CELJSKI TEDNIK Leto I. — Štev. 22. Celje, dne SI. julija 1948. Cena a din Poštnina plačana v gotovinC enotnost NASE partije JE NELOČLJIVA od bratstva in enot- nosti NASIH narodov in potem takem pada na nas CLANE ko- munistične partije jugoslavije, tem VECJA odgovornost, zato, tovariši, bodimo neusmiljeni do vseh odklonov V NASi partiji, CUVAJMO njeno enotnost in CiSTOST, ob vlad aj- MO cim bolj znanost marksizma-leninizma, gojimo osnovne lastnosti komunistov — kritiko in samokritiko, kot ENO NAJJACJIH OROZIJ komunistov pri vsakdanjem delu pravil- nega izvajanja partijske linije. Iz referata tov. Tita na V. Kongresu KPJ Naši delovni kolektivi so v kongresnih dneh še bolj dvignili produkcijo v Siorah presegajo obveznosti, ki so jjh prevzeli za desetdnevno medkongresno tekmovanje Predkongresno tekmovanje, ki se je razvnelo in doseglo svoj višek in naj- večje uspehe v zadnjih dneh, je dalo delavcem v železarni še večji elan. v iast V. Kongresu KPJ so ponovno vsto- pili v tekmovanje, ki bo trajalo 10 dni. Postavili so si še večje naloge, kakor pa v predkongresni dobi. v Martinaml 90 obljubili, da bodo povečali dnevno produkcijo za 3 tone železa. Prav tako so valjarji sklenili povišati za 3 tone dnevni delovni učinek, livarji pa za 2 toni. V električni delavnici so sklenili, da bodo v teh dneh napeljali električno razsvetljavo na prostor za staro že- lezo. V energetskem oddelku bodo pri- hranili 4 tone premoga dnevno. Tesarji so sklenili, da v teh dneh napravijo preko plana 10 vozičkov za ozkotirno železnico. Tudi zidarji niso hoteli ostati kar tako. Napravili bodo industrijski vodovod. V tehnični pisarni pa so ob- ljubili, da bodo poleg rednega dela na- pravili v čast Kongresu načrte za na- kladalne naprave na železniški postaji. Svoje obljube pa tudi častno izpol- njujejo. Ne samo to. V nekaterih od- delkih so daleč presegli zadane si ob- veznosti. Tako so v martinami 24. t. m. zvišali produkcijo, ne za 3 tone. kakor so obljubili, pač pa za 9,7 ton, dne 25. 7,7 ton. Največji uspeh pa so dosegli v ponedeljek dne 20. tega me- seca, ko so presegli produkcijo pred- videno po planu za 14.5 ton. Tudi v ostalih oddelkih častno izpol- njujejo svoje obljube. V livarni pro- ducirajo po eno tono več kakor po pla- nu. V energetskem oddelku pa prihra- nijo, kar so obljubili, po 4 tone pre- moga dnevno. -» Železničarji na celjski postaji so v dneh zasedanja V. Kongresa KPJ dosegli velike uspehe Velik tekmovalni polet v času zase- danja V. Kongresa KPJ je zajel tudi železničarje na naši po.staji. isklenili so, da bodo posebno skrbeli te dni za pre- koračenje plana, znižan.'e polne lastne cene in poleg službe redno hodili na prostovoljno delo. Prvi dan so prekoračili plan za 8 od- stotkov, 23. t. m. za 3 odstotke, 24 t. m. aa 6 odstotkov in 26. za 8 odstotkov. Nizke številke prekoračitve plana pa nam pokažejo, da je plan realen in da ga je težko doseči, torej so se za 8 od- stotkov preko plana morali pošteno boriti. Medtem so zniževali polno last- no ceno. Prvi dan Kongresa za 5 od- stotkov, drugi dan za 6 odstotkov, v I nadaljnih dneh pa za 2 do 3 odstotke. Prav aktivno so se udeleževali pro- stovoljnega dela. Kogar le ni služba ovirala, je pohitel v Babno na gradilišče zadružnega doma ali na ruševine v me- stu. Na prvi dan Kongresa je 9 članov opravilo 56 ur, med njimi je Kristan Kari sam delal ta dan 8 ur. Poleg red- ne službe opraviti še 8 ur težkega dela, ni kar tako, toda že drugi dan je imel posnemalcc.. Tov. Zalašček Mila in Se- lič Ivan, sta delala po 8 ur pri za- družnem domu, ostalih 17 članov pa je opravilo 80 ur. V soboto je samo 9 čla- nov podružnice opravilo 62 prostovolj- nih delovnih ur. V Opekarni Loznica-Žalec nov odbor sindikalne podružnice vzgledno izpolnjuje svoje naloge Mnagokral čitamo v raznih časopisih o delu in uspehih ie ah one tovarne, ali podjeija, ustanove itd. Nimamo pa še vsi dovolj vpogleda v delo in živ- ljenje v opekarnah, kako tam delavci živijo, kako delajo, kakšni so njihovi uspehi, kakšen je sam delovni proces itd. Zc večkrat sem imel priliko opazo- vati delo v opekarni in sem prišel do zaključka, da ni lahko, kot si morda kdo od nas misli. Oglejmo si na kratko delo v opekarni Ložnica-Zalcc Preteklo leto so bile norme za iz- delavo opeke še prilično nizke, letos so se zvišale za 16% od lanskih. De- lavstvo pa se trudi na vse načine, da tudi to predpisano normo prekorači. Zidna skupina prekaša dnevno normo za okoli 20%, to se pravi, da je za uro norma predvidena 2.500, a skupina z dobro organizacijo dela in s pridnimi rokami zviša to številko, do 2.700 pa tudi 2.800 in je že dospela do rekordne številke 3.000 komadov opeke. Važno je dodati k temu, da to delo ne oprav- ljajo samo moški, temveč tudi žene, ki prav nič ne zaostajajo za moškimi. 5ilo bi napačno omenili So skupino, pohvaliti je treba tudi skupino za ko- panje gline, ki mora vložili ves trud, da zadovolji potrebe strojev za suro- vinami, ker vse delo zavisi od te sku- pine. Ce bi kopači ne pripraviH dovolj gline, bi ne mogla skupina zidakov prekašali norme. Vprašal sem tovariša upravnika, ka- ko to, da tako prekoračijo normo.. Po- vedal mi je, da pri tem nosi največ zasluge sindikalna podružnica. Pri nas je dobra sindikalna podružnica in nje- no vodstvo, pa zato ni takšnih težav in ni problema, katerega ne bi rešila podružnica sama. Se ob občnem zbo- ur so nekateri prikazovali težkoče, da jih ne bo mogoče premagali, da ni- smo sposobni. A sedaj vidimo, novi od- bor je vse drugače prijel za delo, kot stari. Visoko je dvignil zavest naših delavcev. Strokovno delo je dobivalo vedno večji polet. To pa še ni vse. Dobro so zajeli tudi delavce v kul- lurno prosvetno življenje. Pred par dnevi smo videli na odru večinoma igralce — delavce tiste, ki pečejo ope- ko, kopljejo glino itd. Novi odbor je hitro z naglimi ukrepi popravil to, kar je zamudil stari odbor. Vključil je ves delovni kolektiv v ak- tivno delo in pokazal kaj zmore dela- vec, vsem onim, ki so prej govorilii, da v opekarni ni mogoče zboljšati stanja. Na proslavi v čast V. kongresu KP) so nagradili 27 tovarišev, ki so se najbolje izkazali v delu, takih ki so naj- več prekašali norme v zadnjih mese- cih. Na gradilišču zadružnega doma v Medlogu je dosti prostovoljcev dokazalo veliko zavest in požrtvovalnost Zadružni dom v Medlogu, oziroma na 5abnem bo v nedeljo pod streho. Kakršen je, kot eden največjih v Slo- veniji, je zahteval za dograditev mnogo truda. Dež, pa tudi razne tehnične tež- koče so ovirale, da ni bH dograjen do 25. t. m., kakor je bilo objavljeno. Pri gradnji in prav tako pri zbiranju ma- teriala so prostovoljci pokazali, kako razumejo potrebo po socialistični pre-r obrazbi naše vasi. Ve|ike množice prostovoljcev so posebiK) zadnje tri. tedne zelo požrtvovalno delale. Kakor povsod so se tudi tukaj izluščili iz mase prostovoljcev najboljši, najaktiv- nejši in zato je prav, da jih spoznamo vsi, da bi tako dobili še več posne- malcev, ki bi se od njih učili. Med najboljšimi lahko omenimo 61 letnega Vidica Franca, upokojenca, ki je dosedaj opravil 170 pro .tovoljnih de- lovnih ur, posebno ga pa odlikuje'to, da delo, ki mu je odrejeno vedno prav vestno izpolni. Pukelj Filip je opravil dosedaj nad 460 prostovoljnih ur. Ker dosedaj še ni bil sprejet v OF mu bo to brez dvoma. pripomoglo, da bo lahko postal član Osvobodilne tronte. Da je delo potekalo vsaj do neke mere tako uspešno, imata največje za- sluge organizatorja dela Kremenšek Alojz in Vučko Ivan. Prvi ima od 27. marca sem nad 400 prostovoljnih ur, drugi pa je vestno skrbel za dobavo lesa in materiala, organiziral prevoze in delovno silo. Pri delu so se dobro izkazali tudi kmetje: Klinar Franc, iz Ložnicc, Hri- bernik iz Babnega, Lipovšek Franc, Švagula Ivan, Nahberger Jože in Čre- možnik Peter, ki so poleg vsega kmeč- kega dela prevozili s konji precej gramoza. Najboljši med njimi pa je bil prav gotovo Oder Martin, voznik iz joštovega mlina, ki je sam opravil nad 50 voženj. Kot celota se je zelo aktivno ude- leževala dela mladina iz vrtnarske šole v Medlogu, prav tako tudi pionirji iz Ložnice. Izmed žena iz Ložnice, je bila najbolj aktivna Šmigovc Ivanka, ki ima dosedaj nad 160 prostovoljnih ur. Tudi organizacija AFZ v Medlogu je bila precej agilna, za kar ima največ zaslug joštova Darinka pa tudi Lešnik Sabina. Največji delovni efekt je dosegel prav gotovo Tamše Kristijan, ki je sa- mo v enem dnevu izkopal 10 m* gra- moza, 6 m* natovoril in pripravil 2 m' za otvoritev gramoza. V čast V. kongresa KPJ je izrabil svoj letni do- pust na gradilišču, kjer je delal zelo požrtvovalno. Zelo agilen je bil tudi Tome lernej, vratar v Mohorjevi tiskar- ni, ki je kljub temu, da je invalid, delal zelo požrtvovalno in dosedaj opravil čez 80 ur. Med zidarji so bili najbolj marljivi Bratina Franc, Sešljak Franc, Tržan Franc in Peternel, ki so delali dnevno čez 12 ur. Pa tudi Cerne Franc, Dušak Jože in železokrivec Strašek Leopold, so bili zelo požrtvovalni. Prav tako Pavlic Drago, doma iz hrvatskega Za- gorja, ki je delal pri betonskem me- šalcu dnevno 16 ur. Dobrih aktivnih delavcev in prosto- voljcev pa je še več, Rudič Ante, Pi- pan Franc, ki ima dosedaj že 240 ur, nadzornik Kumer Franc in drugi. Svetli primeri pa ne ostanejo osam- ljeni. Množice prostovoljcev se vedno večajo, delajo vedno bolj marljivo. v medsebojnem tekmovanju se merijo, kdo bo z delom dokazal več preda- nosti domovini, Titu in Partiji. SKOJ je dosedaj v Celju uspešno vodil mladinsko organizacijo v tem času, ko naša slavna Partija pregleduje na V. Kongresu rezultate svojega dela, ko potrjuje pravilno de- lovanje svojega vodstva pri izgradnji socializma, je prav da tudi mi pregle- damo delo in uspehe org..nizacije, ka- tero vodi Partija — da pregledamo de- lo SKOJ-evske organizacije v Celju. SKOJ ni danes ničesar tujega naši mladini. Po vseh naših tovarnah, pod- jetjih, ustanovah in na terenu so gru- pe SKOJ-a, ki vodijo našo mladino, Vsak mladinec, vsak brigadir ve danes da lahko postanejo člani SKOJ-a le naj_ boljši in najbolj predani mladinci. Ka« kor v vojni, tako tudi sedaj komunistič- na Partija posveča še prav posebno skrb SKOJ-u, ki ima kot avantgarda mladinske organizacje najboljši stik z vso delovno mladino in je neizčrpen vir mladih delovnih sil za izgradnjo socia- lizma. Ze v predvojni dobi so se naši mladi SKOJ-evci tudi v Celju borili za zrušen je starega kapitalističnega reda, borili so se zato, da mladini prikažejo trhlost in izkoriščanje kapitalistov, ter jo pripravljajo za borbo proti njim. Njih uspehi takrat niso izostali. Leta 1941., ko je dala KP pod vodstvom to- variša Tita poziv narodu za borbo proti okupatorju je bil SKOJ prvi na čelu mladine, ki se je odzval pozivu naše slavne Partije. Iz borbe nam je vsem poznan znani mladi borec in partizanski pesnik Kajuh iz naše I. gaimnazije, ki je bil borec za boljše žvijenje naše mla- dine že v stari Jugoslaviji in je svoje mlado življenje daroval za dobrobit na- še mladine v času narodno-osvobodilne borbe. In ne samo Kajuh, Se mnogo drugih mladih komunistov je darovalo življenje za to, kar ima mladina danes, in to je mlado ljudsko državo, ki se dnevno bori, da bi bilo na5i mladini življenje čim lepše. Tako kot v času borbe se je naša mladina tudi sedaj odzvala pozivu na- še Partije za izgraditev socializma v državi. Uspehi naše mladine tudi sedaj v času gradnje socializma govore, da je mladina na čelu s SKOJ-em i>rivalno razumela poziv Partije in se je v celoti vključila v borbo za izvedbo naše pet- letke. V letu 1945 je bila prva naloga čla- nov SKOJ-a, da organizirajo in vklju- čijo v mladinsko organizacijo vso mla- dino, tako tovarniško, dijaško, vaje- niško in kmečko. Ta naloga ni bila lahka, vendar jo je SKOJ-eA'ska orga- nizacija zadovoljivo izvedla, .^aj je da- nes v LMS vključene 95 odstotkov mladine. Izven organizacije je še del nezainteresirane mladine s katero pa mora danes SKOJ-evska organizacija še posebno delati in vključiti 100 od- stotno mladino v organizacijo. Tudi pri ostalih nalogah, kot so iz- vedba agrarne reforme, obnova poru- šene domovine, pri izvajanjih setve- nih planov, v davčni politiki je mladi- na s svojim delom dokazala in potrdila pravilnost linije Partije. V letu 1948 je mladinska organizacija) pod vod- stvom SKOJ-a in Partije prvič organi- zirala brigado mladih prostovoljcev za gradnjo proge Brčko—Banoviči. Bri- gada v kateri je bilo ena tretjina čla- nov SKOJ-a dve tretjini pa najboljSih mladincev se je vrnila nazaj v Celje kot udarna brigada. Delo teh članov SKOJ-a in najboljših mladincev briga- dirjev je uspelo. Z delavnim elanom, katerega so prinesli s proge, so odšli v naše tovarne in podjetja ter Sole in so s široko agitacijo in populariacijo o uspehih na progi dosegli, da je mladin- ska organizacija v letu 1947 v Celju odposlala na progo Samac—Sarajevo preko 800 svojih najboljših fanov in formirala 8 mladinskih brigad, kate- re so se vrnile s proge vse udarne in ena celo 2 krat ena pa trikrat udar- na. Tudi v letošnjem letu je že odšlo iz mesta na deiovne akcije LMS preko 500 mladincev v 3 brigadah, od katerih je vajeniška brigada že 1 krat udarna. Ne samo brigade na delovnih akci- jah, tudi produkcijske brigad3 v naših tovarnah s svojimi uspehi dokazujejo, kako se mladina aktivno vključuje v borbo za izvedbo naše petletke. Ko so se začele formirati prve mladinske ste-- Vilke v naših rudnikhi so že tudi člani SKOJ-a začeli formirati prve mladin- ke prodvikcijske brigade v naših to- varnah. Do sedaj je v kovinski in- dustriji v Celju organiziranih 27 mla- dinskih brigad s 150 mladinci, v tek- stilni industriji sta zaposlena v briga- dah 102 mladinca, v gradbeni stroki pa 108 mladincev. V teh brigadah je za- jeta naša najboljša mladina, ki dnev- no presega normo od 10 pa do 70 od- stotkov. Tudi na naših šolah, od leta 1945 pa do danes, lahko ugotovimo po uspehih dijakov in vajencev, da mladina ra- zume našo borbo za čim več in čim boljši .-strokovni kader. Tudi tu slede člani SKOJ-a s svojim vzgledom tn dajejo ostali mladini pobudo za čim načrtnejši študij z organiziranjem raz- ličnih krožkov. Ena najvažnejših nalog, ki se po- stavlja že od leta 1945 pa do danes pred mladinsko organizacijo je pre- vzgoja naše mladine v marksističnem duhu. Neizpodbitno je, da je mladina v tem pogledu že naredila velik napre- dek. Zato so nam dokazi vsi delavni uspehi naše mladine, ki dokazujejo vso predanost naše mladine Partiji in Titu in izgradnji socializma. Res je, da se še v marsičem delajo napake tudi s strani članov SKOJ-a predvsem v oz- kosti do mladinske organizacije, vendar te napake niso niti tako nevarne, da bi kakor koli zavrle polet naše mladine. Ti člani SKOJ-a kakor tudi ostali se morajo zavedati, da je predvsem potre- ben študij in učenje za odpravo takih in stičnih napak. Z načrtnim študijem, tako po SKOJ-evski organizaciji, kot px) mladinski, se bo ideološki nivo naše mladine dvignil in se bo mladina znala boriti z vsemi reakcionarji, ki še sku- šajo nekatere nezavedne mladince pri- tegniti v krog in jih odtegniti od bor- be za izvedbo socializma. Da se mladi- na zna boriti proti takim elementom je dokazala že v marsikaterih primerih. Da je danes naša SKOJ-evska orga- nizacija dosegla tako velike uspehe v vodstvu naše mladino jo pa zasluga na- še Partije in njenega vodstva. Da pa dokažemo zaupanje v našo Partijo in njeno vodstvo, moramo doseči nasled- nje: da bo Partija lahko iz naših vrst črpala) nov, zdrav in revolucionaren kader, da bomo lahko dali Partiji, do- brih, zdravih in predanih mladih ko- munistov moramo razširiti naše vrste, vključevati v vezo komunistične mla- dine vedno nove in rove vrste naj- boljših mladincev. S pravilno vzgojo vse mladine bomo to dosegli. Da bomo tako še močnejši pomočnik naše slavne Partije pri izvajanju petletnega plana za izgradnjo socializma. Govej&ek Darinka Borba za kvalitativno produhcifo v Cinkarni. Delavci v valjarni so pravilno razu- meli, da se danes ne borimo več samo za kvantitativni porast produkcije, tem- več tudi za kvalitativni. Se posebno pažnjo je polagal kolek- tiv pri valjanju cinkovih plošč, katere se uporabljajo za izdelavo autopijskih plošč, katerih potrošnja je z ozirom na naš tisk vedno večja. Danes Cinkarna v Celju zalaga vse tiskarne v Jugoslaviji z autotipijskimi ploščami, ker je pro- dukcija istih vedno večja. • Dasiravno je bil plan produkcije v brusilnici autotipijskih plošč za 1 tono povečan, je kolektiv tega oddelka že dne 26. julija presegel mesečni plan za 14,77 odstotkov. In če vprašaš danes delavca pri brusilnem stroju, kako je to mogoče, ti bo odgovoril: »Zaradi te- ga, ker nam daje valjama boljše izde- lane surove plošče.« »Cim boljše plošče prejmemo iz valjarne, tem večje veselje imamo pri brušenju.« Tako danes kolektiv valjarne s ko- lektivom v brusilnici dela na tem »čim več produkcije in čimboljšo produkcijo« Produkcijski plan v cinkovem belilu je bil veliko višje postavljen v primer- javi s predvojno produkcijo. A kolektiv tega oddelka se ni ustrašil, nasprot- no, zadal si je nalogo, da mora tudi ta produkcija biti ne samo dosežena tem- več tudi prekoračena. To se je tudi zgodilo vse mesece letošnjega leta. V juliju je bil plan dosežen za 100 odstotkov že dne 28. in kolektiv je zagotbvil, da bo mesečni plan prekora- čil najmanj za 12 odstotkov. stran 2 CELJSKI TEDNIK Leto I. — Ster. 22. Skrb ljudske oblasti za zdravljenje nepremožnih Naša nova zdravstvena zakonodaja je v vseh svojih panogah prežeta z du- hom socialističnih pridobitev narodno- osvobodilne borbe, nove družbene in politične ureditve. Dobila je v naultrebi.o. Uvidela bo, da je tudi ona, dio osvoboditve zaostala in zapo- stavljena žena, danes enakopravni člen v veliki verigi ljudi, ki grade in ob- navljajo svojo domo«rino. Čitalnica naj bi ne bila izposojevalnica knjig, ampak rdeči kotiček. Da razbijemo ozkost organizacije je nujno, da odbore na terenu poživimo, da odpravimo nerazgibanost in enolič- nost, česar posledica je bila, da je ce- lotno organizacijo na terenu predstav- ljalo le nekoliko najbolj delovnih žena. Organizacija bo dobila pravi smisel le tedaj, če bo zbrala okoli sebe vse žene, ki še niso vključene v ostale masovne organizacije, jim nuditi moralno pod- poro in pomagala predvsem pri vzgoji otrok. Po tem vprašanju, ki življenjsko zadene vsako mater, jo bomo uspeli pritegniti v aktiv »mati in dete«. Ti aktivi so nujno potrebni predvsem v mestnih četrtih, Gaberju, Novi vasi in Pečovniku. Tam, kjer je organizacija že šibka, nevidna, pa naj bi bila predvsem težnja za aktivi, kjer bi žena na kon- kretnih nalogah čutila potrebo po vod- stvu. Zdravniške posvetovalnice, ki že obstojajo na teh terenih naj bi dale že- nam osnovo pri njihovem delu. Kjer so navdušene ?a kultumo-prosvetno delo naj bi vse zainteresirane zbrali v ak- tivih, najsi bo bralnem, literarnem ali dramatskem. V Medlogu, kjer je kul- tumo-prosvetno delo že precej razgi- bano, bi ta aktiv dosti pripomogel pri prosvetljevanju žene na vasi in kre- pitvi zadružnega življenja. Odbomice pa poleg skrbi za aktive ne smejo pozabiti na ostalo delo, skušajo naj v različnih oblikah dela zajeti vse 2 one. Zavedajoč se, da je žena važen faktor pri graditvi petletnega plana, se ple- num ni zadovoljil z doseženimi uspehi dela,, temveč j e sprej el nove delovne obveznosti, ki bodo izvršene v dveh me- secih v čast V. Kongresu KPJ: Organizirale bodo čitalnico in pravno posvetovalnico za žene, Postavile 5 aktivov »Mati in detet. Obnovlile bodo 4 krajevne odbore Antifašistične Fronte Zena. Upeljale sistematični študij pri Okraj- nem in terenskih odborih. Nudile bodo vso pomoč pri graditvi in opremi zadružnega doma. Krajevni odbori bodo sestavili svoj krajevni plan, ki bo v skladu z okraj- nim planom. P. M. , V zadnji številki najavljena otvoriter zadružnega doma r Med- logu je bila zaradi objektivnih težkoč preložena. OTVORITEV ZADRUŽNEGA DOM A V MED- LOGU BO V I^EDELJO 1. VIU. OB O. DOP. Zbiranje članstva sindikalnih podružnic in ostalega prebivalstva Celja bo ob 8. uri zjutraj na Glaziji, odkoder krenemo na gradilišče v povorki. Popoldne bo ob zadružnem domu ljudsko rajanje. V počitniških kolonijah si nali malčki krepijo zdravje in prido- bivalo novih sil za učenje Kaj delajo naši pionirji v Vitanju V Roloniji se telesno in duševno krepimo Tako so z zelo velikimi črkami napisali celjski pionirji na enem iz- med letakov, razobešenih v obeh vi- tanjskih šolah, ki sta se v začetku ju- lija otresli počitniške dremavosti. Od tedaj, ko sta se sredi trga ustavila dva veika avtobusa z blizu 100 pionirji, je mirno Vitanje pod vznožjem Pohor- ja dobilo nov, mladosten prizvok. Otro- ci so prinesli pesem, smeh in vedrost, ki je lastna samo njim. In dnevi tri- tedenskih počitnic jim minevajo v spon- tani manifestaciji njihove radosti do življenja. »To jim je lepK>,« pravijo Vitanjčani, kadar pionirji s pesmijo korakajo skozi vas. Starejši jih gledajo z zadovolj- stvom, vitanjski pionirji pa so tudi kmalu premagali prvotno zadrego in vedno v večjem številu delijo radost pri igri in izletih s celjskimi tovariši. Domotožjeje izginilo Takoj ob prihodu razpoloženje pi- onirjev ni bilo ravno najboljše, ker so morali ostati v svojih sobah. Tisti prvi trije deževni dnevi z mrzlim vetrom, ki je pihal s Pohorja, so krivi, da so nekateri začeli pogrešati svoje mame. Toda to so bila le trenutna razpolo- ženja. Najbolj močno je bilo domotožje pri Marjetki, ki se je ob spominu na mamo bridko razjokala, da so njene to- varišice morale uporabiti vso nežnost, preden se je zopet nasmejala. Kako Je Marjetka oživela v prvem sončnem dnevu! Od domotožja in solz ni ostalo nobenega sledu. Ob prvem tabornem ognju pa je v vlogi »Gospe« in »Miška« spravila v smeh vse pionirje in goste. Dobra volja, dober tek in dobra kuha- rica — vse to je pripomoglo, da je do- bila rdeča lička. In ko se je po dveh tednih ponovno tehtala, je tehtnica skočila kar za 2,20 kg v njeno korist! Tako je večji del pri vseh pionirjih. Res, kuharica v koloniji zna pripraviti jed tako, da zmeraj bolj tekne. Zato je odjemalcev za dodatek pri razde- ljevanju obrokov vedno več. Vse gre odlično v slast: od juhe, zrezka, pri- kuhe do borovnic. Da borovnice! Kako teknejo pionirju po popoldanskem po- čitku, potresene s sladkorjem! Nikdar ne ostane za njimi drugega kot rdeč- kasto-modre lise okrog ust. In gobe, ki jih sami naberejo na izletu, so bolj- še kot meso —. Dober pionir ^ dober učenec! to je eno izmed starih gesel, katerega so napisali še pionirji, učenci šole, v kateri je sedaj kolonija. Velja pa tudi za celjske pionirje, ki so tu predvsem na oddihu in radi pojejo: Prav luštno je res na deželi! Njihovi nasmejani, od sonca ožgani obrazi pa povedo to že brez besed. Lepi dnevi jim ponujajo brez števila zanimivih izletov v okolico Vitanja. Bele poti med travniki vodijo v go- zdove in planine; sprehodi in izleti so priljubljena zabava pionirjev. Ker pa niso prišli v Vitanje samo zato, da se debeli j o, uporabljajo vsak sprehod za poglabljanje svojega splošnega znanja. V prvih dneh so se seznanili z zgodo- vino Vitanja. Govorili so o stari rimski naselbini Upalo, o dobi turških vdorov, o časih, ko so vitanjski kmetje tlača- nili graščakom in drugo. Z velikim za- nimanjem so sledili zgodovini Vitanja v času narodno-osvobodilne borbe, ka- tero je prinesla tja 14. divizija. Obiskali so nekatere kraje borb, in počastili gro- bove padlih junakov, ki so jim priborili lepšo mladost. Ob drugi priliki so se pogovorili o vrstah lesa, ki je glavni vir dohodkov tukajšnjega prebivalstva in naše na- rodno bogastvo. Neštevilne brzice ^n- dinje so sprožile pogovor o vodi in nje- nem izkoriščanju. O gradnji hidrocen- tral, elektrifikaciji v petletki, o vodnih poteh in prometnih sredstvih. Delavci na njivi so dali povod za razpravo o kakovosti zemlje, o obdelovanju polj in kmetijskem orodju. Ob vsakem izletu so se pojavile nove zanmivosti in nova vprašanja. Odgovori na vprašanja, ki se sama pojavijo v otrokovem opazo- vanju in iskanju, pa so najboljša šola. Dober pionir Je ved- no tudi dober tovariS tudi to ni napisano samo v spalnicah celjskih pionirjev, temveč vedo že iz- ven kolonije. Prvi dan po dežju, je četa pionirev napravila sprehod preko travnikov. Kmetje so izkoristili lepo vreme in zgodaj zjutraj pokosili. Ko so prišli na travnik naši pionirji, je bilo sonce že visoko in travo je bilo treba obrniti. Na enem izmed travnikov je obračala košenino stara ženica sama. Pionirji so opazili, da s težavo dela. Spomnili so se svoje obljube o tova- rištvu in ji ponudili pomoč. V pol me so raztrosili vse seno, s katerim bi se stara ženica ukvarjala vse popoldne. Gin j ena je pripovedovala pionirjem o svojem trdem življenju, o edini kravi, za katero je vzela v najem pokošeni travnik in kar ni mogla najti dovolj besed v zahvalo za uslugo. Otroci so bili s seboj zadovoljni. »Mi smo pionir- ji in zato vedno tudi dobri tovariši,« so ob slovesu povedali ženici. Kmalu po- tem so pomagali kmetu v dolini Hu- dinje pri tlačen ju sena, deklice pa so oplele vrt vitanjske organizacije anti- fašističnih žena. S Titom^ za domovi- no - naprej! zadoni vsako jutro iz sto grl pri dvi- ganju zastave, ko je zbran ves pionir- ski odred »Slavka Slandra«. Tedaj se pomenijo o vsem, kar bo njihova dnev- na naloga in zabava, iznašajo predloge in želje. Zlasti živahen je bil zbor minuli ponedeljek. Iz nedeljskega ča- sopisa so pionirji izvedeli, da so tudi posamezni pionirski odredi prispevali k zbiranju ljudskega posojila, ki je že preseženo. »Tudi mi bi radi podpisali« se je sli- šalo iz vrst »toda od kod naj vzamemo denar?« >Denar bomo zaslužili,« so se končno zedinili. »Nabrali bomo borovnice, jih prodali, denar pa dali za posojilo«! Čete so si takoj napovedale medse- bojno tekmovanje, katera bo več na- brala. Vzeli so s seboj v gozd same velike lonce, da je kuharica kar majala z glavo. Ko pa so se vrnili s polnimi posodami, so zmajevali z glavo še osta- li. »To so pionirji«, je šlo od ust do ust, »kar 50 kg v enem popoldnevu!« Pionirji pa so sijali od zadovoljstva. Ko jim je tov upravnik izplačal 500 di- narjev so se obvezali, da bodo nabrali še toliko in na prvi dan zasedanja V. kongresa KPJ vpisali posojilo v zne- sku 1000 dinarjev. V sredo so prižgali zadnji taborni ogenj, kajti le še nekaj dni počitnic je ostalo. Slovesnosti ob ognju se je ude- ležilo mnogo vitanjskih pionirjev in starišev, častno mesto pa so zasedli udarniki iz Kladivame, da skupno z najmlajšimi proslavijo veliki dan za- sedanja V. Kongresa KPJ. Pionirji so jih v svoji sredi prisrčno pozdravili. Iz lastnih prihrankov so jim pripravili skromna darila in obljubili, da bodo po njihovem vzgledu vložili vse sile T delo za izpolnitev plana s tem, da bodo v novem šolskem letu postali do- bri učenci. * Župnik iz Dobrne in skupina špekulantov ter prevratnikov pred sodišoem V sredo in četrtek se je zagovarjala pred okrožnim ljudskim sodiščem v Ce- lju, skupina ljudskih škodljivcev in protidržavnih elementov. Glavni kri- vec je bil Urleb Franc — župnik iz Dobrne, ki je v sovražnem razpolože- nju do ljudske oblasti zagrešil vrsto prestopkov in bil tako postavljen pred ljudsko sodišče. Njegovo sovraštvo do naše družbene ureditve, ga je privedlo tako daleč, da se je povezal preko tret- je osebe s skrivači, ter jim kot duhov- nik dajal moralno oporo, nasvete in jih bodril. Od soobtoženca Flereta, trgovca v Dobrni je prejemal tajne letake o ne- kakšni vojski kralja Matjaža in njenih namenih. Priznal je tudi, da je vedel, da je soobtoženi Flere povezan z špi- jonom Snojem, pri katerem je dobival navodila. Župnik je tudi razširjal pre- povedano knjigo »Fatima« uporabljal spovednico in prižnico v protiljudske namene. Za svoje prevratniško in protiljudsko delo je bil obsojen na 5 let prisilnega dela z odvzemom prostosti, ter na za- plembo celotnega premoženja. Drugi obtoženec je Flere Anton, bivši trgovec v Dobrni. Bil je v povezavi z že obsojenim špijonom Snojem in po nje- govih direktivah pričel z organizacij- skim delom v cilju, da organizira druž- bo, ki bo imela namen rušenja državne ureditve FLRJ. Razširjal je letake, na vsakem mestu kritiziral ljudsko oblast itd. Poleg tega pa je tudi kot trgovec iz- razito deloval v škodo ljudstva. Po os- voboditvi je prikril mnogo artiklov ga- rantirane preskrbe, imel knjigovodstvo tako urejeno, da je lahko z blagom na razne načine špekuliral in ga odtego- val ljudstvu. Pri tem poslu pa mu je vemo pomagala njegova žena, ki je vedela za vse njegovo početje. Hra- nila sta tudi precejšnje vsote denarja iz stare Jugoslavije in prav tako iz Nedičeve Srbije. Oba sta pritegnila v svoje špekulantsko delovanje še pomoč- nico Sevšek Pepco, ki je nagovorila uslužbenca KLO Barle Danijela, da ji je žigosal karte za sladkor, te ga tako od- tegnila ljudstvu Obtoženi Flere Anton je bil za svo- je prevratniško delo kaznovan z odvze- mom prostosti s prisilnim delom petih let in zaplembo celotnega premoženja. Njegova žena na eno leto poboljševal- nega dela, pomočnica Sevšek Pepca na 6 mesecev poboljševalnega dela. Barle Danijel pa na 4 mesece poboljševalnega dela. Poleg gornjih sta sedeli na zatožni klopi tudi bivša trgovka Zdolšek Emi- lija in Saj ko Julij ana. Prva zaradi špe- kulacije ker je kot trgovka odtegnila precejšnje količine blaga garantirane preskrbe. Blaga v vrednosti 24.000 di- narjev, ter 50.000 dinarjev gotovine je imela skritega v St. Jurju pri šivilji Saj ko Julij ani, vse v namenu, da z njim špekulira in tako bogati na račun delovnega ljudstva. Saj ko Julij ana je poleg tega, da je skrivala blago Zdolšek Emilije, kar je protizakonito, tudi razširjala prepove- dano knjigo »Fatima«, za kar jo je na- govoril prvoobtoženi župnik iz Dobrne. Poleg tega je na vse načine kazala so- vraštvo do ljudske oblasti — za to nje- no početje je kriv predvsem župnik, ker jo je s svojo propagando popolno- ma preslepU. __ Obtožena Zdolšek Emilija je kazno- vana z 9 meseci prisilnega dela ter od- vzemom prostosti in zaplembo celot- nega premoženja. Saj ko Julij ana pa na 6 mesecev po- boljševalnega dela. Pionirji iz počitniške kolonije v Bakru nam pišejo Pionirji okraja Celje - okolica smo v počitniški koloniji v Bakru ob morju. Vseii pionirjev nas je 46. Prva naša na- loga ob priliodu v kolonijo je bila,, da smo si uredili dom. Čeprav smo tukaj šele en teden, smo si že ogledali mno- go zanimivega. Prvi za nas najvažnejši dogodek je bil obisk velikega tovorne- ga parnika »Kozara«, ki je že nekaj dni zasidran v bakarskem pristanišču. Parnik je dolg 107 m, širok okrog 20m. Nanj natovorijo do 7500 ton. Dve tre- tjini parnika je bilo že v vodi. S po- sebnim zanimanjem smo opazovali, kako so ladijski žerjavi s pomočjo ve- likiti škripcev dvigali ogromne tovore lesa in ga spuščali v globino parnika. Z dovoljenjem kapitana smo si smeli ogledati parnik. Mornarji so nas v po- sameznih skupinati vodili po parniku in nam razkazovali vse naprave. Po žclezniti stopnicah smo se spustili v globino parnika tako, da smo bili 6 m pod morjem. Razkazovali so nam ogromne stroje, peč in vse naprave, ki so potrebne tako. velikemu parniku. Parnik bo. natovoril les in ga odpeljal v Holandijo. Komaj čakamo, da bomo videli odhod tega velikana. Ogledali smo si mesto Bakar, ki leži na skrajnem koncu bakarskega zaliva na pečinah. S posebnim zanimanjem smo si ogledali notranjost gradu Zrinj- skih. Kar groza nas je bilo, ko. smo pomislili na to, kako so ubogi tlačani od gladu umirali po temnih ječah, če se niso hoteli pokorili gospodi. Napravili smo tudi izlet v Bakarac,* in 7 km oddaljeno Kraljeviče.. Na naj- lepšem mestu so si v srednjem veku zgradili hrvatski fevdalci Frankopani svoj grad, ki pa je bil v času okupa- cije požgan. F^azvaline tega ogrom- nega gradu nam pričajo, kako ogrom- na razlika je bila nekoč med fevdalno gospodo in ubo^gimi tlačani. Ob iei» pogledu smo se še bolj zavedeli kako lepo nam je v Titovi Jugoslaviji in kako skrbi naša oblast za nas pionirje, ki uživamo svoje počitnice v raznih po- čitniških kolonijah. Gotovo vas bo zanimalo, kakšno naše vsakdanje delo. Čeprav smo iz raznih krajev celjskega okraja se prav dobro razumemo. Na disciplino smo se hitro navadili. Prvo naše jutranje delo je gimnastika s katero krepimo naše mišice. Nas odred »Destovnik-Kajuh« je razdeljen v 4 čete, ki tekmujejo med seboj za prehodno zastavico. Druga četa jo je dobila 3 krat, prva pa 1 krat. Imamo razne krožke: pevski, dramatski, šahovski, folklorni itd. Vsa- ko dopoldne se kopamo in sončimo. Tako smo že ožgani, da nas Celjani ne bodo spoznali, ko se vrnemo domov. V ponedeljek, dne 19. julija smo imeli zvečer lepo prireditev v počastitev V. kongresa KP). CK-ju KPJ v Beogradu smo poslali pozdravno resolucijo. Proučujemo življenje v morju in na morju. Nabiramo raznovrstne školjke, katerih imamo že prav lepo zbirko. Proučujemo tukajšnjo floro, ki se v marsičem razlikuje od naše. Spoznali smo že mnogo novih rastlin. V našem domu smo si napravili lično gredo z rastlinami, katere naberemo na naših sprehodih. Pionirji v koloniji Bakar se najlepše zahvaljuiemo vsem tistim, ki ste nam omogočili tako prijetne počitnice v tukajšnjem domu. Vroče primorsko sonce nas bo okrepilo, da bomo proti raznim boleznim odporni. Naučili pa se bomo mnogo, mnogo, kar nam bo koristilo pri našem šolskem delu. Vse znance pozdravljamo! Pionirji počitniške kolonije okraja Celje-okolica v Bakru) Stran 4 CELJSKI TEDNIK Leto I. — Stav. 12 Žene v vaseh tekmujejo v medseffpjfii pomoči pri žetvi Ob krasnem v^remenu in precejšnji udeležbi ljudstva (preko 500) se je vr- šila dne 18. julija ob 15. uri v Vrbnena tekma žanjic, ki jo je organiziral kra- jevni odbor AF2 skupno z odborom AF2 iz Štor. Z zastavo in godbo na čelu je prikorakalo 25 žanjic enotno obleče- nih (v belih bluzah, belih predpasnikih in rdečih rutah.) Bile so veselo po- zdravljene od množice gledalcev. Tekma, ki se je razvnela med njimi je bila kaj napeta, saj se je vsaka zave- dala, da je delo najbolj častno in je hptela biti v tem prva. pp tekmi so žanjice zapele nekaj na- rodpih pesmi. Godba je zaigrala in ža- njice so zaplesale. Ko so zaslužile ne- kaj popoldanšcice (južine) so jim Razde- lili nagrade. Prvo nagrado je dobila tov. Sivka Pav- la iz Vrbnega, drugo tov. Stojan Angela 'z Kranjič, tretjo Gajšek Neža iz Vrb- nega. Vseh nagrad je bilo razdeljenih 11. Več nagrad je pripravil odbor AF2 Store v znesku 2500 din. Žene iz Vrbnega pa so zbrale potreb- ne bone, pike in denar, da so kupile še ostale nagrade. Pri vsem delu, to je pri predpripravah in med tekmo pa «?p s^ najbolj požrtvovalno izkazale tov. Podgoršek Marija, predsednica AF2 Vrbno in odbomici Klanj šek Mimi in Stojan Angela. Prosta zabava, ki se je razvila po Icončani tekmi je potekala v duhu pri- jateljstva in vzajemnosti kmeta in de- lavca, saj so iz Štor in Sv. Jurija pri- šli številni gostje. V najlepšem redu in veselju so se zadnji gostje razšli okoli polnoči z željo, da bi kmalu doživeli enako lep in vesel dan. Organizacija AF2 Vrbno je čisti do- biček 20.000 din dala kot prispevek za gradnjo zadružnega doma, katerega so pričeli graditi v tem kraju. Kako velikega pomena je za naše ljudstvo žetev, nam priča razgibanost in veselje, ki je zajelo v tem času naše vasi. Z ljubeznijo opazujejo naiše žanjice zoreča polja in povsod primejo z vese- ljem za srp, tudi če se jih posebno ne vabi in prosi. Tak primer so nam tudi žene iz Zadobrave pri Škof j i vasi. Tam gospodari Tmovšek Matija, ki je že v visokih letih, žena pa mu je umrla. — 2anjice iz vasi so se same odločile in mu udarniško požele. Najbolj se je iz- kazala tov. Guzej Urška, ki je naredila 12 udarniških ur. Senegačnik Ivan, kateremu je žena pred 1 mesecem rodila, ni mogel sam požeti, pa so se žene na čelu z odbor- nico AF2 tov. Cepinovo zbrale in po- žele. Najstarejša žanjica tov. Trobiš Marija je naredila 30 prostovoljnih lu*. Tako naše žene antifašistke ne ča- kajo prošenj in pozivov, temveč same primejo in delo vestno izvršijo. V vasi Zadobrava so žene v času že- tve opravile 100 prostovoljnih delovnih ur. P. a Ali morajo zaradi nerednosti no mM tipeti potniki Y jutranjih urah se nabere pred bla- gajno celjske železniške i)ostaje toliko potnikov, da ni mogoče priti niti skozi vhod na peron, a med tem se potniki vrsti, ko čakajo za nakup voznih listkov še vedno vprašujejo: >Kdaj mi- slijo odpreti blagajno?« Ko ne manjka več dosti, da bo vlak tu, se vendarle odpre ena izmed blagajn, kjer pa za- poslena tovarišica vse prepočasi izdaja vozne listke čakajočim potnikom, ki nestrpno čakajo, ali bodo še dobili vlak ali ne. Vsakodnevni primeri po vlakih zadržujejo sprevodnike s pisanjem voz- nih listkov s pribitkom kazni, zavla- čujejo njihov službeni opravek, obenem pa vzbujajo upravičeno kritiko potni- kov, saj so čakali pred celjsko blagajno I pol ure pred odhodom vlaka in niso prišli na vrsto, da bi kupili vozne karte. Ker takšni primeri vplivajo zelo na potujoče ljudstvo, ki mora večkrat, ker ni dobilo voznih kart plačevati kazni, je nujno potrebno, da se v jutranjih urah pred odhodom vlaka odpreta vsaj 2 blagajni, ki bi sigurno zadostili potre- bam prodaje voznih keirt. Vsem kulturno umetniškim društvom in kulturnim skupinam Pogoslo prinašajo časopisi članke v yezi z zadružnimi domovi, o gosiova- BJih kulturnih skupin po gradiliščih. V ta namen je Mestni ljudsko prosvetni svei sklical že v marcu sestanek na katerem so se razne sindikalne po- družnice in Kult. umetniška društva obvezala, da bodo sestavila kulturne skupine ter z njimi prirejale gosto- vanja po gradiliščih. Vendar je še mnogo podružnic, ki še do danes niso izpolnile niti ene svoje obveznosti. Do sedaj so gostovale na gradiliščih /-adružnih domov naslednje skupine: Orkester KUD »Ivan Cankar« v Pe- trpvčah. Pevski odsek KUD »Ivan Kljitcar« v Grižah. Gledališki aktiv Ljudskega gleda- lišča v Medlogu. Kulturna skupina sind. podruž. so- dišča in tožilstva v Medlogu. I^azen tega so nastopile kult. sliu- pine KUD »Maksim Gorki« na delov- nem izletu, ki ga je organizirala sind. podružnica zdravstvenih nameščencev v Raki pri Krškem in Vitanju, sind. po- družnica Tovarne emajlirane posode v Dobrni in Domu bosančkov. Pripomniti moramo, da kaže največ pripravljenosti za gostovanja godba na pihala KUD »France Prešeren«, ki je sama želela, naj ji sporočimo mesto, gostovanja. Obakrat pa so gostovanja morala odpasti, zaradi nekaterih ovir od strani organizatorjev. Ostali odseki KUD in terenski akti- vi so. na svoje obveznosti pozabili in se je misel o kult. poseiih na gradi- liščih zadružnih domov, daleč oddalji- la od njih. . Ker pa sc pri Ljudski prosveli Slo- venije vodi ločna evidenca o kult. go- stovanjih po gradiliščih, in bo Izvršuj odbor Ljudske prosvete Slovenije po- delil prehodno zastavico najpožrivo- valnejši in najagilnejši kult. prosv. sku- pini, kakor tudi pohvale in nagrade. Pozivamo še enkrat vse kult. skupi- ne, naj točno predhodno javljajo- svoja gostovanja po gradiliščih, pravočasno, da se bodo gostovanja organizirala načrtno. Skupina, ki bo imela več kot deset gostovanj do meseca novembra, bo nagrajena tudi od Mestnega Ljud- sko prosvetnega sveta v Celju. Istočasno prosimo, da pridejo y so- boto dtip 31. VIL 1948 ob 13. uri pred- sedniki KUD ali vodje kult. skupin na prosvetni odsek MLO, da dvignejo statistične obrazce, za četrtletno iz- polnjevanje. M^^tifU ljudsko prosvetni svet, Celjpj Sitnih semen Naš petletni plan predvideva med o- stalirn tudi večji hektarski pridelek. Za dvig donosa je potrebna boljša obd^ lava, izdatnejše gnojenje in kar je naj- slavnejše dobro odbrano seme. Pre- govor pravi: »Kakšna setev, takšna žetev«. Letos se je Ljudska oblast po- brigala, da bodo kmetje prišli do bolj- šega žitnega semena in na ta način do večjih pridelkov. Tu bodo imeli korist sami kmetje in skupnost. Na okraju je bil izdelan plan proizvodnje semen in razbit na vse oiie KLO ki so primemj za proizvodnjo. Po KLO so posebne kOr: misije pregledovale in odbirale prizna- na žita in sklepale s kmeti pogodbe. Kmetje bodo na podlagi pogodb dobili za oddano seme višje cene in v kolikor bo potrebno mlevsko žito za oddano se- mensko žito. Na ta način so tudi pri proizvodnji semen vključeni naši kmet- je v petletni plan za dvig hektarskega donosa. Plan proizvodnje žitnih semen je bil v okraju Celje-okolica presežen za 20 odstotkov. Pri tem delu so se posebno izkazali krajevni ljudski odbori Skofja vas, Pe- i trovče, 2alec, Planina pri Sevnici, ki so plan presegli. Slabe pri tem delu, premalo volje, pa so pokazali sledeči odbori: Dobrna, Sv. Lenart nad Laš- kim, Sv. Bupert, ki plana niso dosegli. Opazilo se je, da so plan hote ovirali gotovi elementi na vasi. Kmetje, ki so sklenili pogodbe za oddajo semen so bi- li pozvani, da pazijo, da bo žito, ki je namenjeno za seme posebej omlačeno, da se ne bo mešalo. Na to važno stvar so opozorjeni vsi KLO-ji in tudi USTROJ, da pazijo da bodo mlatilni- čarji mlatili ječmen posebej, posebej pšenico in posebej rž. Seme bodo od- dali kmetje v svoje kmetijske zadruge, ki ga bodo očistile in razkužile ter po- sebej vskladiščile. Tako pripravljeno seme bodo kmetijske zadruge po di- spoziciji OLO oddajale proti zamenjavi za mlevsko žito. Kdor bo sej al tako pripravljeno seme, bo gotovo pridelal drugo leto več in boljšega žita. Izpopolnjevalni fizhulturni tečaj za učiteljstvo osnovnih šol V Letošnjih počitnicah organizira Ko- mite za fizkulturo pri vjadi LRS po vsej Sloveniji izpppohijevalne tečaje fizkulturo za učiteljstvo v osnovnih šolali. V d^ieh od 3. do 13. avgusta se bo vršil ta tečaj v Celju za učiteljstvo vseh okrajev bivšega celjskega okrož- ja v izvedbi prosvetnega odseka MLO Cel^e. Namen izpopolnjevalnih fizkulturnih tečajev je, da odstranijo pomanjklji- vosti, ki so se doslej pojavljale pri fiz- kulturnem pouku na naših osnovnih šolah. Pomanjkljivo podajanje fizkult. predmeta na naših osnovnih šolah ima brez dvoma tudi negativen vpliv na razvoj fizkulture po telovadnih društ- vih in grupah. Zlasti na naši vasi lahko IKJstane pravo žarišče za nadaljnji raz- voj naše fizkulture. Zato je potrebno posvetiti fizkulturi na naših šolah več pozornosti. S pravilnim učnim In vzgojnim podajanjem fizkult. predmeta pp naših šolah bomo najlaže navdušili in pritegnili vse pionirje(ke) že med šolsko dobo v telovadna društva. Brez dvoma bo sleherni pionir(ka) tudi po odhodu iz šole čutil potrebo po fiz- kultumem udejstvovanju in se bodo vključevali nato že kot mladinci in rnladinke v naš fizkultumi pokret. Predavatelji v izpopolnjevalnih fizk. tečajih bodo seznanili tečajnike z no- vim učnim načrtom in z bogatim fizk. programom, ki ga bodo nato učitelji la- hlfp podajali rja svojih šolah. Vodstvo tečaja obvešča vse učitelj- stvo, da je otvoritev tečaj^ v torek dnfr 3. avgusta ob 8. uri zjutraj v I. gimna- ziji v Celju. Vsi teČajniki(ce) imajo prenočišče v Dijaškem domu v Vodni- kovi ulici. 12. S seboj je treba prinesti vadbeno obleko, telovadno obutev, odejo, živilsko karto, osebni in pisalni pribor. Podrobnejša navodila bodo pre- jeli tečajniki ob otvoritvi tečaja. Razglas v zadnjem času se pojavljajo slučaji, da napadajo in grizejo prosto tekajoči psi mirne pasente na ulici in uniču- jejo javne nasade. Da bi se to v bodoče ne dogajalo, od- rejam na podlagi zakona o odvračanjv| in zatiranju živalskih kužnih bolezni in na podlagi pravilnika o posesti psov sledeče varnostne ukrepe: 1. Psi, ki so prijavljeni kot čuvaji, morajo biti stalno priklenjeni. 2. Luksuzni psi morajo biti, kadar se nahajajo izven doma, opremljeni s ta- kimi nagobčniki, ki izključujejo grize- nje ali pa se jih mora voditi na vrvicL 3. Neprijavljene, ali napačno prijav- ljene pse bo konjač polovil in brezpo- gojno pokončal. 4. Lastnike psov, ki se ne bi držali gornjih uprepov, bo lOMLO kaznoval po postoječih zakonskih predpisih. Tajnik Predsednik Podpisano podjetje je prevzelo po nacionalizaciji upravo hotela »Triglav« v Dobrni, bivša last tov. Rožanc Val- burge v Dobrni in upravo hotela »Uni- on« v Dobrni, bivša last tov. Justin Marije v Dobrni. V svrho ugotovitve pravega gospodarskega in premoženj- skega stanja prevzetih podjetij pozi- vamo vse upnike, da prijavijo svoje terjatve najkasneje v roku enega me- seca od dne razglasitve tega poziva; enako pozivamo vse dolžnike, da čim- prej poravnajo svoje obveznosti na-, pram navedenim obratom v izogib sod- ne terjatve. ^ Zdraviliško-gostinsko podjetje Dobmske toplice _Dobrna vsem NASIM naročnikom Današnji številki prilagamo čekovne položnice vsem naročnikom. Prosimo vse tiste, ki nam še niso poravnali na- ročnine, da to store. Neljubo bi nam bilo sicer takim ukinjati list. Naročnino lahko poravnate tudi v pi- SEimi našega uredništva. krajevni odbor ZVEZE kovinarjev priredi na čast V. Kongresa in na čast zasedanja kovinarjev Slovenije, dne 31. julija 1948 sledeč kulturni program: Ob 17. uri nogometna tekma na Gla- ziji FD »Lokomotiva« Zagreb in FD »Kladivar« Celje. Ob 19. uri promenadni koncert pred kolodvorom. Ob 19,30 uri štafetni tek sindikalnih podružnic. Ob 20. uri v Ljudskem gledališču kul- turni program Vabijo celjski kovinarji! VABILO Gasilska četa Gaberje—Celje prire- di v nedeljo dne 1. avgusta 1948 Ga- silsko prireditev s pričetkom ob 9. uri Okrajna gasilska vaja, popoldne ob 15. uri prosta zabava v Gasilskem do- mu v Gaberju. Igra železniška godba iz Celja. kino METIOPOL Od 1. do 8. avgusta: Morilci so med nami (nemški umet- niški film^ dežurna zdravniška SLUŽBA. dne 1. avgusta tov. dr. Podpečan Ivan, Mariborska c. 24. PES VOLCJAK, ki sliši na ime Rintin, SQ je zatekel neznano kam. Kdo kaj ve o njem. naj sporoči na naslov: Franc Loeskovšek, Celje, Kersnikova Šte^. 8,. RABLJENO KNJI2NO OMARO kupim. Naslov v uredništvu. ENOSOBNO STANOVANJE s pritikli- nami zamenjam za enako izven mesta Celja. Naslov v uredništvu. Dne 27. julija sem na poti od Lave da Oštrožnega izgubil denarnico z vseuči- liško izkaznico, knjižico od kolesa, na ime Vrabič Anton. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi if uredništvu, sicer proglašam za neve«. 1 javno. Krašovec Jurček: LOGARJEVI OBRA- ČUNAJO S KRIVICO (Novela) I. Toliko jih je bilo pri hiši, da se naj- mlajši, ki niso hodili v šolo še prešteti niso znali, Izgarana Logarica pa ie vsa- ko jutro, 'Opoldain in zvečer položila •koli sklede štirinajst žlic. Za moža, za starega očeta, za enajst otrok lin za sebe, V skledi ni nikoli nič ostalo razen zgodaj v jjesen, če so se otroci nezrelih jabolk preobjedli. Kolikokrat je Logarica po- časi zajemala in gledala, da so se uma- zani in, zakrpani otroci najedli in odložili žlice, šele potem je ona sama (pospravila ostanek, če je kaj ostalo. Kolikokrat je zdihovala nad revščino, ki niti ob naj- lepšem letu ni prenehala. Njej sami se je čudno zdelo, kako da se je nabralo v ba-jti toliko otrok. Res je, da je bil Logar vdovec in je iz prvega zakona imel štiri, a ona je s seboj pripeljala nezakonskega Blažeka, V osmih letih, od kar je poro- žena z Logarjem, pa se je rodilo šest otrok, ki so komaj leito dni narcizen. Pa vendar je bila Logarica po drugi strani srečna, ko je okoli sebe videla toliko življenja, saj je vse po vrsti prav rada imela. Prav nič se ji ni zdelo, da njegovi štirje niso tudi njeni. Takrat, ko 5e slu- žila pri bogatem Gabru v dolini, si še v sanjah ni mislila, da jo bo iz tistega pe- kla izvlekel Logar in ji ponudil streho in uteho. Gabrov sin, Jože, jo je nemarno potegnil, ko ji je za novorojenega Bla- žeka ponujal borno vsoto goldinarjev, naj nikar okoli ne pravi, da je njegov. Stari Gaber pa jo je z detetom poganjal od hiše. Bog ve, če ne bi z otrokom končala nekje v Savinji, ako ne bi prišel Logar in jo rešil v njeni največji stiski. Še bolj kot gizdavega Joža, je vzljubila svojega moža in z njim vred njegove otroke. Kdor bi pa čisto na drobno presejal nje- no ljubezen, bi videl, da ima vendarle najrajši svojega prvega otroka, — Blaže- ka, Gabrovi so kar pozabili kaj jih veže z Logarjevimi. Včasi se je zgodilo, da je ob praznikih Gabrovka zavila kos potice vLogaričin rob^c, rekoč nekam nevoljno: — Tu imaš za Blaža, Da ne boš rekla, da smo popolnoma pozabili nanj. Snežni metež je tulil okoli voglov in skorajda zametel mala okenca Logarjev^ bajte. V sobi je bilo tiho kot da ni niko- gar, kljub temu, da jih ije za pečjo sedelo najmanj deset. Nesreča, ki je doletela lo- garje vino ravno ob času, katerega so se najbolj bali, je sedla tudi na najmlajše, ki so proti navadi sedeli za pečjo, le dveletna Rozika je tiho ihtela v temnem koti. Logarica je solzna mesila ajdov kruh. V »štibelcu« pa je ječal Logar. Kot vsa- ko ileto, je tudi tokrat šel na zimo t mesto in pomagal karsibodi, da je zaslu- žil za borne cape. Ni še bil mesec dni tam, ko ga je pritisnil hlod in mu polomil rebra in zlomil nogo na dveh krajih. Vsa družina, ki se je zbrala ta dan v hiši, je nekam z nezaupanjem gledala v bodoč- nost. Najstarejšim štirim je bilo še po- sebno težko, da ne morejo kljub najbolj- ši volji pomagati ničesar. Kmetje, pri ka- terih so služili, so jim dajali le hrano in ponošeno obleko, denarja pa nikoli niso imeli v rokah, — Tilkal — je zaječcJ Logar v »šti- belcu«. Logarica je šla k njemu in mu poprav- ljala blazino pod hrbtom. — Najrajši bi umrl. Kaj vam bom le t hiši. Le za pokoro in nadlego? — Ne govori tako, ga je bodrila Loga- rica, — Si bila pri Gabru? —. jo je vprašal boječe, ker je vedel, da ji bo ločitev od Blažeka najtežja, — Janez je prišel povedati, da ga se- daj na zimo ne morejo vzeti, — Seveda sedaj ga nočejo, ko ne more garati. Samo za jesti bi jim bil. Oh te hudobe, pa čeprav je njihov, Logarici se je solza utrnila z očesa: — Oh, ga bom že nekam spravila, — Pa ne misli Tilka, da ga naganjam, jo je proseče gledal, bolje mu bo drugod. Bo imel vsaj kaj jesti, Logarica je potem v kuhinji, ko je ku- rila peč, na glas zajokala. Vedela je, da Blažek mora od hiše, da bo kruha ostalo še za druge. Krivica, ki so ji delali Ga- brovi, pa jo je najbolj bolela. Je mar Jože popolnoma pozabil na svojega otro- ka? Mislila je, da ji bo srce razgnalo, tako ji je bilo hudo. Drugi dan je dejala Blažeku naj se praznično obleče in tudi sama si je za- vezala nedeljsko ruto. Odrezala je od hleba sedem kosov, za Blažeka največ- jega in mu ga vtaknila v torbo. Prekri- žala je fanta in se podala z njim po vi- sokem snegu v dolino. Otroci so se pre- rivali okoli okna in grizli ajdov kruh,. Rozika pa je zaihtela: — Uuaaa, Blažeka ni ,,, IL Blažek se je prvič peljcd z vlakom. Kolikor se je včasih želel peljati z že- lezno kačo, toliko se mu je sedaj upi- rcJo, Sam je moral v tuji svet, k tujim Ijudpnj, V ušesih so mu rojile materine besede in tolažba strica, ki mu je še na postaji dejal: — Blažek, priden bodi in uči se prid- no. Če boš moral kdaj kako grenko po- žreti, vedi, da boš nekoč svoj gospod in gospodar,,, — Fant si tega še predstav- ljati ni mogel. Nemo je strmel v bežečo pokrajino in mislil na kočo pod Anskim vrhom. Zdelo se mu je, da Roz-ika joče: — Blažeka nii. uuaaa . . . (Nadaljevanje prihodnjifi> Urejuje uredniški odbor -~ odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 -- Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.