48, štev.
V	Ljubljani, sobota 22. februvarja 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani:
celo leto ...	K	56-
P°1 leta .	.	.	.,	28-—
četrt leta .	.	.	14 —
en mesec .	.	,	5.—
Velja po pošti:
zaeelo leto naprej K	60-
za pol leta	„	„	30 —
2a četrt leta	„	„	15-—
za en mesec	„	„	5-50
Na pismene naročbe brez pogiljntve »lcnarjn se ne moremo ozirali.
Naročniki nnj pošiljajo n aročnliio b«r po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust.
Uredništvo je na Starem trga štev. 19. P*avsistvo je aa Marijinem trgu štev. 8. — Telefon štev. 380.	.------ 1	".==5
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 30 vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov I. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi uaj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Naš položaj.
Mednarodni položaj jugoslovanske države se konsolidira vedno bolj. Udkar so Združene države priznale enotno Jugoslavijo, smerno biti prepričani, da je naš optimizem z ozirom na končnoveljavno mednarodno Priznanje naše države na celokupnem jugoslovanskem ozemlju upravičen in utemeljen. Wilsonova načela nrora priznati tudi mirovna konferenca, ee hoče, da bo njeno delo pravično >n solidno. Če nas ententa do danes *e ni priznala, tipi vzrok v tem, ker je rakorekoč „kompromitirana“ vled londonskega dogovora z Italijo. V kratkem pa bo morala slediti tudi ententa Ameriki, čeprav jo danes še zadržuje službena Italija, o čemur se hvali ita-‘■jansko uradno in imperijalistično časopisje.
Vse to pa še ni noben vzrok, da j31 nii sami opustili vsako delo za končno rešitev naše stvari. Zaupanje le sicer lepa čednost, toda zaupanje ^ pravičnost drugih nas ne bo rešilo, ce ne bomo delali sami. Optimizem z. ozirom na naše velike prijatelje je sicer na pravm mestu, ni pa zadosten z ozirom na nas same, in še najmanj z ozirom na imperijalistično Italijo.
. Wil$onovo načelo o samoodloče-vanju narodov je za Italijo prazna beseda. Kakor vedno, tako hoče tudi sedaj Italija izkoristiti vojaško zvezo v svoje egoistične namene. Kot ,.zmagovalka" si hoče prilastiti s silo jugoslovanske pokrajine, ne meneč se za načela, ki so naklonila našemu narodu osvobojenje izpod habsburškega jarma.
Jugoslovani smo hoteli prijateljsko razmerje z Italijo, toda če je Italijanom več do krivice kakor do prijateljskega in piavičnega sporazuma, tedaj naj ne pričakujejo od nas ničesar dobrega.
Italijanske spletke so vkljub raz-krinkanju po naši mirovni delegaciji se precej močen »argument" v francoski in angleški javnosti, ki ne pozna zadosti »spornega" ozemlja, da bi *nogla obsoditi italijanski imperijalizem.
Ugodna končnoveljavna rešitev našega spora z Italijo je odvisna pred-
vsem od nas samih. Če bomo edini in složni doma, nas bodo morali upoštevati tudi v Parizu. Če bo naša volja pravi izraz notranje edinosti, tedaj bo ta volja soodločevala pri zeleni mizi, kjer se odločuje naša usoda z ozirom na mednarodno priznanje celokupne Jugoslavije. V edinosti je moč in ta mora postati odločilna pri zadnji besedi, ki bo izgovorjena v Parizu o naši usodi.
Če bomo edini, tedaj se nam ni treba bati, da bi naša delegacija na mirovni konferenci napravila slabo potezo na šahovi deski, kjer igra Italija figuro zvitega konjička.
Politični voditelji našega troime-nega naroda morajo ob dvanajsti uri spoznati, da je vsako politično delo, ki ni neposredno v zvezi z državno edinostjo, usodepolno za naš narod. Izginiti morajo iz političnega življenja vsa sebična stremljenja po vsaki strankarski, gospodarski in politični nadvladi, ki razdirajo edinost naše države od Soče do Vardarja.
Zadnja in odločilna ura se bliža in ta ura bo le tedaj za nas blagoslovljena, če bomo slišali njene udarce v bratski edinosti in v skupnem delu za skupno državo.
Osmrtnica kolonijam.
Žal nimam časa obširno odgovarjati »Jugoslovanskemu ekonomistu" in na članek v »Slovencu". Tretjič in zadnjič, dasi bi bilo razpravljanje zelo zanimivo. Bojim se samo, da bi ne bilo nikoli končano. Zato na kratko: Sem proti kolonijalnim tendencam, ker uči zgodovina, da se kolonijalna politika obnese le bogatim in podjetnim državam. Pa niti tem ne vselej. Kako pozno se je začel Alžir obrestovati Franciji, da ne omenim nesrečnega Madagaskarja. Nemčija je bogata, silno obljudena in industrijalna država kafeksohen; zabila je stotine milijonov v prekmorska posestva, a še le po 30 letih so začeli posamezni deli procvi-tati. O laški- Eritreji in Tripolisu raje ne govorim. Italijani so prišli prepozno in dobili kosti. Jugoslavija naj bi pa dobila prvovrstne kolonije? Kar je
dobrega, je že zdavnaj razdeljeno, ali pa je dobč mogočnejši kot mi. Če nam	res kaj	pridele, bomo v	prijetnem	položaju	graditi ceste	in	želez-
nice, otvarjati šole, vzdrževati drago uradništvo in	posadke, biti	se	z divjimi	rodovi;	smetano, če	bo	sploh
kaka, pa posnamejo bogatejši in naprednejši narodi. Ni vsak narod deležen tako prijetne usode, kakor holandski, ki poseduje od narave pre-obdarjeno sundsko otočje. — Na članke v »Slovencu11 še tole: Gospod dopisnik govori o stvari nekako tako, kakor bi nam ententa ponujala kolonije. Jaz o tem ne vem ničesar. Za slučaj, da je to res, se bojim, da nas hoče s tem potolažiti za izgubo našega Primorja. Če nam pa kako prek-morsko posest brez pridržka faktično nudi, no, potem jo v božjem imenu vzemimo, vsaj ne bo zarnere. Nadalje razpravlja pisec o tem, da imamo pravico zahtevati Cilicijo kot dediči po ranjki Avstriji. Meni ni znano, da bi bila poginula monarhija lastnica ali vsaj posestnica kakega dela Male Azije. Vsled tega tudi po njej ne moremo dedovati. Sicer je pa operiranje z izrazom ,,dedič po Avstriji" jako nevarno početje. Ta naslov odklanja celo Nemška Avstrija iz enostavnega vzroka, ker je zapuščina prezadolžena, pogojnih dedičev pa v mednarodnem pravu ni. Tembolj moramo take izraze s pravnega stališča mi odkloniti. S tem je zadeva tudi zame definitivno končana.	Dr.	Leskovec.
Pod italijanskim jarmom.
Ali je s takimi ljudmi sploh mogoče resno govoriti?
Italijansko časopisje se zgraža nad Jugoslovani, ki zahtevajo za svojo državo vsa svoja etnografična ozemlja. „Sccolo“, ki je bil sicer še precej zmeren, pravi: ,,Ta program je v Parizu zastopal isti Trumbič, ki je lani v Riuiu sklenil italijansko-jugoslovansko zvezo." Pri tem ta list seveda pozablja, da se imajo v smislu
navedenega sporazuma meje urediti po etnografičnih načelih. »Corriere della sera", ki je tudi kumoval rimskemu sporazumu, pa nam očita požrešnost po zemlji, brezmejno pohotnost in politično nezrelost. To se upa ta list trditi, dasi zahtevamo le svojo zemljo 1 Vse to nam samo dokazuje, da z Italijani sploh ni mogoče govoriti resno! Pa upajmo, da jih nauče pameti njih zavezniki. Ako ne, smo Jugoslovani še vedno močni dovolj, da te bahaške in hinavske junake naučimo pameti sami. Po naši zemlji pa ne bo gospodaril, pa če moramo vsi pogini til
Naše severne meje.
Praske na Koroškem in ob Muri.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 21. t. m. ob 10. uri in 20 minut pop. iz uradnega vira: Koroško.
—	Dne 20. t. m. so streljali Nemci na naše postojanke pri Kušniku, Kal-tenbrunnu in Alsdorfu. Pri Arlsdorfu so metali ročne granate. Nemška ar-tiljerija je streljala na Kohldorf pri Št. Rupertu. Dne 21. t. m. ob 4. zjutraj so Nemci zopet streljali pri Arlsdorfu. — Štajersko. Dne 20. t. m. ob 10. uri 30 minut dop. je okoli 40 Madžarov poizkušalo na brodu preko Mure na našo stran. Prevoz je bil zabranjen.
Mirovna konferenca.
Italija zahteva od Nemške Avstrije 2000 vagonov in 100 lokomotiv.
Dunaj, 20. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: Kakor doznavamo iz vira, ki je v zvezi z antanto, je Italija nemško-avstrijski vladi poslala noto, kjer zahteva, da mora glasom pogojev za premirje do prihodnjega torka oddati obljubljene lokomotive in vagone, ker bo sicer ostreje nastopala.
Dunaj, 20. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: Italijani zatrjujejo, da pri oddaji železniških voz ne gre za 3500 vagonov, kakor se da sklepati po besedilu ultimata, marveč za 2000 vagonov in sto lokomotiv.
VUD1MIR LEVSTIK.
29. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Nekaj mu je govorilo, da bi ta človek zmogel Vse; deseterno je zameril Smučiklaslji, da ga noče Pusbti v njegovo bližino ; videl bi ga vsaj mimogrede, ^saj toliko, da si zapomni obraz 1 Radovednost, s katero je pasel misli okoli grofa, je dobivala vse znake strasti.
»On da bi ne bil nevaren Vidi?« je mahal v P°r>edeljek popoldne, klateč se z Rožmarinom okrog °hlinove hiše. »Oče je gotovo ne brani, češ, morda zaslužni križec. Pa tudi brez križca je čast; 516 vzeti mu je ni treba, samo da ga veseli. Stara Je reva in trepeče pred njim kakor ti.«
»Jaz?« Rožmarin se je udaril po prsih. »Videl
kako trepečem.«
»In grofa,« je nadaljeval Rovan, »grofa ni dosti Pnda; vsak aristokrat je zmožen vsega, to veš, dovolj sem ti razlagal, Homo cui nulla fides neque religio, bi rekel Salust.«
»Sama je, zapuščena sredi nevarnosti,« je vzdihnil Poet in zavil oči k profesorjevim oknom. »Ubogi angel, nikogar nima razen naju dveh!«
»Naju dveh?« se je zagrohotal Rovan. »Kaj s^a ji midva in kaj moreva zanjo? Da, če bi lehko zavdala grofu s tvojimi soneti!«
. »Molči, bogokletnik; življenje darujem za njeno rešitev!« je vzkliknil tovariš zanosno. »Ti ne?«
»Jaz? Kdaj je gledal Rovan na življenje!«
Ogorčeno ga je pomeril z očmi ter dodal: »Eh, j dosti ji zaleže najina daritev.«
»Samokres imam,« se je naduševal poet. »Pred hišna vrata se postavim in počakam ; ko pride grof, mu odštejem, kar mu gre. Sicer pa sem bral v romanih, da verni zaljubljenci in viteški tekmeci kockajo med seboj za tako dožnost; lehko bi tudi vlekla karte ali žveplenke. Hočeš?« je vprašal z negotovim glasom.
»Za to je še časa, bedak. Ne umirati zanjo — živeti in delati je najina stvar; moj sklep je storjen, prijatelj.«
Rožmarin je hvaležno pogledal in ga popadel za rokav :
»Tvoj sklep? Govori, brat, in svetuj kaj boljšega; Jaz se obupal. Vso noč sem škrlal v blazine ter sklepal račun z življenjem,« se je povrnil v tragiko, čuteč, da je treba izmolsti patos minute. »Ah, da, rešiti jo in živeti še naprej od njene krasote — če je mogoče! Toda pripravljen sem.«
»Tak molči že, priskuta; romani so romani, življenje pa življenje — kdor ljubi zares, ga varuje, nikar pa, da bi kockal zanj. O najini dolžnosti,« je povzel odločno, »sevč ni dvoma. Toda ulica me dela nervoznega, in s suhim grlom ne govorim, ker je žeja sovražna velikim idejam. Povabi me v samoto na mokroto.«
Rožmarin je nestrpno pokimal in preštel drobiž.
»V slaščičarno ne maraš? Pred smrtjo bi si vendar privoščil kos rumove torte,« je vzdihnil, pre-
žvekujoč svoj junaški načrt. »Nu, dobro; stopiva k ,Bokalu1.«
V hladu pivske sobice, ki je mežikala z enim oknom na reko, z drugim v prašni dolgčas Jubilejnega trga, si je namočil inštruktor dušo s cvičkom, prigriznil sira ter odrezal poetove izlive z modro in spretno besedo. Po njegovih mislih je bilo prezgodaj za tragedijo: pameten človek se pouči, s kom ima posla in kaj namerava protivnik; obupno sredstvo pomore tudi še v zadnjem trenotku. Treba je vedeti, kaj je napotilo grofa k Pohlinu; kar na slepo se kri ne preliva, »čeprav bi bilo vsekako boguvšečno dejanje«. Recimo, da je profesorjev gost nevaren Vidini sreči in njuni ljubezni: verjetna in povsem naravna stvar! Ali v tem slučaju ne moreta storiti boljšega, kakor da ga zasledujeta in nadzorujeta, zakaj sovrag, ki poznaš njegove namene, je že napol premagan; to delo in vse, karkoli bo treba potem storiti, si razdelita po bratovsko in brez zavisti.
»Vohuniti za njim?« se je namrdnil idealist poparjeno. »Mari ga povabiva na dvoboj: pri starinarjih vem za dve stari sablji, ki bi ju dala nabrusiti...»
»Grof te spodi k hudirju; dojenčka vendar ne bo deval iz kože,« je dejal Rovan s pomilovalnim nasmeškom. »Da, jaz bi ga naklestil, če bi se hotel ponižati z mano ; toda za gospodsko mikastenje velja poseben katekizem. ,S kakšno pravico se mešata v mojo zabavo ?‘ nama poreče. Jaz sem grof Buda-lovič — in vidva?1 Pa nama dd osnažiti črevlje.«
(Dalje.)
Razprava o jugoslovanskem vprašanju.
Luga no, 20. febr. (Izv. por.) Kakor se poroča iz Pariza, zatrjujejo merodajni krogi na mirovni konferenci, da je nujna prisotnost Lloyd Georgeja v Parizu neobhodna potrebna, ker se bo razprava o jugoslovanskem vprašanju vršila že v kratkem. Italijanska javnost živi v prepričanju, da bo mirovna konferenca ugodila italijanskim zahtevam po jugoslovanskem ozemlju. Francosko časopisje komentira to zadevo rezervatno in pripominja, da je jugoslovanska mirovna delegacija neizprosna glede od nje predloženih teritorijalnih zahtev ob za-padni meji.
Delo v komisijah.
Pariz, 20.~(Ljr k7 iu)“Jihoslov. tisk. urad poroča: Pričakuje se, da bodo komisije končale svoje delo po Wilsonovein povratku. Potem se bo ugotovil ves kompleks vprašan; in zastopniki Nemške Avstrije, Ogrske, Bolgarske in Turčije bodo pozvani v Pariz deset dni po Wilsonovem povratku. Glavno delo v komisijah vodita sedaj načelnika francoske in japonske delegacije. Cecil in House se bavita z načrtom zveze narodov, z vprašanji predhodnega miru, zlasti z vojaškimi, finančnimi in pomorskimi vprašanji ter z omejitvijo oboroževanja, s kolonialnimi vprašanji in razmotrivata razmere na bližnjem in daljnem vzhodu. Po podpisu predhodnega miru se začno glavna pogajanja za mir.
Političen pregled.
Vodstvo V. L. S. o uredbi naše države. Vodstvo V. L. S. je imelo včeraj zborovanje, na katerem je v odsotnosti predsednika dr. Korošca podpredsednik stranke inž. Remec podal o uredbi naše države izjavo, ki se mora smatrati za progra-matično. V politiki naj se uvede c e n t r a 1 i z e m, v gospodarskih vprašanjih pa avtonomija, tako je zaključil svoja izvajanja inž. Remec. V sprejetih resolucijah se zahteva zenačenje cen kmetijskim pridelkom za vso državo, uveljavljenje demokratičnih načel v vsej zakonodaji, sklicanje dež. zbora kot posvetovalni in kontrolni organ, izvede naj se stanovska politična organizacija za kmete, delavce ter trgovce in obrtnike. Z o-zirom na nekatere slučaje nasilstva proti delavcem, organiziranim v J. S. Z. izjavlja vodstvo stranke, da je solidarno z delavstvom. Svoje člane, ki so udeleženi v vladi, poziva V. L. S., da dosežejo za delavce, ki se jim je zgodila krivica, popolno zadoščenje. Zastopniki V. L. S. v državnem veču naj delajo na odpravo militarizma in snutje zveze narodov. Vsi slovenski kraji naj se združijo v Jugoslaviji, a dokler se to ne zgodi, naj okupirane slovenske kraje zasedejo neinteresi-rane države. Podržavijo naj se vsa zavarovanja. Uvede naj se čimprej splošno ljudsko zavarovanje. Uvede naj se takoj bolniško, starostno in nezgodno zasilno zavarovanje ne-le za industrijske, ampak tudi za kmetijske delavce. Zastopniki V. L. S. naj pod-vzamejo vse korake, da se našim u-jetnikom v Italiji izboljša položaj in da se čimpreje vrnejo domov. Vodstvo V. L. S. naroča, naj zastopniki stranke z vso silo delajo na to, da se pri ureditvi valute in vojnih posojil varujejo koristi zadružništva in malega človeka sploh,
Wilson, njegovih 14 točk in londonski dogovor. Italija torej noče priznati Wilsona kot razsodnika v sporu med Italijo in Jugoslavijo, sklicujoč se pri tem na londonski pakt. Pri tem Italija popolnoma pozablja, da je bil londonski pakt z znanim rimskim paktom ne formelno, pač pa faktično razveljavljene. Brez ozira na to, so s sprejetjem 14 Wilsonovih točk odpadli vsi dogovori, ki so v protislovju s temi točkami. Sedaj je vprašanje, čc so zaveznice sprejele te točke v sporazumu z Italijo ali proti nji? Slednje pač ni verjetno, pač pa je verjetno, da je na nje pristala z zahrbtnim namenom, da pač ne bo treba tam iz-
raženih načel nikdar praktično izvesti. Sedaj pa je prišla Italija v škripce. Noče se odpovedati londonskemu paktu in s tem tudi ne priznava 14 Wilsonovih točk, ki jih je bila prej že sprejela. S tem pa se je Italija postavila očitno proti Wilsonu in spor med Jugoslavijo in Italijo je s tem za pravo postal spor med Italijo in Wilsonom. Zaenkrat mi res nimamo nikakega razloga za pesimizem, ravnotako pa bi seveda tudi pretirani optimizem ne bil na mestu. Za nas velja: delati in ohraniti hladno kri.
Politične izjave o Jugoslaviji. Dosedaj so Italijani v svojem časopisju napadali večinoma le slovenske politike, zlasti dr. Korošca in jugoslovanskega delegata na mirovni konferenci Trumbiča. Po izjavah ministrskega predsednika Protiča o pravičnosti jugoslovanskih zahtev pa so se vrgli z enako besnostjo nanj. „11 Mes-sagero“ in „Corriere della sera“ očitajo Srbom nehvaležnost, češ, da jim je dala ravno Italija s svojo krvjo — svobodo! Taki značajni politiki kakor Protič in Trumbič seveda Italijanom niso po volji, raje bi videli, da bi izdali Slovence. Pa Srbi niso Italijani, : manjka jim pač „la civilta italiana“. I
Jugoslovanske težnje in Fran- j cija. Italijani zasledujejo v svojem | časopisju z izredno marljivostjo sta- j lišče Francije napram jugoslovanskemu j vprašanju. Francoski časopisi zavze- j majo v tem oziru dvojno stališče, ne- j kateri so za to, da se ugodi pravičnim j zahtevam Jugoslovanov v polnem ob- I segu, drugi zopet so za nekak kom- j promis in zahtevajo, da se ustvari ne- | kako prijateljsko razmerje med Jugo- i slavijo in Italijo. Samo na tak način bo mogoče preprečiti enkrat za vselej : nemške imperialistične težnje. To se-veda Italijanom ni po volji, saj so | vendar sami še večji imperijalisti ka- | kor Nemci. „Corriere d’Italia“ se silno razburja nad francoskim stališčem in ne more razumeti, zakaj se poveri naloga čuvaja proti pangermanizmu
-	„veiesili“ Italiji sami in ji v to svrho prepusti gospodstvo nad celirn Jadranskim morjem. Naravnost gorostasna se ji zdi misel, da bi tudi Jugoslavija 'imela podobno nalogo. Italijani se bodo morali pač še na marsikaj navaditi, kar se jim zdi danes nemogoče.
Jadranski problem in zveza narodov. „United Press“ poroča iz Pariza, da so italijanski delegati na mirovni konferenci podali spomenico v kateri zahtevajo, da se uredi jadransko vprašanje v smislu strategičnih mej. Italijanski zastopmki pa so baje temeljito pogoreli; odgovorilo se jim je, da se zveza narodov ne more ozirati na taka militaristična načela. Sedaj pa dementira italijanska Agenzia Stefani to vest po stari že znani navadi, da bi zakrila blamažo.
Donavska zveza nevarnost za Italijo. Berlin, 20 februarja. (Lj. k. u.) „Corriere della sera“ piše, da Francozi ob svojem docela neupravičenem protestu proti zedinjenju Nemške Avstrije z Nemčijo popolnoma prezirajo, da po njih zahtevana osnova Donavske zveze pomenja hudo nevarnost za Italijo in bi jo takorekoč gnala v roke Nemčiji.
Dopisi.
Jesenice. Restavrater Paar na Jesenicah, znani Sudmarkovec, se hvali, ker je postal slovenisch freund-lich gesinnt, da mu sedaj ne manjka gostov slovanske narodnosti. Ali ni na Jesenicah slovenske gostilne? Mož prodaja nekako kislico pod imenom vino po celem radovljiškem okraju na debelo ter izsesava zadnje krajcarje in zdravje našega ljudstva. Kdaj izide kaka naredba, da se vzamejo tujerod-cem koncesija v korist našim invalidom strokovnjakom ?
Brežice. Pred prilično 14 dnevi je prinesla „Nova doba“ vest, da je pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu nastavljeni tajnik Z. bil za časa starega avstrijskega režima neke vrste ovajalec »Slovanov" v Mariboru. Do danes pogrešamo opravičbe s strani tega gospoda v „Novi dobi". Zato dovolite, da vprašamo v „Jugoslaviji“,
kaj je resnica na tej stvari? drugače: „Qui tacet consentire videtur“.
Maribor. Ncmci imajo svoje gledališče, kino, drsališče, Slovenci pa nič. Bioskop je baje slov. podjetje, a po uslužbencih in naznanilih se tega ne spozna. V Narodnem domu ni iger, ker ni plina. Ali nam, mestno gledališče ni na razpolago? — Po zadnji določitvi demarkacijske črte, so spoznali vendar nekateri Nemci, da je Maribor za Gerinanijo izgubljen in začeli so pospravljati svoja šila in kopita. Le malo jih je še, ki verjamejo nemškim hujskačem, da se bo mesto še rešilo za Nemško Avstrijo. Tudi trgovci se že izseljujejo in je že več lokalov praznih. Slovenske trgovce in obrtnike opozarjamo na Maribor, kajti ravno v Mariboru se obeta najlepša bodočnost.
—	Veliko podjetij se zaenkrat še ne upa s samo slovenskimi napisi na dan. Maribor je naš in ostane naš! Slovcnci podpirajmo le odločno slovenska podjetja. Slovenska brivca sta samo: Novak onstran mostu in Gredlič nasproti kavarne Meran. Uradništvo, oficirji, sploh vsi Slovenci, samo k njima in nikamor drugam.
Prevalje. V nedeljo dne 16. svečana t. 1. je bila pri nas veličastna jugoslovanska manifestacija, katere se je udeležilo nad 3000 inanifestantov iz cele Mežiške doline. Ljudski tabor se je pri najlepšem vremenu vršil pod milim nebom pred Ahačevo gostilno. Kot govorniki so nastopili domači župan g. Lahovnik, koroška Slovenca gg. dr. K u še j in in dr. Ravnik, goriška Slovenca gg dr. Slokar in Pavlica, gosp. nadučitelj Hren iz. Mute pri Vuzenici, g. dr. Grablovic kot zastopnik dravske divizije in g. Andrej Oset iz Tolstega vrha. Vsi govorniki so želi za temeljita in stvarna izvajanja burno odobravanje. Z velikanskim navdušenjem je bila sprejeta resolucija, s katero je zbrano občinstvo zahtevalo, da se vsi po Nemcih, Mažarih in Italijanih zasedeni deli slovenskega ozemlja izpraznijo ter združijo z Jugoslavijo v nerazdruž-ljivo celoto, ter protestiralo najodločneje proti šopirjenju tujerodcev po naši novoustanovljen^ kraljevini SHS. Kakor v Guštanju, v Črni in Spodnjem Dravogradu je tudi manifestacija v Prevaljah pokazala, da koroški Slovenci z Nemško Avstrijo nočejo imeti nobene zveze, marveč da vidijo svojo narodno in gospodarsko bodočnost v Jugoslaviji. Sicer so tudi še v Prevaljah in okolici omahljivci, a ti so le zapeljani in nahujskani od odstavljenih uradnikov in učiteljev, ki tekmujejo med seboj v hujskanju proti naši kraljevini. Zatorej pokažimo hujskačem vendar enkrat resnico in jih zapodimo v Nemško Avstrijo! Potem bo konec omahljivosti in mir in red bosta zavladala v naši Jugoslaviji.
Dnevne vesti,
10 milijonov za zidanje hiš v Ljubljani. Deželna vlada v Ljubljani je na seji, ki se je vršila v sredo, dovolila 10 milijonov za gradnjo hiš za stanovanja. S tem kreditom se utegne napraviti okoli 400 stanovanj.
Propaganda. Obširnejša poročila o koroških manifestacijah v Jugoslaviji" se mi zdijo tembolj potrebna in koristna, ker jih prinašajo, kakor poročata dr. Kovačič in dr. Slavič iz Švice, francoski listi v prevodu in informirajo o gibanju na Koroškem tudi francosko in vso inozemsko javnost. Dr. —n—
Domačinom kruha. V znani kemični tovarni poleg Ljubljane sedi na krmilu hud nemški nacijonalec Frucht, Ta možakar je velik prijatelj župana Oražna. Vprašamo našo vlado, ako res ni domačina Slovenca, ki bi bil zmožen prevzeti to važno mesto v kemični tovarni.
Žrebčarna je gotovo sedaj jako važna. Vsled tega se pričakuje, da so tu v prvi vrsti strokovnjaki poklicani zato, da vodijo žrebčarno. A temu ni tako. Veliko besedo pri tem ima neki nadporočnik, ki nima niti pojma o žrebcih. Seveda, ako se je popreje bavil s prodajo moke, ne more biti strokovnjak. Zahtevamo, da pride na
to mesto vojak-strokovnjak, ki v žreb- l čarni kaj razume.
Kaj iščejo hčerke bivšega rav- I natelja R. še vedno v bližini jetnišnice, I kjer še dolgo ne bo zaplapolala bela I zastava in kjer ni živeža v izobilju, vedo le nemškutarski pazniki, ki še I vedno žalujejo za R. Odgovor na to I vprašanje ni posebno težak.
Lepa reč. Neka učiteljica v Mo* I stali sili otroke k nemškemu poduku i in jim govori, da kdor ne bo znal nemškega, ne bo prišel nikamor. Kdor J ne obiskuje nemškega poduka, je p° | njenem mnenju lenuh! Gospodična f učiteljica je s svojim duhom menda | še vedno v stari Avstriji.
Več. previdnosti! Pri Slov. plan- I polku v Pliberku se nahaja precej Ko- I čevarjev, ki opravljajo službo tam, 1 kjer bi jih popolnoma lahko pogrešali; I Naši vojaki pa se pogovarjajo ž njim' i v nemščini, kar gotovo ni na mestu. | Za slučaj kakega napada z nemške j. strani, bodo naši Kočevarji gotovo | »simpatizirali" z našimi sovražniki. Ali i ne bi bilo umestno, da se zaposlijo I Kočevarji v zaledju?
Pobiranje perila. Nar. ženstvo I bo v naslednjih dneh pobiralo po i mestu perilo za jugoslovanske junake I na Koroškem. Občinstvo se poživlja, K da odda čim največ perila. Centrala I za sprejemanje je na mestnem magi- I stratu, srednje poslopje, stražnica.
Proti nečloveškim obsodbatfl I železničarjev v Trstu. Slovenski t železničarji, zbrani na V. rednem obČ. I zboru „Zveie jugoslovanskih železni- I čarjev“ v Ljubljani izrekajo najodloČ- I nejši protest proti krutim in nečlo- K veškim obsodbam svojih tovarišev V I Trstu in prosijo kraljevo vlado, da K nemudoma posreduje in zahteva v I imenu človekoljubja in pravičnosti, da I se tem revežem napravljena krivica 1 popravi. Obenem prosijo kralj, vlado, I riaj posreduje pri naših zaveznikih, da I bode enkrat konec narodnega trpljenja, « Slovencev v po Italijanih zasedenem i ozemlju. Tako niso zatirali slovenskega 1 ljudstva niti stari krvniki- Habsbur- I govci, kakor sedaj zatirajo italijanske I oblasti, ki so vendar zasedle naše slo- I venske kraje le v imenu entente.
Še vedno c. kr. dvorni zaloŽ- I niki! Kakor je razvidno iz nekega in- i serata v Trgovskem vestniku z dne | 15. jan. se nahajajo pri nas še vedrio i razni c. kr. dvorni založniki. Več pre- j vidnosti in samozavesti ne bi škodo- [ valo nikomur.
Korupcija z izvoznicami na j Hrvatskem. Zelo me je razveselilo, I da ste prinesli javnosti resnično sliko, X kako naši bratje delijo kruh z nami. I
—	Naj opišem tudi jaz svoj slučaj: I Sem rojen Hrvat in izvršujem svojo I obrt v Kamniku, a svoje posestvo I imam v Sisku na Hrvatskem. Vedno I sem dobival od svojih staršev živež I na Kranjsko, letos 7. januarja pa sem I šel osebno na to slavno vlado v Za- I greb, oddelek za prehrano in zaprosil, I če smem vzeti lastno blago, namreč I slanino in meso s seboj v Kamnik, j Uradnik se je zadrl nad menoj: NiČ, I morate delati prošnjo potom okrajnega I glavarstva! To prošnjo so mi potem I enostavno uradno odbili. Cela stvar | se mi zdi zelo čudna. Kot Hrvat in posestnik na Hrvatskem ne bi smel prepeljati svojih lastnih stvari iz Siska v bratsko zemljo Slovenijo? Obrnil sem se s prošnjo naravnost na bana in sedaj čakam že štiri tedne, pa kakor se mi zdi, je šla moja prošnja namesto k banu — v koš. Mislim, da je dosti žalostno vživati tako svobodo, kakoršno nam jo delijo naši bratje!
Iz Šiške. Pri letalski stotniji SHS v Šiški se še vedno nahajajo Švabi v službi. Tako je tamkaj nastavljen neki civilni šofer, ki ne zna nič slovenski-Z častniki govori le nemško. Pravega dela tako nima, ce' dan je prost, medtem ko slovenski vojaki morajo težko delati. Proč s Švabi! Čemu jih še držijo v službi ? Ali ne znamo pomesti z njimi. — Šiškarji.
Od poštarjev na deželi smo prejeli sledeči dopis: Mislili smo, da bo s smrtjo Avstrije pokopan tud' njen birokratizem, a motili smo se. So že začeli radi malenkosti groziti. P°' štni urad se ima upravičiti, sicer se
vporabijo stroge odredbe oz. denarne globe. Kako krasen prevod iz nemškega originala. Torej naj zopet dežujejo kazni po eno, dve kroni ali več za malenkostno pomoto, pozabljen podpis. Podeželski poštarji smo med vojsko prestali dosti pomanjkanja in sikan od zagrizenih nemškutarskili gospodov pri ravnateljstvu, tako da si povratka teh zlobnosti pod novo firmo nikakor ne želimo. In tudi to nam bo pnznal vsak poznavalec razmer, da je P°d ploho neprestanih novih odredb "aka neznatna pomota čisto človeška ln da je zanjo zahtevati k večjemu Pojasnitve, ne pa razžaljive opravičbe 0z-celo globe. Poštarski stan je vedno V2g!edno izpolnjeval svojo^nalogo, naivnost z navdušenjem pa hoče delo-vati v prid narodni državi. Zato je pač upravičen zahtevati, da se z njim postopa lepše kakor je bila navada pod germansko Avstrijo.
. Dober odgovor. Proga Maribor- j ppilje. V vozu se razgovarjata Nemec •n Slovenec o naši severni meji. „Vaše zahteve po Mariboru in ozemlju nad Dravo so na vsak način nesramne in krivične. Povdarjam," pravi Nemec, j ■•da nisem nikak šovinist, ali morate ; uu sami priznati, da je Maribor strogo j nemško mesto od pamtiveka pa do j danes. Slovenci tu so skoro izjeme!" j
— »Kar kažejo že pretežna mariborska rodbinska imena!" pripomni Slovenec. »Pa pustimo prazno prerekanje. Po-Vejte mi le, ima li Maribor v primeri s pripadajočo okolico več ali manj Prebivalcev?" — „Gotovo jih ima okolica več. Vsaj dva- do trikrat toliko!"
— „In po narodnosti, kaj mislite, kaka je okolica?" — „Pač slovenska. Ali odločevati mora mesto, ker je večje važnosti in se po njem mora ravnati pokrajina!" — „Narava odpravi vsako nestvorbo. Pod Jugoslavijo pokaže mesto v najpozneje dvajset letih svoje naravno lice in se po jezika ne more taziikovnti od dežele. Pa pogiejmo najini stališči še z drugega vidika. Rec mo, antanta bi bila poražena in zmagala bi Germanija. Pri tem bi prišlo do. razkroja Avstrije v narodne sestavine. Vi avstrijski Nemci bi bili seveda posebni prijatelji zmagalke in bi pod njeno egido reklamirali pri likvidaciji vsaj kose za sebe. Bi tedaj tudi zahtevali Maribor za-se?" — ..Seveda, takrat pa še celo!" je zaklical Nemec. »Poglejte torej! Sedaj je pa pač narobe. Naši prijatelji so zmagali in mi pa naj sedaj ne bi zahtevali tega, kar nam gie skromno po vsej pravici?"
— Nemec je obmolknil.
Državni urad: posredovalnica za begunce ima na razpolago mnogo delavskih sil, kakor: zidarjev, mizarjev, kamnosekov, ključavničarjev, strojarjev, steklarjev, kolarjev, dimnikarjev, krojačev, šivilj, pekov, čevljarjev, sobnih slikarjev, kovačev, rudarjev, poljedelcev in težakov. Delavci lahko takoj nastopijo delo. Naproša se, da oni, ki potrebujejo ene ali druge vrste delavcev, to sporoče gorenji posredovalnici. — Ravnotako se prosi vse urade, zlasti okr. glavarstva, županstva, župnijske in šolske urade, da skrbe vsak v svojem delokrogu za to, da se ljudje, ki Potrebujejo delavce, vedno obračajo na gorenji urad. Dolžnost nas vseh je, da zaposlimo begunce njih poklicom Pfimerno in s tem odvrnemo brezdelje, je izvor vsega zla.
Društvo državnih uslužben-Cer kraljestva SHS za slovensko ozemlje opozarja pristopivše organi-. Clle. da je najkasneje do konca fe-Uarja poslati natančne imenske se-name ter članarino. Člani, ki ne spa-^aJ° k nobeni stanovski organizaciji, j|e tPa naprošajo, da v vseh večjih krajih po en član zbira za vsako stroko prijave in članarino ter jih odpošlje nemudoma društvu. Nettčlan-]ena duštva in posamezniki se s tem poživljajo, da čimpreje javijo svoj pristop skupni organizaciji! Seznami ‘n dopisi naj se pošiljajo samo društveni pisarni, Poljanska cesta 31, članarina in denarni prispevki pa društvenemu blagajniku davčnemu nadupravitelju Ivanu Lavriču v Ljubljani, okrajno davčno oblastvo. Uanarina za organizacije znaša mesečno 20 h za člana, kar plača do-
tična organizacija, za vse drugo pa 50 h. Članarino je plačati četrtletno naprej; prvo četrtletje šteje od 1. svečana 1919. Vsled visokih tiskarskih troškov društvo za sedaj ne namerava izdajati lastnega glasila, pač pa stopi tozadevno v stik z bratskim društvom „Savezom lirvatskih činovnika v Zagrebu" ki ima že svoje glasilo. Vnjem se bodo objavljale društvene in sploh strokovne zadeve in zadevni članki. Nujne zadeve se bodo javijale članom potom tukajšnjih dnevnikov.
Vsem prijate jeni in znancem naznanjam, da danes obhajam Štiri-deseretnico svojega službovanja pri tvrdki 1. C. Mayer kot njen sluga.
Vouk Ivan.
Drobne vesti.
Italijani so dvignili francosko vojno ladjo „Antares“, ki se je v vojni potopila pred puljskim pristaniščem. — Iz Weimarja poročajo, da je v Belgiji izbruhnila revolucija in da sta morala kralj in kraljica zbežati. — Lord Churchill je tekom svojega zadnjega govora v Londonu izjavil, da se mora na vsak način Nemčiji preprečiti re-vanša. Antanta bo organizirala ob Renu močno brambo. Anglija sama bo imela 1. 1919 približno 900.000 mož pod orožjem. — Stanje Clemenceauja je jako povoljno. — Znani srbo-hrvatski politik, dr. Hinkovič, član Jugoslovanskega odbora, ki je začetkom vojne pobegnil iz Zagreba in se posvetil popolnoma jugoslovanski propagandi v Združenih državah, je prispel te dni v Ženevo in je na povratku v domovino.
—	V Monakovem je izbruhnilo novo prevratno gibanje. Revolucijonarji so ubili ministerskega predsednika Kurta Elsnerja, ministra Auerja in poslanca Osela in ranili več ministerskih uradnikov.
Gospodarstvo.
Dražba živine in poljedelskega orodja. Dne 25. in 26. I. m. ob 9. uri dopoldan se bo prodajalo na javni dražbi na graščini Fužine pri Ljubljani večje število molznih krav, mlade živine tar poljedelsko orodje. Za vsako zdražbeno žival bo moral dati posestnik, ki zdraži, Vnovčevalnici za živino eno klavno žival.
Novo važno jugoslovansko podjetje. Osjek, 20. (Izv. por.) V Vinkovcih se je osnovala tovarna za avtomobile in poljedelske stroje, prva te vrste na jugoslovanskem ozemlju.
Modro galico za škropljenje trt za bodočo pomlad nujno priporoča Slovenska kmetijska družba prav hitro naročiti. Po zanesljivih pojasnilih od strani merodajnih č.niteljev, katerim so prometne razmere na železnicah dobro znane, se je prav zelo bati, da bo bržkone železniški promet silno omejen, če ne popolnoma ukinjen, kajti lokomotive so v tako slabem stanju, da bodo odpovedale; tudi ni dovolj maže za stroje in vozove, premoga primanjkuje od dne do dne bolj in rudokopi kakor železnice se imajo boriti s silnim pomanjkanjem deiavcev. Na izvršitev sedanjih naročil se mora čakati 3 do 4 tedne ter bo ta doba vedno daljša in končno se utegne pripetiti, da železnica sploh ne bo sprejemala prevažanja modre galice, saj so v Nemški Avstriji, odkoder pride modra galica, že sedaj tovorni promet omejili na najnujnejše potrebščine, med katere pa modre galice ne štejejo. V slovenskem ozemlju potrebujejo vinogradniki kakih 75 vagonov modre galice, a danes je družba sprejela naročila samo na 10 vagonov. V takih razmerah odklanja Slovenska kmetijska družba napram vinogradnikom vsako odgovornost.
Okrajni zastopi na Slov. Štajerskem se naprošajo, da se po svojih zastopnikih — osobito po distrikt-nih načelnikih in predstojnikih živinorejskih žup udeležijo dne 27. februarja živinorejskega shoda v Št. Jurju ob jttž. žel. Istotako se prosijo vse biko-rejske zadruge sigurne udeležbe.
Vojna posojila. V Hrvatski in Slavoniji so podpisali 380 milijonov
kron avstrijskega in ogrskega vojnega posojila. Dobro, ali bolje nujno potrebno bi bilo tudi ugotoviti, koliko vojnega posojila je podpisanega v drugih jugoslovanskih deželah, ki so tvorile del avstro-ogrske monarhije. Ugotoviti bi bilo treba tudi, kdo in koliko vojnega posojila je podpisal. Ti podatki so gotovo nujno in neob-hodno potrebni, predno bo moglo narodno predstojništvo sklepati o vprašanju, ča in koliko avstro-ogrskega vojnega posojila naj naša država prevzame.
Oderuštvo. Banke in drugi denarni zavodi so znižali obrestno mero hranilničnim vlogam na samo 2%. Za posojila so nekateri zavodi res tudi znižali obrestno mero. Znan nam je pa slučaj, da zaračunava neka banka dvige na tekoči račun še vedno po 6 72%. Ker še zaračuna za provizijo, manipulacijo „primerne“ zneske, znese pasivna obrestna mera 8 — 9%. Aktivna obrestna mera 2% — pasivna pa s stroški vred 8—9%, razlika šest do sedem %, če to ni oderuštvo potem res ne vemo, kaj je. Opozarjamo vlado, da stopi tudi tem oderuhom na prste ter uvede kontrolo nad pasivno obrestno mero.
Zadnje vesti.
Stojan Protič o našem položaju.
Ljubljanski kores. urad poroča: Ministrski predsednik Stojan Protič je dopisniku londonskih „Times“ v Beigradu tekom razgovora o položaju države SHS izjavil, da naše kraljestvo sicer formalno še ni priznano, akoprav dejanski že obstoja, vendar pa upa, da bo sledilo kmalu tudi priznanje. Vprašanje mej jugoslovanske države se mora rešiti na temelju načela narodnosti, ki je najboljša podlaga za bodoči mir. Po tem načelu je meja kraljestva SHS na zahodu in severozahodu Jadransko morje. Tudi Reka spada nedvomno k Jugoslaviji, kajti večina njenega prebivalstva ni italijanska, ampak italijanaška.
Kar se tiče londonskega dogovora, je postal brez vsake veljave, ker se je politični, kakor tudi vojaški položaj popolnoma izpremenil. Nasveti antante, naj se glede sporov, ki so nastali iz te pogodbe med nami in Italijo, sporazumemo s slednjo prijateljskim potom, se mi zde nepraktični. Mnogo bolje bi bilo, da se londonski dogovor formalno proglasi kot zastarel, ker ne obstoja več niti de faeto niti de jure. Naš spor z Italijo naj bi se tešil kratkomalo na podlagi narodnostnih načel in v tem siučaju naj bi se v spornem ozemlju zamenjale italijanske čete z ameriškimi. Na enak način naj se reši tudi vprašanje banatskih mej, radi katerih smo v sporu z Romunijo, kajti tudi romunske pretenzije so popolnoma neupravičene.
Čeho-slovaško vprašanje.
Praga, 21. (Lj. k. u.) »Journal de Geneve" priobčuje uvodnik z naslovom »Ceiiosiovaško vprašanje", kjer pravi, da glavne točke čehoslovaških zahtev niso naletele na velik odpor v Parizu. Cehoslovaška republika mora biti ali močna dižava, ali pa sploh nima obstoja. Srednja pot ni mogoča. Država mora vsled tega imeti dostop do morja.
Ponesrečene italijanske spletke v Albaniji.
B el gr a d, 21. februarja. (Izv. por.) Italijanski poizkus, da bi se s pomočjo Albancev izzvali na albansko-jugoslovanskih mejah nemiri in nastal s tem povod za italijansko okupacijo, se je popolnoma ponesrečil. Jugoslovanske čete so vse nemire zadušile že v kali in vlada sedaj na mejah po-polen mir.
 	't—	-11==—n	-
Zahtevajte ,Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah f Pridobivajte novih naročnikovI
«»■ —■■■	■	iP	\h
Aprovizacija.
Kislo zelje za V., VI., VII., Vlil in IX. okraj bo delila mestna aprovizacija pri Jakopiču na Mirju. Vsaka stranka dobi na osebo 2 kg; kilogram stane 1 krono. Red je tale: Stranke V. okraja prejmejo kislo zelje v soboto, dne 22. t nu dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 500, 9. od do 10, štev. 501 do 1000, od 10. do 11. štev. 1001 do konca. Stranke VI. okraja prejmejo kislo zelje v soboto, dne ‘22. t. m. popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 500, od 3. do 4. štev. 501 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. — Stranke VII. okraja, v ponddeljek, dne 24. t. m, dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do 11. od 801 do konca. — Stranke Vlil. okraja, dne 24. t. m popoldne, od 2. do S. štev. 1 do 300. od 3. do 4 štev. 301 do konca. Stranke IX. okraja od 4. do 5.
Meso na rdeče izkaznice B. Danes popoldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200, od pol 2. do 2. štev. t20l do 1400, od 2. do pot 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. 1601 do 1800, od 3. do pol 4. štev. 180l do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca, v cerkvi sv. Jožefa.
Premog za peči v IX. okraju se bode prodajal na vsak drugi odrezek belih izkaznic pri tvrdki Richter, Trnovska ul Prodaja se v pondeljek 2‘2. in torek 23. t. m., na odrezek po 50 kilogramov, za ceno 6 20 K.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Vimj nn majhna hišica z vrtom v Ljubljani
oo	ali okolici. Ponudbe pod „Takoj“ na upravništvo Jugoslavije.	458 3—3
Po nit O n« vsa'{e vrste po zmernih cenah DUiiUUlIS dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna.	30—21
Karbidne svetlljke
točno na drobno in debe.lo tvrdka Martin Sučenc v Konjicah na Štajerskem.	438 20—9
Pphnlo nad 1000 kg, se proda po zmerni UuUblu ceni. Vprašanja na Franc Cerar, Stob-Domžale.	468 10—6
,> j t# ali skladiščar išče službe uift splošno trgovsko izobražen, 36 let star mož pri kakem večjem podjetju v Jugoslaviji. Pod »Potnik ali skiadiščar" na I. Jug. anončni in infor. zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5.517 5 4
MGfjnp učen brijačkom poslu, traži bri-mlaUGii; jačkog obrtnika, makar bilo u kojem večem mestu, koji bi ga oslobodijo za tri meseca. Plača dotičnome obrtniku ‘200 kruna mesečno. Stan i košto po dogovoru. Naslov pod šifro „Brijač“ na tipravu novin.
532 10-4
Kiirgspdaiica. SKgSSiffi
teligentnim gospodom. Ponudbe pod »Samo-tarka", na upravništvo lista.	538	3—3
Prnfh cp večja množina pšenične hr ov-I I0UJ 00 šene slame. Ponudbe z navedbo cene na upravništvo »Jugoslavije** pod geslom »Slama 1000“.	540	3—2
Urarskega pomočnika,
trajno delo. P. Obid, urar v Krškem. 542 3 3
V	računskem oddelku
prakso, zmožna vseh pisarniških det ter popolnoma slov. in nem. jezika vešča išče primernega mesta najraje v Ljubljani ali Mariboru. Cenjene ponudbe pod »Računarica" na Anončno pisarno Al. Matelič, Kongresni trg 3/1.______________________ 545	3-3
Duiiovnik-bsgunec ali 'drugjč.' Ponudbe
na upravništvo pod »Začasno". 543 5—3
Kontrolna blagajna
da Ogleda se dopoldne v Kolizeju 16.,	Ljubljana. __________________________________ 549	3—2
Ml70rii izurjeni, se takoj sprejmejo pri iTlIzdlJI) Jožefu Petr, Celje, Glavni trg št. 2.  _____________________________________550	2—2
Aifarlnmilč želi v svrho priučitve češkega HAallolllliV jezika korespondirati s Čehinjo ali Slovenko, ki zna perfektno češki jezik. Ponudbe pod »Mlad akademik" na upravništvo lista.	553	2—2
Miofi nnsnnrl inte'igenten, značajen, želi midU yU5)JUU, vsled dolgega časa dopisovati z gospodično od 18—22 let. Dopisi pod »Pliberk 46'2/8" na upravo lista 554 2 2
Prnria ep nekaj metrov bele kotenine in . .	.	druzega predvojnega blaga po
nizki ceni. Naslov pove uprava lista. 557 3 2
Čevljarske pomočnike 5^“!“
Lesjak, čevljar, mojster. Kandija pri Novem mestu.	559	3—2
Točilnik za med, šgJ
I	PIJ 72Clll7Qlf se nudi spretnim in zanes-LCU LOoluLun Ijivim kolporterjem, poseb-invalidom kot postranski zaslužek. Oglasiti se je pri upravi Jugoslavije.
rinufj) sistem B6hm, z muzikalijami, tudi riuild) za spremljanje klavirja, se proda. Ponudbe pod „Flavta“ na upravo. 563 2—2
1/jnn iz Hrvatskega Zagorja, toletno, okoli Vlllu 500 hektov in više, na malo in velik6, pi^daju takoj po umerjenih cenah Ciglas & Konip., trgovina.vina. Gornja Stubica, Hrvat-sko Zagorje.	562
Qtannvonio (soba s kuhini°) sredi pesta
OldilUldlljG) na razpolago, kdor mi preskrbi eno ali dve meblovani sobi za takoj. Blagohotne ponudbe pod šifro * Stanovanje" na upravništvo.
Kompletna naprava anlage), se kupi za
prostor 7X8 in 6 in stroj, ki napravi naenkrat 200 kg ledu. Za hladilnik se rabi približno 30 metrov cevi. Ponudbe sprejme Jakob Baraga, založnik piva, Bled. 566 3—2
Inteligentni gospodični tedenske zabave znanja z inteligentnima gospodoma. — Dopisi na upravo pod: „TeloI) in Zvonček".
568 2-1
Proda
g0 več metrov bile kotenine, zefitja
upravništvo.
kambrika in satena. Nasiov pove 569 2-1
Mladenič, star 24 let, ■/. nekoliko premoženja se želi poročiti z gospodično, v starosti od 18—24 let, ki ima posestvo. Mlade vdove brez otrok niso izključene. Le resno misleče gospice naj pošljejo sliko na upravništvo fista pod „Srečna bodočnost".	570
|AAam sobo s kuhinjo, v mestu, proti Šiški loliull! ali Rožni dolini. Ponudbe na upravo lista pod „6/11“.	571	2—1
n,.« ■Sofiaria (dobra gaterista) rabim za Uid L0y0ljQ takojšnji nastop za žago na Gorenjskem. Za hrano preskrbljeno, oglasiti se je pri Ferd. Arnejcu, trgovcu z lesom, Jesenice.	572	3—1
Nnun hlanainn tovarne J* Lange Dunaj)
IlUVU UitiljflJIiU zamenjam za belo moko št. 0. — V. Žužek, Škofja Loka	573
Kleparski pomočnik sprejmeta pri A.
Joštu nam. Franjo Dolžan, Klepar, Cejje, Graška ul. 8.	575	3—1
Pisalni stroj
mm
Ootični gospod, popolcfne izposodil M)
kron od neke kmetice, se poživlja, da denar takoj vrne. Gospod je poznan in bi se sicer sodnijsko postopalo. — Denar je položiti pri upravništvu »Jugoslavije1*.	576
j kupim. Ponudbe na upravništvo lista.
Male električne centrale
za razsvetljavo
na bencin- ali vodni obrat, z akumulatorji ali brez njih. — Prenesljive, prevozne in nepremične električne naprave v vse svrhe. — Oprema z lučjo, neodvisna od central v mestu ali na deželi. — Razsvetljava posestev, vil, gostiln, žag in tovarn.
Industrija za razsvetljavo
družba z omejeno zavezo 574 Maribor ob Dravi, Gosposka ulica 5.
Domač zavarovalni zavod
sprejme in več sposobnih Ponudbe na poštni predal 136, Ljubljana.	555	21
Rudolf Rus y Kranju
priporoča svojo bogato
zalogo ur
briljantov, zlatnine in srebrnine po najnižjl ceni.
Solidna postrežba.
•A
§
BUFET
v£dramskem gledališču ima sedaj Čeh
Vlastimir Šubrt, Gradišče 0.
Dosedanja prodajalka Nemka se je odslovila. Prosim sl. občinstvo, da bi posečalo bufet, ki je sedaj v slovanskih rokah.	-	452 3— 1
Jy(odni atelje
Jy(. Šarc
Ljubljana, kongresni trg st. 4/1.
(Carterjeva hiša.) 300 10—3
Sprejemne ure: 10—12 in 3—7.
Pozor!
Pozor!
1
K ŠIBENIK ftbRTh -IZbELKI
UUBUJRNR
h/rr ihn 1 ir i j/rn/sA imajo oglasi v -Jugoslaviji", ker J* /r UJ UsJlJjj L fJL. /1 ^ela razširjena in jo vsakdo rad čital
Za nočno službo sprejme izurjeno
vlagalko
»Zvezna tiskarna"
v Ljubljani, Stari trg lt).
= VINO -
belo, 1. 1917 in 1918, rdeče 1. 1918, črno dalmatinsko 1. 1917 nudim p° nizkih cenah.
MILKO JESIH 1 Ljubljana, Florijanska ulica 36.
Mikakegaveriženjaveč!
Vsi, ki želite odpomoči navijanju cen, storite najboljše, da si brez izkaznic nakupite manufokturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filipov dvorec) pri Frančiškanskem mostu.
Razprodaja se vrši dnevno do-poludne od 8.—12. in popoludne od 2.—5. dokler bo kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. Pri večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika za trgovce na deželi. 5*6 10 2
Naznanilo.
Dobro pertecs mila
iz Jugoslovanske tovarne v Šiške prodaja in razpošilja vsa poštna naročila
Janko Stupica Soj&aa
Za pranje 30% komad 60 vin in K l’20, toaletno K 2'50, posebno priporočljivo za britje 66% komad 2 K, pralni prašek 1 C°/o kj' K 2-50.
Naznanilo.
Podpisana vljudno javljata slav. občinstvu, da sta otvorila
gostilno pri flnžoku
v Spod. Šiški št. 9.
Istočasno zagotavljata vse cenj. obiskovalce, da bosta postregla vedno z najboljšo kuhinjo in prvovrstnimi vini. — Blagohotnega obiska in naklonjenosti proseč bilježita udana
52631 Blaž in Marija Novak
Spod. Šiška 9, Ljubljana.
66°|0 milo za britje
se dobi v vsaki množini. Komad 50 gr stane 2 K. Razpošilja J
Janko Pintar, Spod. Šiška,5 Ljubljana. J
Vojaške čepice,
bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, I baržun v predpisanih barvah, kokarde za čast- | nike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo i SHS, srbske rozete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja modna trgovin* j
JE N Pij BOLJI
pr soo gozdnih delavcev
za bosanske gozdove k veliki parni žagi se sprejme takoj v delo. Plača 20—30 K dnevno. Lastna aprovizacija. Orodje je po možnosti prinesti s seboj. Voznina se plača. Oglasiti se je osebno vsak četrtek popoldne v našem uradu v Ljubljani, Stritarjeva ulica Št. 3. Odhod v skupinah vsak petek iz Ljubljane,
Drž. posredovalnica za delo Osrednji urad v Ljubljani.
M. BIDOUC, Maribor, lTXn°2s.
551 5 t
Nil (Icbrlo
Na drobil** 516 i:f^
Prva kranjska vrvarna
l“Se„\“5iXsfz' vrvarskim blagom
vse vrste, izdelano,iz pristne doige konoplje, kakor pred vojno. — Cena določena. — Zahtevajte cenik. Se priporoča Ivan N. Adamič, Ljubljana.
KINTA karbidne svetilke
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne ter popolnoma nenevarne, razpošilja po poštnem povzetju za ceno K 32•—, poštnina posebej,
Glavno zastopstvo „Kinta“ svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12.
Telegrami s „I4INTA“, Ljubljana.	577
vagone suhega svinjskega mesa
domačega (ne mesarskega) proizvoda z izvoznicami in t> spremstvom do Ljubljane nudi
D'ELIA i HOLUJEVIČ, ZAGREB, ===== Preradovičeva ulica štev. 32.	=====
96/f
,Croatia‘
gozdna indiistr.ir
delniška družba V Ju d, ItOU
je otvorila
svojo podiužnic^ v Ljubljani, MarijaTerezijac.2
i 1	11 Ok gozc^ove> vsake vrste rezanega in okroglega lesa,
LIJ O drva, oglje i. t. d. po najvišjih dnevnih cenah. 491
H«** HnČI £1 prva Pošiljatev ,
UUom kolesne in motorne
pnevmatike iz enteritnili dežel.
Špecijalna trgovina s kolesi in pnevmatiko
A. GOREČ
Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. 14.
Vsem ženinom m »erestam se priporoča, da se pri
nakupu srebrnine in zlatnino, posebno tepe srebrne namizne oprave, oglasite pri tvrdki	464	2	—	1
F. ČUDEN
Prešernova ulica št. 1.
Cenilti se še ne razpošiljajo ter se prosi, da se vsak sam potrudi k nakupu, kjer bode dobro in solidno postrežen.
otel „Beli vol" v Celju
H
I M priporoča cenj. gostom najboljša domača vina
488 3 ter vsak ^as top*a ‘n mrzla jedila kakor tudi popolnoma na novo urejene sobe za prenočišče*
Dragotin Bernardi, hotelir.