopiti s svojimi kompromisnimi predlogi. Če odsek odkloni vladne predloge, Hohenlohe odstopi. Glavno zavoro kompromisu dela zahteva Nemcev, ki zahtevajo dvetretjinsko večino za izpremenibo volilnih okrožij.
Včeraj se je vršil ministerski svet, pri katerem je poročal Hohenlohe o svojem zaslišanju pri vladarju. Ker je napovedan za soboto zopet ministerski svet, sodijo, da je položaj za Hohenloha težaven. Hohenlohe je baje izgubil vsako upanje, da reši s to zbornico volilno preosnovo. Pravijo, da bo odstopil Hohenlohe z ozirom na težkoče z Ogrsko. Politični preroki pa trde, da nastopi v kratkem zopet § 14.
O Hohenlohovem kompromisnem predlogu trde Poljaki, da izpreniinja Gautsch-By-landt-Rheidtov zakonski načrt v sledečem: Galicija dobi 14 poslancev, torej 102, Čehi dobe dva nova poslanca, skupaj bi torej imeli 102 poslanca, Italijani dobe 2 poslanca več in bi imeli 18 poslancev, Nemci bi dobili še 16 poslancev, bi imeli toraj 221 poslancev. Povišali bi število nemških poslancev in sicer za tri v Sudetili, za enega v Lincu, eventuelno enega za Solnograd in približno 10 za Nižje Avstrijsko. Razloček med nemško-romanskim in slovenskim blokom bi se znižal od 5 na3. Število vseh poslancev bi se zvišalo na 489, po drugih poročilih pa na494. Slovani bi dobili po kompromisu 246, Nemci 221, Italijani 18 in Riimuni 4 poslance.
SKUPNI PRORAČUN.
Letošnji skupni proračun, ki ga predlože delegacijam, sc ne bo znatno razlikoval od onega iz leta 1905. Postavka o izrednih potrebščinah za armado in mornarico bo znašala 55 do 60 milijonov kron.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
V včerajšnji seji ogrskega državnega zbora jc prevzel starostno predsedstvo poslanec Szapanos, ki je prosil božjega blagoslova za uspešno delo zbornice. Prcčitali so tudi pismo, ki naznanja Fejervaryjev odstop in imenovanje Wekerlovega ministrstva. Nato so prcčitali \Vekerlovo pismo, naj bi sc objavilo kraljevo pismo, ki je razpustilo prejšnji državni zbor. Starostni predsednik je podal ob tej priliki izjavo, da jc sedanji državni zbor pravilno sklican. Ugron ni bil zadovoljen s predsednikovo izjavo in je želel, naj zbornica svoječasno sklepa o zadevi. Wekcrle je prosil, naj se vzame na zapisnik predsednikova izjava, a o zadevi naj sklepa svoječasno zbornica. (Pritrjevanje). Predsednik je nato naprosil, naj pridejo poslanci k slovesni otvoritvi državnega zbora v kraljevem dvorcu. Poslanec Madarasy je končno želel, naj bi v prihodnje sklepal o otvoritvi državni zbor.
V	zbornici magnatov je starostni predsednik grof Ferdinand Zich.v zahvalil Boga, da sc je doseglo sporazumljenje med krono in narodom. Prečitali so tudi pismo o Fejervary-jevem odstopu in o imenovanju nove vlade.
Z velikim sijajem so otvorili včeraj v Budimpešti v cesarjevi navzočnosti spomenik sv. Štefana.
NESPORAZUMLJENJA MED AVSTRIJSKO IN OGRSKO VLADO.
Perdvčerajšnjim se je vršil v Budimpešti ministerski svet, ki je trajal od 1. do 6. popoldne in razpravljal o posvetovanjih We-kerla s Hohenlohom. Nesporazumljenja glede gospodarskih vprašanj so se med obema državama zelo poostrila. Ogrski merodajni krogi se čudijo, ker je vzbudilo VVekerlevo posvetovanje s Hohenlohom precejšen nemir. Zagotavljajo, da ogrski predlogi nc izpremene bistva nagodbe. Ogrska vlada je bila prisiljena, da naglaša samostojnost ogrske države, ker je dobila neodvisna stranka moč. Ogrski krogi pričakujejo, da se Avstrija ne bo opirala skromnim ogrskim željam, ker ne nameravajo omajati bistvene nagodbe.
RAZMERE NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 20. maja. Ban Pejačevič je poslal To maš i č u vizitko, v kateri ga je prosil, naj ga v tem času ne obiskuje. Ta vest, če ie resnična, je v rio značilna. Tomašič je sedaj najbolj sovražena oseba na Hrvaškem, a on je bil desna roka Khuenova in poteni Pe-jačevičeva, glavni steber madjaronskega režima. Po gornji vesti bi bilo soditi, da bi se celo ban Pejačevič rad izogibal vsaj pred svetom svoje — desne roke. Če je to res, je znakom, da je obsodba naroda padla z vso težo na Tomašiča.
Budimpešta, 20. maja. Ogrska vlada ni dala Hrvatom nikakih obljub za pohrvatenje železnic na Hrvaškem in so vse take vesti prezgodnje.
Zagreb, 20. maja. »Dnevni List« bo od 1. junija izhajal v obliki »Pokreta«. List dobi baje tudi drugo ime. Da se stroški za list zmanjšajo, se je uprava lista preselila v uredništvo.
Varaždin, 20. maja. Stol sedmorice v Zagrebu jc razveljavil obsodbo proti varaž-dinskemu svetniku Vuradinu, ki je bil radi uboja obsojen. Nova razprava bo pred zagrebškim sodiščem.
Zagreb, 20. maja. Potrjuje se vest o osnutku avstrijske stranke v Dalmaciji.
Zagreb, 20. maja. Vseučiliško dijaštvo je nastopilo proti novoimenovanemu profesorju dr. Roraueru, o katerem se trdi, da nima kvalifikacije. Dijaki so mu hoteli to pri prvem predavanju izjaviti, ker pa profesor ni prišel k predavanju in .ie nagloma »obolel«, dijaštvo protestira proti dr. Rorauerju potoni časopisja.
Zagreb, 20. maja. Hrvaška napredna stranka sklicuje svoj strankarski shod na dan 3. in 4. junija.
AVSTRIJSKA ESKADRA, ki stopi v poletno službo, bo obstala iz sedem vojnih ladij, dveh oklopnih križaric drugega razreda, dveh križaric tretjega razreda, dveh torpedovk, enega rušilca torpedovk in iz devetih torpedovk drugega razreda. Tako močna ni bila še nikdar avstrijska eskadra v miru. Poveljniki in pomorski častniki dobe priliko za večje vežbe. Moštvo pa še ni popolno. Vaj poletne eskadre dne 15. avgusta se udeleže tudi gojenci drugega in tretjega letnika, da izpoznajo praktično službo.
STAVKE.
V	Tcmešvarti je izbruhnila včeraj splošna stavka. Električna železnica ne vozi. Tudi v Banjaluki je izbruhnila splošna stavka.
OŽJE VOLITVE NA FRANCOSKEM.
Kolikor je znano dosedaj, je bilo izmed 155 poslancev izvoljenih 140 pristašev brez-verskega bloka in pa 15 opozicionalcev. Blok je pridobil 57 novih poslancev. V novi zbornici bo 79 konservativcev, 30 nacionalistov, 66 progresistov, 118 radikalcev, 127 socialističnih radikalcev in 56 združenih in neodvisnih socialistov. Vlada jc pritiskala z vso silo na izid ožjih volitev v prilog bloku. V 15. pariškem okrožju so nameravali socialisti zažgati neko slamnato podobo nacionališkega kandidata Anffraya, a jih .ie razpodila policija. Nemiri so bili v Niemesu, tudi v Brestu so bile demonstracije. Konservativci in liberalci so močnejši za po enega poslanca, nacionalisti so izgubili 20, progresisti 35 poslancev; republikanci na polovici so pridobili 11, radikalni socialisti 27, združeni socialisti 16 in neodvisni socialisti 2 poslanca.
AMNESTIJA JE IZOSTALA.
P c t r o g r a d , 20. maja. Dejstvo, da ni vladni list včeraj priobčil nobenega ukaza glede amnestije in da ni predsednik dume vzlic svoji prošnji, naslovljeni na dvorno mar-šalstvo, zadobil pri carju avdijcnce, da predloži adreso dume, je vzbudilo razne bojazni, rudi ne zamore pomiriti duhov govorica, da bo amnestija razglašena dne 27. maja, na obletnico kronanja carja Nikolaja, ki bo obsegala le prav mali del političnih zločincev. RUSIJA.
V	seji gosudarstvene dume je bil vložen viharen protest, ker se car brani, da zasliši deputacijo, za preložitev adrese. Neki govornik je naglašal, da pomenja to brco dumi, ki naj apelira na ljudstvo. A zbornica se je pomirila in poslušala popolnoma mirno pismo Go-remykinovo dumi, ki naznanja, da naj pred loži duma carju adreso ne po deputaciji marveč po posebni vlogi. Več govornikov je naglašalo, da je ta adresa zgolj formalna. Stranka kadetov je sklenila, da predlaga dumi, naj prične takoj posvetovanje o rešitvi agrarnega vprašanja.
V	Kališu je bila vržena bomba na polkovnika Kellerja, ki je ranjen kakor tudi trije vojaki. V Batnimi so umorili v vili ameriškega podkonzula Stuarta. Tudi v Orodnem je bila vržena bomba na nekega kazaškega častnika, ki je bil lahko ranjen.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Včeraj je razpravljal nemški državni zbor o trgovinski pogodbi s Švedsko. Držav, tajnik grof Posadowsky je naglašal, da se niso izpolnila prerokovanja, češ da se po nemških trgovinskih pogodbah izseli nemška industrija, in se je ravno nasprotno nemška industrija pospešila.
MINISTRSKA KRIZA V ITALIJI.
Kralj je zaslišal včeraj Rudinija, Fortisa, Visconti-Venosto in Bianchija. »Messaggero« in »Vita« poročata, da poveri kralj sestavo vlade najbrže Giolittiju.
BOJ DELA PROTI KAPITALU.
»Zveza berolinskih kovinarskih tovarnarjev« je sklenila, da izključi iz dela dne 20. junija 60 odstotkov organiziranih delavcev.
Mednarodni rudarski kongres bo 5. junija v Londonu. Pečal se bo z osemurnim delavnikom in z najmanjšo plačo. Zastopane bodo rudarske zveze iz Francije, Nemčije, Belgije, Avstrije in Severne Amerike.
V	Vratislavi izbruhne najbrže splošna stavka brodnikov, ker jim lastniki ladij nočejo izboljšati plač.
V	Erfurtu je sklenila »Zveza delodajalcev«, da izključi od dela 3000 zidarjev, ker je sklenilo 300 stavkujočih zidarjev, da ne prično delati.
»Zveza kielskili kovinarjev« je sklenila, da odpove delo 5000 kovinarskim delavcem v ladjedelnici »Germania«.
V	Frankobrodu so odpovedali delo kovinarski tovarnarji vsem delavcem, za katere velja 14dnevna odpoved. Prihodnji teden nameravajo pa odpovedati delo tudi onim kovinarjem, za katere velja osemdnevni odpovedni rok.
Dunaj jc zapustilo že nad 6500 zidarjev, tako da .iih je ostalo v mestu le šc 5000. Izmed dunajskih stavbnih podjetnikov 32 ni izključilo delavcev od dela. Izmed zidarskih pomožnih delavcev jih je že 9000 zapustilo mesto, 12.000 jih je pa ostalo. Tudi Inomost zapuščajo zidarji in potujejo v Švico in Nemčijo.
SHOD BREZPOSELNIH DELAVCEV V PETERBURGU.
P e t r o g r a d, 20. maja. Shod, ki sc je vršil 18. t. m. in na katerem jc bilo okolu 6000 brezposelnih delavcev, je sklenil nastopno resolucijo: Vso oblast ljudstvu; vse zemljišče naj sc brezplačno prepusti kmetom; skliče naj sc ustavni zbor; narodna milica; osemurnik, popolna amnestija. Specijclno zase so brezposelni delavci zahtevali, da mestna duma reši njihove stvari, zastavljenje v zastavljalnicah, da jitu da dela iu večo podporo iu da jim izposluje dovoljenje, da se smejo shajati vsakih osem dni.
DRUGA MIROVNA KONFERENCA.
H a a g, 20. maja. Sedaj je skoraj gotovo, da se bo druga mirovna konfcrenca vršila koncem maja 1907.
ODLIKOVANJE PREDSEDNIKA RUSKE DUME.
Pet rog rad, 20. maja. List »Duma« poroča, da so bile na današnji slavnosti rojstnega dne carjevega v Pcterhofu izkazane
predsedniku državne dume Muroncevu velike unanje časti. Na službi božji sta imela 011 in predsednik državnega sveta svoja sedeža neposredno za členi carske obitelji. Pri zajtrku pa ni car govoril z Muroncevom.
ATENTAT NA MALORUSKEGA NADŠKOFA V LVOVU.
Iz Lvova poročajo, da se je izvršil tam minuli petek atentat na maloruskega nadškofa Steptickega. Ko se je vršil občni zbor maloruskega rokodelskega društva »Gloria«, je bil vržen med zborovalce težek kamen, ki je padel poleg navzočega knezoškofa na tla. Ce bi bil kamen nadškofa zadel, bi bila poškodba gotovo smrtna. Atentat je izvršil neki dijak Pazineki, katerega so prijeli. Kdo ga je na to napotil in če je imel res namen nadškofa zadeti, še ni dognano.
BOMBE V CERKVI.
V armenski cerkvi v Tiflisu so našli kazaki veliko množino bomb, dinamita, pušk, revolverjev in bodal. Cerkveni starosta in člani cerkvenega odbora so aretirani.
Štajerske novice.
š »Narodovci« in štajerski nemškutarji
gredo roko v roki proti slovenskemu kandidatu dr. Korošcu. — »Narod« piše obreko-valne članke, v katerih poživlja na boj zoper dra. Korošca, nemški časniki, kakor »Tages-pošta«, graški »Tagblatt««, jih pa ponatisku-jejo. V radgonskem okraju imamo poln dokaz zveze slovenskih liberalcev z Nemci, drugod se pa ta zveza da čisto jasno sklepati. Mi smo že povdarjali — in to je vsakomur, ki štajerske razmere le količkaj pozna, znano, — da prideta resno v poštev pri volitvah 29. t. m. samo dva kandidata: dr. Korošec in Nemec Wratschko. Kedor pa ruje kakor »Narod« proti dr. Korošcu, dela za W r a t s c h -k o t a. — Značilno je, da »Narod« v vsaki številki prinaša dolgovezne članke proti dr. Korošcu.
š Kedo ruši slogo? To vprašanje reši glasilo slovenskih izdajalcev »Narod« s trditvijo, da dr. Korošec s tem, ker je sprejel kandidaturo, za katero se je izrekla najvišja narodna inštanca: zaupni shod volilcev vseh prizadetih okrajev. Tako budalost berejo s slastjo tudi mnogi štajerski narodni voditelji, ki so v »Narod« tako zaverovani, da bi ga z naročanjem celo tedaj podpirali, če bi se odkrito izrekel za Wratschkovo kandidaturo.
š Družbe kranjskih liberalcev se sramujejo. Prejeli smo iz Celja: Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani! V II. prilogi št. 105. »Slovenca« z dne 19. t. 111. piše se med drugim, da je vsakemu otroku znano, da za oklicem, naj se voli g. Rebek poslancem, tiči par celjskih »Narodovcev«, njim na čelu znani dr. Korošcev gorki prijatelj notar Baš. In v prilogi št. 100. »Slovenca« z dne 2. t. 111. je či-tati: »Pridite vendar ven tisti štajerski Slovenci, ki stojite za umazanim »Slovenskim Narodom« (g. notar Baš itd.). Prosim, da natisnete v »Slovencu« v zakonitem času in v postavni obliki sledeči popravek: Ni res, da tičim za volilnim oklicem za gospoda Rebeka jaz, notar Baš, na čelu par celjskih »Narodovcev«. Res pa je, da sem izvedel za omenjeni oklic šele iz poročil v »Slovencu«. Tudi ni res, da stojim »za umazanim »Slovenskim Narodom«. Pač pa je res, da nisem s »Slovenskim Narodom« v nobeni in nikakoršni zvezi. — V Celju, 21. maja 1906. — Notar Baš. — Temu popravku pripomnimo, da nismo trdili, da je gospod notar Baš v kakšni zvezi s »Slovenskim Narodom«, nego smo ga le šteli med »Narodovce«. Kaj se pod tem razume, gospod notar dobro ve. Veselilo nas bo, če nam gospod notar Baš pošlje še popravek, da ni »Narodovec« in da ni »znani gorki prijatelj dra. Korošca«. Ta popravek bi bil umesten, vse drugo so postranske stvari! Zanimivo pa je zelo, da se gospod Baš tako sramuje »Slovenskega Naroda«. Prav tako!
š Buffalo Bili v Gradcu. V ponedeljek zjutraj se je pripeljal ta cirkus v Gradec na treh vlakih. Velika množica občinstva je pričakovala cirkus na južnem kolodvoru vkljub silnemu dežju. Lilo je z neba, a Američani se zato niso zmenili. V dolgih kavalkadah so jezdili skozi mesto na takozvani »Lazarethfeld«, kjer ima cirkus predstave, Indijanci, ki so jih ljudje posebno občudovali, Kazaki, Arabci itd. Tudi popoldne Buffalo ni imel sreče, izpod neba ga je dodobra spralo. Škodovalo mu seveda to ne bo veliko, ker prostori so že razprodani vsi za vse štiri predstave. Dve je imel v ponedeljek, dve pa v torek. Ameriški jezdeci »Rough Riders« so izbrani i z onih jezdecev, ki so spremljali sedanjega ameriškega predsednika Roosevelta, ko je bil še polkovnik, v zadnji vojski proti Španiji na Kubi. Občinstvo se pa tudi ni moglo načuditi, čemu vozi cirkus seboj topove. Kamor prideš te dni, povsod slišiš govoriti le o Buffalo Bili.
š »Novi Šlovenski Štajerc« za dr. Korošca. V svoji 12. številki prinaša »Novi Slovenski Štajerc« temeljit volilni oklic za dra. Korošca. Med drugimi piše jako značilno: »Eno samo poslansko mesto, pa pet kandidatov. Svet se opravičeno Slovencem posmehuje, jih prezira in zaničuje. Tako ne postopa za politiko zrel narod. Naš prepir je prepir političnih otročajev. Vsi sodni okraji od Mure do Save, od Save do Drave in Mure imajo voliti le enega poslanca. Tega pa morajo do-čiti edino le voiilci vseh teh okrajev, nikakor pa ne politično društvo za vranski okraj, ali občina Ponikva, ali delavci v Trbovljah! Ce imajo Slovenci pet kandidatov, ne bode dne 29. t. m. nobeden izmed njih dobil večine; največ glasov bode nase združil nasprotnik, nemčur! Proti sklicanju zaupnikov v Celju se ni protestiralo. Sklicani zaupniki so zastopali celi volilni okoliš, oni so sklepali za vse volilce. Kaj sledi iz tega? Da moramo sklep
zaupnikov upoštevati, podvreči se disciplini. Osebne ali stanovske tnržnje moramo premagati.* To smo mi že povdarjali in danes spet ponavljamo. Dopolnilna volitev je; vrši se le radi volilne reforme. Kdor hoče biti tako brezvesten, tak izdajalec, da bi svojim glasom hotel narodnemu sovražniku do zmage pomoči ln pomnožiti število nasprotnikov vsake pravične volilne premembe?« — Nam se le čudno zdi, da ljudje, ki v svoji brezmejni podlosti očitajo Slovenski Ljudski Stranki, oziroma nje poslancem, da je premalo poslanskih mest izposlovala spodnještajerskim Slovencem, hočejo še to, kar imamo, z intrigami izročiti Nemcem. Po kaj vam bo osem mandatov, če jih mečete s svojim zlobnim izrekom: »Rajše Nemca, kot farja« — Nemcem v žrelo!
š Redarja zaklal. Včeraj 21. t. m. zjutraj je v Ljubnem na Gorenjem Štajerskem zabodel hlapec Peter Burger, doma iz Gaja, mestnega redarja Henrika Heinzel z nožem tako silno v vrat, da mu je predrl do pljuč in prere-zal glavno žilo. Burger je bil namreč v občinskem zaporu, ko je pa Heinzel zjutraj celico odprl, je skočil Burger nanj in izvršil svoj zločin. K sreči se je Heinzel odtegnil drugemu bodljaju s tem, da je naglo vrata zaloputnil. Nagli zdravniški pomoči se bo morda posrečilo rešiti Heinzelnu življenje. — Dan pred tem zločinom je prišel Burger iz petletne ječe v Karlovu.
š Obesila se je v Gradcu 56 let stara Ana Gajšek, doma iz Šmarja pri Jelšah. Živela je samo od tega, kar ji je prineslo prerokovanje iz kart. Včasih je po svoji »obrti« izostala iz svojega stanovanja po več tednov, zato je tudi celi ta mesec ni nikdo pogrešal, ker je ni bilo slišati v stanovanju. Končno je pa le njenega sina skrbelo, kaj je z materjo in je splezal po lestvi do njenega okna. Bila je že na pol strohnela iz česar sledi, da se je obesila že pred dalj časom. Vzrok samomora je bil strah pred neko sodno razpravo.
š Iz Slovenske Bistrice. Namerava se graditi lokalna železnica, ki naj veže mesto Slov. Bistrica z južno-železniško postajo istega imena. Železniško ministrstvo je potrebno predkoncesijo že izdalo.
š Shod županov, svetovalcev in odbornikov šmarskega okraja se je vršil dne 20. t. mes. ob precejšnji udeležbi v gostilni gospoda Jagodiča v Šmarju. Predsednikom je bil vo-ijen gospod župan Ferlinc, zapisnikarjem go-pod nadučitelj Kurbus. Sklenila se je ustanovitev županske zveze za šmarski okraj ter so se sprejela tozadevna pravila. V pripravljalni odbor so izvoljeni gospodje: dr. Georg, Ferlinc, dr. Rakež, Jernej Drofenik in Flori-jan Golež. Vršil se je šc razgovor o nekaterih občinskih zadevah.
š Umrla je v Gradcu g. Ema Papež, rojena Rieder, soproga vpokojenega realčnega profesorja g. Ivana Papeža.
š Štajerski deželni šolski svet je v svoji seij dne 17. m. imenoval nadučiteljein na ljudski šoli v Št. Lenartu v Slov. Goricah g. Jakoba K o p i č , doslej učitelja na okoliški šoli v Ptuju. Definitivna je postala suplentka v Karčovini gdč. Marija L a u t e r ter prestavljena na šolo v Framu. — Ročna dela na šoli v Plešivcu bo poučevala g. Ana Bergant.
š Iz kopališč. V Rimskih toplicah se mudi gospod podpredsednik višjega sodišča v Gradcu g. Alojzij W a 11 e r. — V toplicah na Dobrni je bilo do 10. t. tn. 60 strank s 77 osebami.
š Demonstracija črevljarsklh pomočnikov v Gradcu. V Gradcu imajo stavko črev-Ijarskih pomočnikov, ki traja že več ko en teden. Stavkujoči zahtevajo zvišanje plače in pa zmanjšanje delavnega časa za eno uro na dan. To je seveda silno razburilo mojstre. Mojster Krištof se je v seji mojstrov izrazil o pomočnikih, češ, da so »lausbubi«. Sedaj so bili zopet pomočniki razburjeni. V ponedeljek zvečer so imeli shod, na katerem so ogorčeno protestirali proti tem besedam, po shodu so pa priredili demonstracijo. Okoli pol 8. ure so vpili po mestnem parku; posredovala je policija na miren način in ob osmih je bil že mir.
š Smrt v tujini. Hamborn na Porenjskem, 19. maja. Včeraj se je ponesrečil v jami pre-mogar Šekovanija Anton z Bizeljskega (okraj Brežice). Kamenje je padlo nanj in mu razbilo glavo. Bil je jako priden in dober katoličan, večletni zvesti član društva sv. Barbare. Zapustil je ženo in troje majhnih otrok.
Koroške novice.
k Sijajen shod v Vellkovcu. Da se pri nas
vzbujajo Slovenci, to jc pokazal shod »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« dne 20. t. m. v »Narodnem domu« v Velikovcu. Še pred določenim časom so prišli sociji (kakih deset) in zasedli prve prostore. Toda kmalu so začeli korakati naši vrli kmetje v zborovalno dvorano. ki je bila ob pričetku zborovanja natlačeno polna. Mnogo jih je moralo ostati v postranskih sobah. Nad 400 navdušenih Slovencev in Slovenk je tako pokazalo, da se nikakor ne strinja z nameni »proste šole« in zakonske reforme. Prvi govornik kanonik J. Dobrove razloži pogubonosne namene društva »prosta šola«. Da bi bile take šole pogubne v verskem, na Koroškem pa tudi v narodnem oziru, je govornik dokazal z neovrg-Ijivimi dokazi. Po končanem govoru se oglasita k besedi dva socija gg. U r a n š e k in P u t a n , oba črevljarja, ki pa sta pokazala le to, da ne znata druzega, kakor pošteno »biksati«. Korenito ju je zavrnil gospod dr. J. A r n e j c , provizor v Vovbrah. Nato je poročal o splošnem političnem položaju g. urednik A. E k a r; posebno je bičal nam koroškim Slovencem krivično vlado radi razdelitve volilnih okrajev. Ce ostane pri tej volilni geometriji, nam še eden poslanec ni zasiguran, ker
so mesta in trga nemško-nacionalni in delavci socialnodemokraški, ki bodo šli roko v roki z nemškutarji na kmetih. Omenil je tudi novih krivic glede samonemških napisov na novi železnici. Za njim je govoril g. dr. A r n e j c o zakonski reformi in dokazal, kam bi prišla človeška družba, ako bi se nasprotnikom posrečila ta nakana. Tu so zopet ugovarjali sociji in rabili stare puhle in že večkrat ovr-žene fraze o zločinih pri duhovnikih. Gospod govornik jih je sproti zavračcval. Ko je še g. M. P e r č , kanonik v Št. Štefanu, povedal so-cijem nekaj bridkih, se je shod zaključil. Sprejele so se z velikanskim navdušenjem resolucije proti »prosti šoli« in razporoki, ter za pravično razdelitev volilnih okrajev in vsaj dva poslanca, kakor tudi za dvojezične napise in slovenske uradnike na novi želežnici. Reči moramo, da je shod dosegel velik moralen vspeh na naši strani. Slovenski kmetje so se silno hudovali nad budalostim in predrznostjo navzočih socijev.
k Vellkovška »Hranilnica in posojilnica« je sklenila kolekovati z narodnim kolekom vse svoje korespondence. Posnemanja vredno. Slovenske posojilnice, na noge!
k Javen shod, ki bo protestiral zoper »prosto šolo« in razporoko, se namerava sklicati dne 4. junija na Rudi pod Velikovcem.
k Silno so poparjeni velikovški Nemci in nemškutarji radi zadnjega shoda. Ze predpust-na veselica jih je radi velikanskega obiska spravila z ravnotežja. Zdaj pa zopet tako mnogobrojno obiskan političen shod! To je za spodnjekoroški nemškutarski »Port Artur« nekaj nezaslišanega. Slovenci, le brez strahu naprej, in sadovi se pokažejo prej ali slej!
Dnevne novice.
+ Hijene »Narodove« tudi groba rajnega prošta dr. Kulavica niso mogle pustiti, da ga nc onečedijo. Rajni prošt je vzgojil kot seme-niški vodja vso mlajšo duhovščino ljubljanske škofije. Na Dunaju je bil učitelj sedanjemu knezoškofu dr. Jegliču, v Ljubljani pa je reformiral semenišče in vsej seineniški vzgoji vdihnil svojega duha. Vsi mlajši duhovniki, ki zdaj delujejo v javnosti, so od njega dobili največ bodrila za svoje študije in 011 jih je navajal na pot onega delovanja, ki ga sedaj izvršujejo. »Slovenski Narod« pa je vrgel rajnemu proštu v grob kleveto, da je obsojal delovanje duhovske stranke na Kranjskem. Nesramno se laže dalje, da je prošt Kulavic vedno čital »Slovenski Narod«. To je že prene-umna laž. Prošt Kulavic je tako globoko obsojal liberalno bando, da niti v roke ni vzel »Naroda« in če mu ga je kdo spomnil, niti govoriti ni hotel o njem. Bogoslovca, ki bi bil v najmanjši zvezi z liberalci, bi bil takoj izključil. On je gledal najstrožje na to, da ni noben liberalni list prihajal v semenišče. To vedo vsi stoteri njegovi učenci, in se morajo le smejati nesramnosti »Narodovi«, s katero hoče delati reklamo zase. Največja lopovščina je pa sledeča. Glasilo liberalnih lažnjivcev piše: »Prošt Kulavic ni samo sitnpatiziral z našo vojno proti škofu nego nas celo podpiral in lahko rečemo, da je bil prošt Kulavic indirekten so-trudnik našega lista. S posredovanjem neke dame smo namreč izvedeli za marsikako zanimivost iz škofije. Vse se je čudilo, od kot to vemo, duhovniki so vohunili tod in tam, a nihče ni slutil, da je to, kar smo pisali, povedal prošt Kulavic omenjeni dami. Seveda je prošt dobro vedel, kako vlogo igra dotična dama in moral je biti s tem zadovoljen, ker ji je slej kot prej zaupal.« To je pa že vrhunec nesramnosti. Kdo pa je tista dama? Na dan z i m en o m, lažnjiva banda! Ljubljančani, ki so dobro poznali rajnega prošta, pa lahko zopet spoznajo iz te »Narodove« laži, kakošno je to »napredno« glasilo. Ko je bil še vodja semenišča, so ga grdo napadali, zdaj, ko je umrl, pa hočejo ž njim delati reklamo zase. To je že preneumno, ob odprti gomili blagega pokojnika pa je bilo tudi lopovsko.
+ Centralna narodna evidenčna knjižnica v Ljubljani. Zeljo, katero smo nekoč izrazili, hoče izvršiti župan Hribar, ki razpošilja naslednji poziv: Pred dvema letoma se je ustanovila na ljubljanskem magistratu evidenčna zbirka vseh slovenskih časopisov. Uredništva pošiljajo svoje liste na magistrat brezplačno kot dolžnostne eksemplarje, zato, da morejo tukaj na enem kraju študirati slovanski literati slovensko žurnalistiko in da jim ni treba radi tega potovati v vsa tista mesta, — in celo v Ameriko — koder se izdajejo ali tiskajo slovenski časopisi. Ravno tako potrebna pa je tudi razvidnica vseh novih knjig slovanskih. Literati, domači in tuji, potrebujejo za svoje študije to ali ono knjigo ali brošuro, ki je pa v Ljubljani slučajno ni dobiti, ker je izšla morebiti v kaki drugi kronovini; kajti c. kr. li-cejska knjižnica ljubljanska dobiva dolžnostne eksemplarje samo tistih knjig in brošur, ki so bile natisnjene na Kranjskem. Res da ima c. kr. dvorna knjižnica na Dunaju dolžnostne eksemplarje vseh tiskovin, kar jih izhaja v Avstriji sploh; ali na Dunaj se ne more peljati za vsako malenkost literarni zgodovinar. Zato bi bilo gotovo ustreženo slovenskim književ-
nikom, bibliografom in literarnim zgodovinarjem, ko bi se ustanovil na ljubljanskem magistratu zraven že obstoječe evidenčne zbirke slov. časopisov še čisto nov oddelek za evidenco vseh novih slovenskih knjig in brošur. V imenu dobre stvari se torej obračam do vseh gospodov knjigarjev, založnikov in tiskarjev, ki izdajajo, zalagajo ali tiskajo slovenske knjige in brošure s prošnjo, da poslej blagovolijo pošiljati brezplačno po eden»dolž-nosten« eksemplar svojih izdaj za »Centralno narodno evidenčno knjižnico« mestnemu magistratu ljubljanskemu. Pošiljati vladi, licejski (oziroma deželni) knjižnici ter dvorni biblioteki svoje »dolžnostne eksemplare« so dolžni založniki in tiskarji po zakonu. Podpisani mestnimagistrat se ne more sklicevati v svojem pozivu na nobeden tak zakon; nego apeluje samo na dobro voljo in na razsodnost ter na narodno zavednost gospodov založnikov in tiskarjev, da pomo-rejo ustvariti zavod, ki bode pospeševal razvoj domače literature. Nadejam se, da moj poziv ne ostane pri nobenem založniku in tiskarju brez uspeha. Zupan: Iv. Hribar.
+ Liberalna prosvetljenost je povsod enaka. Nekdo je v »Picolu« priobčil cel članek proti jezuitom. Pisanje je tako neumno, in judovsko zagovedno, da se na prvi pogled vidi, da je prišlo iz socialnodeinokraškega peresa. Med drugim se člankar pritožuje, da uče jezuitje v svoji morali, da hlapec mora podpirati svojega gospodarja, tudi če slednji dela greh in da »sme krčmar svojemu vinu primešati vode«. »Piccolo« se je čisto malo zmotil. Ce bi bil dejal, da judje, ki gospodarijo nad Trstom, uče čisto po talmudu, da morajo njihovi hlapci in pristaši slediti jim čez drn in strn ter v njihovem imenu goljufati in če bi bil zraven še povedal, da posebno tržaški liberalni krčmarji prodajajo mesto vina vodo, bi bil pravo zadel. Tako pa je mesto judov pomotoma zapisal jezuite.
+ Liberalci z Gorenjskega. Na liberalnem zaupnem shodu so bili z Gorenjskega tudi Sajovic z Velesovega, Krhelj (Koželj) z Viševka, Podgoršek iz Grada, Dragarjev Tone iz Velesovega. Prosimo, da se nam naznani še za vse druge, ker mi moramo poskrbeti, da se imena vseh tistih ohranijo in spoznajo. Cu-jemo, da se vsi gorenjski liberalni »zaupniki« strašno sramujejo in vsi taje, če se jim reče, da so bili na liberalnem shodu. • A treba jih vse spoznati in pribiti njihova imena!
+ »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Lju-l.iani 172 vodstvena seja se je vršila dne 16. majnika 1906, ob 3. uri popoldan v družbinih prostorih. Imenovala se je druga moška učna moč za deško družbino šolo pri sv. Jakobu v Trstu. Ko so se še rešile nekatere nujne notranje zadeve in se je zagotovilo nekaj knjig kot podpora dvema ustanovljenima ljudskima knjižnicama, je zaključil prvomestnik ob pol 6. uri sejo.
+ Pozor poslanci! Železniško ministerstvo razpisuje v svojem zadnjem uradnem listu mesta postajnih načelnikov na novi progi Celovec-Trst; tako Celovcu (VI. službeni razred — inšpektor), na Jesenicah (VII. službeni razred oficijal), in v Gorici (VII. službeni razred — inšpektor), na Jesenicah (VII. službeni red). Ali v svojem spisu žel. ministrstvo nikjer ne omenja niti z besedico, kaj šele zahteva, da bi moral znati postajenačelnik tudi slovenski in to niti v razpisu postajenačelnika na Jesenicah, niti onega v Gorici. Obenem razpisuje ministerstvo tudi mesti postajenačelni-kovega namestnika in postajnega blagajnika v Celovcu, enaki mesti sta razpisani tudi v Trstu v Trstu pri Sv. Andreju (vsa štiri mesta v VII. službenem razredu). A tudi za ta mesta ne zahteva znanja slovenščine. Pozor pred takimi nakanami!
+ 70-letnico svojega rojstva je včeraj praznoval znani staročeški prvak dr. Mat-t u š.
+ Volilno dolžnost nameravajo u peljati nižjcavstrijski krščanski socialisti za vse za-stope, ki so v njihovih rokah, v prvi vrsti za nižjeavstrijski deželni zbor in za dunajski občinski zastop.
— Aškerc užaljen. Aškerca so njegovi tendenčni slavilci tako povzdigovali, da ga je njegova slava vsega prevzela. Ob petdesetletnici je zato razdelil ves svet v dva dela: v enega, ki ga slavi, in ta je seveda napreden in svobodomiseln, in v drugega, ki je ves mračnjaški in ječi v sužnih okovah, ker se upa vkljub literarnim klakerjem imeti svojo lastno sodbo. Najznačilnejše je pa, da je Aškerc med mračnjake vrgel tudi »Slovenijo«, kateri je naznanil, da odloži nje častno članstvo, ter ta svoj korak utemeljuje s sledečim pismom: »Gospodu predsedniku akad. društva »Slovenija« na Dunaju. Ob mojem takozva-netn 50-letncm oziroma 25-letnem jubileju meseca januarja mi je čestital »Triglav«, ni pa bila tega storila »Slovenija«, čije častni član sem tudi že kakih 15 let. Ne gre sc tu za čestitanje samo ob sebi. Pameten človek o ta-
kih stvareh ne govori in se ne zmeni za to, katera privatna oseba mu je poslala po pošti ah po telegrafu par lepih fraz in katera ne. Čire se le za razliko med ravnanjem »Triglavovim« in »Slovenijinim«. Gospode odbornike Vašega društva smatram za olikane može in si torej ne morem misliti da bi me bili ignorirali iz pomanjkanja kurtoazije. Slišal pa sem, da je »Slovenija« spremenila svoja pravila in s tem svoj program, ter si moram misliti, da me je društvo prezrlo iz načelnih razlogov, da se ne strinja več s tendenco mojega peresa. To je popolnoma interna stvar »Slovenije« ter mene nič ne briga. Samo to je, da sem jaz potem primoran izvajati iz razmerja, ki ga zavzema proti meni društvo, svoje načelne kon-sekvence. Zato Vas prosim, da vsprejmete nazaj častno diplomo, ki Vam jo danes vračam ter da me črtate iz imenika častnih članov »Slovenije«. Nočem, da bi morda moje ime kako kompromitiralo sedanjo »Slovenijo«. — Ne gre se za razžaljeno častilakomnost, nego samo za načela. Z odličnim spoštovanjem bivam Vaš udani A. Aškerc m. p.« To je torej Aškerčeva inkvizicija. On ima svoj indeks, on ima svoje lastne auto-da-fes. On gleda, kdo mu čestita in kdo ne. Potem pa ima heretike, zoper katere meče svoj anatema. Srednjeveški španski inkvizitorji so bili najpri-jaznejšisvobodomisleci v primeri z Aškerčevim fanatizmom. Zdaj naj pa taki zeleni kritiki, kakor dr. Prijatelj še slave Aškerca, da piše le zaradi same lepote in da njegova poezija ni tendenčna, ko Aškerc sam izrecno ekskomunicira vsakega, ki njegove poezije ne smatra za tendenčne. Pa bodo še vseeno slovstveni šarlatani kovali Aškerca v zvezde in sramotili one, ki se ne boje povedati resnice.
—	Iz Domžal. Tukajšnje kat. izobraževalno in podporno društvo je priredilo po dolgem času zopet pretečeno nedeljo lepo predstavo na prostorišču tesarskega mojstra F. Ravnikarja. Sicer je bilo dolgo časa treba čakati dovoljenja od strani glavarstva, ki nikakor ni hotelo dati dovoljenja, dokler se ni vršil komisijonelni ogled. Pri veselici je sodelovala domžalska godba, ki je pod vodstvom svojega vrlega kapelnika zaigrala tri komade. Gotovo je, da je domžalska godba izmed vseh godb na deželi ena najboljših. Mešani zbor je zapel pod vodstvom svojega pevovodje g. F. Bernika štiri lepe pesmi. Igra: »Sinovo maščevanje« je res lepa, podučna igra polna pretresljivih prizorov in zlatih naukov. Najbolje so igrali Kozmek, Miha in stari grof. Tudi drugi so lepo izvršili svoje uloge. Želeli bi le, da bi igralci govorili bolj glasno, ker se radi velikega prostora mnogo glasu izgubi. Sploh pa naj pripomnimo, da se vsa izobraževalna društva v kamniškem okraju živahno gibljejo. Na dveh krajih v Mekinjah in Mengšu imajo svoj tamburaški zbor, druga društva kakor rečeno v Domžalah, potem v Kamniku, Moravčah, in zadnji čas v Dobu se živahno gibljejo. Tako je prav. Le vedno kvišku in naprej !
—	»Rdeči mops za svojim gospodarjem«,
to so slovenski socialni demokratje, ki capljajo za italijanskimi liberalnimi judi in kažejo »klerikalcem« svoje skrhane zobe. Duhovnikov so se tako preobjedli, da se boje, da ne bi jim jezuitje, ki se nameravajo kmalu v Trstu naseliti, ostali za vedno v želodcu. Ker so laški judovski aristokrati v mestnem svetu protestirali proti »jezuitski naselbini«, so slo-, venski rdečkarji sklicali v svojem delavskem domu shod, ki bo ravnotako modro protestiral. Toda še več! Protestirati mislijo še proti slovenskim občinskim svetovalcem, ki niso glasovali za smešni liberalni protest proti jezuitom. Pravijo, da je tak shod potreben, če ne, bo vsak mislil, da je že vsa slovenska bodočnost izročena brezobzirnemu mračnjaštvu. Mi se temu prav nič ne čudimo, saj so voditelji od judov bogato plačani: njihovi rdeči backi pa se rekrutirajo iz zgodaj pokvarjenih fantalinov in propalih predmestnih bab. Mislimo, da se teh sanskulotov ne bodo ustrašili ne slovenski mestni očetje, ne jezuitje.
—	Nogo si je zlomil v Pulju mizar Anton P i r n a t, doma iz Kranjske. Med tem ko je z drugimi vred iz vagona izlagal les, je z nogo prišel pod kolo in se zelo poškodoval.
—	Strela je ubila na polju kmeta Franca Lorencina iz Medulina, ko je gnal krave na pašo po poti iz domače vasi v Pulj.
—	Za žužemberško dekaniio bode dne 30. maja (v sredo), pastoralna konferenca v Za-gradcu. Začetek ob 10. uri.
—	Izobraževalno društvo v Dobu priredi v nedeljo 27. t. m. ob polu štirih popoldne veselico s sledečim vzporedom: 1. A. Hajdrih: Mladini, poje društveni zbor; 2. Pozdravni nagovor, govori Fr. Kompare; 3. a) D. Jenko: Tiha luna, b) G. Ipavec: O mraku, moški zbor, 4. Fleišman: Triglav, poje društveni zbor. 5. Kmet Herod, veseloigra s petjem v dveh dejanjih. — Vstopnina: sedeži prve vrste po 1 K, sedeži II. vrste po 60 v., stojišča po 40 v., za člane po 30 v. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor,
—	Novo gasilno društvo. Včeraj so v Stobu pri Domžalah ustanovili prostovoljno gasilno društvo. Takoj prvi dan je pristopilo 20 članov, kateri so takoj izvolili načelstvo: Rudolf Majer, načelnik; Franc Cerar, načelnikov namestnik; Anton Miiller, mlajši, blagajnik; Jožef Jezernik, tajnik; odborniki so: Fr. Vidmar, Franc Habjan in Franc Stajner. Novi gasilni dom nameravajo blagosloviti na drugo nedeljo meseca julija t. 1., kar se bode natančneje pravočasno naznanilo.
—	Umrla je v Kranju posestnica gospa Katarina Pire, roj. Hartl, stara 77 let. Pokoj-nica je bila mati gg. Gustava in Cirila Pirca. N. v m. p.!
—	Posebni vlaki v Postojno bodo vozili na binkoštni ponedeljek iz Ljubljane, Trsta, Reke in Kormina. Vožnja iz Ljubljane v Po-
stojno in nazaj bo veljala 5 K 80 v. za tie in nazaj.
—	Toča je v čmoineljskem okraju napravila škode za 13.000 K.
—	Novi državni kolodvor v Trstu je sedaj popolnoma gotov in ga je državna železniška uprava že prevzela. Prihodnji četrtek se promet osebnih vlakov prične že v novem kolodvoru.
—	Bogata beračica je bila neka Terezija P i r c h e r, ki je stanovala v borni sobici v ulici Boschetto v Trstu. Stara 74 let je nedavno umrla. Na njenem stanovanju so našli 1000 kron gotovine in 4000 kron vrednostnih papirjev.
—	Prostovoljno požarno brambo ustanove v Trzinu. Vlada je že vzela pravila na znanje.
—	En milijon ln 300.000 sardel so vjeli minoli teden ribiči v Gradežu.
—	Za konjerejce. Na Kranjskem se bodo leta 1906. delila državna darila za konjsko rejo: a) za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno; b) za mlade zaskočene kobile in c) za žrebice v naslednjih sedmih konkurenčnih postajah: dne 28. avgusta ob 9. uri dopoldne na Vrhniki za konje žrebčarniš-kega plemena in mrzlokrvnih plemen, dne 29. avgusta ob 9. uri dopoldne v Domžalah za konje mrzlokrvnih plemen, dne 30. avgusta ob 8. uri dopoldne v Škofljici za konje žreb-čarniškega plemena in mrzlokrvnih plemen, dne 31. avgusta ob pol 10. dopoldne v Trebnjem za konje žrebčarniškega plemena, dne 1. septembra ob 8. uri dopoldne v Št. Jerneju za konje žrebčarniškega plemena, dne 3. septembra ob pol 10. uri dopoldne v Ribnici za konje žrebčarniškega plemena, dne 5. septembra ob 8. uri dopoldne v Kranju za konje mrzlokrvnih plemen, dne 6. septembra ob 9. uri dopoldne v Lescah za konje mrzlokrvnih plemen.
—	Uro je izgubil nekdo v nedeljo dopo-ludne na glavni cesti v Medvodah. Pošten najditelj naj jo odda našemu uredništvu.
—	Truplo novorojenčka je našla neka Pečenko na tržaškem pokopališču. Detece po zdravniški izpovedi ni bilo staro nad 36 ur in je bilo povito v cunje in papir. Sumijo deto-mor.
—	Imenovanje. C. kr. višji gozdni komisar g. Konrad Rubbia, ki je bil, kakor smo že poročali, pred kratkim premeščen iz Gorice v Ljubljano, je imenovan za deželnega gozdnega nadzornika za Kranjsko.
—	Godbo zagrebškega gasilnega društva razpuste koncem avgusta, ker občinski svet noče dati za godbo nobene podpore več.
—	Stavka na zagrebškem tramvaju. Devetnajst ur dela na dan so imeli uslužbenci zagrebškega tramvaja. To je bilo pač kričeče izrabljevanjc ljudi. Kakor se nam poroča, je stavka uslužbencev bila včeraj končana in je dosežen znaten vspeh. Seve štrajka ni vodila socialna demokracija, ampak vrli krščanski socialisti.
—	Ameriške novice. V Ely, Minn., je ponesrečil v rudniku Josip Koče, doma iz Poljan pri Kočevju. — V Clevelandu je umrl vsled srčne kapi Matevž Švigelj. — V Collinwoodu je umrl za jetiko Jakob Marolt, doma iz Bevk pri Vrhniki. — V Braddocku, Pa., je ponesrečil Jurij Adlešič v tovarni. Umrl je kmalu nato v bolnici. — V Leadville, Colo., je umrla Angela Košak iz Gorenje vasi pri Ribnici. — V Clevelandu je ponesrečil v elektrarni J. Dolenc, nahaja se v bolnici.
—	Strela je ubila na polju pri Pulju pastirja Franca Lorenzina.
—	Stavka zdravnikov. Na Nižje Avstrijskem so zdravniki na deželi sklenili, da pasivno resistenco nadaljujejo.
Ljubljanske novice.
lj Gospodu ravnatelju Jegliču se je bolezen toliko poslabšala, da je vsak trenutek pričakovati katastrofe.
lj Namesto venca na grob umrlemu pro-
štu dr. J. Kulavicu je odbor Leonove družbe podaril 50 kron za Jeranovo dijaško mizo. — 13og plačaj!
lj Na oklicih so: Viktor Fischer, krojaški pomočnik z Marijo Gortnar; Andrej Ogrizek, naslovni stražmojster z Marijo Golob; Martin Mihevc, kurjač Južne železnice z Elizo Kopač.
lj Na Prešernov spomenik je položil g. prof. Stritar venec z vizitko »Jos. Stritar.« lj Pevski zbor »Glasbene Matice« ima v
sredo, 23. t. m. ob 8. uri zvečer važno posvetovanje v vrtnem salonu pri Auru.
• Odlikovanje. Gospod Josip Prochazka, skladatelj in virtuos v Ljubljani, je dobil pri konkurzu, razpisanem od »Češke družbe za komorno glasbo« v Pragi za svojo novo delo »Kvartet za gosli, violo, violončelo in klavir« dve častni nagradi 600 K. Konkursa se je udeležilo 21 čeških komponistov.
lj Upravni odbor »Zveze slovenskih pevskih društev«. Na letošnji skupščini »Zveze slovenskih pevskih društev« izvoljeni odbor konstituiral sc je v svoji I. seji takole: Predsednik: profesor Anton Štritof; predsednika pevovodja: koncertni vodja Matej Hubad; zveznega pevovodja namestnik: Hilarij Bc-nišek; tajnik: Dragotin Šcbenik; tajnikov namestnik: Ivan Kocmur; blagajnik Ivan Dražil; blagajnikov namestnik: Fran Golob; upravitelj evidence slovenskih pevskih društev: Slavoj Lcbar; upravitelja evidence slovenskih pevskih društev nam.: Rado Šturm; odbornik brez izrecnega poslovanja: Ivan Zirkel-bach.
lj Izlet »Strokovnega društva tekstilnih delavcev v Ljubljani« na Šmarno goro sc je v
nedeljo vrlo dobro obnesel. Prihitelo je mnogo delavstva kakor tudi zastopniki bratskih društev od drugod. Pred sv. mašo vršilo se je predposvetovanje za II. vseslovenski delav-
ski shod. Udeležilo se je tega predposvetova-nja po svojih zastopnikih pet delavskih strokovnih društev. Debat so se udeležili tovariši Jeraj, Jeriha, Čebulj in I. N. Gostinčar. Pri cerkvenem govoru je krasno govoril g. dr. K r e k o lepoti slovenske zemlje in ljubezni naših prednikov do Boga, posebno Device Marije. Dokaz temu so bele cerkve po naših gričih in gorah, s katerimi so posvetili najlepše kraje svojim verskim čutilom. — Ob 1. uri popoldne se je vršil skupni obed pri g. Valentinu Cirmanu v Št. Vidu. Tov. Jeraj je kot predsednik društva napil zastopnikom društev in drugim udeležencem. Za njim je govoril I. N, Gostinčar primeren govor. Govorili so še: g. dr. Krek, tov. Čebulj z Jesenic, tov. Ivan Rode iz Mengša, tov. Herfort iz tovarne za lep v Ljubljani, tov. Anton Jeriha iz D. M. v Polji, sin in hčerka tov. predsednika Jeraja sta pa deklamirala dve jako lepi dekla-maciji. Zabavo je posetil tudi šentvidski župan g. Belec z gospo soprogo, ki sta bila živahno pozdravljena. G. Belec se je zahvalil za pozdrav in zatrjeval delavcem, da vedno pohiti rad v delavsko sredo in hoče tudi v naprej biti vedno naklonjen delavstvu. Nedeljski polet na Šmarno goro dokazuje, da kršč. soc. delavstvo napreduje. Dokazal je pa tudi lepo delavsko zavednost, ker so se slavlja udeležili brez vsake večje agitacije zastopniki delavstva na Jesenicah, Tržiču, Medvodami in D. M. v Polju.
lj Panorama Kosmorama. Kdor hoče videti naravne krasote onega dela naše Avstrije, ki meji na laško mejo ob južni Tirolski, naj ne zamudi ta teden obiskati panorame Kosmo-rame pod »Narodno kavarno«. Daleč po širnem svetu je znano Gardsko jezero s prekrasno okolico, leži med romantičnimi gorskimi skalnatimi skladi, a v dolini se nahajajo pokrajine z idiličnimi nasadi in šetališči. Tudi nekaj drugih mest in krajev vidimo, med njimi Trient, po katerem že davno steguje svojo roko grabežljivi Italijan. Vse slike so čisto izvedene. Za prihodnji teden se nam obeta tudi zanamiva serija: »Tužni Korotan«.
lj »Podporno društvo delavstva tovarne za lep« priredi dne 27. t. m. veselico pri Trčku, po domače Pod lipo na Selu. Spored: Tamburanje, srečolov, šaljiva pošta, korian-doli-korzo. Žačetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30 h.
lj Salezijanci. Slovesnost Marije Pomočnice pri Salezijancih Don Boska na Rakovniku v Ljubljani se vrši v sledečem vsporedu: Tridnevnica: Ponedeljek in torek 21. in 22. maja: Zjutraj: prva sveta maša ob 5. uri; druga ob tričetrt na 6.; tretja pred Najsvetejšim izpostavljenim ob četrt na 7.; do tričetrt na 8. premišljevanje in zadnja sv. maša. Zvečer ob tričetrt na 8. govor, litanije in blagoslov. — Sreda 23. maja: Zjutraj kakor v ponedeljek in torek. Zvečer ob četrt na 8. govor in blagoslov; ob 8. uri ako vreme ugodno, akademija v čast Mariji Pomočnici pri lurški kapelici. — Četrtek 24. maja: Zjutraj prva sv. maša ob 4. Ob polu 5. sv. maša pred Najsvetejšim izpostavljenim, skupno sv. obhajilo in nagovor so-trudnicam; ob četrt na 7. skupno sv. obhajilo in nagovor gojencem; ob polu 9. ura molitve; ob polu 10. slovesna sv. maša. Popoldne ob štirih ura molitve; ob 5. govor in ako vreme ugodno procesija s kipom Marije Pomočnice, darovanje sveč in milodarov za novo svetišče; blagoslov z Najsvetejšim.
lj Grofica Ledohovska, pospeševateljica afriških katoliških misijonov se je mudila te dni v Ljubljani s svojo spremljevalko. Prišla je iz Laškega in danes se je odpeljala na Poljsko, da bo v Krakovem predavala o napredku misijonov v Afriki.
lj Tatvini. Danes ponoči je bilo ukradenih v nekem prenočišču v Florjanskih ulicah trgovcu Sandalu iz Lipoglava v Istri izpod zglavja 400 K denarja. Policiji se je posrečilo, po dolgotrajnem preiskovanju, dobiti denar, kateri je bil najbrž od neznanega tatu podvržen v neko drugo posteljo. — Hlapcu Martinu Rifelnu je bila ukradena te dni iz zakljenjene šupe črna obleka, vredna 36 K. Osumljenec je znan.
lj Poneveril je 32-letni zidar Jakob Vidoni, ki je nazadnje bival v Brodu na Hrvaškem, 170 K, katero svoto je sprejel za delavce v Kočevskem okraju.
lj Umrli so: Ivan Kobal, ključavničar, 60 let, sv. Jakoba trg 4. — Štefanija Matjažič, po-streščkova hči, 10 mesecev. — Ivan Aleš, ključavničar, 23 let. — Leo Kovač, gostač, 60 let. — Josip Smolej, c. kr. gozdar, 70 let.
lj Kdor je zamenjal v sredo 16. t. m. od 9. do 11. ure zvečer v vinski kleti hotela »Union« črn klobuk, se prosi, da se javi pod naslovom »Kajtimar« poste restante, Kranj.
Razne stvari.
Najnovejše.
12 let stara deklica umorila svojegabrata. V Frankobrodu na M. je 12 let stara deklica zakonskih Jules zadavila svojega 10 let starega bratca in ga potem vrgla v vodo. Smrtni boj je trajal več ur, ker je deček vedno hotel rešiti se na breg, deklica ga je pa suvala v vodo z nekim drogom. Deklica noče povedati vzroka strašnega dejanja.
Sina ustrelil. V Bruselju je vseuči-liščni profesor Joly ustrelil svojega sina, ki se je v slabi druščini popolnoma pokvaril. Joly je bil aretiran.
I z p r c m c m b e v r e m e n a. V Španiji po nekaterih krajih zmrzuje in sneži. V Švici in na Bavarskem so povodnji. Na Angležkem so v nekaterih krajih tolike povodnji, da so razdrti železniški tiri.
Stavka železničarjev v Braziliji se širi.
Plin izpodrine elektriko. Pri določevanju razsvetljave za Oksfordsko cesto v Londonu, ki je za promet zelo važna, se jc
odločil mestni finančni odsek londonski za plin. Tako izpodrine torej plin elektriko.
Stavkarsko gibanje v Bosni še traja v Zavidovici, Bosanskem brodu, Zenici, Varešu, Tusli in Tujnici. Mir se zadnje dni ni kalil. Le v Ljubuskiju so udrli v prostor za nakupovanje tobaka in ondi razgrajali.
Soli manjka v Sibiriji. Vojni dogodki na Daljnem Vzhodu so preprečili v vzhodno Sibirijo uvoz raznega blaga, zlasti soli; zavoljo tega vlada sedaj v vzhodni Sibiriji velik nedostatek soli. Zaloga soli v državni ir-kutski solovarnici je pošla in četudi ista pridela na dan 1800 pudov soli (1 pud je 16:32 kg), vendar je to sedaj premalo. Prebivalci irkut-ske gubernije in Zabajkalja prosijo rusko vlado da bi jim čimpreje oskrbela 50.000 pudov soli.
Vpliv! potresa na studence. Iz Oaklanda poročajo: V Paraiso studencih postaja voda vedno toplejša, odkar se je pojavil potres v tej deželi. Takoj po potresu se je toplina vode zvišala za osem stopinj, sedaj je pa toplina zvišana nad sto stopinj. Potresni sunki so tudi odprli dva nova studenca v Montrose okraju. Voda v teh studencih je nenavadno mrzla. Ako ne bode komu preveč, naj omenimo, da se je eden teh studencev pričel ravno pod nekim salonom.
Kongres prorokov. V Londonu so imeli nedavno »proroki« kongres, kjer so ugibali o usodi, ki bo doletela zemljo tekom 25 let. Vsi so bili prepričani, da tekom tega časa gotovo propade svet. Samo tega niso mogli natančno določiti ali bo konec sveta 1829. leta ali 1931. Take proroke bi bilo treba zapreti v norišnico.
Ob mrtvaškem odru svojega soproga
48-letnega nadporočnika Antona Kischvvenda je zblaznela na Dunaju njegova žena. Odpeljali so jo v norišnico.
Nova Iznajdba. Neki nemški pomorski častnik je iznašel način, po katerem bo ob priliki vojske lahko ladjo zaviti v posebno in zelo dalekosežno meglo. Tako bo ladja za sovražnika nevidna in varnejša pred torpedov-kami.
Umoril 33 žen. V Maroškem mestu Ma-sakežu je umoril neki črevljar 33 žen. Pred sodnijo trdi, da jih je umoril zato, ker ga je jezilo lahkomišljeno žensko življenje. V njegovem stanovanju so našli 25 ženskih glav in vjiekem drugem skladišču še 16.
Odlikovan hrvaški častnik. V Inomostu je bil odlikovan pri vojaškem dvobojevanju artilerijski častnik Branko-Romanič, doma iz okolice Samobora, s srebrno svetinjo in častno diplomo.
Telefonska in brzojavna poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 22. maja. Ob 11. uri otvori predsednik sejo državnega zbora. Wastian inter-pelira o zadržanju sodnih oblasti proti slovenskemu časopisju na Kranjskem ln Štajerskem, ki tako brezobzirno nastopa proti Nemcem. — Dr. Ellenbogen interpelira pravosodnega ministra zaradi aretacije dveh trgovskih tehnikov v Celju. — Dr. P 1 o j interpelira železniškega ministra zaradi izobešanja narodnih zastav na lokalnih železnicah. — Dr. Spin-č i č interpelira vlado glede službe okrajnega glavarja v Podgradu, ki jo mora dobiti slovenščine vešč uradnik. Ko je še minister za deželno brambo Schonaich odgovoril na nekatere interpelacije, se nadaljuje izjavna debata o vladni predlogi.
Ministerski predsednik Hohenlohe izraža svoje veselje, da se vkljub vsem nasprotstvom in psovkam vendar nikjer ne pojavlja načelno nasprotje proti volilni reformi. Misel volilne reforme je jako napredovala in se vedno glob-je vrisuje v ljudsko zavest. Vsaka bojazen strank z narodnega stališča je neopravičena. Če se posreči v sporazumu s strankam! ustvariti volilno reformo, k! bi zagotovila narodnostno razmerje ua podlagi pravičnosti in popolne politične enakopravnosti, kako zelo bi se izpreinenili potem vsi narodnostni boji ln prepiri. Volilna reforma ne bi škodovala nobeni narodnosti, ampak bi okrepila pravno zavest. Razlike glede razdelitve mandatov so se že zmanjšale na majhno število in ministerski predsednik se trudi, da jih še bolj zmanjša. Pri tem se zanaša na lojalnost strank in na nepremagljivo silo misli volilne reforme. Te malenkostne diference v zahtevah števila mandatov, nikakor ne morejo onemogočiti prenovljenja domovine, izenačenja političnih pravic in narodnostnega miru. Ce se ne bi dalo zedinjenje doseči po kompromisu, je vlada trdno odločena, da nastopi s samostojnimi predlogi. Ministerski predsednik sodi, da bi z vseh strani države vesel odmev našla vest, da so se avstrijski narodi svobodno zedinili v enem najvažnejših vprašanj.
Dunaj , 22. maja. Govor ministerskega predsednika so vse volilni reformi prijazne stranke pozdravljale z velikim odobravanjem, le nemški nacionalci so godrnjali.
D u n a j, 22. maja. Jutri bo državna zbornica imela sejo, v kateri bo nadaljevala debato o Hohenlohovi izjavi In jo končala. V petek bo zbornica Izvršila volitev v delegacijo.
»SLOVANSKA ZVEZA« HRVAŠKEMU SABORU.
Dunaj, 22. maja* »Slovanska zveza« je poslala na predlog dr. Šusteršiča predsedniku hrvaškega sabora brzojavko, v kateri čestita najsrčnejše opoziciji k zmagi ln izraža željo, da bi sedanja domoljubna večina v saboru strla absolutizem in uvedla svobodomi-selnejo zakonodavstvo v prid napredku ln razvoju domovine.
»SLOVANSKA ZVEZA« RUSKI DUMI.
Dunaj, 22. maja. »Slovanska zveza« ]e brzojavila ua predlog dr. Šusteršiča predsed-
niku dume v Peterburg kot zastopnici naših slovanskih bratov v Rusiji z željo, da bi Bok blagoslovil njeno delovanje.
PRESTOLNI GOVOR.
Budimpešta, 22. maja. Vladar je v svojem prestolnem govoru danes naglašal veselje, da je zopet omogočeno zakonito sodelovanje vseh iaktorjev, navajal je predloge, ki bodo došle drž. zboru za ureditev proračuna, pri katerem se bo oziralo na kolikor mogoče nizko iztirjevanje zaostalih davkov, nadalje volitev kvotue deputacije, ureditev gospodarskih razmer s sosednimi državami, o dovolitvi vojaških novincev. Glede Hrvaške in Slavonije je izrazil željo za skorajšnjo ureditev finančnega razmerja ter je obljuboval, da se bodo varovale avtonomne pravice teh dežela istočasno z materijelnimi interesi ter da se bo gledalo na prosti napredni razvoj teh dežel, katere se tem trdnejše združi z ogrsko krono z enakovrstnimi institucijami. Prestolni govor je naznanjal razširjenje političnih pravic na vse sloje prebivalstva, predlogo o splošni volilni pravici, pri kateri se bo pagledalonato, da se ohrani in zagotovi narodnostni značaj Ogrske. Naznanjal je predloge o varstvu avtonomije, o zboljšanju plač nižji duhovščini ter je izjavljal, da bodo, ko zadobi predloga o splošni volilni pravici zakonito veljavo, razpisane nove volitve.
ČRNOGORSKI IZSELJENCI.
Trst. 22. maja. Črnogorski izseljenci, ki jih noče sprejeti ameriška vlada, so napadli urad A u s t r o - a m e r ic a n e in razbili vrata. Družba ima 300.000 K škode, ker Amerika ne sprejme izseljencev.
RAZMERJE Z OGRSKO.
B u d i m pe š t a , 22. maja. VVekerle pride na Dunaj, da se pomeni z avstrijsko vlado o gospodarskih vprašanjih, ki se vedno bolj poostrujejo.
SAMOUMOR GENERALNEGA MAJORJA.
Dunaj, 22. maja. Generalni major v p. Emil S c h w a b e pl. Kremshausen se je radi živčne bolezni danes usmrtil.
SRBIJA IN AVSTRIJA.
D u n a j, 22. maja. Danes popoldne kon-ferira srbski poslanik z grofom Goluchow-skiin o nadaljevanju trg. pogajanj Avstrije s Srbijo. Memorandum srbske vlade še ni došel.
PAPEŽEVO ZDRAVJE.
R i m , 22. maja. Sveti oče je že vstal in sprejel kardinala Merry del Vala. Najbrže sprejme tudi španske romarje, ki so prišli k beatifikaciji dominikancev. Msgr. Locatilli, ki nese nevesti španskega kralja dragoceno darilo Svetega očeta, je odpotoval v Madrid.
IZPREMENJENO VREME.
I n o m o s t, 22. maja. Iz raznih krajev Tirolske prihajajo poročila o novo padlem snegu. Sadna letina je uničena. Na raznih krajih se udirajo v dolino lavine in groze železnici. Na Arlbergu je sneg 1 m 60 cm visok.
B u d i m p eš t a . 22. aprila. V raznih krajih Ogrske je silna toča uničila vso setev.
Neapelj, 22. maja. Nad okolico se je utrgal oblak. Skoda je velika.
N e a p o I j, 22. maja. Blatna reka dela veliko nevarnost vezuvskim krajem.
NAPAČNI GAPON UMORJEN?
Pariz, 22. maja. Iz Peterburga poročajo: Osebe, ki jako dobro poznajo Gapona, pravijo, da tista fotografija, ki kaže mrtvo truplo Gaponovo, nikakor ni fotografija Gapona. To truplo je večje nego Gaponovo. Vse je baje samo nerodna zvijača ruske policije. Pravi Gapon živi baje v nekem samostanu.
NEMIRI V KAVKAZIJI.
Pariz, 22. maja. Iz Tiflisa se poroča, da so v Kavkaziji zopet izbruhnili veliki nemiri. Divizija vojakov je poslana tje.
MODRA KNJIGA RUSKA.
Peterburg, 22. maja. Da se bodo člani dume mogli poučiti o ruski politiki v Vzhodni Aziji, izda vlada »modro knjigo«.
SPLOŠNI ŠTRAJK.
B a n j a 1 u ka, 22. maja. Tu je splošni štrajk. Doslej je vse mirno.
T e m e š v a r, 22. maja. Stavbinski delavci so zopet pričeli z delom. Ostalo delavstvo še ne dela. Vsa garnizija je konsignirana.
BOMBA.
London, 22. aprila. V Saint Chartere je včeraj popoludne eksplodirala bomba, vsled česar so bile 7 osebam odtrgane noge; več drugih oseb je bilo lahko ranjenih.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračrci tiak 736'0 mm
21
22
Čii .pa-t.vanfn
Stanje barometru
» mm
9. ZVCČ. 29 0
7. *jutr. 2. pop.
73iJ'5 730 2
Tarape-ratur«
po Calsiju
98
VotroT!
Hoi>y
sl. jvzh.
6.4 17 6
sl. jug sl. sever
_obl._
megla pol obl.
|1f Hs'
49
»i 44.
Borzna poročil
fKpeditna banka1 v LJubljani.
Uradni kuril dunajske borze 21 maja 190«.
Kaloibenl papirji.
4*/, majova renta......
4'/, srebrna renta ... 4*/, avstrijska kronska renta 4*/, , zlata renta . . . 4*/, ogrska kronska , ... 4'/. , zlata .... 47, posojilo dežele Kranjske . t1;',*/, posojila mesta Spljet . . 4 V,'/. , , Zader . . ilit'l. bosn -taerc. žel. pos. 1902 . 4*/, češka dež. banka k. o. . . 4'/. , , , ž. o.
zast- pisma gal. d. hip. b. . 4 V/, pešt. kom. k. o. z 10*/, pr. 41/,*/, zast. pisma Innerst. hr. 41/,*/, , , ogr. cen. dež. hr. 41/,'/. , „ , hip. banke. 4*/,•/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4V,*/, obl. Češke ind. banke 4*/, prior. Trst-Poreč lok 4•/, prior. dol. žel. .... 3•/, , Juž. žel. kup. '/, V. 4l/i*/. avstr. pos. za žal. p. o.
Br.dk«.
Sročke od 1. 1860'/, ... , , , 1864 .... » tizske	....
tem. kreditne I. emisije II. ,
, ogr. hip. banke . . . , „ srbske i frs. 100 — , turške Basilika	srečke
Kreditne	,	. ,
Inomoške	, . ,
Krakovske	„	. ,
Ljubljanske	, ...
Avstr. rud. križa , Ogr. ... Rudolfove	,
Salcburžke	,
Dunajske kom. , Delni«.
južne železnice.......
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske , , .... Zivnostenske , . . Premogokop v Mostu (Brflx) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . .
Rima-Murdnyi......
Trbovljske premog, družbe Avstr. orožne tovr družbo Češke sladkorne družbe
Valila,
C. kr. cekin ....
20 franki......
20 marke.....
SevereignB......
Marke .... , . Laški bankovci ... Rublji . Dolar!i .
Dtn.i	BI »«o
95 60	96-80
99 66	99-75
99 90	100-10
ll8-	H8 20
90 75	95 96
114 20	1)4 40
99 15	100 15
100-60	IOV60
99 70	101 70
10050	101 50
99-75	100 20
«9 80	100 30
100 40	101-60
105 60	106 60
10020	101-20
100 —	100 20
100 —	100 25
100'—	101-
100-50	101-60
99 90	
•W60	100"
316 9 >	318 7r>
10045	101 45
200--	2f 2'—
284 -	286 -
156 53	lt8 60
290-	298-60
292 --	302
264 -	269 25
uo -	108-90
163 —	164 —
23 20	25 20
<:0 -	480-—
78 -	84--
«0 -	94--
58 -	64"-
49 -	60-7^
30 70	32 70
57 -	62-
68—	73-
»20 -	52960
13175	132 75
67625	677 25
1674-	1684 -
6'6'25	677 2 5
817 -	818 -
2«2-	243 -
657 -	fc63
575 10	576 10
2747	2'< 57 —
578 50	679 50
277	28<> —
609 - •	611 30
tei-	162'—
ii-34	11-38
19-' 15	19*145
23-«7	23-65
23^8	24-0o
117 276	117 475
95 65	95 75
253 -	2! 3 75
'•84	R-
Srednja včerajšnja temp. 9 9", nerm. 14 8°.
Organist
ceciljanec, tudi v posvetni godbi dobro izurjen, oženjen, obenem orglarski mojster in mizar, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi sprejeti orglarsko in cerkovniško službo. Spričevala in priporočila so ugodna na razpolago.	1063 3— i
Več pove upravništvo ^Slovenca".
Kuharica
stara krog 30 let, izvežbana v kuhinji in vsem gospodinjstvu, išče službe v mestu ali na deželi. Najrajši gre v kako večje župnišče.	1143 1-1
Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Kdor želi kupiti domačega sta-950 8 rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a. vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.
Iščem
1135 3-3
poslovodja
za trgovino z vsakovrstnim blagom in gostilno, nahajajočo se v Bregani blizu Jesenic n. S. na Dolenjskem. Reflektant mora biti oženjen brez otrok. — Pismene in ustmene ponudbe naj se pošiljajo na gosp. Eduard Presečky, trgovec Samobor, Hrvatska.
949 8 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroii, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ^izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
Naznanilo In priporočilo.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se usojam uljudno naznaniti, da sem se v kratkem naselil v Boštanju na Dolenjskem, kjer sprejemam vsa v 1148 7-3
podobarsko stroko
spadajoča naročilaj bodisi v marmorju in lesu.
Zagotavljajoč vsakomur najtočnejšo postrežbo se priporočam v prav obilna naročila ter beležim velespoštovanjem
Anton Štefic,
podobar Boštanj, p. Radna p. Sevnici. ©©©© © ©©©©©
Pozor Amerlkanci!
V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, postbno še za gostilno pripravna
1* isa,
pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron.
Več o tem se poizvč na Opekarski cesti št. 36.	1019 6
•aQQQ£3£MO£5»QQQQ£M;
t P1*' I— Farber,
štabni zdravnik v Gorici, zapisoval je vselej z naj-boljšimuspehomosebam, ^ katere so že dlje bolehale D 2371 na živcih 11 2 [j
§ železnato vino §
S G. Piccolija, dvornega založnika	f
W Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani,	W
UJ	Dunajska cesta.	O
(3 Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja	Q
jjj naročila z obratno pošto izvršujejo	[jj
r
Jakob Babnik
vodovodni inštalater in
Peter Žitnik
klepar
Poljanska cesta štev. 26
Ljubljana
se priporočata preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in slavnemu občinstvu, da izvršujeta vse
vodovodne naprave
in vsa
tr^r" kleparska dela.
Zlasti se priporočata za inštalacijo novih vodovodov, na novo pokrivanje in barvanje zvonikov, postavljanje strelovodov itd. -Previameta vsa dela in vse poprave, ki spadajo v instalacijsko in kleparsko obrt. — Vsa dela se izvršujejo točno ia po najnižjih cenah.	1152 2 2

Prodaja.
V davkarski občini in v trgu Radeče ob Zidanem mostu 1140 2—2
produ se zemljišče
obstoječe iz lepih stavbenih prosto* rov, njiv, senožeti in hrasto* vega gozda v skupni meri 5 ha, 45 a in 0 5 m 2. Stavbeni prostori leže tik ceste v Šentjurij in je posebno eden prostor, ki leži nasproti prostora za živinski semenj, ugoden za zgradbo kakšne prodajalne.
Plačilni pogoji ugodni. Proda se ves svet skupaj ali posamezno po parcelah. Ponudbe pošiljajo naj se na naslov: Josip Prosenc v Ljubljani, Sodnijske ulice štev. 6.
r
1
I
Primerna
birmanska
darila
za deklice in dečke
se dobe najboljše in najcenejše.
Največja izbera konfekcije za gospode in dame po znižani ceni.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5

I
I
J
S*_
$ prodajalne
na jezikovni meji v župni vasi
je tal^ej na predaj.
Išče se zanesljiv, izurjen kupec, ki ima vsaj 4000 kron premoženja, Pomoč osigurana. — Ponudbe treba poslati na	11,34 3-3
Katoliško pol. društvo Celovec, Pavličeve ulice 7
Klnematogru f sKe predstave
se vršijo vsaki dan
v hotelu ,,Ilirije", Kolodvorske ulice,
v zasebni dvorani, vhod z dvorišča.
Začetek točno ob 5., 6., 7., 8. in 9. uri; ob nedeljah in praznikih ob pol II. uri dopoldne, popoldne ob 3., 4., S., 6., 7., 8. in 9. uri. Vstopnina: I. sedež 25 kr., II. sedež 15 kr., vojaki II. sedež 10 kr., otroci v spremstvn staršev I. sedež 15 kr., II. sedež 10 kr. Za obilen obisk se priporoča lastnik
1151 3-2	D. Rovšek.
129« 142
^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
inica .celovcu. Akcilskl kaoital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200.000'-. Podružnic. « s p l
Podružnioa v celovcu.
KnpnJ« in prodaja vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev Is deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K
Zamenjava In »kakomptuje	Daje predujme na vrednostne pitpirje.
Izžrebane vrednostne papirje in vnovčt^jo Zavaruje srečke proti kurznl zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
JU' E.kompt (n Inkaaao menic >»	jM" Bonna. naroilla. >0
Podružnioa v SPLJET U.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.