Lato LXIX
štev. 131 a
V Ljubljani, v petek, 6. lunl]a 1941-XIX	• toiovim Cena 2 din - Prezzo L 0.60
Naročnin« mesečno 30 din, ca inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno % din, za inozemstvo 120 din. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podruin.! Jesenice, Kranj, Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.

VENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia daeva po praznika.
s Urednlitvo In uprava« Kopitarjeva 6, Ljubljana. 3 | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana. I 1	Teleion 4001—4005.	1
\bbonamenti: Mesa
Din 30; Estero, n«e Din 50; Edizione domenica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbo-aamenti; 10.349 per
le inserzioni. Filiali! Je«enice, Kranj, Novo mesto.
Concessionaria esclusiva per Ia pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. A., Milano.
Velike manifestacije prijateljstva
med Italijo in Madžarsko v Rimu
Predsednik madžarske vlade je imel važne razgovore z Ducejem in grofom Cianom
Rim, 5. junija. Ip. Predsednik madžarske riade in zunanji minister Bardossy je včeraj ob 17.30 v avtomobilu zapustil Villo Madamo in se podal v palačo Chigi. Množice so madžarskega državnika prisrčno pozdravljale, ko se je vozil po rimskih ulicah.
Bardossjjn je spremljal madžarski poslanik v Rimu, zastopnik italijanskega zunanjega ministrstva. Na pragu palače Chigi je madžarskega državnika pozdravila častna četa kraljevih karabinerjev v slavnostni obleki.
Razgovor med grofom Cianom in madžar-skim_ predsednikom vlade je bil kar najbolj prisrčen. Ko je Bardossy z ministrom Cianom zapuščal palačo Chigi, mu je množica zopet priredila mnnifestacije. Eksc. Bardossy in Eksc. Ciano sta se nato podala v Beneško palačo.
Rim, 5. junija. Ip. V navzočnosti zunanjega ministra _ grofa Ciana je Duce včeraj sprejel predsednika madžarske vlade in zunanjega ministra Ekscelenco Bardossyja. Prisrčen razgovor je trnjal nad poldrugo uro.
Rim, 5. junija. Ip. Snoči ob 21 je Duce na čast Ekscelence Bardossyja, predsednika madžarske vlade, priredil slavnostno večerjo v beneški palači. Navzoč je bil tudi minister za zunanje zadeve grof Ciano, člani vlade, načelnik glavnega stana, visoke državne osebnosti in višji uradniki1 ministrstva za zunanje zadeve. Pri večerji je Duce imel naslednji govori
Ducejeva zdravica
»Ekscelencal Posebno prijetno mi je, da vam morem izreči svoj pozdrav in pozdrav fa-šistovske vlade ter kar najprisrčnejšo dobrodošlico. Odnošaji zvestega prijateljstva, ki dolga leta vežejo Italijo in Madžarsko, imajo temelj v idealnih nagibih ter v političnih in gospodarskih razlogih. Ti odnošaji so v zadnjih dogodkih dobili posebno važnost in pomen zaradi boja, ki ga Italija in Nemčija bijeta za nov red ter za premUljen pristop madžarskega ljudstva k obnovitveni politiki OsL
Udeležba Madžarske, pri trojni zvezi |e posvetila zaupno prijateljstvo madžarskega naroda z Italijo in Nemčijo in je stvorila močan prispevek za oblikovanje nove Evrope. Njeno sodelovanje pri skupnem boju je zagotovilo nove in večje razloge za spoštovanje madžarskemu ljudstvu. — Italija s posebnim zadoščenjem gleda, kako se uresničujejo zakonite madžarske težnje, ki jih je Italija stalno in prisrčno podpirala.
V novem redu, ki se v Evropi pripravlja, bo Madžarska dobila, kakor je to pravično, potrebne pogoje za naravni razvoj svojega narodnega življenja ter nove razloge za še tesnejše odnošaje in vzajemnost s prijateljskimi državami. Italija in Madžarska bosta v bodoče še naprej sodelovali v tesni skupnosti namenov za obnovitev in za napredek podonavske Evrope zaradi splošnih koristi in zaradi koristi obeh ljudstev.
S temi čustvi dvigam, Ekscelenca, kozarec na blagor plemenitega madžarskega naroda, na pozdrav prejasni visokosti, madžarskemu regentu in na vašo osebno srečo.«
Bardossyjeva zahvala
Predsednik madžarske vlade je tako odgovoril:
>Ekseelenca! Zelo ginjen se Vam zahvaljujem za lep sprejem in za besede toplega prijateljstva in simpatije, ki ste jih blagovolili izreči. Čisto odveč je poudarjati, kako vsak Madžar, ki pride v Italijo občuduje silne uspehe fašizma in genialnega dela, ki ga je opravil njegov veliki Duce. to delo pa se je pod slavno vladavino Nj. Veličanstva Kralja in Cesarja razširilo na duhovno, umetnostno, tehnično in delovno področje.
Zame je zlasti veliko ugodje, da sem prišel v Rim v tistem trenutku, ko se italijanski imperij, tako trdno zasidran na granitnih temeljih, varno usmerja na poti uresničenja svoje največje moči in svoje najbolj bleščeče bodočnosti. Ves madžarski narod brez izjeme globoko občuduje junaški napor in veličastnega duha požrtvovalnosti, ki preveva ves italijanski narod in njegovo slavno vojsko to pa v skrbi za boljši red v Evropi. kateremu bo vtisnil pečat zmagovitih italijanskih vojska.
Madžarski narod se 1 brezmejno hvaležnostjo spominja Vas, Kkscelenra, prvi državnik, ki je prožil prijateljsko roko na pomoč okrnjenemu madžarskemu narodu. To Vaše prijateljstvo je ustvarilo trdno podstavo, na katero se je naslonil nu madžarski narod, ko je v tesnem sodelovanju s politiko osi Rim—Berlin zmnogel dobiti nazaj del svojega ozemlja in s tem tudi položaj, ki mu po Tsej pravici pripada v Srednji Evropi.
Madžarska vlada in milijoni Madžarov, ki so zbrani okoli nje. so trdno prepričani, da so bo samo s sodelovanjem z Italijo in z Nemčijo mogel
rodom, ki tam žive, zagotoviti resnični mir, razvoj I in blagostanje.
Zgodovinski dogodki t zadnjih meserih so zbližali naše narode ne samo v ozemeljskem smislu in če jc bilo potrebno še bolj utrdili in poglobili kar najbolj prisrčna čustva simpatije in prijateljstva, ki so globoko zasejana v srcih naših narodov. 0I> strani naših mogočnih prijateljev ohranjamo mi Madžari varno vero in globoko upanj« v našo bodočnost.
V tem duhu dvigam svojo čašo na čast Nj. Vel. Kralju in Cesarju in njegovi vzvišeni drn-
dosefi red v Podunavju, ta pa ho slonel na nepo- I žini. na zdravje Vaši Ekscelenci ter veličini in rušljivih temeljih pravice in l>o edini zmožen na- prospehu italijanskega naroda.
Bardossy pri sv. Očetu
Vatikansko mesto, 5. junija. Ip. Pij XII. je danes opoldne sprejel predsednika madžarske vlade in zunanjega ministra Bardossyja in je ostal z njim v dolgem prisrčnem razgovoru.
Po avdienci je madžarski predsednik vlade obiskal kardinala državnega tajnika Magli-oneja. Kardinal Maglione je popoldne vrnil obisk madžarskemu predsedniku vlade.
Rim, 5. junija. Ip. Približno ob 1!) se je Ekscelenca llardossy udeležil kosila, ki ga je priredil njemu na čast Visoki Mojster vojaškega Malteškega reda. Kosilo je bilo v palači v ulici Condotti.
Uradno poročilo št. 365:
Letalsko in topniško bombardiranje Tobruka
Rim, 5. junija. Vp. Uradno poročilo št. 365 glavnega stuna italijanskih Vojnih .Sil pravi: Severna Afrika: Streli našega topništva so prizadejali precejšno škodo napravam in utrdbam trdnjave v Tobruku. Naša letala so znova bombardirala ladje in naprave na tem oporišču.
E g e j s k o morje: Ponoči so sovražna letala metala bombe na otok Rodos in povzročila nekaj škode.
Vzhodna Afrika: V pokrajini Gnila in Sidnmo sta dve naši koloni s skupnim nastopom pognali v beg sovražne sile. Pri drugem
napadu so naše kolonialne čete prizadejnle hudo škodo polku »Nigoria«. Naši lovci so sestrelili letalo vrste »Hurrican«, neko drugo letalo na so sestrelile naše strojnice.
Monakovo, 5. junija. Ip. >Miinchener Neueste Nachrichten c objavlja danes dopis iz Rima, v katerem podčrtava junaštvo čet, ki se upirajo v Abesiniji. Po junaških bojih pri Kerenu in pri Ambi Alagiju, se sedaj več tisoč mož ne bori samo proti angleškim oddelkom, ki so v veliki premoči, ampak so vzdržali tudi do dobe deževja in je zelo možno, da se bodo te postojanke v Abesiniji s takim junaštvom še dolgo držale.
Kreta - ogromna letalonosilka osi
V Londonu se vprašujejo, kam bo sedaj udarila vojska Osi
Helsinki, 5. junija. Ip. Finski časniki obširno pišejo o dogodkih na Kreti. List >Slogandt piše, da je otok Kreta podoben ogromni letalonosilki, ki bo v vzhodnem delu Sredozemskega morja odlično služila letalstvu Italije in Nemčije pri nadaljevanju vojne.
Dopisnik lista »Sammat« objavlja iz Londona poročilo, da se angleško ljudstvo sedaj samo še vprašuje, proti kateremu odseku se bo sedaj usmerila ofenziva držav osi. Dopisnik pravi, da angleški vojaški krogi menijo, da morajo računati z najbolj izrednimi in najbolj nesrečnimi možnostmi.
Washington, 5. junija. Ip. V ameriških listih vprašujeta časnikarja Alsop in Kinter ameriško vlado, naj vendar pojasni, zakaj je Wy-nant nenadoma moral priti iz Londona v Wa-shington. Časnikarja menita, da je Wynant moral priti zaradi tega, ker je položaj Anglije vedno težji. Anglija se vedno bolj izčrpava, za vojsko so pa samo še nujbolj trmoglavi Chur-chillovi sodelavci. Angleški poraz na Sredozemskem mor ju in. na Bližnjem Vzhodu bo nevarno omajal položaj Anglije na Atlantiku.
VVashington, 5. junija. Ip. Dopisnik listov Ilearstove skupine poroča iz Šangliaja, da so izjave japonske vlade zelo jasne in odločne. Japonska vlada bo zatrdilo izpolnilu vse svoje obveze, ki jili ima z osjo. Jasni cilj tega japonskega posega bo, da ameriško vojno brodovjo ne bo moglo s Pacifika.
Japonski zunan ji minister Macuoka je namreč poslal dopisniku teh listov Wiegandu brzojavko, v kateri potrjuje svoje nedavne izjave. Delovanje ameriških letalcev na Kitajskem bo brezuspešno in Wiegand se vprašuje, kako morejo biti člani ameriškega senata tako slabo poučeni o položaju na Kitajskem. Pogodba med Japonsko in Rusijo dopušča Japonski veliko svobodno delovanje. Če bo ameriška vlada še prepovedala izvoz bencina na Japonsko, tedaj bo s tem samo sprožila potek dogodkov.
Berlin, 5. junija. Ip. Na Kreti so uvedli posebna vojaška sodišča, ki bodo sodila tistim, ki so zagrešili zverinsko mučenje nad mnogimi nemškimi padalci.
Newyork, 5. junija. Ip. Ameriško časopisje še kar naprej obširno razpravlja o angleškem porazu na Kreti. Listi pišejo, da Churchill ne more več miriti angleškega javnega mnenja z drugim, kakor da obljublja pomoč iz Amerike. Roosevelt pa je dejansko vedno l>olj v zadregi in ameriška vlada je vedno bolj rezervirana.
Ameriški zunanji minister Hull je bil na zadnjem razgovoru s časnikarji zelo molčeč in je izjavil, da ne more podati izjave, ker še ni prejel
poročil o položaju. V poslanski zbornici je poslanec Kankin silno napadel vojne hujskače in ameriški židovski kapitalizem, ki se pod vodstvom bančnikov in njihovih prijateljev v Ne\vyorku navdušuje za to, da bi Amerika posegla v to nevarno vojno dogodivščino.
Židovski poslanec Edelstein se je dvignil, da bi pobijal te izjave svojega tovariša, bil pa je najbrž tako razburjen, da ga je zadela kap in je izdihnil nekaj trenutkov nato na hodnikih zbornice.
Berlin, 5. junija. Minister za zunanje zadeve von Ribbentrop naznanja v listu »Viilkischer Be-obachlor<, da je padel v zadnjih bojih na Kreti šef njegovega kabineta svelnik zunanjega ministrstva Franz Braun. letalski major. Imenovani je umrl na Kreti junaške smrti na čelu svojih ljudi.
Angleške izgube na Kreti
Berlin, 5. junija. Ip. Nemške čete so pri čiščenju otoka Krete ugotovile, da so Angleži s svojimi zavezniškimi grškimi oddelki zapustili na otoku najmanj 5000 mrtvili.
Število ranjencev je izredno veliko in ga dosedaj še niso mogli ugotoviti. V številu mrtvih seveda niso vštete tiste izgube, ki so jih Angleži imeli pri prevažanju čez morje.
Berlin, 5. junija. Ip. Pri očiščevalnih delih na Kreti so nemški oddelki zajeli še dva tisoč angleških vojakov. Tako se prvolno število zajetih z 8000 dviga na 10.000.
Bolgarski parnik se je potopil v Pireju
Sofija, 5. junija. Ip. Uradno je bilo objavljeno, da se je potopil v pristanišču Pirej bolgarski parnik >Princesa Maria Luiza«. ker je na parniku nastal požar. Vzrok požara ni znan. Osem članov posadke je zgorelo, med njimi tudi kapitan, trije člani posadke pa so ranjeni. Preiskava je v teku.
Po Brennerju:
Mir je zavladal v Evropi

Nemško vojno poročilo:
Uspehi nemškega letalstva in podmornice
Berlin, 5. junija. Ip. Današnje nemško vojno poročilo se glasi:
Podmornice so na severnem delu Atlantika potopile skupno 24.000 ton sovražnega trgovskega ladjevja.
Hitri čolni so na angleški obali napadli skupino lahnih angleških pomorskih vojnih sil in so v tej skupini, ki jo je ščitil rušilec, potopili pomožno vojno ladjo s približno 6000 tonami. Protinapadi sovražnih rušilcev so ostali brezuspešni.
Letalstvo je ponoči bombardiralo vojaško važne naprave v srednji in južni Angliji, slasti uspešni so bili napadi na industrijske naprave pri Birminghamu in na pristaniške naprave v Chathamu.
Podnevi je bilo na škotski obali uspešno napadeno letališče Vir.k, ki so ga napadli bombniki. Pri napadu na tovarniške naprave v severnem
delu Škotske je bomba s polnim zadetkom razrušila veliko delavnico.
Na Kreti se zvišuje število ujetnikov in plena.
V severni Afriki so baterije nemškega afriškega zbora napadle prevozna sredstva pri Tobruku in več parnikov, ki so bili v pristanišču. Na bojišču pri Solltimu je bil odbit sovražni napad. Nemško protiletalsko topništvo in lovci so dne 2. junija pri angleških napadih na letališče pri Tobruku sestrelili in uničili 3 sovražne lovce.
Včeraj popoldne in v večernih urah je sovražnik zaman poskušal prileteti nad zasedeno ozemlje. Prišlo je do letalskih bojev in je bilo sestreljenih 6 sovražnih bojnih letal. Posamično sovražno lelalo je priletelo nad Schleswig Ilol-stein. Ponoči ni sovražnik priletel nad nemško državno ozemlje, prav tako pa tudi ne nad '•«e-deno ozemlje.
Bukarešta, 5. junija. Ip. Romunski tisk obširno piše o razgovorih na Brennerju in v glavnem podčrtava misel, da je sedaj v Evropi mir dovršeno dejstvo.
»Curentul« piše s tem v zvezi, da je danes vsa Evropa soglasna, dn je treba evropski kontinent takoj organizirati nn načelih novega reda. Ta uspeh je bil dosežen tudi zaradi tega, ker jc Anglija nehote v celoti pomagala, tla bi izločila sama sebe z evropske cclinc. Ko bo v septembru
poteklo dve leti od začetka vojne, Ko novi red v Evropi resničnost.
Nemčija ni sklenila vojaške zveze s Sovjetsko zvezo
Berlin, 5. junija. Ip. V Bcrlinn odločno zanikajo, da hi bila med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo sklenjena vojaška pogodba.
Pogreb Viljema II. bo v ponedeljek
Berlin, 5. junija. Ip. Pogreb bivšega cesarja Viljema II. bo v ponedeljek dopoldne in sicer v kapeli gradiča Doorn. Po želji pokojnega lxwlo slovesnosti v najožjem družinskem krogu.
Berlin, 5. junija. Ip. Ob smrti bivšega cesarja Viljema II. je 1'iihrer poslal brzojavno sožalje vdovi bivšega cesurja in pa Kronprinzu.
Berlin, 5. junija. Na pogrebu bivšega nemškega cesarja Viljema, ki l>o v ponedeljek v Doornu, bodo zastopali Hitlerja poveljnik sulio-zemskih vojnih sil na Nizozemskem, potem maršal von Brauchitsch, veliki admiral Raeder in maršal Giiring. Bataljon letalcev in mornarjev mu bo izkazal zadnjo čast.
Egiptska vlada odstopila
Bejrut, 5. junija. Ip. Iz Kaira poročajo, da je egiptska vlada odstopila. Bivši predsednik vlade Ilussai Siri pašn je prejel mnncl lat, da naj sestavi novo vlado. Nova vlada bi naj bila sestavljena na širši politični podlagi.
Preplah v Gibraltarju
Algeciras, 5. junija. Ip. Iz Gibraltarja poročajo, da je bil ponoči dan znak za letalsko nevarnost. Prebivalstvo je zbežalo v zaklonišča, kjer je ostalo nad eno uro. Toda na obzorju se ni pojavilo nobeno letalo.
Trgovski parnik »Stralhmore«, ki je včeraj vkrcal l'^00 prebivalcev, ki heže iz Gibraltarja, je nenadoma dvignil sidro in š« ponoči udpcijai v smeri proti Atlanliku. Parnik sla spremljala rušilec in patrolna ladja. Nenadni odhod parnika
»Strathmore< je zelo presenetil, ker je bilo rečeno, da se mora na parnik vkrcali še 1000 beguncev. Ponoči je v isto smer odplula tudi ena letalonosilka.
Jeruzalemski mufti v Teheranu
Teheran, 5. junija. Ip. Semkaj je dopotoval skupno z drugimi zastopniki arabskega sveta iz Iraka in iz Palestine tudi veliki mufti iz Jeruzalema in l>o imel v perzijski prestolnici važne razgovore.
Nemci niso bombardirali Dublina
Berlin, 5. junija. Danes zjutraj je irski poslanik v Berlinu vložil protestno noto zaradi bombardiranja Dubilna z letali, za katere je verjetno, da pripadajo nemškim letalskim silam. Berlinski vojaški krogi so izjavili, (la je v teku stroga preiskava, ki bo ugotovila, če so res nemška letala metala bombe na irsko prestolnico. V tem primeru bi šlo za veliko pomoto, kajti absurdno bi bilo verjeti, da bi nemška letala namenoma bombardirala Dublin. ludi ni izključeno, da so lahko metala bombe nemškega izvora druga letala z izzivalnim namenom.
Vojni krivci v Srbiji pridejo pred sodišče
Berlin, 5. junija. Ip. Komisar pravosodnega ministrstva za zasedeno srbsko ozemlje je objavil pa radiu, da pridejo krivci zadnje vojne pred sodišče. Sodilo jih bo posebno sodišč«.
lot
Vichy, 5. junija. Ip. Francoski minister Berthe-je izjavil, da so v preteklem letu zelo napre->bn~ ------- ' '	' - - - ..
dovala obnovitvena dela v zasedenem delu Francije.
Naredbe
VlsokF£3 Komisarja za Ljubljansko pokrajino
Prijava podatkov o motornih vozilih, pregled in prepoved odsvojitve pnevmatike za motorna vozila
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino,
smatrajoč za nujno potrebno, da se ugotovijo popisni podatki za motorna vozila, registrirana v Ljubljanski pokrajini in dn se odredijo ustrezni ukrepi, ki bi zagotovili nabavo pnevmatik za motorna vozila kakor zahtevajo državne potrebe,
'odreja:
Člen t. Lastniki avtomobilov, priklopnih motornih vozil in motociklov, ki so na ozemlju Ljubljanske pokrajine in imajo prometno dovolilo, izdaon v smislu naredbe notranjega ministra bivše kraljevine Jugoslavije z dne 12. decembra 1929, II. št. 39.001, morajo predložiti Visokemu komisariatu Ljubljanske pokrajine (oddelku I L), če imajo posebno prometno dovolilnico, do vštetega 15. junija 1941-X1X, če takega dovolila nimajo, pa do 30. junija I941-X1X, prijavo v dvojniku, obsegajočo podatke, kakor jih zahtevajo obrazci, ki se dobe pri tem oddelku.
Če ni lastnika, mora napraviti prijavo tisti, ki ima vozilo iz katerega koli naslova v rabi aii hrambi.
Člen 2. Lastniki prometnih dovolil za motorna vozila katere koli vrste, izdanih po zgoraj omenjeni ministrski naredbi z dne 12. decembra 1929, 11. št. 39.003, in veljavnih dne 31. januarja 1941-XIX, ki bi jih iz katerega koli vzroka (odsvojitve, prisilne oddaje, uničenja itd.) več ne imeli, morajo predložiti oblastvu iz prednjega člena prijavo v dvojniku do vštetega 30. junija 1941-XIX, s podatki po zahtevah obrazca, ki se dobi pri istem uradu.
Člen 3. Od dne uveljavitve te naredbe je prepovedana odsvojitev pnevmatik, ki so del opreme ali rezerva avtomobilov in motornih koles brez prikolice ali z njo, ne glede na njih lastnika, kakor tudi novih in rabljenih pnevmatik (plnščev in zračnic) za omenjena vozila, ki so nn ta dan pri trgovcih.
Prepoved ne velja za pnevmatike kot opremo ali rezervo avtomobilov in motornih koles brez prikolice nli z njo, ki so last osebja, pripadajočega diplomatskemu zboru, kakor tudi ne za motorna vozila zgoraj navedenih vrst, registrirana v tujih državah in ki jim je dovoljen začasni promet v Ljubljanski pokrajini.
Člen 4. Trgovci, ki imajo pnevmatike, morajo predložiti do vštetega 15. junija 1941-XIX Visokemu komisariatu (oddelku II.) prijavo, obsegajočo popis oznak za te pnevmatike (znamka, tip motornega vozila, za kakršno so uporabne, in registrska številka). Za rabljene pnevmatike je treba poleg tega navesti stanje, kako sn ohranjene (zelo dobro, dobro, slabo, prenovljeno).
Člen 5. Na obrazloženo prošnjo lastnikov motornih vozil, ki jim je dovoljen promet, odredi Visoki komisariat (oddelek II.) od primera do primera prisilno oddajo pnevmatik po vloženih prijavah, pri čemer določi tudi ceno in pogoje za njih izročitev prosilcu.
Člen 6. Kdor ne bi vložil prijave v določenem roku, dasi je zavezan to storiti, ali bi jo predložil z neresničnimi ali nepopolnimi podatki, se kaznuje, če dejanje ni huje kaznivo, denarno otl 1000 do 10.000 dinarjev, v hujših primerih pn z zaporom od 15 dni do 6 mesecev.
Enako se kaznuje vsakdo, ki bi prodal ali nabavil pnevmatike drugače nego je določeno v prednjem členu. Poleg tega se pnevmatike zaplenijo.
Če so kazniva dejanja iz prednjih odstavkov tega člena združena s prikrivanjem pnevmatik, se kaznujejo denarno z 10.000 do 15.000 dinarji in z zaporom od 3 do 6 mesecev.
Člen ?. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 31. maja 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Maj - črni mesec za angleško brodovje
Anglija j« žo izgubila bitko z« Atlantik
Berlin, 5. junija, lp. V Berlinu izjavljajo, da je bil mesec maj najbolj črni mesec za angleško mornarico, kajti v tein mesecu je Anglija izgubila
ogromno število svojega trgovskega in vojnega brodovja.
Nemška statistična poročila tako navajajo angleške izgube: v vojni mornarici je Anglija izgubila bojno ladjo, sedem križark, 11 rušilcev, 7 torpedovk, 3 |>omožne križarke, 4 podmornice, 6 izvidnic in 1 stražarsko ladjo.
Italijansko letalstvo in italijanska vojna mornarica sta potopili pet križark, dve podmornici in en rušilec.
V mesecu maju so poleg tega sile osi poškodovale 2 angleški bojni ladji, 2 letalonosilki in mnogo križark, rušilcev in drugih lahkih edinic.
K tem ogromnim izgubam pa je treba prišteti izgube trgovskega ladjevja, ki znašajo 746
tisoč ton, kakor je bilo objavljeno v neduvnih uradnih poročilih.
Nemški listi objavljajo vse te navedbe danes
pod velikimi naslovi in pravijo, da Ang'i.;a nj Izgubila samo bitke na Sredozemskem morju, ampak tudi na Atlantiku.
Osem angleških parnikov -potopljenih
Newyork, 5. junija, lp. Pomorska komisija je objavila, da je bilo 700 milj od ameriške obale potopljenih 8 angleških trgovskih parnikov s skupno 54.268 ton. Komisija objavlja imena parnikov, kl so: »Sanfeli*«, »Star Cross<, »Rottermer«, »Britishsecuritc. .»Darlington Court«, »Kamiliesc, »Silvryew< in »Član Macdougalt. Ti parniki so bili potopljeni približno 700 milj vzhodno od Labradorja in 330 milj južno od Gronlandije.
Anglija trosi ogromne sile pri Tobruku
Rim, 5. junija, lp. Boji na Kreti so končani. Medtem ko ves svet z največjo pozornostjo pričakuje nadaljnji razvoj dogodkov, kakor ga Ižb narekovala sila Osi, se trenutno celo zanimanje obrača samo na boje v Cirenaiki, ki je edino bojišče ob Sredozemskem morju.
Naše topništvo je bilo te dni izredno delavno na bojišču pri Tobruku. Trdnjavo je obdelovalo tudi letalstvo Osi. Včerajšnje uradno poročilo je objavilo, da je bilo v pristanišču Tobruka potopljenih 5 parnikov majhne tonažo, najbrž pa je bil zadel še en parnik. Z vsem tem mora sovražnik naravno računati.
Pri vseh teh bojih pa bi bilo zanimivo pojasniti delavnost armadnega zbora, ki se tod vojskuje. Ce vzamemo številke na splošno, moramo računati, da je treba za vsakih tisoč mož dnevno preskrbeti 10 ton živeža, prav tako pa tudi prepeljati potrebno vojno gradivo. Baterije z majhnimi lopovi porabijo za tisoč strelov približno 10 ton streliva, baterije s topovi srednje vrste pa porabijo za tisoč strelov tudi do 30 ton streliva. To pa so komaj približne številke, ki naj nekoliko olajšajo presojo položaja. K temu je treba prišteti še dovoz bencina in goriva za vse vrste avtomobilov In oklepnih vozil, kajti boji se razvijajo v pokrajini, kjer ni mogoče računati na nič takih proizvodov.
Če se vse to upošteva, tedaj se lahko pre? računa, kaj vse morajo Angleži dovažnti svoji posadki v Tobruku, ki je obkoljena že od srede meseca aprila. Prav lahko se reče,, da morajo Angleži dnevno po morju pripeljati približno 2000 ton vojnega gradiva in drugih potrebščin v pristanišče v Tobruku. Kadar pa je treba število posadke povečati, je seveda treba še povečati dovoz. Napor, ki ga mora sovražnik opravljati in vzdrževati v odseku pri Tobruku, jf ogromen. Toda trdnjava Tobruk ni obkoljena samo na suhem, ampak so naša letala stalno nad morjem pred pristaniščem in bombe z naših letal so že potopile in še potapljajo mnogi) parnikov, ki dovažajo potrebščine.
Ker je dovoz vsak dan težji in ker Anglija izgublja vedno več svojih ladij, mora pri drf-vozu v Tobruk uporabljati sedaj že najrazličnejše parnike, ki jih ima še na razpolago. — Kljub temu pa je v poldrugem mesecu Anglija silno drago plačala oskrbovanje Tobruka. Samo v vodah pri Tobruku je bilo izločenih iz prometa približno 40 njenih ladij, 15 Indij pa je bilo potopljenih, te ladje pa so imele skupno 50.000 ton. — V pristanišču Tobruka so naše bombe pri teh bojih zadele 9 vojnih ladij.
Iz vsega se vidi, koliko slane sovražnika vzdrževanje posadke in postojanke v Tobruku. Pri tem pa je delovanje našega topništva vedno bolj točno, naša letala pa vedno huje zdelujejo sovražnika in njegovo ladjevje.
V Vzhodni Afriki pa so vremenske razmere vedno slabše. Tam je nastopila doba deževja in dež bo skoraj popolnoma ustavil delavnost. Tam se mora naša vojska vojskovati v divjih in težko dostopnih pokrajinah in zato se lahko še tem bolj razume, kako težaven mora biti! položaj vojskujočih se oddelkov. Naši oddelki, se sicer predvsem branijo, toda sovražnik mora
ff
Kreta, ki do poslednjih dni ni bila Evropcem lako znana, pa ima važno vlogo v pomenu grške stare zgodovine. — Pri imenu Kreta se nehote spomniš stare grške bajke, in sicer boja atenskega kraljevskega sina Tezeja z Minotavrom. Ozadje te bajke, dasi je tako pravljična videti, pa je zgodovinsko resnično: Bil je namreč čas, ko so Atene malo pomenile in je bila Kreta močna. Na otoku je bil mogočen kralj Minos in pri kraju Knosos je bila mogočna stavba z imenom labirint, to je hiša Lobrija. Od te dobe je seveda preteklo že tri do štiri tisoč let. Toda spomin nanj je seveda tudi kasneje še zmeraj živel med Grki. Po ustnem izročilu živi ta doba v Homer-jevih epskih pesnitvah in celo zgodovinarja 5. stoletja, Herodot in Tukidides, še omenjata pomorsko Minovo vlado, ki je torej zgodovinsko resnična.
Dasi je odtlej preteklo spet več tisočletij, vemo zdaj o preteklosti Krete več. mnogo več, kot so vedeli stari grški zgodovinarji, ki so ji bili tako blizu. Mi smo se naučili brati dokumente, ki so jih imeli tudi oni, a ki jih niso uporabljali: to so najdbe, ki jih hrani zemlja in ki so jih spravile na dan lopate arheologov. Iz njih smo brali živo zgodovino Kreto. Glede na te najdbe so zlasti slavne izkopanino nemškega arheologa S c h 1 i e m n n n a , ki je po HOiner-jevih napotkih našel spet Trojo, dalje gradove Mikene in Tirine v Grčiji in ki je postal tudi najditelj kretskih palač. Česar se Schlieniannu še ni posrečilo doseči, to je uspelo Angležu siru A r t u r j u Evans u. Njegove izkopanine v Kno-sosu so imelo sijajne uspehe in še zdaj niso dokončane. dasi trajajo že več desetletij. Na številnih mestih vzhodne Krete so odkrili na isti način razne palače, mesta, jame in Grobove. Poleg Grkov eo opravljali to delo Angleži. Američani, Italijani in Francozi.
Najbolj čudno je to, da se je začela pred očmi človeštva dvigati iz naročja zemlje povsem nova kultura. Ta kultura je bila popolnoma zase, jako bogata in krasna in se ne da z nobeno drugo primerjati. Živeli in pospeševali so jo ljudje, ki so kasneje propadli, ki njih imena in jezika ne poznamo in ki so nam zalo večna uganka. Eno pa vemo, da je ta človeški rod v veliki govorici narodov na mejah svetovnih zemijin prvikrat jasno govoril evropski jezik. Sredi drugega
Minov otok" - Kreta
tisočletja pred Kristusom se je ta človeški rod povzpel daleč nad svoje še tope in divje sosede in si je ustvaril tako svojsko, veliko umetnost, da je še dandanes ne moremo z ničemer primer^ jati. Vse, karkoli je izšlo iz rok umetnikov s Krete, se ne da primerjati ne z grško ne z azijsko in egiptsko umetnostjo.
Da so mogli biti Krečani tako svojski, je se-vda pripomogla lega otoka, ki je odrezana od so; sedov. Morje je prebivalce priinoralo k osamosvojitvi, hkrati pa jih je tudi sililo po svetu. Tako so postali pomorščaki in trgovci. Zaradi izredno; •ugodne lege otoka sredi prostora, ki je v 2 tisočletju pred Kristusom pomenilo svetovno morje, med bregovi Egipta, Sirije, Malo Azije, Grčije in Egeja, so si pridobili s kupčijami pri starih kulturnih narodih važno stališče, okoriščali so se z njih pridobitvami in so razen tega. kot so to dokazale izkopanine, tudi povsod puščali svoje lončene posode in izdelke umetniške obrti.
Kralj Min (Minos) si je ustvaril veliko pomorsko oblast in prisilil prebivalce bližnjih otokov, da so mu plačevali davščine in. mu dajali ladje. Na Kreto se je stekalo bogastvo, ki aa je dajala trgovina, in prebivalci so imeli dovolj sredstev za brezskrbno življenje in zato dovolj pripomočkov za razvoj prekrasne kulture in raz-cvit umetnosti. Ker so bili tako dobro zavarovani z morjem, jim ni bilo treba utrdb in pa obrambnih zidov. Postavljali so si palačo brez skrbi, kamor so hoteli, zidali so si odprta uiesta. Zato jo bil na Kreti zmeraj mir, politično je bila dežela enotna in nihče se ni vladarju upiral.
Vse to, in pa bogastvo in naravno varstvo morja je nudilo otoku možnosti za razvoj najvišje kulture. Vsi taki pogoji pa so bili hkrati tudi nevarni za otočane, pomehkužili so se in brezbrižni so postali napram sovražnikom. Dokler se ni pojavil noben istovreden nasprotnik, so ostali vladarji morja. A ko so se okrog leta 1400 pred Kristusom dvignili bojeviti Ahajci v pohlepu po zakladih na Kreti, in se podali na morje in so napadli otok, dasi so imeli zmeraj vse koristi od njega, je Kreta podlegla. Ahajci, ki so bili doslej njih učenci, bo se medtem okrepili in so si osvojili Kreto in se polastili vsega bogastva. Hkrati so razširili svojo moč do obal Mal p Azije, Sirije in Sicilije. Takral »o bile ih>-rušene palače kretskih kraljev, mesta eo razpa-
prehajali v. stalno ofenzivo in se tudi oskrbovati.
Kljub vremenskim težavam pa lahko rečemo, da so slednje vendarle bolj naklonjene našim oddelkom, ker jih podpirajo tako, da lahko zavlačujejo svojo obrambo. Prav tako so naši oddelki razdeljeni na več odsekov in točk, dasi bi sovražnik želel z eno potezo doseči odločilne uspehe na eni sami določeni točki.
Nesreča španskega parnika
Madrid, 5. junija, lp. Ko je vozil v pristanišče Pa6ajes, je nasedel španski parnik »Lalin« in se je takoj potopil. Ves tovor, m sicer 65.000 litrov petroleja, je izgubljen. Posadka je bila rešena.
Nemški parnik priplul v Argentino
Buenos Aires, 5. junija, lp. V pristanišče La Plata je priplul nemški parnik »Erwanger« (6.101 tona), ki je zapustil pristanišče Monte v Čileju v sredini maja in priplul v argentinsko pristanišče po 20 dneh vožnje. Parnik je vozil čisto blizu angleških otokov južno od Argentinije.
Nove telefonske zveze med Ljubljansko pokrajino in Italijo
Nov napredek za trgovski in industrijski stan nove pokrajine je omogočen z ureditvijo
dveh novih medkrajevnih (brzojavnih in telefonskih) zvez med Trstom in Ljubljano za jav-no službo, kar je odredil Visoki Komisar.
Prva zveza, ki je visoko frekvenčna telefonska naprava, je bila dana v promet že dne 9. maja z vpostavitvijo potrebnih naprav, ki so bile razporejene 1. pri drž. telefonskem uradu v Trstu, in 2. na špici pri Ljubljani, kjer je bil za to narejen poseben lokal.
Druga telefonska zvezo je sestavljena iz dveh bronastih žic 3 mm širine, ki sta bili postavljeni na že obstoječo telefonsko linijo v dolžini JOt km. Izvedba tega dela je bila izvršena zelo hitro po slovenskem osebju ljubljanskega ravnateljstva P. T. T. v odseku Ljubljana—Planina, dočim je italijansko osebje položilo nove žice od gradbenega ravnateljstva za brzojav in telefon v Trstu na odseku Planina—Trst pod vodstvom in nadzorom nadzorstvenega osebja glavnega ravnateljstva P. T.T.
Potrebno je omeniti, da se moreta obedve novi zvezi priključiti pri drž. uradu v Trstu na italijansko telefonsko omrežje v podzemeljskih kabljih državnih podjetij za telefonsko službo, knr omogoča novi pokrajini nove telefonske zveze z Italijo ter inozemstvom.
Visoki Komisar za Dalmacijo pri sv. Očetu
Vatikansko mesto, 5. junija, lp. Sveti oče Pij XII. je danes dopoldne sprejel v zasebno avdienco Visokega Komisarja za Dalmacijo, Giuseppa Bastianinija in njegovo drnžino.
Glavni ravnatelj italijanskega tiska v Ljubljani
Ljubljana, 5. junija. Glavni ravnatelj italijanskega tiska je v navzočnosti Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, kot zastopnik Ministra za ljudsko kulturo včeraj sklical voditelje tukajšnjega tiska ter imel | z njimi več razgovorov.
Stavke ovirajo Ameriki izvoz v Anglijo
Newyork, 5. junija, lp. Velike količine potrebščin, ki 60 pripravljene v Newyorku in čakajo na prevoz v Anglijo, ne morejo biti natovorjene, ker so pristaniški delavci stopili v stavko. V pristanišču leži blaga za več milijonov dinarjev, vsega tega blaga pa sedaj ni mogoče nakladati, ker stavka nameščenstvo in delavstvo iz 74 podjetij in drugih skladišč.
Skladišča so polna različnega blaga, ki se je že začelo kvariti, ker skladišča nimajo hladilnikov ali pa drugih naprav, ki bi lahko ščitile blago za daljšo dobo.
Stavkajoče delavstvo zahteva povišanje mezd in sporazum še ni na vidiku.
Rooseveltovi načrti z Grenlandijo
Washington, 5. junija. >11 Resto Del Carlinot je priobčil kratko notico, v kateri pravi, da je predsednik Roosevelt zapovedal, naj se začne pripravljati Groanladija za defenzivo. Severnoameriške čete so baje že na poti, da bodo zasedle gronland-ska pristanišča in letališča.
Amerika pleni ladje
Newyork, ■>. junija, lp. Ameriške oblasti so obvestile paroplovne družbe, katerih parniki pristajajo v ameriških lukah in v pristaniščih Mehi-
škega zaliva, da nai odstopijo svoje parnike ameriški vladi, ki bi jih porabila za izvedbo svojega oboroževalnega načrta. Ameriške oblasti računajo, da bodo tako lahko zaplenile približno 60 ladij.
Izgubljena angleška pošta
Rim, 5. junija, lp. Angleška poštna uprava je objavila, da so se izgubila vsa pisma in vsi poštni zavoji, ki so od 1. do 25. aprila bili poslani v Južno Ameriko. Ladje, ki so prevažale to pošto, so bile namreč potopljene.
Isto uradno poročilo amgleške poStne uprave pravi, da uprava ne more več odgovarjati za poštne pošiljke v Kanado ali pa za pošiljke, ki so bile poslane v marcu in v aprilu v Združene ameriške države.	•
Iz tega uradnega poročila poštne uprave se vidi, da so morale biti dosedanje angleške pomorske izgube resnično ogromne.
Rim, 5. junija, lp. Na zborovanju angleške delavske stranke je včeraj Skinwell izjavil, da je položaj angleške mornarice izredno težak. Če Anglija ne l>o sposobna takoj popraviti in izpopolniti izgube našega ladjevja in nadomestiti izgube vojnih ladij in to s pomočjo Amerike, tedaj dvomim, da bi bila zmaga še možna, je rekel angleški delavski voditelj.
Opozorilo lastnikom motornih vozil
Občinstvo, ki je v skladu z odredbo Visokega Komisarja obvezano zamenjati tablice na avtomobilskih in motociklističnih vozilih, se obvešča, da se morajo vse formalnosti, ki so s tem v zvezi, opravljati pri posebnem uradu, ki je bil v ta namen odprt v uradih Ljubljanskega velesejma na Gosposvetski cesti. Uradne ure so od 8—12 in od 15—18.
Smrt angleškega petrolejskega kralja
Amsterdam. 5. jun. Kakor javlja Reuter, je v noči od sobote na nedeljo umrl 67 letni angleški petrolejski kralj lord Cadman. Bil je predsednik petrolejske družbe angloiraške in svetnik angleške vlade za vse slične petrolejske koncerne. Cadman je imel v dobi po vojni največji vpliv na vse tozadevne družbe in petrolejska najdišča, obenem pa je zavzemal važno mesto tudi v političnem delu angleške vlade in je kot tak prisostvoval tudi pri pogajanjih v San Remo. Po njegovih besedah je Anglija imela pod svojim nadzorstvom 90% vseh petrolejskih najdišč na svetu.
Portugalska pošilja okrepitve na Azore
Lisbona, 5. junija, lp. Portugalsko vrhovno poveljstvo je na Azorske otoke odposlalo nov oddelek letalcev in brezžičnih telegrafistov. Z istim oddelkom je odpotovala na otoke tudi nova skupina častnikov. Ti oddelki bodo povečali posadko na otoku.
Civilno prebivalstvo zapušča angleška mesta
London, 5. junija, lp. Londonski radio je objavil poročilo, da so dosedaj odpeljali iz pokrajin, kjer je bombardiranj« zlasti hudo, 1,315.000 žena in otrok.
Ledeni plaz na norveški progi
Oslo, 4. jun. Čudovita nezgoda bi se bila pripetila na neki norveški železniški progi, ki hi bila kmalu zahtevala nn stotine človeških žrtev. Vlak, ki vozi iz Riksgrinsena proti Narviku, se pelje po progi tik skandinavskih Alp. Blizu postaje Hunddahl se je odtrgal velikanski plaz ledu
dla v razvaline, velik del ljudstva se je izselil in »I poiskal drugo domovino. Kreta je poslala provinca v veliki državi Ahajcev
in je zasul vso progo. A vprav takrat, ko bi bil moral vlak prevoziti tisti del proge, je strojevodja zapazil, kako hiti proti vlaku neki moški in maha z rokami ter vpije na vso moč. Strojevodji se je prav na čudežen način posročilo ustaviti vlak komaj deset metrov pred zasuto progo. Tako so se rešili potniki in vlak, ki bi se bili sicer prekopicnili čez ledovje in strmoglavili v prepad.
Finančni ukrepi v Srbiji
Belgrad, 5. junija. Poveljnik okupacijskih sil v Srbiji je izdal celo vrsto odlokov gospodarskega in finančnega značaja. Z enim takim odlokom je zasilno vzpostavljen in urejen bankarski in valutni promet. Na mesto dosedanje jugoslovanske narodne banke obstajala od sedaj naprej srb6ka narodna banka, ki je danes zjutraj že začela delovati. — Za načelnika civilne uprave je postavljen guverner, ki bo stal ob strani komisarju. Za to mesto je bil določen dr. Milan Radosavljevič, ki je bil od januarja 1941 guverner bivše jugoslovanske narodne banke. Komisar za zasedeno srbsko ozemlje bo Soengen, ravnatelj pri Nemški banki (Reichs-bank). Narodna banka kraljevine Jugoslavije je v likvidaciji. Dosedanji jugoslovanski bankovci bodo zamenjani t.a srbske bankovce v razmerju 1 :1, t. j. en srbski dinar za en stari jugoslovanski dinar.
Pol milijarde lir škode v strahotnem požaru v Ameriki
Jersey City, 5. junija Velikanske vrednote 25 milijonov dolarjev, kar je pol milijarde lir, je uničil Velikanski požar v pristanišču Jersey City. ln^ kakor poročajo zadnje vesti, še do danes ta požar ni pogašen. Uradna obvestila pravijo, da v zgodovini Združenih držav še ni bilo takega požara, kakor je bil te dni v .lersey Cityju, ki je izbruhnil v hlevu za živino in je v eni uri pogoltnil velikanska skladišča pšenice v poslopju, ki je imelo osem nadstropij in kjer je bilo shranjenih več milijonov bušljev tega posebno za te čase tako dragocenega žila. Ni še dognano, kako je mogel izbruhniti požar v teh skladiščih, ki so bila še posebej pod strogim nadzorstvom, saj tudi Ameriki, ki ima sicer mnogo pšenice, ni v teh časih vseeno, ali jo pogoltnejo plameni ali pa bi bila na razpolago za armado in izvoz. Hkrati so plameni uničili v Vancouveru veliko tvomico za letala, ki je prav tako do tal pogorela. Tudi tukaj je škoda neprecenljiva in prav tako tudi tukaj nihče ni vedel, kako je požar nastal.
Protižidovski zakoni v Zagrebu
Zagreb, 5. junija, lp Poglavnik je objavil zakonski ukaz, s katerim se Židje popolnoma izločujejo iz književnosti, časnikarstva, umetniških krofov, iz gledališča in iz filmskih podjetij.
Ovčjereja na Dolenjskem
Novo mesto, 3. junija.
Dolenjska je po velikem delu svoje površine, kar se kmetijstva in živinoreje tiče, kompleks, na katerem igrajo najvažnejšo vlogo naravni faktorji, kar ima za posledico, da je velik del Dolenjske prisiljen k ekstenzivnemu gospodarjenju, kateremu daje pečat dejstvo, da je gospodarsko udejstvovanje in uspevanje v prvi vrsti odvisno od naravnih faktorjev, ki jih umetno ni mogoče spremeniti ali vsaj v veliki in zadostni meri ne. Na Dolenjskem smemo torej govoriti o ekstenzivnem gospodarstvu.
Za tako ekstenzivno gospodarstvo pa je edina primerna panoga živinoreje ovčjereja. Edino ovca more namreč v vseh, tudi strmih predelih, izkoristiti pašo, je v hrani zelo skromna in ekonomična in jo je mogoče pustiti na paši od zgodnje pomladi do pozne jeseni m ji je tako treba poskrbeti za brano le v zimskih mesecih. Za Dolenjsko pa je važno zlasti še to, da potrebuje ovca zelo malo vode in da zelo lahko prenaša pomanjkanje vode. Kljub vsej svoji skromnosti v prehrani pa nain ovca nudi mnogo koristi, saj nam daje obleko, hrano in gnoj in zlasti sedaj, ko smo dobili brezmesne dneve, denar. Ovčje meso gre namreč danes dobro v denar in so minili časi, ko so širše plasti našega prebivalstva ovčje meso odklanjale. Pomanjkanje govejega mesa je ljudi prisililo, da so pričeli zopet segati po ovčjem mesu, ki bo pri konzumen-tih vedno bolj pridobivalo na ugledu.
Dolenjska je kakor ustvarjena za ovčjerejo, zlasti okraji Novo mesto, Kočevje in Črnomelj. To so planinski živinorejski okraji, ki so za ovčjerejo prav primerni, imajo obilo dobrih pašnikov za ovce, imajo pa žal majhno število ovac, čeprav bi bilo pričakovati, da bi zaradi ugodnih naravnih faktorjev vprav ovčjereja bila kar najbolj razvita. Zlasti znani dolenjski steljniki bi mogli dati velikemu številu ovac dovolj paše, le da bi jih bilo poprej treba z malenkostnimi investicijami urediti. Naša dosedanja agrarna politika ni bila dolenjski ovčjereji nič kaj naklonjena. Agrarno operacije in z njimi zvezane parcelacije steljnikov so napravile mnogo škode, kar razvoju ovčjereje nikakor ni moglo koristiti. Razmere so nas sedaj prisilile, da bomo v večji meri morali posvečati pažnjo dolenjski ovčjereji, ki bo dolenjskemu kmetu lahko dala dosti zaslužka, mestnemu prebivalstvu pa dovolj mesa.
S pridnim in sistematičnim delom bi se dalo kaj kmalu obseg ovčjereje na Dolenjskem občutno razširiti in dvigniti število ovac, ki bi se glede na pašo, ki je na razpolago, dalo za večkrat povečati.
Seveda bi bilo napačno, ko bi sedaj kar brez načrta in premisleka dolenjski ovčjerejoi šli za tem, da brez ozira na kakovost število ovac pomnožijo. Treba je namreč premisliti in oceniti, katero pasmo naj dolenjski ovčjerejec goji, da bo imel od ovčjereje čim več dohodkov.
Trenutno prevladuje na dolenjskih pašnikih domača dolenjska ovca. tako imenovana pramenka. Domača dolenjska pramenka se je razvila iz bosanske in hrvatske pramenke, ki pa se je na Dolenjskem brez dotoka sveže krvi tako samostojno razvijala, da jo danes že lahko smatramo za samostojno, domačo pasmo. Dolenjska ovca je skromna in doseže povprečno 50 kg ter je zlasti primerna za ekstenzivno ovčarstvo. Zelo odporna je proti suši in zadovoljna s slabo in skromno hrano. Kvaliteta njene volne pa je zelo slaba. Ta pasma pa za Dolenjsko danes ni več primerna in bi bilo treba uvesti pravo gospodarsko pasmo, ki bo dala ne le več mesa, ampak tudi boljšo volno, ki se bo zaradi razvoja tekstilne industrije pri nas dala vedno bolje prodajati. Bivša banska uprava je to že pred leti spoznala in je zato na Dolenjsko dala nekaj vagonov ovac solčavsko-jezerske pasme. Imela je namen, da se dolenjska pramenka zamenja s solčavsko ovco. Nekateri strokovnjaki pa so takrat dvomili v uspešnost te zamenjave. Mislili so namreč, da zaradi povsem drugačnih klimatskih prilik solčavska ovca na Dolenjskem ne bo uspevala. Praksa pa dvomljivcem ni dala prav. Kmetje, ki so dobili solčavsko ovco, so namreč domačo pra-menko začeli opuščati, ostali kmetje pa so si od prvih nabavljali solčavske ovce, pramenke pa opuščali. Tudi ni bilo na solčavski ovci opaziti nobenih znakov neodpornosti ali slabosti, nasprotno, ovce so v dobri kondiciji in so zelo dobro negovane. Tako se je solčavska ovca obnesla v novomeškem in kočevskem okraju. Drugače je v nekaterih delih črnomaljskega okraja. Nekateri kraji tega okraja (Semič. Trnovec, Radovice) namreč solčavsko pasmo odklanjajo z motivacijo, da ima domača pramenka boljše meso in da konzumenti meso solčavske ovce odklanjajo. V teh krajih je še zelo v navadi pečenje mladih jagnjet na ražnju in prav ti konzumenti se ne morejo in nočejo navaditi na novo ovco.
Nikakor ne bi kazalo sedaj tem ljudem vsiliti solčavsko pasmo. Naj ohranijo svojo domačo ovco, vendar bi pa bilo treba to ovco splekcionirati na večjo težo in boljšo kakovost volne. Tako v teh
redkih krajih. V vseh drugih dolenjskih ovčjerej-skih predelih bi pa bilo treba intenzivno delovati v smeri, da bi bila domača ovca čimprej zamenjana s solčavsko. S tem bi bil v dolenjski živinoreji in v vsem gospodarstvu storjen velik korak naprej, ki bi prišel v korist tudi splošiiosti, ker bi kmet imel dovolj dohodkov, konzument pa dovolj mesne hrane, katere mu govedoreja iu svinjereja ne bosta mogli dati.
Prijava goveja živine, prodaje in zakola
Visoki Komisar j« izdal odredbo o prijavi živine, ki 6e glasi:
čl. 1. Vsi lastniki goveje živine morajo prijaviti število glav svoje živine po posestnem stanju dne 1. junija 1941-XIX. Prijave je vložiti na posebnem obrazcu, ki se dobi pri vseh občinah pokrajine do 7. junija.
Čl. 2. Vsaka prodaja in zakol živine morata priti prijavljena v 24 naslednjih urah občini, pri Kateri je bila vložena prijava.
Cl. 3. Z izvršitvijo te uredbe je poverjen Prevod, ki se bo V ta namen lahko posluževal sodelovanja občin pokrajine.
CI. 4. Kršitelji te naredbe, ki bo stopila v veljavo z dnem objave v »Službenem listu Ljubljanske pokrajine«, bodo kaznovani z denarno kaznijo od 5000 do 15.000 din in v hujših primerih z zaporno kaznijo do 3 mesecev.
*
Sindikat kovinske industrije v Trstu. Te dni
sc je konstituiral sindikat kovinske industrije v Trstu, za čigar predsednika je bil postavljen inž. Virgilij Badino, ravnatelj največje tržaške kovinske industrije, podjetja »llvaoia«.
Prodaja mesa v Italiji. Za prodajo mesa so določeni v Italiji naslednji dnevi: goveje meso: sobota in nedelja; perutnina: sobota in nedelja; ponedeljek: ovčje meso; sobota in nedelja: notranji deli: sobota, nedelja, ponedeljek, torek in sreda, salame, klobase in slično: sobota, nedelja in ponedeljek.
Kaj predstavlja danes Slovenska športna zveza
Ostalo ji je 8 športnih zvez in 40 športnih društev - Mednarodna
stopnja našega športa
Ljubljana, 5. junija.
Predstavnik športa in vrhovna športna organizacija v bivši Sloveniji in danes v Ljubljanski provinci je Slovenska športna zveza. Na sedanjem njenem področju je včlanjenih v njej 8 športnih zvez za posamezne športne panoge ter predstavniki vseh ostalih 13 športnih panog, ki se goje v Ljubljanski provinci. Vse ostale organizacije za telesno vzgojo, kot so bile to telovadne organizacije Zveza slovenskih fantov in Sokol ter planinske organizacije, niso v zvezi včlanjene.
Vseh športnih organizacij, osnovanih po olimpijskih načelih, je v Ljubljanski provinci: 1. Vrhovna športna zveza, 2. 8 športnih zvez za posamezne športne panoge, in sicer: nogometna, lahkoatletska, plavalna, kolesarska, table tenis, boks, drsalna in zimskošportna; 3. 40 športnih društev, nekatera z večjim številom sekcij.
Po posameznih športnih panogah goji v Ljubljanski provinci1 16 klubov smučanje, 15 klubov nogomet, 6 klubov kolesarstvo, 5 klubov motocikli-zem, 5 klubov lahko atletiko, 4 klubi table tenis, po 2 kluba plavanje, tenis, težko atletiko, boks, ženske športe, sankanje, konjske športe, po 1 klub pa avtomobilizem, drsanje, kajak, veslanje, hockey na ledu, sablanje strelski in jadralni šport.
Vse športno gibanje med Slovenci je delo zasebne iniciative ter si je ob delni podpori oblasti ustvarilo svoj današnji položaj. Znatne so športne
Lahkoatletski meeting SK Planine
SK Planina priredi dne 8. junija ob 16.30 na Stadionu meeting za juniorje B in C, omladince in seniorje. Pravico nastopa imajo člani klubov SLAZ. Prijavnina je za f>osamezno točko 3 din. Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo diplome. Prijave atletov in točk, v katerih bodo nastopili, je treba oddati z določeno priiavnino do f>etka, 6. junija ob 12 na naslov: Mevlja Franc, uradnik OUZD, Miklošičeva cesta. Prijave pa, ki bi prispele kasneje kot je določeno, ali pa prijave brez prijavnine, se ne bodo upoštevale!
Vrstni red disciplini ob 16.30 : 200 m zapreke seniorji, met diska omladinci, višina juniorji B; ob 17: 80 m predteki jun. C, met kopja jun. B; ob 17.20: 80 m predteki jun. B, skok v višino juniorji C, met kopja jun. Č; ob 17.45: 800 m omladinci, višina omladinci; ob 18 : 300 m jun. C, palica 6en„ kopje jun. C; ob 18.10: 1000 m jim. B in C; ob 18.20: triskok seniorji; 80 m finale jun. C in B; ob 18.30 : 2000 m seniorji; ob 18.45 4x200 m seniorji in omladinci; ob 18.55: 4x100 m jun. B in C.
Atlete ponovno ofjozarjamo, da se bodo točke vrstile v priobčenem vrstnem redu in točno ob najx>vedanem času! — SK Planina.
Namizni teniški turnir SK Korotana
SK Korotan razpisuje za 7. in 8. junij propagandni turnir, ki, po zanimanju igralcev sodeč, ne bo dosti zaostajal za prejšnjim. Turnir bo v športnih prostorih Korotana na Rakovniku. 7. junija bo ob 18.30 žrebanje v navzočnosti zastopnikov sodelujočil igralcev. Takoj nalo se prične tekmovanje in traja do 23. Drugi dan je tekmovanje od 8—12 in od 14 do konca. Igralec, ki ni v času, ko bi moral nastopiti, na mestu, avtomatično izpade. Čaka se nanj samo 20 minut.
zgradbe, ki so jih zgradili Slovenci, od katerih pa je večji del ostal izven Ljubljanske province. —■ V Ljubljanski provinci imajo naslednja društva svoje športne prostore: SK Ilirija letno in zimsko športno kopališče, tenis prostore, ki se v zimi pre-urede v drsališče; ŽSK Hermes športni stadion za nogomet, atletiko, kolesarstvo in motociklizem; ASK Primorje in SP Ljubljana skupno igrišče za atletiko in nogomet; SK Planina športni stadion v souporabi; SK Korotan športno igrišče; SK Reka športno igrišče; SK Jadran športno igrišče; SK Elan (Novo mesto) športno igrišče; Kolo jaliačev in vozačev v Št. Jerneju konjsko dirkališče; Ljubljanski športni klub športno igrišče s čolnarno in tenis prostorom; Kajak klub čolnarno ob Ljubljanici; Ljubljanska zimskošportna podzveza skakalnico v Mostecu; Sni. klub Polž Dom na Polževem nad Višnjo goro in skakalnico.
Poleg teh društev deluje v Ljubljani Ljubljan: ska plavalna šola, Aeroklub Naša krila pa ima na Blokah šolo jadralnega letalstva.
Športno stopnjo, ki dosega mednarodno kvalifikacijo, so dosegli v Ljubljanski provinci naslednji športi: plavanje, smučanje, lahka atletika, kolesarstvo, motociklizem, drsanje, sablanje, kajak in table tenis.
Kakor vidimo iz gornjega, je športno življenje Ljubljanske province bogato in razgibano ter nam je dosedanje delo in uspeh porok, da se bo slovenski šport tudi v novi državi uveljavil.
Tekmuje se v sledečih skupinah: a) moštva — prijavnina 20 din, b) single seniorjev — prijavnina 10 din. c douhle — prijavnina 15 din. d) neverifirirani igralci: seniorji — prijavnina 8 din, juniorji — prijavnina 5 din.
Prijave igralcev s skupinami, v katerih žele nastopiti, je treba prijaviti najpozneje do žrebanja. V skupinah pod abc morejo nastopiti le v STTZ včlanjeni igralci, v skupini |>od d pa vsakdo, ki goji ta lepi šjKirt. Prva dva (pod b) trije) zmagovalca posameznih skupin prejmeta pokale, oziroma praktična darila. V skupinah ac morajo nastopiti najmanj 4 pari, pod bd pa najmanj 8 igralcev, sicer posamezne discipline odpadejo.
Juniorji morajo imeti pri sebi izkaznico, ki je iz nje razvidna igralčeva starost (1925 in mlajši), drugače se jih Ik> izključilo od tekmovanja.
Podrobnejša določila so prejeli klubi, vsakdo jih pa lahko dobi tndi pri prireditelju na Rakovniku (tel. 41-62, 11-03, g. Matko).
*
Slovenska kolesarska zveza Ljubljai.a. —
Upravni odbor Slovenske kolesarske zveze in ljubljanske pod z ve/.e sklicujeta skupno sejo v četrtek, dne 5. t. m. ob 20 v prostorih kavarne Vospernik, .Stari trg št. 54. — Obenem se na prošajo predsedniki odnosno načelniki kolesarskih klubov in sekcij, du se te seje sigurno udeleže. Ker je že zadnji čas, da bi se pričelo /. aktivnim delovanjem, prosimo, da se seje udeleže tudi vsi odborniik, tla bi se moglo sklepati o organiziranjem krožne dirke.
Slavija : Grafika, »derbv« na igrišču Mladike 8. junija ob I" popoldne. V nedeljo, 8. junija bo igrišče Mladike spet oživelo. Igrala bosta zgornja nasprotnika za pokal S. .N. Z. Tekma sama bo nudila gledalcem lep športni užitek ter lxi ves čas na dostojni višini. 2e imena posameznih igralcev nam povedo, da bo igra
Ljubezen do živl[enja
Krščanstvo vzgaja slehernega otroka pu zapovedi, da se vsakdo pregreši zoper Boga. kdor nalašč prizadene škodo svojemu življenju ali zdravju. Ker življenje ljubimo, pobijamo smrt in pobija jo armada znanstvenikov in zdravnikov, anatomov, biologov, hakteriologov. higienikov, kirurgov. Skoraj sleherni človeški ud ima svojega strokovnjaka specialista, in vsi hočejo izboljšati pogoje za življenje in čim dalje odriniti smrt. Imamo velikanske zavode za raziskovanje bolezni, na tisoče lekarn, na sto tisoče zdravil in javne razglase za pobijanje nalezljivih bolezni. V vseh državah so ministrstva za zdravje, so zdravstveni uradi, zdravstvena policija. Z velikimi denarnimi vsotami, z vsemi sredstvi znanosti, i neumorno odločnostjo delujemo za pobijanje bolezni in smrti. Vsi listi sveta so poloi poročil, čim je kak učenjak izsledil vzroke kake bolezni. Tistega človeka, ki ho iznašel zdravilo zoper raka. bodo v vseli petih delili svetli proslavljali kot rešitelja človeštva in njegovo ime se ho imenovalo v vseh mestih sveta: od Spitzbergov do Kapstadta in krog vse zemlje od severa do juga. od vzhoda do zahoda. Morda se ho vedi posrečilo povišati povprečno starost človeštva. Mogoče bo prišel kdaj čas. ko ho nekaj vsakdanjega, če bo človek star !HI ali UMI let. S smrtjo jo slično ko s trpljenjem. Ljudje smo človeško trpljenje postoterili. pa smo ludi vzroke za smrt postoterili. Če smo prej kdaj tirali v knjigah, da postane v nekih pokrajinah Indije na leto po deset tisoč ljudi žrtev tigrov in kač. smo se olajšano oddahnili, češ. hvala Bogu. da smo t Evropi. A zdaj se v nnši tehniški Evropi vsako leto ponesreči več ljudi zaradi prometnih nesreč. V prejšnjih vojnah jc popadalo toliko in toliko vojakov ua bojišču: zdaj pa bombe z lelal pobijejo mnogo več civilnega prebivalstva v mestih. Obratno pa je veda iznašla pomoč zoper kužne bolezni, ki so včasih razsajale in ki jih sedanji človškj rod sploh ne pozna več. Mogoče bo kdaj uspelo, da bodo odstranjene vse bolezni razen starostne oslabelosti. To hi bila hkrati najlažja smrt — telesno in duševno. Vendar — nekega dne prekorači vsakdo sredo svojega življenja in vsak dan postane naše življenje krajše. Vsak dan umre — v mirnih časih — po 110.000 ljudi. to je na uro po 3750. na sekundo po 63. Medtem ko tole bereš. je umrlo že 2511 ljudi.
1'očcmn nam je bilo dano življenje, ko nam je pa spet vzeto? I'a vzeto lolikrat s silo. z vojsko, z lakoto, z mučenjem! Kakšen pomen ima tn kratko, od prvega hipa ogroženo življenje? Kdo se igra z nami s to okrutno igro neizbežne smrti? Kdo nam je dal veselje do življenja, ljubezen do življenja? Kdo nam je dal voljo, da se hranimo umreti celo tedaj, ko nc moremo in nc moremo živeti?
Ali je smrt zares dokončna pika n»šega življenja? A celo Nictzsche. ki je dejal, da je Bog mrtev, ila Boga ni in ga nikoli ni bilo. pravi, da ni mogeče, da hi hil človek s smrtjo povsem uničen, da hi izginil v nič.
Če hi bili mi kristjani bolj krščanskega mišljenja kot navadno smo, potem hi morali v ljubezni do življenja ljubiti ludi smrt. V tej pomladi. ki je zdaz krog nas, bi morali videti tudi že sadove, ki so šele pravo življenje vse rasti. In v tem. ko ljubimo življenje in se pehamo zanj. se ne smemo hkrati plašiti s koncem. Smrt je In vhod v srečno življenje. Zatorej take smrti sploh ni. kot si io mislimo v poganskem smislu. In tudi smrti kakega naroda ni. Vse smrti so izraz ljubezni do življenja, do boljšega življenja. To jo zdravo in krščansko pojmovanje življenja in smrti.
napeta do zadnje minute. V moštvu Slavije igrajo bivši vratar Bratstvu Sajovic. talentirani iirralec. nadalje Pribovšck in Kržan, Milanovič, Zadel in ostali.
Ž. S. K. Hermes — damska in moška lahkoatletska sekcija. Sporočam vsem članicam in članom, da se vrši v petek, dne 6. t. in. ob 20 v gostilni pri »Sokolu« (nasproti stolnice) važen članski sestanek, ki je obvezen za vse člane sekcije. Načelnik.
Boks. Na Dunaju je bila tekma za evropsko prvenstvo v peresni teži med dosedanjim prvakom Dunajčauom \Vcissom ler Romunom Lucienom Popescom. Zmagal je VVeiss po točkah ter obdržal svoj naslov. — Zanimive in velikopotezno organizirane boksaške prireditve so bile v Italiji v ra/nili mestih. Priredila jih je armada ter je nastopilo na njih 307 amaterjev ter 79 piofesionalnin boksačve, vse samih vojakov. Tekme pa je gledalo 67.900 gledalcc\-vojakov. Kakor se vidi i/, tega, uživa boksaški s|>ort v italijanski armadi veliko pa/njo. Repre-zentanti italijanske vojske bodo nastopili proti reprezentanci Nemčije.
Otroški podlistek	10
Pravljice Bozene Nemcove
0 belem gadu
(Nadaljevanje.)
Bela je vzela košarico, spleteno iz zlatega protja, ter začudeno gledala cvetice. Listi in stebelca so bila iz zlata in srebra, rožne glavice pa iz dragega kamna. Kar stoji svet, še ni rodil takega cvetja.
Z novim upanjem je hitela mlada žena na trg, sedla na prejšnje mesto ter začela spletati venec iz teh prečudovitih rož. Če je že prvi dan bilo polno gledalcev, jih je bilo drugi dan še enkrat več in med njimi tudi kraljica. Seveda bi še veliko rajši hotela imeti zlati venec kakor zlato preslico. Takoj je vprašala cvetličarko, koliko hoče za zlati venec.
»Milostljiva kraljical Za denar ga ne prodam, toda če me pustite h kralju v sobo, vam ga dam.c
Brez oklevanja je kraljica dovolila in jo povabila za zvečer v grad. Uboga žena je prosila Boga, naj ji da, da bi vsaj eno besedo mogla spregovoriti z ljubim možem. Ko pa je prišla na grad in jo je kraljica zopet popeljala h kralju v njegovo sobo, je kralj spal kot prej, ter ga niti poljubljanje, ne jok in ne prošnje niso prebudile iz trdnega spanja.
Še bolj žalostna kot prejšnji dan je šla Bela k gospe v vrbi, katere ljubeznive besede so jo vsaj nekoliko potolažile. Za trenutek ji je moževa mati dovolila, da se odpočila, nato pa ji je položila v naročje zlato tenčico, stkano kakor iz zlate pajčevine, v katero so bili všiti najdražji dragulji, in ji rekla:
»V to tenčico se obleci in se postavi zvečer pred grad. Kraljica te bo zagledala in jo bo hotela imeti. Morda se ti bo sedaj posrečilo, kar želiš. Toda če hočeš doseči svoj cilj, ne pozabita ne ti ne tvoj mož na to vrbo. Vedno jo spoštujta in dobro se vama bo godilo. Kajti, dokler bo to drevo zeleno, tako dolgo bo skrbela za vaju vaša mati in vaju branila pred nesrečami.«
Po teh besedah je poljubila gospa Belo na čelo in je izginila.
Zvečer je že sedela Bela pred gradom in kmalu za njo je prišla mimo tudi kraljica s svojo spletično. Kako bi ne zahrepenela po dragoceni tančičasti obleki, ko pa je bila tako pohlepna! Bela pa ji drugače ni hotela odstopiti oblačila, kakor samo za dovoljenje, da gre lahko zopet ponoči h kralju. Kraljica ji je rada dovolila, samo da je prišla do tančičastega oblačila, ubogi ženi pa se je v srcu kar zasmejalo.
Kraljevi hišnik je spal poleg kraljeve sobe, iz katere je že dve noči slišal glasen jok in neutolažljivo vzdihovanje. Nikakor si ni mogel razložiti te žalosti ter je zato sklenil, da bo vprašal kralja samega, kaj se tam dogaja. Tako ga je tretji dan res vprašal. Kralj se je zelo začudil ter mu ni hotel verjeti. Končno pa, ko je hišnik celo prisegel, se je kralj zamislil ter je ves dan premišljal samo o tem. In spomnil.se je, da mu je zadnji dve noči kraljica sama mešala večerno pijačo in mu jo nesla k ustom. To mu je postalo sumljivo ter je sam pri sebi sklenil, da bo zvečer pazil nanjo. Kakor prejšnja dva večera, je tudi tretji večer prinesla sama kupo s pijačo. Kralj pa je ves čas okleval z njo, kar naenkrat zavpije: »Ali ne slišiš? Zdi se mi, da je na gradu strašen vik in krik?«
Kraljica je skočila k oknu, kralj pa je medtem izlil pijačo iz kupe za srajco ter tako kraljico prevaral. Nato je šel v svojo spalnico, radoveden, kaj se bo zgodilo. Kmalu nato so se odprla vrata in kraljica je stopila k postelji. Ko pa je videla, da kralj spi, je tiho odšla. Pripeljala pa je v sobo Belo, jo pustila samo s kraljem ter zaprla duri. Od stropa dol je visela svetilka iz alabastra ter je z bledo svetlobo ozarjala tiho sobo.
Kralj je narahlo odprl veke. Ko pa je videl, da prihaja k njemu tako lepa gospa, katere ni poznal, jih je zopet zaprl ter poslušal, kaj bo rekla.	*
»Ah, zadnjikrat prihajam sedaj k tebi, dragi moj mož!« je šepetala Bela s tako žalostnim glasom, da je kralju zatrepetalo srce. »Če me tudi sedaj ne uslišiš, moram oditi s svojo bolečino v srcu in ne bova se nikdar več videla, kajti od žalosti bom umrla. Samo ozri se na svojo Belo, samo eno besedico mi reci, dragi moj!« Tako je vzdihovala in šepetala ter vroče poljubila kot za slovo kralja na ustnice.
Sedaj pa ni prosila zastonj! Kakor je kralja prvi Belin poljub rešil gadje kože, ki je v vezeh držala njegovo telo,- lako je ta poljub rešil tudi njegov spomin ovoja, s katerim je bila njegova misel zakrita, da ni spoznal svoje drage žene. Kdo bi sedaj še vprašal, ali sta bila zelo vesela, ko sta se zopet našla mož in žena?
Zgodaj zjutraj je prišla kraljica po Belo, toda kako je bila presenečena, ko jo je dobila v kraljevem naročju. Kakor strupena kača se je hotela vreči nanju in ju umoriti, toda kralj je potegnil svoj meč in jo z enim zamahom poplačal za vse zlo, ki ga je prizadejala njegovi ženi.
Prva pot moža in žene je bil k vrbi, kjer sta se zahvalila nevidni materi za njeno ljubezen. Vrba se je sklonila, studenec je zažuborcl in zašumel. kakor da je vzdihnil zato, ker ne more odgovoriti. Druga pot je bila k Belinim staršem, ki so svoje, zopet najdene otroke pritisnili na prsi, Prodali so svojo kneževino in šli s hčerko. Pa tudi kmet in kmetica nista ostala v samoti, temveč sta odšla s sinom, ki sta ga vzgojil«.
Do smrti jima je ostala vrba nad studencem sveta, a Bela ni predla nikdar več na drugo vreteno, kakor na srebrno z zlato preslico.	(Konec.)
Dar Kmetijske Akademi; e v Bologm ljubljanski univerzi
Kr. Kmetijska Akademija v Bologni je sledeč vzgledu Kr. Akademije znanosti iz Bologne sklenila podariti ljubljanskemu vseučilišču serijo publikacij Kmetijske družbe, katere naslednik je od leta 1900 dalje, pa tudi vse svoje lastne publikacije. Tako je Bologna plemenito dotirala vseučiliško knjižnico nove italijanske pokrajine s pomembno skupino italijanskih izdaj, ki se nanašajo na fizično, moralno, zgodovinsko in gospodarsko znanost.
Svobodni telefonski promet
v Ljubljanski pokrajini
Eksc. Visoki Komisar je odredil, da se lahko telefonski pogovori v Ljubljanski pokrajini vrše brez poprejšnjega dovoljenja, da se tako pospeši ureditev trgovskih odnošajev in splošnih zvez.
Za telefonske pogovore z drugimi pokrajinami v Kraljevini je potrebno dovoljenje krajevne Kvesture, kateri je treba v dveh izvodih predložiti prošnjo, od katerih bo ena z dovoljenjem izročena telefonskemu uradu.
Za telefonske pogovore z inozemstvom je treba prošnje v dveh izvodih naslavljati na Visoki Komisariat ter jih predložiti krajevni Kr. Kvesturi.
Koledar
Potek, 6. junija: Kvatre; Bertrand Oglejski, Ikoi; Prvi petek.
Soboto. 7. junija: Kvatre; Robert, opat; Ana Orazia, devica; Pavel, škof in tnučenec.
Novi grobovi
■f- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Joško Poljak, stud. phil. Pogreb bo v petek, 6. juniia ob pol petih z Zal na Pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
•
—	Funkcije delavskih in nameščenskih zaupnikov ostanejo neokrnjene. Nekateri zaupniki, kakor tudi posamezni delodajalci so v dvomu glede veljavnosti zaupniških tunkcij v zvezi z novo nastalim položajem. Tak dvom bi mogel kvarno vplivati na obstoječe zaupnike pri pravilnem opravljanju zaupniških funkcij. Prav tako bi 6e moglo zgoditi, da bi posamezni delodajalci preganjali ali celo odpuščali zaupnike. Po navodilih Visokega Komisarijata za Ljubljansko provincijo obdrže vsi v letu 1940 izvoljeni delavski tn nameščenski zaupniki še tudi dalje svoje zaupniške funkcije ter se njihove pravice in dolžnosti v ničemer niso spremenile. Isto velja za zaupnike, katerim so bile funkcije v letu 1940 podaljšane. Želja Visokega Komisarja je, da vsi zaupniki ostanejo na 6vojih mestih ter da vestno in ločno opravljajo zaupane jim naloge. Prav tako se apelira na delodajalce, da ne ovirajo pravilnega delovanja zaupnikov ter da jih ne preganjajo ali celo odpuščajo. — Delavska zbornica v Ljubljani.
—	Dijaki! Kdor se hoče posvetiti duhovniški službi kot Frančiškov sin in je dovršil vsaj šesti razred gimnazije, tega vabi slovenska frančiškanska provincija sv. Križa, da stopi v njene vrste. Za nadaljevanje študija skrbi red. Natančnejša pojasnila nudi provincijalat, Ljubljana. Marijin trg 4.
—	Vincencijeva konferenca za akademike ima velike naloge. Mnogo akademikov in srednješolcev se obrača s prošnjami za hrano in druge potrebe na Vincencijevo konferenco, ki pa nima sredstev. Vsi ki ste dosedaj fjodpi-rali Vincencijevo konferenco, pomagajte še sedaj. Vzemite na hrano kakega akademika ali pomagajte z denarjem in obleko. Vincencijeva konferenca /a akademike Ljubljana, Semeniška ulica 2, II. nadstr., št. ček. računa 15.939.
—	Poziv Rdečega križa. Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč poziva vse one, ki so zapustili domove zaradi vojnih dogodkov in bivajo sedaj v Ljubljani, da se zaradi evidence prijavijo v pisarni Rdečega križa, sekcije za socialno pomoč, Ljubljana Frančiškanska ulica 6/1.
—	»Vrtec« št. 9. je pravkar izšel Šole v bližini naj ga po možnosti dvignejo osebno v naši tiskarni, ek:.pedit. Kopitarjeva 6.
—	Lepo, medlo se lesketajočo kožo po sončenju napravi Tsehamba Fii. Drogerija Gre-gorič. Ljubljana, Prešernova ulica 3.
—	Obnova avtobusnega prometa na Sušaku. Avtobusi jKidjetja za javni monopolizirani avtobusni promet na Reki so že začeli voziti na vseh občinskih progah na Sušaku. v Bakru in na meji. S tem so vpostavljene redne linije za Trsat, Mnrtinščico. Kostreno, Sv. Ano, sv. Kozmo in Mejo. Prehod čez most pa je dovoljen samo s prehodno dovolilnico.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 19. »n 2t. nrll
Globoka ljubezenska zgodba 7. LajbuljSiml italijnnskimi igralci
Romantična pustolovščina
Gino Cervi — Assia Nori« — Leonardo Cortese Kino Matica, t e I e t o n 22-41
Junak las Pampe
Kot dodatek: Ravbojnlki is El Pasa
Napete covrbojske rlogo livSčine na ameriSnem divjem zapadli
K I n o Sloga, t o I e I o n 27-30
Italijanski velefilm
ETTORE FIERAMOSCA
V gl. vi: Gino Orvi, Ells« Ostani. Clar« Culama! in drugi. Film te v celoti onreinljen s slov. napmil Kino Union, t • I e i o n 22-21
—	Bolečine sončnih opeklin Vara odvzame Tsehamba Fn, koža porujavi m se ne lušči. Drogerija Gregorič, Ljubljana. Prešernova 5.
—	Košnja se počasi pričenja. Od binkoštnih praznikov naprej imamo lepo in toplo vreme, ki je kaj ugodno za prvo košnjo. Okoliški kmetovalci sicer se ni-o pričeli s pravo košnjo, toda počasi se že pojavljajo na travnikih prvi kosci ob zgodnjih jutranjih urali, ki krejiko režejo lef>o travo.
1	a se ka| hitro suši, ker je za sušenje zelo ugodno vreme. Na Vodnikovem trgu v Ljubljani so se včeraj pojavili prvi krepki kosci s svojimi kosami in so kmalu dobili za|x>slitev. Prihodnji teden, posebno f>o prazniku sv. Kešniega Telesa, nastopi šele prava sezona za košnjo. Mnogi stari, v vremenu izkušeni očanci z radovednostjo čakajo, kakšno vreme prinese sv. Medard, ki bo v nedeljo godoval. Ker »ta bila pomladanska meseca april in maj v vseh krajih Ljubljanske pokrajine prav mokra in so bili jx>vsod travniki primerno namočeni, računajo, da bodo letos spravili v kozolce lepo in obilno seno. Splošno so na deželi kmetje še založeni s starimi zalogami sena, le tu in tam ga je začelo primanjkovati, zato so po- ' nekod že začeli s prvo košnjo.
—	Pot popije, ga naredi neškodljivega in ubije njegov duh edino Gregoneev »tlorosan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
—	Razprava zaradi prodaje mesa. Pred kazenskim sodnikom okrajnega sodišča v Ljubljani je bila včeraj razprava proti nekemu ljubljanskemu mesarju, ki je bil ovaden zaradi prestopka po čl.
2	uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, da je skrival meso in ga ni hotel prodati neki stranki. Mesar se je zagovarjal, da je v svoji jKklružnici res imel zalogo mesa toda najprej je j>ostregel svojim lastnim odjemalcem, pa tudi drugim, neznanim strankam je dajal meso po maksi-miranih cenah. Da ni jKKlružnica dala mesa kaki stranki, ie pač razlog v tem, da je bilo meso prihranjeno za kako stalno stranko. Sodnik je mesarja oprostil. Oprostilno sodbo je sodnik utemeljil tudi tako, češ da je bilo celo v dnevnem tisku izdano navodilo, nat se ljudje pred vsem obračajo za potrebščine. blago in meso na svoje lastne prodajalce. Sodišče smatra v konkretnem primeru, ko je zaslišalo priče, da mesar ni 6krival mesa in nr kopičil blaga v svrho podražitve mesa pri nadrobni prodaji. Zato ni podan dejanski stan jx> čl. 2 omenjene uredbe. Proti oprostilni sodbi bo državni tožilec prijavil priziv
Ljubljana
_ Prvovrstni loaletni puder, vsestransko
uporabljiv, iz izbranih surovin, cenep in domač: Gregoričev »Borosan«. Zahtevajte brez-lačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, rešernova ulica 3.
_ Uspele slike procesije Marije Pomočnice na Rakovniku kupi Mladinska založba, Stari trg 30.

1 Posvečenje na Rakovniku. V soboto zju; traj ob 7 bo prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman podelil v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku višje redove, in sicer subdiakonat, diakonai in pre/.biterat. Prav veseli smo tega dogodka in odlike, tembolj, ker ravno 6. junija poteče 100 let, kar je bil v mašnika jx)svečen velik ča>tivcc Marije Pomočnice in širitelj njene slave, s v. Janez Bosko. Tudi to stoletnico bomo slovesno obhajali v nedeljo, 8. junija. s sporedom, ki ga objavimo jutri.
1 Redna mesečna rekolekcija gg. duhovnikov bo v Domu djhovnih vaj na prvi petek, 6. junija. Začetek točno ob 5 [»opoldne, Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
1 Tečaj italijanščine — nov — za začetnike prične v četrtek, 5. junija. Sodobna lahka inetotfa, uspeh zagotovljen. Na razpolago prospekt. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavodi v Ljubljani, Domobranska cesta 13. Telefon 43-82.
1 V galeriji Obersnel bo v nedeljo, 8. t. m. odprta pretežno humoristična satirična razstava 11. Smrekarja. Bo zelo pisana, zanimiva, zabavna — za dobrodejno razvedrilo v teh neprijetnih časih. Ob določenih jx>jx>ldanskih urah bo umetnik sprejemal tiste goste, ki se bodo želeli dati od njega za »večen spomin« stoodstotno podobno karikirati.
1 Obvestilo p. n. abonentom reda četrtek. Zaradi izrednih razmer, ki so letos v aprilu začasno stavile predstave v Narodnem g leda-lišču, se niso mogle v redu odigrati predstave, ki so v abonmanu vezane na stalne dneve. Vsi p. n. abonenti dobijo do konca sezone celotno število predstav v Operi in Drami (19 opernih, 20 dramskih). Da pa se vsaj delno nadomestijo v aprilu zamujeni četrtki, imajo abonenti reda Četrtek v tem tednu v Operi poleg redne četrtkove predstave izjemoma predstavo še v soboto 7. t. m., in sicer Dvorakovo opero »Rusalka« s llevbalovo, Francloin in Lupšo v glavnih partijah. Predstavo bo dirigiral Niko štritof. Opero je zrežiral C. Debevec.
1 Vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana ima v petek ob 20 svoj mesečni sestanek pri Mraku s predavanjem g. Josipa Štreklja o pospeševanju rasti zelenjadi.
1 Po osmih letih bo uastopil v naši koncertni dvorani violinski viluoz Miran Viher. Leta 1933 je prvič koncertiral kot »čudežni otrok«, izredno nadarjen gojenec ravnatelja Karla Sancina v Celju. Danes se nam predstavi kot absolvent visoke šole prof. Humla na zagrebški akademiji, ki ima za seboj tudi že precejšn jo orkestralno in solistično prakso. Ko je študiral v Zagrebu, je zelo pogostokrat nastopal na javnih' prireditvah in kot absolvent Glasbene akademije je prejel tudi pomembno priznalno nagrado. Pri nocojšnjem koncertu, na katerem bo igral Corellija. Mozarta, Respighija, škcrjanca, Paganinija in svojo lastno skladbo, ga bo spremljal pianist M. Lipovšek. Na koncert še prav posebno vabimo, začetek bo ob 20 v mali Fil* harmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
1 Skupina mariborskih slovenskih igralcev bo nastopala s svojim repertoarjem v ljubljanskem Narodnem gledališču (Drama) redno v >onedeljek in petek, na kar opozarjamo jubitelje slovenske dramatske umetnosti. Prva. predstava bo že ta jjonedeljek, 9. t, m. in z dramo »An^ Cliristie« pri nas že znanega in cenjenega dramtika 0'Neille. V pripravi je še »Via Mala« pisatelja J. Knittela, katere snov je dobro znana slovenskim bralcem po prevodu njegovega romana, katerega je sam pisatelj predelal v dramatsko obliko. V načrtu so še rlruga dela slovenske, italijanske in drugih književnosti. Prijioročamo vsem obisk oderskih uprizoritev mariborskih slovenskih igralcev!
I Okna in odprtine zaklonišč na uličnih hodnikih. Hišni posestniki so hiteli z urejevanjem hišnih zaklonišč jjosebno v kletnih prostorih. Razen oken kleti so pred drobci bomb zavarovali tudi svetlobne jaške na hodnikih, ki »o pokriti z železnimi mrežami ali prizmami Lukslet, in sicer navadno na ta način, da so pred okna kleti in na pravkar omenjene svetlobne jaške naložili vreče s peskom. Zaščita kletnih svetlobnih jaškov na hodnikih je pa nefiotrebna. ker drobci bomb ne padajo vertikalno, a zaščita kletnih oken koristi le tedaj, če ie primerno urejena in v dohrem stanju. Te naprave ' so bile namreč ponekod narejene samo U
Pi
silo ter so »e začele vreče kvariti, lz njih pa vsi-pati pesek Ponekod so te vreče in zaboji ter podobne varnostne naprave nameščene tako nerodno, da ovirajo in so tudi nevarne pa»antom, posebno pa zvečer ob zatemnitvi. Najbolj pa ovirajo osebni promet zasilni izhodi na uličnih hodnikih, ker so zavarovani z lesenimi prizmami in piramidami iz brun in desk, ki zapirajo skoraj vso širino hodnika, kakor n. pr. pred palačo Poštne hranilnice in drugod. Mestno jjoglavarstvo ofiozarja vse fiosestnike, da morajo vreče in zaboje med odprtinami kletnih oken urediti tn jx>ravnati v obseg debeline zidu. Ce so vreče raztrgane, naj jih obnove. Ce pa vreče in zaboji pred hišami ovirajo promet, naj te naprave začasno odstranijo ter v bližini shranijo za morebitno zopetno ujiorabo. Zaklonišča v kleteh morajo vzdrževati še nadalje v dobrem stanju, a kjer še nimajo zaklonišč, naj jih še napravijo. Ker pa vreče s peskom pod milim nebom in na dežju hitro razpadajo ter je nastalo pomanjkanje jule, je treba za zaščito oken kletnih zaklonišč predvsem rabiti les v debelini 30 cm, prav tako pa tudi opieko, debelo 33 cm. ali p3 gramoz, pesek ali prst v nepropustljivem lesenem opažu, širokem 23 cm. Tak les in opaž mora biti tesno prislonjen k oknu. Za redno vzdrževanje teh naprav so odgovorni hišni lastmki ali upravitelji.
1 O tivolskih jagnedih ali topolih smo spet brali notico, zelo značilno za tistega, ki so mu ta dreve«a na poti. Pisec namreč trdi, da pesniki ne opevajo topolov, temveč jagnede, ki o njih pravi, da jih v svojem napadu niti omenil ni. Tem svojim izvajanjem pa pristavlja: »Po našem skromnem mnenju bi bilo ogorčenje upravičeno prej na strani pesnikov, če bi jim podtikali, da se morejo navduševati ob jio-gledu na toj>ole v tivolskem parku.« Skratka, ta slovenski botanik trdi, da so topoli tako grdi, da bi morali biti pesniki ogorčeni, če bi jim kdo podtikal njih opevanje. Botanik in vrtnar nam bosta pa j>overlala, rla Tivoli krase drevesa, ki jih znanstveno imenujeta z latinskim imenom »populus«. Poglejmo v knjižico Alojzija Benkoviča: Slovensko-latinsko-nemški rastlinski imenik slovenskih dežel, ki jo je I. 1922 izdala Slovenska šolska matica. V tej knjižici, ki so jo izdali šolniki, imamo na 32. strani 69. pa beremo: Topvol — Populus. Enako Pappel. Na strani 30.: Jagned — Populus. na strani 69. pa beremo: Pojx>l — Populus. Fnako imamo tudi v raznih slovarjih, ki jagneda ne ločijo od topola. Zeleno stebrišče med Tivo-lijein in Aleksandrovo cesto je zasajeno s to-poli, ki jih botanik in vrtnar imenujeta »Populus pyramidalis«. Pesnik Kette pravi temu drevesu »jagned visokorastoči, na veke trepetajoči«, tla Štajerskem mu pravijo »palma«, ob morju »jablana«, Ljubljančani in Gorenjci so ga pa od nekdaj imenovali »jagned« ali pa »gospo«ki jagned«, a Wolfov slovar prevaja »Populus pyramirlalis — die italienisehe Pappel — laška topola«. Slovenski botaniki in filo-logj torej topola ne ločijo od jagneda ter z obema izrazoma imenujejo isto drevo. S tem je za nas zadeva končana.
Gledališče
Drama: Petek, 6. junija ob 15: »Krog s kredo«. Izven Ljudska predstava po izredno znižanih cenah od 14 din navzdol. — Sobota, 7. junija ob 19.30: »Revizor«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 8. junija ob 19.30: »Bog z vami, mlada leta!« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Petek, 6. iunija ob 19: »Don Ki-hot«. Premiera. Red Premierski. — Sobota, 7. junija ob 19: »Rusalka«. Red Četrtek. — Nedelja, 8. junija ob 19: »Lucia Lammermoorska«. Izven. Gostovanje koloraturke šlehanove in tenorista Mnnoševskrga. — Ponedeljek, 9. junija ob 19.30: Baletni večer Maksa in Irene Kirbos. Izven.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet. Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
Že dalj časa je, kar se je našla denarnica z večjo vsoto denarja. Naslov v upravi »Slovenca«.
Našel se je moder ženski klobuk v torek na Žabjeku. Dobi se Hrenova ulica 13.
Novo mesto
Ni bilo municije. Lokalni faktorji so domnevali, da se pod ruševinami meščanskošolske-ga poslopja nahaja tofjovska municija bivše jugoslovanske vojske. Iz tega razloga so pred j>o-gorišče tudi postavili taolo z napisom, da je stikanje po ruševinah nevarno. V torek so pa ruševine natančno preiskali in z gotovostjo ugotovili, da pod ruševinami ni bilo nikake municije in da zato tudi tam ni bilo nobene nevarnosti za življenje in premoženje stanovalcev sosednjih hiš.
Moko smo dobili. Prevod v Ljubljani je za novomeški okraj poslal 30.000 kg moke. En va-;on te moke je prispel v Novo mesto in je do-očen za novomeški okoliš, en vagon moke pa je ostal v Trebnjem, kjer ga bocio razdelili v tamkajšnjem okolišu.
Krušne karte bomo dobili menda z 10. junijem. Kolikor bodo ljudje kupili moke pred 10. jun ijem, t. j. pred izdajo kart, bo to vračunano v količino moke, do katere bo vsaka oseba imela pravico na podlagi karte za moko.
Zgodnjo dostavo »Slovenca« je uvedla tukajšnja podružnica »Slovenca«. Na ta način prejemajo novomeški naročniki naš list deloma že v večernih, deloma v zgodnjih jutranjih urah. Naše naročnike v zvezi s to zgodnjo dostavo lista ojTozar jamo ,da se bo včasih zgodilo, da bodo list prejeli nekoliko pozneje. Ta zamuda bo vedno znak, da zaradi tehničnih ovir lista ni bilo mogoče pravočasno spraviti na vlak, ki odhaja iz Ljubljane zvečer ob 18 50. 7.a te slučaje prosimo naše cenjene naročnike že v naprej, naj nam zamudo oprostijo.
Podružnica »Slovenca«, ki j>oslujc v prostorih jjodružnice Jugoslovanske knjigarne, sprejema naročnino za »Slovenca«. »Slovenski dom« in »Domoljub«, male oglase, osmrtnice in nove naročnike za vse naše liste.
P
Ii
Radio Ljubljana
LAJIIJ'	UU V C 11 K ILTJUIJULI, vuiiv.,11 n u i , m > » t
'ec, človek plemenitega značaja in širokega ob-rja. Najsrečnejši je bil takrat, ko je »pasel svoje
V Središču ob Dravi je umrl dne 29. aprila, zadet od srčne kapi, koroški župnik iz Kotmare vasi, g. Janko Arnuš L njim |e omahnil v prezgodnji grob velik rodoljub, odličen kulturni de lavec zorja,
dobre ovčice«.
Po koroškem plebiscitu se je posebno odlično udejstvoval v Glasbeni Matici v Mariboru, kjer je s svojo tehtno besedo in jx>žr*vovalnim delom ustvaril temelje temu zavodu; celih 13 let je bil predsednik Pevskega zbora Glasbene Matice in zapustil to mesto kot niegov častni predsednik. Odlično mu je tudi služilo pero. ki ga je ujx>rab-Ijal vedno le v prospeh splošnosti in v dobrobit pevske kulture in naših domov.
Lahka mu bodi zeml|a ljubljena, ki mu bo ohranila svetal in hvaležen spomin.
Be
Iz Spodnje Štajerske
Šolanje mladinskih voditeljic se vrši v bivši banovinski gosjjodinjski šoli v Svečini v obliki dvodnevnih kurzov, ki se prirejajo vsako soboto in nedeljo. Vsakokrat se udeleži tečaja po 50 deklet in mladih žen. 1 ečaje vodi višja župna voditeljica Vera Terza^hli iz Gradca.
Železniški delavnici v Mariboru primanjkuje dela, ker ni mogoče sj>raviti vagonov in lokomotiv iz Sp. Štajerske v Maribor, dokler ne bo očiščena proga. V delavnicah so popravili že vse stroje in vagone, ki so bili ostali na Pra-erskem, odnosno v Maril>oru na desnem bregu )rave. Zaradi pomanjkanja dela so začeli premeščati delavstvo na Dunaj, Semmering in v druge železniške delavnice.
Ukinjen prevoz pohištva. Mnoge družine, ki se selijo iz Maribora, so dobile dovoljenje za prevoz pohištva v druge kraje. Prevoz je bil sicer težaven ter zvezan z velikimi stroški, ker je bilo treba pohištvo najprej s tovornimi avtomobili prepeljati iz Maribora na kolodvor v Slovensko Bistrico, kjer so ga preložili na vagone. Sedaj pa je železniška uprava ukinila sprejemanje pohištva za prevoz ter so selitve s jx>hi-štvom na ta način onemogočene.
Iz Hrvatske
Italijaasko-hrvatski slovar bo kmalu izšel v v Zagrebu. Izdali bodo tudi novo veliko italijansko slovnico za Hrvate. Slovnico bo izdelal Italijanski kulturni institut za inozemstvo.
Koliko bo smel hrvatski kmet obdržati od letine. Hrvatska vlada je izdala naredbo o popisu in oddaji presežkov žita, koruze in moke. V 14 dneh se mora izvršiti popis zalog. Za odvzelo moko bodo lastniki dobili po 430 din za metrski stot krušnega žita, 330 din za metrski stot koruze in 563 din za metrski stot enotne krušne moke. Od letine bo smel vsak hrvatski kmet obdržati 50 kg pšenice, rži ali ječmena ali pa 40 kg moke, ali pa 100 kg koruzne moke Tisti kmetje, ki pitajo 6vinje, obdrže lahko še 200 kg koruzne moke za pitanje svinj.
Zidje na Hrvatskem. Poglavnik dr. Pavelič je izdal ukaz. f>o katerem se židje izločijo iz književnosti, od časopisja, iz umetnosti, gledališča in iz filma.
Za državnega tajnika za vstaško propagando
je bil imenovan odvetnik Josip Milkovič, rojen leta 1909 v Senju. Od leta 192S je bil sodelavec dr. Paveliča in je živel dolgo let v Italiji, Avstriji in Nemčiji Leta 1938 je bil interniran v Senju. Novi državni tajnik je sprejel dopisnika agencije Štefani in mu izjavil, da dobro jx>zna italijanski tisk in ga spremlja z velikimi simpatijami. Srečen bo, če bo mogel stalno sodelovati 6 predstavniki italijanskega tiska. Josip Milkovič je tudi razložil svoj program za tesno sodelovanje med italijanskim in hrvatskim tiskom.
PETEK, «. janul« 1941 XIX: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Slovenca glasb« — 8 N«|>oved časa li Rima, nato slovenska glasb« — 8.15 Poročila II Rima — li 3*1 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisan« glasb«. — 13 Napoved časa in poročil« 1« Rim«. — 13.15 lTr«dno vojno poročilo t slovenščini — 13.17 Orkestralna glasb« |.od vodstvom Mo. Arlandlj«. — 14 Poročila ls Rima — 14.15 Slovenska glasb«. - 14.25 Orke-strnlna glasb« poil vodstvom Mo. Arlnndi.la. •- 14.45 Poročil« v uloveniščini. — 17.15 Koncert violinist« t,ul-fia BloniliJ«. - 19 Govorimo Italijanski! Poučuje g. prof. rlr St T,eben. - 10 30 Poročil« v slo/en - 19.45 Pevski »porert (plošče inaniok •Cetra) — 3n Napoved ča,«« In poročil* i* Rim« — -1115 Komentarji k dnevnim dogodkom — 30.» Slovensk« e!«sba — 20 40 Pis«n« gl«*h« pod vodstvom Mo. Fragneja. — 21.20 Simfonični Knnrerl imn vmlslvom Mn. i,» Ro«e.i«, med odmori: po. govor v slovsničim ^ 22.45 Poročila v slovenščini.
Novomašniki na Kitajskem
Dne 2. junija je bilo v katedrali kraja Zikavi, v bližini Šangliaja, kjer je eno največjih mijison-skih središč sveta, posvečenih 23 novomašnikov in sicer Italijanov, Špancev, Nemcev, Francozov, Madžarov, Američanov in Kitajcev in še 21 jezuitov. Posvetil jih je msgr. Gassini. Vsi novomašniki so določeni za misijonarje na Kitajskem.
»Ptica smrti«
Da so kače strupene, to že verjamemo; da bi pa bile tudi ptice strupene, na, tega pa nak! In vendar pripovedujejo, da živi na Novi Gvineji tudi neka vrsta strupenih ptic. Domačini jo po pravici imenujejo »ptica smrti«. Ime je dobila odtod, ker izloča iz kljuna nek strup, s katerim ubija svoje žrtve. Strup izloča jo strupene žleze v golši. »Ptica smrti« svojo žrtev najprej kavsne s kljunom in ji kakor kača s pikom vzbrizgne v rano strup. »Ptica smrti« živi na Novi Gvineji, vendar je že zelo redka in bo ktnalu izumrla, če je ne bodo umetno ohranili. Po zunanjosti in velikosti je podobna kosu.
Letalo je hitrejše kakor avtomobil. Italijanska letala so zato s padali oskrbovala italijanske vojake z municijo in hrano na albansko-grškem bojišču.
Murnov večer
Konec tega meaeca bo preteklo 40 let, kar je
umrl v stari uukrarni pesnik Josip Murn-Aleksan- I drov, eden izmed itiriperesne deteljice Murn, Ket- j te, Cankar, Zupančič. Toda če jo literarni »vet | doslej cenil predvsem Cankarja, Ketteja in Zupan- ' čiča, jo Murn ie pri tej generaciji sami ostajal nekako v ozadju celo pri svojih najintimnejših prijateljih, kar se vidi iz korespondence njegovih ' sodobnikov, pa tudi iz prve izdaje njegovih pesmi, ki jih je dve loti po njegovi smrti izdal Prijatelj. Ta jim je sicer napisal topel uvod, ki ni samo eden prvih modemih literarnih kritičnih esejev, temveč je tudi pisan s toploto pravega prijatelja, toda prijatelja, ki je kljub vsemu verjel v pesnikovo okorelost in manjvrednost v primeri 1 njegovo genialno trojico prijateljev-umetnikov. Sedaj pa prihaja z našimi najmlajšimi nov rod, ki postavlja Murna kot genija nad ostalo trojico ter ga uvršča ob bok samega Prešerna kot pesnika najčistejše slovenske poezije, ki ga odkriva kot novo živo silo, tvorno se spet uvrščajoč v današnji čas. Sicer se ta Mur-nova renusansa poudarja že zadnjih deset let, tako s Slovensko moderno Liriko (Vodnik-Ložar), kar je še bolj poudaril kritik v DS ter še drugi (Fatur), prvi pa Pregelj že leta 19191 Toda s takim ognjeni, kakor današnji najmlajši, se ni še nihče postavil za Murna, tako da lahko zapišemo, da si je današnji dozorevajoči pesniški rod izbral Murna za svojega predhodnika. Značilno je, da to prav ob 15 letnice smrti Srečka Kosovela, ki je izmed povojnih pesnikov bil eden prvih, oglašenih na Mur-novo pokrajinsko razpoloženje in slovensko čustvenost. Sicer pa bomo o Murnu govorili še na dan njegovega tragičnega jubileja konec meseca.
Murnov veter je priredil Slavistični klub naSe univerze v dvorani Filharmonije. Prireditev, ki je bila pospešena zaradi končavanja šolskega leta, jo začel akademik Novak, ki je v klenih besedah pod-črtaval pomen nove Murnove renesanse za naš čas ter ga skušal označiti z epitetoni, ki ga postavljajo v veličino Prešerna, označujejo kot mojstra naivnega lirizma ter predhodnika nove stvarnosti in življenjske poezije. Za njim jc akademik Tiran, član Narodnega gledališča, recitiral Zupančičev ciklus Manom Murna-Aleksandrova ter nas tako uvedel v spomin njegove smrti. Glavno besedo o Murnu pesniku pa je imel akademik Brejc. V svojem govoru, v katerem je govoril pesnik o pesniku, je podal sicer analizo Murnove pesniške osebnosti, označujoč njegovo življenjsko tragiko, slutnjo smrti kot osrednji motiv, njegovo zaverovanost v kmečki svet, v svet zdravja in proti meščanstvu, kar je bilo le v korist slovenski liriki, vpliv ruske in slovenske narodne pesmi, njegovo motivnost, zaverovanost v kmečke predmete in barve, njegovo
pesem čistega razpoloženja brez filozofije, njegovo
Čustvenost. Omenjal je njegovo sLiikovitost, kajti njegova pesem jo »na platnu dihajoča slika<, njegovo razpoloženjsko pesem, ki je v zvezi z Levstikovo in Jenkovo ter tako s slovensko tradicijo. Dotaknil se je njegove oblike, ki ni okorna, temveč naravnost genialna in svojska, edino njegova, njegovega jezika, sintakse, protidpkadentske usmerjenosti. Predvsem pa je potrdil njegovo življenjsko silo kot izraz zemskega bitja in slovenske duše ter kliče o današnji aktualnosti prav teb vrednot zavestno: Več Murnal — Te vrednote je prikazal Brejc, toda ne toliko v obliki literarnega eseja ali znanstvene analize, kakor pesniškega slavospeva na sorodno dušo, toda v vse preveč nabrekli besedi, da bi bila adekvatna Murnovi preprostosti in naivnosti. Čeprav jo slava šla ponekod v hiperbole Ln navdušenje, ki ne prenose hladne kontrole, nič zato: vrednost takih izjav vodilnih pesnikov nastopajočih rodov je ravno v tem, da se z vso svojo iskrenostjo in vero naslonijo na svoje sorodne oglašene predhodnike ter v njih črpajo svojo moč za naprej. Tako se je z Brejcem in Novakom, pesnikom in kritikom, najmlajši rod priglasil k Murnovi življenjski sili, njegovi zemski predmet-nosti, k njegovi kmečki motivnosti, k prirodnim razpoloženjem ter slovenski naivni čustvenosti. To so vrednote nove slovenske realistične romantike in napovedujejo pot, kamor nov pesniški rod gre in hoče. In to je bilo s tem govorom izpričano, dasi je nekajkrat šel preko Murna, toda vedno — iz njega kot izhodišča svoje inspiracije.
Gospa Saričeva, članica slovenskega Narodnega gledališča, Je recitirala s svojim lepim in čustvenim ter dramatično razgibanim glasom precej Murnovih pesmi, ki so nam pokazale resnično veliko Murnovo pesniško vrednost ter potrdile njegovo življenjsko svežost, iskrenost in lepoto. Murn je s tem doživel gotovo svoje potrdilo za svojo klasičnost.
Večera se je udeležil tudi g. prof. Umberto Urbani ter italijanski pesnik Gambetti, ki se kot vojak mudi v naših krajih. Poleg teh gostov pa med drugimi tudi pesnik Zupančič, prof. Kidrič, ravnatelj Šlebinger, skladatelj Lajovic ter cela vrsta pesnikov, kakor Anton Vodnik, Edvard Kocbek, Udovič, Kastelic, Šali, Dular itd.
Večer je bil lep ter bo imel velik pomen v renesansi Murna pesnika, pa tudi pomen v pre-orientaciji slovenske sodobne poezije k romantiki zemlje in slovenski čustvenosti, kamor se orientira tudi likovna umetnost in vse naše življenje v samoobrambi svojih najvišjih in najintimnejših narodnih vrednot.	td
ItalljanStlna brez učitelja
91
K violinskemu koncertu M. Vihra
V petek bo imel mladi violinist Miran Viher svoj koncert v Ljubljani. Ob tej priliki smo se obrnili nanj naj nam pove kaj o svojem šolanju in uspehih dosedaj. G. M. Viher pripoveduje:
»Že zgodaj sem pokazal glasbeno nadarjenost. Prvi moj učitelj je bil moj pokojni oče. prvo glasbeno vzgojo sem pa začel dobivati pri ravnatelju celjske Glasbene Matice g. Karlu Sancinu. On me je tudi prvi spravil na koncertni oder. na katerem sem žel kot »čudežni otrok< lepe uspehe. Nastopal sem na mnogih prireditvah Glasbene Matice v Celju, imel sem pa kot majhen deček solistične koncerte še v Ptuju, Mariboru, Slovenski Bistrici, Ljubljani in Gradcu. S petnajstim ktom sem odšel na konservatorij v Zagreb, kjer mi je izvrstni pedagog in mojster g. prof. Vaclav Humi dal po šestletnem študiju na visoki šoli Muz. Akademije diplomo z odlično oceno. S tovarišem, ki sva istočasno diplomirala, sem delil Klaičevo denarno nagrado, ki jo vsako leto podeli Hrvatski glasbeni zavod najboljšemu absolventu Muzičke Akademije. Po končanem študiju sem dobil službo v belgrajski radijski postaji. Razen orkestra, kjer sem bil angažiran, sem imel skoraj vsak mesec solistične nastope na Radiu, sodeloval sem v belgrajski Filharmoniji, imel svoj trio (2 violini in cello), s katerim sem nastopil na radiu tudi v Zagrebu in Ljubljani, povrh vsega pa sem se udejstvoval tudi še na pedagoškem i>oIju. Bil sem profesor glasbe na največji belgrajski glasbeni šoli »Stankovič«, kjer sem začel zbirati prve pedagoške izkušnje. Želim seveda še študirati. Trenutno sem brez službe, a vesel, da sem rešil življenje iz bombardiranega Belgrada.
»Kot violinist eem v prvi vrsti muzikant. Torej tehniko podrejam muziki in smatram, da je to edino pravilno razumevanje muzlke. V današnjih težkih časih se človek, posebno čuteč muzik, lahko silno obogati in tako mnogo koristi svoji notranji izgraditvi, ki jo z inštrumentom prenaša na poslušalce. Seveda nočem s tem
1 same briljantne tehnike bagatellzirali, hočem le poudariti, da mi je (osebno meni) muzikalni moment važnejši od čisto artističnega, kar smatram, da je ob pravilni vzgoji in marljivem vežbanju prav lahko priučljiva stvar, dočiin mora muzikal-nost biti deloma prirojena. Ljubim vsako vrsto glasbe, če je resnično dobra in neposredno vpliva. Kadar igram staroklasično sonato, takoj z vso dušo muziciram, isto velja za vsako drugo kompozicijo ne glede ali je romantična, impresionistična odnosno moderno kakofonična. V momentu, ko igram, mi ni več važna doba, kateri pripada kompozicija, temveč muzika, ki v delu leži. Na programu imam Corellija, Mozarta, Re-spighija tn Paganlnija in od slovenskih avtorjev pa Škerjanca. Igram tudi svoj Perpetuum rao-bile, ki sem ga pričel pisati ob ritmu koles našega Kamničana. Igram ga prvič javno. Inštrument, na katerem bom izvajal svoje točke, je delo glasovitega italijanskega mojstra Testoreja, je originalen in nosi letnico 1742.
Ob tej priliki ne smem pozabiti naglasiti, da sem v osebi pianista docenta M, Lipovi k a našel izredno linega in muzikalnega spremljevalca. Njegovi muzlkalnosti ne izostane pač nobena niansa, pa četudi ni zapisana v klavirski spremljavi — sicer pa o njegovi sposobnosti ni potrebno posebej govoriti. Ljubljanska publika ga pač pozna dovolj in najbolje.«
»Mentor«, št. 8—10
Mentor, katerega 8.-10. številka je izšla danes, je zaključil svoj 28. letnik. Kakor v vsaki številki, ima tudi v tej trojni bogato in zanimivo vsebino. Uvodnik »Novo poglavje v naši zgodovini« nam kaže, kako je bilo slovensko ozemlje in naša kultura že od nekdaj v živahnem stiku z Rimom in Italijo, prof. Jesenovec tolmači dijaštvu idejno vrednotenje leposlovja v razpravi »Vera in umetnost«, prof. Vodnik pa prijetno kramljajoče uvaja dijaka v umevanje posebnosti stila in dokaže, da »Stil je človek«. Viktor Zorman končuje svojo zanimivo zgodbo iz sodobnega življenja naših osmošolcev »To-
Naj sledi v naslednjem še nekaj stavkov, ki naj končajo naša izvajanja o povratnih zaimkih in glagolih:
Dive lavarsi. Non pds»o lavšrmi. Perchč non vudi lavdrti? Ha dormlto abbast&nza, si ilzi diin-que! Alzati, Antonio! Radčndosi la barba si e tagli&to.
Počeši sel Kdaj ste vstali? Umijte se torejl Ne morem si očistiti zob lo jutro, storil bom to nocoj. Mora se obriti. Nočem leči tako zgodaj.
Neznane besede: volžre — hoteti;	stamattina — to jutro
p res.: v6glio, vudi, stasčra — nocoj vu6le; vogliamo,	presto — hitro; zgodaj
volčte, vogliono. dtinque — torej poUre — moči;
p r e s.: posso (morem), pudi, pu6; possiamo, potete, pdssono.
8TIRINAJSTA LEKCIJA
Pomenili se bomo o zajtrku in se seznanili z delnim členom.
Za zajtrk (la — prlma — colazione) je miza že pripravljena (la tavola e apparecchiatajl Posoda (la stoviglia) je iz preprostega porcelana (la por-cellana), toda miza je pokrita s prtom (la tovaglia). Vsakega čaka skodelica (la tSzza, la chfcchera) s podstavkom (il piattino, prav za prav: krožniček), žlička (il cucchiaino, izg. kukjaino) in prtič (il to-vagliolo).
Pri zajtrku pijemo kavo (il caffč): črno kavo (cafffc nčro), belo ali mlečno kavo (caffč e Utte),
par Kd
čokolado (la cioccoUta), kakao (il cacdo ali cac-cao), čaj (il tč) ali sšmo mleko (il lštte).
Kavo prines6 na mizo v kavni ročki (la caffet-tižra), mleko v vrčku (il bricco del ldtte), čaj v čajni ročki (la teiera). Smetana (la pšnna, la cr£ma) jc v posodici za smetano (il viiso da panna), sladkor (lo zucchero) v sladkornici (la zuccheričra) in sicer imamo sladkor v kockah (lo zucchero a qua-drčtti, in dadi), ki ga prijemljeno s kleščami (la pinzčtta), ali pa sladkorno sipo (lo zucchero in polverc). — V košarici za kruh so rezine kruha (la fetta di pane; kruh — il pane), mlečni kruhki (il anino a Itate) ali pa prepečenec (il crostino). — "or more, si privošči k zajtrku surovega masla (il biirro), marmelade (la marmellžta), medu (il miele), jajce (un u6vo), gnjati (il prosciutto)...
Lštte d'iltra< qualit&».
—	Mi parčva' che mi avčte dčtto che prlma' siete stato a servizio" in lina latteria," ma7 vždo che non siete nemmčno8 capace® di mungere10 una
vacca."
—	lo ero difatti" in una latteria, ma non hA
fštto mai šltro che pompare" icqua.
•
Ključ k vaji v 30. nadaljevanju.
Zakaj si ne umiješ rok? Zakaj si jih ne umiješ? Kupi si slovar! Hočem si ga kupiti, pa še ni izšel. Stori nam uslugo! Rad vam jo storim.
Si pettinava i capelli. Perchč non si pulisca i denti? Quando vi raderete la barba? Mi lavo la faccia eolla spugna.
1. a.ltro, -h — drnit -a. — 3. knkavont. — K. p»-rčro = r.iletl rb; mi paro — zdi se mi. 4. poprnj. — 5. v službi. — S. mlekarna. — 7. toda. — 8. niti. — 9. sposoben. — 10. molsti. — 11. krava. — 12. zares. 13. č.rpnti.
variši«; Zorko Simčič, ki se je prvič pojavil, pa kaže s svojima prispevkoma »Literarni sestanek« in »Naš razred«, da se utegne razviti v
dobrega pripovednika. Prof. V. Novak opozarja s svojim člankom »Ali poznamo ljudsko življenje« na potrebo večjega zanimanja za našo folkloro. Prof. Pengov zaključuje s premogom v obliki dialoga svoia zanimiva in poljudno pisalna poglavja iz »Kemije vsakdanjega življenja«. V tem zvezku se končuje tudi zanimiv pregled »Železniških križišč na Slovenskem« iz peresa prof. dr. R. šavnika. Posebna zanimivost v listu je doslej še ne priobčena pesem Antona Umka Oki.škega »Zvon sile«, ki je lep spomin na staro gimnazijo in njeno življenje tam na Vodnikovem trgu. Bavdek se je s »Petmi-nutnim molkom« uvedel kot humorist, ki dobro opazuje današnje dijaško življenje, Verona ima smisel za risanje drobnih situacij, kot kaže njena »Pomota«, Mihaela Jarc pa je s svojimi »Urami« odkrila čudovito lepo tihožitje, ob katerem moremo upati, da se n<m obeta nova pisateljska osebnost iz dekliških vrst. Tudi Vladimir Virant se obetajoče uveljavlja s svojim »Literatom«, »Krivico« in še s »Pomladno gazelo«. Pesem so prispevali še Zvon ko (sonet Življenje), E. K.-č (sonet Na tuje vlak hiti), Ignacij Lavrič (gazela Pesem spominov), Janez Go-
rin (Sin moj). Fr. Kosmač (Križ v maju) in Pavle Kump (Tihožitje). Nato sledijo še poglavja »Nove kn jigo« s poročilom o novi izdaji Andrejčkovega Jožeta povesti »Žalost in veselje« ter o 3. zv. Me.škovih »Mladim srcem«, »Filate-lija« s pisanim drobižem, ki jc tudi aktualen in ima še tri ilustracije, »Pomcnki« in šc »Sah« s »Solo za začetnike«, ki jo je vodil Bogo Ple-ničar.
Tako je. »Mentor« srečno zaključil svoj 28. letnik, ki zasluži, da ga ob tej priliki zopet prav toplo priporočimo.
Naprošeni še opozarjamo dijake naročnike, naj sami zda j ob koncu leta stopijo v Prosvetno zvezo na upravo Miklošičeva cesta 7, kjer dobe list. ki hi ga sicer mogoče ne mogli dobiti po pošti, ko posameznih naslovov poverjeniki oo-slej niso rtali.
•
Moderna slovenskn umetnost je naslov lepemu katalogu, ki so ga izdali razstavljalci enako imenovane razstava v Jakopičevem paviljonu. Katalog sam je lepa publikacija, kjer so podatki o posameznih slikarjih te štirina jstorice, pa tudi njihova oznaka, vzeta po člankih dr. F. Šijanra ter ck! vsakega po pno delo, podano v reprodukciji. Katalog se lahko kupi pri blagajniku razstave, ki je odprta vsak dan.
Italijanski in nemški vojaki se vkrcavajo na krov prevozne ladje, ki jih bo prenesla preko morji
na bojišče v Afriki
Janez Gregorln:
Pot v meglo
»Ne morem več, nimam sape!« je potiofil Tone in spustil nahrbtnik v travo. »Moram se malo odpočiti.«
»Prav. Kar daj. — Nazadnje bo pa kakor vse kaže res še morala tvoja obveljati! Ko se boš dosti spočil, bova poiskala pot na Sedlo.«
Toneta je v trenutku segrelo in poživilo skromno veselje: obljuba varnega počitka. Kakor rajski glas so se mu zazdele tovariševe besede.
»Menda se je pa res vse zaklelo proti namal« je pol ure pozneje zavpil Boris, ko sta zaman iskala poti proti Sedlu.
Spet sta zgrešila markacijo. Zaman sta obredla breg za bregom, silila navzgor, hodila počez, lezla v Krnice. Enkrat sta opazila, da sta šla v krogu, na isti kraj sta prišla. Tudi v Borisovih očeh je Tone prestregel skrb, čeprav se je samo zasvetila in bila brž mimo, ko se je srečal z njegovim pogledom.
Nista mogla najti plošč. Stokrat sla drug drugemu svetovala, liam je treba kreniti. In ko sta na več krajih lezla vkreber, jima Je povsod zaprla pot gladka, bogve kako visoka stena.
Boris že ni prav nič več vedel, kje sta.
Pa tega Tonetu ni hotel reči. Kaj pa bi tudi koristilo.
Neodločno je obstal in si prižgal cigareto.
Potem pa je krenil tesno k steni.
»Kam pa zdaj?«
»Čakaj! Pojdiva do konea, bova videla, kakšno je tam!«
Šla sta po gruščnaH polici Hk ob steni do kraja in se nepričakovano znašla na robu prepada. S silovito strmino se je polica lomila vanj. Megle so se kuhale v mračni globini. Odurna groza je prihajala od tam. Zmrazllo ju Je, ko sta pogledala dol.
Prizor je bil obupen, kraj na moč zoprn in sovražen. Divja žalost in grožnje so lile • tega zapuščenega, v samoto ukletega skalovja.
»Zdaj imam pa prav vsesa zadosti!« je dejal Boris jezno po kratkem molku, ko eta si opo-
mogla in prišla k sebi. »Nič več ne bova lazila gor in dol in počez, naravnost v dolino jo bova mahnila! Nekam bova že prišla. Tudi če bi morala riniti skozi trnje, drugam naju ne bo spustil hrib kakor v Klokovnjak, in ko sva tam, sva že na dobrem. Po ravnem bova kakor bi mignil v Globeli. Potem pa čaj, poštena večerja in postelja, jutri pa na vlak!«
»Ti mi pa nikar ne zameri, da sem te tako grdo poganjal čez drn in strn! V hribih se kaj takega dostikrat zgodi. In ljudje so potem še veseli, češ, srečno smo jo odnesli, čeprav je bila huda!« je še pristavil, ko Tone le še ni dal glasu.
»Stopi no, da se boš segrel, saj kar drgetaš!« ga je nato spet ogovoril, ker je čutil, da se kuja.
Polica je na spodnji plati jenjavala v ploščatem stebričku. Po plitvi zajedi sta ob njem zlezla v oblasto, razsežno kotanjo.
Ko sta se ozrla kvišku, sta zagledala na desni nad seboj svoj stari macesen. Kakor strašilo je stezal svoje suhe, nebogljene roke v meglo. K njemu pa odtod ni bilo mogoče. Jarek so od vseh plati zapirale previsne, izmite stene. Kdo pa bi zdaj v megli spet našel kraj, kjer sta * vrha prišla na polico pod tako dolgim in razen tega tudi navpičnim rjavim odlomom.
Tone je spet sedel na nahrbtnik.
»Predolgo se ne bova smela zamujati, če ne naju bo res ujela noč! Poglej, saj se že skoraj mračil Toliko potrpi, da prideva vsaj čez prve skoke, potem pa, čeprav posodiva nekaj časa!« mu Jo rekel Boris.
»Zamujati, zamujati I Ne bi «e nama bilo treba zamujati, če bi me bil pravi čas poslušali Zdaj bi že zdavna lahko sedela na Sedlu. — Zlepa me ne boš več spravil v hribe.«
»Ne bodi no tak, Tonet Veš. da bi tudi jaz zdaj rajši sedel na gorkem kakor da se moram klatiti po teh ogabnih strminah. — Megla nama Jo je zagodla, pa tudi jaz sem malo kriv, Je že res tako! Ne maram se izmikati, rade volje priznam. Saj bo še vse dobro. Tone. boS videli«
»Ti pa ne bodi hud name. Bori«, nisem te mislil žaliti! Ves čas tako lepo skrbiš zame, rnc-u pa sama sitnost! Izgubila sva se. zašla sva in mir besedi — kaj zato? Na kakšen način se
bova že prebila skozi te skoke, saj morava biti že precej nizko. Neumno bi bilo, če bi se zdaj jezila drug na drugega, ko nama obema prede zadosti trda. Lepo se bova razumela odzdaj naprej, pa bo vse dobro, in zvečer — čeprav v Globeli tudi spijeva kakšen kozarček, da sva se tako srečno izvlekla iz sitnosti!«
»Tako je prav, Tone! Drži! — Daj mi roko, da ne bo zamerel«
Prijazno in zvesto se pogledata iz oči v oči, ko drug drugemu stisneta desnico. Potem pa pravi Boris: »Zdaj se pa lahko odpraviva. Tu pa tam boš moral spet kolikor toliko paziti!«
»Veš, da bom. In Ce bo kje kaj hujše, mi boš malo pomagal ali pa povedal, kako naj se za-sučem, kajne?«
»Seveda! Pa mi nemara ne bo niti treba!«
Prvi se odpravi Boris. Skraja jima gre kar dobro. Naglo se spuščata po izlizanem skalovju, z ostrim glasom škripljejo kvedrovci, ko praskajo po izmitih ploščaii. Voda lije po šipastih zajedah, dež kar noče ponehati Na višavah pa gre najbrž sneg, menita, zakaj strupeno mrzel veter prihaja odondot.
Ponekod jima za tilnik šine tenak slapič deževnice, pa se ne zmenita zanj, vse preveč, sta zaverovana v skalo in v to, kar morata početi. Hitro prihajata niže. Ob robu majhnega tolmuna, ki se je bil napravil v peščeni kotanji, se oddahneta.
Velik« strma plošča pada odtod v globino. Kjer je razgrebena, so se v prst, ki se je bila nabrala po škrapljah, vsodle tenke ruše.
»Grdo je sicer videti, pa bo že šlo,« pravi Boris Tonetu, ki Je s strahom pogledal čez rob navzdol. »Kar name glej, za kaj bom prijemal in kam upiral noge!«
Ven obrnejn začne oprezno lest! v globino.
Vedno grši postaja svet, plošča je razčlenjena z vsakim metrom bolj skopo in čedalje težje je priti naprej.
»No, daj. Tone, kar lepo korajžno, nič se ne boj, saj bo šlo!« zakliče kvišku tovarišu, ki se obotavlja.
Le nerad s» je Tone spustil v zajedo. Po veem životu se je tresel od mraza in razlmrie-
nja. Boječe se Je začel plaziti pod previsnim robom, zagoedil se je tako globoko, da mu je jela nagajati obleka in da se mu je pri vsakem metru zatikal nahrbtnik ob hrapavih Strlinah na gornji plati. Ko je zlezel kakšnih dvajset metrov po plošči navzdol, se je zajeda zožila v vegasto poč, kamor je bil veter z brega nad jarkom na-nosil listja, nalivi pa prsti. Obrnil se Je z obrazom k steni kakor mu je svetoval Boris. Krčevito je segel vanjo z rokama, ki sta drgetali od napora in razburjenja. Oprezno je preprijemal in v razkrehu z nogama gvozdil ob steno. S hrbtom pa se je drgnil ob kamnito streho velikega previsa.
Na nekem gladkem skoku mn je spodrsnilo. Stopil je bil na mastno rušo, prst se mu je nabrala na podplatih pa mu je v živi skali spolzelo, ln če ga Boris, ki je k sreči dobro stal pičla dva metra pod njim, ne bi obdržal, bi šinil čez ploščo v neznano.
»Pazi!« je slišal čisto pri ušesu razburjeni glas tovariša, ko je omahnil nanj in začutil, kako so ga zgrabile njegove čvrste, lopataste roke.
»Hvala, Boris!« je bolj vzdihnil lz srca kakor rekel.
Tiha groza mu Je gorela ▼ očeh, d« je ie
Borisa obšla tesnoba.
•
V prostorni levi, ki Je zijala pod previsom, sta vedrila, ko sta imela ploščo srečno za seboj. Oba sta še kar naprej trepetala, saj sta bila že davno do kože premočena.
Kakor brat pogleda mlajšega brata, če pride v lako stisko, da mu ni mogoče pomagati, se je Boris skrivaj ozrl na Toneta.
Nenadoma ga je obšlo globoko sočutje s tem revežem, ki je sedel zvit v dve guM in neprestano podrhtaval. Pogledal je njegove ranjene, tenke roke, ki so bile umazane od prsti in pri-žaste od strjene krvi. Plave so bile od mraza, tako nebogljene in pomoči potrebne so bile.
Tudi v obraz je že posinel. Zobje so mu šklepetali, zaman se je trudil, da bi obvladal čeljusti. Vse je kazalo, da je z njegovimi močmi uri kraju in da ne bo mogel več doigo vzdržali
(DalieJ
MALI OGLASI
% malih oglatih vvlja vsaka beseda 1 din; tenliovanjskl oglati 2 dliv Debelo tiskan« naslovno besede •• računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi «• plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja t« računa enokolonska, 3 mm visoka petltna Matic« po S din. — Za pismene odgovor« glede malih oglasov ueba
priložiti znamka
B Službe |
Dobe:
Fotografskega pomočnika
ali pomočnico sprejme takoj foto Mancinl, Ljubljana.
Medicinec
S Kostimi semestri ln večmesečno prakso v zdravilišču zn pljučne bolezni Išče primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8499.
Kontoristinjo
tudi začetnico sprejmemo takoj. Generator delavnica. Tyrševa 13.
Dekle
v pomoč gospodinji — se sprejme. Florjanska 16.
čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj. — Ignac tčakar ml., Mocte, Zaloška c. 35.
Tapetniškega pomočnika
dobrega In vajenca sprejmem. Gosposka ul. 11.
Postrežnico
sprejmem 3-krat tedensko ali par ur na dan. Zaloška c. 1-1. desno.
H Sobe ■
Odilo|o:
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice, takoj oddam gospodu ali gospodični. Alarmontova št. 41.
Esnsa
za živali
1000 din nagrade dobi,
kdor najde kobilo pramo z žigom št. 3, zvezdnato, staro 9 let, višina 161, obseg 188 cm. — Puščena je bila pri Mirni. Sporočiti mojemu bratu Valentinu Bidovec, Ljubljana, Stre-Uška 19.
Prodamo
šperano spalnico
kompletno, otroško posteljo, otomano, šivalni stroj, kuhinjo Itd., zaradi odpo-tovanja prodam. Istotam se dobi stanovanje. Ogleda se pri: Zlrovnik, Stu-dentovska 11.
B Kupimo lj
Telefonski svinčen kabel
ali sllčnl za 10 linij, kupim ca 60 m ali zamenjam za špecerijsko blago. — Z. Zor, Brezovica p. Ljub
mm
Bencin
ne rabite, ako pustite predelati Vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem, kl je 75 odstotkov cenejši kot pogon z bencinom. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče),	(t
Rappresentanti
Vernici nitro-sinteticbe grasse per Pro-vincia Lubiana e Da>mazia, cercasi da importante Kabbrica. Scrivere in Italiano o Tedeseo: Biancardi Egidio, Via Decembrio 25, Milano
Zastopnike
za prodajo lakov, nitrosintetičnih mazil, išče za Ljubljansko pokrajino in Dalmacijo pomembna tovarna. Pisati italijansko ali nemško na: Biancardi Egidio, _Via Decembrio 25, Milano
POZOR, TRGOVCI IN MEHANIKU
VSE DELE ZA KOLESA, KOMPLETNA KOLESA
dobite
w neomejeni kolliinl!
Splošna trgovska družba
z o. z.
veletrgovina koles in šivalnih strojev
LJUBLJANA, TyrSeva cesta 33 (dvoriRe)
(Javna skladišča)
Umrl je
Joško Poljak
stud. phil.
Pogreb dragega pokojnika bo dne 6. junija ob pol petih popoldne z Žal. V Ljubljani, dne 5. junija 1941.
Žalujoči mama, bratje in sestre.
Credito Italiano
Banca
Sede sociale:
GENOVA.
Direzione centrale:
MILANO
Capitale e riserva:
Lit. 623,394.040'—
Sede di Trieste:
Piazza C. Ciano
d i Interesse
n a as
I o n a I e
Tutte 1« operazionl dl banca, camblo • boraa. Sarvizlo apecial« p«r 1« relazionl commsrciali con l'eatero.
Filiali ln tutta Italla.
B a n c h e a f f i 1 i a t e: Banca Dalmata di Sconto: Zara. Spalato, Sebenico • Banca Italo Francese di Credito: Parigi. Nizza, Tunisi • Banco Italo Egiziano: Alessandria, Cairo, Port Said ecc. • Banca Itaiiana por la Cina: Sciangai • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paolo, Rio de Ja-
neiro, Buenos Aires ecc.
Credito Italiano
Zavod o b £ e narodnega z n a £ a f
Sedež družbe:
GENOVA
Centralna direkcija.
MILANO
Glavnica in rezerva:
Lit. 623,394.040'—
Sedež v Trieste:
Piazza C. Ciano
Val bančni, tečajni in borni posli. Specijalna služba aa trgovske posle i
inozemstvom.
Podružnice po vsej Italiji.
Združeni in a f I 1 i i r a n i zavodi: Banca Dalmata di Sconto: Zader, Split, Šibenik • Banca Italo Francese di Credito: Pariš, Niča, Tunis • Banco Italo Egiziano: Aleksandrija, Kairo, Port Said itd. • Banca Itaiiana per la Cina: Šangaj • Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Ja-
neiro, Buenos Aires itd.
Kolesa
Damsko in moško kolo
luksus šport model, najfinejša svetovna znamka, za zelo nizko ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).

Kupimo
takoj nove ali dobro ohranjene plošče značilne slovenske glasbe. Ponudbe s seznamom ln pogoji na upravo »Slovenca« pod »Plošče«-8500.
Klavirsko harmoniko
z 80 basi, novo, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8474.

•REAIITETA«
posestna posredovalnica v Ljubljani j« samo » PREŠERNOVI ULICI 94 Nasproti glavna poits Telefon 44 - 30
Vsako nepremičnino
v Ljubljani tli njeni okolici kupimo. »Reallteta«, Prešernova ulica St. 64-1, nasproti glavne pošte. Telefon 44-20.
Parcele
naprodaj v Siškl, Kode-ljevem tn v okrajih Sv. Petraj Sv. Križa ln Sv. Krištofa.
Pozor!
Kupimo vsakovrstne hiše, posestva ln gozdove. Zajeo Andrej, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 10, tel. začasno 35-64.
Trgovska hiša
v sredini Ljubljane, krasna točka, trgovina, gostilna, pekarija, z lepim vrtom, naprodaj Iz proste roke. Sijajna prilika. Samo resni kupci naj se osebno oglasijo pri Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.

Tabele
Priis
suha drva nudi I. Pogatnlk
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PostreSba brezhibna
za preračunavanje v Llt-dln ln Din v Lit dobite v vseh knjigarnah in pri založnici tiskarni »Slovenija« v LJubljani, Vegova 6.
Tolmač italijanskega jezika
sodno zaprisežen, dr. Ml-kuletlč Fortunat, prej odvetnik v Celju, Vam točno in hitro obavi vse potrebne prevode, prošnje ln podobno. Nagrada zmerna, po dogovoru. Pri večkratnem delu pavšalen dogovor. Uradne ure vsak delavnik od 8—12. Naslov: Kralja Petra trg 9 (pritlično, pisarna dr. Ražem), telefon 34-32.
Oklic
V skrbstveni stvari Panceta Janeza, posestnika na Viču 40, se bo vršila v nedeljo, dne 8. junija 1941, ob 10 dopoldne
prostovoljna javna dražba košnje na parcelah št. 2021-1, 2021-2, 2022-1 in 202-2-2 travnikih na Viču.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.,
(Giudizio distrettuale di Lubiana) dne 31. maja 1941.
II
II OW W <fcll II if
V SLOVENCU e SIGUREN USPEH
Elektrotehnično velepodteffe
potrebni« za čimprejšnji nastop vede Število
elekfro-lnlenjcijev
m
elehlro tehnikov
za stalno službo. Predvsem prihajajo v poštev reflektanti s prakso. Ponudba naj vsebuje:
1.	Kratki opis življenja, lastnoročno napisan, z navedbo lastnih rodbinskih prilik in rodbinskih prilik staršev. Navedba narodnosti in znanja jezikov.
2.	Nelegaliziran prepis krstnega lista, domovnice in ocene zadnjih izpitov.
3.	Želje glede vrste zaposlitve za katero čuti reflektant event* posebno sposobnost in razlog za to opredelitev.
Reflektanti naj ne bi bili starejši od 30 let. Narodnost in državljanstvo nista važni. Važna je moralna kvalifikacija reflektanta, ki se bo moral na poziv predstaviti osebno v Ljubljani. Ponudbe z vsemi zahtevanimi prilogami morajo dospeti do 10, t, m. na upravo lista pod »Elektrotehnika« 8496
Oreen:	33
Lui in tema
»Da sto mi jx>kazili to sliko,« je dejal, ltažoč na Eleonorino sliko, »ne bi se bil čudil.«
»To? O, jaz Te dame nisem nikdar videl. Ali mi hočete jx>vedati ime te dame?«
»Če je vse resnica, kar ste nam povedali, potem je to — gospa Claveringova.«
»Clavering? Da, da! Sedaj se tudi spominjam, da se je tako imenoval oni gospod...«
Ko sva ostala sama z Grycejem, se mi je moralo jx>znati, kako sem bil zmešan, ker pričel se je šaliti z menoj.
»Nepričakovano odkritje vas je vsekakor iz-nenadilo. Mene pa prav nič.«
»Priznavam svojo zmoto in priznati mi morate, da je to odkritje z enim zamahom preobrnilo vso stvar in tudi mnenje.«
»V resnici ni mnenje preobrnjeno niti za
las.«
»Kako to?«
Po mojem prepričanju se je zadeva mnogo zboljšala. Tako dolgo, dokler smo imeli Eleonoro za Claveringovo ženo, nisem mogel razložiti umora. Zakaj naj onadva usmrtita človeka, čigar smrt jima prav nič ne koristi? A sedaj, ko veste, da bo Mary vse podedovala in da je poročena, se vse zlaga. Pri takem zločinu, kakor je ta, go-sjiod Raymond, ne smete nikdar pozabiti na vprašanje, ki bo imel od umora večjo korist.«
»A ta Eleonorin molk? Zakaj tako taji vsa dokazila? Kako si to razlagate? Morem si predstavljati, da se bo žena žrtvovala za svojega moža, da bi se žrtvoval za moža svoje sestrične — nikdar)«
»Potem vi še vedno mislite, da je Clavering morilec?
»Koga drugega naj sumim? Eleonora ni prav nič vpletena v to.«
Zl tiskarno V Ljubljani: Jože Kramar«
»To ne!« je potrdil Gryce.
»Kdo potem?« sem vprašal, in strašna slutnja se je vzbudila v meni.
»Kdo drugi, nego ona, kateri je za prejšnjo prevaro Leavenvvorthova 6mrt dobrodošla. Kdo drug, nego lepa ,dražestna in zapeljiva, zlataželj-na boginja ...«
»Ne spominjajte imena!« sem ga prekinil, »vi se motite! Ne izgovarjajte tega imena!«
»Oprostite!« je pristavil, »ime Mary Leaven-worth, če vam je pa ljubše — gospa Henrika Clavering, bo še večkrat omenjena v naši zadevi. Kaj vas to tako preseneča? A jaz sem takoj mislil na to!«
XXIII.
Grycejeva razlaga.
Ko je pričel Gryce razvijati svoje nazore o tem slučaju, zaradi katerega sva se sešla, in pri-tem omenjal gospico Mary, sem bil skoraj od nečesa omamljen, pijan ali kaj?
»Dobro vidim, da dvomite nad mojimi besedami,« je govoril Gryce malo nemirno. »Kaj vam še nikdar ni prišla na misel tudi ta možnost?«
»Ne vprašujte me, kaj sem mislili Vem samo to, da ne bi nikdar mogel verjeti v to možnost. Kolikor govori ujčeva smrt proti Mary, njena roka vendar ni sodelovala pri zločinu, najmanj pa lastnoročno,« sem pristavil skoraj jezno.
»Kaj vas vodi k temu prepričanju?«
»In kaj vas vodi k nasprotnim nazorom? Vi morate dokazati njeno krivdo, a jaz njeno nedolžnost«
»Ah,« se je zasmejal Gryce, »sedaj se držite tega principa, kakor da bi hotl iskati, ali je Clavering morilec ali ne.«
»On je vendar njen mož in ni tako grozno, če ga obdolžim tega dejanja, ona pa je žena in šo kakšna I Nič razven lastno priznanje ne bi moglo pričati o njeni krivdi. Umor je bil dobro premiš-jjen do pičice in ...«
»Berite kriminalna izvestja,« me je prekinil Gryce.
»Kaj me brigajo kriminalna poročila I Vsega sveta poročila me ne bodo prepričala, da je Eleonora kriva in tudi ne njena sestrična. Mary ima svoje naj>ake, a kriva ni ničesar.«
»Vi jo sodite milejše od njene sestrične.«
»Ne razumem vas,« sem zamrmral in tesno mi je bilo pri srcu.
»Kako? Kaj ste med novimi dogodki pozabili na obdolžitev, ki je padla med gospicama v jutro prvega zaslišanja?«
»Ne, ali.«
»Vi mislite, da je Mary rekla Eleonori one skrivnostne besede?«
»Sevedal Ali ni mogoče?«
Sarkastičen nasmeh se je pojavil na Gryce-jevih ustnih in odgovoril je:
»Ne. Nisem vam hotel odvzeti te vere ter da vas prepričam o nasprotnem. Kajti zadostovalo je, da naju sledi en dan na tej poti.«
»Vendar ne mislite, da je Eleonora govorila o krivdi in da sem bil jaz ves čas v zmoti?«
»Kar se vas tiče, sem imel svoje razloge, da sem vas pustil na vaši stezi. Takoj nisem bil prepričan, kdo izmed njiju je govoril. Glas je bil čisto tak, kakor ste mogli tudi vi opaziti, dočiin je položaj, v katerem sva dobila dami, ko sva vstopila, izdajal, da je Mary odbila rečeno obdolžitev. Čeprav si prvi hip nisem mogel raztol-niačitt vsega prizora, je postalo potem samo ob sebi jasno, da je obdolžitev izrekla Eleonora, Ma-ry jo je samo odbila. In rezultat vsega? Pri vas dvomi, protislovje, 6talne negotovosti, kako spraviti v sklad zunanje dogodke s svojim prepričanjem, pri meni vsa večja gotovost, katero »o dosedaj vsi nadalje se razvijajoči dogodki potrdili.«
In mimo mene so leteli vsi dogodki: Maryno prepričevanje o nedolžnosti njene sestrične, Ele-onorin molk o zadevi, ko bi mogla pokazati pravega krivca...
»Mogoče imate prav,« sem dejal končno, »brez
dvoma je Eleonora prva izgovorila te besede. Trdi, da je Mary kriva, in jaz sem bil slep, ker nisem tega takoj opazil.«
»Če ima Eleonora svojo eestrično za krivko, potem ima za to tudi tehtne razloge.«
Temu sem moral pritrditi.
»Skrila je tudi oni ključ^ katerega je našla, bogve kako!, v svoja nedra, in to se gotovo ni zgodilo iz šale, ker je dobro poznavala razmere v Leavenvvorthovi hiši in hotela je, da ostane Mary v čisti luči. Zato se je tudi trudila uničiti pismo, katero bi mogoče napeljalo na pravo sled.«
»Saj Eleonora je tudi človek in se lahko moti. Nikdar se ni izrazila, da kaj sumi. Clavering more biti ravno tako morilec kakor Mary, sodeč po tem, kar smo do sedaj odkrili.«
»Vidi se, da ste skoraj praznoverni glede Claveringove krivde.«
Nekam zdrzil 6em se. Ali sem v resnici praznoveren? Ali je mogoče, da so Harwellove fantastične pripovesti name tako delovale, da sem o tem človeku napravil takšno sodbo?«
»Mogoče imate tudi vi prav,« je nadaljeval Gryce. »Nadaljnja preiskava bo prinesla vse na čisto, in jaz že sedaj verujem, da on ni sodeloval pri zločinu. In da je njegovo postopanje povsem korektno, kot človeka, ki se je naskrivaj poročil, tega ne more nihče oporekati.«
»Razen okoliščine, katere je pustil.«
»On ni ničesar pustil.«
»Kaj hočete reči?«
»Gospod Clavering se je samo napravil, da bo odpotoval iz Newyorka. Najbrž po Maryni želji ni odšel v Evropo, temveč si je najel novo stanovanje, in sedaj stanuje v hiši, ki stoji nasproti Marynemu stanovanju. Dan za dnem sedi pn oknu in pazi, kdo prihaja in odhaja od njegove soproge.«
»A meni so rekli v Hoffmannovi hiši, da je odpotoval v Evropo in jaz sem kar govoril z možem, ki ga je spremil do parnika.«
»Čisto prav.«	^gj
Urednik: Viktor Čenči!
Izdajatelj: Inž. Jože Sod]«