V Ljubljani, torek, 1. februarja 1921.
Štev. 25.
Ufclia vsak de-»vnik popoldne
CENI PO POSTI :
*a cela leto K 144-—
M pol leta K 72 —
V UPRAVI STANE MESEČNO K10"— DELAVSKI UST
PoBtitliia platan« v gotovini.
Leto I.
i
UracMt» ft	* ti
pttarlni ulici St«. C — Telefon uredništva itiv. 50 — Tttefai os upnnlito Ht«. 328 ob
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36’—» za en mesec K 12'—
POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
Sofcolstuo zoper krščansko Uudsfuo.
Zoper sokolstvo bi mi ne imeli-ni-?®®ar- Mnogo se jih bori danes zoper sokolstvo, ki so svoj čas sokolstvo pozdrav^ jali. Ne le to; premnogi so tudi vneto dejali v sokolskih vrstah. Pa prišel je čas, o so rekli sami sebi: Sokolski krmarji so krenili ladjo v tako smer, da bodo vsi, ki vozijo na njej, izgubili vse dušne in esne dobrine. Dolžnost naša je, da opo-°nmo na zaslepljenost ali zlobo gotovih
krmarjev.
, , 1° prišlo je do razpora v sokolskih vr-ta«. Sokol se je razcepil. Odločujoči' kr-so določili, da bodi Sokol sredstvo lik Pro**krŠčansko svobodomiselstvo in za krat^n° s^ran^°» sedai imenovano demo-
£> N.ekai iskrenih mož pa sokolskim vod-^ ni sledilo. Med njimi tudi odlični telo-hoM ®Enova^ so svojega Sokola, ki ni , el z bojem proti krščanstvu imeti nič
lco?^ne^‘ SO:	smo vst°P*h v So-
j a telovadbe in ga podpirali. Če pa s- reba iti v boj, gremo raje v boj za kr-anstvo kot pa za liberalizem.
ral ^beralni Sokol je s pomočjo libe-hoM s*ranke tega novega Sokola, ki ni j. v, takozvanega »kulturnega« proti-. canskega boja, zatrl. To je bil Sokol L, k J® tedaj v telovadni tehniki daleč nad-Za * ^ Nerabnega ali frakarskega. No telovadne vrline liberalizma kratko-ni bilo mar. Načelnika, vrlega stro-ovnjaka na telovadnem polju, So diplo-RnL- i n’m P°t°ra poslali v prognanstvo. Na eolskem polju na Slovenskem so neome-!ezavladali protikristusovci. Eden izmed voditeljev je zdaj na Češkem, drugi pa Jugoslaviji kot aktivni liberalni politiki, sk ^*i?r ve’ ie sokolstvo na Sloven-slov0’ i °r ve’ j ie predvsem posrkalo t*d* ° s°kolstvo iz beškega sokolstva, katerfI Ve-‘ *?.a ^ Sokol pri nas ofožje, s ton,?"1 ™islii° smrtno zadeti življenje kanov in kristjanov sploh v naši državi.
vlada ^ -nož ’c za^tela demokratska eevi6' m*nister prosvete, zloglasni Pribi-odn»Ji ??OQPiran od zagrizenih slovenskih
«laUw 0j Na vse šolc P° državi ie Potoče	morajo	vzgajati mladino, bo-
v®dnici vo^n^te. ne le v sokolski teloha ju. 'Vampak; v sokolskem duhu in zna-vzgainr ° s? Prav»: državne šole morajo MVL • P a d n i k e od kržčan-kakazalKiČe zoper krščanstvo. Da bi ebna šola ne vzgajala drugače, že
proglaša Pribičevič, da se zasebne šole odpravijo.
Ne vemo, kaj bodo rekli k temu starši. Mislimo pa z gotovostjo, da bo po tem do-
godku zrastla verska zavest med nami in po državi sploh kot še nikdar poprej. Ta zavest bo pometla s sedanjim sistemom in ustvarila novo državo.	A.	K.
Opozicija odide iz konštifustne, te bo prsttfimuna?
Zagreb, 1. lebr. (Izvirno) Današnji >Jutarnji list« prinaša sledeč Komentar k izjavi dr. Drinkoviča, ki mu je poslan iz krogOv Narodnega kluba: Mi smo se uje-dinili prostovoljno v dobri veri, da ne bo nikake nadvlade od strani katerega treh plemen. Toda že po sestavi ustavnega odbora se more marsikaj sklepati in izjeda, da bo Pašičev ustavni načrt sprejet. Zato
smo morali mi že naprej proti temu nastopiti in opozoriti javnost. Kajti v iyiem momentu, ko bi se nam urinil centralizem, torej ustava, ki je proti dogovoru in proti večini ljudstva, bomo mi izvajali posledice in zapustili konstituanto šn Belgrad, Ta svoj sklep je Narodni klvtb javil Jugoslovanskemu klubu, ki v tem vprašanju popolnoma soglaša '■z «jim.
iz sefe feoniilfnatite.
Ravnanje z vojaki. — Kaj bo z odvzetimi 20 odstotki! — Važna izjava Jugoslov. kluba in narodnega kluba. — Volitev ustavnega odseka.
LDU Belgrad, 31. jan. {ZNLPj Deveti redni sestanek ustavotvorne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob šestnajstih in pol. Tajnik Vffič prečita zapisnik zadnje seje, ki se sprejme brez ugovora. Posl. Kerubin Šegvič (Narodni klub) stavi na vojnega ministra kratko interpelacijo v obliki pritožbe glede postopanja poveljnika 23. polka z vojaki. Vojni minister odgovori, da bo poveljnik kafnovan, če se mu dokaže, da je kriv in prosi poslanca, naj mu navede imena onih, ki so mu poveljnika naznanili in obljubi poslancu, da oni vojaki nejbodo kaznovani, če so izpovedali, resnico.
Posl, Marko Piletič vpraša finančnega ministra, kaj je z zadržanimi 20%, ki so* bili odvzeti pri žigosanju kronskih bankovcev. Finančni minister dr, Kumanudi. odgovori, da so bile pri žigosanju kronskih, novčanic izdane provižorne priznanice, fr katerimi se je država zadolžila, Ta dolg je reguliran v finančnem zakonu za leto 1920.. na ta način, da se provižorne priznanice nad 1000 kron pretvorijo v staftie državne obveznice, za katere so bile dne 21. avg.
1,	1, predvidene obresti Sedaj pa so se te obresti končnoveljavpo. določile na. 3%, Priznanice do 1000 kron se morajo izplačati do 1. aprila. Izmenjava priznanic nad 1000 kron se bo vršila na ta način, da. se vpošljejo finančnemu ministrstvu duplikati teh priznanic, Na podlagi teh duplikatov se bodo izdajale državne obveznice..
j"
K#er denarni Zavodi, ki so vrSSi zamenjavo ikronskih bankovcev, teh duplikatov dosegaj še niso vposlali ministrstvu tn ker brez »duplikatov fvA mogoče izdajati obveznic, tke se -je bšti falzifikatov, je odredilo fin, ; ninistrstvo, da se ta naredba izvrši, kakor ‘hitro bodo1 doposlani vsi duplikati. V proračunu jeflpredvidena tudi vsota za to, ki znaša dva in pol milijona dinarjev, ki se bo takoi izplačala, kakor hitro se bo izvršila zamenjava provizornih priznanic s stalnimi državnimi obveznicami. Pravosodni minister dr, Trifkovic se nato oglasi k besedic in razpravlja o Sobotnem govoru poslanca dr, Drinkoviča. Nato je prišlo do daljše debate med ministrom Trifkovičem in Pribitevičcm na eni ter posl. Drinko-vičem na drugi strani.
Predsednik dr. Ribar pozivi'« poslance, naj se udeleže volitev ustavotvornega odbora.r Pred volitvami pa podeH besede dr, Driiikoviču, ki" v imenu Jugoslovanskega in Narodnega kluba poda nastopno izjavo:
IZJAVA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
P o «klepu sabora kraljevine Hrvat sike, Slavonije in Dalancije ter Narodnega Veča v imenu Hrvatske, Slavonije in Dalmacije z Istro in Medjimurjem tar Bosne in Hercegovine in Slovenije mora ta konstituanta izdelati ustavo naše države « kvalificirano večino izvoljenih zastopnikov, ki je bila določena že poprej na nački, ki izključuje majoriziranje kateregakoli plemena, ali
E- BuiWer:
dnesi o 7
•'oinpejšh.
v ^aWiuuni, kjer so na obeh oapol Zi\grnjene bogate zavese ki S *ata- zidu je bil naslikan ^®k Pa ie i6 ljia^ prijateljem svoje pesmi, v “^ajik, jjj ^ vdelan majhen, a dovršen mo* odra f Podstavljal ravnatelja glediščne-SkoVj ? nav°dila svojim igralcem.
■* 1® bi)nV°bauo s* dospel v peristil in tu-°!aniših n ,ec hiše (kakor po navadi pri ^li). Od oniPeisl{ih hiisah, kot smo že ome-to dvoiSSe«a sedniero stebrov, Ju so kja-, ^ii, ki P P /	80	v^ele	kite	cvetlic;	na	sre-
*«• ŠL*m ,,ek“k »H.	•	■	•	■
cveti!" ‘ni nekak vrt, so cvetele najred* 60 stale n„Ce \ vazah iz bc*lega mramorja, ki Vftiča je i -, Poc*stavkili. Na levem koncu tega v? °Him m°,.Uekaii0 ‘»ajhno svetišče, podob-^kii! dežef^11 linPe^cani> ki stoje po kato-i011!’ Pred uv	cegti’ ter posvečeno pena-
„e.v* strani	Je sta^ bronast trinožnik; na
Ha	reilika sta bili dve majhni spal-
Pravkar~. '.P8 je bil triklinij, kjer so bili • To 8n, 8111 Kosije.
L®din0 Snh nazivliei0 uapoljski starhioslov-
8Hka Lert(.°’i	se “shaja v njej prekras-
R . 6v°jeniu	-° P1® aja svo3'ega novorojen-
B?^,la se i6 hU;- °ft0d ime 8obe- Ta lepa
SZe ^ citrŽL°A P11‘,ala f dehted vrt. Okoli lr«Ua i« ]skega lesa, ki ie bila
lil 12 citreiskT ?	, dehted vrt- Okoli
» 1“a in 8n > fga 6Sa’ kl i® bila bogato po-pabeske, So ' e, vanj° {iuo vdelane srebrne 8c°>ejih g *tala tn ležišča, ki so bila v £ Ž’ k> ie z^dn- Pxogostna kakor Polukrožni dr’ in čez ule čase v Rimu Prišel v mo-. ®8°cenej§im:	ronasta	ležišča,	okrašena z
Sbel« blSe nlVTmi’ 80 blle P°ložene
86 razkoSnn ,?	8 finim vezenjem, ki
vdajale pod pritiskom.
»Veš, priznati pa moram,« je rekel edil Pansa, :*da je tvoja hiša pravi dragulj, čeprav je konmj večja od skrinjice za fibule. .Kako lepo je naslikana ona ločitev Ahila oti Bri-zejide; kakšen slog! — Kakšne glave! Kakšen okvir!«
»Pansot;a hvala v takih rečeh je zmes dragocena,< je rekel Klodij resnobno. >Jn tiste slike na stenah njegove hiše! Ej, to >:am je v resnici prava Zevksisova roka!«
>Laskaš se mi, v resnici se mi,« je dejal edil, ki je slovel v Pompejih, da je imel najslabše slike, kar jih je bilo dobiti; bil je namreč velik krajevni rodoljub in ni podpiral drugih umetnikov kakor pompejskih; »laskaš se mi; ampak nekaj lepega je zares — E&e-pol, da — v barvah, da ne rečem ničesar o osnutku; in potem kuhinja, prijatelji, — ej, vse to 6em si sam izmislil.«
>Kakšna pa je tisti slika?« je rekel Glavk. »Nisem še videl tvoje kuhinje, čeprav sem bil pogosto priča izbornosti njenih jedil.«
>Predstavlja kuharja, mojega Atenca-ku-harja, ki daruje trofeje svoje umetnosti na Vesti n oltar; v nekoliki oddalji od njega pa je krasna murena na ražnju, povzeta prav jz življenja — imeniten izum tok
V	tem hipu so prišli sužnji, noseč velik krožnik poln početnih zakuskov gostije. Med okusnimi smokvami, svežim sočivjem, posutim s snegom, med sardelami in jajci so bile razpostavljene majhne kupice razredčenega vina, v kcterem je bilo nekoliko medu. Ko so postavili vse to na mizo, so mladi sužnji prinesli vsakemu od petero gostov (več jih ni bilo) srebrno posodo z dišeik) vodo in prtiče, obrobljene s škrlatastimi resami. Edil pa je bahaško izvlekel svoj lastni prtič, ki sicer ni bil iz tako fine tkanine, a je imel dvakrat tako široke rese, ter 6i je bahavo obrisal roke kakor Človek, ki se" zaveda, da ga morajo vsi
občudovati.
»Krasna ta-le tvoja mappa,« je rekel Klo-(fJij; »saj so rese Široke kakor pas.«
»Malenkost, Klodij, malenkost! Pravijo, da je takov rob zadnja moda v Rimu; ampak Olavk bolj gleda na takemle reči kakor jaz.«
»Bodi nam naklonjen, o' Bah!« je rekel Glayk in &e spoštljivo priklonil proti lepi podobi boga, postavljeni na sredi mize, kjer so na robu stali Lari ter solniki. Gostje so sledili molitvi, nato pa so poškropili mizo z vinom ter opravili običajno pitno daritev.
Ko je bilo to končano, so gostivci- polegli po ležiščih in dnevno opravilo se je pričelo.
»Ta čaša bodi moja poslednja!« je deigl mladi Salust, ko so prve zakuske pospravili z mize ter jo nato obložili s krepčilnejšimi jedmi, in mu je strežoči suženj nalil hijantija do vrha, »ta čaša bodi moja poslednja; ampak to-le je zares najboljše vince, kar sem jih še pil v Pompejih.«
»Prinesi amforo semkaj,« je rekel Glavk, -'Pa povej njuno starost in kakovost.«
Suženj je hitro javil družbi, da je na zvitku, ki je bil pritrjen k zamašku, napisano, da je vino z otoka Hija in da' je dobrih petdeset let staro.
»Kako okusno ga je sneg ohladil!« je rekel Pansa, »in ravno zadosti.«
•	»Prav tako je kakor izkušnja človeka, ki si je toliko ohladil zabave, da mu potem Še enkrat bolje prijajo,«' je vzkliknil Salust.
»Toda kakor ,ne‘ od ženske,« je pristavil Glavk; »ohladi {e, ampak samo da te toliko bolj podžge!«
»Kdaj pa bo prihodnja borba divjih zveri?« je rekel Klodij Pansi.
»Določena je za prihodnje avgustove ide,« je odvrnil Pansa, »dan po vulkanalijih; jako krasnega mladega leva imamo za to priliko.«
»Koga pa mu bomo vrgli, da ga raztrga?«
katerekoli konfesije. V soglasju s tem sklepom je tudi izjava ministrskega predsednika kraljevine Srbije, Nikole Pašiča. ki jo je dal dne 17. oktobra 1918 v londonskem listu »Morningpost«. Tam veli med drugim: »Na tem mestu svečano izjavljam, da se bo Srbom, Hrvatom in Slovencem, kakor hitro postanejo svobodni, priznala pravica samoodločbe ... V soglasju s tem, kar se je dogodilo, ne" samo, da nočemo voditi imperialistične politike in da nočemo omejevati prava samoodločbe Hrvatov ali Slovencev, bomo ostali pri izvedbi krfske deklaracije, če bi to bilo po njihovih željah.« Pismo Narodnega Veča z dne 1, decembra 1918, ki je bilo naslovljeno regentu in regentovo pismo Narodnemu Veču vse to potrjujeta, kar je bilo rečeno v svečanem aktu o ustavotvorni skupščini. Potemtakem se v tej konstituanti ne more nobenemu poslancu preprečiti, da ne bi mogel •vršiti svoje dolžnosti. Kljub vsemu temu pa so morali člani, če so hoteli sodelovati pri delu kon-stituante, pokoriti se odločbi glede pri* sege in poslovniku, ki ga je vsilila vlada. Če so poslanci Jugoslovanskega in Narodnega kluba prisegli, so se s tem samo pokorili sili, ki je ne priznajo za zakonito. To so storili v svrho, da se samovolja v konstituanti čimprej ukine in da se ustava izdela in izglasuje tako, kakor je to določil naš narod, ko je vstopil v našo državno enoto. Vsak drug način določevanja ustave smatrajo poslanci Jugoslovenskega in Narodnega kluba za nesprejemljiv. Pod tem pogojem in s temi predpostavkami se hočejo imenovani poslanci udeležiti volitve v ustavotvorni odbor.«
Nato se vrše VOLITVE V USTAVOTVORNI ODBOR.
Glasuje 328 poslancev. Od teh dobi lista dr. Vesniča 11 zastopnikov ;lista D^-vidovičeva tudi 11 zastopnikov; lista dr. Mehmeda Spahe 2 plus 1 (kvalif.); lista d#: Sušnika (Jugoslof eoski in Narodni klub j 4
Ijoradnik) 3 plus 1 zastopnika. Vsega skupaj je bilo izvoljenih 42 članov ustavotvor* nega odbora. Nato so se vršile volitve administrativnega odbora, ki sestoji iz 20 članov. Od teh jih pripade radikalcem 5, de, mokratom 5f komunistom 3, Jugosloven-skemu in Narodnemu klubu 2, socialistom
2,	zemljoradnikom 2, republikancem U Predsednik dr. Ribar zaključi sejo ob dvajsetih in naznani, da se vrši prihodnja seja jutri v torek ob devetih dopoldne.
je vprašal Klodij. »Žal, tako malo je zločincev! Na vsak način moraš dobiti kakega nedolžnega ali koga drugega, da ga obsodiš, da ga vržejo levu, Pansa.«
»Zadnje čase sem zares prav resno razmišljal o tein,« je odvrnil edil resnobno. »Nad vse sramotna je postava, ki nam prepoveduje vreči naše sužnje divjim zverinam. To, da nam ae puste delati z našo lastnino kakor mi hočemo, kaj takega, pravim, je naravnost pregrešite v nad lastnino samo.«
»V starih dobrih časin ljudovlade je bilo vse drugače,« je vzdihnil Salust.
»In potem to-le hlinjeno usmiljenje do sužnjev je pa že tako razočaranje revežev. Kako radi vidijo dober, hud boj mod človekom in levom, in sedaj lahko še pridejo ob to nedolžno zabavo, če nam bogovi kmalu ne pošljejo kakega zločinca, in to samo zaradi to proklete postavo.«
»Ali more biti kaka politika slabša,« je rekel Klodij duhovito, »kakor to vmešavanje
v možate zabave ljudstva?«	~	.
»No, hvala Jupitru in usodi, da nimamo sedaj nikakega Nerona,« je dejal Salust.
»To je bil trinog; za deset let nam je zaprl naš amfiteater.«
»Čudim se, da to ni povzročilo pobune,< je rekel Salust.
»Prav malo je manjkalo,« je odvrnil Pansa, polna usta divjega mrjasea*
Pri teh besedah so glasovi piščali za hip prekinili razgovor in vstopila sta dva sužnja’ noseč eno samo jed..
»Ej, kakšno .slaščico pa imaš za nas, Glavk?« je vzkliknil mladi Salu»t žarečih oči.
Salust je imel komaj štirindvajset let, -vendar ni nobene zabave taka ljubil kakor jed — uemara se je vseh drugih le nasitil; bil pa je preeej nadarjen in je imel izvrstno srce — do gotove mere namreč.
Stran Z
»Novi čas«, dne 1. februarja 1921
Štev. 25.
Franc Terseglav:
VpraSanje Konkordata.
IX.
V	predidoČih izvajanjih sem skušal očrtati pogoje, pod katerimi more vesoljna krščanska cerkev pristopiti z državo k sporazumnemu opredeljenju medsebojnih odnosov v paritetičnem duhu, ne da bi krčila svoja življenjska načela. Kakor sem že ugotovil {VII.), nisem namreč mnenja, da bi praktična toleranca pomenila neko protislovje s principom krščanske cerkve, da vse vere niso enakor-esnične, kakor bi se dalo posneti iz izvajanj dr. R. Kušeja, To sta dve čisto različni stvari, ki se morata . vsaka z drugega vidika presojati. Kar se tiče principa, ni samo cerkev doktrinarno intolerantna; vsaka organizacija, vsaka stranka, vsak socialni organizem mora to biti, če neče zanikati sebe. Tudi država, če bi šlo za to, ue bi mogla vzdržati načela, da so vsi religiozni svetovni nazori enako resnični in enako pravi, ker bi to bil logični absurd. Vzemimo eelo (dato, sed non concesso), da noben religiozni nazor ne dosega popolnoma tistega končno nedoumljivega, ki je njega objekt; vzemimo pod isto rezervacijo, da se v vseh konresJ:ah nahajajo le nekateri momenti resnice — eno samo verstvo se mora predpostaviti saj kot mogoče, ki se v celoti najbolj približuje idealu absolutne transcendenčne resnice in tako bi vsaj to bilo odnosno najresničnejše. — Kar se pa tiče praktične tolerance, je za cerkev v danih razmerah le sredstvo v dosego njenega končnega namena: zediniti vse človeštvo v eno vesoljno krščansko občestvo potom metode, ki je za na. čas najbolj in morebiti edino primerna. Protislovja tu torej ni nobenega. Nič ne ovira cerkve, da ne bi v navedenih mejah svojega odnosa do države uravnavala po paritetičnem vidiku. Če sem pa v svojih tozadevnih izvajanjih skušal analizirati miselni hod dr, R. K,, sem to storil zato, ker sem videl v ujem neko protislovnost navzlic temu, da •tu in tam kot poznavalec predmeta kot strokovnjak cerkvenga prava samosvojne-ga značaja cerkvenega organizma ne prikriva; če sem morebiti šel predaleč in ga napačno razumel, bom to rad priznal, zakaj nisem imel namena loviti se za besede, tembolj ker vseskozi priznavam pravec avtorja, rešiti vprašanje medsebojnih odnosov kolikortoliko v obojno korist in se v marsičem z njegovimi praktičnimi predlogi strinjam.
Prehajam k vprašanju o konkordatu. R. K. ima proti konkordatnemu sistemu ta veliki pomislek, da je v protislovju s pari-tetično rešitvijo vprašanja odnosov med cerkvijo in državo; prav tega pa jaz ne morem razumeti. Avtor trdi, da konkordat ■izročuje del državne oblasti v izvrševanje cerkvenim organom, ki se vsled tega nahajajo napram verskim družbam na izjem nem, privilegovanem stališču. Meni se zdi, da je avtor s temi besedami hotel reči, da konkordat ni v skladu s suvereniteto države. V resnici pa konkordat, če razglabljamo pojem sam na sebi, predpostavlja le, da se poleg suverene države nahaja še su-' verena cerkev; da se suverenost obeh razteza na področje, ki je obema, vsaki zase, svojstveno; da v njunem dejanskem živ Ijenjskem stiku medseboj obstoja področje, kjer sta obe v izvestnem smislu sosuvere-ni; da so zadeve, kjer se stvari naravnega reda tako ozko pronicavajo z večnimi vi diki zveličavnega reda, da se morejo reše• vati le popolnoma sporazumno; končno, da so nadnaravni vidiki vidiki višjega reda (IV.) S suvereniteto države bi bilo to v načelnem nasprotju le v slučaju, če bi država negirala vsako drugo suvereniteto poleg svoje,to je, če bi, kar se tiče socialno organiziranega verstva, prisvajala sebi suvereniteto tudi v duhovnih zadevah zveličavnega- značaja ali pa bi teh sploh ne priznavala, V prvem slučaju imamo državno cerkev, če bi to sploh še bila cerkev; v drugem nekrščansko državo, ki bi mogla cerkev le preganjati ali pa jo ignorirati, v kolikor je to mogoče in bi ne bilo le prikrito preganjanje. Dr. Kušej odklanja prvo izrecno, drugo se mu ne zdi opor tuno. Toda če je edino le država suverena, potem imamo vendarle državo, katere oblast se razteza končn,o tudi na duhovne zadeve, ki so ji podrejene; imamo vest, ki je v religioznih zadevah končno vendarle prisiljena priznati nad seboj ne avtoriteto cerkve, ampak države, imamo državo, ki naj posebnosti cerkve upošteva, kolikor hoče, lasti si pa le principielno pravico sama končno odločati o stvareh, ki jih religiozna vest smatra ali za izključno zadevo cerke ali pa za zadevo, ki se more in mora le sporazumno med enakovrednima rešiti. Nazadnje je torej država, kakor jo zamišlja R. K., ravnotako proti svobode religiozne vesti kakor država Petra Velikega, ki je cerkev smatrala za duhovni departe-ment« državne uprave — danes bi rekli »etična družba« v okviru državne postavo-'daje.
Oglejmo si pa zdaj .konkordat v svoji historični obliki <
Kupčija na račun driaune blagajne.
Po subotiškem »Nevenu« posnemamo: Prejšnji minister za prehrano Jojič je sklenil z liferantom Petrom Rajkovičem pogodbo za dobavo bencina po ceni 9 dinarjev. Treba pa vedeti, da je cena bencinu dobre kakovosti danes 3 dinarje, a Rajkovičev bencin je slabe kakovosti. Po tej kupčiji bi torej liferant Rajkovič zaslužil čistih 9 milijonov dinarjev ali 36 milijonov kron, ne vštevši dobiček ,ki ga spravljajo trgovci pri prodaji po 3 dinarje. Pogodbo bi moralo sedaj potrditi še finančno ministrstvo in druga merodajna mesta. Toda stvar le preveč smrdi in Rajkoviču posel ne gre izpod rok. Zato je začel letati po ministrstvih in iskati protek-torjev. Ponudi lahko udeležbo na zaslužku 9 milijonov dinarjev in to je že nekaj. »Nc-ven«, ki se je zgražal nad možnostjo, da bi se mogel Rajkoviču njegov rop na državno blagajno posrečiti, je bil — zaplenjen.
politični dogodki.
-{- Kako »vladamo« v Južni Srbiji. »Hrvat« priobčuje po skopljanskem muslimanskem glasilu »Hak« dopis iz Giljana, v katerem se zrcali vsa nepotvorjena pristnost belgrajske balkanske politike. Dopis pripoveduje, kako naši državni organi in orožniki mučijo in ubijajo pošteno prebivalstvo pod pretvezo, da preganjajo roparje. V resnici pa so lupeži varni po svojih skrivališčih, račune za njihova zlodela pa morajo plačevati nedolžni ljudje, ki državnim organom niso po volji. Dopis navaja natančno imena in kraje, kjer so drž, organi postreljali mnogo moških oseb, drugim polomili roke in bili s puškinimi kopiti, Ne prizanašajo niti ženskam, ki jih bijejo in onečaščajo. Pri tem navadno tudi plenijo. Ako pride potem na oblasti vprašanje po izginolih osebah, pa odgovore, da so se dotičniki poskrili v šume, kjer da žive roparsko življenje. A odkriti grobovi pripovedujejo vso strašno resnico. Umevno je ob vsem tem, da se tudi muslimani v Južni Srbiji pod takim žezlom ne počutijo dobro. Komur bi sc gornja dejstva zdela neverjetna, naj pomisli, kako se postopa celo na Hrvatskem in v Vojvodini.
-f Policija za — centralizem. Kakor poročajo belgrajski listi, so te dni zborovali v Belgradu policijski načelniki iz cele kraljevine. Med drugim so se soglasno izjavili za — centralizem. Trud s to izjavo bi si bili pač lahko prihranili, ko je stvar vendar ob sebi umevna za Pribičevičeve učence.
-f- Naše politične razmere v zapadni Inči. Dr. Lacchi, ki je kot poročevalec »Corriera della Sera« o priliki otvoritve konstituante prišel v Belgrad, opisuje sedaj v svojem listu svoje vtise o naših političnih razmerah. Med drugim pravi: »Čuden je ta parlamentarizem, kjer politične stranke ne le upravljajo banke, ampak prejemajo celo ministrstva v svojo fevdalno last... Vsa politika se tu vrši med štirimi očmi, politika kotov, sof in zaprtih vrat... Ako koga vprašate, vam bo rekel z vele-važnim obrazom in dvignjenimi prsti: Gospod Pašič je imel pogovor z gospodom Davidovičem, ali: Gospod Pašič je imel pogovor z gospodom Spahom itd. Razprave se začenjajo v palamentarnih klubih, nadaljujejo po hodnikih in širijo nato po ministrstvih, uredništvih, po večjih kavarnah, kjer se zbirajo uradniki in častniki in po manjših, kamor zahajajo komitaši, črna roka in — špijoni.« — Iz tega opisa se vidi, kako zelo je v naši politiki prevladal Belgrad, ki ga veliki dogodek izza devetnajststo osemnajstega leta ni mogel dvigniti in izpremeniti.
+ Čudne metode, Osješkemu »Hrvat-skemu listu« poročajo: Okolu novega leta jc prijahal v Kozarice pri Novskem jezdec, zbral okolu sebe ljudi in jim rekel: »Pošilja me Radič, da vam proglasim republiko. Vso noč sem bil na potp in tvegal svojo glavo. Pokličite domov vojne begunce in ako pridejo orožniki, jih ubijte!« Ljudem se je človek zdel sumljiv in ko so si ga natančneje ogledali, so spoznali v njem srbskega orožnika iz Novske, ki je bil preoblečen. Ko je mož videl, da je spoznan, je hitro odjezdil. — Orožnik kot agent provo-kater med ubogim, nevednim, tako po pravici zagrejenim ljudstvom — kje smo?
-j- Dveurni delavnik je uveden na našem jugoslovanskem poslaništvu v Parizu: od 10. do 12. dopoldne. Kdor ima na poslaništvu opraviti, mora priti po dvakrat in trikrat, preden pride na vrsto. Taisto politično sorodstvo v Belgradu bi pa delavstvu rado podaljšalo delavnik na 10 in 12 ur.
jCultura.
k »Plamen«. Druga številka ilustriranega lista »Plamen« je izšla. To je zadnja številka, ki je Šla na ogled.
k Marionetno gledališče predstavlja v sredo (na Svečnico) dne 2, sebruarja t, 1.
ob 3. in ob pol 6. uri popoldne Poccijevo pravljico v štirih dejanjih »Obuti maček«,
2)nevni dogodki
— Železniški načrt Črnomelj—Brod. Poslanca Jugoslovanskega kluba Sušnik in Nemanič sta izročila železniškemu ministru načrt za železniško progo na Hrvatskem in v Sloveniji in sicer gre az progo Črnomelj— Vinica—Ogulin—Brod.
Davek poslancev. Direkcija davka je določila na poslanske dnevnice davek po 11 dinarjev.
— Elektrika ne ubije? Dunajski profesorji uče, da električni tok človeka sicer močno poškoduje, vendar pa ne ubije in je smrt takega ponesrečenaca samo navidezna. S tem se strinja tudi neki japonski zdravnik, ki je prišel po svojih študijah in izkušnjah do enakega sklepa in je nalašč dopotoval na Dunaj, da tu svoja tozadevna proučavanja dopolni. Sedaj je sestavil dunajski vseučiliščni profesor dr. Jellinek posebno zbirko pripomočkov, ki se morejo uspešno uporabiti pri reševanju električnih ponesrečencev. Zbirka je zložena v posebni rešilni omari.
Jujubljanskt dogodki.
lj Križevniška moška in mladeniška Marijina družba ima jutri zjutraj ob pol 7. uri običajno cerkveno opravilo v križevniški cerkvi (med sv. mašo skupno sv. obhajilo). — Popoldne ob 4. uri se pa udeleže vsi člani skupnega shoda Marijinih družb ljubljanskih v dvorani »Unionac.
lj Zlata zapestnica se je našla v damski garderobi v Narodnem domu predvčerajšnjem po noči in se dobi v »Splošni prometni banki«, kjer naj se lastnica zglasi.
lj Zanemarjena poškodba. Vinko Hafner, delavec pri Tonniesu, se je pred nekaj dnevi pri cepljenju drvi vsekal v koleno. Na rano ni pazil in je še štiri dni delal. Tedaj se mu je koleno vnelo in je moral v bolnico.
lj Nesreča. Miha Kraljič, hlapec pri Avgustu Škofu v Rožni dolini, je pri skoku z voza padel in si zlomil desno roko.
lj Gg. popisni komisarji za Ljubljano in Spodnjo šiško se prosijo, da pridejo zanesljivo spodaj določenega dne in točno ob določeni uri v veliko dvorano mestnega magistrata, da se skupno po okrajih ugotovi, če niso stranke katerih hiš dvakrat popisane, oziroma če ni prebivalstvo katerih hiš, šap, barak in vagonov itd., v katerih stanujejo ljudje, dvakrat popisano. Gg, popisni komisarji naj prinesejo s seboj samo opisni krog (formular št. 1) in kontrolno polo (formular št. 5). Kdaj se bo predložil ostali materijal, se objavi pozne-je. Gg. popisni komisarji naj se zglase v veliki dvorani na magistratu, kjer so dobili ustna navodila, zanesljivo in točno po sledečem redu: 1. Gg, papisni komisarji za I. okraj (popisni krogi št. 1 do 23) dne 3. febrarja 1921 ob 8. uri dopoldne. 2, Gg. popisni komisarji za II. okraj (popisni krogi t. 24 do 49) dne 3. februarja 1921 ob 10. uri dopoldne. 3. Gg, popisni komisarji za III, A okraj (popisni krogi št. 50 do 65) dne 3. februarja 1921 ob 2. uri popoldne. 4. Gg. popisni komisarji za III. B okraj (popisni krogi št. 66 do 85), dne 3. februarja 1921 ob 4. uri popoldne, 5. Gg. popisni komisarji za III, C okraj (popisni krogi št. 86 do 105), dne 4. februarja 1921 ob 8, uri zjutraj. 6. Gg. popisni komisarji za IV. A okraj (popisni krogi št. 106 do 133), dne 4. februarja 1921 ob 10. uri dopoldne. 7. Go. popisni komisarji za IV. okraj (popisni krogi št. 134 do 163), dne 4. februar-ja 1921 ob 2, uri popoldne. 8. G$, popisni komisarji za V. okraj (popisni krogi št. 163 do 174), dne 4. februarja 1921 ob 4. uri popoldne. 9. Gg. popisni komisarji za VI okraj (popisni krogi št. 175 do 189), dne 5 februarja 1921 ob 8. uri zjutraj. 10. Gg. popisni komisarji za VII. okraj popisni krogi št. 190 do 219), dne 5. februarja 1921 ob 10. uri dopoldne. — Ta poziv je nabit tudi na mestni deski, levo od vrat glavnega magistratnega poslopja, kjer se bodo nabili tudi nadaljni razglasi, ki se tičejo ljudskega štetja.
JCatoliški obzornik.
* Katoliška vseučilišča na Italijanskem. Papež je poveril kardinala Billota, da bi izdelal poročilo m predloge za pre-osnovo vseh katoliških učilišč. To poverjeništvo se naslanja na papežev program, čigar prvo delo je ustanovitev katoliškega vseučilišča v Milanu. Podobno vseučilišče bo ustanovljeno v Neapolu, ki ima kakor Rim, kateder krščanske povestnice, ki jo vzdržuje država.
* Ameriški katoličani za Japonce,
Amerika v istini ne štedi z denarjem, ki ga^ ima od svetovne vojske. Ameriški je-zuitje so ustanovili v glavnem japonskem mestu Tokio vseučilišče, pa potrebujejo 300.000 dolarjev t, j, skoraj 42,000.000 naših kron, da bi ugodili vsem pogojem, ki jih stavijo japonski zakoni. Zato se je obrnil o, Mauh Mac Ncal na baltimorske-
ga nadškofa, kardinala Gabjbonseja za pp^ moč. Kardinal mu je odpijsaj: »Dragi o; Mac Neale, prava nešreča bi bila, če bi se moralo zapreti katoliško vseučilišče v Tokiu, ker ne more plačati 300.000 dolarjev, ki jih zahtevajo japonski šolski zakoni, Ako hočejo Japonci še bolj pristopati v krščansko vero, potefti je takšen vzgoje-valni zavod, kakor ga oskrbujejo v Tokiu, oo. jezuitje, naravnost potreben. Japonci imajo dosti dobrih in plemenitih lastnosti, katere jim posebno olajšujejo sprejem krščanske vere in morale. To je inteligenten narod in ko se jim bo nudila prilika spoznati resnice naše vere, jih bo lahko pridobiti za krščanstvo. Svoje dni so Japonci goreče sprejemali našo vero in so pokazali junaštvo in gorečnost, vredno mučenikov prve cerkve. Zgodovina japonskih katoličanov, so svetla stran v zgodovini katoliške cerkve. Prepričam smo, da bodo verniki tukaj v Združenih državah ugodili vaši želji in da bo katoliško vseučilišče v Tokiu i v bodoče vršilo svoje dobro delo, ki se je tako lepo začelo.« Sodeč po tem, kar so ameriški katoličanje doslej darovali, lahko pričakujemo, da bo katoliško vseučilišče v Tokiu dobilo najmanj; 60 milijonov v jugoslovanskih kronah. <4
Socialni vestnik.
o Število brezposelnih v češkoslovaški republiki v letu 1919. in v prvi polovici leta 1920. Kakor se da posneti po uradnem poročilu, je bilo v januarju 1919. leta na Češkem, Moravskem in Šleskem 227.158 ljudi brez dela, tekom rečenega leta pa je psdlo to število na 98.599 oseb. Imenovano dobo so dobili ti ljudje 344'3 mil. kron državne podpore. V januarju 1920. leta je bilo v češkoslovaški republiki 95.326 ljudi . brez dela in jela. Ali to število se je naglo krčilo in je bilo v juniju m, 1. že samo 29. tisoč 858 delavcev brez posla,
o	50 milijonov kron za zgradba malih stanovanj, češkoslovaška vlada je predložila poslanski zbornici zakonaski načrt o podpiranju zgradbe malih stanovanj. Za leto 1921 se dovoli v ta namen 50 milijonov kron; prihodnja leta se ta znesek primerno zviša. Gradbeno podporo v obliki posojil bodo dobival®’ občinp,splošnokoristne stavbne zadruge in pa druge pravne ali fizične osebe, ki bodo gradile hiše z malimi stanovanji. Pii nas s® pa rešuje stanovanjsko vprašanje s čudovit-nimi kapljicami stanovanjskega urada v obliki pozivov in odlokov, s katerimi se mečejo na cesto navadno slabejši, da dado mesta za močnejše. Ali za dr. Gosarjem res ni nikoga več, ki bi se stanovanjskega vprašanja resno lotil?
Sospodarstvo.
— iečaji za čevljarje in krojače. Urad za pospeševanje obrti jc v ponedeljek dne 31. januarja 1921 zaključil tečaja za invalidne čevljarje in krojače, ki sta se otvori-la 29. novembra 1920. V Ljubljani bo priredil zopet priikrojevalni tečaj za čevljarje, v Celju pa prikrojevalni tečaj za krojače. Interesentje-mojstri in pomočniki naj takoj prijavijo svojo udeležbo in sicer za čevljarski tečaj, ki se bo vršil v Ljubljani, na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, za krojaški tečaj, ki se bo vršil v Celju, pa na krojaško zadrugo v Celju.
— Splošna gospodarska zadruga za slovenijo v Ljubljani, Gosposvetska eesta st. 2, nudi svojim članom fino banaško moko 00 po 17 K, domačih mlinov št. 0 pQ K 16,50, moko za kuho št. 1 po K 15.50, ajdovo moko popolnoma belo po K 17.—» koruzni zdrob po K 7.50, koruzna moka sveže zmleta iz domače koruze po K 6—■, riž po K 26, 28 in 30, leča K 10.50; nada-
i	♦ jS*®n*ne< °l)c« mast, razne dišave, mi-Ja itd. la teden ima v razprodaji tudi su~ ho meso, gnjat in ribo, — Novi člani se sprejemajo vsak dan od 8. do 12. in od 3. do 5. ure. Delež znaša 50 K, vpisnina 4 K. Jamči se z dvojnim deležem; član more postati vsakdo, ki plača predpisani delež. Člansko zborovanje zadruge se bode vršilo meseca februarja. Dan in spored se pravočasno objavi.
Širite hB0B| £hs“
g|^?bol? Zobobol? Trganje v udih. Malo Fellerjevega pravega Elza flmda in odpravljene so bolečine! 6 dvojnih ah 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Fellerjev Elza mentolm črtnik en komad 12 K.
Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih hellerjevih Elza-krogljicf Te so dobre! 6
nov- n	^ravi	balzam 12 steklen-c
72 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, S t u -bica donja,Elsa trg št. 245, H r -v a t s k a,	C.
Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.