2O.april 1992/št. 6/cena 70SLT Obrnite TRIBUNO nazaj na Kersnikovo tako, da premaknete čim manj vžigalic! iintii Uvodnik KAZALO 2 Intervju: Ignac Polajnar (SKD) 4 Podmladki političnih strank (2. del) 6 Intervju: Ljubo Sirc 9 Mandatarska glosa 14 Težave našega letalstva 15 Prostitucija 20 Kajjezapor? 24 Študentnaj je... ceneje! 28 Studentski servisi po novem 29 MatjažEkart - najmlajši slovenski poslanec 31 Film 35 GaryGray 36 Rambo Amadeus za Tribuno 38 NewYorkin Toronto 40 Knjige 42 Verske skupnosti 44 Psihotest 46 Enigmatika 48>*Š»tv DAVIDIIN GOLJAT »JVq/ živi proletarska revolucija!« (Igor Bavčar v Tribuni leta 1980) l^aj naj si palčki mislijo o slovenskih političnih Sneguljčicah, r^v< žal nosijo hlače, da tako v vse hujšem političnem vetru skrijejo svoje kosmate noge? Nič, pa čeprav je težko živeti v svetu, kjer ne veš niti kdo s kom niti za kakšno ceno. Sedaj vem, odkod (obledela) fama o slovenskem bogastvu. Slovenci (pre)plačajo za vse. Celo za demokracijo. In prav zares se čudim, da se niso prav Karantanci spomnili Sizifa, Tantala, predvsem pa Prokrusta, ki je prototip zdajšnjega slovenskega »homo politicusa«. Enkrat nateguje, drugič spet seka. Po potrebi pač. Pa kaj?! Če bo špičasto, bo Lojze, če bo okroglo, bo Janez. V vsakem primeru pa bomo jedli travo. Le konji bodo še naprej zobali oves. Ena boljših smešnic, ki jo je slišati v teh dneh, je, da bo po volitvah vse drugače. Nič ne bo drugače, kajti bistvo ljudskega glasovanje je le to, da se zamenjajo tisti, ki so bolj enaki od večine. Mogoče bomo res dobili novega Goljata, toda za večino Davidov bo to pomenilo le lepotni popravek na skrotovičenem obrazu. Pa tudi vto, da David lahko premaga Goljata, verjame danes le malokdo. Legende se pač potrjujejo na drugih zemljepis-nih širinah. Upam, da niste pozabili, da morate za veliko noč pobarvati jajčka. Hvala bogu, da imamo sedaj demokracijo, tako da ste barve lahko izbrali sami. Pa vendar, pazite! Veliki brat vas je budno spremljal in ni vseeno, za katero nianso ste se odločili. Mavričnim se bo v slovenskem zemeljskem raju godilo najbolje. In kaj v tem kaosu počnejo študentje? Zadovoljni so, da lahko poceni jedo, legalizacija prostitucije je zanje obrobni problem, (ne) zavedajo se, da bodo s »servisnim« denarjem lahko oživili delo svojih občinskih organizacij, sicer pa jim je bolj ali manj figo mar, kaj se dogaja prek njihovega plotu. Za prvomajsko spuščanje ladjic po Gradaščici se ne navdušujejo, morda pa jih bodo bolj zanimali študentski kulturni dnevi, ki jih konec maja organizira ŠOU. O tem in vsem ostalem pa več v naslednjih številkah. Simon Bizjak TRIBUNA je glasilo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tislc tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.^Naslovuredništva: Beethovnova9,61000Ljubljana,tel.:(061 )210-332;telefax:(061)222-618. Vuredništvudežuramo med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Samo Amon. • V.d. odgovornega urednika: Simon Bizjak. • Lektorica: Julija Klančišar. • Cena: 70 SLT.. #Tribuna šteje med proizvode \z 13.točke tarifne Stevilke 3, za ketere se plačuje davekod prometa proizvodov po stopnji 5% • Naslednja številka izide 18. maja 1992 V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih koiporterjih na fakultetah lahko študentje z indeksom kupijo Tribuno po ceni 35 SLT. Slovenska vlada je kot nogomet- no moštvo, ki mu ne gre najbolje. Trener krivi igralce, nekateri igral- ci zahtevajo trenerjevo zamen- javo, gledalci pa žvižgajo. Peterle pa uživa v sadomazo igricah, pri čemer ga odkrito podpirajo štiri parlamentarne stranke (bolje rečeno 3+1), najbolj glasno pa seveda njegovi krščanski demok- rati, ki njegove glave za nobeno Oceno nočejo prodati. mandatarskih igrah smo se zato pogovarjali z Ignacem Polajnar-jem, vodjo poslanskega kluba SKD, stranke, ki se hvali, da je najbližja voliv-cem, čeprav se zdi, da je z nekaterimi svojimi potezami čedalje bližje nebu in vse dlje od zemlje. Sicer pa bodo njihove smernice še bolj jasne po majskem strankarskem kongresu, šele volitve pa bodo ovrednotile delo krščanskih demokratov v obdobju med prvimi in drugimi demokratičnimi volitvami v Sloveniji. TRIBUNA: Mandatarske igrice so za in pred nami. Vaša stranka je že večkrat jasno izrazila mnenje o instrumentu konstruktivne nezaup-nice, zattimivo paje,dasejev premierske intrige s svojim kandidatom vkljuČila tfdi vaša zavez-nica SLS. Kako ocenjujete njihopo potezo? POLAJNAR: Mandatarska razprodaja je iz-redno zanimiva. Ker pa ima praktično že vsaka stranka svojega kandidata, lahko govorimo o neresnosti in zlorabi instituta konstruktivne nezaupnice. Nove in nove ponudbe namreč kalijo mir v slovenski državni hiši, kar vladi otežuje, če že ne onemogoča, normalno delo. Pametneje bi bilo počakati do volitev in na osnovi njenih rezultatov sestaviti no vo izvršno oblast, ki bi odraŽala resnično voljo in interese slovenskih državljanov. Stranke, ki ponujajo svoje mandatarje, se večkrat niti ne zavedajo, da s svojimi predlogi in tovrstnimi izražanji nezaupniceprehitevajo čas. Glede Toplakove kandidature je možnih več razlag. Morda je šlo le za taktično potezo, vsekakor pa ravnanje SLS ni prava pot za krepitev dobrih odnosov med SKD in SLS, strankama, ki imata vendarle precej podob* na programska izhodišča. TRIBUNA: Poglejte, tudi SLS v soojih izjavah opozarja na zbrabljanje konstruktivne nezaup-nice, hkrati pa nudi novega mandatarja. Gre za politično sprenevedavost, različne interese znotraj stranke ali pa je v zakulisju še kaj drugega? POLAJNAR: Ko govorimo o SKD in SLS (oziroma SKZ-LS), moramo opozoriti tudi na razlike. Čeprav so, kot že rečeno, naša izhodišča podobna, obstajata različni poj-movanji glede taktike in strategije. Morda njihove poteze izhajajo prav iz te razliČnosti, vprašanje pa je, v kolikšni meri so njihovi nastopi znotrajstrankarsko usklajeni. Javno izražena mnenja voditeljev stranke kažejo, da gre za spopad več opcij, sicer pa je to stvar njihove stranke, o kateri nimam niti pravice niti ne želim soditi. TRIBUNA: Ali menite, da bi bilo v sedanji parhmentarni blokadi mogoče izvoliti morebitne nove Peterktove kandidate za izpraznjene tnini-strske sedeže? POLAJNAR: V trenutku, ko se pogovarjava, je še nejasno, koliko ministrskih sedežev bo ostalo praznih. Zamenjave vsekakor bodo, mandatar pa bo zagotovo predlagal kan-didate, ki bodo ob poprejšnjem medstrankarskem dogovoru sprejemljivi za večino. Zato ne vidim realne možnosti, da bi bilo delo vlade dokončno paralizirano. TRIBUNA: Giede usode Drnovškove kandida-ture slovenski tisk napleta celo ntožnost, da bi prišlo do dogovom med SKD in LDS, po katerem bi postal Drnovšek premier, Peterk pa zunanji minister. Gre zaŠeeno novinarsko raco ali pa je tudi to ena od možnih rešitev? POLAJNAR: Ha, ha, ha... Neumestna novinarska ugibanja so pač sestavni del življenja. Tako je bilo mogoče v času Bavčar-jeve mandatarske dirke prebrati, da naj bi se krščanski demokrati pogovarjali celo s prenovitelji. V obeh primerih gre za izmišljotino. Mi Že imamo svojega man-datarja, zato ne čutimo nikakršne potrebe, da bi se o tem s komerkoli pogovarjali in dogovarjali. Je pa res, da bomo naredili vse, da Peterle ostane na krmilu, ki si ga zasluži. TRIBUNA: Kaj bi za vašo stranko pomenila izvolitev Janeza Drnovška na skupščinskent zasedanju 22. aprila? Imate pripravljen odgovor na tnorebitno izglasovanje konstruktivne nezaupnice Lojzetu Peterletu? pOLAJNAR: v tem trenutku je tak razplet j^j malo verjeten. Obstaja sicer teorehčna jnoftiost, da v tednu dni Se pride do kakšne jiove koalidje. Menim pa, da je večina strank ge spoznala, da iskanje novega predsednika vlade za vsako ceno pomem tudi pljuvanje v lastno skledo. Razveseljivo je, da stranke gpoznavajo nujnost čimprejšnjih volitev, kar je tudi edina prava pot za zamenjavo vladinega vodstva. 1TUBUNA: Roalicija 4+1 je, kot vse kaže, že precej razrahljcma... pOLAJN AR: Ta koalidja je po mojem mnen- juŽepreteklost. TRIBUNA: Ce parkment kljub vsemu ne bi sprejel premierovih predlogov, bi to pomenib, da \)i do izvolitve »stari« ministri še naprej opravljali svojofunkcijo... pOLAJNAR:Takoje. TRIBUNA: Toda to pomeni pat položaj, ki ne koristi nflcomur, še najbolj pa škoduje interesom sJomtskih državljanav... pOLAJNAR; To je po eni strani res, bolje pa je, da ministri vodstopu še vedno opravljajo svoje naloge v vladi, kot pa da bi mesta ostala praz- na, kar bi v resnidi privedlo do velikih težav. še enkrat pa ponavljam, da je strah o neprimer- nosti oziroma nesprejemljivosti Peterletovih kandidatovvotel. TRIBUNA: Še vedno poudarjate, da je treba do mslednjih volitev spoštovati voljo volivcev, izraženo tiaprvihdemok- ratičnih volitvah. Pri tem pa pozabljate, da je v tem času raz- padel Demos, kt je pravzaprav us- toličil Peterktovo vhdo. Vlada je torej izgubila zaslombo, mar ne? POLAJNAR: Demos je na državni ravni res razpadel, dogovorili pa smo se, da si bodo vse stranke pod njegovim okriljem do volitev še naprej prizadevale za uresničitev zas- tavljenih ciljev. Zaradi nespoštovanja dogovora s strani nekaterih strank je prišlo do krize v delovanju vlade, predvsem pa parlamenta. Po mojem mnenju je za poosamosvojitveno pospravljanje Slovenije pok- lican Demos, ki je proces vodil. Iz »baze« prihajajo celo pobude za oži vitev Demosa in prepriČan sem, da bi bile občinske Demosove koalicije lahko vest koalicije na državni ravni. Pa ne, ker bi si želeli oblast za vsako ceno, pač pa zato, da opravimo še tiste naloge, ki so nam jih zaupali volivd. Za Slovenijo je prav tako pomembno varovanje in razvijanje ugleda v svetu, ki si ga z notranjimi razprtijami poceni zapravljamo. Tujcem (pa tudi nam) prepros- to ni jasno, zakaj zamenjava na čelu vlade po osamosvojitvenem uspehu. TRIBUNA: Ko govorite o nespoštovanju dogovora, mislite verjetno na konkretno stranko... POLAJNAR: Seveda. Gre za Demokratsko »tranko, ki je jasno povedala: Ker volitev ni mo^oče izpeljati do konca aprila, se ne cutimo več zavezane Demosovemu programu in lojalnosti do sedanje vlade. PrekrSili so torej sklenjeni dogovor, pri čemer so vedeli, da volitev v tako kratkem času ni mogoče izvesti. Že ob sklepanju dc«ovora so torej držali fige v žepu. Je pa to veBka škoda, saj nehomogenost otežuje iz-polnitev ciljev, za katere si ge vedno prizadevamo. Povsem očitno je namreč, da praznega prostora, ki je nastal po razpadu Demosa, v tem trenutku ni mogoče zapolniti s sklepanjem novih, trdnih večstrankarskih dogovorov. Konec koncev to dokazuje tudi razmerje sil v parlamentu, ki se kaže v neuspešnih glasovanjih o nezaupnid. TRIdUNA: Zdi se, da prav krščanski demokrati v tem trenutku najbolj potrebujejo Demos in da ste prav zato zagreti za ponovno oživitev koalicije... POLAJNAR: Za to idejo se bolj navdušujejo narodni demokrati. Ker čutimo, da DemosovazdruŽba kljub vsemu še diha, ne čutimo prevelike potrebe za formalizacijo odnosov. Drži pa, da smo pozdravili pobudo skupSčinskih poslancev za obuditev kluba Demosa. Prav tako ne oviramo pripadnikov naše stranke na občinski ravni, ki si prizadevajo za nadaljnje razvijanje Demosovega duha. TRIBUNA: Volitev pred jesenjo ne bo. Čas do volitev pa je hhko v marsi&m usoden. Ali se ne bojite, da bi v tem primeru najtežje breme krivde padlo prav na stranko, iz katere prihaja sedanji predsednik vlade, kar bi za krščanske demokrate utegnib irtieti neugodne posledice na volitvah? POLAJNAR: Nevarnosti se vsekakor zavedamo, vendar se svojemu delu odgovornosti za pospravljanje nove države ne mislimo izmikati. Če bi se v tem trenutku umaknili, bi imelo naše dejanje negativne mednarodne posledice. Tudi v evropskih razmerah smo namreč še vedno dovolj močni, da lahko potegnemo gospodarski voz iz nezavidljivega položaja. Zato menim, da se bodo razmere izboljšale, kar bo do volitev še utrdilo zaupanje v našo stranko. Vsekakor pa drži, da )e sodelovanje v vladi v vsakem primeru dvorezen meč, saj je le-ta vedno izpostavljena (ne)upravičeni javni kritiki. TRIBUNA: Kaj za vas pomeni vlada narodne rešitve in kakšne so možnosti za tovrstno rešitev gordijskega vozla? POLAJNAR: Do volitev je premalo časa, da bi vlada narodne reSitve lahko zaživela in ponudila bistvene novosti. Dovolj svežega vetra do novih volitev bo prinesla ze neizogibna rekonstrukcija sedanje vlade. Poleg tega bi v teh razmerah porabili preveč časa za medstrankarska dogovarjanja o sami sestavi kabineta. S tem bi se tudi od-mikale volitve, saj bi bile stranke in vlada preveč zaposlene z vprašanji, ki vendarle niso ključnega pomena. Sicer pa je prav tako težko verjeti, da bi se z vlado narodne rešitve strinjale opozidjske stranke, ki so že zavzele predvolilne položaje. Sodelovanje v taki vladi bi jih utegnilo hitro spremeniti, tega pa, kot kažejo zdajšnje razmere, nočejo tvegati. TRIBUNA: Ali lahko odgovorite še na ¦oprašanje, zakaj se je minister Capuder od-povedal ambasadorskemu položaju? Je Šlo za njegovo osebno odločitev ali dogovor znotraj stranke? POLAJNAR: Gospod Capuder se je odločil sam. Nam je sicer nekoliko žal, vendar pa kot stranka ne želimo vplivati na njegovo odločitev. TRIBUNA: Čez slab mesec bo kongres SKD. Ali se obetajo kakšne večje spremembe? POLAJNAR: 16. maja bo kongres naše stranke. Drugi strankarski prvaki večkrat pravilno ugotavljajo, da bojev znotraj stranke pri nas praktično ni, zato ne gre pričakovati spek-takularnih sprememb. Naša enotnost je posledica zag-nanega dela na terenu ter odlične povezave med člani in simpatizerji na eni ter vcxistvi stranke na drugi strani. Odmev s terena namreč omogoča in zahteva resno ter še bolj odgovorno delo. O vsakem pomembnem vprašanjucxiloča najvišji organ, to je Svet stranke, ki ga sestavljajo na kongresu izvoljeni člani in predstavniki regionalnih odborov. Na ta način je zagotovljena tttlnost stranke in demokratičnost odločanja. Kongres bo utrdil dosedanje smernice, res pa je, da pripravljamo nov program in statut, ki bosta prilagojena novi organizacijski strukturi, predvsem razširjenosti v vsem slovenskem prostoru. V vseh občinah imamo svoje od-bore, poleg tega pa deluje še več sto krajev-nih odborov. Nov statut bo zagotovil še tes-nejšo vertikalno povezavo. TRIBUNA: Za konec se še enkrat povrnimo k mandatarjem. Ali lahko sklenemo z geslom - po 22. aprilu s starim predsednikom v nove, boljše čase? POLAJNAR: Skoraj prepričan sem, da sebo vse izteklo tako, da bo vladi omogočeno normalno delo do volitev. Šele te bodo lahko legitimno ovrednotile (ne)uspehe Peterleta in njegovega kabineta. Simon Bizjak Opomba: Z g. Polajnarjem smo se pogovar-jali v sredo (15.4,), torej pred sejo ustavne komisije o volivni zakonodaji. PODMLADKI SLOVENSKIH STRANK II. Peter Volasko - predsednik MLIN-a Mladinska iniciativa pri slovenski demokratski zvezi Po razcepu v SDZ je to podmladek Narodno demokratske stranke. Njegov predsednik Peter Volasko poudarja, da jebil predhodnikMLIN-a,Univerzitet-ni odbor SDZ, ustanovljen leta 1989 in je poleg študentov vključeval tudi profesorje. MLIN so uradno ustanovili 14. marca 1990. Prva predsednica je bila Maja Šifrer. Glavni organi so izvršilni odbor, svet MLIN-a in nad-zorni odbor. Člani imajo 16-30 let, pri čemer zgornja meja ni obvezujoča. Z18 leti se posameznik samostojno odloči za vstop v stranko. MLIN si je že na začetku začrtal mednarodno povezovanje in v tej smeri veliko naredil. Namen je bil prenašanje izkušenj na slovensko politično prizorišče. Julija 1990 so se pridružili DEMYC-ju (Demokratična mladinska skupnost Evrope). Januarja 1990 so v Ljubljani pripravili 50. zasedanje izvršilnega odbora DEMYC. Takrat so postali tudi polnopravni člani, DEMYC pa je kot prva evropska politična organizacija podprl samos-tojnost Slovenije. Aprila se je predstav-nik MLIN-a, edini iz Vzhodne Evrope, udeležil ustanovnega srečanja IYDU (Mednarodna demokratična mladinska zveza). Ob razcepu SDZ in odhodu dela članstva iz podmladka je MLIN nadaljeval z delom. Imajo okrog 400 članov. Usmerjeni so predvsem v projektno delovanje. Začeli so z ok-roglo mizo o odcepitvi Slovenije (z UK ZSMS). Organizirali so okroglo mizo o državnih simbolih Slovenije in dali Če verjamemo statistiki, se le dva odstotka slovenske mladine vključujeta v politične organizacije ali se zanje sploh zanima. Tu gre iskati vzrok za relativ- no šibkost (večine) podmladkov političnih strank. Bodo letošnjo pom- lad uspeli ujeti veter v svoja jadra in aktivneje vplivati na našo (mladinsko) politiko? provokativen predlog - črnega panter-ja za grb. S ŠOU v Ljubljani so pripravili posvet o mladih in mamilih (v SN). Sledile so še okrogle mize o šolstvu, politiki in religiji, o vojni v Sloveniji, ženski v politiki, narodu in demokraciji... Znotraj stranke prirejajo tematske seminarje o političnih, zgodovinskih in socialnih vprašanjih. Sodelovali so tudi v akcijah ob poplavah v Sloveniji. Komisija za mednarodne odnose se udeležuje poletnih šol, kongresov in drugih zasedanj. S konkretnimi pobudami želijo aktivneje posegati v slovensko politiko. V ta namen prirejajo tudi tiskovne konference. Nekaj članov MLIN-a je aktivno sodelovalo v bojih za Slovenijo na naj-bolj kritičnih področjih. MLIN nima direktnega predstavnika v republiškem parlamentu, ima pa nekaj poslancev v občinskih skupščinah. Trije Člani podmladka so na precej visokih mestih v matični stranki, or-ganizacijski tajnik stranke, predsednik komisije za mednarodne odnose in sekretar poslanskega kluba. Znotraj stranke ima avtonomen položaj, čeprav se kot vsi drugi podmladki financira iz proračuna matične stranke (10%). Imajo svoj status in program, ki se sicer navezuje na strankinega, na področju mladinske politike pa je seveda bolj razdelano. Peter Volasko je glede financiranja Se dodal, da nikoli ne bo več tako bogate mJadinske or-ganizacije, kot jebila ZSMS. Meni tudi, da LDS ne more naslediti monopola nad mladinskimi servisi. Denar teh servisov bi se moral usmerjati glede na interese tistih, ki ga ustvarjajo. Marjan Podobnik - predsednik ZSKM Zveza slovenske kmečke mladine ZSKM je nastala v Žalcu v začetku leta 1988. Gre za prvo politično or-ganizacijo v Sloveniji, ki je imela pomembno vlogo pri razbijanju monopola ZKS. Zanimivo, da je bila pravzaprav kmečka mladina te or-ganizacije pobudnik za ustanovitev Slovenske kmečke zveze (zdaj SLS), ki je prerasla v prvo politično stranko. 22. maja 1988 sta začeli z delom obe or-ganizaciji. ZSKM ima zato še danes posebno avtonomno in enakopravno mesto znotraj SLS. Kot je povedal njen predsednik Marjan Podobnik, je klasičen podmladek SLS pravzaprav del njenega mlajšega članstva. Članov imajo okrog 3000 in so tako verjetno najštevilčnejši. Razmerja med SLS in ZSKM so formalnopravno urejena, po vsebini pa se njihovo delo prepleta. Programa sta si podobna, s tem da ima ZSKM izraziteje opredeljena vprašanja, ki se tičejo mladih. Glede na realizacijo skupnih zahtev po demok-raciji in osamosvojitvi Slovenije bo prišlo, po mnenju Podobnika, tudi do večjih vsebinskih razlik v programih. Marsikatera vprašanja mladi obrav-navajo drugače kot starejši. Seveda pa delovanje mladih ohranja tudi vital-nost SLS. ZSKM se f inancira iz sredstev senjorske stranke, nekaj pa tudi z lastno dejavnostjo. V parlamentu ima formalno dva poslanca, poleg Podob-nika še Marijo Markeš. Njihovo dejav-nost predstavljajo predvsem projekti na terenu. Med najvidnejšimi je akcija Vrnimo življenje v slovenske vasi. V soboto, 11. aprila, so imeli kar 40 prireditev po vsej Sloveniji. Pri izobraževalnih in drugih projektih bi bili radi kompatibilni z drugimi ev-ropskimi deželami. Računajo na širše vključevanje podeželske mladine. V tem vidi Podobnik pomembno perspektivo njihovega nadaljnjega delovanja. V svoje aktivnosti želijo privabiti ne samo kmečko, ampak vso podeželsko mladež. Strankarska delitev pomeni omejeno možnost delovanja. Že tako je zelo majhen del mladih zainteresiran za politično delovanje, vsa mladina, tako na podeželju kot v mestih, pa se izrazito zanima za udejstvovanje na kulturnem, športnem in družabnem področju. Posebej na pcxleželju je priložnosti za to zelo malo. Gibanje, kot so si ga zaslavili v ZSKM, bo zapolnilo to vrzel, saj ne bo osnovni moto združevanja političnost, ampak družabnost. ZSKM si bo še vnaprej prizadevala ohraniti avtonom-no vlogo. V SLS si bo zagotovila trajnejši dogovor o tem, da njihovi poslanci podprejo pobude ZSKM v parlamentu. Na mednarodnem področju so precej oprezni, saj se ne želijo povezovati s politično preveč omejenimi or-ganizacijami. Navezali so stike z dvema zmerno konzervativnima or-ganizacijama. Včlanjeni so v Mladinski svet Slovenije. Glede posredovanja izplačil za občasna in začasna dela študentov in dijakov so mnenja, da bi morala ZSMS, potem ko se je prok-lamirala kot stranka, opustiti monopol nad to dejavnostjo. V tej smeri so tudi podprli prizadevanja obeh Študentskih organizacij proti interesom LDS. Pripravljajo kongres, ki bo v Prekmur-ju. Nov statut ne predvideva ekskluzivnega članstva. Formalno članstvo bo imelo manjši pomen. Na terenu so organizirani po občinskih in regionalnih odborih ter tudi po srednjih kmetijskih šolah, ponekod znotraj SLS, drugje samostojno. Mar-jan Podobnik je še povedal, da se bo na kongresu poslovil od predsedniške funkcije, ki mu je sicer prinesla veliko izkušenj in veselja. Krmilo bo prevzela mlajša ekipa. Na področju mladinskih vprašanj strankarska netoleranca ni prisotna. Podobnik pričakuje, da se bo v slovenski politiki dialog precej iz-boljšal, ko bodo krmila prevzeli mlajši, manj izkušeni, vendar tudi manj obremenjeni. Mladi liberalni demokrati Podmladek LDS je bil ustanovljen februarja 1991. Kot je povedal Roman Jakič, predsednik MLD, je 92% članov podmladka tudi v LDS. Trenutno se Roman Jakič - predsednik MLD giblje število članov proti 1000. Or-ganizirani so v 2 občinah, v večini os-talih imajo koordinatorje. V podmladek so lahko vključeni mladi od 15 do 28 let. Zgornjo mejo bodo verjetno zvišali. Jakič ocenjuje MLD za klasičen podmladek politične stranke zahodnega tipa. To je razvidno tudi iz programa. Financirajo se iz fundacije LDS in od sponzorstva, članarine nimajo. Pričakujejo pa preureditev financiranja tovrstnih organizacij z zakonom o mladinskih organizacijah. Finance za stranke in njihove podmladke bi morale namreč pritekati s strani države. Višina sredstev bi bila odvisna od rezultatov na volitvah. Delujejo v Mladinskem svetu Slovenije, maja 1991 pa so postali tudi člani svetovne organizacije mladih Hberalov in radikalov (IFLRY). Delajo predvsem na področjih mladinske problematike. Aktivno so posegli v razpravo o 55. členu Ustave. Veliko se ukvarjajo s sodobnimi problemi mladine in znotraj nje tudi študentov; posvetovanja o narkomaniji, AIDS-u. Mnogo aktivnosti se samostojno od-vija v občinskih odborih. Po funkciji je v svetu LDS tudi predsednik podmlad-ka, dva člana MLD pa sta poslanca v parlamentu. To omogoča dober kon-takt podmladka z vodstvom stranke ter neposredno zastopanje pobud v parlamentu. Zadnji podvig je 260 milijonov SLT za študentsko prehrano. Tu so sodelovale vse stranke. V usklajevalni komisiji je koherentno delovala tudi naveza Jakič -Schvvarzbartl. To znova dokazuje, da posebej pri mladinskih vprašanjih brez problemov prihaja do sodelovanja različnih strank. Program MLD se navezuje na program matične stranke. Z drugim kongresom 11. aprila v Izoli želijo učvrstiti strukturo podmladka. Prišlo je do precejšnjega razcveta občinskih odborov MLD. Vzpostaviti morajo možnost za uspešno koor-dinacijo dela (ustanovitev vmesnih or-ganov). Pričakujejo, da se bo rešil prav-ni položaj organizacije, tako da se bodo MLD lahko registrirali kot mladinska organizacija. Glede mladinskih servisov, ki so v upravljan-ju LDS, Roman Jakič meni, da je del ŠS ustanovila pač ZSMS. LDS je zaradi očitkov, da se denar steka k njim, sprožila pobudo, ki vodi h končni rešitvi tega problema. Po novi zakonodaji bo koncesijo za opravljanje te dejavnosti podeljevalo Ministrstvo za delo. Mladi zeleni Slovenije Mladi zeleni Slovenije je ime za Andrej Okreša - koordinator MZS podmladek Zelenih Slovenije, ki je v ustanavljanju. Kot je povedal koor-dinator iniciativne skupine, Andrej Okreša, bo ustanovna skupščina 24. aprila v Mariboru. Znotraj stranke bodo imeli avtonomen položaj, čeprav bodo finančno vezani nanjo. Včlanili se bodo lahko mladi med 15. in 30. letom. V predlogu statuta je predvideno av-tomatsko članstvo. Njihovo delo bo us-merjeno predvsem v reševanje mladinske problematike (sociala, obramba, šolstvo, ekologija...). Zaradi enotnega reševanja teh problemov na državni ravni so si začrtali ustanovitev Mladinskega parlamenta Slovenije. Pri ostalih parlamentarnih strankah odmladkov še ni. V SSS imajo nekaj odborov na Primorskem, kjer prev-ladujejo mladi. Imajo pa namen več storiti tudi v tej smeri. V Liberalni stranki podmladka zaenkrat še ne potrebujejo. Vitomir Gros nam je zatrdil, da je pri njem samem in v stranki nasploh veliko mladostnega elana. Jožko Možina IZIZGNANSTVA Pogovorzdr. Ljubom Sircem »Dirigirana komunistična propaganda Osvobodilne fronte je nenehno na ves glas trobila proti Jugoslaviji. Prav kakor okupatorji jo je ves čas imenovala za 'bivšo Jugoslavijo'. Komunistični podtalni časopis Delo se je izjasnil proti obnovi 'versaillske Jugoslavije oziroma proti kateremu koli drugemu imperialističnemu državnemu sistemu, ki zasužnjuje slovenski narod... ' Spomladi 1943 je centralni komite KP Jugoslavije izjavil tudi, da je 'cilj naše narodnoosvobodilne borbe uresničiti starodavne sanje najboljših generadj Jugoslovanov: zvezo južnih Slovanov od Crnega morja do Trsta'.« (Ljubo Sirc, Med Titom in Hitlerjem) Dr. Ljubo Sirc, član protinacističnega od-porniškega gibanja Stara pravda, je bil leta 1947 na Nagodetovem procesu obsojen na smrt, nato pomiloščen. Po prestani kazni je 1955. s sojetnikom pobegnil v Veliko Britanijo. Dr. Ljubo Sirc, ekonomist mednarodnega slovesa, je direktor londonskega centra za raziskavo komunističnih gospodarstev in njihovo preobrazbo ter profesor na univerzi v Glasgovvu. Februarja letos je vodil mednarodni sim-pozij o privatizaciji na Bledu. Napisal je več knjig. A vtobiografija Med Hilterjetn in Titom je leta 1989 izšla v Londonu, januarja letos pa v slovenščini. S področja gospodarstva je izdal dela Economic Devolution in Eastern Europe (Propad gospodarstva v Vzhodni Evropi), Yugos-lav Economy Under Self-Management (Jugoslovansko gospodarstvo v času samoupravljanja), What Must Gorbachev Do? (Kaj mora storiti Gorbačov?) Pri vseh profesionalnih in političnih ref-erencah pa tudi nova demokratična oblast dr. Ljuba Sirca ni poklicala reševat slovenskega gospodarstva. Demosova koalicija je razpadla, ne da bi izpolnila eno svojih ključnih predvolilnih obljub o rehabilitaciji obsojencev na montiranih političnih procesih. Tako emigranti ostajajo emigranti, ne zapuščajo tuje domovine, domači dis-identi, galjoti svoje edine domovine, pa dosmrtni kaznjenci revščine. Pri tem, da obstajajo še disidenti tretje vrste na oblas- ti. STARA PRAVDA TRIBUNA: S čim ste si prislužili smrtno obsodbo? SIRC: Leta 1939 sem šel študirat v Ljubljano, potem se je začela vojna. V Kranju so me iskali Nemci, da bi me zaprli, ker sem bil predsednik študentskega društva in so bili p oričani, da gre za konspiracijo. Rada Bordona in Borisa Zidariča, s katerima sem sodeloval, so oba zaprli, jaz pa sem še pravočasno odšel v Ljubljano. Drugi so prišli za mano in smo se združili v manjšo skupino - mlajši študentje in ak-tivni oficirji. Iskali smo še druge. Komunistom nismo preveč zaupali, ker so se prepirali, ali bi se boril proti Hitlerju ali ne. Takrat so svojo fronto imenovali Protiimperialistična fronta. Pri njih tudi ni bilo jasno, ali so za samostojno Slovenijo ali za Jugoslavijo. Samoodločba narodov je bila takrat zanje relativen pojem. Menili so, da jo je treba podpreti, če služi revoluciji, sicer pa zatreti. Naša skupina se je pridružila skupini Stara pravda Črtomirja Nagodeta, ki je bil docent na univerzi, doktor geologije, gradbeni inženir. Odpustili so ga - imel je stike s Kidričem in OF. Nagode je tak-rat pripravljal socialni program za čas po vojni, komunisti s Kidričem so temu nasprotovali. Stara pravda se je 16.8.1941 pridružila OF. Decembra 1941 je komunistična partija ukazala, da se nihče ne sme boriti proti nacistom mimo OF. Naša Stara pravda je bila izključena iz OF februarja 1942, leta 1947 pa se je začel Nagodetov proces s 14 soobtoženimi med katerimi sem bil tudi jaz. TRIBUNA: Kdaj je bilo konec vašega izgnanstva, kdaj ste se smeli vrniti v domovino? SIRC: V Novi reviji sem hotel leta 1986 objaviti članek, pa je Smole skočil, da ne. Pisal sem mu, ker sem hotel na kongres sociologov v Beograd. Dobil sem odgovor od Ribnikarja, da nima nihče nič proti mojemu prihodu razen zveznih oblasti. Zame se je zavzelo britansko zunanje ministrstvo, sklicujoč se na to, da je Jugoslavija podpisnica Helsinških sporazumov. Imam dvojno državljanstvo, jugoslovanskemu se nisem odpovedal. Nazadnje sem od Nebojše Popova, predsednika jugos-lovanskega sociološkega združenja iz Beograda, zvedel, da je slovenska Udba zahtevala od beograjske, naj me aretirajo. Iz Beograda so jim odgovorili, da se vračam prek Ljubjane in me lahko v Sloveniji sami aretirajo. Prvič sem se vrnil 1989. TRIBUNA: Kdaj ste pobegnili iz Slovenije? SIRC: Iz Slovenije sem pobegnil novembra 1955, čez hribe, čez reko Idrijo. Potem so se razširile govorice, da me je prišla iskat angleška podmornica. Bil sem obsojen na smrt. Leta in leta se ni nič zgodilo, čeprav se je zaradi Informbiroja vse spremenilo. Rekli so mi, da mi bodo že pokazali, da se ni nič spremenilo. Še v zadnjem trenutku so poskusili name pritisniti, naj pišem notranjemu mini-stru, da bi rad postal njegov svetovalec za odnose s tujci. Odgovoril sem, da sem notranjemu ministru pripravljen svetovati, če mi ne bo treba špijonirati. Prišel je Jože Kragelj in povedal, da takega pisma ne more dati zunanjemu ministru. Leta 1953 sem obsedel vzaporu zato, ker so Angleži vzeli Trst. Nato so se spomnili, naj zaprosim za znižanje kazni, in so mi jo znižali z 20 na 15 let. Odsedel sem jih 7 in pol v zaporih na Miklošičevi, v Mariboru in na Igu. Šef policije je bil takrat Mitja Ribičič in me je zasliševal še ob štirih zjutraj, preden sem bil zaslišan na sodisču. Grozil je, da bo moral moj oče plačati (1), če se ne bom obnasal tako, kot je treba. Na sodišču je sedel v prvi vrsti in me pomenljivo gledal. Fizično se me ni nihče dotaknil, samo spati nas niso pus-tili, nismo spali pol ure, že so nas zbudili. NOVO ŽIVLJENJE TRIBUNA: VaŠa avtobiografija prikazuje življenje na smrt obsojenega. Vseeno ostaja vtis, kakor da se vas ni dotaknilo. V tujini ste začeli znova in uspeli. SIRC: Prva poglavja so objavili v Argen-tini v zborniku Svobodna Slovenija. Potem sem vse skupaj zbral za angleŠko izdajo, ki je izšla leta 1989. Slovenska izdaja ni samo prevod. Na založbi so pripravili opombe, našli so nekaj dokumentov, na primer spomenico naše protifašistične skupine Stara pravda o OF, KP, krščanskih socialistih in Sokolih. Leta 1983 sem šel v pokoj z univerze v me je vpeljal v internacionalo liberalnih politologov in ekonomistov in Mont Peltrin Society. Spoznal sem se še z avstrijskimi ekonomisti, kot so Haberler, Machlup, in z ameriškima ekonomis-toma Miltonom Friedmanom in Beuchananom. Na ta način sem dobil vse toogoče stike in zato sem lahko ustanovil center. V liberalni internacionali so ev-ropske liberalne stranke, ameriška in južnoameriška demokratska stranka. Med njimi so zanimivi politiki - od Malagodija iz Italije do britanskih liberal-cev. Liberalne stranke se zelo razlikujejo. Med švicarsko in holandsko je skoraj toliko razlike kot med konzervativno in socialistično. Ljudje se opredelujejo po imenu. Liberalna internacionala ima svoj odbor za begunce Liberal Exiles Commit-tee, katerega predsednik je bil tudi Sal-vador de Madariaga. Tudi tu sem si pridobil vrsto zvez in znanstev. CRCE je začel objavljati knjižice o problemih komunističnih gospodarstev. To seveda še niso bila komunistična gospodarstva. Tako smo jih poimenovali zato, ker je bila na oblasti komunistična stranka. Prve stike smo navezali z Madžari in Poljaki, kjer so se režimi že toliko spremenili in so imeli možnost, da svobodno pišejo. Objavljali smo njihove spise, ne le spise zahodnih piscev, kar je bila nova dimenzija. Leta 1985 sem na konferenci v Genevi bral članek o kolektivnih gospodarstvih. Pokazal sem ga enemu od vodilnih madžarskih ekonomistov, ki ni nič skrival, da je komunist. Povabil me je v Gyer na konferenco marca 1987. To je bilo zame pravo odkritje. Tam sem srečal celo vrsto mladih Rusov, kakršnih prej še nisem videl. Prej sem poznal starejše, nedostopne, ti pa so kar žuboreli in govorili tako kritično, da sem mislil, da nas bodo zaprli. Tam so bili tudi moji kolegi z Zahoda, profesor Brus, Žid s Poljske. Ti so govoril: »Se bo že pokazalo, da ni tako.« To je dejansko bila prelom-nica. Na kongresu v Gyeru se je pojavil en sam ekonomist s Češke - Vaclav Klaus (zdaj finančni minister). Začeli smo izdajati revijo in prirejati kon-ference, prvo jeseni 1988 na Dunaju. Šele marca 1990 je bila polna ruska udeležba, med njo tudi zdajšnji moskovski župan Grigorij. TRIBUNA: Koliko časa predvidevate, da bo deloval CRCE? SIRC: Težave bodo mene preživele. Pri tem delu vidimo za kulise. Do mene pride, kar sicer ne bi zvedel. Govoril sem tudi z Golovkovom, svetovalcem sov-jetske vlade. Njegovo mnenje je bilo, da morajo neodvisne sovjetske republike sodelovati z zvezo, da morata Jelcin in Gorbačov sodelovati. Napovedal je, da se bo Jelcin odpovedal komunizmu. Iz tega se vidi, kje se vrti naše sodelovanje: politiki, družboslovci, ekonomisti - svetovalci, mlajši ljudje, od 35 do 40 let, ki dejansko pišejo referate in razlagajo ideje. Popov je med njimi vsekakor človek, ki je čisto na vrhu, potem Šatalin in Anatolij Chubaies, ki je zdaj sankt petersburški izvršni župan. TRIBUNA: Kaj pa ELG? SIRC: Pri Evropski skupini za zveze (ELG - European Liason Group) sem obrob-no udeležen v Londonu. V Parizu je vzporedna organizacija Groupe de Paris, ki povezuje disidente iz vseh vzhodnoev-ropskih držav in vseh sovjetskih republik. TRIBUNA: Kako dolgo bo po vaših pred-videvanjih trajalo preoblikovanje vzhodnoev-ropskih gospodarstev? SIRC: V Sovjetski zvezi bo verjetno trajalo nekaj let, medtem ko bodo na Češkem, Madžarskem in Poljskem to prej dosegli, v enem do dveh letih. V Bolgariji in Romuniji ne bo tako kmalu. V Romuniji gre za revolucijo^ morda režirano iz SZ (vojska + KGB). Ce so bili ti vpleteni, bo to težja zgodba. Poljska, Madžarska, Češka bodo prinesle te spremembe v Sovjetsko zvezo. Sov-jetsko prebivalstvo ne reagira normalno na gospodarske stimulanse. Ljudje so apatični in se ne znajdejo. TRIBUNA: Imate kakšen plan za reševanje našega gospodarstva? SIRC: Teh planov je tako ali tako preveč in ni treba, da bi ga imel še jaz. Najbolj nujno bi bilo spodbuditi podjetništvo. Po naključju sem se seznanil z bankirjem Evropske banke, ki je zadolžen za Jugos-lavijo. Povezal ga bom s slovenskim združenjem zasebnih podjetnikov, da bodo ljudje sami nekaj začeli in to bo potegnilo za seboj. Spominjam se Kranja v 20. in 30. letih, ko so prišli Čehi. Pos-tavili so tovarne in mesto se je začelo razvijati. Že leta 1939-40 so v Kranju stvari stekle. Vlada lahko ponudi pravni in finančni okvir, drugo pa je delo tisočev. Jugoslavija se je leta 1952 premaknila od takratnega modela socialističnega gospodarstva. Kidričev članek ob začetku teh sprememb v novo smer je bil precej temeljit. Vztrajal je na avtonomiji podjetij, na urejanju odnosov podjetij na trgu. Vendar se jugoslovansko gospodarstvo ni nikdar razvilo prek trga. Ce ga primerjamo s sovjetskim gospodarstvom - pri nas obstaja vsaj tržišče (je obstajalo) (3). Medtem ko Rusi blago imajo, nimajo pa aparata za razdel-jevanje uskladiščenega blaga, ki ga je zato nemogoče spraviti k potrošniku. Težave so že s transportom, manjka pa tudi prodajna mreža, grosisti. Togo raz-deljevanje po planu se je podrlo, ni pa Llasgowu, da bi se lahko posvetil us-tanovitvi centra CRCE za pomoč vojnunističnim gospodarstvom. ^onorarno še predavam mednarodno g0Spodarstvo, trgovino, finance. CRCE lem ustanovil s pomočjo angleških ^rijateljev po vzoru tamkajšnje ustanove za gospodarske zadeve, ustanovljene leta 1957. To je zasebni inštitut, katerega cilj je bil vnesti novega duha v britansko gospodarsko politiko. Pri tem je godeloval poslovnež Anthony Fisher, ki si je »naredil« nekaj denarja z gojenjem perutnine, skupaj s profesorjem Ralfom [larrisom (ki je zdaj lord). To je pripravilo pot Margaret Thatcher. Kjub :emu se Harris noče vezati na konser-vativno stranko in je v lordski zbornici na prečnih klopeh. Tu sedijo člani, ki se ne ppredelijo. Sir Anthony Fisher pa spada prav v vrh nove gospodarske politike. Z ijim sem bil ves čas stiku, ker sem član Mont Pelčrin Society s sedežem v bližini Montreauxa v Švici. Postopoma sem spoznal vrsto ekonomis-tov, ki so sodelovali v Mont PeUrin Society, med njimi so Friederick von Hayek (2), dunajski ekonomist, ki je ob Anschlussu moral oditi in je potem živel v Angliji in ZDA; Salvador de Madariaga, španski inženir. Slednji je bil tako vsestranski, da je postal diplomat. V gpanski državljanski vojni je bil na strani republikancev, nato begunec in je predaval špansko književnost na Oxfor-du ter pisal romane. Z njim sem prišel v stik, ker sem v zaporu prevajal revijo Encounter in sem bral njegov članek. Odločil sem se. da sezniim seznanim.On ničesar, s čimer bi ga nadomestili. Jugoslovanske republike, ali vsaj zahodne jugoslovanske republike, bi že lahko preoblikavale svoje gospodarstvo, če ne bi bilo notranjepolitičnih težav. Zdi se mi, da bo šlo politično razslojevanje naprej. Vsaj v Sloveniji in na Hrvaškem je šlo že predaleč, da bi se obrnilo. Videti je, da se ne bo nihče vračal nazaj in bo nazadnje prišlo do politiČne povezave med jugoslovanskimi političnimi enotami - zunanjepolitične ali ustavne. To ni tako velikega pomena. Odločilno bo, kolikšna bo pripravljenost, da republike v nekaterih stvareh nastopajo skupno. Bojim se, da bodo reakcije v svetu precej slabe, če bo vsaka naša republika prihajala posamezno. Slovenska samobitnost je mogoča, vendar samo, če bo Slovenija pripravljena sodelovati v nekaterih stvareh z drugimi republikami, drugače bo slabo. Upajmo, da bo načrtovano ali sam po sebi znova nastal skupni trg. ODCEPITEV NIMA KULTUR-NEGA CILJA TRIBUNA: Kako gledate na zamisel o od~ cepitvi Slovenije? SIRC: Nobena juha ni tako vroča, kot se skuha. Je pa tako, da lahko gremo v abstraktnem razmišljanju do skrajnih posledic, v življenju pa je to nekoliko drugače. Moje osebno mnenje je, naj Jugoslavija ostane skupaj. Pred vojno sem bil tako zanesenjaški, da sem govoril o narodnem edinstvu - roman-tični nesmisel. Po eni strani nas povezujejo skupni interesi, po drugi pa jezikovne povezave. Veliko je bilo kul-turne izmenjave, na jugu so prevajali slovensko književnost, tako smo si Slovenci pridobili vsaj nekoliko večje področje. Kakšen uspeh bi imeli v svetu, če bi Jugoslavijo predstavili kot stičišče kultur - Orient, Bizanc, Srednja Evropa, Rim - nikjer ni česa podobnega. Bosanci vseh ver so le našli neko stično točko. Slovenci bi lahko imeli neko kul-turni vlogo, povezovali bi lahko Orient s Srednjo Evropo. Odcepitev nima kul-turnega cilja. V začetku 80. let so se Slovenci čutili ogrožene zaradi prihoda delavcev z juga. Leta 1983 sem imel v Dragi filozofski referat s tezo, da se moramo vrniti k pravi znanosti in h krščanstvu. To vodi v demokracijo in omogoča miren pogovor. Političnih vprašanj ni mogoče reševati z umori. Publika me ni razumela. Ko sem konČal, se je razvila debata o tem, koliko je Srbov v Sloveniji, da je slovenski jezik ogrožen, da bosta Sujo in Mujo poslednja dva Slovenca. Slovenci gremo v Evropo sami, brez drugih. ES je zahtevala svobodno gibanje delovne sile. švicarji na primer hočejo sami nadzorovati prihod delovne sile, zato so težave z vstopom Švice v ES, čeprav imajo petino tuje delovnesile. Slovenci se hočejo politično uveljaviti v svetu, imajo vtis, da jih nihče ne pozna. Zato hočejo v svetovno javnost z vsemi simboli, grbom, zastavo. Hočem opozoriti, da to ne bo tako učinkovito, kot mnogi pričakujejo. Pri tem me motita dve stvari. Prvič, ostati bi morali pri tradicionalnih simbolih. Mene je razprava o zastavi presenetila. Ne moremo enostavno zavreči slovenskega grba iz leta 1918, modro polje, 3 zlate celjske zvezde, kranjski polmesec, razdeljen na tri dele. Drugič, s simboliko ne bomo prav daleč prišli, ker je v OZN poplava zastav in grbov. Rad bi poudaril, da so si Slovenci pridobili sloves kot najbolj urejen del Jugoslavije, ki ima na Jugoslavijo precejšen vpliv. Takega mnenja so tisti, ki ločijo med evropskimi državami. Za sloves Jugoslavije je poskrbel Tito. Spominjam se, ko sem bil na zdravljenju v Švici pred vojno in je leta 1938 padla Ceška. Pride zdravnik in mi reče: »Zelo mi je žal za to, kar se je zgodilo z vašo državo.« ZELO MIJE ŽAL ZA TO, KAR SE JE ZGODILO Z VAŠO DRŽAVO TRIBUNA: Slovenski politiki menijo, naj bi biJa blaginja giavni cilj oziroma rezultat odcepitve. SIRC: Nesmisel je govoriti o tem, da bo Slovenija švica, ker ne bo. Dve stvari sta potrebni, da bi lahko napredovala. Pri majhnih državah igra veliko vlogo gospodarska odprtost. Težave so pri delitvi dela in obsegu blagovne izmen-jave. Težko je pridobiti tuje investicije, če je domač trg premajhen. Tudi ni mogoče računati, da se lahko nekaj ad-ministrativno naenkrat spremeni. Poglejmo samo primer Velike Britanije, kako je nazadovala. Samo tržno gospodarstvo ni nobena garancija Britanijo je dohitela Italija. V zadnjih 3o[ letih so Italijani postali organizatorji spretni managerji. Vprašanje je, na kakšen način je to moč doseči. Majhne države, kot so Belgija in Holan-dija, morajo izvažati 50- 60%, da lahko dosežejo najboljšo strukturo. Pri zelo velikih državah je ta odstotek 7-10. Če pod osamosvojitvijo mislimo neodvis-nost od drugih, potem se moramo zavedati, da mednarodna delitev dela zahteva, da morajo manjše države streči velikim. To pomeni, da neodvis-nosti v polnem pomenu ne moremo doseči. Zanimiv je podatek, da so Pol-jaki in Madžari nedavno hoteli od Amerike, naj s pritiskom doseže, da bi lahko prodajali v Sovjetsko zvezo. Pokazalo se je, da je to važen del njihove zunanje trgovine. Če bi pretrgali stike z Jugoslavijo, bodo velike težave.« TRIBUNA: Kot član Stare pravde ste znan zagovornik Jugoslavije. Mislite, da Jugoslavija v neki obliki lahko kljub vsemu obstane? SIRC: Skoraj nemogoče je govoriti o gospodarski neodvisnosti Slovenije. Imam torej gospodarske kot tudi politične pomisleke. Sem zelo skep-tičen do vsega avstrijskega. Slovencebi zagotovo odneslo ob Avstrijo, posebej še, če gredo iz Jugoslavije zaradi jeze. Ne smemo pozabiti, da so Avstrijci zasedli celo severno Slovenijo in da so leta 1941 začeli izseljevati Gorenjsko. Avstrijci in Nemci jemljejo razpad Jugoslavije kot »To imate, ker niste hoteli ostati z nami.« Nemci trium-firajo, kot da bi oni zmagali v vojni. Ne da bi jim očital, da so hitlerjanci. Kar se Avstijcev tiče, pa je vprašanje - poglej-mo samo Heiderja in človeka, ki laže in laže - VValdheima. Njihova liberalna stranka je nacionalna, njihov program po terminologiji spominja na nacizem, tudi posamezne izjave. Heider se ima za Nemca v Avstriji, je pangerman, za združitev Avstrije in Nemčije. Zadnje čase je nekoliko previdnejši v svojih iz-javah. Že samo zaradi geografskega položaja bi se odcepljena Slovenija težko izkopala iz naveze na Avstrijo. Neva Miklavčič Predan Opombe: 1) Oče Ljuba Sirca je bil obsojen na 10 let, vendar je po treh letih zapora umrl. 2) Avtor dela Pot v hlapčevstvo, DZ 1992. 3) Intervju z Ljubom Sircem je nastal junija 1991 pred takrat napovedanim , izidom njegove avtobiografije Med Hit- i lerjem in Titom in tik pred odcepitvijo Slovenije. V pogovorih po izidu av-tobiografije februarja letos Ljubo Sirc ni spreminjal svojih pogledov na teme in-tervjuja, ki ga v demokratični Sloveniji doslej ni bilo mogoče objaviti. MANDATARSKA 2a politiko - slovensko še toliko bolj - bi lahko rekli, da bo ravnala razumno, ko bodo izčrpane vse ostale možnosti. Doslej je protipeterletovski del slovenske politike učinkoval nerazumno do te mere, da ni mogel prepričati niti sebe niti svojih nasprotnikov. Zato pa mu je uspelo zmesti nedolžno volikio telo. Da o zmedi v politiki niti ne govorim. Lojzetov kaos V središču kaosa je Lojz, ki pokončno in z obrazom obrnjenim v nebo prenaša 1 podtikanja, laži, namigovanja, jmalovaževanja in celo poskuse par-lamentarnih pučev. Te eksperimente iz-/ajajo nekdanji komunisti, skriti za lemokratskimi tančicami, in vsekakor jre prikimati marsikateremu komentarju rdnevniku Slovenec, da ves drkus zgan-j boljševistična banda, saj je teoretično in praktično dokazano, da so člani te mafije aod kožo rdeči. Pikapolonice, nageljčki, polzice, rumenozvezdniki, zelenaši, cialisti in politiki v razvoju (glej pod jeodvisni) so prepričani, da Lojz jiporablja lopato, ko je špičasto, in vile, Lo je okroglo. Ker torej ravna napak, mu kušajo odvzeti njivo. Ne glede na to, da fio sprejeli zakon o denacionalizaciji, ušajo Peterletovo največje slovensko sdjetje nacionalizirati. Pod geslom: ne jfrag, le Kristus bo mandatar. Ker so Kristusova pota zapletena in (predvidljiva, se je zakomplicirala tudi landatarska štorija. Misijonar iz porečja mazonke (ki pa na srečo ni Robert de firo) je bil krudficiran Še preden je zinil anana njam«. Tudi troedinemu demokratskemu bogu Ludvik Toplak - Le vkup, le vkup, uboga gmajna (Rupel - sveti duh, Bavčar - sveti oče, Kacin - sveti sin) ni uspelo prepričati tako črnih kot belih ovac, da njihova religija ni opij. Najbolj črno ovco med črnimi (SCHVVARZbartla) so pustili glasovati v prepričanju, da je vse, kar je dobrega v življen- ju, protizakonito, nemoralno ali pa redi. In v drugi rundi je zmagalo zakonito, moralno in postno. Janezovih lOzapovedi Skupščinska »tragedija« V tretje prihaja na slovenskem političnem odru novodobni Mojzes, ki mu je uspelo prepričati več kot 90 odstotkov javnosti, da je mož sedanjosti in naložba prihodnosti za vse, ki cenijo krepost kot lepo Čednost. Optimisti (žal?) napovedujejo, da mu bo s svojimi 10 zapovedmi uspelo prepričati poslance, saj so te zapovedi takšne, da nikomur ne morejo storiti nič žalega: 1. Če je le možno, ne naredi ničesar; 2. Če že moraš nekaj storiti, potem to stori tako, da nikomur ne škoduješ; 3. Če že moraš nekomu škodovati, potem ne smeš samemu sebi; 4. Če že moraš kaj dobrega postoriti, potem to stori samemu sebi; 5. Ko si nekaj že naredil, se delaj, da nič ne veš; 6. Ce že nekaj veš, potem je to tisto, česar ne moreš povedati; 7. Če že moraš nekaj povedati, potem povej tisto, kar vsi vedo; 8. Tisto, kar vsi vedo, povej tako, kot da bi vedel samo ti; 9. Kar veš samo ti, vedo tvoji svetovalci, izbrani novinarji, življenjski partnerji, najbližji sodelavci in tvoje domače živali; 10. Ker vedo tudi oni, je najbolje, da ne storiš ničesar. Srečanja bližnie vrste S slovensko mandatarsko dirko se je zgodilo to, kar so nekateri pričakovali. Ker je problem zahteval številne ses-tanke, so sestanki postali pomembnejši od samega problema. Skratka, Janez Dmovšek - Čakajoč na Godota pomembnejše je bilo, da so se skušali srečati v Ijubezenskem trikotniku Drnovšek - Peterle - Fisherle, ker so se na drugi strani srečevali v magični kom-binaciji 4+1. Vsakodnevne seanse in sporočila za javnost so postali del rituala, tiskovne konference so klasična oblika volilnega boja, javnost pa je postala prvovrstni fetiš. Medstrankarska pogajanja so bila velikokrat podobna barantanju na razvpiti beograjski »pijaci« - Zelenem vencu. Ob I5h pride Dimitrij k Janezu in mu ponudi x ministrskih mest v zameno za podporo. Ob 17h znaša Dimitrijeva ponudba x+2. Ob 19h pride Dimitrij k Janezu z razrahljano kravato in mu ponudi enačbo x+4. Ob 21h da Dimitrij svojo zadnjo ponudbo x+6 27. Toda nasmešek Janezovih brčic je nepremagljiv. Enačba se ne izide. Takšna so bila videti srečanja bližnje vrste v Bavčar-jevem krogu. Kako se bodo iztekla v Drnovškovem krogu? Odgovora nočem iz-dati, ker vas ne želim prikrajšati za cirkus, ki je ponovno na sporedu 22. aprila. Leteči cirkus Franceta Bučarja je že pripravljen. Branko Čakarmiš GLOSA ^--J7// V I T A L D A T A VIMENU KOMUNIZMA Na Kitajskem se med ostalim iahko zavaruje tudi ženitev, in to za približno 8 $. Ko zavarovalna polica zapade, naj bi nevesta in ženin dobila cca. 1100 $, pogoj za to pa je, da morata ostati skupaj 50 let!... Čeprav Marx sam nikjer ne pravi, da morajo pari vztrajati skupaj do smrti, kitajska vlada trdi, da je prekinjanje zakonov protikomunistično. V herojskih, zgodnjih dnevih komunizma je za ločitev bila potrebna zgolj izjava partnerjev, danes je mnogo (očitvenih prošenj zavrnjenih - KJtajci morajo za ločitev namreč prositi državo, kakor tudi za poroko. Kitajsko časopisje poroča o 2.4 mio prošenj za točitev, vs. 10 mio prošnjam za poroko v letu 1991, uradnih statistik pa vlada ne razkriva. Od devetih porok se približno ena razdre. V očeh zahodnjakov to morda ni videti preveč slabo (pol ameriških zakonov propade), vendar pa je Kitajskavlada zaskrbljena, ker se je stopnja pod-vojila v preteklih 10 letih, ko je ekonomska reforma začela pretresati tradicionalne družbene in družinske odnose. Ločitve napeljujejo na nes-tabilnost - in karkoli je nestabilnega, kitajsko vlado vznemirja. V preteMosti so med pari v konfliktu poskušale »posredovati« skupine »vtikljivih« žena, znane kot ulični komiteji. Danes organizirajo v nekaterih mestih »poučne večere«, na katerih na odru paradirajo otroci in polni solza prosijo starše, naj se spravijo, medtem ko otroci iz že razdrtih domov pripovedujejo o svojem padcu v delik-venco. Raziskava v Šangaju je ugotovila, da tretjino ločitev povzročijo zunajzakonska Ijubezenska razmerja (najpogosteje, čeprav neupravičeno, naprtijo krivdo »drugim ženskam«). Ena izmed vprašanih je dejala: »Ljudje ne vedo, kako se kosatiz vsemi spremembami vzadnjem desetietju. Ko začno dobro služiti, postanejo razvratni, hodijo na plese vsak večer(!?), srečujejo druge Ijudi...« Tisti, ki imajo s čim plačati (podjetniki, korumpirani uradniki), so obudili starodavni kitajski običaj priležništva, vzdrževanja Ijubic. Ista raziskava pravi, da ločitve vzpodbuja tudi »množično odhajanje v tujino«. Ko poročeni možje in žene končno dobijo v roke dolgo pričakovane iz-hodne vize, le malokatere med njimi zadržujejo soprog-a ali otroci... V Pekingu imajo že prvi klub samcev, večina članov je v srednjih 30-ih, z vsaj enim propadlim zakonom za seboj. Biznis ženitnega posredništva cveti, temelji pa na kombinaciji tradicionalnih načinov »vohanja« in računalniškega programiranja. V Šangaju se nekateri med njimi specializirajo za spoznavanje Kitajk s tujci, ki jih nato iz kitajske žalosti od-vedejo v »srečo«. Kitajsko vlado to zaenkrat še ne briga, vam pa: če si ne morete dobiti partnerja v tej zakotni Sloveniji in vas privlači amorfno rumeno telo, zdaj veste, kam iti, JUGOSINDROM Italijanske volitve so mimo in najbrž ste že dodobra seznanjeni z rezultati, zato ničesar o njih. V glavnem, na italijanski politični sceni so se mnoge stvari premaknile in po 40-ih letih vladajoča koalicija nima več veane v poslanskem domu. Med mnogimi, ki so prejeli le en odstotek in manj (v Italiji je volilni prag eden izmed najnižjih na svetu), odslej (žal) ne bo več Ciccioline alias llone Staller iz Stranke Ijubezni, v parlament pa ni uspelo prodreti tudi drugi porno divi Moani Pozzi, po domače Sabini Guzzanti. Zato pa je imela več sreče nečakinja Sophije Loren, Ales-sandra Mussolini, ki je v Neaplju zastopala vrste neofašistov, torej MSI (Movimento Sodale Italiano), in ki je baje tudi nastopala v mehkih porničih, kakor piše The European. Njen dedek, slavni II Duce, je v nebesih prav gotovo zadovoljen. Poleg Partite D'Amore je na volitvah nastopila še kopica sorodnih prismuknjencev, če hočete - norcev. Med njimi: Zveza gospodinj (Lega Casalinghe), Stranka kogarkoli ter Da - stranka). Stranko upokojencev imamo tudi pri nas. Med 50 federalističnimi ligami je največ uspeha požela Lega Nord (Lega Lombarda), zahvaljujoč utrujenosti in naveličanosti severnjakov do izginjanja denarja v mafijskih, kamorističnih in ndran-ghetskih pokrajinah Italije in načina reševanja sporov na jugu. Morda bo tudi Italija kmalu postala takšna, kot je bilapred 150 leti... HUSEIN Nl POMAGAL 1 Gremo malce v Ameriko. V Združenih državah so v letu 1991, ki ga bo le malokdo hitro pozabil, odpustili na deset tisočev delavcev, prodaja je v primerjavi s 1990 padla za 19% na jalov 1% rasti, profiti so bili v četrtem četrtletju za 27% manjši kot leto poprej. Izgovor za vse to iščejo v restrukturiranju - najbolj so tako prizadete avtomobilska in računal-niška industrija ter telekomunikacije. Na drugi strani so jo najbolje odnesle trgovina na drobno ter finanče usluge. Med Business Weekovimi (16/3) Top 25 je največji letni porast profita imefa družba Johnson & Johnson (28%), medtem ko je lanskoletni No:1 med največjimi zaslužkarji, IBM, iz-ginil z lestvioe 25 največjih dobičkar-jev. Letošnji prvi je Exxon z 12% ras^o čistega (že obdavčenega) profita, ki pa je kar 75% tega ustvaril v drugih delih sveta, najbolj zahvaljujoč norim cenam nafte v prvem četrtletju 91 HUSEINJIMNIPOMAGAL2 Največp porast prodaje med Top 25 je imel mega prodajalec na drobno, Wal-Mart Stores, sicer pa je drugod prodaja v glavnem upadla. Na borznem trgu je Merrill Lynch sicer imel 263% skok v profitu, vendar pa je ostale stvari v glavnem določalo upadlo povpraševanje potrošnikov, med katerimi jih je cca. 25% nepos-redno zadela kakšna oblika nezapos-lenosti. Slovenci & Balkan smo jim dobra tolažba. M.D. Polet v lepšo prihodnost? TEŽAVE SLOVENSKEGA LETALSTVA Adria Airways se bo morala, če hoče preživeti, otresti nekaterih spon preteklosti in se prilagoditi načelom tržnega gospodarstva. Lansko leto je bilo za svetovne letalske prevoznike eno najbolj črnih doslej. Število potnikov se je po vojni v Zalivu diastično zmanjšalo, mnoge sicer znane firme tega niso bile sposobne premostiti - nied propadlimi firmami najdemo tudi tako znane korporadje kot Eastern Airlines in Pan Am. Celo slovita Lufthansa, ki je dolga leta veljala za najboljšega evropskega prevoznika brez izgub, je leto 1991 zaključila z izgubo, ki znaša 400 niilijonov mark. Povsem nonnalno je, da se je v vrtincu težav znašla tudi Adria Airways, ki jo je poleg vseh že navedenih težav prizadela *e vojn« v §lov«nl)i, v k*teri it« btli huje poškodovani dve Adrijini letali. Vse to in popolna izguba jugos-lovanskega trga, za povrh pa še dolga zapora slovenskega zračnega prostora in odvzem licenc za letenje je prineslo Adrii približno 64 milijonov dolarjev letne izgube. Zdaj se sicer situacija malce izboljšuje, letala so se vnila na domače letališče Brnik, slovenski zračni prostor je spet odprt, Adria počasi odpira nove letalske povezave (pred kratkim sTel Avivom), vrnili sta se tudi poškodo vani letali, ki so ju pos-lali v popravilo v Francijo oziroma Kanado. Vendar pa so letala Adrie še vedno le 15-odstotno izkoriščena, os-tala pa je tudi vsa lanska izguba, ki je Adria sama ni sposobna odplačati. Pri vsem tem se postavlja samoumevno vprašanje - Ali Slovenija sploh potrebuje letalskega prevoznika? Da oi lahko nan) odgovorili, je potrebno pogledati malce nazaj v zgodovino Adrie. Živeti na državnih jaslih Adria Airways je bila ustanovljena kot čartrska letalska družba, ki je skrbela predvsem za povezavo s turis-tičnimi središči takratne Jugoslavije in tudi širšo. Rednih linij je imela bolj malo, sprva le z jugoslovanskimi letališči. Ob tem je povsem na dlani, da je bila Adria vseskozi v senci JAT-a, ki je veljal kot letalski prevoznik nacionalnega pomena za svojevrsten nacionalni simbol. To se je poznalo tako pri denarju kot pri odpiranju novih linij, za kar so vedno potrebovali privolitev Beograda. Adria je gradila svojo perspektivo na mednarodnih turističnih letih na Jadran, ki so zapolnjevali skoraj 80 odstotkov Adrijinih zmogljivosti. To jim je v 80. letih omogočilo tudi mod-ernizacijo svoje flote - najprej so tako kupili nekaj manjših kanadskih letal Dash-7, leta 1988 pa so dobili prvega Airbusa, še danes najsodobnejše letalo na evropskem nebu. Vendar pa tudi v teh, recimo jim »zlatih časih«, ni bilo vse tako rožnato. Z mirno vestjo lahko rečemo, da se težave Adrie niso pričele šele z velikimi spremembami v Jugos-laviji leta 1991 ali leto poprej, temveč se vlečejo že skoraj deset let in več. Povedati je treba, da Adria (kot tudi JAT) nikoli ni delovala v pravih tržnih razmerah, v katerih bi bila odvisna sama od sebe in svojih poslovnih rezultatov, temveč je vseskozi živela na breme republike. In če so v samem podjetju povlekli kako neustrezno poslovno potezo, jo je drago plačala republika in ne tisti, ki jo je zakri vil. Ob tem si je Adria v 70. letih pridobila, tudi mednarodno, negativerv sloves z nekaterimi nesrečami svojih letal, ki nikoli niso bile dokončno pojasnjene. Vrhunec tega je bila znana nesreča Adrijinega Ietala DC-9 na Ajacciu na Korziki leta 1980, v kateri so izgubili življenje vsi potniki in člani posadke. Zavarovalnina svojcem še do danes ni bila v celoti izplačana, pa čeprav je od nesreče minilo že 12 let. In, kot rečeno, so se tudi v samem podjetju vlekle, poslovno gledano, nekatere čudne poteze. Med te lahko štejemo tudi polemiko, ki se je razvila v slovenskem časopisju (tudi Delu) ob nakupu Air-busov (za nakup so se dogovorili že leta 1984). Veliko se je govorilo o zas-tarelih motorjih slabih zmogljivosti, ki naj bi bili vgrajeni v tisti tip letala, ki ga je kupila Adria. Mnogi strokovnjaki so že takrat opozarjali na to, da so ta letala, ki so namenjena za srednje dolge proge in so s svojimi 168 sedeži rentabilna le ob velikem številu pot-nikov, za Slovenijo in njene letalske potrebe neuporabna in nepotrebna. Vendar pa se v tistih časih, ko je tudi Adria doživela razcvet, o tem ni veliko razmišljalo. Saj res, le kdo bi lahko tak-rat pomislil na vse težave, ki so se pojavile danes. In tako smo leta 1988 pričakali na Brniku prvi Adrijin Air-bus. Danes so prav ta letala glavni proizvajalec izgub, saj letijo le s 50- in še manj odstotno zasedenostjo, tako da so, sicer potihem, a vendar, tudi pris-tojni v Adrii začeli razmišl jati o njihovi prodaji. Tega mnenja je tudi minister za promet in zveze Marjan Kranjc, ki je kar naravnost povedal, da bi bila prodaja Airbusov poslovna nuja. Veliko smo slišali tudi pritožb na cene, ki naj bi bile pri Adrii krepko višje od cen sosednjih prevoznikov, kar še naj-bolj občutijo turistične agencije. Pris-tojni pri Adrii so sicer te namige zavrnili, češ da so njihove cene občutno nižje kot naprimer pri Austrian Airlines in Alitalii, Če os-tanemo le pri sosedih, po katerih so tudi sicer radi zgledujemo, žal le po besedah. Dejstvo pa je, da so Adrii v zadnjem obdobju ušli že nekateri posli, v katerih bi lahko začasno zaposlili tako svoja letala kot tudi posadke, ki so brez dela. Razlog za to, da so te posle dobili drugi (med njimi tudi beograjski JAT), Ieži prav v ceni -Adriina ponudba je bila paČ previsoka za tuje najemnike. In kako naprej? Kakorkoli že, v kratkem se bodo morali pristojni odločiti in odgovoriti na vprašanje - Ali Slovenija potrebuje letalskega prevoznika? Odgovor je v rokah treh - vlade, Ljubljanske banke in Adrie. Trenutna cena, ki bi jo morali plačati vsi Slovenci za premostitev Adrijinih težav in kolikor toliko ren-tabilno poslovanje, znaša 150 dolarjev na vsakega zaposlenega Slovenca. Z vsakim oklevanjem bo ta številka še narasla, skupaj z njo pa tudi rizik, da se bodo tuji upniki (tuja letališča, tuje letalske družbe in dobavitelji goriva...) poskusili zaščititi sami in pričeli z zaplenjanjem Adrijine imovine, tudi letal. Možnost le- tega nam je potrdil tudi tninister Kranjc, ki pravi, da je na to treba računati. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da si dandanes le stežka predstavljamo sodobno državo brez lastnega letalskega prevoznika. Letalstvo je danes že neka vrsta nacionalnega prestiža in dejavnik ra^. voja države. Vendar pa bo treba istočasno z denarno injekcijo počistiti marsikaj tudi znotraj Adrie. Le tako bo namreč Adria res postala dejavnik raz-voja in podjetje, s katerim se bomo Slovenci lahko upravičeno ponašali, Vzemimo si za primer Avstrijce in njihovo AUA (Austrian Airlines), ki je ena redkih družb, ki je lansko »črno« leto zaključila brez izgub. AUA ima za sabo 21 letobstoja in Adrijinih težav še ni doživela, čeprav je zadnjo finančno injekcijo s strani države dobila koncem šestdesetih let. Takrat so bili še pov-sem v lasti države, ki ima danes le še 51-odstotni delež v družbi. Svojo pod-poro si AUA pridobiva z različnimi načini oviranja tuje konkurence (ne iz-daja dovoljenj za odpiranje novih linij, določanje voznih redov, cene vozov-nic, te instrumente na voljo tudi drugi prevozniki. Zavedajmo se, da lahko z upoštevanjem nekaterih pravil tržnega gospodarstva in pozitivnih izkušenj drugih v prihodnje tudi Adria pride na svojo zeleno vejo. ]i bo to uspelo? MarkoHribar Avtobusna postaja, kino Sloga. Kavarna Nihotičntk ponočl Avtobusna in železniška postaja v Ljubljani sta že dolgo časa »sumljivi« zaradi velikega pretoka ljudi različnih ras, ver in državnosti. Na postaji in okoli nje se ponoči in v zgodnjih jutranjih urah mudi »na tone« sumljivih tipov, deklet s sumljivo preteklostjo in brezupno prihodnostjo, klošarjev, fiksarjev, ciganov... Policajev je vedno več in vedno pogos-teje legitimirajo naključne it\ namerne sprehajalce ter poskušajo vsaj navidez-no kontrolirati situadjo. S fotografom sva že na začetku zanimivega »popotovanja« naletela na starejšo, močno naličeno damo, neprimerno oblečeno za njena leta, ki je živo čebljala in bila zelo prijazna z zaraščenim mlajšim moškim. »Madon-ca, upokojena prostitutka,« sva se zarežala in se odpravila proti taksistu, ki naju je zvedavo opazoval. Nočni fantje, kot jih popularno imenujejo, dosti vedo o nočnem življenju in priložnostnih igricah z dekleti, saj lahko le tako »pravilno« informirajo svoje stranke, ki se po napornem delavniku želijo zabavati. »O teh stvareh mora biti vsak taksist na tekočem, če ne želi, da ga povozi čas in ostane brez strank,« je že takoj na začetku potrdil najino misel. Čeprav na postaji službuje že vrsto let, pa za zdaj kakšnega večjega »prostituiranja« še ni opazil.»Več ali manj so to stalna dekleta, ki jih mi, ki smo tu vsako noč, še kako dobro poznamo. Precej je tudi klošark, ki gredo v posteljo že za 500 tolarjev. Tako sta zelo znani gostji Bosanki, ki ju bosta kasneje videla v bifeju na postaji,« je bil konkreten taksist. V zadnjem času je opazil tudi dve simpatični osemnajstletnici, ki se navidez nedolžno skoraj vsak večer sprehajata po postaji ter malce po polnoči iz-gineta vsaka s svojim izbrancem. »Čudim se, da še nista slišala za znani par - mater in hčer, ki v poznih urah or-dinirata pri kinu Sloga, njuna cena pa je dvajset nemških mark,« naju je poučil taksist. Slišal je prav tako »preverjene« govorice, da se dekleta za dcset nemških mark ponujajo v okolid hotela Bcllcvue. »Čimprcj moram odditi tja in se prepričati, kaj je res in kaj ne. Seveda tega ne bom naredil zaradi sebe^ ampak zaradi strank^«je še hudomulno dodal. V bifcju na postaji §va kasnejc srečala tisti dva Bosanki, ki gresta v horizontalo za »dva pira in sendvič«. Bili sta že zascdcni z dvema malce vinjenima tipoma, pogovor pa je bil, vsaj po kretnjah sodcč, na visoki intelcktualni ravni. Nckaj trenutkov kasncjc sva ss znašla pred kinom Sloga. In glej ga tička: znani par, mati in hči, sta žo bili na delu. Obicčcni sta biU v zguljens kavbojk@, za moj okus precej naurtjtni za prijatcljicl noči. Poskulal §§m s§ nskako priblizati, vgndar pa m ju j§ vi§ok čokatbrko, ki j§ bil z niima zelo Intiinc^n, očitno že rtzirviral. Fotograf ju j§ nikafkrat poslikal/ §§vsda na skrivaj, da ne bi bllu ntpotrgbntga hi Striptiz Rusinj v Neboticniku V barčku hotala Ilirija iva ž§ takoj na zafietku doživsla iak, ki nama ga jg prlredil §ef lokala: nobonega ilikanja ali »podobnih neumnostl«, ki bi lahko vznemlrile njggova csn-)tne gostg. Seveda nama je bilo takoj jaino, v katersm grmu tlči zajgc. Za lankom »ta namrač sedeli dve brhki dekllni, ki Prostitucija obstaja, , vendar je težko dokazljiva Nočno življenje v Ljubljani je, kot je že splošno znano, mrtvo in ¦za gostujočega turista na moČ nezanimivo. Za tiste z debelimi ¦enarnicami so še najbolj primerni nočni lokali in barčki, kjer pa Ke ne dogaja nič posebnega razen »plesnih« predstav deklet iz ¦Vzhodne Evrope. Mnogi, ki v takšne barčke ne morejo (smejo) B zahajati, bi dali roko v ogenj za trditev, da se na takšnih in Bdrugačnih mestih na veliko »dogaja prostitucija«. In vendar je B omenjeno trditev zelo težko dokazati, saj zaradi ukvarjanja s »jrostitucijo, ki je v Sloveniji prepovedana, za zapahe ni šel še mt, noben zvodnik ali »prijateljica noči«. naročje Domžalčana, ki je sedel poleg mene, modrc pa je frčal v zrak. No, krasno, si mislim, zato niti ni čudno, da se včasih kar tare gostov. Za hotel Slon se že dolgo govori, da se tam dogajajo »kurbarije«, da ga je sama perverznost in oh in sploh. Moram priznati, da je bil obisk hotela, vsaj kar se tega tiče, brca v temo. Plesalke iz Moskve so končale srednjo baletno šolo ali tja še vedno hodijo ali pa so že končale fakulteto. To so skrbno izbrana dekleta, na katerih ni nobenega odvečnega grama ali »špeha« in so prave profesionalke. Kar se tiče gostov, je odgovor jasen: če bi hotel izvedeti kaj več, kaj se dogaja ob, pred in v hotelskih sobanah, bi moral v kakšni »akciji« sodelovati, za kar pa ni bilo ne zanimanja ne denarcev. Kaj pravi policija? »Prostitucija pri nas obstaja že vrsto let in bil bi absurd, če bi si pred tem zatiskali oči,« je zatrdil Marjan Starc, namestnik načelnika UNZ v Ljubljani. Meni, da je bistveni problem pros-tituiranja v tem, da je v Sloveniji zakonsko prepovedano in je s tem sadež za tistega, »ki bi ga želel ukrasti, precej slajši kot sicer«. Preganjanje prostitucije je pri nas otežkočeno iz več Klub hotela Slon sta bili malce preveč toplo oblečeni za ta letni čas. Make up brez napake, krat- ko mini krilce, oprijeti zgornji del bi lahko pri opazovalcu buril domišljijo, pri tistem z debelo denarnico pa še kaj več. Kajti, če se hočeš približati takšnima dvema mačkama, jima moraš najprej plačati pijaČo, ki pa je »svinjsko« draga (pivo stane 350 tolarjev!). Kasnejši razvoj dogodkov je odvisen (prvič) od tega, ali imaš stalno partnerko ali ne in seveda (drugiČ) od tega, če imaš v denartrici še kakih sto ali dvesto nemških mark. Nebotičnik je že dolgo časa znan po prijetnem in sproščenem vzdušju, med drugim pa je odprt do zgodnjih jutranjih ur. »Sedanjo ekipo Rusinj sem sam izbral, saj je tak način najhitrejši in najbolj počeni. V ekipi imam 14 deklet. Danes jihjeprisotnihsedem,dvesta „ XT , x .. . ... . T ... mi zboleli, pet pa jih je na Kavarna Nebohčnik - lastnik in stnptizeta Juhja terenu,« je raportiral šef lokala. razlogov. Vseje vbistvuzavito vtemo, o tem se veliko ne govori, zato tudi policija velikokrat tava v prazno. »Prostitucija za tistega, ki se z njo uk-varja, ni zanimiva zaradi same pros-titucije, ampak zaradi spremljajočih pojavov, ki so skoraj obvezni (kršenje javnega reda, kriminal, neodgovorno ravnanje z zdravjem in možnost prenašanja spolnih bolezni),« je dejal Marjan Starc. »V mladi slovenski državi sta za zdaj aktualni dve vrsti prostitucije: pocestništvo, ki je tudi naj-bolj marginalno, in zvodniško, ki je visokoprofesionalno organizirano in kjer je težko opredeliti pojem pros-titucije, ki je zelo raztegljiv in dvoumen. Sama beseda, ki pomeni raz-dajanje spolnih uslug za denar, pa skoraj ne velja v primeru, ko je za skok v posteljo dovolj večerja ali plačana vstopnica za kino predstavo. V zahod-nem poslovnem svetu je običaj, da na raznih sestankih obvezno sodelujejo tudi brhka mlada dekleta. Naša podjet-ja tovrstne zadeve prakticirajo že vrsto let in težko je seveda ugotoviti, kaj se tu pravzaprav dogaja,« je pojasnjeval Marjan Starc. Javno tožilstvo za zdaj v Sloveniji še ni spravilo za zapahe kakšno prostitutko ali zvodnika. Raz-log je seveda preprost: osumljenca obtoži le na podlagi njegovega priz-nanja, da se je ukvarjal s takšno ali drugačno vrsto prostitucije. V Ljubljani zabeležijo letno manj kot deset primerov prostitucije. »Sem za legalizacijo prostitucije in njeno redno kontrolo, saj bi se s tem po mojem mnenju ta pereč problem bistveno zmanjšal,« je še dejal Marjan Starc. V socializmu prostitucije ni! Plesalkam se v Sloveniji ne godi slabo, saj mesečno zaslužijo okrog 30.000 tolarjev, prav tako pa imajo plačano stanovanje. »Dekleta imajo službo od 10 ure zvečer do zgodnjih ur in takrat so pri meni v lokalu. Plešejo in se družijo z gosti, njihova stvar pa je, kaj počnejo kasneje, v prostem času.« Striptizete, artistke, plesalke ali kakorkoli hočete, so bile dobro raz-položene. To so mlada dekleta, stara od 20 do 25 let, očitno brez nepotrebnih kompleksov. Sam striptiz, ki ga je iz-vedla glavna zvezda večera, Julija, je bil precej izzivalen; zgornji del obleke je priletel na mojo glavo, spodnji del v »S tem rekom so nas vrsto let prepričevali, da tega problema v Sloveniji ni. Stvarnost pa je bila pov-sem drugačna, « je že takoj na začeku poudaril dr. Janez Fettich, upokojeni profesor spolnih in kožnih bolezni na Medicinski fakul-teti. Po njegovih besedah ljudje še vedno mešajo pojem promiskuitete, ki je pogosto menjavanje spolnega partner-ja, ter prostitucije, ki je men-janje partnerja za denar. Raz-logov za pojav prostitucije je seveda veČ, eden izmed njih pa je prav gotovo socialni fak-tor, saj mnogi ljudje v današnjih Časih nimajo niti za kruh. Takšne igrice pa so seveda zelo nevarne zaradi širjenja sifilisa, gonoreje in AIDS-a, ki so najbolj nevarne spolne bolezni,« je poudaril dr. Janez Fettich. V Sloveniji beležimo v zadnjih petih letih upadanje števila spolnih bolezni, za kar so zaslužni dobra spolna vzgoja, solidna zdravstvena služba in predvsem učinkovito zdravljenje. V anketi, ki so jo izvedli za desetletno obdobje, jih je od 417 okuženih s sifilisom 3,4 odstotkov izjavilo, da soj bili v odnosu s prostitutko. Zaj gonorejo je bilo obolelih 20.000, od tegal pa jih je 1,5 odstotka (okrog 300) iz-j javilo, da so spali s prostitutko. VJ Sloveniji bi morali zadeve urediti podobno kot na Dunaju, kjer so imeli leta 1991 registriranih 800 prostitutk.1 Le- te pa imajo vsak dan zdravstveni pregled zaradi gonoreje in vsakih šest tednov zaradi aidsa in sifilisa, kar seveda bistveno zmanjšuje možnost raz§irjania nevarnih spolnih bolezni, je §e dejal upokojeni profesor kožnih in spolnih boleznih na Medicinski fakul-teti/ dr. Janez Fettich. Študentska prostitucija O študentski prostitucija moške in ženske narave se pri nas ne govori veliko, kot da tega problema ne bi bilo. Vendar je še kako prisoten in na žalost erozi, da bo zaradi socialne stiske gtudentov postal prej pravilo kot iz-jema. Sicer pa je pred časom direk-torica študentskega centra, Ksenija Preželj, ekskluzivno za Tribuno iz-javila, da »se ve, katere študentke se ukvarjajo s prostitucijo, in da se s tem problemom ubadata kriminalistika in policija«. Ljudje v modrem o tem seveda ne vedo veliko, ali pa nočejo vedeti. Tako je nedavno Pavle Čelik, poveljnik slovenske policije, izjavil, da se je o tem že veliko govorilo v njegovih študentskih letih in da je tu več dima in manj ognja. Podobnega mnenja je tudi Marjan Starc, ki pravi, Hotel Slon - plesna skupina iz Moskve da kakšnih večjih pritožb zaradi študentskega prostituiranja še ni slišal. In kaj meni Darinka Kabelka Vrdlovec, dipl. psih. v študentskem centru? »V enoletni praksi kot psiholog v KLUB B-51 GERBIČEVA 51 a LJUBLJANA 61000 V SREDO, 22.4., OB 21. URI OTVORITEV RAZSTAVE »IN VINO VERITAS« AVTOR: SAVOZUPAN (TEHNIKA RISB S KITAJSKIM TUŠEMIN ČRNO-BEUM OLJEM) študentskem centru še nisem spoznala študenta ali Študentke, ki bi se s tem ukvarjal. Tistim, ki se s tem ukvarjajo, pa je poglavitni motiv denar, saj je danes študentska stiska večja kot kdaj-koli prej. Želela bi tudi opozoriti, da se nekatere študentke predajo tudi univerzitetnim profesorjem. Seveda ne za denar, ampak za boljšo oceno v in-deksu.« Predvsem pa je poudarila, da bi študent, za katerega bi se dokazalo^da se ukvarja s prostitucijo, brez prigovora Ietel ven iz sobe v študentskem naselju. In še navodilo ali smerokaz za vse tiste, ki ne berejo Salomonovega oglas-nika in jim manjka posteljnih užitkov. če boste po telefonu poklicali mlado, 22-letno pohotno Ljubljančanko, boste med drugim izvedeli, da stane ura kupljene ljubezni 150 DEM. Mariborska agencija pa vam nudi dek-leta v Ljubljani, Kranju, Kopru in Celju. V prvo kategorijo spadajo manekenke in fotomodeli, stare od 18 do 25 let, triurna zabava pa stane 500 nemških mark (!). Pa veliko užitkov! Domen Rant i V NADALJEVANJU TRIBUNA PARTY KLUBJEODPRTOD21. DO3. URE TRIBUNA PARTY PROSTITUCIJA - LEGALIZE IT! Mnogo pametnih glav se ukvar-ja s tem, ali legalizirati pros-titucijo ali ne. So argumenti za, najdejo se tudi taki, ki govorijo proti tej potezi. Ven-dar bi bil že skrajni čas, da bi si nehali zatiskati oči pred res-nico in se pretvarjati, da tega pojava v deželi slovenski ni, ko pa nam razni oglasi spotakljive vsebine v Salamonovem oglasniku in striptizete v Ijubljanskih lokalih, ki nudijo tudi dodatne usluge, zelo očitno govorijo ravno nasprotno. Prostitucija torej je, o tem, kaj bi prinesla njena legalizacija, so razmišljali ljubljanski študentje. POLONA OMAN, Študentka Filozofske fakultete: »Prav je, da se prostitucija legalizira. Vendar pa to, da se zavzemam za to potezo, še ne pomeni, da sem za ali proti pros-tituciji. Vsekakor je stvari potrebno zakonsko urediti, zaradi lažjega nad-zora. Moralnih zadržkov nimam, odločitev o tem, ali bo nekdo imel opravka s prostitucijo, je stvar posameznika. Mogoče je vzrok za razširjenost prostitucije tudi v slabem ekonomskem položaju, v katerem trenutno smo, vendar pa obstaja še veliko drugih načinov, da si zagotoviš eksistenco.« JANA PUNGARŠEK, študentka novinarstva na FDV: »Osebno nisem za legalizacijo prostitucije, prav-zaprav sem v nekakšni dilemi glede tega vprašanja, priznam pa, da o problemu pred tem še nisem razmišljala. Zastavljam si zlasti vprašanje, kakšne posledice bi legalizacija lahko prinesla. Npr. koliko bi se razširila in kakšen prob-lem bi potem predstavljala za družbo. Nadalje nujno zlo spolnih bolezni, zlasti aidsa. Moralnih pomislekov nimam, ker se me stvar osebno ne tiče, mislim pa, da celotna problematika zahteva razmislek.« URŠKA VAHČIČ, študentka Fakul-tete družboslovnih ved, smer sociologija: »Potreben bi bil podoben pristop k stvari, kot je to običaj na zahodu. Prvi pogoj je seveda legalizacija prostitucije. S tem bi bil omogočen državni nadzor nad celot-nim dogajanjem. Formirale bi se posebne 'rdeče četrti' z bordeli, ločene od stanovanjskih, ker pač ni primerno, da otroci odraščajo skupaj s prostitutkami. Neokusni se mi zdijo tudi oglasi v Oglasniku, ki namigujejo na prostitucijo, ker menim, da bi za tovrstne oglase pač morali imeti specializirane revije. Sicer pa je nujno zakonska ureditev tega problema, ker je prostitucija pojav, ki obstaja že od nekdaj in bo tudi ostal.« MATJAŽ Č, Biotehniška fakulteta, smer gozdarstvo: »Ne morem se opredeljevati do stvari, ki so že dolgo legalizirane. Pri tem mislim na širši pojav prostitucije, ki vključuje prodajanje in vsiljevanje vsega, tudi in zlasti preko reklam. Do prostitucije v ožjem pomenu besede, torej prodajanje ženskega telesa, pa imam odnos: so far, so good. Sem tako daleč stran od tega pojava, da se do njega težko opredelim. Prostitucija iz-vira iz pomanjkanja vrednost, iz bega pred nečem, iz potrebe določenih ljudi, ki nimajo urejenega spolnega življenja. Sicer pa eno od dejstev, pač tako, ki bolj bode v oči.« MLADEN GRABOVAC, študent zgodovine na Filozofski fakulteti: »Nič nimam proti legalizaciji, čeprav s prostitucijo nimam nobenega opravka. Mislim, da je to del človekove svobode. Nek nadzor s strani države bi kljub temu moral biti. Prostitucija bi se morala dogajati v posebnih četrtih, izven teh predelov pa ne, in to predvsem v večjih mestih, manjša za tovrstno dejavnost niso primerna. Če bi bile stvari urejene tako, kot je treba in kot niso, tudi negativnih vplivov na družbo ne bi bilo, pa tudi bojazen, da bi se pros-titucija preveč razširila, je potem izključena, ker bi jo paČ zakon reguliral.« [MARIJA ROJNIK, študentka Ekonomske fakultete: »Sem absolut-no proti legalizaciji prostitucije, ker je pojav že zdaj preveč razširjen, ne predstavljam si, kako bi bilo, če ne bi obstajale nobene prepovedi. Stvari se ne odvijajo organizirano, vse je razpuščeno. Tudi zdravstveni razlogi govorijo proti prostituciji. Mislim, da primerjava z zahodom ni ustrezna, ker je prostitucija tam že toliko razšir-jena, da ljudje nanjo ne gledajo več z zgražanjem, nekako so se navadili nanjo. Pri nas pa je kljub vsemu drugače...« GREGOR URANIČ, študent sociologije na FDV: »Z evropeizacijo konceptov in norm je legalizacija prostitucije eden ključnih postulatov, ki ga je treba razrešiti.Na zahodu je to regulirano z zakonom, ker pač na prostitucijo gledajo kot na enega vsakdanjih pojavov. Da pa je pri nas prostitucija še vedno tabu, je kriva slovenska provincialnost in miselna zaplankanost, v zadnjem času nastaja še dodaten problem zaradi klerikal-nosti te družbe. O humanosti početja in odnosa med moškim in žensko na tem mestu ne bi razpravljal.« BORIS PANIČ, študent angleškega jezika na FF: »Zavzemam se za legalizirano obliko prostitucije v jav-nih hišah, kot je to urejeno v vseh velemestih. Z rednimi pregledi bi morali nadzorovati bolezni. Pocestniško prostitucijo bi bilo potrebno strogo preganjati, vendar pa si ne delam iluzij, da bi jo lahko popolnoma izkoreninili. Nima smis-la, da vztrajamo v sedanji stihiji in zapiramo oči pred dejstvi, ki obstajajo.« BOJANA NOVAK, študentka Ekonomske fakultete: »Menim, da bi bilo prostitucijo nujno potrebno legalizirati. Vzrokov za to je več, naj-pomembnejši je ta, da bi državni nad-zor nad prostitucijo pomenil tudi kontrolo spolnih boleznih, ki jih tovrstna obrt lahko zelo uspešno razširja. Nima smisla, da se slepimo s tem, da prostitucije pri nas ni, to je pač pojav, brez katerega nobena družba ne more. S tem, ko bo legalizirana, pa se njen obseg prav gotovo ne bo povečal.« IGOR GABRENJA, študent Ekonomske fakultete: »Prostitucija naj se legalizira. Imeli bi kontrolo nad njo, z rednimi zdravstvenimi pregledi bi lahko zavirali razširjanje spolnih bolezni. Prostitutke iz vzhodnoevropskih dežel, ki se zdaj pri nas prodajajo, prav gotovo niso nigienske in zdravstveno neoporečne. Čeprav sem osebno do tega problema indiferenten, pa menim, da je to nujno zlo vsake družbe, tudi naše.« MATEJ MAKAROVIČ, študent analitične sociologije na FDV: »Na kratko bi o problematiki rekel samo tole: potrebna je legalizacija pros-titucije, primerna zakonska ureditev na tem področju, s tem seveda tudi regulacija pojava. Moralnih pomis-lekov nimam, prostitucija je pač dejstvo, s katerim se je potrebno soočiti in ga ustrezno rešiti.« PETER GOLOB, študent Medicinske fakulete: »rLegalizacija prostitucije bi pomenila neko davčno, zdravstveno kontrolo. Najbrž bi imeli občutek nekega reda v neredu. Uradno bi se reklo, da se zdaj ve, kakšna je situacija na tem področju. Mogoče bi se dalo regulirati prostitucijo mladoletnih oseb, prisilno prostitucijo. Sicer pa gre tu za vprašanje humanosti do samega sebe. Volja posameznika pa je seveda svobodna.« Tadeja Žlebir Foto: Toni Laznik KAJ JE ZAPOR? Čas, ki ga ni, a vendar teče Zapor je nekaj, kar človek podzavestno takoj poveže z visokim zidom, oboroženimi pazniki, rešetkami, s temnimi celicami, natrpanimi z umazanimi pogradi... Zanimalo me je, Če je res tako in če ni, kako pa je, in sem se odpravila na Povšetovo 5 v Ljubljani. Po prijaznem sprejemu in po nekaj razgovorih sem ugledala čisto drugo sliko, kot pa sem jo pricakovala. Moje pisanje gotovo ne bo spremenilo vašega gledanja na zapor - to je vendarle vaša osebna zadeva - ampak lahko vam pomagam z nekaj izhodiščnimi točkami, da boste vedeli, v kateri smeri morate razmisljati. Kazenski zavodi so bili del človeške zgodovine, so del naše sedanjosti in bodo, kakor kaže, tudi še del prihodnosti. Le redki so namreč posamezniki, ki se zavzemajo za popolno odpravo zaporne kazni in njenega izvrševanja, številnejši so tisti, ki so za njeno spreminjanje. Na penološkem področju danes nekatere države načrtno usmerjajo svojo kriminalno politiko in svoje us-meritve javno razglašajo. Druge (med njimi tudi naša) pa plavajo s tokom, ne da bi skušale kaj bistvenega spremeniti. V delovanju številnih držav bi sploh težko našli jasne kriminalnopolitične usmeritve glede kaznovalne politike in politike izvrševanja kazni zapora. Za slovenske razmere poenos-tavljeno velja, da si nihče ne prizadeva ne za zmanjšanje ne za z večanje števila obsojencev. Pogosto je tudi težko ugotoviti jasne teoretične, politične, zakonodajne in praktične usmeritve pri izrekanju in izvrševanju zaporne kazni. Večkrat tako prihaja do prepadov med teorijo, zakonodajo in prakso. Do večjega razkoraka med pravno normo in življenjem pride predvsem tedaj, kadar skuša pravna norma uresničiti kak poseben namen in zakonodajalec uporabi pri tem be-sedne pojme, ki so premalo razumljivi. Na kazenskopravnem področju in zlasti na področju izvrševanja kazenskih sankcij je veliko takih primerov. Še vedno pa ostaja veliko stvari pravno nedoločenih ali premalo določenih. Dokaze najdemo npr. v zakonu o zivrševanju kazenskih sankcij, v pravilniku o izvrševanju kazni zapora in v ostalih pravilnikih ria področju izvrševanja kazenskih sankcij. Največ nedorečenosti je v hišnih redih kazenskih zavodov, kjer je še največ prepovedi in zapovedi, ki neposredno zadevajo obsojence. Kljub množici predpisov pa bi v njih zastonj iskali določbe, kako visok naj bo zid ali ograja okoli zavoda, koliko želez-nih vrat s ključavnicami naj bo med obsojencem in prostostjo, koliko naj bo nadzorovano dnevno in nočno življenje obsojencev, ali lahko dobijo obsojenci nože in vilice... Nepred-pisani ostajajo tudi odnosi med delav-ci in obsojenci, med samimi delavci in samimi obsojencimi, ker jih enostavno ni mogoče prepisati. Avtonomija upravnikov in drugih delavcev v kazenskih zavodih je torej kar velika. Od upravnika (in ne od zakona) so odvisne razne ugodnosti, ki jih v zaporu »uživajo« obsojenci. Tako se le-te pač razlikujejo od zavoda do zavoda, od upravnika do upravnika. Ljubljana, Povšetova 5 Cospod Bavdek, dipl. pravnik, ki opravlja službo vršilca dolžnosti upravnika zapora, je gotovo eden tis-tih upravnikov, ki predstavljajo pozitivno podobo. Toleranten je, razumevajoč in pripravljen tvegati, četudi mora riziko vzeti na svoje rame in tudi nositi posledice. V tej sluŽbi je že šest let in pripovedoval mi je o številnih spremembah, ki so se dogodile med tem časom in vse niso bile po črki zakona, bile pa so v korist obsojencev. Tako so še pred nekaj leti obsojenci morali nositi obsojeniško obleko, osebne stvari (ure, prstane, denar...) so jim odvzeli že v priporu, o radijskih in TV aparatih v sobah ni bilo govora. Ko se je pojavil predlog, da bi tako stanje nekoliko sprostili, so se takoj pojavili številni pomisleki glede pasov, vezalk, prstanov, radijskih aparatov... Pa so se za spremembo vendarle odločili in danes imajo tako obsojenci svoje obleke, ki niso z ničemer predpisane. Po eni strani to prihrani državi denar in pomeni racionalizacijo poslovanja, po drugi strani pa se obsojenci v svoji obleki nedvomno bolje počutijo. Tisti, ki delajo, nosijo v delovnem času delov-no obleko, potem pa se preoblečejo v svojo. Ob prihodu v zapor jim več ne poberejo osebnih predmetov, ni nobene kontrole pisem, v sobah imajo lahko radijske in TV aparate (poleg teh pa jim je TV na razpolago še v skup-nem družabnem prostoru). Nekdaj so obsojencem nakazovali zasluŽeni denar na račun, danes pa ga dobijo »na roko«. To so gotovo pozitivne spremembe. Obsojenci niso več tako nemočni, utesnjeni in zato je tudi stresnih situacij manj, s tem pa so razbremenjeni tudi delavci v zaporu. Kdo dela v zaporu? V zaporu so zaposleni: - administrativni in upravni delavci, - vzgojna služba (pedagogi, sociologi, psihologi), - zdravstvena služba, - pazniki. Vsi delavci imajo najmanj srednješolsko izobrazbo. Tisti, ki delajo neposredno z obsojenci, imajo beneficiran delovni staž. Način dela O konfliktih med obsojenci, o ugod-nostih in o delu vzgojne službe je govoril gospod Bačar, dipl. sociolog, vodja vzgojne službe. Konflikti v zaporu seveda so, predvsem prihaja do žalitev, pretepov. Poskušajo jih reševati znotraj zavoda, v okviru skupin, v katere so razdeljeni obsojen-ci. Vsaka od njih ima svojega vzgojitel-ja. Enkrat tedensko se sestajajo na skupnih sestankih, kjer jih vzgojitelji seznanijo z novostmi v zavodu, z morebitnimi spremembami hišnega reda, obsojenci tu lahko spregovorijo o svojih problemih in se dogovorijo o njihovem reševanju. Če so konflikti res preveliki, lahko pride do premes-titev obsojencev znotraj zavoda (zamenjava sob), lahko pa tudi do premestitev med zavodi. Obsojenec se lahko z vzgojiteljem pogovori tudi sam, izven teh skupnih sestankov. Vzgojno sužbo sestavljajo pedagogi, psihologi in sociologi. Njihov cilj je korekcija posamez-nikovega vedenja, vendar le pri tistih posameznikih, ki to želijo - vzgojna služba deluje na podlagi načela pros-tovoljnosti; če kdo noče sodelovati, ga nihče ne more prisiliti. Ko pride ob-sojenec v zapor, se najprej prouči njegova problematika. Na podlagi tega se izdela predlog programa dela z obsojencem, ki se mu tudi predstavi. Kasneje so možni še razni popravki. Gospod Bačar pravi, da so obsojenci v veliki večini pripravljeni sodelovati z vzgojitelji in izpolnjevati program, ki jim je naložen. To sodelovanje jih namreč pripelje do različnih ugod-nosti (izhodi, obiski), vendar morajo poleg tega izpolnjevati še nekatere druge pogoje: 1.) da so že določen čas na prestajanju kazni (prvi izhod je dovoljen po enem mesecu), 2.) da delno sprejmejo progam dela in 3.) da ni ovir v okolju, kamor se jih pošilja (če gre za neugodne razmere v družini, gre obsojenec lahko tudi drugam, lahko pa ne gre nikamor, če noče). Izhodi so enkrat mesečno za tiste, ki prestajajo kazen na zaprtem od-delku, na odprtem pa so obsojenci »prosti« dva vikenda v mesecu (od petka od 15h do nedelje do 19h), os-tala dva vikenda pa imajo lahko obiske izven zavoda. Obsojencev, ki nikoli ne pridejo do teh ugodnosti, je približno 5 - 10%. To so tisti, ki so popolnoma pasivni, nočejo sodelovati, odklanjajo delo ali so močno begosumni. Danes se pojavlja problem obsojencev iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Zanje je večinoma značilna begosumnost in ker nimajo stalnega prebivališče v RS, praktično nimajo kam iti, če dobijo dovoljenje za izhod. Tako se poveča nevarnost, da bo prišlo na njihovih izhodih do neljubih zapletov. Ugod-nosti izhoda se nasploh večkrat zlorabijo: obsojenec se ne vrne pravočasno ali pa se sploh ne vrne, na prostosti pogosto ponovno stori kako kaznivo dejanje. Zaradi takih zlorab se ugodnost od vzame, mogoče pa jo je po določenem času znova pridobiti. Drugi problemi DENAR. Ironija je, da se država, v katere posredno korist so zapori prav-zaprav zgrajeni, zanje ne zanima dovolj. Predvsem jim ne namenja dovolj sredstev. Primanjkuje jim vsaj 1/3 sredstev, s katerimi bi pokrili stroške za hrano, elektriko, kurjavo. Znotraj zapora deluje gospodarska enota, ki je sicer sestavni del državne uprave, dejansko pa je prepuščena sama sebi. V tej enoti so zaposleni nekateri obsojenci, vendar prihodek, ki ga ustvarijo, ne zadostuje za preživetje ob-sojencev in njihovih inštruktorjev. Delavci, zaposleni v tej gospodarski enoti, so tako v neenakopravnem položaju glede na druge delavce v državni upravi. PROSTORI. Bivalni pogoji se v vseh letih niso dosti izboljšali, razen nekaterih manjših adaptacij ni bilo napravljenega ničesar. V eni sobi biva do šest obsojencev, kar je skrajno nehumano. V normalnih pogojih bi bila v eni sobi dva, tega privilegija pa so deležni le redki. Tako govorimo po eni strani o humanizacji zaporov, o od-piranju zaprtih oddelkov, o sprostitvi odnosov... kar pa je vse skupaj samo pesek v oči, ker obsojenčeve prostorske utesnjenosti ne vidi nihče. STATUS ZAPORA. Pogled javnosti na zapor je še vedno tak, da se z zaporom in z vsemi tistimi, ki so v zaporu zaposleni, povezuje grobost, prisila. Javnost bolj verjame obsojencem - oni so tisti, ki so »trpinčeni, zaprti, nemočni«. Malokdo se vpraša, zakaj pa je obsojenec sploh v zaporu; na kaznivo dejanje, ki je konec koncev pripeljalo obsojenca v zapor, nestrokovnjak ne pomisli pogosto. ŽELJA. Center za mentalno zdravljenje v neposredni bližini zapora na Povšetovi se seli iz svojih prostorov. čebi zaporu uspelo pridobiti te prostore zase, bi bila to enkratna rešitev njhove prostorske stiske - prostorski standard bi se tako zvišal. Odprti oddelek bi lahko preselil v nove prostore, v stari zgradbi pa bi pustili pripor in nekatere druge nujše primere obsojencev. (Zgradba na Povšetovi sedaj vsebuje namreč tudi pripor - ta je pod sodno pristojnostjo.) B. je v zaporu, ker je vlomil v dve stanovanjski hiši. Prvič je znancu od-nesel lovsko puško, drugič pa je odnesel radio in videorekorder, ki ju je nameraval prodati. »Saj puško sem hotel vrniti, pa je znanec vse že prej prijavil policiji,« pravi B. Obsojen je bil na pet mesecev zapora. B.: »Dvanajst dni sem bil v priporu, en mesec pa sem že v zaporu.« Vprašala sem ga, kaj dela čez dan. »Delam v kuhinji. Vstanem ob 6h, moj delavnik traja deset ur, naslednji dan sem prost. Tak-rat grem včasih na sprehod na dvorišče. Sprehodi so dopoldne ali popoldne, po dve uri. Ali pa igramo šah. Imamo tudi časopise pa knjižnico.« Bi kdaj pobegnil iz zapora? »Ne, nikoli. Zdaj so vsi v redu z mano. Želim si, da bi čim prej minilo. To je podobno kot v vojski: je pač nekaj, kar moraš preživeti, tako je...« Kaj bi spremenil v zaporu? »To, da bi se povečalo število izhodov, sicer sem pa zadovoljen, nimam se kaj pritoževati. Samo to, da nisem prost.« Tega, da ni bil prost, sebo najbolj spominjal, ko bo spet doma. Doma ga čakata poleg staršev, brata in sestre še dekle in štiri leta stara hčerka. Sicer pa mi je B. govoril tudi o vzgojiteljih, o sestankih, ki jih imajo, o upravniku, da je v redu. Na koncu me je prav prijazno povabil, naj še kaj pridem. S., po poklicu ključavničar, prestaja zaporno kazen zaradi tatvin av-tomobilov in še nekaterih drugih. »V zaporu sem že dve leti, do konca mi manjkata še d va meseca.« Tudi S. dela v kuhinji in kot pravi, imajo kuharji v zaporu malo boljši položaj od ostalih obsojencev. Eden izmed njihovih privilegijev je tudi ta, da delijo sobo samo še z enim, medtem ko jih je v drugih sobah več. Bi pobegnil iz zapora? »Saj enkrat sem že. Tukaj čez, čez streho; šel sem v Italijo. Tam sem bil tudi v zaporu, v Milanu, potem pa sem se sam vrnil.« In kakšni so zapori v Italiji? »Drugače je kot tukaj, tam nas je bilo pet v sobi. Ni bilo nobenih kontaktov, z osebjem v zaporu, s pazniki... Ker sem bil tujec, tudi nisem imel izhodov. Tukaj lahko grem vsak mesec za tri dni domov. Katere tri dni, lahko sam izberem.« Kakšni so pazniki in drugi delavci v zaporu? »V redu so. Če ne bi bilo tega upravnika, ne bi smel nikoli domov, ker sem takrat pobegnil. Z njim pa sva se lepo zmenila, da je v redu.« Kmalu bo S. na prostosti. Bo še kdaj kradel avtomobile »Ne, to pa ne. Pa to so zdaj stara kazniva dejanja, takrat sem bil še mlajši. Bil je bolj hec« In kaj mu bo prišlo na misel, ko se bo spomnil na zapor? »Eh, kaj... zapor - paznik, a ne? Pogo varjala sem se z vsakim obsojen-cem posebej. Pogovoru ni prisostvoval nihče od delavcev zapora. Alexandra Stermec Razgovor z obsojencema B. (21 let) in S. (30 let) D R O G E STIGMA JE ZAŽIVELA! Stigma je nevladna organizacija in izhaja iz pravic uporabnikov. Informativni prostor Stigme temelji predvsem na skupnem delu z uživalci drog, vzdrževanimi na metadonu, bivšimi užival- ci drog, sodelavci raznih zdravstvenih in social- nih institucij, študenti in prostovoljci, skratka vsemi, ki jih ta problematika zanima in so pripravljeni sodelovai. Projekti društva Stigma Trenutno deluje Stigma predvsem na prostovoljni bazi, kar pomeni glede na težo in aktualnost posebno oviro. Zato je njihova osnovna usmeritev vzpostavitev nekaj projektov ter vzpodbujanjedelovanja državnih institudj na tem področju. Njihovi osnovni projekti so*. samoorganizacija uživalcev drog; izmenjava igel in brizgalk v treh najbolj ogroženih mestih, Ljubljani, Mariboru in Kopru; vzpostavitev klubov vzdrževanih na medatonu; izobraževanje, lnfbrmiranjc In ozaveščanjg užlvalccv drog gl@d@ vamih načinov uživanja in drugih načlnov zaščite prtd AIDS-om; raziskovanj© in evaluadja. »Lani smo reštvaH 1§ ttkofe probltmt, saj §mo imeli 1@ 20.000 telarjtv sredttev. L@-H §o bili perabljeni prtdvsem za potne strolks, tedalne pomeč in plačite najemnlnt, Via dtjavnest j§ petekala popol-noma velent§r§ke. Vs©§ne pa bo petrtbne ovrednotitl d@b pesamtznikev v preteklesti ter jih nagradM, e čemtrbo iklepalo prad-Mditvo; Kar pa do ledaj ni blfo mogoče ztradi neaktivnoiti in neiklepčnoiti izbr anih na uitanevnem občnem zboru,« ]e poudarll Slave Gorjup, predsednik društva Stigma. Zamenjava briz-galk Projekt izmenjave brizgalk pri društvu Stigma izhaja iz sodob-nih dognanj preventiv-nega dela glede širjenja AIDS-a, povezanega z intravenoznim uživan-jem legalnih drog. Stanje v Sloveniji glede širjenja kroga uživalcev mamil je v zadnjem času pos- rtVj LL-*y*~~^ ta^° izredno, zato \ V/ /^ menijo, da s tem projek- - \ l / i / 1*~~ tom ni več mogoče odlašati. V koordinadji z vsemi podprojekti bo potekalo tudi terensko delo preko različnih poverjenikov, med katerimi bodo seveda tudi uživalci, v čemer vidijo produktiven inter-es uporabnikov, ki nameravajo sodelovati pri organiziranju tovrstne samopomofi. V projektu izmenjave briz-galk jim gre torej predvsem za preprečevanje AIDS-a. To pa seveda ne pomeni samo distribucijo briz-galk in vračanje rabljenih, temveč tudi nudenje različnih svetovalnih uslug in razdeljevanje in-formativnega materiala, kondomov, razkužil... Vroči telefon Cilj programa je 24-urno dežurstvo na vroči liniji (061) 156-222, ki bo nudila možnosti pogovora in informacij iz tematskega področja AIDS-a in drog. Dežurstvo na tclofonu bo izvajala ckipa od 10 do 15 prostovoljcev, med katerimi bodo tudi uživalci in bivli uživald drog. Kriteriji za izbor prostovoljcev so pripravljenost za delo, poznavanje problematike, primerna osebnost za delo na vroči telefonski linijl in sprotna evaluacija dela. Tematika vroče linlje obsega probleme uživalcev drog, itarSev, mladostnlkov, nostčnic in ottallh o vseh vprašanjih, ki se v pov@zavi z uživanjem drog in z AIDS-om. Vroča Hnija omogoča predvsem hitro pevtzavo med užlvalcem z aktualnim probltmdm ter zdravitveno ilužbe (zdravitveni dom, ur-gtnca, lfkarna), kar lahko omogoči takojinjo in uitrezno relltev, Predatavltev vroče llnlje v javnoiti bo potekala na več nivojih: TV, tlik, radio in oitalo. Na TV bo javnoit teznanjena % vročo linijo na viah programih, ki pokrlvajo »lovomki proitor, In sicer preko kratkih, stalnih in pogostih obvestil, TV spotov in oddaj, prav tako na radiu na vseh večjih in lokalnih postajah. Klub vzdrževanih na metadonu Hkrati z uveljavljanjem metadonske terapije se je pojavila potreba po or-ganizirani povezavi bolnikov na dolgotraj-nejšem zdravljenju z metadonom. Pred letom dni je bil v okviru društva Stigma osnovan Klub vzdrževanih na metadonu. Njegov namen je vsestranska pomoč bol-nikom v metadonskih programih, predvsem pa skrb za njihovo socialno rehabilitacijo in vključevanje v družbo. Metadonski klubi postajajo sedaj, ko so finančno podprti s strani Svetovne zdravstvene organizacije, realnost, užival-ci drog pa imajo možnosti, ki jim jih družba v preteklosti ni nudila. Bolnik ima tako pravico aktivnega sodelovanja pri izboru najbolj ustrezne terapije v svojem primeru. Prav tako ima pravico izbrati psihiatra, ki bo skrbel za njegovo zdravljenje, in us-tanovo ter zdravnika na terenu, ki zdravljenje praktično izvaja (bolnik lahko zahteva, da se zdravljenje izvaja v zdravstvenem domu, ki je najbližji kraju bivanja, kar omogoča maksimalno racionalizacijo časa). Bolniku se zagotovi maksimum osebne svobode - možnost dopusta, potovanj, prav tako pa ima pravico do redne dobave zdravil in kon-tinuitete terapije ne glede na spremembe v njegovem življenju ali statusu. Kako je drugod po Sloveniji? Stigma deluje tudi na Primorskem. Od junija lani teče zelo uspešen metadonski program, skupina za pomoč in samopomoč pa ustanavlja svojo lastno poslovalnico, ki se bo najverjetneje im-enovala KOMET (Koper-metadon-klub). Že lani poleti je v Kranju nastal problem, ker v družbenih institudjah ni bilo urejeno vprašanje zdravljenja in ravnanja z užival-d drog. Uspelo jim je reSiti problem treh fantov, ki so se jim oglasill po tclefonu, in sicer v domačem zdravstvenem domu. Problem se je ponovno pojavil januarja Igtoa, ko se je več odvisnih od heroina odločilo za zdravljenje/ vendar so morali posredovati v Ljubijani, da »o končno dosegli možnost detoksikacije z metadonom. Situadja se normalizira, kajti fantjt v Kranju so §§ odločili, da §s or-ganlzlrajo § pomočjo CSD in ZD Kran) pod imcnom Tarijak, Vzdržtvani na metadonu v Mariboru imajo po urcditvi razmer vi€ manj probltmov, vendar ja petrebno poudar iti, da ja nujno začeti delatl z mlajlo generacilo uživakev dreg v imliiu preven-tlve AluS-a in zagotovitva čim uitrez-nejllh možnoitl za zdravljtnlc, Tudi v Mariboru bodo vzpoitavill projekta ivetovanja in pomoči, Domen Rant TRIBUNA IN GORENJE NAGRAJUJETA! 1. NAGRADA: ELEKTRIČNI ROČNI MEŠALNIK GORENJE 2.-4. NAGRADA: NAROČNINA NA TRIBUNO - CELO LETO BREZPLAČNO, TRIBUNA NA DOM...ŠE SVEŽA! 5.-10. NAGRADA: KNJIGE EMONICE IN STUDIE HUMANITATIS POGOJ ZA SODELOVANJE: NAROČITI SE MORATE NA TRIBUNO! NAROČILNICA = KUPON ZA SODELOVANJE = THE BEST POTEZA Spodaj podpisani__________________________želim postati naročnik Tribune. Pošiljajte mi jo na (ime in priimek) (ulica) (kraj) Izjavljam, da imam status rednega študenta: DA - NE (obkroži pravilni odgovor) LETNA NAROČNINA: ŠTUDENTJE 700, OSTAL11.400 SLT. Rezultate žrebanja bomo objavili v nas-lednji številki! OZNANILO TRIBUNA VABI K SODELOVANJU LJUDSTVO, KISE JE ZMOŽNO UDEJSTVOVATI SE NA NASLEDNJIH PODROČJIH: O NOVINARSTVO O KARIKATURE O TEHNIČNO UREJANJE O RAČUNALNIŠKI STAVLJENJE O FOTOGRAFIRANJE O PRODAJA NA FAKULTETAH PRISPEVAJTE SVOJ DELEŽ K NOVI PODOBI TRIBUNE! TOLARJIIN USPEHI ZAGOTOVLJENI! VELECENJENE PONUDBE POŠLJITE NA NASLOV: TRIBUNA Beethovnova 9 61000 Ljubljana ¦ a = pri golfu določeno število udarcev na posameznem polju b = spodnji del smučarske skakalnice c = pripadnik starega germanskega plemena x = naslov filma VVima Wendersa (dve besedi) Miran Koritnik -\ *&&: •1t: ZLOGOVNICA MOZAIK CA - DAL - E - KO - LO - MI - MIK - NA - NE - NI - NIK - NIST - NO - NOST - PAN - PE - PUT - RES - SIS - SKONČ - ŠČI - TEM - TO - TO - TRANJ Iz zgornjih zlogov sestavite sedem besed, ki jih zahtevajo opisi. Številke v oklepajih povedo, katere črke je treba vzeti iz besed in jih prenesti v stolpce na levi, kjer dobite navpično navzdol misel francoskega moralista La Rochefoucaulda. 1. brezmejnost (4,5,7,1,11,2,3), 2. dovek, ki je barvno slep (1,3,6,5,2,4,7), 3. naravni sistem, kjer sta biotop in biocenoza dinamično povezana s kroženjem snovi in pretokom energije (3,5,8,6,2,1,9), 4. prostor, ki je znotraj česa, notranjost (4,6,11,3,2,1,10), 5. priprava v obliki palifice z odprtino na enem koncu za pero (6,4,2,7,1,8,5), 6. priprava za zapiranje odprtine, loputa (7,3,4,6,9,2,1), 7. igralec, ki izraža čustva in razpoloženje samo s kretnjami (10,5,8,9,6,4,7). Anica Bizjak )> REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: KRIŽANKA: 1. progres, 8. zvezdnik, 16. reprint, 17. mandoria, 18. amikt, 19. Odense, 21. alt, 22. mir, 23. nebesa, 25. nav, 27. Anisin, 29. deklina, 33. Obloke, 35. Tairov, 37. AE, 38. Maor, 39. njanja, 41. Amor, 43. EK, 44. macola, 46. narast, 48. nunatak, 50. teolog, 52. ona, 53. Alonso, 55. Nol, 58. lob, 60? Manila, 62. Ngami, 64. otepanje, 66. režanec, 68. volonter, 69. KOMBINACIJSKA KRIŽANKA: steapin, Dido, Terpsihora, Zalokar, Alisa Marič, GG, Boro, Danira Nakič, Mailer, Enid, onomastika, Ajacdo, saranča, Iia, laksativ, Mia, OP, Petrovič, CN, Budim, Avar, karakal, Irene, ilovica, aga, Alencon, lesica, at, altana, krasitev, Kairo, aar, noma. REBUSOID: Komandos. Črke vsake besede je treba razvrstiti v debeleje obrobljene dele lika, označene s števi-lkami levo zgoraj, tako kot kažejo številke desno spodaj. Brano po vodoravnih vrstah dobite misel italijanskega pes-nika in romanopisca Ales-sandra Manzonija. 1. značilnost stvari, ki se jo da zamenjati, 2. prebivalec kraja pri Mariboru, 3. sodobni slovenski zgodovinar (Ignacij), 4. odpoved opravljanja službe, 5. grški bog vojne, 6. vdolbina, ki jo naredi voda. Anica Bizjak Pismo iz Casablance Pujsovi dosjeji HAMFRI BOGART Pravzaprav imate srečo, ljube bralke in dragi bralci. Če prostor in čas ne bi bila omejena, bi Vam sedaj napisal nekaj dolgih strani in Vam uk-radel nekaj dolgih uric časa za branje. Tako pa bom vse skupaj skušal kar se da zbanalizirati in skrajšati. Da bo bolj jasno in manj dolgočasno. 0 dveh stvareh bi Vam rad govoril: o slovenskih političnih zdrahah in o vojni na Balkanu. Obe sta na moč preprosti in vendar se na prvi pogled zdita zamotani kot vozel za obešanje. Mnogi boste te vrstice brali, ko bo znana usoda tudi drugega izzivalca sedanjega predsednika vlade. In vendar stvari ne bodo nič bolj jasne, kot so danes. Res pa je, da bodo slepomišenja z nezaup-nicami mimo in morda celo dogovor o volitvah. Policaj je padel skozi in prav je tako. Kakšen dribler je, je sedaj še bolj jasno: prisegel je na svoj odstop in nič iz tega. »Ko bo čas za to,« nam pravi. In kdaj bo to, lepo vas prosim!? Letos, drugo leto ali čez petdeset let, ko ga bodo iz vlade odnesli direkt na Žale, kot se je v tej državi že zgodilo? Program, ki ga je kot četrtošolec prebiral pred širnim svetom, bi lahko napisal vsak srednje razvit dijak gostinske šole in narod naj bi mu celo verjel. Niti toliko mu ni jasno, da narod v tej državi ne verjame nikomur več, občuti samo strašno nemoč, ki bo prej ali slej doživela svojo transformacijo v neskončen bes in občutek prevaranosti. Ni mu uspelo in ne bo ga kmalu, ki bi mu uspelo. Sploh ni finta v programu. Finta je v umazani zakulisni igri obljubljanja ministrskih stolčkov. Zmagal bo torej kompromis in ne program, kar je seveda hudo narobe. To namreč pomeni, da vlada spet ne bo ekspertna, ampak kompromisna. Torej nič boljša kot sedanja. Slovenski parlament je torej kot otroški vrtec: jaz tebi frnikolo, ti meni hruško. In bo takšen najmanj do volitev, ki so edina rešitev. Še nujnejša, kot je zamenjava šefa vlade, je zamen-java predsednika parlamenta, ki je ob svoji preprosti neotesanosti tudi toliko pristranski kot povprečen jugoslovanski nogometni sodnik. No ja, saj tudi sodi tekme, ki še najbolj spominjajo na nogometne. Upanje na skorajšnji narodov blagor je torej več kot jalovo. Edino, kar se je pokazalo vsaj malo pošteno, je to, da šef policije za svojo promocijo ni uporabil kakšnega dosjeja iz svoje zbirke. Ali pa jih hrani za volitve? Takrat bo tudi zabava mnogo »Vojna je preveč pomembna, da bijo vodili vojaki!« (angleški pregovor) večja. In seveda tudi dražja! Kot je vsak dan dražja naša ljuba domovina. To pa je opazil že skoraj vsak davkoplačevalec in seveda tudi to, da nihče od kandidatov niti ni poskušal obljubljati nižjih dav-kov. To mora storiti vsak zahodni kandidat za karkoli. Toda tam odhajajo v politiko siti, pri nas pa lačni ljudje. In predvsem to je narobe. Lačni so namreč prepričani, da mora vsakdo najprej poskrbeti za svojo rit in to, če zlezejo h koritu, tudi postorijo. Zato je tudi vsaka zamenjava draga! Pa kaj! Plača tako ali tako narod. In voli tudi. Pa naj ima, kar si je izvolil! Zato v torek spet pred televizijo, ljubčki dragi. In videli bomo, če je Janez kaj bolje obljubljal, kot tisti prej! Pa lep pozdrav in naj zmaga, kdor hoče! V Ljubljani, 16. aprila 1992 Vaš Hamfri Bogart Ps: Kavboji so se očitno odločili urihtati Srbe. Zadnji čas! In vendar je vprašanje: Zakaj? So nenadoma spregledali ali so se samo ustrašili is-lamskega maščevanja? To verjetno še Alahu ni jasno! Samo, da bo vojne konec! Preveč je je bilo. Ali pa ostane vsaj samo še veliki finale: Srbi med seboj. Tedaj šele bodo razumeli, da vojna ni za vojake.